šiev. hi.
V LjOMM V neaeiio one 22. Iirolla 1924. Posamezna Številka stane 3 Din. LBIO LH.
Naročnina
za državo SHS:
na mcsec......Din 20
za pol lela . . . . . . 120 za celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
♦ Jugoslaviji . „ . . Din 40 v inozemstvu. ... . 60
Cene lnseraiom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*30, veliki po Din 3 - in 4-—. oglasi v uredniškem delu vretica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvsemSl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlsiDo utišana v eoiovinl
Uredništvo je » Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravnlStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni računi Ljubljana 10.650 In 10.349 (za Inserale) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga ln Dunaj 24,797.
KosifSskacIjska razprava.
Včeraj dopoldne sc je vršila pred tukajšnjim vzklicnim senatom razprava o prizivu odgovornega urednika »Slovenca« g. Frana Kremžarja proti tuuradni razsodbi z dne 16. junija 1. 1924, s katero je sodišče potrdilo zaplembo »Slovenca« štev. 136.
Prizivnemu senatu je predsedoval deželni sodni svetnik A n 11 o g a , votanta sta pa bila deželno-sodna svetnika dr. K a i s e r in dr. K e r š i č. Odgovornega urednika g. Fr. K r e m ž a r j a je zastopal odvetnik dr. Janko Brejc, državno pravdništvo pa prvi državni pravdnik g, Niko Domeniko.
Predsednik senata prečita zaplenjeni članek in da nato besedo zagovorniku dr. Brejcu.
Dr. Brejc je izvajal:
Visoko sodišče! Razpravljajoč o tej stvari, ki je velike važnosti, kakor se bo sodišče prepričalo, se bom držal strogo juridične smeri, dasi kritične. Predvsem imam formalen ugovor. Tenor razsodila je tisti, ki je pri vsaki razsodbi najvažnejši in ta pravi, da je v zaplenjenem članku za-popaden prestopek po g 65. a), ne pove pa, kateri dejanski stan je podan. Paragraf 65. a) ima več dejanskih stanov (citira). Kateri od teh je podan, moramo vedeti. Ne zadostuje eni reči: »Razžalil sem Veličanstvo« ali »hujskal sem zoper državno obliko«, »zoper državno upravo« ali morda »zoper državo kot celoto«, ki sem jo hotel razgnati. Zato je sodba formalno po-grešna. Jaz morem torej v danem 3lučaju samo domnevati, da je ta ali oni dejanski stan podan. Iz sodnih razlogov je oboje mogoče domnevati. Kateri izmed dejanskih stanov je bil to? Po mojem mnenju moreta biti podana le dva. Dve možnosti sta, ne vem pa, katera je podana: ali mogoče mržnja zoper edinstvo države ali je pa mišljeno hujskanje zoper državno upravo. Mogoče je sklepati na oboje. Sodni razlogi pravijo, da se z zbujanjem mržnje proti vladi zbuja mržnja proti državi kot celoti. Tu je treba jasnosti. Mislim, da ni §. 65. podan. Ta je podan, če je dan dejanski stan z objektivne strani, da se je poskušalo koga hujskati. Namen mora biti hujskati zoper državo kot celoto ali zoper državno upravo, da je mogoče govoriti o § 65. a). Ta se razlikuje od § 104., ki ščiti državno avtoriteto zoper neprimerno kritiko, zoper zabavljanje in zoper razžalitev. Ta paragraf pa je specialna niansa, da mora biti huj-skajoča tendcnca očitna in se mora tudi dokazati. Če pregledate članek, o tej tendenci ni mogoče govoriti. Glavno, s čimer se imamo baviti, je nekaj drugega. Gro zato, kaj sme jugoslov. pravdnik konfisci-rati. Kaj je smel avstrijski, je znano; kaj pa sme jugoslovanski, je drugo vprašanje. Ali še velja predpis § 487. kaz. prav. reda, tisti paragraf, na katerega se je avstrijski državni pravdnik opiral, kadar je kaj kon-fisciral? Avstrijska ustava mu te možnosti ni dala. To je bil čl. 13. zakona o občih državljanskih pravicah, ki pravi na kratko, da sme vsak izdajati knjige, časopise in tiskovine v okviru zakona. Ta članek ni bil nič drugega, nego izjava o svobodi tiska. Z njo ne moremo nič napraviti. Šele drugi zakoni so bili, kateri so prišli tukaj v poštev. To je tiskovni zakon, ki je bil že preje izdan kot postopni red. § 487. govori popolnoma določno, da sme državni pravdnik zapleniti v vsakem slučaju, ko ie bila stvar izdana proti predpisom.
To je bilo v Avstriji. Sedaj pride Jugoslavija. Jaz hočem z enim stavkom ka-rakterizirati to, kar se mi zdi važno. Mi se vedno sklicujemo na zakone in ustavo. Nihče ne rabi teh besed v govorenju bolj kakor mi, zato zahtevam, da se tudi spoštujejo. Člen 13. ustave se bavi s svobodo tiska in tukaj imamo načelo glede tistega znanega stavka iz dobe francoske revolucije. S tem stavkom bi bilo malo poma-gano, kakor pri členu 13. zakona o državljanskih pravicah. Pri nas pravi člen 13. tisto, kar je bilo v Avstriji povedano drugod, in nadomestuje tiskovni zakon. Ta člen ustave je utemeljen tako, da ga noben poznejši zakon brez revizije ustave ne bo mogel spremeniti. Gospodje! Čim slabše so javne razmere .. , . n i®"1 večja mo-
ra biti svoboda tiska in večja možnost kritike, ker je to edini ventil, s katerim si je mogoče pomagati. Baš na Balkanu je svoboda tiska zelo visoka in svobodo tiska so vse srbske stranke najvišje čuvale.
Srbske stranke so se takoj ob začetku naše skupščine postavile na stališče svobode tiska, ker so se bale: »Danes meni, jutri tebi!« To je udomačena parlamentarna navada, zato se vsaka stranka boji, da se ost. ne obrne proti njej. To je baza, na kateri se lahko državljani branijo. To je treba razumeti. Državni pravdnik ima pravico tožiti, če so za tožbo podani razlogi. On ima pravico do tožbe, ne pa do zaplembe! Člen 13. ustave pravi natančno, kdaj je mogoče zapleniti: (čita čl. 13. ustave). To so edini slučaji, v katerih sme državni pravdnik po ustavi list zapleniti, drugače pa ne. Člen 13. ustave je zasigu-ran na ta način, da se mora isti spremeniti le z revizijo ustave. Revizija ustave jc pa pri nas zelo otežkočena. Torej je to stabilno. Za prehodno dobo imamo še čl. 138. ustave. Ta piavi, da se sme izhajanje kakega časopisa prepovedati, ako izziva k mržnji kol cclotc (čita člen 138.). Ta dvojni predpis jc samo začasen, dokler so šo subverzivni elementi, ki bodo delali konsolidaciji države težkoče. Za ta čas, da se država konsolidira, je to dolečeno. Ta predpis se sme, ko nastanejo druge razmere, bolj leonsolidirane, spremeniti z navadnim zakonom. Čez 15 ali 20 let se bo ta člen spremenil, ker bodo razmere konso-lidnane, potem ostane samo člen 13. Sedaj je vprašanje: Ali bo še državni pravdnik smatral § 487. za veljavnega ali ne? Moramo reči, da je § 487. derogiran s članom 143. ustave. Kaj nam pomaga člen 13. ustave, če sme državni pravdnik šc vedno konfiscirati po svoji volji? Potem je vsak državni pravdnik obcr.em ustavodajalec! Po mojem mnenju imamo samo člen 13. ustave in ne več § 487. Je torej treba preiskovati, ali je pedan kak slučaj, o katerih sem govoril: Žalitev vladarja? Ne bom preiskoval! Žalitev države? Nc! Žalitev narodne skupščine? Pozivanje, naj sc ustava pesiloma spremeni? Menda tudi ne! Težka žalitev javne morale? Tega ne bo nihče trdil, kajti časopis sc bori zoper korupcijo. Člen 138. ustave ima tečko o mržnji zoper državljansko celoto. Ali imamo opraviti z izzivanjem k mržnji države kot celote? Edino to je mogoče! Sedaj pa povejte, če je govor o državi kot celoti, ako je govor o vladi! Tukaj je samo zabavljanje zoper vlado, ki jo članek imenuje tako in tako. Utemeljitev zaplembe pravi, da bi se iz tega mogla uvideti mržnja do države kot celote, ki tako vlado trpi. Zagovornik pobija nato tezo, da bi bila država ia vlada isto, da je država nedolžna na tem, kar vlada zakrivi. Zato je nesmisel trditi, da jc kdo na državo jezen, če bo kdo napadel vlado. S tem je dokazano, da ne moremo govoriti v tem slučaju, da bi šlo za izzivanje k mržnji do države kot celote. »Slovenec« zabavlja in je vzbujal mržnjo do vlado. Priznavam! Pa naj državni pravdnik toži, naj ga postavi pred poroto! Opozarjam, ne zamašite ventila kritike, svarim pred tem. Ne mislite, da bo ostal ta slučaj osamljen. Tu gre za princip, gre za ustavo ali,je imamo ali je nimamo. Zato ne bo ostalo samo pri tem, treba je iskati najvišje instance, da se zaščiti ustava. Jaz mislim, da boste mojim izvajanjem pritrdili.
Prosim, da visoki sodni zbor pritožbi ugodi.
Govor dr, Brejca so z veliko pozornostjo poslušali i sodni dvor i poslušalci. Ko je končal, jc izvajal državni pravdnik g. Domenico:
Na vprašanje branitelja, če mislim, da ostane še predpis § 487, ki določa, da sme državni pravdnik zapleniti za vsako kaznivo dejanje, moram odgovoriti, da nc obstoji več od dne, ko je stopila v veljavo ustava. Danes ima državni pravdnik v tisku manj imperija. Danes po vidovdanski ustavi nima več te obširne pravice. Danes je njegov delokrog omejen na malo število kaznivih dejanj. Tu so navedena v ustavi, kakor citira zagovornik. Učin mora biti kaznivo dejanje, kakor se tam navaja. Samo tedaj more priti do zaplembe, ako eksistira kazenski zakon. Ta eksistira za vse učinc, razen za razžaljenje tujih vladarjev. 1 rej-
šnji zakon tega ne pozna. Ustava predvideva tudi ta paragraf, ki bo v prihodnji kazenski zakonik vnesen na primernem mestu. Za vse druge učine, katere predvideva ustava kot predmet zaplembe, pa imamo zakon za učine, katerih predmet je zaplemba. Zagovornik pravi, da ne ve, kateri dejanski stan se je inkriminiral. Mislim, da je zadostno povedano, da je podan § 65 a. Ta dejanski stan se je inkriminiral, zato je bila tiskovna zaplemba (dr. Brejc: Dobro, da vemo! Sedaj šele vemo.). To se krije. Zato ni dvoma, da je tukaj konfiskacija krita z zakonom. Vpraša se pa, ali je res treba za učin § 65 zaplenitve. Zagovornik trdi, da to ni res. Za § 65 je za zaplenitev zadosten objektivni stan. Ni treba, da oni, ki ščuva, ima tudi ta namen, da spravi čita-telja v tako oduševljeno slanje, zadosti je, da lo napravi kulpozno, ali niti ni treba, da je kulpozno. Zadosti je, da sploh uzroči. Postopanje pri cenzuri in zaplembi je objektivno; če je subjektivno, potem pride do pregona odgovornega urednika. Če bomo smatrali, da je napisal hote, potem bomo napravili drug predlog, ki ne bo šel na tiskovno sodišče, ampak na preiskovalno, ki naj sodi odgovornega urednika v smislu § 65, da je podan subjektivni učin. Za zaplembo je zadostno, da je pedan objektivni učin. Vsakemu je jasno, da je § 65 zadosti jasen, v njem ni tako jasen napad na režim. Ker režim ne more razpustiti občinskega sveta, mora to storiti samo vlada, da je § 65 popolnoma podan. Branitelj pogreša zvezo med vlado in državo. Priznava, da je članek poln očitkov. Vprašanje je, kdo vlado postavlja, ako ne državni organi, ako ne njen organ, par-k; ne nt Vsi težji očitki padajo na državo. Taki očitki bi mogli vzbuditi pomilovanje države, ki ima tako vlado. Tudi to je zadosti za § 65, četudi vzbuja samo pomilovanje, kakor se je zagovornik izrazil. Če jaz mislim, da je to uboga država, ki si ne upa postavili varuha, ki bi ji bil, kakor ga rabi,
Belgrad, 21. junija. Danes so zemljo-radniški poslanci izdali naslednji proglas: (Cenjeni čitatelji naj nam oprostijo, da smo preglas zemljoradniških poslancev sami konliscirali, ker bi ga naši čitatelji
Odgodftev Pašicevega potovanja na B?@d.
Belgrad, 21. junija. (Izv.) Žc včeraj so nekateri krogi zatrjevali, da bo danes Pašič odpotoval na Bled, kar se pa ni zgodilo. Pašič je ostal v Belgradu. To vedno odlašanje potovanja se tolmači s tem, da je Pašičeva akcija za volilni mandat propadla, kar je z ozirom na poslednje dogodke tudi razumljivo. V tem smislu se tolmači tudi današnji uvodnik v »Pravdi«, ki ga je napisal bivši generalni konzul Cemovič. V tem članku navaja memorandum, ki ga je januarja meseca prebral na skupni seji radikalnih in demokratskih poslancev in poslal kralju. Članek g. Ccmoviča je v vsej javnosti napravil globok vtis, kajti Cemo-vi\ kot bivši kraljev profesor in njegov najboljši osebni prijatelj, se je nedavno mudil na Bledu kot njegov gost. Misli se, da Cemovič ni napisal tega članka samo iz lastne pobude.
ŽELJE DR. ŽERJAVA.
Belgrad, 21. junija. (Izv.) Čim so pričeli razni krogi vesti o volilni vladi bolj forsirati, je prispel v Belgrad dr. Gregor Žerjav. Govori se namreč, da bi on v volivni vladi zavzemal mesto, katero je v lanski volivni vladi imel dr. Niko Zupanič. Postal bi minister za Slovenijo.
VELIČASTEN SHOD LJUBE DAVIDOVIČA.
Belgrad, 21. junija. (Izv.) Iz Šibenika je prispela vest, da je bil tam prirejen Da-vidoviču veličasten sprejem in da sc je vršil ogromen ljudski shod.
PREISKAVA PROTI POSLANCU ŠUMEN-KOVIČU.
Belgrad, 21. junija. (Izv.) Kakor poročajo listi, votli policija v Ralji z dovoljenjem vlade preiskavo proti narodnemu poslancu butnenkoviča na temelju L člena zakona o
bi lahko rekli, da je to lumparska država. Če bomo smatrali kako državo za revno, bo imel tak očitek, tak učin, kakor ga ravno hoče § 65, zabraniti. Gg. sodniki, branitelj trdi, da nekatere točke v zaplenjenem članku niso kaznive in da bi torej ne bilo zapleniti celega lista. Priznavam, da je več stavkov, ki bi no bili na sebi kaznivi. Drugo pa je v tem slučaju. Tu so ti stavki tako posejani med druge očitke in tako zvezani s takimi besedami, katere morejo vsebovati žalitev po § 65, da ni mogoče, da bi se reklo, da ni to kaznivo. Vsled nastalo konfiskacije bi list radi teh' stavkov ne bil nič manj oškodovan, zato radi tega ne bo treba remedure. Svarilo irt strašilo z višjo instanco nas ne sme ovirati, da ne bi rekriminirali ekscesov prevelike tiskovne svobode, katero ustava priznava. Zato predlagam, da se pritožba zavrne.
Po kratki repliki dr. Brejca je odšel senat v posvetovalnico. Po posvetovanju je razglasil razsodbo: V imenu Nj. Velič. kralja se razsodi, da se zavrne ugovor odgovornega urednika ::Slovenca« Fr. Kremžar proti tuuradni razsodbi, s katero se potrjuje zaplemba 136 št. ^Slovenca«, s pri-slavkom, da je sodišče mnenja, da je državo smatrati celokupno prebivalstvo, katero si je izvolilo parlament, da isti izvoli vlado. Na njen nasvet kralj imenuje iz parlamenta vlado, ki tako postane izvršitelj naredb države same in je smatrati vlado kol organ države. In če se ščuva proti vladi, se ščuva proti državi. V tem članku je najti vse znake po § 65, ki ni v nasprotju z ustavo in je sodba utemeljena. Kar se tiče posameznih stavkov, sledi iz vsega članka, da so inkriminirani stavki z drugimi v taki zvezi, da bi članek ne imel po« mena, če bi se ti pustili in se s tem ni zgodila nobena škoda. Vsled tega je sodišče mnenja, da se more zaplemba v polnem obsegu potrditi. Proti razsodbi je pritožba dopustna. Dr. Brejc: Prijavljam jo takoj.
itak ne čitali, ako bi ga objavili. V pri* hodnji številki bomo pa naznanili vse srbske in hrvaške liste, v katerih morejo ta proglas čitati. Op. ured.)
zaščiti države, ki se nanaša na one, ki nasilno mislijo spreminjati sedanje državno stanje.
DELEGATI ZA INTERPARLAMENTARNO KONFERENCO.
Beograd, 21. junija. (Izv.) Včeraj so odpotovali v Bruxelles štirje radikalni poslanci na interparlamentarno konferenco. Opozicija ni hotela imenovati svojih kandidatov, češ, da se nahajamo v neparlamentarnemi stanju in da ne moremo poslati na interparlamentarno konferenco svoje delegacije.
ZAPREKA ZA MINISTRSKI SVET.
Belgrad, 21. junija. (Izv.) Danes dopoldne bi se imela vršiti seja ministrskega sveta, ki pa se ni vršila, ker je večina ministrov odšla na poroko hčerke predsednika skupščine Ljubomira Jovanovića.
Borzna poročila.
Dne 21. junija 1924. ZAGREBŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 20. junija.
V današnjem prostem prometu so bili tečaji sledeči:
Italija 3.67 (3.C>575 do 3.6875), London 368.75 (366.45 -369.45), Newyork 84.75 (84.20 do 85.20), Pariz 4.60-4.63 (4.575 —4.625), Praga 2.52-2.525 (2.4975-2.5275), Curih 15.10 (14.996-15.096).
CURIŠKA BORZA.
Prcdborza.
Berlin 1.345 (1.345), Italija 24.15 (24.40), London 24.41 (24.53), Newyorlc 563.50 (563.25), Pariz 30.35 (30.40), Praga 16.67 (16.70), Duna/ 0.00795 (0.00794), Belgrad 6.70 (6.85).
Sklep borze.
Holandija 211, Newyork 5.6350, London 24.43, Pariz 30.50, Italija 24.32, Prngn 16.65, Posta 0.0065, Bukarešt 2.50, Belcrad 6.7(1 Sofija 4.07, Dunaj 0.007915.
Volitve v dosedanji demokratski trdnjavi.
Kranj, 21. junija. (Izv.) Danes so se vršile občinske volitve. Izid je naslednji: Volivcev 630, udeležba 577, JDS 375 glasov (16 odb.), gospodarska stranka (radikali, NSS in SKS) 112 glasov (5 odb,), SLS 90 glasov (4 odb.). Boj je bil nadvse hud. Demokrati so spravili na volišče tudi težko bolne. Denar, avtomobili, pijača,, grožnje — vsega tega so se posluževali JDSarji v veliki meri. Dvetretjinskc večine demokrati nimajo, kot so pričakovali. Pri največji demokratski trdnjavi v državi sc je zrušil vogal.
IZID OBČINSKIH VOLITEV V SOBNEM OKRAJU VRANSKO dne 17. junija 1924.
B raslo vče: SLS 158 glasov (11 odbornikov), Neodvisna gospodarska stranka 206 glasov (14 odbornikov); L. 1921: SLS 177 (12), SKS 169 (12).
Gomilsko: 2 listi lokalnega značaja. L. 1921: SLS 42 (6), SKS 39 (6), NSS 32 (4).
Marija Reka: vložena samo lista SLS. t!. 1921: SLS 31 (4), SKS 45 (6).
Polzola: Slov. kmetska zveza (SLS) 199 (14), Nestrankarska gospodarska zveza 52 (3). L. 1921: SLS 172 (11), JSDS 99 (5).
Vransko: potrjena samo JDS lista; SLS razveljavljena.
Sv. Jurij ob Taboru: SLS 110 (9), SKS S9 (8), L. 1921: SLS 142 (10), SKS 203 (14).
Sv. Jeronim: bodo volitve še enkrat razpisane; L. 1921 je dobila SLS 12 mandatov, SKS 4.
Grajska vas in Prskopa: izid še ne-%nan.
V naše roke sta prišli občini Marija Reka in zlasti Št. Jurij ob Taboru, napredovali smo v Polzeli. Sv. Jeronim ostane gotovo naš.
CARUGA IN TRIJE TOVARIŠI OBSOJENI NA SMRT.
Osjek, 21. junija. (Izv.) Danes dopoldne je bila razglašena obsodba v procesu proti glasovitemu razbojniku Čarugi in njegovim tovarišem. Obsojeni so; Čaruga, Prpič (veliki), Mihajlovič in Senekovič na smrt, Sulentič in Krmpotič na 20 let ječe, Poljanič na 16 let, Sekič na 15 let, Gerskič in Kovače vič na 10 let, Jugović in Prpič (mali) na 5 let, Lončar in Rupež na 8 mesecev ječe.
POZDRAVI.
Rim, 21. junija. (Izv.) Albanski ministrski predsednik Fan Noli in Musolini sta si medsebojno čestitala in si izrazila svoje simpatije.
KOMUNISTI NA FINSKEM.
KelsiDgfors, 21. junija. (Izv.) Vlada je proglasila komunistično stranko za raz-puščeno,
RSPARACIJSKO VPRAŠANJE.
London, 21. junija. (Izv.) Nemški poslanik je danes izročil Mac Donaldu odgovor nemške vlade glede Dav/esovega repa-racijskega načrta.
RAZOROŽITEV NEMČIJE.
Pariz, 21. junija. (Izv.) Na podlagi poročil generala Nolieta je Herriot predlagal Mac Donaldu, da se razorožitev Nemčije strožje nadzoruje.
Rim, 21. junija. Po dnevih zmede in prepadenosti jc fašizem zopet našel ravnotežje in jasno določno smer: rešiti moralni videz svojega voditelja Mussolinija, ga ohraniti na vladi in s tem obdržati oblast. v državi. Vsekakor gre obenem za veliko več. Predvsem bi bil ugledu Italije pred inozemstvom zadan strahovit udarec, ako bi povsem jasno prišlo na dan, da je Mussolini, mož, ki v zadnjih dobah predstavlja Italijo kot tako, sokriv pri strašnem zločinu nad političnim nasprotnikom posl. Matteottijem ali da je cclo pri tem zločinu glavni krivec, kakor mu je bil to v zbornici zaklical posl. Chicsa. Strah pred anarhijo v notranjosti in skrb za čast in ugled države na zunaj, sta nagnila revizionistično krilo v fašistovski stranki, ki je vodi Delcrob: ter razne liberalne skupine s strani Giolittijem, Sa-landro in Orlandom, da so se znova strnili okolu Mussolinija, pripravljeni, da ga branijo do skrajnosti Vprašanje Mussolinijeve krivde ali nekrivde se sploh ne dopušča. Opozicija sama, v kolikor jo predstavlja skupni parlamentarni odbor, nastopa zmerno in previdno. Vsekakor je tudi njo strah pred morebitnimi posledicami nenadnega preobrata. Komunisti kot skrajno krilo so se pa itak že izločili iz nje. Tako nastopajo odgovorni politiki, ljudstvo pa misli vse drugače.
Položaj se je torej v toliko razčistil, da zaenkrat na kake globoke izpremembe v notranji politiki ni misliti — ako seveda ne pride vmes kaj nepričakovanega. Začetkom prihodnjega tedna bo zopet nastopil sam Mussolini, da s svojimi izjavami ovrže razne težke obtožbe proti fašistovskemu režimu, razžene nezaupanje vanj in če mogoče na lep način razoroži njegove sovražnike in jih pridobi za sodelovanje ali vsaj prizanesljivo opozicijo. Za ponedeljek je napovedan Mussolinijev govor v seji ministrskega sveta, za torek v senatu, za sredo pa pred parlamentarno večino, ki bo zborovala v palači Ve-nezia. Kakor napovedujejo fašizmu naklonjeni listi, bo Mussolini govoril v duhu miru, pravice in človečanstva.
Če se je pa fašizmu posrečilo, da je še enkrat uredil svoje vrste, in si zagotovil pomoč vplivnih skupin in mož, da se ohrani sedanji režim, je to dosegel le


Umorjeni italijanski poslaacc Matteotti.
proti obvezi in jamstvu, da se v svojem bistvu preosnuje, brezpogojno podvrže zakonom in v dolžnostih in pravicah popolnoma izenači z drugimi političnimi strankami. To naglašajo ista, sedanjemu režimu vdana glasila. Pričakovati je, da bo Mussolini tudi v tem pogledu podal v svojih napovedanih govorih tehtne izjave.
RAVNANJE OPOZICIJE.
Odbor parlamentarne opozicije jc v pričakovanju Mussolinijevih izjav cdgodil spominsko svečanost za posl. Matteottijem na 27. t. m. Svečanost bo etvoril Turati, nato bo govoril od vsake opozicijske skupine po en zastopnik. Končno bodo sprejeli sklep, v katerem bodo označili vladne ukrepe v Matteottijevem slučaju kot nezadostne.
Opozicija namerava dalje sprožiti predlog, da se imenuje odbor, sestavljen iz senatorjev, poslanccv in visokih sodnih ! uradnikov, kateremu naj se poveri preiskava.
FINZIJEVO PISMO ZBORNIČNEMU PREDSEDNIKU.
Rim, 21. junija. Bivši državni podtaj-nilc za notranje stvari Aldo Finzi je poslal predsedniku poslanske zbornice Rcc-cu pismo, v katerem zahteva, naj pospeši imenovanje posebnega parb. nentarnega
Y*i i'Ч M V*"
Fašist Dumini, ki je жар!е1еп v umor Matteottija.
odbora, ki naj preišče njegovo zadevo. V odbor naj se pritegnejo tudi zastopniki opozicije. Svoje pismo zaključuje Finzi z zagotovilom, da ostane zvest in goreč vojak stranke, vojskovodje (duce Mussolini) in države.
Zaenkrat ni znano, kakšno stališče bo zavzel zbornični predsednik nasproti tej Finzijevi zahtevi, ki nima zadostne podlage v zborničnem pravilniku. Po vsej priliki ji bo pa ugodil, ako bo opozicijt pristala na sodelovanje v odboru. Finzi ima v svoj zagovor zbrane vse potrebne listine in sestavljeno spomenico, v kateri
podaja dokaze o neoporečnosti svojega prejšnjega političnega dela, potem o tem, da se začasa svojega podtajništva v notranjem ministrstvu ni pečal z drugim nego z upravo in se ni mešal v nikake politične posle, in končno, da ni vedel popolnoma nič o stvareh, ki so se godile v tiskovnem uradu in posebej nič o vsem tem, kar je bilo v zvezi z Matteottijevo tragedijo.
Kakor se v poučenih krogih zagotavlja, je Finzijevo odstopno pismo sestavil drž. podtajnik Acerbo, ki je bil vedno velik osebni sovražnik Finzijev, ter so potem Finzi ja prisilili, da je demisijo podpisal. Finzi je nato takoj odločno zahteval zadoščenja, a je dosegel lc to, da je Mussolini v ministrskem cvetu izjavil, da Finzijev odstop ni v zvezi z Malteottijevim slučajem.
POTEK SODNE PREISKAVE.
Rim, 21. jun. Kljub temu, da Matte-ottijevega trupla — baje — še niso našli, so se dokazi, da je bil Matteotti umorjen, tako zgostili, da je že danes gotovo, da se obtožba zaradi zaplembe osebe iz-premeni v obtožbo zaradi umora. Svojo nedolžnost so popolnoma dokazali lastnik garaže Tommasini in šoferja Marini in Labatimi, ki so jih izpustili na svobodo.
Glavni preiskovalni sodnik Del Giu-dice in namestnik drž, pravdnika Tan-eredi sta si tekom včerajšnjega dne osebno ogledala razna mesta, ki so v zvezi z zločinom in nato odšla v zapore Regina Coeli, kjer sta dolgo zasližavala Mari-nellija. Pričakovati je novih odkritij.
Mecl okrvavljenimi predmeti, ki so jih našli v Duminijevem kovčegu so posebno važne sive ' hlače. Te, hlače niso Dumijeve, ampak Matteottijeve. Prerezane so na sprednji strani. Iz tega dejstva in pa iz izpovedb dečka, ki je videl napad na Matteottija, se sklepa, da je dobil Matteotti težko poškodbo že koj ob napadu. Deček namreč pravi, da je eden izmed napadalcev posl. Matteottija, ki se je branil, sunil v trebuh, nakar se je Matteotti, kakor je bilo videti, udal ter so ga podolgem nesli v avtomobil. Sunek v trebuh najbrž ni bil samo sunek s pestjo, ampak z nožem. Vsekakor so se v avtomobilu, v katerem so odpeljali Matteottija, našli številni sledovi krvi. Razen tega se poznajo na avtomobilu odtiski prstov, tudi Matteottijevih, kar priča, da se je Matteotti še boril s svojimi morilci.
KJE JE TRUPLO?
Največji sum v pravilno postopanje oblasti vzbuja dejstvo, da kljub temu, da imajo vse neposredne krivce v rokah, ne morejo dognati, kje se nahaja Matteottijevo truplo. Kakor namigujejo neki fašistom prijazni viri, je imel nalog, da skrije Matteottijevo truplo, Dumini, ki je izvršil to s pomočjo oseb, ki doslej še niso aretiran" Tako da ve za Matteottijevo truplo izmed onih, ki jih ima oblast v rokah sedaj samo Dumini. Le-ta pa doslej o tem trdovratno molči, bodisi iz lastnega nagiba ali pa, ker ima tak nalog.
ROSSI ARETIRAN?
Rim, 21. junija. Snoči se je širila vest, da so v vlaku na progi Foggia— Penevento fašistični železničarji aretirali Cesare Rcssija. Vest še ni pofrjna,
SLUŽBA BOŽJA ZA POSLANCA MATTEOTTIJA.
Sorodniki posl. Mattecttiia so za minuli torek naročili v cerkvi S, Maria del Popolo v Rimu tiho črno sv. mašo, katere se je udeležilo kljub temu, da ni bila javno razglašena, veliko število ljudi iz vseh slojev, posebno poslancev. Ob prihodu iz cerkve se je občinstvo zgrnilo okolu Matteottijeve vdove in ji izražalo sočustvovanje. Nekdo jc rekel: «Ne bojte se, gospa, Vaš mož bo maščevan!« Gospa je zaplakala in rekla: «Ne, ne, nobenega maščevanja! Povejte, da Matteottijeva žena moli!«
«4
Ш (I

Trst, 20. junija 1924,
V Italiji smo na predvečeru važnih dogodkov. Umor socialističnega poslanca Matteottija po fašistovskih velmožeh je zadal fašizmu smrtni udarec. Ta grozni čin je z bengalično lučjo posvetil v delovanje m snovanje fašistovske stranke in pokazal, da stoje na čelu 40 milijonskemu narodu navadni zločinci. Dosedaj so še mnogi med Italijani smatrali fašistovske voditelje za res idealne može, ki jim je dobrobit domovine pri srcu in so jun zato v tej dobri veri sledili, zlasti ko so videli polom socialističnih strank. Dogodki zadnjih dni pa. so mnogim odprli oči in slišali smo iz ust uglednih fašistov, da jih je sram, biti pristaši take stranke. Ti dogodki so pretresli vso državo do dna; ne govori se o drugem kakor o njih. Vse je nekam nervozno in vsako uro se pričakujejo nova razkritja, nove aretacije visokostoječih oseb; vsaki trenutek lahko rodi nove, usodne dogodke z nepredvidenimi posledicami. Vse se vprašuje: ali bo
Museolini še mogel rešiti krizo in stranko, Mi mislimo, da se mu to ne bo posre^ čilo. Vnanji, zlasti francoski in angleški listi tudi že vsi pišejo o bližnjem padcu Musrolinijeve vlade. Ljudstva ni pretrese] le res barbarski živinski umor poslanca Matteottija, ampak tudi vse druge okoli, ščine, ki so ta umor spremljevale. Ljudje dajejo republikanskemu posl, Chiesi prav ki je v parlamentu napravil medklic, da je Mussolini sokriv. Umor je bil naročen in izvršen po ljudeh, ki so bili Mussolini. jeva desna roka, njegovi prijatelji, njegovi svetovalci. Rossi in Finzi sta imela v stranki in pri vladi, prvi kot načelnik ti-skovnega urada ministrskega predsedni-štva in kot član strankinega načelstva, drugi pa kot državni tajnik v notranjem ministrstvu najboljši vpliv in ugled. D u mini, ki je najbrž umoril Matteottija, je v ministrstvu imel svoj urad. Filipe Ili se jc tikal z Mussolinijem. Pomisliti je tre-ba pa še tudi to, da Matteottijev umor ni prvi zločin, ki ga imajo ti ljudje na vesti, Po odkritjih, ki prihajajo sedaj na dan, so bili ti veliaki glavarji fašistovske «Če-ke«, ki je imela namen, neljube osebe spraviti s pota, ne plašeč se nobenega sredstva, ne nasilja, in ne umora. Saj so, kot rečeno, že mnogo ljudi umorili. Sam Dumini ima baje 12 umorov na vesti pa so vedno ostali nekaznovani. Da bi Mussolini o vsem tem ne bil nič vedel? Da ni poznal ljudi, s katerimi je občeval dan na dan? Kdo bi to mogel verjeti? Torejl... Tako sklepajo ljudje in misli-mo, da se ne motijo. Zato je tudi socialistična stranka včeraj v neki resoluciji izjavila, da napravlja odgovorno za zločin vso vlado. Mussolini se je tudi blamiral s svojimi pir.mi, ki jih je pisal Finziju in Rossiju, ko sta dala demisijo. Vse kaže, da sta bila ta dva, ki sta naročila, naj se Matteotti odstrani, ker bi bila ona dva po Matteottijevih razkritjih v parlamentu najbolj prizadeta. Če sta vedela Finzi in Rossi, kaj jima bo Matteotti očital, je gotovo vedel za to tudi Mussolini in vendar jc v pismu nekako izzivalno pozval njiju nasprotnike, da naj pridejo s konkretnimi očitki na dan, češ, boste že videli, da sta moja dobra prijatelja Finzi in Rossi «gent-Imena«. — Da je moral Mussolini kot minister za notranje zadeve demisijonirati, je s tem sam sebi izrekel nezaupanje. Danes pišejo listi, da je bilo notranje ministrstvo brlog delinkventov; kdo je za to odgovoren? In način, kako se vrši preiskava in iskanje trupla? Nekaj jih je že ušlo kljub vsej policiji, — glej slučaj Ros-nekaj jih bodo proglasili za neumne
si
— o Filippelliju že pišejo, da je zmešan —. Vso zadevo bodo skušali potlačiti. ■A to pot jim ne bo šlo tako lahko. Kakšno komedijo uganjajo samo z iskanjem trupla umorjenega Matteottija. Splošno se misli, da so ga že zdavnaj našli in skrivaj pokopali, ker so se bali ljudske nevolje. Če so vsi glavni krivci že pod ključem, bi bilo tudi res čudno, da bi ne vedeli, kje je truplo umorjenega. Pa ti Mussolinijevi najbližji prijatelji niso bili samo delink-venti, ampak vse se opravičuje, na kak na-čin so prišli ti ljudje, ki so bili že pred par leti berači, do ogromnih bogastev, danes so milijonarji, posestniki hiš, vil, fabrik, avtomobilov itd. Vse te stvari so torej tako težke, da mislimo, da jih tudi Mussolini z vso svojo energijo ne bo mogel prenesti, in zato mislimo, da so dnevi njegove rnoči šteti. Značilen je zato tudi članek, ki ga objavlja Mussolinijevo glasilo «11 Popolo d'Italia«: Naš vodja je bil izdan. Hujše kot Kristus in Brutus. Toda, možje od opozicije, vedite, da je on edini, ki je v stanu brzdati boljševiške mase in fašistovske množice. Vzemite nam tega moža, in takoj boste imeli meščansko vojsko. Lahko je odstraniti kakega fasi-stovskega vodjo ali pa tudi kakšen fašistovski krožek, toda niti obsedno stanje ne bo rešilo Italije pred krvoprelitjem, če se mora umakniti Mussolini. — Niso pa izključena še nova senzacionalna razkritja, zlasti ker se misli, da bodo aretirani morilci, da sebe rešijo, potisnili druge, dosedaj še ne imenovane, v blato. Saj je sam Finzi v svojem pismu na večino, zvrgel vso krivdo na držav, podtajnika Acerba, generala De Bono in na samega Mussolinija. — Opozicija stoji ob strani in pazno gleda na vsak korak in gibljej vlade in oblasti. Kot kljujoča vest stoji opozicija Mussoliniju za hrbtom in glccla na njegove prste. Težko se bo rešil iz tega objema!
н
Danes slavimo v Sloveniji dan treznosti in pozivljemo ves narod in vsakega posameznika na odpor proti našemu no-, tranjemu sovražniku — pijančevanju.
Narod, čuj in zavedaj se, da je pijančevanje tvoja sramota in tvoja poguba! Tej zavesti primerno in dosledno bodi tudi tvoje ravnanje! Napravi konec tej sramoti, raztrgaj spone starih strasti, vrzi s sebe jarem pijanske sužnosti, dvigni se k lepšemu. svobodnemu življenju! Združimo se vsi trezni sinovi in hčere
naroda, da osvobodimo od strasti zasužnjene brate I Na vsej črti naj se prične naj-energičnejši odpor!
Prosimo vas vse, da sodelujete pri velikem ozdravljenju naroda! Prosimo, da sto^e cerkev, šola in dom v tem oziru svojo dolžnost in se v tem boju med seboj podpirajo. Pozivljemo vsa kulturna društva, da sprejmejo kot eno glavnih točk svojega delovanja delo proti nezmer-nosti, sirovosti in razuzdanosti! Pozivljemo posebno mladino, da se po zgledu mladine drugih narodov združuje in navdušuje za svoje in svojega naroda krepostno življenje!
Ne zdvojiti nad neuspehi, marveč pomnožiti je treba odporne sile) Ne dvomimo, da se bo z združenimi močmi ter z vsestranskim, odločnim in vztrajnim delom naš narod dvignil k treznemu življenju!
Živela treznost ! — Boj nezmernosti!

Dogodki zadnjih časov so nam dušo takozvanih demokratskih strank popolnoma odkrili. Stališče, ki so ga zavzele napram preobratu na svetovnem pozori-šču, nam je razodel oves njihov pravi značaj. Vse «demokratska« stranke na svetu plavajo kakor kontrabantna ladja pod napačno zastavo: to so danes najbolj reakcionarne stranke, ki se krijejo pod imenom demokracije.
Takozvani »demokrati« so se kot opozicija razvili iz starih »naprednih« strank, v katerih je bilo organizirano takozvano špispurgarstvo. Te »napredne« stranke so predstavljale interesno zastopstvo malomeščanskih in podeželskih ma-gnatov. Svoboda je pomenila zanje zgolj možnost neomejenega izkoriščanja delovnega ljudstva: svobodo zase, ne pa za druge. Vsled tega se je narodno napred-njaštvo krčevito upiralo vsakemu napredku demokratične misli in socialne povzdi-ge delovnih stanov. Njegov antiklerikalizem pa je enostavno izviral iz dejstva, da je katoliška duhovščina pomenila za ma-gnate največjo oviro za njihov pohlep in edino resno zaščitnico malih in zatiranih.
Pohlep po moči je rodil v starih »naprednih« »svobodoumnih« strankah opozicijo mlajših elementov, ki so si danes skoraj splošno nadeli ime »demokratov«. Idejno so ti elementi točna kopija svojih očetov.
V demokratskih strankah Evrope je danes zbrana vsa tista omejena, sebična in nazadnjaška špisarija, kakor svojčas v naprodnjakarstvu. Nič ni lažjega nego orisati značilne črte tega evropskega »demokrata«.
Ta »demokrat« je vsled ozkega obsega svojega duševnega obzorja nedostopen za vsak politični in moralni napredek. Gn ne razume, da bi bilo mogoče svet drugače vladati nego se je vladal skozi stoletja. »Demokratski« filister smatra tisti obči red, ki mu dovoljuje nemoteno delati dobičke, za neomajljiv. Dobro čuti, da mu je najboljše na svetu, kjer nekater-niki lahko žive na račun množice. Zato mu je skrajno zoprna misel, da bi se mogel državni red tako preobraziti, da bi tlačeni stanovi prišli do človeka dostojnega položaja in enakovrednega sodelovanja pri javnih poslih. »Demokratski« nazadnjak se kar zgrozi ob misli, da bi se mogla človeška družba vladali po drugih zakonih nego po zakonih nasilja, za-sužnjevanja in edinovladja močnejših in imovitejših. Zato je neizprosen sovražnik državnega reda, ki bi se naslonil na načela nravstvene demokracije, moralnega in socialnega napredka.
Ko so se po končani svetovni vojni Wilsonova načela vsled odpora ravno teh elementov izkazala kot neizvedljiva, je vsa evropska »demokracija« plavala v komaj pritajenem veselju. Pozneje so ti nasledniki starega liberalizma z radostjo pozdravljali vsak neuspeh Zveze narodov, reakcionarno politiko Poincareja, konflikte med zmagovalci in premaganimi, fašizem v Italiji in vojaško diktaturo v Španiji. Danes širijo nezaupanje v politiko Anglije in nove francoske vlade in pro-rokujejo neuspeh vseh mirovnih stremljenj, poizkusov za zbližanje narodov in dograditve socialne zakonodaje. Mir in red, tako piše njihovo časopisje, se mora slejkoprej naslanjati na stari »red«, ki ščiti močnejšega proti številnejšim, a ala-bejšim. Najhujši očitek, ki ga jc dvignil te dni v francoski zbornici proti Herriotu zastopnik desnice, Bokanowski, je bil, da hoče Herriot obdavčiti kapital. Največji odpor doživlja od strani nazadnjaškega liberalizma angleška vlada takrat, kadar skuša pritegniti k stroškom za delavska stanovanja velekapital. Umor Matteottija jc bil izvršen zato, da se ne bi zmešali računi, ki jih vodi s fašistovskimi voditelji, neizvzemši »vzvišene osebe Musso-linijeve« (kakor jo titulira «Jutro« od 21. junija 1924), ameriški petrolejski trust !n velika družba za javne igralnice.
Taka je slika novodobnega »demo-kratstva«, ki ni nič drugega kakor obnovljeno liberalno nazadnjaštvo, Pravi vzrok
notranjega nereda, nezadovoljstva in neprestanih konfliktov političnega, socialnega in mednarodnega značaja v evropskih državah po vojni je liberalna reakcija, ki se je maskirala z »demokratizmom«. Ker ji manjka velikih inteligenc, dela s pomočjo brezobzirne diktature. Toda resnična demokracija je na pohodu in z mo- ! ralno silo stre »lažidemokracijo« lihe- j ralne plutokracije in od nje odvisnega li beralnega napolizobraženstva.
Dr. Politicus:
Iz starih predavanj,
Predno preidemo na nadaljno razpravo o našem predmetu, moramo odgovoriti najprej na vprašanje: Kdo je država in kaj je država?
Država je (po Mengerju) socialna ustanova, socialna organizacija ljudi, ki žive sa-morastlo na nekam določenem večjem ali manjšem ozemlju, in ljudi, ki jih sprejmejo samorastniki med se kot svoje. Ta organizacija ima gotove namene (Zwecke). Znanstveniki naštevajo takih državnih ciliev okoli 13; dr. Menger pa piše v svoji knjigi »Die ncue Staatslehre«, da država kot taka nima prav nobenega namena, ampak da služi ta organizacija samo za uresničenje namenov onih ljudi, ki v tej organizaciji odločujejo oziroma vladejo. Absolutistični vladarji se poslužujejo državne organizacije, da širijo vpliv svojih rodbin, kapitalisti zopet zato, da zaščitijo z državno močjo svoje imetje itd. Tako dr. Menger.
* * *
V modernih evropskih državah absolutizma oseb ne poznamo več. Moderna državna organizacija pozna le še en sam absolutizem, to je suverenost celokupnega »državnega ljudstva« (Staatsvolk). Mi bi rekli lahko tudi: suverenost državljanov. Iz te suverenosti izvira vsa državna moč. Ker pa državljani niso in tudi ne morejo biti vedno vsi ene misli in enega duha, odločuje princip večine. Za kar se odloči večina »državnega ljudstva«, to mora veljati kot direktiva; Tako hočemo ,in tako tudi bo, kajti organizirano »državno ljudstvo« (Stasisvoik) jc država.
* * 4
Ogromne mase organiziranega državnega ljudstva se pa ne morejo zbirati vedno na kakem malem prostoru, da bi mogli vsi ustmeno z glasovanjem soodločati pri tvorbi volje državnega ljudstva.
Žs same tehnične ovire so torej prisilile »državno ljudstvo«, da z izvrševanjem svoje pravice poveri svoje posebne zastopnike, tako kakor poveri trgovec, ki ima dovolj drugega posla, svoje zastopstvo advokatu na podlagi posebnega pooblastila. Tudi ljudski zastopniki dobe od »državnega ljudstva« taka pooblastila, ki jih imenujemo mandat. Kdor pa je v kaj pooblaščen, Se ni identičen z ошт, ki ga je pooblastil, in tudi poslanec je samo pooblaščenec (mandatar) državnega ljudstva, ni pa ž njim identičen. Kakor si trgovec lahko izbere drugega advokata, če s prvim ni zadovoljen, tako ima tudi suvereno državno ljudstvo kot izvor vse državne moči vedno moč in pravico, da svoje zastopstvo poveri novim zastopnikom. S spremembo zastopnikov in števila mandatov in z njihovim prenosom na druge osebe pa državno ljudstvo še ne preneha eksistirati: državno ljudstvo je »konfinuum«, poverjeništvo ljudstva (parlament) pa je mutabilno, jc spremenljivo in lahko začasno tudi preneha. Zato parlament in državno ljudstvo ne moreta bili identična, kakor ni identičen trgovec 7, advokatom in veleposestnik s svojim oskrbnikom. Oskrbniki se lahko me njajo, gospodarji in veleposestva pa ostanejo.
A tudi od ljudstva izvoljeni zastop (parlament), čegar večina ima nalog (mandat), do izdeluje postave po direktivah večine državnega ljudstva, izraženih na volitvah, ne more ostali vedno skupaj zbran, da bi mogel sam vse ukrepe tudi izvršiti. Zato r>i izbere parlamentarna večina (ki pa ljudsko večino samo zastopa in ni z njo identična), zopet svoj »šzvrSevalni odbor«. Ta »izvrševalni odbor« parlamenta imenujemo vlado, ki zopet ni identična s parlamentom, tudi ne z večino parlamenta, še manj seveda z »državnim ljudstvom« oziroma z državo, ampak je zopet le »mandatar« parlamentarne večine, tako kot jc grajščakov oskrbnik samo pooblaščenec grajščine, ki ne sme delati po svoji volji, ampak se mora ravnati po navodilih in po direktivah onega, ld. mu je »mandat« in oskrbništvo dal. Zato pravimo, da vlada ne gospodari, ampak ona samo upravlja. Upravlja pa državno veleposestvo (da sc tako izrazimo) tako dalje, dokler jc to po volji večine »malih gospodarjev«, t. j. parlamentarcev (naj mi gospodje parlamentarci tega izraza ne zamerijo), ali pa po volji »velikega« gospodarja, t. j. državnega ljudstva, ki je identično z »državo«. Kadar gospodar hlapcu izrazi svoje nezadovoljnost in mu službo odpove, mora hlauec iti.
Iz česar sledi, da »gospodar« in »hlapec« 1 ni eno in isto. Lahko pa prevzame hlapec vlogo gospodarja, če je gospodar nesposoben in zanič.
»Orjuna« piše: »Naša domovina je hiša, od zidarjev sezidana s krvavim znojem in z daritvijo neštetih dragocenih življenj. Ti zidarji so po božjom pravu njeni gospodarji in čuvarji. Vsi drugi so le gostje. Ako pa krije ta hiša pod svojo streho tudi take, ki so jih nele ovirali pri zidanju te stavbe, ampak jih skušajo setlaj celo podreti, so to nasilni tujci, ki morajo ven. Radič, komunist, klerikalni separatist, bil kdor bil, komur ta hiša ni po.'volj i, kdor je ne spoštuje, ta naj si poišče drugje krova zase in za svojo jadno zalego. Kdor ne bo šel sam še o pravem času, ta bo treščen ven od gospodarjev, ki ne bodo nikdar več dopustili, rla bi jih na lastnem domu pobijali tujci. Orjunaši smo prostovoljni čuvarji tega edinstvenega doma in kralja. Ta dom bomo čuvali pred vsakim škodljivcem — čudi pred slabimi vladami. Kdorkoli bi dvignil zoper dom in kralja roko, mu bo ta roka v hipu omahnila v krvi za vedno. Vedite: moč ne leži v številu kroglic, vrženih v volilno skrinjico od nezavednih in zapeljanih rok na ukaz maloštevilnih nejunaških vodite-ljsv, ampak moč je tam, kjer se strne vrsta onih, katerih vsak posamezen je samostojno zaveden in prepričan o svetosti ideje.«
Nekaj komentarja k napadu Orjur.a-šev na hlapca g. Hafnerja na Trati pri Škoiji Loki. Hlapec g. Hafnerja, kakor smo zvedeli, še nikdar prej ni slišal o Orjuni, ker se za društveno in javno življenje sploh ne briga. Usodnega dne je stal pred kolodvorom in ko je videl vrsto Orjunašev prihajati, je vpraša! okoličana: »Kaj so pa to za eni?« Ta mu je odvrnil: »Junci«. Tako namreč etimologizira narod, ki mu je izraz Orjuna nerazumljiv. »Če so pa »junci«, jc rekel hlapec, »spadajo v hlev!« To so Orjunaši slišali in so navalili nanj, mu zadali nekaj težkih poškodb, nakar je bil s prvim vlakom transportiran v ljubljansko bolnico.
Posamezna podjetja se v zadnjem času kaj vidno kažejo, kako daleč jih jc privedla strankarska zagrizenost; v svoji ideologiji gredo tako daleč, da pozabljajo na kvalifikacije neoporečnosti, kar je bilo do sedaj pri podjetjih navadno. Posebno Orjuna gre daleč in hoče uboge brezposelne delavce baš v njih kritičnih položajih izrabljati. Slučaj nam je znan, da pri graditvi nove tovarne v Kranju (na »gmajni«) ne sprejmejo nobenega delavca, ki ni Orjunaš, ali ki se ne vpiše v Orjuno, dasi družba razpolaga z mnogostranskim delom. Tako postopanje pomeni izrabljanje izmozganih nižjih slojev in pričakujemo, da se delavske organizacije zavzamejo za svoje sotrpine in dajo lakira firmam primerno lekcijo.
Lesco. G. urednik, kaj čmo pa zdaj početi? Vložili smo listo SLS in so nam obljubili prvo skrinjico. (Za nami bo »Vaški sporazum«: gospod SKS Ažman, »Gospodarska«: združeni JDS, NSS, Orjuna itd. in SSJ-delavci.) Zdaj pa beremo v »Jutru«, da imajo naši možje tadle, in da bomo volili prvič in zadnjič in da so Lesce od vekomaj napredne in da imajo patent za to. Saj jim ne mislimo vzeti župana in občine, le pri županovi peči bi se včasih radi pogreli in smo rekli: če rata, rata. Zdaj pa taka zamera! Kaj čmo početi? Ali čmo iti volit? Vse napredne stranke bodo zoper nas. — Urednik: Ne berite več »Jutra in »Domovine«, pa boste kmalu bolj pametni!
Mirna. Na Telovo sta sc vršila v mirnski občini dva jako lepo obiskana shoda SLS in sicer v Selu in v Tihaboju. Ljudstvo ogorčeno zavrača Žerjavovo politiko in je pripravljeno vztrajati do konca v vrstah SLS. — Na obeh shodih je poročal tajnik Munda. — Za občinske volitve v občini Mirna vlada v naših vrstah zelo debro razpoloženje. V drugo skrinjico, ki jc orjunska, en bodo volili niti vsi tisti, ki so v zmoti podpisali listo.
Horjul. Pri nas so na praznik sv. Re-šnjega Telesa naši samostojneži in drugi »na-prednjaki« pokazali svojo pravo kulturo, ki zasluži, da o njej izve tudi širša javnost. Tistih par sainostojnežev, ki so še za ime v Horjulu, se je kapriciralo, da morajo nositi cerkveno zastavo pri procesiji. Ta svoj namen so javno proglasili ter oficijelno javili orožnikom, da bodo pri procesiji nosili zastavo samostojneži ali pa bo tekla kri. Orožniki so sporočili ta čeden sklep g. župniku. Točno, kakor se je glasila napoved, so prišli napredni zastavonosci ter hoteli odvzeti zastavo fantom, ki so bili določeni, da jo bodo nosili. Ti so zavrnili nasilneže, naj se obrnejo na primerno pot — k g. župniku. Bojno razpoloženi napredni prišleci pa so se takoj spustili v akcijo ter prav po rokomavharsko dejansko napadli mirne fante, ki so čakali, da se otvori procesija. Na ta svoj divjaški nastop so dobili primeren odgovor v obliki zaušnic, ki so jih tako ugrele, da so se takoj hrabro umaknili v bližnjo gostilno, da si tam ohlade svoje prevroče napredne glavo. Da bi svojemu ogorčenju ra-! di prislužene »zmage« dali duška, so se zbra-I li pred gostilno pri »Muhi« vsi napredni so-I mišljeniki in so mimoidočo urocesijo pro-
klinjali in demonstrativno ostali pokriti tudi, ko je šel g. župnik z Najsvetejšim mimo. Pečat vsem izzivanjem je pritisnil med procesijo član »napredne« družbe s tem, da je vrgel pred cerkev bombo, vsled katere je popokalo pekaj šip. Vsa ta čedna družba je tudi še po procesiji izzivala mirne naše vaščane, ki so se vračali iz cerkve. — Ta divjaški nastop je bil organiziran z namenom, da oblati Horjul pred svetom in da da pri zadnjih volitvah pogorelim liberalcem novo korajžo. No, posrečilo so je, da so svojo brezprimerno surovost naši naprednjaki poočitili ter se s tem pošteno osramotili. Kakor čujemo, bo županstvo odločno nastopilo proti gnezdom napredne zalege, ki se hoče s pretepanjem uveljavljati.
Trbovlje. Pri tukajšnejm rudniku, oddelek zapadno okrožje (anzer.) imamo več paznikov, ki ob vsaki priliki delavcem kažejo svojo orjunsko oliko. Posebno sc odlikuje jamski paznik Vranič. Tudi temu, ako se ne motimo, tiči v žepu orjunski znak, v gumbnici se ga namreč ne upa nositi. Ta gospod upa, ker je. sedaj poduradnik, da bode tudi v Orjuni dobil saržo. Ker pa mu je Bog dal silno nežen glas, za komando pa jc treba močnega, si ga hoče ojačiti na ta način, da kriči po temnih rovih, da sc ubogi rudarji boje, da se bodo lesene podpcrc zrušile. Za svojo vajo si rad privošči mlajše rudarje, vozače, češ, tem ni ' znana moja osebna zgodvina. Kakšna pa je ta? Njegov poklic? Kot kmetskemu fantu že v zgodnji mladosti ni dišal siccr lepi, ali težki kmetski stan. Zato jc šel k rudniku, kjer je bil navaden delavec. Kako jc delal? Starejši rudarji pravijo, da po polževem geslu: »Počasi pa gvišno«. Vendar je napredoval. Največ je k temu pomagal njegov klobuk, ki ga je pred gospodi dvigal dvakrat mesto enkrat. Postal je najprvo strelni mojster in končno paznik. Kadar pa bo komandir---poročamo takoj. — Mlajši rudarji.
—	Dekan Jožef Lavrif. V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je 20. junija umrl dekan in župnik brezniški g. Jožef Lavrič. Pokojni je bil rojen 31. oktobra [1860 v Žužemberku iu v mašnika posvečen 7, julija 1883. Služboval je kot kaplan po tri leta v Planini pri Rakeku in v Zireh. Za tem je bil osem let župnik v Ambrusu, dvanajsl let župnik v Logatcu in od 30. avgusta 1910 župnik ua Breznici. Po smrti dekana kanonika Novaka v Radovljici je bil imenovan za dekana radovljiške dekanije. V Kandiji se je zdravil in je v petek nenadoma umrl. Truplo bodo prepeljali na Breznico, kjer bo pogreb v pondeljek okoli 10 dopoldne. R. L P.!
—	Slovenski umetnik pri kralju. Dne 20. junija ob 12 opoldne je bil na poseben poziv akad. slikar Rudolf M a r č i č spejet od kralja v daljši privatni avdienci. Kralj je želel videti njegova najnovejša dela, katera mu je umetnik v belem salonu pokazal. Bil je izredno ljubezniv in se je jako laskavo izrazil o umetnosti slikarja Marčiča. Odkupil je zopet
4 slike in mu naročil, da naslika v znameniti kraljev umetniški album tri slike. Kakor dalje izvemo, bo v kratkem poklican slikar Bucik, da izvrši sliko kraljice Marije. Oba umetnika sta člana kluba »Vesne«.
—	Smrtna kosa. V Ložu je včeraj nenadoma preminul občespoštovani mestni župan g. Jakob M1 a k a r. Blag mu spomin!
—	Nameravani velesejem v Belgradu se letos no vrši. Vsled premalega časa za pripravo velesejma v Belgradu se isti letos ne vrši.
—	Otvoritev nove zgradbe koroške delavske zbornice v Celovcu. Dne 19. junija so v Celovcu na slovesen način otvorili novo krasno zgradbo koroške delavske zbornice. Otvoritve se je udeležil zvezni kancelar dr. Hai-niseh.
—	Ugodna prilika posetiti Sarajevo se nudi obiskovalcem zanatlijsko-industrijske izložbe, ki se vrši od 27. junija do 6. julija. 50-odstotni popust na železnici. Vse potrebne informacije daje Tourist-Office — Putnik, Aleksandrova cesta v Ljubljani.
—	Smrl slovenske operne pevke v Italiji. Dne 18. t. m. je umrla v Italiji 29 letna operna pevka gospa Vida Ferluga-Tomasi, hči ranjkega nadučitelja na Opčinah Štipe Fer-luga in sestra odvetnika dr. Karla Ferluge v Ilirski Bistrici. Pokojnica je dovršila konser-vatorij v Pesaru in nato z velikim uspehom pela na prvih italijanskih gledališčih.
—	Gozdna tatvina. Posestnici Mariji Ar-mičevi je posekal kurjač A. T. v njenem gozdu v bližini Kozarskega mostu 95 malih jelševih dreves.
—	Poljska tatvina. Tudi ta se je začela vedno bolj širiti. Po polju se vidi na raznih njivah, da je bil pokraden krompir, zelje in drugi pridelki. Izpod kozolca Franca Peterca na ljubljanskem polju pa je ukradel nekdo celo 100 kg suhe detelje.
—	Tatvino po vlakih. V zadnjem časti so se začele množiti zopet predrzne tatvine v vlakih. Posebno nevarna je vožnja med Zagrebom in Ljubljano, ker prihaja po tej progi največ in najbolj predrznih žeparjev iz Hrvatske. Včeraj je bila zopet okradena žena nekega železničarja, kateri je izmaknil žepar črno usnjato torbo, v kateri pa k sreči ni bilo več dosti vrednosti.
—	Razni vlomi in tatvine. Iz stanovanja Franceta Zavrla v Podgradu je bilo pokradenih nekaj čevljev, obleke in perila v vredno-
sti do £1500 Din. — V Celju je bila ukradena
iz kuhinjo trgovca Pavla Novaka usnjata ročna torbica, v kateri je bilo več steklenic, napolnjenih z raznimi likerji v vrednosti '2000 Diu. — Na sejmu v Metliki je bila ukradena posestnikovemu sinu Vidu Speliču iz Tribuč iz žepa suknjiča denarnica z vsobino 112 Din 50 p. — Pri Sv. Trojici je bilo ukradeno Albertu Lorbeku ,1500 Diu vredno moško kolo.
štajerske novšce,
ŠE ENKRAT OBČNI ZBOR SLOV. OBRTNEGA DRUŠTVA.
Maribor, 20. junija.
Pametni politiki in funkcijonarji organizacij se navadno umaknejo, kadar v kakem boju temeljito propadejo. Nasprotno pa se more dogoditi samo pri tukajšnjih demokratih. Namesto, da bi bili lepo utihnili, ko so doživeli poraz na izrednem občnem zboru Slov. obrt. društva (Sod), so se še postavili na neko stališče, ki izgleda kakor da jim še na misel ne pride, opustiti razdiralno delo med našim obrtništvom. Oni se menda ne zavedajo dejstva, da so baš oni tisti, ki so napravili ta žalostni razdor med našim obrtništvom, osobito pa v našem društvu, pri katerem so se smatrali za absolutne gospodarje, ter hoteli imeti društvo le zato, da bodo od njega vlekli koristi za svojo preperelo stranko. Strankini eksponenti niso imeli pred očmi tega, da se je društvo ustanovilo zato, da pomore našemu obmejnemu obrtništvu do razvoja in napredka. Nfe. Zato jim ni bilo. Njim jo b'lo edino le zato, da priborijo Žerjavovi demokratski skupini nekaj glasov pri volitvah. Ker pa ogromna večina članov talcih manipulacij ni odobravala in člani niso hoteli nič slišati o Žerjavovcih in sc odklanjali njih uesrečno politiko, so kratko-malo te eksponente odslovili, misleč, da jih vendar sreča treznost. Ali žal so se varali. Ti Žerjavovi plačauci so rekli, ako noče biti članstvo za nas, potem naj tudi društva ni. Potom svojih listov »Jutro« in >Tabore so uvedli goujo proti društvu in proti letošnji obrtni razstavi. Ta gouja, katere oče je znani dr. Reisman, presega vse meje dostojnosti in dobi lahko prvenstvo za laži. Naravnost ironija je, ako »Tabor« trdi, »da nima namena poglabljati in izrabljati razdora med obrtništvom«.
Moj nameu je podati javnosti sliko, kako »objektivno« znani Žerjavov »Tabor« in »Jutro« poročata, kadar doživi njegova stranica temeljit poraz.
»Tabor-; pravi: »Sam predsednik Džamo-nja je na občnem zboru priznal, cla je mnogo članov preklicalo svoj podpis na spomenici glede razstave, ker so bili čisto navadno »na-farbank. To je čisto običajna laž, ker noben član ni svojega podpisa preklical. Res je le, da je predsednik Džamonja poročal, da so nekateri odborniki (stari odborniki, takozvana Zerjavova demokratska klika) izrazilii sum, da so mogoče nekateri člani podpisali spomenico, ne vedoč zakaj da gre. Da so se pa člani zavedali, zakaj da gre in da je bila to njih želja, da se vrši letošnja razstava pod okriljem društva, se je pokazalo pri tozadevnem priglaše-vanju, lcjer so vsi navzoči, proti štirim glasovom (Novak, Vahtar, Bureš in Kravos) glasovali za spomenico. Ko se je glasovanje o tej zadevi vršilo, je bilo 121 navzočih in ne kakor trdi »Tabor«, da je bila z večino glasov sprejeta. Radi samo objektivnosti je »Tabor« popolnoma pozabli poročati, kako je g. Znuderl Novaku in Vahtarju bral levite, ko sta se drznila reči, da so člani podpisali nekaj, o čemur niso nič vedeli, zakaj gre. »Tabor« tudi ni povedal, da se je Novak upal kandidirati za predsednika kljub temu, da ni tožil »Obrtniškega lista« za očitke, ki dišijo po korupciji, podkupovanju in sličnem, kar bi moral vsak le količkaj pošten človek storiti. Samo Žerjavov agent Novak je tako značaj en in smel, da pride še na občni zbor med obrtnike, ki nočejo o njem nic sUšati in so ga že zdavnej in za vedno stavili »na razpoloženje«. Pozabil je nadalje »Tabor« povedati, kako razburljivo se je obnašal sicer suhoparni Vahtar, ki je kričal kakor da bi bil gospodar celega Maribora. Pozabil je »Tabor« tudi povedati, kako je bil »trezni« Sulič izžvižgan vsled svojega »treznega« medklica in sicer tako izžvižgan, da je moral občni zbor zapustiti. Višek vseh laži in »objektivnega« poročanja, pa je, ako trdi »Tabor«, da je 25 članov iz društva izstopilo, ker po naših zanesljivih informacijah so do sobote izstopili ie -1 in sicer užaljeni Weixl, nemogoči Novak, »trezni« Sulič in Kravos, ker je videl, da je društvo za Zerjavovo demokratsko stranko za vselej zgubljeno. Pač pa bo najbrž sledilo še kakih 5 ali 6 izstopov, kar bi bilo ediuo umestno, cla so društvo očisti teh peg in ma-rog, da bo moglo potem služiti svojim vzvišenim ciljem, za kar se je pravzaprav ustanovilo t. j. za povzdigo in napredek našega obrtništva na naši severni meji. O izstopu 25 članov ne moro bili govora, ker peščica Zerja-vovih priganjačev šteje v celem komaj ducat, kar tudi izid volitev jasno dokazuje, pri katerih niso mogli kljub neverjetnemu terorju in demagogiji doseči več nego 15 glasov. In io kljub temu, da so izdali povelje -- brez vednosti predsednika in proti društvenim pravilom, da se mora vsak volilec pri tajnem glasovanju — na glasovnici podpisati.
Najdrznejša laž pa jo ona, ki jo jo lansi-fal glavni krivec razdora med mariborskimi obrtniki, znani ».Tutrov« poročevalec dr. Reisman. češ. cla so antižerjavovcem do sijajne
zmage pripomogli glasovi Nemcev in nemčur-
jev. Razdiralcu obrtniške sloge dr. Reismanu bodi na tem mestu povedano, da so vse te člane — razen dveh, ki so sicer pošteni in ugledni obrtniki in skoz in skoz lojalni državljani — sprejeli prejšnji Žerjavovi odborniki, pod žalostno ero Novakovega predsedovanja. Kako priljubljen je dr. Reisman pri obrtništvu, priča najbolj dejstvo, da si ni upal na občni zbor, ker se je bal zasluženih levit.
Ker hoče teh par Žerjavovih plačancev iz golega maščevanja uad porazom, ki so ga na zadnjem občnem zboru doživeli, z »objektivnim« poročanjem svojo neizmerno blamažo prikriti, sem se čutil, kot član društva in udeleženec občnega zbora, primoranega v interesu društva in v interesu obrtništva sploh, objaviti to pojasnilo, da bo mogla javnost dobiti sliko kako Žerjavovi ljudje potvarjajo resnico.
— Član Slov. obrt. društva.
* « .
š Župnik Jakob čemažar f. Pri Mali Nedelji pri Ljutomeru je 20. t, m. umrl župnik g. Jakob Čemažar. Pokojni je služboval v raznih župnijah Istre in je neustrašeno branil pravice slovenskega jezika v cerkvi. Za časa fašistov-skega terorja je oskrboval 3 župnije v Istri in se ni uklonil. Fašistovska vlada ga je izgnala z orožniki iz Italije koncem avgusta 1. 1923. — Sedaj je našel smrt v slovenski domovini. — Njegovo naglo smrt so povzročile posledice neumornega boja in truda pod nasilno vlado fašizma v Istri. — Bog mu bodi plačniki
š Telovadni odsek Orel v Žalen priredi dne 29. junija javno telovadbo ob priliki 15-letnice svojega obstoja in blagoslovitve odse-kovnega prapora. Sodeluje polnoštevilna orlovska godba iz D. M. v Polju. Prijatelji orlovske misli vabljeni!
š Smrtna r.esrečn. 68 letni ogljar Šebilja Jurii je pri gostilničarju Božiču v Stopah pri Sevnici padel z lestve in si zdrobil lobanjo. Bil je takoj mrtev. Pokojni zapušča ženo.
lj Ali naj res držimo križem roke? Ne-
zmernost nam uničuje deco, razplemenja in oslablja zarod, moti mir in red, razjeda rodbinsko življenje, ubija blagostanje posameznika in narodno bogastvo ter dovaja in tira najširše sloje v duševno in *te!esno bedo. — Vsi, ki se hočete o resničnosti navedenega prepričati ia morda sodelovati pri delu za cmiljenje pivske nezmernosti med narodom, pridite danes v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Mestni dom. Ne zamudite pa tudi pohiteti v kino »Tivoli«, kjer se ob pol 2. uri popoldne predvaja proti brezplačni vstopnini krasen norveški iilm »Voznik smrti-;. Brezplačne vstopnice so na razpolago pri blagajni kino-podjetja.
lj Umrla je snoči ob 11. uri v 69. letu svo-j estarosti gospa Frančiška T o m c. Pogreb bo v ponedeljek popoldne iz hiše žalosti, Zrinjskega cesta št. 5. Svetila ji večna luči
lj Vlom ali nagajivost na ljubljanskem gradu. Predsnočnjim med 11. in 12. uro so neznani zlikovci vlomili glavna vrata, ki odpirajo in zapirajo dohod na dvorišče in stanovanja v notranjosti gradu. Morala je biti dobro verzirana družba, vešča svojega posla, ker niso s svojim delom povzročili nikakega šuma. Ključavnico so delno odstranili, dasi je skoraj za večno pritrjena na železna vrata. Zlomili so en vijak in v ključavnico podvrgli neznan predmet, da je zaklepanje in odpiranje izključeno. Ali so bili to »domačini« ali ne, jc težko reči. Pripomniti je pa treba, da so vlomilci delali največ znotraj, zunaj je moral stali samo kak pomagač in paznik, kakor kažejo izpiljeni znaki na ključavnici in vratih. To ni prvi slučaj na gradu, tudi vrata v r.tolp so že vrgli s tečajev in sploh ponaredili ključe v stranski stolp in v druge objekte. Kakšni nameni so jih vodili pri tem poslu, ni mogoče zaznati.
lj Čuvajte javno nasade! Res je vabljivo, če gre človek ob javnih nasadih, kjer raste lepo zelenje in cvetje, in marsikdo bi si rad utrgal kak cvet. Toda ko bi se teh nasadov ne čuvalo, bi bili vsi v enem dnevu opustošeui in potrgani. Policija je v zadnjem času prijela in občutno kaznovala več neprevidnih oseb, ki so si privoščili cvetke iz javnih nasadov ob cestah in v parkih.
lj Drag »Jerbel«. Dva dobra tovariša kovač in čevljar iz Zelene jame sta igrala prepovedano igro »ferbel«. Igralcema je bilo zaplenjenih 587 Din, obsojena pa sta bila vrh tega še vsak na 100 Din denarne globe s primernim poukom.
lj Prijet iopar. Na ljubljanskem trgu je začutila Marija Škrjančeva iz Dobrunj v gneči med ljudmi, da ji sega nekdo v žep. Okrenila se je nenadoma in zapazila mladega fanta-lina, ki ji je segel v žep in skušal izmakniti denarnico. Prisolila je predrznemu fantalinu par gorkih klofut, nakar jo ta pobegnil. Toda tudi stražnik je opazil od daleč ta prizor in šel takoj za mladim žeparjem, ki pa se je prav spretno muzal iu skrival v gneči. Vendar pa ni ušel svoji usodi iu stražnik ga je aretiral končno v šentpeterski cerkvi. Aretiranec je 17 letni Alojzij Svoljšak, doma iz Škofje loke, ki je bil že kaznovan radi tatvine.
lj Policijske ovadbe. V zadnjih 24 urah je bilo vloženih na policiji 18 ovadb, in sicer: tatvine 3, kaljenje nočnega miru 6, poškodba tujo lastnine, 1 pijanoet, 1 prestopek cestno policijskega reda 8, prekoračenje policijske ure 1, nameravano zborovanje brez dovoljenja
1, požar ft', cestna razsvetljava 1 in 1 nezgoda.
lj Tatvino v Ljubljani. Iz stanovanja Marije Stresen pri Brvi št. 4 je bila ukradena zln-ta ženska verižica z obeskom in z monogra-mom S. M., vredna 1000 Din. — V hotelu »Južni kolodvor« v Kolodvorski ulici je bilo ukradenih kuharici Juliji Ban iz odprte omare 6 bankovcev po 100 Din, 5 po .10 Din, nekaj drobiža, ogrska srebrna krona in 3 bankovci po 1 dolar. — Ob lesenem mostu čez
Ljubljanico pri prisilni delavnici je bilo ukra. dene 10 m leseno ograje in ima mestna občim okrog 150 Din škode. — V baraki na Resljevj cesit je bilo ukradenih par moških boks čev-ljev, ki so vredni 200 Din.
lj Tat v vlaku. Krošnjarju Petru Jurčevič« v Kolodvorski ulici je bilo ukradeno v vlaku na glavnem kolodvoru 12 aparatov za striženje las, 12 ducatov britev in nekaj žepnih nožev v skupni vrednosti 2500 Din.
Dr. Joža Glonar:
Formacija hrvaške narodne
»Mlada Hrvatska«, glasile »Hanao«, je v svoji letošnji tretji številki prinesla principi-jalen članek o splošnih metodah formacije hrvaške narodne ideologije, ki ga je napisal nje urednik dr. M. Vukelić. Članek sam je nekaka principijalna izjava o namenih lista samega, ki je takoj v počelku izhajanja izjavil, da ne išče naravnost praktično političnih poti, ampak cla skuša dajati praktični politiki nujno potrebno teoretično znanstveno podlago. Tendenca, ki ga pri vsem tem delu vodi, je, da dokaže pravilnost in upravičenost hrvaške politične borbe, ki se naj s to pomočjo olajša in čim preje in uspešnejše pripelje do zaže-Ijenega cilja.
Borba vsakega naroda za osamosvojitev dobi popolnoma drugačno obliko in opravičilo, če njena pravilnost in upravičenost ni znana in instinktivno zavedna samo med onimi, ki se je aktivno udeležujejo, ampak če je nje pravilnost in upravičenost tudi znanstveno politično izgrajena, t. j. če ima svojo izgrajeno ideologijo. Pni pogoj za izgraditev take ideologije in nje temelji, t. j. teorije o upravičenosti borbe hrvaškega naroda je konstatacija dejstva, da so Hrvatje poseben, svojevrsten narod. To je res, da dejstvo, ki je v realnosti eksistiralo in .eksistira, tako da bi ga no bilo treba šele znanstveno-politično dokazovati. Vendar pa je važno in koristno, da so je obdelal kot prvi in glavni temelj za izgraditev hrvaške narodnosti in hrvaške narodne ideologije. To pa pred vsem zaradi onih, bližnjih in daljnih hrvaških sosedov, ki ta jasni fakt zdaj zavedno zdaj zopet nezavedno zaniku-jejo. Na vso moč važna pa postane cela stvar, če pomislimo, da imajo samo narodi pravico do svobode in da moderna teorija o samoodločbi narodov računa samo z narodi, da je zaradi narodov in za r,je tudi nastala.
Druga, enako važna, toda mnogo težja naloga v tem smeru je, da najdemo in obdelamo hrvaške narode znake, bistvo hrvaške narodnosti, da dosežemo, kaj dela Hrvate za enoten, samo 3voj narod, kateri elementi spajajo vse Hrvato brez ozira na kraje in sta-aove v enoto, koliko prinaša vsak element v to enoto in kateri elementi so glavni. Ta naloga dopolnjuje prvo, samo da je mnogo bolj obsežna in težja od nje; prva konstatira dejstvo, druga analizira notranje, konstitutivne elemente lega dejstva. Prva išče in raziskuje zunanje manifestacije hrvaškega narodnega duha, ki dokumentirajo in potrjujejo hrvaško narodnost, druga pa študira notranje, v prvi vrsti psihične elemente, ki ta narod kot tak definirajo in dokazujejo. Prva je splošne narave, ker išče samo splošne znake, ki se kažejo in ki so vsem narodom skupni, druga išče specijalne, specifične znake, ki ta narod baš zaradi teh njegovih lastnosti dokazujejo kot samostojen, svojevrsten narod, ki je od drugih narodov različen.
Obema tema znanstveno političnima akcijama je skupno to, da hočeta potrditi in znanstveno utemeljiti nekaj, kar faktično že eksistira; odtod izhaja empirični način vsega tega znanstvenega raziskovanja. Samo po sebi je umevno, da za preiskovanje teh notranjih lastnosti treba ustvarjajočega duha in študije narodov po vseh krajih in stanovih, ker vse te narodove lastnosti in znaki niso tako vidni in jasno evidenlni, ampak jih je treba naravnost odkrivati in študirati ter šele na podlagi tega študija graditi njih teorijo.
Tako pridemo do narodne iedologije, ki je direkten rezultat obdelauega pojma iu bistva narodnosti. Narodna ideologija je samo v teoretični obliki izražena narodnost s svojo vsebino, v kolikor dokazuje kak narod kot edinstven in popolen. Narodna ideologija je na temelju pojma in bistva naroda izgrajena teorija, ki narodu ne samo pomaga, ampak ga naravnost sili, da gre po poti, ki je zanj najugodnejša in najuspešnejša. Za njo ni treba, da obsega v sebi vse znake narodnosti, ki so se našli po znanstveni poti pri analizi i pojma narodnosti, ona je obenem višji pojem, ki poleg čisto narodnih elementov obsega tudi kulturno in socijalne.
Kakor je narodnost s svojimi označbami podvržena neprestani evoluciji, tako tudi narodna ideologija, ki jo izgrajena na njenem temelju, no ostane trajno stalna in nespremenjena,ampak se s svojim temeljem vred razvija. Narodna ideologija je izven strank in nad strankami, toda ni in ne more biti izven naroda in nad njim. Za hrvaški narod do danes še ni znanstveno izgrajena. Nje izgraditev pa ne bo samo ojačila hrvaške narodnosti kot take, ampak ji bo tudi našla in pokazala sigurno pot v bodočnost, kar je posebno za današnje borbeue čase važno. Ko bo vse to pre-
iskano in znano, bodo Hrvatje vedeli, s ka« kitni in kolilcerimi uarodnimi silami razpolagajo; po tem znanju bo tudi lažje določiti način in ugodni čas boja. Vedeli bodo, s kom se jim je lažje in primernejše vezati, kdo jih pri njihotem načrtu ovira, da ne morejo do postavljenega cilja, kdo bi jih pri tem ne oviral ali pa jim naravnost pomagal. Praktično so vse to res da že danes godi, toda na podlagi trdnega spoznanja te akcije v bodoč-nosti ne bodo več instinktivne, ampak premiš-Ijene in utemeljene, in kar je glavno, vršile se bodo brez vsakih škodljivih predsodkov ir sentimentalnosti.
V pivi vrsti pa je potrebno, da se pre« išče, v koiiko se kažejo bistvene hrvaške lastnosti v sedanji politični borbi, posebno pa v gibanju med hrvaškimi kmeti.
Razmere, iz katerih je vzrastlo današnje hrvaško gibanje in zahteve, kakor nam jih je opisal Vukelič v tem članku, se nam s historične perspektive pokažejo v zanimivi luči: vse skupaj ni nič drugega ko reakcija zoper nasilno unifikacijo iu njene politične metode. Zgodovina nam dokazuje, da niso nikjer uspele. V tem pogledu je posebno zgodovina slovanskih narodov zelo poučna: kaže namreč, da razvoj slovanskih narodov ne gre v smeri unifikacije, ampak diferenciacije, ki je bistveni element napredka slovanskih kultur, naravnost njega podlaga in pogoj. Nič ni pomagalo, če so se posamezniki temu silnemu toku ustavljali. Stari Rus A. S. Budilovič (1846 do 1908) je s prozornim namenom trdil in dokazoval, da imajo pravico do naslova »naroda« samo skupine, ki štejejo vsaj dvajset milijonov 1 Na ta način bi bili med Slovani kajpada takrat narod samo — Rusi! Enaki krat-kovidneži so pri nas znanstveno spoznanje sorodnosti jugoslovanskih narodov politično za-menili z edinstvenostjo »jugoslovenskega« naroda in s tem spravili sebe in nas z našo državo vred v današnje križe in težave. Problem medsebojnega razmerja slovanskih narodov pa je pravilno in zelo fino formuliral oni dan predsednik praškega kongresa slovanskih geografov in etnografov, prof. Polivka, ko je izrekel željo, da bi se naj slovanski narodi kedaj kakor zbor zvonov, velikih in malih, oglasili v harmoničnem akor. du. —
pr Književne nagrade Matice Hrvatska
Odbor Matice Hrvatske je sklenil, da se bodo v bodoče književna dela, ki jih izda Matica Hrvatska, nagrajevala sledeče: izvirne pesmi po 1200 Din za polo, prevedene pesmi po 600 Din, izvirna proza 1000 Din, prevedena proza 400 Din. Te nagrade veljajo brez ozira na vi-sokost naklade. Za poljudno-poučna dela določa odbor nagrado temeljem recenzentovega poročila o vrednosti dela v višini, ki se giblje med nagrado za izvirna dela in prevode.
pr Glavna letna skupščina Matice Hrvat« ske. Glavna letna skupščina Matice Hrvatske bo v zmislu pravil v nedeljo dne 6. julija t. 1. v dvorani Trgovsko-obrtne zbornice v Zagrebu ob 10. uri dopoldne z naslednjim dnevnim redom: 1. Govor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo revizijskega odbora; 5. volitev predsednika in de-setorice odbornikov; 6. predlog o izpremembi pravil; 7. predlogi odbora in članov; 8. slučajnosti. — Predlogi članov se morajo vložiti pismeno vsaj osem dni pred sestankom skupščine.
pr Pellegrino di Sati Daniele, umetnik naše krvi. Napisal dr. Niko Zupanič (separatni odtisek »Zbornika za umetnostno zgodovino, III. 3—4). Ljubljana 1923. Tisk J. Blasniko-vih naslednikov. — Pisatelj si je stavil za služuo nalogo, da nas seznani z enim našil
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena mamica itd.
ШШ\Ш Т0ШС roj. Sonc
previdena s tola-69. letu starosti
danes ob 23. uri, žili svete vere v preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v ponedeljek popoldne iz hiše žalosti, Zrinjskega cesta 5, na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo blagopokojnico v molitev in blag spomin.
Ljubljana, 21. junija 1924.
Žalujoče rodbine:
TOMC, TOMINC, SONC.
umetnikov, ki ga svet smatra za Italijana.
Pellegrino di San Daniele, veliki umetnik italijanske renesanse, je bil jugoslovanskega rodu. To nam kaže že nazivanje njegovega očeta, Giovanni Schiavone da Zagabria. Prišel je bil v Videm iz Hrvaške ali Dalmacije in njegovo prvotno ime je menda bilo Ivan Beljan. Pisatelj nas natančneje seznani z življenjem in delovanjem tega umetnika. Brošuro krasi pet lepih posnetkov njegovih originalnih slik: Madona z detetom in svetniki (London, kat. Gallery), Angelj Gabrijel (Benetke, Accademia), Sv. Uršula med devicami (Milan, Brera), Marijino Oznanenje (Benetke, Accademia), Mati božja z detetom in svetniki (ra1 motam). — Br.
ČASI SE MENJAJO!
vine, matematike, prirodopisa, fizike in telovadbe. Poleg tega morajo predložiti lepopisni zvezek in nekaj risb. Okrožni zdravnik bo pri vsakem učencu določil, če je duSevno in telesno sposoben za učiteljski stan.
Sprejemni izpiti se vrSe v pondeljek, dne 30. junija od 8. ure dalje. — Jeseni se bo sprejelo v I. letnik le toliko gojencev v kolikor bo to dopuščal prostor. Podrobnosti na črni deski v zavodu.
Umetnik: Ali znaš boksati?! Pisatelj: Ne — pa kakor kaže- se bom moral naučiti!
šolski vestnik.
Ka zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru se začno sprejemni izpiti za I. letnik šolskega leta 1924—25 dne 30. junija ob 8 dopoldne. Učenke drugih zavodov лај prineso s seboj risbe in ročna dela.
Na državnem ženskem učiteljišču v Ljub-Jfsni so se vršili od 2. do 7. junija zrelostni izpiti pod predsedstvom nadzornika srednjih sol g. Josipa Westra kot ministrskega odposlanca. Priglasilo se je 55 kandidatk, med njimi 3 privatistke. Zrelostni izpit je napravilo 39 kandidatk, med temi 13 z odliko. Po-navljalni izpit v jesenskem roku se je dovolil 13 kandidatkam. Med izpitom je ena privatist-ka odstopila, ena privatistka pa je bila odklonjena. Izpričevalo zrelosti za osnovne šole 6 slovenskim učnim jezikom so prejele sledeče kandidatke: Ahčin Hilda, Bačič Jagoda (odi.), Brumat Irma, Čekada Marija, Debeljak Gabrijela (odi.), Dobovšek Bogomira (odi.), Drnovšek Marija (priv.), Gangl Marija (odi.) Golja Aleksandra, Klinar Terezija (odi.), Klun Vida (odi.) Kneisel Zora, Kra-maršič Marija, Kušar Marija, Lipovšek Marta (odi.), Mally Antonija (odi.), Marolt Danica, Medica Vanda, Modic Ana, Nedelko Hildegar-da, člhofer Ada, Peterca Vilma, Podboj Ja-kobina, Potokar Danica (odi.), Povše Roza, Premrov Vera (odi.), Radanovič Ana, Repć .losipina, Rozman Marija (odi.), Saksida Milena, Sikovšek Gabrijela, Skubic Dora (odi.), 3teiner Marta, Šabec Ernestina, Štrukelj Vida, Terpin Ana, Trdina Silva (odi.) Zavodnik Ana, Zupan Friderika.
Deška meščanska šola v Ptuju. Vpisovanje učencev v 1., 2. in 3. razred deške meščanske šole se vrši 29. in 30. junija in tudi [l1. julija na koncu šolskega leta 1923—24, ob začetku šolskega leta 1924—25 pa 1. septembra v pisarni ravnateljstva Panonska ulica 5. Sprejemajo se učenci, ki so že dovršili 5. šolsko leto na osnovni šoli s splošno povoljnim uspehom. Učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu očeta ali matere (namestnikov) in naj prineso seboj: a) šolsko izpričevalo ljudske šole, b) domovnico, c) krstni list. Vsi revni, siromašni učenci dobijo vse knjige in vse druge šolske potrebščine v šoli. Ponavljalni izpiti, kakor sprejemni izpiti za 2. in 3. razred se opravijo 31. avgusta od 8 dopoldne dalje. Šolsko leto 1924—25 se prične dne 1. septembra 1924 in sicer z vpisovanjem vseh učencev, ki v času od 29. junija do 1. julija še niso bili sprejeti. Dne 2. septembra se vrši skupna služba božja ob 8 dopoldne. Dne 3. septembra se vrši redni šolski pouk. — Ravnateljstvo.
Drž. moško učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje v I. letnik drž. moškega učiteljišča v Mariboru s vrši dne 29. junija od 9—12. ure. Predložiti je treba krstni list in zadnje šolsko ričevalo. Kdor prosi za oprostitev od predanih pristojbin, naj predloži tudi premo-ijski fzkaz, ki ni nad 1 leto star in je po-гп od pristojnega davčnega in zemljiško-jižnega urada. Učenci, ki so dovršili malo itiirn aH četrti rarred gimnazije, realke aH :ščanske šole, delajo izpit le iz petja, ostali Pa iz verouka, slovenščine, zemljepisja, zgodo-
p Pogovor med Museolmijem in dr. Besednjakom. O tem poroča zadnja »Goriška Straža«: Dne 5. t. m. je sprejel ministrski predsednik Mussolini dr. Besednjaka v posebni avdienci, kateri je prisostvoval tudi pod-minister Acerbo. Ko je posl. Besednjak začel naštevati razne pritožbe slovanskega prebivalstva, je Mussolini predlagal sledečo praktično rešitev. Skliče se v Rim posebna konferenca za obravnavanje vseh pritožb in zahtev naše narodne manjšine v Julijski Krajini. Slovenci in Hrvati naj sestavijo natančna in izčrpna poročila o razmerah v njihovih krajih, zložijo naj posebne referate, v katerih raztol-mačijo vse svoje želje in stavijo vladi konkretne predloge. V poštev pridejo pred vsem razmere v šoli, razmere na sodnijah, davki, občinske zadeve in razmere V uradih. Zastopniki slovanske manjšine bodo imeli priliko povedati vse, kar jih teži in raztolmačiti vladi iz oči v oči svoje želje. Konferenci bo predsedoval načelnik vlade, povabljeni bodo vsi pristojni ministri, tako minister za šolstvo, minister pravde, minister za finance itd. Razpravam bodo prisostvovali tudi prefekti prizadetih pokrajin. Poslanec Besednjak je omenil, da ima naš narod nekatere želje tudi glede splošne politike vlade. — »Zato sem pa jaz tukaj,« je odvrnil ministrski predsednik. Na sestanku želi načelnik vlade razpravljati z
zastopniki aloveneko-hrvatskega ljudstva o vseh njihovih pritožbah in potem bo videl, kaj se da ukreniti.
p Iz idrijske okolice. Ko tem se pred kratkim mudil onkraj naše meje — srce me še vedno vleče k ubogim zatiranim rojakom — sem zvedel marsikaj zanimivega. Da je ukinjeno vsako društveno delovanje, je znano, da je tam vedno manj slovenskih duhovnikov, je tudi že večkrat poročal »Slovenec«, naj povem še nekaj o naših italijanskih učiteljih, da svet nekoliko zve, kakšne vzgojitelje ima mati Italija s svojo več kot->dvatisočletno kulturo.
—	Italijanski učitelj prihaja pravkar po končanem pouku opoldne po poti proti domu — bilo je to v Idriji — kar pride iz znane italijanske kavarne italijanski profesor in — hop
—	zasoli učitelju krepko zaušuico. — Učitelj seveda ne ostane dolžan profesorju ter vrne zaušnico — profesor zopet nazaj, zaušnice padajo na levo in desno, otroci, ki pravkar prihajajo iz šole, se pa veselo zabavajo in vidijo, kako naj se vedejo po cesti. — Drug še lepši slučaj: V Spodnji Idriji je poučeval italijanščino italijanski učitelj Salvatore Liotta. Ker pa je imel najbrže premalo dela in ker otrokom blažena italijanščina najbrže ni šla preveč v glavo, se je lotil drugega pesla, ki ga je spravil v konflikt s § 128 nekdanjega avstr. kaz. zakona. Stvar pa je prišla na dan in sedaj ta vzer-učitelj premišljuje svojo žalostno usedo na idrijskem gradu. Tako razveseljuje mati Italija svoje nove podanike s takimi lepimi cvetovi svojih vzgojiteljev. Ima seveda še več takega materijala v svoji notranjosti, a ker ga ns more doma razpečati, ga pošilja našim zasužnjenim bratom. Toda mi odločno odklanjamo tako pokvarjanje naše mladine in bomo pazljivo zasledovali vse početje z našimi sobrati v Italiji ter jc pridno zabilježe-vali, da bo svet spoznal pravo vrednost naše sosede Italije in žalosten stan naših sobratov v italijanskem suženjstvu.
519 DNI NA MORJU.
Živimo v času hitre vožnje. Brzi parniki te prepeljejo iz Evrope v Ameriko v dobrih petih dneh. Zato se tembolj čudimo, ko beremo, da je neka ladja za prekomorsko vožnjo rabila 519 dni, skoraj poldrugo leto. Tako trajno vožnjo, spominjajočo nas na čase španskih osvojevalcev, je proti voiji napravila škotska železna jadrnica Garthway. Namenjena je bila iz Grangcmcutha na Škotskem v Ameriko; ves čas vožnje oe je borila s strahovitimi viharji, jambore ji je dvakrat odnesel orkan, enega kapitana je vzelo morje s krova s seboj, drugi je zbolel in šele tretji je pripeljal ladjo srečno na cilj. Vsega skupaj je prevozila Garthaway ckoli 21.000 morskih milj. skoraj 40.000 km. Toliko pa meri zemeljski ekvator. Od vse posadke so zdržali do konca samo ladjini mizar, natakar in devet gojencev trgovske mornarice; vsi drugi so med vožnjo ušli.
Iz Grangemoutha je odšla ladja 12. junija 1922, naložene je imela brikete, namenjena je bila pa v Iquique (ikike), mesto ob obali republike Čile v Južni Ameriki. Tja je mislil kapitan, da bo prišel v pozni jeseni. A že takoj v začetku so imeli smolo. En čas ni bilo prav nič vetra, kar je za jadrnico seveda prav zanič, potem so pa nastopili viharji, so trgali vrvi in podirali jambore. Kapitan je prosil druge ladje pomoči in ena jo je vlekla v popravo v Montevidio, glavno mesto republike Uruguay. Od tam je hotel jadrati kapitan n popravljeno in nanovo opremljeno ladjo okoli zloglasnega rtiča Hoorn, najjužnejše točke ameriške, in priti tako na drugo stran Amerike. Po 32dnevni vožnji so prišli v one nevarne kraje, a niso mogli okoli. Zmeraj moramo misliti, da je bila to jadrnica in ne par-nik, in da torej ni mogla skoz Magalhaesovo cesto, ker mora uporabljati tokove in veter. Sicer pa imajo nekatere jadrnice sedaj tudi stroje za paro, za slučaj brezvetrja. Ob rtiču Hoorn je razsajal znani »zahodni orkan«, ne samo močen, temveč tudi vztrajen. Jadro za jadrom je strgal dol, in kot hiša visoki valovi so valovali čez. Večkrat so zagnali viharji za več milj čisto iz smeri, a kapitan jo je pripeljal zmeraj nazaj. Pa le ni uspel in je moral odnehati. Hotel je v Port Stanley, na Falklandskih otokih. Pa tudi to ni šlo. In tedaj se je odločil, da gre po Atlantskem oceanu do Rtiča dobre nade na koncu Južne Afrike, od tam po Indijskem oceanu do Avstralije in od tam po Velikem oceanu v Iqu5-que!l Ko so prišli v Kapsko mesto, so morali strgati z ladjinega trupa meter debelo pla^t morske trave in več ton školjk, ki so se bile vgnezdile v navlako. Od Kapskega mesta je jadrala Garthway z drugim kapitanom in z drugo posadko po označeni poti okoli Avstralije in je 23. decembra lani srečno prišla na cilj. Tisti deveteri gojenci, ki so napravili vso vožnjo skoz, so se med potjo pripravljali na častniški izpit. Časa so imeli pač dosti. Garthway je bolj majhna, vsebuje samo 1957 ton po 2.83 m", je 80 metrov dolga in že stara, zgrajena leta 1889. Angleških trgovskih jadrnic za prekomorsko vožnjo je le še prav malo.
KIRURGIJA PRI STARIH INDIJCIH
Zdravniški svetnik K. Richter pripoveduje v Leipz. III. Ztg. o kirurgiji pri starih Indijcih. Kirurgi so operirali samo v »sreč-
nih dnevih« in sicer zgodaj zjutraj, predno so jim vzeli dnevni opravki mir in moč. Najprej je bilo razvito porodničarstvo. Prava kirurgija več stoletij ni mogla čez mrtvo točko, ker je Hindujem že samo dotikanje mrtvecev strogo prepovedano in jim je bil zalo študij anatomije nezuana stvar. Pregreha je bila, če so rezali človeško truplo in kirurgi so se morali zadovoljiti z domačimi živalmi, v prvi vrsti s kozami. Že instrumenti najstarejših indijskih kirurgov so bili iz jekla, napravili so tako dobre klešče, kakor jih uporabljamo sedaj mi. A najboljše orodje je in ostani! človeška roka. Zato so pri izbiri zdravnikov kar najboij gledali na moč in spretnost rok, pa majhne so morale biti. Indijski zdravniki so bili opredeljeni po posebnih kastah iu v kastah sumih se je poklic podedoval spet o v gotovih rodovinah. Zato so se zdiavniške lastnosti podedovale in zdravniška umetnost je dosegla izredno visoko stopnjo. Na zlomljeno kost so devali izborno obvezo iz najbolj prožnega bambusa, rane so zapirali a pravilnim šivanjem. Če so hoteli potegniti iz rane nesnago, ki je zašla noter, so uporabljali med drugim tudi že magnet. Kri so ustavili tako, kakor jo ustavijo danes, z mrazom, s ioploio in pritrjevanjem. Izvrševali so tudi plastične operacije in so napravljali druge nosove, utesa in ustnice. — Umetnost, napravili iz koie nos in ga pritrditi tako dobro, da je držai, so poznali tudi že sosedni Tibe-tanci, in je tekko povedati, ali je prišla ta spretnost iz Indije v Tibet, ali obratno. Našli so sedaj v nekem tibelskem samostanu natančen popis takšnih operacij, kakor si operacije tudi danes ne moremo misliti boljše. Zapisano je bilo pa tudi, da so zdravniku, ki se mu je operacija ponesrečila, odsekali roko. Zato ni čudno, če so toliko dali na srečne dneve in so operacijo rajši odložili, če se jiin dan ni zdel srečen.
MORSKI SOM KOT SKLADIŠČE PETROLEJA.
Kemiki so dognali, da vsebujejo ribe petroleju enake snovi. Obenem so na Japonskem natančno preiskali mast in olje morskega soma in so tudi tam dobili snovi, ki so petroleju prav blizu. Sedaj poznajo že 20 vrst takih »petrolidov«. Nemški časopis »Uin-schau« se torej prav po pravici vprašuje: Ali so somi motorji petroleja?« Tako pridemo nehote do rešitve tako težkega vprašanja, odkod prihaja petrolej. Somi so najstarejši med ribami, njih ostanke dobimo že v plasteh silura; silur je pa doba iz prvih početkov zemeljske zgodovine. Ob času, ko je nastajal premog, je moralo biti somov prav veliko. Tako je potrjeno domnevanje, da je petrolej ostanek morskih živali iz davne preteklosti naše zemlje; pravtako imamo pa sedaj tudi navodilo, kje je treba iskati nova petrolejska skladišča.
NAVPIČNI DVIG.
Od časa do časa prodrejo v javnost vesti, da se je sedemdesetletnemu Angležu Bren-nanu posrečila iznajdba aparata, s katerim se dvigne letalo naravnost v zrak, brez zaleta. Tak aparat se imenuje helikopter. Z vprašanjem navpičnega dviga sta se poleg Brennana pečala posebno še Alzačan Oemichen in Španec Pescara, a sta dosegla samo par metrov višine. Te dni, 17. junija, so prvič preskušali
novi Brennanov helikopter. Vse je bilo zelo tajno in letališče na kilometre daleč zaprto, samo strokovnjaki angleškega letalskega ministrstva so bili zraven. Londonski list »Star« — zvezda — poroča, da se je poskus posrečil in se je dvignilo letalo z veliko lahkoto navpično v zrak. Preden bo pa aparat prišel v javnost, bo Brennan še nekaj popravil. Iznaj-ditelj je tehniški strokovnjak svetovnega slovesa in je napravil tudi zračni torpedo, za katerega je dobil leta 1889. od angleške vlade 100.000 funtov, kar bi bilo danes okoli 140 milijonov kron.
NOV ŽENSKI POKLIC.
V	tobačnih tovarnah na Kubi v Ameriki so nastavljene ženske, ki med delom berejo in jih delavke poslušajo. Ta poklic je poučen in romantičen obenem. Obiskovalci pripovedujejo, kako pazno poslušajo delavke, pa zato nič manj hitro ne delajo. In sicer nastavijo in plačajo dotično žensko delavke same. Ker bi pa ena rada slišala to, druga drugo, se vrši glasovanje in kjer je večina, tisto se bere. Včasih pride tudi kakšen kubanski poslanec in delavkam govori, a to je izjema. bf jemno je tudi, če jim bere kak dijak, ki si hoče s tem zaslužiti par krajcarjev za vseučiliški študij.
Kubanska tobačna delavka ima za zaju-trek kavo in kruh, kakor pri nas. Ob sedmih' začnejo delati, bravka je že na odru s kupom časopisov. V zibajočem se ritmu kubanske španščine prebere bravka najnovejše novice, kritiko o zadnji predstavi v gledališču, rezultate zadnjih športnih prireditev, najnovejše dogodke na borzi, politične dogodke v Evro-' pi in Aziji in nazadnje uvodni članek, ki vse to združi. Mirno in mplče delavke poslušajo in delajo. Ob Uih je odmor. Popoldne pa pri--de druga bravka in bere dobre romane in poljudno-znanstvena dela; posebno priljubljene so knjige zgodovinske, narodnogospodarske in splošnopolitične vsebine. Največje veselje pa napravijo predavanja in pesmi, noben narod tako rad ne recitira stihov kakor Kubanci; predavajoči umetnik olepša zato vrtenje smodk s sijajem poezije.
MOUNT EVEREST SE BRANI.
V	št. 131. »Slovenca« smo prinesli poro* čio o dosedanjih poskusih, kako priti na vrb' najvišje gore sveta. Videli smo, da so prišli Angleži najviše leta 1922., do 8321 m. Izhodišče za zadnji naskok je bilo sedlo Čang, 7000 m visoko, na sliki vidljivo tam, kjer se prične plezanje proti grebenu, šotorišče na tem sedlu je imelo št. 4, bolj doli v dolini so bile številke 3, 2 in 1 in še malo bolj y dolini glavno taborišče in izhodišče. Najbolj-, ši primer v naših krajih bi bila dolina Kamniške Bistrice in pot na Planjavo. Seveda vse v miniaturno zmanjšanem merilu. Kamnik glavno taborišče, na sredi pota do izvira Bistrice št. 1, izvir št. 2, »v Klinu« št. 3, sedlo št. 4. Dočim so leta 1922. še od št. 4 naprej goro trikrat naskočili, jim je letos vihar v prvi polovici maja zabranil dostop celo št. 4; zadnje poročilo od približno 20. maja nam pa pravi, da so si sicer priborili dostop do sedla, da je bilo pa tako mraz in je divjal tak grozovit vihar, da so morali nazaj do št. 3; in ker tudi lam niso mogli ostati, so se umaknili popolnoma dol do izhodišča. Poročilo o umiku je pretresljivo. Zlasti se nam smilijo ubogi domačini, pohlevne ovčice, ki napravijo vse, kar zahtevaš od njih, ki se pa v mehkem snegu ne spoznajo in mislijo da so zgubljeni. Nekaj jih je ostalo gori na sedlu in so jih rešili le z velikanskim naporom. So kakor majhni otroci in se čuti Evropejec zanje odgovoren. Člani ekspedicije so se bali posebno, da ne bi začel pihati usonsun, ker potem bi bil vsak nadalni poskus brez uspeha. Pa je bil le prazen strah. Nazaj v glavno šatorišoe so prišli bolni, ozebli, — 50", in snežna slepota jih je morila. Pa bodo še poskusili.
RUSKA EKSPEDICIJA V TIBET.
Lani je poslala Ruska geografska družba veliko ekspedicijo v notranjo Azijo. Vodil jo
je znani raziskovalec profesor Kozlov. Šli so skozi Mongolijo, ki je Rusiji prijazna: čez Kjahto, Urgo, skoz puščavo Gobi in čez srednji del gorovja Nan v kotlino Tsajdam. Letos bo pa ekspedicija raziskovala povirje velikih vzhodnotibetskih rek.
AFORIZMI.
Takrat se čutimo dobro vzgojene, kadat je naš obraz nezavisen od našega srca.
Kdor hoče visoko skočiti, se mora prej globoko skloniti.
Ničle so veliko vredne, 2e so na pravem mestu.
Ničle dobijo svojo veljavo šele tedaj, ?e J" spredaj številka, ki jih vodi.
ne veš,
da so ameriški letalci na svojem poletu okoli sveta prišli že v Zadnjo Indijo;
da je bil znani otok sv. Helene leta 1500, ko so ga odkrili, še popolnoma z gozdom pokrit, da so pa leta 1513 pripeljali tja koze ir da je danes ta otok popolnoma gola skala;
da so na otoku Jamaica podgano uničile nasade cukrovega trsta, da so v boju proti njim pripeljali iz Vshodne Indije mungo-ja, neke vrste kuno, da so pa mungo-ju ptice, divjačina, mlade domače živali, ananas, banane in koruza dosti bolj dišale kakor pa podgane
ia da je mungo zato danee bolj nevaren kakor podgana, posebno še, ker ee je vsled uničevanja ptic pomnožila škodljiva mrčes;
da je 22. junija leta 1527 umrl sloviti italijanski državnik in zgodovinar N. B. Machia-velli (rojen 1. 1469), po kojega navodilih mislijo, da vladajo vodilni politiki tudi drugod, pa nimajo pred očmi tistih vzvišenih ciljev, kakor jih je imel on;
da so 25. junija 1530 prebrali v Augsburgu itugsburško konfesijo;
da je bil 28. junija 1712 rojen veliki učitelj francoske revolucije Jean Jaques Rousseau (umrl 1778);
da so istega dne leta 1919 podpisali mir v Versailles, pri nas pa proglasili vidovdansko ustavo dve leti nato, 1921;
Spomenik sv. Frančišku Asiškemu.
V Milanu, tem centrumu italijanske industrije, se je osnoval odbor z namenom, da postavi na enem glavnih mestnih trgov, — piazza Risorgimento — spomenik sv. Frančišku Asiškemu. Misel, ki vodi odbor je, da ta svetnik, ki je bil »prijatelj narave in ženin uboštva«, opominja prebivalstvo modernega velemesta, ki je s svojimi mislimi zakopano samo v delu, zaslužku in uživanju, kako so mu potrebni mir, reenoba in duševni oddih. Papež Pij XI., ki pozna tako dobro Milan, je pisal odboru: Mila podoba asiškega reveža v srcu lombardske prestolice, kjer se dela z mrzlično strastveno-stjo in kjer je potek materialnega življenja našega naroda najboli intenziven, bo gotovo najjačja afirmacija duha nad materijo, večnosti nad časnostjo; ona bo v vrtincu zemskega življenja mogočen opomin; klicala bo ljudstvo, da se zave onih najvišjih vrednot, brez katerih je vse prazna nestalnost in boj strasti, in v katerih vrednotah samo jc ravnovesje, harmonija, mir. . . .
Poziv odbora jc našel odmeva v vseh slojih meščanstva. Ta originalna ideja je namah prešinila in prevzela vse prebivalstvo. Odtegniti se ji niso mogli niti oni krogi, ki imajo najmanj smisla za transcendentalne stvari, ker je vse njih mišljenje in delovanje usmerjeno samo na dobiček, špekulacijo, trgovanje — namreč banke, velika industrija in trgovina. ?n ravno od teh krogov prihajajo odboru ne le obilni denarni prispevki ,ampak tudi izrazi so-glašanja z idejo. H milanskemu kardinalu To-slju jc prišel industrijalec, ki je hotel sam pokriti vse stro&ke spomenika, ki so preraču-njeni na en milijon lir. Kardinal pa je ponudbo odbil, ker hočejo nabrati potrebno svoto s prispevki najširših ljudskih krogov. — Pa naj kdo reče, da se ne godijo več čudeži. Ali se je začelo jasniti?
Edouard Herriot.
Kakor vfcliki socialist Jaures je bil tudi Herrio* prej profesor, preden se je začel pečati s politiko. Predaval je literarno zgodovino.
Rojen je bil leta 1872., oče je bil siromašen častnik. Dobil je pa sinu ustanovo in z njeno pomočjo je dovršil Herriot gimnazijo. Že tedaj se je v literaturi tako odlikoval, da ga je znameniti kritik Sarceb zelo blagohotno omenjal v listu »Temps*. Herriot je postal potem gimnazijski profesor, je učil najprvo v majhnem bretonskem mestu, nato pa v Lyo-nu. In z Lyonom je v zvezi vse njegovo njegovo dosedanje delo. Vedno se je zanimal za socialna vprašanja, in se mu je seveda v iem velikem industrijskem mestu razumevanje zelo poglobilo. 29 let star je postal občinski svetnik in že štiri leta nato je izvolila občina triintridesetletnika za svojega župana. Zelo veliko je potem delal in z izrednim uspehom; kmaiu je bilo lyoneko občinsko in socialno skibstvo vzor vsej Franciji. Leta 1912. je bil izvoljen v senat in je deloval v njem do leta 1919., pa je bil še kar naprej župan. Med vojsko je bil v Briandovem ministrstvu minister dela in .vkrbstva, 1916/17. Ko so bile po premirju z Nemčijo leta 1919. spet razpisane volitve v poslansko zbornico, je zapustil senat in je bil izvoljen za narodnega poslanca. V začetku je bil član narodnega bloka, pa je
<Ia pada v Ameriki rekord za rekordom, o čemer pa beri v odstavku »Športni teden«;
da so v Afriki opazovali življenje bajne štorklje-velikanke, o čemer bo tudi »Slovenec« še posebej poročal;
da se najvišji vrh Afrike Kilima-ndžaro imenuje po slovensko: gora gorskega duha, ki prinaša mraz;
da skoči bolha štiristokrat tako visoko, kakor je dolga;
vedi pa in bodi prepričan,
da v sedanjih hudih časih ne pomaga nič drugega kakor žilava vztrajnost in železna doslednost
prešel kmalu v najstrožjo opozicijo proti vladni politiki. Že je bil voditelj radikalne socialistične skupine, slednjič je pa vodil ves kartel levice.
Koncem leta 1922. je šel na Ruske. Nazaj prišcdši je v številnih in temeljitih člankih zagovarjal obnovitev zvez s sovjetsko republiko. Radovedni smo, kako bo sedaj, ko je voditelj vlade. Njegov program je znan, v re-paracijskem vprašanju zastopa mednarodno pravično rešitev.
Kljub političnemu delovanju je pa Herriot veliko pisal. Ne samo političnih člankov. Omenimo: Žid Filon; židovska a'eksandrijska šola; madame Recamier in njeni prijatelji; zgodovina francoske literature.
teerai Aleksander Avareseu.
Vsak že misli, da je Mussolini. Pri nas tudi, čeprav so dotičniki v primeri z Mussolinijem pravi dojenčki. Tako se tudi v začetku tega meseca pisali listi o romunskem Musso-liniju, generalu Averescu. S 50.000 oboroženimi kmeti je marširal nad glavno mesto, so pisali, kakor svojčas Mussolini nad Rim. Govoril je in kritiziral in klical na odgovor itd. Kakor Mussolini. Vse te vesti nam povejo le eno: nekdanji vojni imnister in šef generalnega štaba Aleksander Averescu se hoče udejstvovati tudi v politiki, za kar ga je usposobilo že njegovo politično delovanje v mladih letih. Borila sta se pa v njem zmeraj politik in diplomat z vojakom in strategom; prej je bil vojak močnejši, sedaj je pa politik. Rojen je bil leta 1859. (18C3.?), je torej sedaj 65 let star. Oče njegov je bil kmet v Besarabiji. Averescu je bil čisto navaden voj&k in si je sam pomagal do častnika. Videli so, da je priden, in nadarjen, in so ga na državne stroške poslali na vojaško akademijo v Italijo v Turin, potem pa na- belgijsko častniško akademijo. Poročil se je z Italijanko in govori italijanščino kakor romunščino; ruščino zna že iz svoje besarabske domovine, nemščino bere in govori popolnoma, ker je bil kot major več let vojaški pribočnik romunskega poslaništva na Dunaju. Francoščine in agleščine se je pa kot višji častnik itak moral naučiti. Bil je vse po vrsti, ka\::lerist. infanterist in artilerist. Njegovo temeljito strokovno znanje, saj je spisal več vojaških del, ga je hitro pognale kvišku. V začetku našega stoletja je bil ravnatelj vojaške akademije, nato vojni minister, leta 1911. pa šef generalnega štaba. V svetovni vojski je poveljeval romunski vpadni armadi na Erdeljskem, pa njegova strategija in taktika nemški ni bila kos. Po padcu ministrstva Bratianu je postal leta 1918. ministrski predsednik, a Romunijo so imeli tedaj večinoma Nemci zasedeno. Sklenil je začasen mir z Nemčijo in njenimi zaveznicami in je bil na koncu svetovne vojne najbolj priljubljeni človek v Romuniji. Že leta 1918. je ustanovil novo politično stranko, ljudsko zvezo, jo je pozneje pretvoril v ljudsko stranico in je sprejel v svoj politični program tudi razdelitev posestva na male kmete. Tak program je bil seveda zelo privlačen in je njegova stranka silno narasla; že pri prvih volitvah je dobila 260 poslancev. Da bi mogel politično bolj neovirano delovati, je bil prestopil v rezervo. Njegov naslednik kot predsednik je bil Marghiloman. 1919. je postal Averescu min. notranjih zadev, leta 1920. je bil pa spet ministrski predsednik. A padec leja, neuspeh v agrarni reformi, prehitro razkosanje veleposestva, prevelika udeležba inozemcev v kapitalu in industriji, vse to mu je škodovalo, in leta 1921. je moral spet odstopiti.
Sedaj čaka. Valovi prvih junijskih lednov so se zaenkrat polegli. Kako bo, pa nihče ne more povedati. O Balkanu prerokovati se pravi nič vedeti.
Kako je umirala Dusejeva.
Eleonora Duše je pokopana. Prebivalstvo glavnega italijanskega mesta je prihitelo k njeni, krsti, da bi zadnjič videlo njeno telo, ki je še nedavno skrivalo tako veliko dušo. Genialna umetnica leži v grobu in zdaj so se začele pripovedovati legende o njenem življenju, umiranju in smrti. Vse te legende so nekam čudne, tajne, a ne brez zanimivosti.
Ko je Dusejeva začutila v svoji sobi v hotela v Pittsburgu prve bolečine v prsih in ji je dihanje jelo pojemati, se je je polastila tesnobe, da so to znaki njenega konca. A ona ni marala umreti v tem ameriškem mestu, kjer jfi toliko Memogovega prahu y vzduhu. Več-
krat je pripomnila svojim strežnicam in prijateljicam, kadar jo je posebno dušilo v grlu, da si želi domov: »Zlati moji, smrt še ni najhujše. Zame bi bilo najhujše, če me smrt prebiti tukaj v Ameriki, v tem tujem hotelu. Zato vas prosim, ljubi moji, spravite me brž na Laško, Laško , Laško!
Prve dni svoje bolezni ni prenesla dnevne svetlobe iu dan so morali spremeniti v umetno nočno temo. Okna so morali biti neprestano zastrta in samo skronma svetilka je razsvetljevala posteljo. Pa ko so bili dnevi njenega življenja že šteti, je bila ljubosumua na slednji solnčni žarek, ki je svetil drugam kakor v njeno sobo. Zaslore so morali z ok-nov sneti, postelj so postavili do samega oknu in velika Eleonora je gledala ure in ure vsa zamišljena v milo naravo, ki se je polagoma oblačila v pomladno cvetje. Prijatelji in prijateljice so ji prinašali kitice in dragocene predmete kakor tudi lepe okraske za sobno opravo. Toda Dusejeva ni trpela v sobi ne cvetlic ne drugih lepih predmetov ter prosila, naj se soba, v kateri leži, prav nič ne razlikuje od samostanske celice. Rekla je, da jo vse to žali, če gleda v obličje večnosti. Samo sveže vijolice je videla rada ter je z njim vsak dan okrasila sliko Matere božje ter svoje rodne matere, brez katere se ni odpravila na nobeno potovanje. In obe naslikani bistvi je prosila milosti, da bi ji bilo dano umreti v Italiji.
Večkrat je vzela v misel svojo hčer Hen-rielo, ki je omožena na Angleškem.
Spominjala se je tudi svojih prijateljev, ki so ž njo igrali v gledališču.
Zadnje ure pred smrtjo slavne umetnice so bili vsi zbrani v sosedni sobi. Nihče ni črhnil besedice, njih lica so pričala o odkritosrčni bolesti in globoki žalosti in marsikdo med njimi je moral z naporom pritajevafi ih-tenje, da bi ne motil slavne koleginje v njenem poslednjem boju. Navsezadnje so se pa vendar odločili pa poklicali igralca Orlanclini-ja k umirajoči, da bi ji rekel zadnjič v imenu vseh »Z Bogom!« Že na samem pragu smrti stoječa umetnica je precej spoznala nekdanjega svojega tekmeca. A ko mu je podala roko, je padel ob njeni postelji na kolen« ter poljubljal s solzami v očeh tisto nežno, belo, mehko roko, ki je še nedavno tega samo z eno kretnjo spravila svet v navdušenje. Ko je končno njeno roko izpustil, mu je za-šepetala: Brž, brž pripravite moje reči! Jutri bomo morali odpotovati!
Zjutraj je bila Eleonora mrtva. Nameravala je, da se bo v začetku meseca maja vrnila domov v domovino. Nje želja se ji je izpolnila, vrnila se je, ali mrtva. Ljubljene domovine niso več videle njene oči.
• • »
—	Kongres slovanskih botanikov 1. 1926. v Pragi. Ker je slovanski sbod geografov in etnografov tako lepo uspel, se je sklenilo na seji geobotanikov, da bi se shod češkoslovaških botanikov, ki se bo vršil čez dve leti v Pragi, razširil v kongres slovanskih botanikov in sicer na nasvet inozemskih gostov — zopet v Pragi.
—	Spomenik mntvi vasi. Posamezniki, tudi na stotine ljudi, vojakov in rudarjev, imajo svoje spomenike, a spomenik, postavljen celi mrtvi vasi, je pa vsekako nekaj posebnega. Tudi to posebnost je napravila vojska kakor mnogo drugih kurioznosti. V mislih imamo Thicpoal, eno izmed francoskih vasi, ki je pod barbarskim divjanjem nemške sol-dateske izginila z zemskega površja. Te vasi ne nameravajo Francozi na novo postaviti, ampak na tistem mestu se bo dvigal spomenik, na katerem bo stal v spomin na toliko žrtev vojske, napis, ki se bo glasil: »Tu se je rodila in skoz stoletja živela vas Thicpoal ter padla na polju časti in slave v svetovni vojski. Čast padlim za slavo Francije iu osvoboditev naroda!« To je pač najoriginalnejši spomenik, kar jih je ustvarila povojna doba.
—	Cela družina vtonila. V Diji se je kopala žena uradnika I. Čapa iz Znojma s tremi otroki. Naenkrat odnese val najmlajšega dečka. Tudi starejši brat, ki mu je hotel pomagati, je bil mahoma pod vodo, zakaj mlajši bratec se ga je tako oklenil, da ga ni mogel potegniti iz globoke vode. Zdaj sta se oba v smrtnem boj uoprijela sestre in tako so vsi trije otroci izginili v valovih. Nao je planil v reko oče, a zaman. Od same razburjenosti ga je zadela kap iu je tudi sam našel v vodi smrt.
—	Po deseti hletih. Alojzij Šlahar iz Vi-zovic na Moravskem je moral leta 1914 na rusko bojišče. Bil se je v najljutejših bitkah in je imela smrt jako bogato žetev. Kakor snopje za ženico, tako so ležali mladi možje na bojnem polju trdi, mrtvi. Šlaharja ni doletela smrt, temveč je prišel Rusom v roke, hi so ga odvedli v daljno Sibirijo. Ker ves ta čas ni dal glasu od sebe, so ga imeli njegovi ljudje za mrtvega. Molili so zanj in za sv. maše so dali. Ali glej, te dni so prejeli njegovi sorodniki pisanje iz Tjuniene, da Alojz še gleda beli dan, da je zdrav in posestnik lepe kmetije.
Zakaj t Tibeta ne smejo kopati zlata. Tibet ima zelo veliko zlata in ga zamenjavajo za srebro in za razne potrebščine. Najvažnejša nahajališča so v severni puščavi in v pokrajini med mes'om Lhaza in kitajsko mejo. Angleški potovalec Mac Govern pripoveduje to-le; Tihelski nabiralec nabira samo zlati prah in ne vzame nobene zlate kepe. Pravi, čc bi vzel kakšno kepo, da bj prahu zmanjkalo, ker proizvajajo po mnenja ljudstva ke-
pe zlati prah. Pripovedujejo nam o tej praasni veri to-le: Tibetska vlada je poslala pred par leti mladega moža na Angleško, da se izuči tam rudarstva. Postal je inžener. Nazaj pri-šedši je ugotovil velikanske zaloge zlata in je začel zlato rudo predelavati, Dobil je na ta način ogromne kepe. Komaj je bil pa začel, že so prišli lame ali menihi sosednih krajev in so rekli, da mora1 prenehati ter da mora zlato, ki ga je že dobil, dejati spet na prejšnje mesto nazaj. Inžener se je obrnil na vlado in je rekel, da bi bilo zelo škoda, če bi ostalo vse to velikanstvo bogastva neizkoriščeno. A lame so bili trdovratni in so rekli, da grozi deželi in posebej še državni veri največja nesreča, če se zlato kamenje razbija. Prebivalstvo je začelo rudarjem groziti, in vlada se je morala menihom vdati.
Vseučilišče v Bagdadu. Ob obletnici praznovanja arabske neodvisnosti je kralj Fejzal svečano posvetil prvo poslopje nove univerze v Bagdadu. Ko bo vseučilišče dokončano, ga bodo imenovali: šola znanosti o Bogu, torej bogoslovna šola. Ker bo pa poslopje za ta namen preveliko, bodo priklopih še medicinsko fakulteto. Seveda bo pa preteklo še dosti časa, preden bo šola dovršena. A načrti so tako velepotozni, da upajo na ravno tako slavo visoke šole, kakor jo je imela v srednjem veki' arabska univerza v Bagdadu.
Tarzani ois SavL
Slika iz Tomačevskega kopališča.
Pasji dnevi so in vroče je. Če je pa vro. če, je človeku neprijetno. In če je človeku neprijetno vsled vročine, si zaželi hladne kopeli. Hladno in brezplačno kopel pa nudijo šumeči valovi Save, ki je v teh dneh tako vabljiva, da si človek ne more kaj, da se ne bi okopal. Zato se ljudje v teh pasjih dneh zelo radi kopljejo. —
Staro in znano je naravno kopališče v Tomačevem, kamor zlasti Ljubljancanje prav radi zahajajo. Kopalna sezona se začne tu že nekako koncem meseca maja in traja do septembra. Skozi 4 mesece vsak dan, če ne gre dež, romajo prijatelji vode k Savi, kjer nastane prava Abazzia. Moški in ženske, veliko in odraslo, vse se koplje, vse se solnči. Pri tem pa seveda ne manjka kričanja in vzkli-kanja, ne manjka tudi lepih prizorov, ki se odigravajo v zatišju grmovja. Da, tudi v senci, v grmovju se nekateri »solnčijo«.
Da je slika popolnejša in težnja nazaj k naravi dokazana, so začeli naši savski izletniki opuščati navado, da bi. se oblekli v posebne kopalne kopalne hlače, kakor so to doslej predpisovala pravila zapadno-evropske kulture. Težnja nazaj k naravi, osvojitev Dar-■vvinove teorije in pa praktični motivi z Onirom na draginjo, so dovedle mlade izletnike ob Savi do razmišljanja, če bi ne bilo dobro urediti kakih obsežnih figovih nasadov, pridelovanje figovih peres bi monopoliziiall To-mačevci.
Samo, ah, ti Tomačevci! Tako krčevito se drže listih neumnih, starih in obrabljenih tradicij dostojnosti in sramežljivosti, kakor bi ne živeli v 20. stoletju. Nekulturni in nazadnjaški so. Poglejte! Te dni je hotelo par aa-gorelih Tarzanov preizkusiti očesne živoe in estetični okus Tomačevcev. V Adamovih kostimih je pridefilirala mala, a čvrsta četa prt jateljev narave kar v vas. Nekulturni Tomačevci pa so zagnali prav huronsko vpitje т stanovanja. Vsled ogorčenja Tomačeveev niso mogli Tarzani nadaljevati svojega pohoda in so se morali vrniti nazaj v džunglo k Savi Tam pa je zopet križ. Poštene tomačevske perice so glasuo protestirale proti temu, da bi se kdo 'kar tako« kopal. Vpričo otrok pa še celo ne. Razume se, da so se tudi Tarzani izkazali vnete zagovornike fizične svoje »lepote«, toda Tomačevke tega kratkomalo niec hotele razumeti. Čisto jasno in določeno sc povedale, da se bo s tem pečal občinski odbor na Jezici, kajti po primitivnem razume vanju nastopa Tarzanov pri Savi je to javne pohujšanje, ki se mora za vsako ceno preprečiti. —
In nič ni pomagalo ugovarjanje od stran) Tarzanov. Morali so se lepo odpovedati praktičnemu uvajanju Tomačevcev v moderno civilizacijo in obleči tako nepotrebno in v tel" dneh nadležno obleko._Ž.
Jie pozabim te _Jfcim čokolada!
Javne produkcije gojencev Glasbene Ma-tiče v Ljubljani. Kakor koncem vsakega Šolskega leta, tako se vrše tudi letos javne pro i dukcije gojencev konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani v torek, sredo in četrtek tega tedna. V ponedeljek, dne 23. t. m. ob 5. po poldne pa se vrši interna vaja gojencev konservatorija, h kateri imajo pristop le gojenci konservatorija in njlihovi starši. K javnim produkcijam pa imajo pristop vsi prijatelji Glasbene Matice. Na interni vaji, ki se vrši v ponedeljek, nastopi 10 gojencev ter so zasto pani sledeči predmeti: klavir, gosli, solopetje trobenta, klarinet in čelo. Na koncu pa nastopi mladinski zbor, ki zapoje eno Adamičevo in dve Premrlovi otroški pesmi. Začetek t« interne vaje, Iti se vrši v Filharmonični dvorani, je ob petih popoldne. Začetek javnih produkcij v torek, sredo in četrtek pa je ob 8. uri zvečer. Vse te produkcije se vrše v dvorani Filharmonične družbe. Pri javnih produkcijah vstopnine ni, pobirajo se la oroeto voljni prispevki v kritje stroškov.
eospodarslvo.
I. A.:
Spremenile v Izvozni carinski tarifi.
Spremembe v izvozni carinski tarifi, ki jo fe ministrski svet odločil C, junija, je deloma občutno znižanje dosedaujih izvoznih tarifnih postavk. To dejsivo dovoljuje dva razveseljiva sklepa: prekoračili smo že višek postavk in smatramo sedanje znižanje lahko za korak k popolni odpravi izvoznih carin; drugi sklep pa jo: vlada je s tem ugotovila, da ne vidi v carini samo državnih dohodkov, ampak predvsem sredstvo za svoj vpliv na razvoj našega narodnega gospodarstva.
Približali smo se tako močno splošno razširjenemu nazoru, da carina ni samo proračunska postavka iu predmet socialne politike, ampak stvar sama zase in za narodno gospodarstvo in da ji morejo samo zdrava gospodarska načela dati pravo smer. Zato je bilo znižanje tarifnih izvoznih postavk sprejeto po večini z odobravanjem in bo našlo sčasoma razumevanje tudi tam, kjer je trenotno naletelo na odpor.
Odpor bo naletelo to znižanje pri neposrednih konsumentib, posebno radi živil vseh vrst, češ da se bo življenje s tem podražilo. V resnici pa ta bojazen no moro biti velika, ako primerjamo carinsko postavke posameznih z njihovo vrednostjo. Pri pšenici n. pr. znaša nova izvozna carina ca 6.G odstot. sedanje tržne vrednosti, preje 13.3 odstot. Na prvi pogled je razlika precejšnja. Če pa vpoštevamo, da je doba veljavnosti tarifnih postavk po navadi dolga in pomislimo, da se tekom te dobe dnevne cene vedno spreminjajo, pridemo hitro do sklepa, da so varijacije cen na dolge dobe veliko večje, kot takrat veljavne tarifne postavke. Samo za časa veljavnosti zadnjih tarifnih postavk so se cene posameznim vrstam žita v Banatu spremenile za celih 30—40 odstot. Trenotno vpliva sicer tako znižanje tarifnih postavk na tržne cene, toda ta vpliv izgine hitro pod veliko hujšim pritiskom svetovnih cen in valovanja naše dinarsko veljave. Pregled cen sa zadnjega pol leta bo to vsakemu potrdil.
Kar je sedaj še ostalo na izvoznih tarifnih postavk za živila, jc primeroma majhnega pomena napram vrednosti. Bo najbolje, da зе odpravi pri prvi bodoči spremembi izvozne tarife in to že pri prvi ugodni priliki. Čim prej pade ta umetni zid med našim domačim in svetovnim trgom, tem bolje, kajti naše narodno gospodarstvo bo le takrat nekaj vredno, ko bo pokazalo svojo življensko silo na osnovi i vetovnih tržnih cen.
Drugo večje poglavje v izvozni tarifi tvorijo surovine in polusurovine za našo industrijo. Industrijo, ki pride tu v poštev, delimo lahko v dve vrati: ono, ki dela večinoma za domači konsum, in ono, ki predvsem izveia, vti izvozno industrijo.
Industriji za domač konsum izvozna tarife ni v prid, četudi splošno naziranje trdi narobe. Stvar jo namreč taka. Vsaka industrija, tudi ona za domači konsum, živi od tržnih cen za svoje gotovo izdelke. Če teh ne more pro-y dajati na lastno produkcijsko ceno, je zapisana 8mrti ali pa mora tehnično in trgovsko toliko zboljšati svojo produkcijo, da lahko konkurira. Država ji lahko pomaga začasno z zaščitno uvozno carino na gotove izdelke, dokler se industrija sama ne okrepi. Če pa uživa taka industrija že zaščitno uvozno carino na surovine. Če se postavimo na stališče, da je vsaka carina sploh samo prehodnjega značaja, potem je pravilnejše, da se izvozna carina na surovine sploh ukine in rajše, kjer je potreba, primerno zviša uvozna carina na gotove izdelke.
Do tega sklepa pridemo lahko še z drugega vidika. Kot vsaka industrija, prodaja tudi industrija za domač konsum po konkurenčnih cenah in ne po onih, ki si jih izračuna iz lastnih proizvajlnih stroškov. Konkurenčna cena je pa za nas sedaj svetovna cena, povišana s prevoznimi stroški ter uvozno carino. Tako-mna lastna proizvajalna cena posameznega podjetja nima na tržno ceno nobenega vpliva. Pove samo podjetniku ali dela z izgubo ali dobičkom. Država mora pomagati, če ne gre drugače, podjetniku v območju tržne ceno t. j. z uvozno carino na gotove izdelke, ne vtika pa naj se v njegovo takozvano lastno proizvajalno ceno t. j. z izvozno carino na surovine. Ce mu ne more dosti pomagali z uvozno carino na gotove izdelke, ga tudi ne bo rešila z izvozno carino na surovine. Zato ponavljamo: izvozna carina na surovine, ki jih rabi industrija za domač konzum ,naj se čim preje prenese na uvozno carino za gotove izdelke.
Osiano nam še izvozna industrija, ki ima fciščitno izvozno carino za svojo surovine. Tu jo stvar nekoliko drugačna. Ona živi samo od svetovnih cen, toda ne dobi še teh čistih, ampak mora od njih odbiti prevozno stroške in zaščitno uvozno tarifne postavke v tujih državah. Nima carinsko zavarovanega trga, v kolikor no dela za domač konsum, nasprolno Prodreti mora v tuje trge. Njen gospodarski iložaj jo neprimerno težji od prejšnje vrste, ito pa jo sama po sebi veliko samostojnejša, er njen obstoj ne temelji neposredno le na omači carinski politiki.
Iz te vrsto industrije imamo pri nas sa-ir\ one ^ano^c ki
njihove tovarne leže kar "logoče blizu surovin. Zanje velja načelo, da sc surovine mornio predelati tanvkier so in
ne tam, kjer jih čaka konsum. Ze iz tega sledi, da je v teh industrijskih panogah najvažnejSe
vprašanje, koliko cenejši in udobnejši je prevoz pri izdelanem blagu kot pri surovini, ali z drugimi besedami: izvozna industrija mora biti predvsem predmet prometno politike, carinske pn še takrat, ko ji prometna ne more dosti močno pomagati. Zato se bojimo, da se-dnaja sprememba tarifnih postavk no bo imela tistih zaželjenih posledic, ki jih čakamo, kajti manjka ji še veliko važnejše remedure v prometni politiki.
Proti koncu je treba ugotoviti še sledeče dejstvo: Namen zaščitne izvozno carine pri pretežni večini postavk je bil vpliv na domače tržne cene. Cene na domačem trgu bi moralo teoretično biti nižje od svetovnih, razliko bi morale tvoriti izvozne carinsko postavke. V praksi pa smo videli le prepogosto ravno nasprotno posledico. Domače cene so bile in so po mnogih slučajih ravno tako visoke kot svetovne, včasih celo višje. Vzrokov za to ni malo in niso tudi prehodni. Tu bodi omenjen samo ta-lo iz važnejših: v uvoznih carinskih postavkah vidimo pogosto surovine, ki jih naša zemlja ne proizvaja v zadostni množini. Kar je še potrebno, se mora uvažati. Producenti surovin to kmalu uvidijo in dvignejo cene na svetovno pariteto: vpliv zaščitne uvozne tarife jo tako popolnoma paraliziran. To pa še ni dosti. Med domačimi reflcktanti na take surovino so nahajajo poleg velikih tudi manjša podjetja, ki si ne morejo dobavljati surovin iz inozemstva, kajti svetovni trg pozna lo velike množine surovin (ponavadi partije nad 50 ton) in se svetovna ceno razumejo samo za dobave za najmanj te množine. Takim malim reflek-tantom je torej svetovni trg zaprl, kriti se morajo le doma in morajo plačati še nekaj nad svetovno ceno, da se morejo založiti. Zato Daj izvozne carinske postavke pri bodočih tarifnih spremembah tudi na te vrste surovine odpadejo — saj sejejo tako samo pesek v oči — dotičnim industrijcem pa naj se raje da zadostna uvozna carinska zaščita.
Samo ob sebi se razume, da so produccnt-jo surovin proli vsaki izvozni zaščitni carini. Njihovo stališče je popolnoma upravičeno. Kjer ss jim iz čisto specifičnih razlogov ne more dati prav, naj se izvozna carina omeji na absolutno potreben minimum. Če bo šla naša carinska politika po tej poti, bo kmalu ta zaščitna izvozna tarifa obstojala lo iz par postavk za odpadke v industrijske svrhe in šole takrat bomo v tej stroki tam — kjer smo bili pred vojsko. In ta razvoj bo tudi pravilen, kajti izvozna carinska tarifa ima smisel ramo pri predmetih, ld so dejanski (ne samo zakoniti) monopol kake države. Takih predmetov pa žali bože nimamo.
Anion Pevf, mlekarski inštruktor:
Mlekarska šola.
(Konec.)
Nijprikladnejša točka za mlekarsko šolo v Sloveniji ostane začasno v najbližjem desetletju Škofja Loka. Ne obstoječa mlekarnična stavba mlekarske zadruge kot talca, — ki z ulice opazovana napravlja še kolikor toliko ugoden utis, na dvorišču pa izgleda kot kakšna tipična, prav zanemarjena hiša v manjših italijanskih mestih in te nehoto prisili do izraza, da je Vrhnika vso kaj drugega, — marveč točka kot taka. Vsemu ustrezajoče stavbe se lahko zidajo; namenu ustrezajoče točke pa napravlja le narava sama.
Škofja loka je naraven večji, mogli bi tudi reči izrazito kmetijski centru m. Poljanska in selška dolina no moreta nikdar nikamor drugam, kakor na škofjo loko gravitirati. Trgovsko iu industrijsko središče Gorenjske bo ostal Kranj, ki pa ima onkraj Save bogato kmetsko okolico, da ga bo lahko zalagala z vsemi kmetijskimi proizvodi tudi, ako se še bolj razvije. Škofja loka bo ohranila še desetletja sedanje kmetsko obiležje.
Okolica škofjeloška je na vzhod, proti Savi ravna in izrazito poljedelska, proli jugoza-padu hribovita in proti severozapadu se naslanja na visoko, alpsko planšarslvo — skrajno zanimiva za vsakega proučevatelja kmetijskih razmer in gospodarskih razlik, ter poučna za učence kmetijsko-strokovnih šol, tudi mlekarskih. Mlekarna razpolaga vsled tega z 2 tipično različnima vrstama mleka: nižavsko mleko, sposobno predvsem za mnslarstvo, ter mehko in poltrdo sirarstvo in hribovsko mleko, primerno osobito za trde sire švicarskega tipa. V hribih je mogoč in gospodarsko priporočljiv zopetni intenzivnejši razvoj ovčar-stva, ter bi bila mlekarna na ta način usposobljena tudi za ovčje sirarstvo, ki igra vole-važuo vlogo v južnih pokrajinah države.
Po množini mleka jo bila v Škofji loki prod vojno naša največja mloknrna. Predela-vala jo dnevno do 7000 (sedem tisoč) litrov mleka. Glede produkcije mleka so razmero tudi danes niso nič spremenilo, lc da isto vslsd dosedanjega, gospodarsko prešibkega najemnika ne pritaka več v toliki meri v mlekarno, marveč nebroj majhnih prekupcev pritiska z njim v Ljubljano in otežkoča bližnji ljubljanski okolici oddajo mleka v mestu. Mlekarska šola bi vse mleko spet pritegnila nase, bi razbremenila ljubljansko kolico — ki je potom Mlekarskega društva itak žo vložila tozadevno neko spomenico na vlado — in nudila bi učoncem šolo vsled zadostnih množin mleka priliko, da зо mlekarske izdelovalpe
tehniko res praktično priučijo. Osnovati je šolo, kjer ne bo učenost in praktična priroč-nost učencev obstojala le v spričevalih, marveč v mesu in krvi, ker bodo morali vsi vsak dan krepko prijeti in ves čas živahno delati pri predelavi mleka v izdelke, — tla ne bo lo Д6 ali več učencev strmelo v en kotel, kjer eden nekaj meša, iz česar nastane 15 kilogramski ementalski sir, kakor je to bilo primer pred vojno na Vrhniki ali Stari fužini in kar hočejo nekateri po vsej sili sedaj po vojni zopet obnoviti, ker že stojimo z našo mlekarsko industrijo ne več v prvih povojih, marveč na višku slave, da sploh ne vemo kaj je mlekarstvo in kaj zahteva mlekarska tehnika.
Zidati se mora moderna mlekarska šola v Škofji loki, ki bo razpolagala z vsemi različnimi prostori, ki jih zahtevajo v svrho dosege najboljše kakovosti različni mlečni izdelki. S temi prostori ne razpolaga danes ne škofjeloška, ne vrhniška in nobena druga mlekarna, ker vsaka mora biti specializirana na en proizvod — šola mora biti pa splošna, specializirana za vso proizvode. V škofji loki so bodo vsi ti prostori mogli napolniti, ker bo mleka in izdelkov dovolj, kar primer ne bo nikjer drugod v Sloveniji. Zidati mora država, mle-kamični obrat in gospodarstvo pa oddati nato trgovskim močem, — vendar ne eni zadrugi, marveč konzorciju osrednjih gospodarskih korporacij, ki so poklicane skrbeti ne-le za čim večjo lastno korist, marveč za splošni narodnogospodarski napredek.
Majlma Danska je izvozila 1. 1921. presnega masla, mleka in smetane za 493 milijonov danskih kron ali za 7500 milijonov Din po današnji veljavi. Izgubljamo vsako leto milijardo zato, ker ne čutimo potrebe žrtvovati par milijonov za ustanovitev vzorne mlekarske šole. S kratkimi mlekarskimi tečaji ne bomo prišli daleč, to nam spričuje že nad 50 let staro mlekarstvo v Sloveniji — mlekarska industrija zahteva temeljitih praktikov in temeljiti hteoretikov, obojni pa izhajajo iz vzorcih obratov, kakršnega nam more nuditi zaenkrat le vzorna mlekarska šola. Dokler take šole nimamo, bo vsako forsiranje razvoja mlekarstva le v škodo stvari kot taki.
Mnogim dam nasvet: >Le čevlje sodi naj .kopitar.«
g Narodni Gospodar в. štev. od 15. junija prinaša poročilo o glavni skupščini Zadružne zveze od 22. maja t. L, članek F. K.: Pošiljanje gotovine po pošti in običajna zaglavja z zelo zinimivim gradivom: Vprašanja in odgovori, Zadružništvo, Gospodarstvo. Lep pregled o denarnem gospodarstvu v 1. 1923, o delu in poslovanju Zadružne zveze, o težavah zadruž-nStva in o razmerju države do zadružništva daje načelstveno poročilo gospoda ravnatelja V. Zabreta, katero smo pn že v našem listu od 23. maja dobesedno objavili. Pošiljanje gotovine po pošti daje" važna navodila za vse, ki imajo opraviti s poštnočekovnim zavodom. S primeri pojasnjuje, koliko si lahko zadruge, pa tudi drugi denarni zavodi in posamezniki prihranijo, ako izvršujejo pošiljanje denarja z nakazili po poštuc čekovnem zavodu, ne pa z denarnimi pismi. List z raznolično bogato vsebino se sam najbolje priporoča.
g Pošiljanje denurja po poštnočok. zavodu. Denar se po poštnečekovnem zavodu lahko pošilja zn<r.tno ceneje nego v denarnem pismu. Toda bila je dosedaj na drugi strani težava, da poštni uradi niso imeli za izplačilo večjih nakazil zadostne gotovine in zato so se mnogi denarni zavodi, pa tudi privatniki posluževali denarnih pisem ravno radi lega, ker so vedeli, da prejemnik denar nujno rabi, da pa poštni urad najbrže za izplačilo večjega nakazila ne bo imel zadostne gotovine. Da odpomorc tej težkoči, je poštna uprava odredila radi hitre preskrbe uradov s potrebno gotovino sledeče: poštni čekovni zavod mora vsak dan brzojavno sporočiti vsem založnim poštam one poštne urade, katerim je bil po čekovnih nakaznicah nakazan denar preko 5000 Din. Na podlagi tega obvestila opozori tudi založna pošta takoj brzojavno vos dotične postne urade tako, da pc3tni uradi vedo še isti dan, da jc bila na nje izstavljena čekovna nakaznica, glaseča preko Din 5000, ki jo bo treba izplačali naslednji dan. Tak poštni urad v takem slučaju gotovine, ki so je nabrala, no bo odposlal založni pošti, kakor jo je po predpisih moral pošiljati dosedaj, temveč jo bo pridržal, da bo mogel naslednji dan izplačati čekovno nakaznico. Mo pa sc pri poštnem uradu ni nabralo dovolj lastne gotovino, jo vsled telegrafičnega obvestila v stanu, da si jo od založne pošte pravočasno preskrbi. S to odredbo poštne uprave se je izplačevanje čekovnih nakaznih znatno pospešilo.
g Izvoz mleka in mlečnih izdelkov ir Švico je znašal v meterskih stotih in v prvem se-mestru leta: Sveže mleko 1. 1920 23.050. leta 1921 21.623, 1. 1922 19.465, 1. 1923 33.987; -kondonzirano mleko 1. 1920 87.738, leta 1921 74.739, 1. 1922 83.243, 1. 1923 103.835; - sir 1. 1920 6.3:11, 1. 1921 17.692, 1. 1923 96.489, leta 1923 75.394. — številke »o dokaz, da Švica v mlekarski industriji in ekspertu nje izdelkov krepko napredujo in da ravno glede produkcije kondenziranega mleka zavzema prvo mesto v Evropi.
Nova zaloga PEUGEOT Mkiov
DOSPELA! — Dobavni po najnižji ceni pri O.
ŽUŽEK. Sodna ulica št. 11.	3548
Veličastna orlovska manifestacija na Bohinjskem jezeru.
Pretekla nedelja je bila na Bohinjski Bi« strici posvečena orlovstvu. Vremo je zadnje dni v tednu skrajno oviralo priprave na telo-vadišču in veseličnem prostoru, kakor tudi postavljanje mlajev in slavolokov. Komaj v soboto zvečer se je toliko zvedrilo, da so bili v največji naglici postavljeni sedeži in telovadno orodje. Toda fantje niso odnehali, nobene ne-prilike se niso ustrašili, pozno v noč so delali in zjutraj v prvi zori zopet poprijeli in dan jo dobil Bistrico v slavolokih in zastavah.
Jutranji »turistovski« vlak je pripeljal go« ste iz Triglavskega okrožja (Radovljica, Jesenice). Prišla je jeseniška godba 44 mož, prišlo jo 72 članov v kroju, ca 60 članic in ca ,100 višjega in nižjega naraščaja ter končno velika množica prijateljev orlovstva. Tekom četrt ure so se vso te vrste razporedilo v veličastnem sprevodu, kakršnega Bohinj še ni videl. Pred odhodom s kolodvora je došlo brate in sestre pozdravil s krepkim, jodrnatim nagovorom predsednik odseka na Boh. Bistrici Jakob" Rozman. Godba je zasvirala mogočno orlovsko himno iu sprevod je odkorakal v v?,3. Na čelu konjeniki: 3 Orli v krojih, 6 Orlov v bohinjskih narodnih nošah; oddelek višjega naraščaja (26), 3 orlovski prapori (Radovljica, Jesenice, Koroška Bela), za njimi dolga vrsta stasitih Orlov. To je bil za Bohinjce vesel pogled na te silne fante! Jeseniška godba pod vodstvom kapehiika g. Repiuca je otvorila drugi del sprevoda. Za godbo so korakale Orlice in drugi oddelek naraščaja. Gorenjska dekleta v orliških krojih in mali fantički v rdečih srajcah, kdo bi jih no bil vesel. Sprevod jo zaključila skupina fantov z dvema društvenima zastavama na čolu in skupina članov v ci-vilu. Rdeča srajce in ubrane koračnice so privabile prav vso ljudstvo na cesto, kjer je šel sprevod, ki je iz vasi zavil na telovadišče na »Rebrk, kjer so imeli Orli sv. mašo, ki jo je daroval g. kaplan Kres iu nato skušnjo za telovadbo.
Telovadni nastop popoldne ob 3. je počastil s svojo navzočnostjo g. knezoškof J o g 1 i č, ki je v nagovoru na Orle in Orlice pozival mladino h krepostnemu krščanskemu življenju in priporočal starišem, naj svoje sinove pošljejo v orlovski odsek in druge katoliške organizacije, kjer se bodo učili življenja po veri. Silen plosk in živahno pritrjevanje je spremljalo besedo sivolasega vJadike, ki je s tem znova dokazal svojo neomejeno naklonjenost orlovstvu. Po tretji telovadni točki se la prevzvišeni ljubeznivo poslovil in odšel na bir-movanje v Bohinjsko Srednjo vas.
Telovadili so dobro, med naraščajem, kt je prvi nastopil, jih je bilo sicer par, ki niso vseh vaj popolnoir«; obvladali, pa vendar niso kazili toliko, da bi motili krasen utis, ki ga jo napravila ta mnogoštevilna četa na vso prisotne.
Članice pod vodstvom srenjske načelnice, so nastopilo druge in telovadile izvrstno. Pri tej priliki je zastopnik bohinjskega Orla pozdravil presvetlega nadpastirja in v kratkem nagovoru razložil pomen orlovske vzgoje, zlasti z ozirom na nnjbolj pereče prosvelne naloge v Bohinju. EnoduŠno odobravanje vseh navzočih je dokazalo, da je govornik jemal besede vsem iz srca in da je orlovska misel ta dan v Bohinju silno pridobila. Člani so nastopili pod vodstvom srenjskega načelnika in izvršili proste vajo brezhibno. Kaj čuda, da so želi velikansk aplavz. Pozornost so vzbucUlo vaje s sabljami, }ri jih je dobro izvajal jeseniški višji naraščaj. Orodna telovadba na drogu, bradlji in krogih jo zaključila spored telovadnega nastopa. Vrtna veselica, ki se je po telovadbi razvila okoli bližnjoga paviljona, je trajala do osmih zvečer, ko so odhajali godci in gostje na vlak. Navzočih je bilo pri telovadbi nad 1000 gledalcev, pri veselici pa jih je ostalo ca 700. Ob tej priliki naj bo izrečena posebna zahvala jeseniški godbi, ki je neumorno igral ves dan in s svojim dovršenim zborom 44 mož vzbujala naravnost občudovanje. Ta godba je bistveno pripomogla k dobremu uspehu prireditve in jo vsem prirediteljem toplo priporočamo.
Bil je to po vojni prvi javni nastop orlov* stva v Bohinju. Odsek je bil ustanovljen v letu 1905 pod prvim načelnikom Simon Zvanom. Med prvimi odborniki so bili: sedanji župan Mavrlč, organist in posestnik Ravnik Peter, brata Arh Miha in Janez, Breznikar z Raven in drugi. Lepo je delal odsek dokler ga vojna ni uničila. Oživel se jo šele 16. junija 1922. Prvemu odboru so načelovali predsednik Oton Vončina in tajnik Janez Krek. Načelnik je moral vsled službo funkcijo opustiti in jo je prevzel sedanji načelnik Novšak Viktor. Bohinjski Orel je v nedeljo častno prestal prvn preizkušnjo.
Naj še tole omenimo. Naši nasprotniki se topot prav lepo in mirno zadržali. Bilo je sicer na Bistrici potrganih nekaj plakatov, toda to so prav vsi pametni Bohinjci brez razlike obsojali. Tako pobalinstvo si jo dovolilo lo kako izkvarjeno otročo. Tudi v Čcšujici se jo to zgodilo. Sicer pa, kakor rečeno, ni bilo prav nobenih norednosli, sprevod so je vršil : nemoteno in tako tudi telovndba in veselica, dasi so bili med navzočimi tudi nasprotniki.
Bohinjskim fantom pa naj bo krasen nedeljski uspeh v zadoščenje in snodbudo za nov napredek, in nove uspehe*
Izletnikom.
Da meščani pogosto raje polete ua deželo, na gore, v gozde in na planine, kakor bi sedali letoindan v prostem času v gostilne, je velik napredek za ljudsko zdravje. Prav bi bilo tudi, če bi se vsi izletniki tako gibali na deželi, da bodo vaščani, kmetje in gorjanci začeli gledati v meščanih brate in prijatelje, ne pa škodljivih tujcev, ki prinašajo škodo in pohujšanje. Danes žalibog skoraj še edino le gostilničarji žele povzdige izletnikom in tujskega prometa, vsi drugi pa se ga boje, ker je še toliko izletnikov, ki se ne znajo obnašati! V interesu ljudstva, meščanstva, ljudskega zdravja in dobrih odnošajev med podeželskim in mestnim prebivalstvom je, da se nauče izletniki tako obnašati, da jih bodo ljudje radi videli in jim postregli, torej izlete olajšali in pocenili.
V ta namen zopet opozarjamo, naj se varujejo izletniki vseh starosti in obeh spolov, da ne bodo hodili poleg poti po travi ali celo skozi žito; ne lezli čez ograje in vrtove; ne lomili vej in trgali sadja; ne metali vžigalic in čikov neugaslih proč, koder se laliko kaj vžge (gozdni požari 1, kozolci, hlevi, kupi sena); ne onesnažili studencev, vodnjakov, po-kvarjali vodnih naprav; ne puščali odprtih les; ne vlamljali v zaprte stavbe (koče, paj-štva, kozolce itd.); ne podili živine na paši, plašili divjačine v gozdih, kuretine na dvoriščih itd.; ne smejali se, kadili ali stikali v samotnih cerkvah, poškodovali kapelic in znamenj, zvonili o nepravem času, se nespoštljivo obnašali med službo božjo v cerkvi ali razgrajali in vriskali mimo cerkve; se norčevali iz ljudstva, žaljivo govorili o stvareh, ki jih ljudstvo spoštuje in časti (ljudje ne pokažejo vedno svoje nevolje takoj, stvorijo pa si svoje mnenje, ki je v škodo vsem izletnikom I); ne vtikali se v stvari, ki jih brez dovoljenja mora vsakdo pustiti na miru (stroje, živino, gospodarske in bogoslužne naprave); da ne bodo valili in metali kamenja, kurili ognja. Tudi se ne spodobi prirejati plesov, kjer se domačini b nmi j o (n. pr. ob žeg-nanju pri podružnicah); mnogi izletniki s svojo nesramežljivostjo odbijajo.
Izletniki, pazite na te in take stvari ter ee držite reda in pravil olike, pa bo za vse boljel
SV. JOST NAD KRANJEM.
Skoraj bi ne smeli pisati o njem, tako splošno je znan in priljubljen. Vendar se tudi po malem izprerninja in dosti novega doživi!
Sv. Jošt — 845 m nad morjem, 500 m nad Savo, skoraj v sredo Gorenjske pomaknjen razgledni vrh, dosegljiv iz postaje Sv. Jošt v eni uri, iz Kranja v poldrugi uri, iz Škofje Loke v treh, je ena najbolj privlačnih točk za izletnike. Letošnji maj je 30 šo-larskih razredov prifrčalo nanj! Vsak dan in vsak čas v poletju, precej tudi vsak drug letni čas prihajao posamezni izletniki in manjše družbe. Kdor je bil enkrat gori, gotovo še večkrat, navadno vsako leto — tudi po večkrat — pride. Številne družine ostanejo v poletju tudi po več dni na oddihu, ker je gostilničar — cerkovnik — .zelo postrežljiv in tudi g. ekspozit rad prepusti kako sobo v obsežnem samostanu.
Je pa tudi res lepo, prijazno, domače ca Sv. Joštu! Cerkev (stara božjapot, še vedno, ravno zadnji 2 leti zopet bolj obiskana, s Bv. stopnjicami, Prešernovim verzom na i. o-nu) je lepo prebeljena in se mikavno sveti po celi Gorenjski, ima redno službo božjo, priliko za sv. zakramente, duhovnikom za maševanje (nekateri gg. hodijo gori na du-
Dve turi Valentina Staniča.
Ob 150letnici njegovega rojstva.
(Staničev popis.)
1. Pot na Klek.
(L. 1800.) 26. julija je prispel krški Enezoškof k Sveii Krvi na vznožju Tur. Gospod generalni vikar von Hohen\vart, patriarh nemških botanikov von Wulfen, von Seenus in drugi so ga spremljali. Tudi od drugih krajev so bili prispeli tja že mnogi učenjaki: g. prof. Schiegg iz Salz-burga, dr. Hoppe iz Rcgensburga in drugi. |
Naslednji dan se je ob 6. uri zjutraj premaknila cela karavana, deloma peš, deloma na konjih. Knezoškof jc jahal kot prvi. Dobro ljudstvo v Doelach in iz bližnjih dolin je stalo stisnjeno ob poti in občudujoč želelo sprevodu vse dobro.
Jezdili smo ure P° ravnem in videli na levi slap, ki ga dela šumeča Ges-nica (Gossnitz). V svojem življenju sem videl nešteto krasnih slapov, vendar sem obstal dokaj minut s srčnim zadovoljstvom ob vodopadu Gesnice. Šli smo čez most in naenkrat je stalo pred nami strmo predgorje; steza, ki se vije po njem vkreber, jc ozka, vendar Še ne nevarna. Konji (Sampferde) so nas nesli s težkimi, toda varnimi koraki čez napetost pogorja.
Na vrhu pogorja smo bili v prijetni planinski pokrajini. Videli smo več stanov in slišali od blizu in daleč prijazno zvončkijanje in veselo mukanje pasoče sc živine. Naši botaniki so poskočili s konj in začeli stikati po kraljestvu boginje Flore. Moj prijatelj in jaz sva poiskala neki
hovne vaje). Božjepotniki in izletniki so dobro postrežem tik cerkve v gostilni. Gora leži ob železnici, je od vseh strani dostopna po gozdnatih stezah, vrh je obdelan. Razgled naravnost ogromen in vse vidi tako blizu. Krasni so solnčni vzhodi in zahodi, celo megleno morje, iz katerega štrle obrobne gore in otoka Šmarna in Šmarjetna gora. Prelepa je pot Škpfja Loka—Sv. Urh—Križna gora— Sv. Gabrijel—Čepulje—Sv. Jošt (ali pa do zanimive cerkve Crngrob ob vznožju, potem pa na Planico gori in dalje po slemenu). Izvrsten užitek nudi pot od Sv. Jošta k Sv. Mohorju in od tod v Selca ali Kropo (čez Jam-nik). Prvovrstna posebnost je večerno zvone-nje, ki se sliši skoraj iz cele Gorenjske ob Ave Mariji. V dobi večernih vlakov je tudi za Ljubljančane izlet na Sv. Jošt lahko pol-dneven, ne da bi morali hiteti. Letos se začno iznova počitniški tečaji za dijake, ki jih je vpeljal na Sv. Joštu dr. Krek, ki je zelo rad in pogosto gori hodil.
Cerkveni vestnik.
c Sodaliteta ljubljanska ima svoj sestanek v sredo 25. junija (ne v torek) ob 5. popoldne v semenišču.
Iron, železnati izdelek, znano sredstvo proti slabokrvnosti in bledoličnosti ter pomanjkanju teka. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu in se dobi v lekarni Leustek.
Dijaški vestnik.
d Akademska zveza. Tovariši! Danes ob pol 11. je v dvorani Mestnega doma treznost-no zborovanje. Širjenje treznostne misli med narodom je važno kulturno delo in spada tudi v naš delovni program. Da pokažemo pripravljenost sodelovati pri tem kulturnem delu, r.e zborovanja udeležimo v častnem številu!
Program počitniškega zborovanja slov. kat, dijaštva. 21., 22., 23. julija duhovne vaje v Št. Vidu nad Ljubljano. Orgar.izatorični orlovski tečaj odapde v teh dneh kot je bil preje namenjeno, ker bo združen s tritedenskim tehničnim tečajem, ki se bo vršil v avgustu. — 24., 25., 26. zborovanje vsega slov. kat. dij. v Ljubljani. V četrtek, 24. julija delna zborovanja srednješolcev v Ljudskem domu, akademikov in ženske sekcije v Akad. domu. V petek, 25. julija skupno zborovanje v Unionu. Referati: narodnostno vprašanje, vprašanje naših organizacij, socialno in versko. V soboto 26. julija dopoldne občni zbor SDZ, popoldne ustanovni občni zbor dij. počitniške zveze. Prireditve ob tej priliki: v četrtek 24. julija družabni večer v Akad. domu. V petek 25. julija dramatična predstava v Ljudskem domu. V soboto 26. julija komerz v Unionu. V nedeljo 27. julija telovadni nastop dij. orl. okrožja na Medijatovem dvorišču. Prosili smo za polovično vežnjo v dneh od 20. do 28. julija, vendar radi sigurnosti priporočamo, da se vpišete v F, S. Hrana ob zborovanju bo stala 10 Din dnevno v akad. men-zi in to tudi za srednješolce. Tovariši, veliko pričakujemo od letošnjega zborovanja, pre-
stan in se zabavala z dobrodušnimi prebivalci planin.
Prijetna pot je bila kmalu spet pri kraju. Hitro in strmo je šla pot spet vkreber. Oko je skrbno iskalo steze in je ni moglo izslediti. Sopeč in često sami tresoč se, so nas nesli konji navzgor po stezah, ki so izgledale, da so le delo odtekajoče se vode. Tako smo končno dosegli rdeča studenca (spodnjega in zgornjega) in naše živali so se okrepčale ob blatni vodi.
Višina, na katero smo prispeli, je bila že precejšnja. VVasserrothkopf na naši desni se je nagnil, toda trije Leiteri pred nami so se dvigali ob strani Kleka še ponosno pod nebo. Drevje jc žc davno izginile, le rhodondendron in podobno čretje je še uspevalo.
Steza je z visokega polega nekoliko popustila. Bližali smo se Schragstcinu in Mudi plošči. Vsi smo razjahali, kajti ni treba več kot ene neprevidne stopinje teh že tako težkih živali — in konj in jezdec sta izgubljena.
Gora ima tu znatno izboklino, ob kateri se steza revno in venomer pretrgano nadaljuje, kjer je eden naših vodnikov zgrabil konja za uzdo, drugi za rep in sta tako vodeč in vleče spravljala po celem telesu se tresočo žival od stopnje do stopnje.
Ne brez vse zabave smo dosegli prostoren gorski kotel, skozi katerega drveč šumi Leiterbach. To pot ni bil ne globok r.e nevaren in dohre volje smo ga na konjih prebredli. Pa smo imeli spet pred seboj visok gorski hrbet. Mrzel veter nas je napadel; od časa do časa so sledili majhni
potrebno nam je, to čutimo vsi, zato agitirajte še v zadnjih dnevih, da bo prišel takrat vsak naš dijak v Ljubljano. S krščansko-socialnira pozdravom! Za pripr. odbor: Lojze Hartman, predsednik.
Orlovski vestnik.
Celjsko orlovsko okrožje. Dne 20. julija priredi Celjsko orlovsko okrožje v Vojniku pri Celju svojo okrožno prireditev. Prosimo bližnja društva, da naj na ta dan ne prirede svojih prireditev ter se naj že sedaj pripravljajo na kolikor mogoče številno udeležbo. Natančni spored bomo pravočasno objavili.
Učiteljski vestnik.
Tovarišico in tovariši, maturanti ljubljanskega učiteljišča iz leta 19041 Snidimo se ob koncu šolskega leta zopet enkrat po 20 letih! Menim, da bi bilo najbolje 3. julija, to je četrtek po sklepu šolskega leta. Lokal: hotel Tivoli ob 2 popoldne! Javite svoj prihod na naslov: Marija Marok-Sedej, III. mestna dekliška osnovna šola na Vrtači. Ljubljana.
Naznanila.
*Ljubljana« ima v pondeljek pevsko vajo, ženski zbor ob sedmih, moeki ob osmih.
Stolna prosvela ima v torek dne 24. L m. ob petih zjutraj sv. mašo na Rožniku. Vsi člani in prijatelji vabljeni!
Družabni klub priredi danes, v nedeljo izlet na Janče in Litijo, Odhod z opoldanskim
Turistika
Športni teden.
Športnik bi si kmalu sopsti ne upal, taka poročila prihajajo zadnji teden iz Amerike. Pred njimi uspehi nemškega sprinterja Hou-bena kar izginejo, akoprav bi bili sicer prava senzacija. Pri štirih tekmah po vrsti je letel 100 m v 10.5 sek,. se je torej do deselinke sekunde približal svetovnemu rekordu. No, in Amerika? Tam pada
rekord za rekordom.
Pri prsdtekmah je vrgel Hartranft kroglo 15.29 m daleč, Hills 15.26; diskos Hartrauft 49.02 m (nov svetovni rekord), drugi je bil Houser, 47.86 m. Na daljavo je skočil Comins 7.61 m, Hubbard 7.61 m — 7.67 je svetovni rekord —, v višino Osborne 1.96, Boston 1.92, štirje drugi 1.87, s palico Owens 3.91 in Myers 4.05! Ker je Norvežan H6ff, rekorder v skoku s palico, bolan, je tudi v tej panogi pri olimp-skih igrah zmaga Amerikancev sigurna. Potem pa še kar naprej. Pri glavni izbirni tekmi so bili rezultati kljub skrajno slabemu vremenu spet presenetljivi. Ze par dni prej se je bil pojavil nov sprinterski kralj Jackson Scholz. Bravci našega ^Športnega tedna< se še spominjajo, kako je padal v zadnjih tednih rekord na 200 m. Prej 21.4, nato 21.3 (Pad-
sunki. To je vzbudilo v nas neprijetne občutke, bali smo se, da bo treba pustiti upanje, da bi videli visoki Klek v vsej njegovi veličastnosti in da bi priplezali koj drugi dan nanj.
V svoje največje veselje smo se motili. Komaj ie pretekla ena ura, se je razprostrl pred nami širok žleb, ki ga je polnil blesteč ledenik. V njegovem ozadju je dvigal vedro in nezastrto svojo belo, častitljivo glavo stari orjak Klek; v ospredju se je pokazala prijazna gorska koča, ki jo je dal prejšnje leto knez nalašč zato postaviti: n?jbrže je to najvišje svetišče sveta, posvečeno Jovi Hospitali in Muzam.
Knez je prispel tja še pred nami. Prišel nam je naproti in nas prijazno pozdravil in sprejel v visoki pokrajini, ki jc sicer namenjena le divjim kozam in orlom, ne pa ljudem.	*
Bilo je okoli dveh popoldne, ko smo prišli na Salmhohc, na kateri stoji koča. Družba sc je raztresla in poiskala posel, h kateremu jo je klicalo nagnenje in študij. Tam sta merila astronoma von Hohen-wart in Schicgg neko črto in naravnala instrumente proti hribu, na drugem kraju so sedeli von Wulfen, von Seenus in Hoppe in obdržavali botanični vojni svet, tu je sedel mlad umetnik in slikal. Naši zvesti vodniki-kmelje so zakurili med tem pod prostim nebom ogenj in si sami pripravili svoj obed kakor Homcrjevi junaki.
Moj prijatelj in jaz sva si poiskala mesto na pečini med ledom in skalovjem. Od tu sva imela razgled čez razne skupine in čez veiiko, širno k.c,t1;no in sva spregovorila marsikako skrivnostnejšo besedo o ljudeh in naravi.
osebnim vlakom z glavnega kolodvora. Zbirališče ob tričetrt na 12. pred kolodvorom. Povratek ob 22. uri, — Predsednik.
Iz porotil, katere sprejema radio na trnovskem ribniku, se je doznalo, da priredi »Slov. pev. sko društvo Krakovo-Trnovo« ob priliki žegnanja v Trnovem veliko ljudsko veselicp v romantičnem Hribarjevem gaju. Ker poročila še vedno prihajnjo, upa telefonist, da bo tekom tedna lahko razkril vse tajnosti te prireditve, katera obeta nuditi Ljubljančanom mnogo zabave in razvedrila po starem trnovskem običaju.
Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirol Kraljevino SHS, podružnica v Ljubljani, naznanja
vsem svojim članom in članicam, da eo uradne ure vsak dan izvzemši nedelje in praznike od ft do 14. ure.
Kresni večer v restavraciji in kavarni »Zvezda« priredi »Atena« v prid društvenim svrham. Godba, kolo sreče i. t. d. »Atena« je v najlepšem razmahu. Športna igrišča so polna mladine, ortopedski zavod tik pred otvoritvijo, otroško igrišče se otvori s po-četkom počitnic. Priprave, vzdrževanje prostorov — vse kliče po dohodkih- Pridite vsi, ki ljubite mladino, da ji v veselju in zabavi pomagate!
Kdor potrebuje blago
ra obleko, naj bo previden pri nakupu. Gotovo pa je, da ima najlepše in najcenejše ANGLEŠKO in ČEŠKO SUKNO blagovni oddelek
Drago Schwals — Ljubljana.
io šport.
dock) in 21.1 (Wilson). Naenkrat pa beremo1. Jackson Scholz 200 m v 20.9 sek.! Nov rekord! Ni mogoče! Par dni nato 200 m v 21 sek. Torej res; ta uspeh je resničnost prvega samo potrdil. In potem? Na 100 m kar trije 10.6 sek.; skok v daljavo čmec-dijak Hubbard 7.63 m — še 4 cm do svetovnega rekorda —: drugi 7.37, tretji 7.31, četrti 7.15, peti 7.13, šesti 7.095! Skok s palico: šest tekmecev vsak 3,965! Diskos 46.785, potem 46.05, še peti je vrgel 43.21 m. Troskok 14.285, še peti 13.98 m. Itd. iW.; To so uspehi, ki obetajo Amerikan-cem velikansko zmago. 102 atleta so poslali Amerikanci v Evropo, pa jih gre še dosti drugih z njimi. In še nekaj. Včasih kdo pri tekmi ni dobro razpoložen. Pozneje pa morebiti bo. Zato ga Amerikanci vzamejo s seboj, če je namreč sicer v svoji stroki prvak. Tako je poslal Thomson, predsednik ameriškega olimpijskega odbora, v Pariz tudi Ralpha Rose, dvakratnega olimpskega zmagovalca v metanju krogle, ki se pa to pot ni mogel kvalificirati.
* * •
Maribor s Ljubljana 3 s 3. — Na Telovo
se je vršila v Mariboru tekma nogometnih reprezentanc Ljubljane in Maribora, ki je ostala neodločna, rezultat 3 : 3. Ljubljansko moštvo je bilo sestavljeno iz igralcev klubov Pri-
Čustvenemu človeku je na visokih gorah čudno pri srcu. Čuti se tako ločenega od ostalega sveta in prestavljenega v pokrajino, v kateri ga spominja vse, tudi zrak, ki ga diha, in hitrejše bitje žile, da ni tu njegova domovina. Pokrajina, v kateri smo bili, je bila že sama na sebi nekaj posebnega. Klek je stal pred nami v lepi obliki piramide, nad katero se dviga visoki Klek kot obelisk. Dolina, ki pada ob njem, sliči zalivu, utesnjena od obeh strani med visoke stene. Vmes se razprostira ledenik, strjen kot niare chronium starih.
Na skladih (Stosswanden) je opazit fenomen, kot sem ga opazoval v visoki! Turah (Fuscher Tauern; na Brennkoglu. Kleku nenadoma v zeleni sljudovec, skrila sivordečkasto, Klek sam pa temnozeleno. Vrsta kamenja se namreč menja na poseben način: laporjev skrilavec preide na Kleku nenadoma v zeleni sejndov skrilavec (Glimmerschiefer), ki preide potem spet v laporjev skrilavec. Sljudov skrilavec je pretkan često s kremenjakom (kvaresm) in ni proti višini več listaš! temveč tako fin, da izgleda na mnogih mestih kot gnajs in je res gnajs. Tu se ac bi tudi kot na Brennkoglu serpentin, sa-lovec in klorit. Lep velik kos serpentina sem videl ležati na robu ob ledeniku Pa-sterca v bližini druge koče. Škoda, da i« mineralogu tu preiskovanje tako zel" otežkočeno. Vse leži globoko pod snegom in ledom. Robovom, kjer je visoko gol" kamenje, se ni mogoče bližati brez nevarnosti, Navezan si večinoma na grušč, 1" leži natfromaden koncem ledenika, (Dalje sledil
morjei Hermes in Jadran; Ilirija je postavila vanj le levo krilo Pevaleka II. Nekatera mesta v moštvu so bila vsled tega nezadostno zasedena, mariborskemu moštvu je uspelo uveljavljati v igri lahko premoč, kl pa nI zadostovala, da bi doseglo zmago, potem ko je Ljubljana v začetnem startu vodila že z 2 : 0. V ljubljanskem moštvu je Igrala dobro napadalna vrsta Pretnar — Zemljak — Pleš I _
Martinak — Pevalek; kot posameznika sta se odlikovala' Tednji half Blrsa in vratar Jan-Čigaj. V mariborskem moštvu sta bila jako dobra branilca Barlovič in Kurzrnan, srednji half Bnumgariner in notranji trio v forwardu. Igro je vodil izvrstno zagrebški sodnik Was-serlauf.
Ilirija s Gradjanakl ŠK, Zagreb 1 : 5. Ilirija je nastopila 19. t. m. v Zagrebu proti jugoslov. prvaku Gradjanskcmu ŠK. Vkljub temu, da je bila po poročilu zagrebških listov v polju enakovreden, ako ne celo boljši pro-tivnik, je podlegla z 1 : 5. Listi omenjajo izvrstno igro krilske vrste Lado — Zupančič II — Hus, vratarja Miklavčiča ter Učaka in
Paramerja v napadalni vretl, Krivda na neugodnem rezultatu leži v neodločnosti napadalcev Ilirije pred protivnim golom in nedo-statni formi enega ali dveh igralcev. Kot gost je igral za Ilirijo Gruden, desni branilec Her-mesa, kl je igral sicer z veliko vnemo ln požrtvovalnostjo, toda za enkrat za tekme s prvorazrednimi rutiniranimi moštvi še ni zrel. Neugodno je vplivalo na igro tudi slabo vod-r.tvo po sodniku Willerju, ki jc priznal med drugim dva gola iz off-side.
Nogometne tekme v Ljubljani 19. t m. — Vsled odsotnosti I. moštva Ilirije in večine boljših igralcev Jadrana, Негтзза in Primor-ja so se vršile na Telovo v Ljubljani le manjše tekme, za katero publika nI pokazala zanimanja. Rezerva Ilirije jo porazila kombinirano, zelo slabo sestavljeno moštvo Hermesa s 7 : 1 in juniorji Ilirije so zmagali nad Slova-novo rezervo s 5 : 1.
Gradjanski SK (Zagreb) j Ilirija, — Danes ob 17.30 se vrši na športnem prostoru Ilirije tekma med prvim B 'moštvom Gradjanskega ŠK iz Zagreba, prvaka Jugoslavije, ter med
Vrvim B moštvom SK Ilirije, prvaka Slovenije. Obe moštvi sta dobro sestavljeni, v obeh igrajo večinoma igralci, ki 10 opetovano nastopali v I. moštvih. Oba kluba gojita kombl-nacijeki nogomet, igralci so brez izjeme tehnično dobro izšolani. V športnem oziru bo tekma zanesljivo natlkriljevala marsikatero srečanje I, moštev, Ilirija postavi v boj sledeče moštvo: Mihelčič — Pogačar, Miklav-Wč I — Grilc, Macoratti, Milan — Dekleva (Weibl), Pevalek I, Bregar, Doberlet, Pevalek II., — Ob 16. uri sc prične predtekma
Hermes : Slovan, — Cene: sedeži Din 15___
stojišča Din 10.—, dijaške vstopnice Din 6.—, mladinske kaite Din 3.—, V slučaju deževnega vremena predtekma odpade, dočim se vrši tekma Ilirija : Gradjanski ob vsakem vremenu.
Hdzena — tekma Atena s Ilirija se vrši danes ob 10,30 na prostoru Atene ob glavnem Tivolskem drevoredu. S to tekmo sc otvori letošnja sezona v ženskem rokometnem športu. Obe družini sta sc na prvo srečanje vestno pripravili in predstavljata enakovredne in
prvorazredne protivnike, ki so v stanu ustvariti estetlčen športni užitek.
Prvenstvena tekma Primorje s LASK se vrši danes ob 10.30 na igrišču Ilirije. Jakost obeh moštev je prccej enaka, tekma je za končni placement v ljubljanskem II. razredu in za napredovanje v I. razred odločilne važnosti. Predigra rezervnih moštev se prične ob 8,45,
Darovi.
Za trboveljske žrlve je darovalo delav« stvo tovarne Lajovic (Selo-Moste) Din 471.50. Srčna hvala 1
Lahko nn^njenjo k prohlajenju? Prevelika ob6utljivo»t? BolePIno olajša in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellcrjevim Elza-fluidoml Veliko močnejši, izdatnejši tn boljši ka-ltor francosko Žganje. Kot kosmetlkum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvoj-tlh ali 12 Specijalnih steklenic 214 Din; 30 dvojna-tih ali 12 llpecijnlnih steklenic 214 Din in 10% doplntk.i rnzpo.s!1 jn: lekarnar Evijen V. Fellor, Slu-bica (lonja. Elzafluid št. 184. Hrvatsko. 7665
UČENEC nižjih razredov se sprejme na hrano in stanovanje za prihodnje šolsko leto, pri stranki brez otrok. Iv. Hrovat, Sodna ul, 1/Ш,
PRIMARIJ
JEŠE
NE ordSsi!ra c!q 2. julija 1924.
Upokojen žci. uradnik, ože-njen, išče mesto SKLADIŠČNIKA ali oskrbnika. Ponudbe na upravo pod Zanesljiv.
OTROŠKA
VRTNARICA
t izpitom, zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče mesto k enemu ali dvema otrokoma. Naslov: Zlat-ka Vokaž, Studenci, Ciri.o-va ul. 13, p. Mariboru.
Za slikarstvo nadarjenega DEČKA SPREJMEM
v učenje
Kdo prodlsa?
деажашаЈЈамдт^Јинн: Kupim večjo množino stare
ZIDNE OPEKE.
Naslov pri upravi pod 3520.
Hrastove in smrekove !i!ode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidani-most—Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se isti lahko ogledajo, na:
AND. JAKIL - Krmelj
(Dolenjsko). KUPIM nekaj voz dobrega,
sladkega SENA
in SLAME za STELJO.
FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
stare OBLEKE — ČEVLJE — POHIŠTVO itd. Dopisnica zadošča, da pridem na dom. — MARIJA GOLOB, Sv. Jakoba nabrežje 29 — Ljubljana.
Kđo Iteiapl? I
It —» če ic-.a vso oskrbo od sfariev. — JOS. BOŽIČ, tonjušna ulica št. 1.
ABSOLVENT
tadružnega tečaja drž. dvo-•azredne trgov, šole v Ljub-jani želi vstopiti kot prak-likant v kako trgovsko ali industrijsko podjetje. Ccnj. jonudbe na upravo lista pod »ENERGIČEN«.	3557
IŠČEM ČEVLJARSKEGA PRIREZOVALCA
Zurichtcr); plačam 800 K :edensko, stan in oskrbo. -Nastop takoj. Ponudbe na S. GOLIK, Delnice, Hrvat.
DRUŽABNIK
izir. DRUŽABNICA s ka-
jitalom Din 30.000 se išče :a dobro idočo trgovino z nešanim blagom. Sodelova-lje ozir. vodstvo trgovine logoj. Ponudbe pod *Dru-iabuik - Družabnica« — na ipravo »Slovenca«. 3532
ščem upokojeno
UČITELJICO
li boljšo inteligentno vdo-o k 2 ot.okoma. — Naslov v upravi pod 3519.
s cirka 6 do 10 m' kurilne ploskve. — Ponudbe na:
Združene mlekarne d. d. v Ljubljani. 3546
z GOSTILNO z ali brez inventarja v Ljubljani ali v okolici. — Pismene ' ponudbe na upravo »Slovenca« pod «Amcrikancc« št. 3529.
I/jiln rabljeno, toda še |\Ш1Ј dobro ohranjeno, kupim. - Ponudbe na upravo lista pod Takoj! 3556
Ing. Rudolf Trso
stavbenik vhod samo,
Gosposvetska
nev, za 16 oseb, na oljnate osi, in nov ZAPRAVLJEN-ČEK proda no ugodni ceni FRANC ISKRA, sedlar — Sap št. 14 — Vrhnika.
Pr vo vratne
premoge
po najugodnejših cenah ln pla6ilnih pogojih dobavlja, Dom. £ebin
trgovina a pren;ogcm LJuolJaiia, V7olfova 111.
VELETRGOVINA
OSVALD DOBEIC
Ljubljena, Sv. Jakoba trg 9 priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek in pasto «Kalodont-Eli-da« ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih cenah.	3153
P. П.
šivilje gospodinje
opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji in kolesa
Glavni* и!опа clnaratrcga papirja in vseh srst
(Ljubljana. HrcSou trg 10
Motorno KOLO Puch
5 HP, zelo dobro ohranjeno, prodam za 6000 Din. Jamski trg štev. 106, Zelena јша, Ljubljana,	3554
Prazno sel30
pripravno tudi za pisarno, blizu kolodvora, oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3550.
! tlmil*
tri
u ussh opremsh
za rodbinsko in obrtno rabo. Istolam vseh vrst čevljarski stroji „ДДОСГ" kakor: cil nder, tevoročni
in krojaški. Pouk v VCZCHlH ter
hroentit! perJJa >n
КбббШ Ištotaniei brezplačno'CdlnO ie-pri:
Motorno kolo
2/-j HP, v najboljšem stanju, skoraj novo, se po zelo nizki ceni proda. —. Naslov v «Slovcnca« pod <:Pohlštvo«.
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Kopitarjeva ulica 6/11. Ејјкмјјдаит
»jv,
99*
tU
№
Mestno županstvo Lož javlja tužno vest, da je umrl nenadoma gospod
večletni župan mestne občine Lož.
Njegovim preostalim izraža županstvo globoko sožalje, blagopokojnika pa priporoča v trajen spomin. Lož, dne 21, junija 1924,
m
s- dvevao debavo' ni tli BOR, SBIL — KOČEVJE. 3562

S
> 1
koncesijo za
iott
U sili
dve sobi in vse pritikline), AKOJ ODDA »Vzajemna issojilnica«, Ljubljana, Mi-lošičeva ccsta.	3555
TRGOVINA
mešan, blagom, jako pro-ictna, v neposredni bližini lc'ta, takoj naprodaj ozir. o odda v najem. Ponudbe a upravo pod «Takoj 73«.
Trgovina na ugodnem prostoru v Ljubljani — vzame POHIŠTVO v komisijsko prodajo. Ponudbe na upravo « Slovenca« p»>d Stev. 3558.
"v NAJEM se odda"
pisarniški LOKAL na prometnem kraju. Naslov prt upravi lista pod štev. 3559.
V NAJEM "SE ODDA
stara, zelo dobro upeljana TRGOVINA r. meš. blagom in gostilno, blizu far. cerkve v večjem kraju na Dolenjskem, ležečem 7 km od žclezn. postaje. Vse informacije pri tvrdki J. Koicn-čan, Ljubljana, Mestni trg 20.
ЕЈиШјсап«.
: blizu Prešernovega spome-:	nika ob vodi.
I Popravila spiTonsno!
z lepimi lokali, vrtom in
gostiln, koncesije, v večje.;1, t-^ovsl-.-'!« rnr: tu na Ccn-cJ. skem Sli TAKOJ PRODA
- Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod štev. 3549.
ВаЧп .l'.nski
li84 §11
„„Mi
m RITI liri
svetovne znamke ifet
i s blevoni, zcUniaan. vrtom, , z njivo travnikom in gozdom, vse lepo zaokroj-no, I v ljubljanski okolici, kamor prihajajo izletniki, a ni no-• bene gostilne. Prevzame ce ! 1 avgusta. Ceno in drugo ' pove FRAN VERBIČ, Sirc-Ilika u'ica 32, I. naetatr.
RAZGLEDNICE
vseh v:;!, p!jcr ski, kance-
lijski. kon.-eptni, trgovski, svilen, k-.: n, gladilni, ste-klvshi, ovr-jni, rorSxoi>ni, p r-i;a* crt. kr-.d 'n'ni in t.".:- i ^barvan) papir, papirnate scrvllste, v	knii/'ce,
noteze ter barvic« — priporoma V '. trgovina- OSVAI.D i DOn'UC, VnVMr.3, Sv. Ja- ' koba trg 5'cv. 9.	31S6
VSAKOVRSTNA
SLAVA HOČEVAR roj. Kosirnik in FRAN HOČEVAR
javljajo vsem sorodnikom, prijateljem iri znancem žalostno vest, da jim je dobri in mili oče odnosno tast, gospod
'CfiOSća	* K I? Sr*
kr. sve trik, županski fizik v p., ravnatelj in primarni zdravnik bolnice miiosrdnili sestara v Zagrebu, začasni član •-Liječnickoga zbora Hrvatske i Slavorije«, < Zbora zdravnikov na Kranjskem« i. dr, dobrotvor, dr.ištev
i
danes ob 12. uri ponoči, po dolgi in težki bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 78 let mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki n pozabnega pokojnika sc blagoslovijo v petek, dne 20. t. m ob 5. uri popoldne v mrtvašnici na Mirogoju ter nato polože v rodbinski arkadi k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica sc vrši v soboto, dne 21. junija ob pol 9. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Marka.
ZAGREB, dne 19. junija 1924.
Strojno mizarstvo in

:'r./.nanjam, da jo ravnokar došlo večje število ;W|P- KOVINASTIH KRST. Zaloga vsakovrstnih rakev od priprostih do najfinejših, kakor vseh zraven spadajočih predmetov. — V slučaju potrebe sc priporočam. — Z odličnim spoštovanjem M, Goćala.
Razpis stavlie.
Stavbeni odbor Ljudske hranilnice in posojilnice r. s. s
Bcom. z., Kmetijske nabavne in prodajne zedruge r. z. z z. in Prosvetno društvo, vse v Braslovčah, razpisuje
zgradbo Društveni dom
1 sledečimi pogoji:
1.	Načrti so na Ojjed vsako nedeljo v Ljudski hra-lici in posojilnici oa 8.—11. urn ln vsik dan pri taj-
!:u g. Antonu Prislanu v Parižljah 26 do 29. junija,
2.	Odbor si pridrži pravico oddati stavbo nc glede i višino ponudene vsote.
3.	Ponudbe se naj pošljejo do 6. julija t. 1„ zapečene, na ovitku z napisom: »Ponudba za stavbo dru-tvenega doma v Braslovčah«.
4.	Podjetnik, kateremu se bo delo poverilo, mora 'ožiti 10% vadij v gotovini.
Braslovče, dne 15. junija 1924.
"4-
(TO UR) nudi po najnižji
dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba za cement, Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova cesta 12
vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na «Atelje ročnih del« Nika ZII'SER, Kranj (telefon 31).


podjetje
ing.
I • r •
iim
Ljubljana
Bohoriča/a ul. 42.
Pozor, turisti, iovci in športniki!
Najceneje in najsolidnejo obleko po meri vam napravi ANTE PREZELJ, krojač — Gosposvetska cesta 16. 3027
flnlip BUKOVO, dobro žgano, so v večjih partijah ceno prodal — Informacije daje M. Žargi, Kamnik, Maistrova 20.
občine Zg. Šiška
sc bo oddal v najem za dobo petih let na javni dražbi 25. junija ob 12. uri pri okr. glavarstvu v Ljubljani. — Lovci, ne zamudite bogatega
lova v bližini Ljubljane, Županstvo obč. Zg. Šiško, dne 20. iunija 1924.
Neprekosljiva lepoia zvoka, polni ton in čisto uglašeni. - Neomejena IrpežnosI, nobene nevarnosti za prelom ali druge poškodbe. - Ugla-ševanje tudi k bronasiim zvonovom. - Dobavljamo vedno ločno iz skladišča po najnižjih cenah, vključno prevoznina do meje in jugosl. uvozna carina. - Glede Irpežnosti zvonov, Irajnosti višine glasu in čiste uglašenosti dajemo na željo večletne garancije.
Zahtevajte torej brezpogojno prospekte in proračune od
G eli r. g o hI e r & Ce., Aktiengesellschaft,
WiEN i., EHsa'rfethstrasse 12.
Na prostovoljni javni dražbi bo dne 27. junija ob
3. uri popoldno naprodaj radi odpotovanja po zelo nizki
ccni OSEBNI AUTO »Puch« tipa VIII, 6 sedežen, skoro popolnoma nov. Dražba bo pri gosp. CURHALEK, j mehanična delavnica, Celovška ccsta 89, Spodnja ŠiSka. i
ZA
n
sa soseda kar ti povem ako rabiš
VOLNENO MAG O
z« ženska ali sukno za moSke obleke, tlskanlne (druk) ceflr, belo,
{'■иааи ins^'i'M' rujavo sil pisano platno ter sploh A j)	kej manufakturrs robo, pojdi ku-
Ш- имввр* pit v veletrgovino R.STERMECKI v Colje kjer ml vsi kupujemo In kjer Je največja zalaga In najnižje cene. Trgovci sngros cene. Ceniki zastonj.
ŠENTJANŠKB PREMOG
fseh vrst in vsake množice nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD žentjanSkega premogovnika And. Jakil — LJ^PLJANA, Krekov trg 10.
bombažastega blaga v ZAGREBU iščemo izkušenega NADMOSJTRA (Obemeister), mojstra pri mazanju (Schlichtcrmeister) in pripravljal, mojsirt (Vorbereitungsmeister). - Ponudbe naj se pošiljajo nn
Herm. Pollacka sinovi, Zagreb, R*£kcga "b to
ČEVLJE ZA B
kakor tudi raznovrstne druge čevlje priporoča
Cevijarna »ADRIA« Celje, Narodni dom јтн^^мдидииитимнммииии
Dobro je vsikdar naložen denar, ki qa inserent izda
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med na-
šim ljudstvom po deželi naj-olj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v
majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D)
veliki ali pa tudi v priprosti
zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
priporoOfii!
Na drobno!
BJa debelo I
Ogrlejt« si specialno detajlno in engros trgovino, kjer se prodajajo
lastni
w ш- vrvarskl issdtelicl
kakor VRVI za zvonove, studence, transmisije in dvigala vseh debelosti, vrvi za seno, štriki za porilo, štrange, uzde, špaga, dreta — gurtc za transmisije in navadne — mreže za seno — ogn.iega.4na cevi — ribje mreže, viseče mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje — tržne torbice — kakor tudi pravi tržaški bičevniki, biči — jermena, gože za cepce, — konjske krtače, ribarice — žima vseli vrst — morska trava itd. po najnižji ceni. — Specialno montiranje (šplajs) vrvi za transmisije in dvigala so izvrši solidno
in točno.
Centrala: \Ш N. MflHffi, Uttllm, Sv. Petra ceste 31. •• Telefon 441
Podružnice: MARIBOR, Vetrlnjska ulica št. 20. Telefon št. 454. — KAMNIK, Šutna št. 4.
St. Vid nad ЦШ\т
Splošno mizarstvo, izdelovanj e žaluzi j, rolo itd. Popravila se sprejemajo
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
v Ljubljani, r, z. z o. z.
k! se ie PRESELILA iz hiše Uršullnskega samostana na Копдссзпет trgu poleg nunske cerkve v lastno pa!a!o na Miklošitevi cesti psieg hotela „UNION". Hranilne vloge se obrestujejo
i ciirom r.a vlšloo zneska in odpovedni čas. Varnost za hranilne vtego ie zelo dobra, kei poseduje Vzajemna posojilnica vetlno delnic stavbne delniške družbe hotela „Union" v Liubtlani. — Vrhuteoa \г njena tait nova lepe pnlata ob Klkloštievi testi, več mestnih hiš, stavblšl ln zemi|l5č » tu in inojsmstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Ilirska posojilnico
LluDllona. Krolla Petra irfl St 8/1
sprejema Hranilne vloge po 8%.
vede ln stolne vloge do 12
■!iMiiiiuiiiiiiiiiuiuiuiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiniiiiiiiiuiiii:M I Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga |
; ©feražalte pozornost f
i na veletrgovino masiufaktiirnega blaga I
VILIM PICK
I podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, |
I središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334. i
S kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah | in vrlo solidni postrežbi.	I
I NA DEBELO!	NA DEBELO! |
i i g|iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiHiiiiiiiiiiHUUiul
STROlffi TBVMME И LIVHIM i o. v Ljubljani
ZVONARNA
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronast* ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah ж kratkih rokih,
ZflUlevalle cenik!
Stroški pri vpotabi bencina.
bencina!
Adapfirai svol aiato-trafetor
ali sta№ni motor s patent.
M A&-generator| em.
Kuri Z Prospekte In referenca daje
ogljem! $ugo-§ag
^ Ljubljana S Telefon 560 D	Bohoričeva ulica 24.
Stroški pri vporabi oglja.
Dobro In poeeei
kupijo gg. trgovci moško perilo vseh vrst pri tvorniel perila
A. Ražem Co., Ljubljana
2и&5а2£ št. 3
Samo na veliko!	Postrežba točna!
SVAKA MOGUĆA UDOBNOST
Pažljiva i predusrctljiva posluga stoji na raspoloženju svakom pulniku treće klase na brodovima Američke Vlade za New York. Odlično nredjene kabine treče klase sa 2, 4 i 6 postelja, dovoljno prostrane i dobro provetrene. Jcdiastvena obskrba. Čitaonica, soba za pušenjc i zabave. Velika paluba za šetnju. Sva mogoča briga za udobnost putnika. Tražite besplatne kataloge i red vožnje od
иШТЕО STATES LINES
(JUNAJTED STETS LAJNS) Beograd, PnlataBeogiadske Zadruge; Zagreb, MihanoviSeva
ulica br. 2, preko od kolodvora; Ljubljana, Dunajska ćeeta hr. 29; Sarajevo, Aleksandrova ulica br. 52
]

Mir Gese.fs
Oddelek I. CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjetij in poslopij vseh vrst in za vse namene.
Oddelek
h. I smmm'm mmm
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjavo in ustanovitve.
Oddelek III.
STBOJil
Sodelovanjem naših oddelkov I. in П. najboljše zveze! Zalo dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
i v hiši Zadružne zveze |JU
шш
Dunajska cesta št32
Radebeul-Dresderc (Deutschland). 1 m
в
Ш Ш B 6
,Vesna" Pahlin&drugovi
Kamnik, Slovenija
tvornic« vlasnic, rinile, kljukic za želje, raznih sponk in kovlnastih gumbov
se priporoča za cenjena naročila. Zahtevajte cenik in vzorce. Trgovci popust. — Pisma na LJubljana I, poštni predal 126.
Edlri pupilanio varen zavod kmečkih občic, kjer nalagajo tudi sodišča In občine denar nerto№!h, skrbljencev, preklicancev, ustanov, ubožnih in drugih javnih zakladov, varščin, zapuščin itd.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje, vezane vloge po dogovoru. — Za varnost vlog jamči 21 večjih kmečkih občin — ustanoviteljic z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Vložne knjižice vseh drugih denarnih zavodov sprejema hranilnica kot gotov denar ln so obrestovanje ne prekine. — Vse davke vlog plača zavod sam. — Špekulacija z vlogami izključena, ker je hranllnlčno poslovanje v smislu pravil pod nadzorstvom vladnega komisarja.