Poštnina plačana v gotovini.
'T - TMMHM I »III» IHl «WIHll Hi 11)1—mi—Iinmil—I[»II)I|»UM—I—BITI
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
________________J	*
Certa posamezni številki 1 Din.
TRGOVSKI II«"
Časopis za trgovino, industrijo in
■o.'
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št- Pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno loU D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
'<«wwttv»msNiiuw
LJUBLJANA, dne 16. junija 1923.
ŠTEV. 69.
Zborovanje ljuhipiskih gospodarskih krogov.
Včeraj dne 15. t. m. ob 16. uri se je vršilo v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani zborovanje ljubljanskih gospodarskih krogov. Zborovanje, ki se je vršilo na vabilo Gremija trgovcev v Ljubljani, je otvoril gremijalni načelnik g. Fran Stupica, ki je pozdravil navzoče, med katerimi so se nahajali gg.: dvorni svetnik dr. Stare za predsedstvo pokrajinske uprave, dr. Pfeifer za oddelek ministrstva ir-govine in industrije, dr. Pretnar in dr. Pless za trgovsko in obrtno zbornico, Dragotin Hribar in dr. Golia za Zvezo indusirijcev, Mohorič za Zvezo trgovskih gremijev in zadrug, Engelbert Franchetti za Zvezo obrtnih zadrug, občinski svetovalec dr. Rožič za Mestno občino ljubljansko, centralni nadzornik Vidic za obratno ravnateljstvo južne železnice, inž. Osana za poštno in brzojavno ravnateljstvo.
^ Prvi točki dnevnega reda je re-feriral g. dr. Pretnar, ki je podal izčrpen historijat o našem trgovskem šolstvu od njega začetka do danes, ko se nahaja trgovsko šolstvo zbog pomanjkanja kreditov za nakup najpotrebnejših učnih pripomočkov v zelo prekernem položaju in je celo njega obstoj zbog črtanja državne podpore ogrožen. Ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani g. dr. Boehm je omenil, da preti nevarnost, da se bo moral zbog pomanjkanja potrebnih prostorov letos ukiniti abiturijenski tečaj ter prosi vse gospodarske korporacije za podporo, da se najde primerna soba, v kateri se bo mogel vršiti začasno predmetni tečaj. Njegovo poročilo o uvedbi carinarstva, kot učni predmet v zadnjem letniku akademije, so vzeli prisotni z odobravanjem na znanje. Dvorni svetnik g. dr. Stare je izjavil, da je pokrajinska uprava vedno podpirala stremljenja gospodarskih krogov za dvig trgovskega šolstva in da bo tudi v bodočem zastavila ves svoj vpliv za to, da se dovolijo krediti, ki so potrebni za vzdrževanje trgovskega šolstva. Nato se je sprejela sledeča resolucija:
I.	Na sestanku v Mestnem domu dne 15. junija 1923 zbrano trgovstvo apelira na vse narodne poslance, da se v finančnem odboru zavzamejo za to, da se strokovnemu trgovskemu šolstvu dovolijo za vzdrževanje >n razvoj potrebni krediti, da se s tem zajamči našemu trgovskemu naraščaju potrebna teoretič-na- Praktična in strokovna izobraz-k.a* da bo slovensko trgovstvo moglo biti kos inozemskemu trgovstvu, ki se y vedno večji meri pojavlja na naših tržiščih in grozi izpodriniti domače tvrdke. Prav posebno apeliramo na poslance, da se zasigu-ra*° Potrebni krediti za nabavo učnih sredstev in za izpopolnitev strokovne knjižnice na trgovskih šolah, kakor tudi krediti, ki so potrebni za izdajo šolskih knjig in ki so bili v proračunu za tekoče leto črtani.
Zagotovi naj se kritje honorarjev učiteljstva, da radi izčrpanja tozadevnih kreditov še pred sklepom šolskega leta ne bo onemogočeno redno nadaljevanje pouka.
Trgovstvo apelira na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, da posveti več pažnje vzdrževanju strokovnega trgovskega šolstva v
Sloveniji in skrbi za to, da se itak skromni predlagani krediti šolam tudi neokinjeni dovolijo in nakažejo, obenem pa zasigura naknadno kritje morebitnega primanjkljaja, da ne bo ogroženo na veliko škodo učencev redno nadaljevanje pouka.
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani se naproša, da sezove anketo trgovskih šolnikov ter zastopnikov trgovskih korporacij, da se vprašanje vzdrževanja in ustroja našega trgovskega šolstva resno pretresa in pospeši njega ugodna in modernim zahtevam primerna ureditev. Ustanovitev posebnega sosveta za trgovsko šolstvo pri ministrstvu trgovine in industrije, oddelku v Ljubljani, bi bila za uspešno delo izredne važnosti.
Tajnik zveze gremijev g. Ivan Mohorič je poročal o najbolj perečih vprašanjih telefonskega prometa in o vzrokih telefonske mizerije v Ljubljani. V svojem referatu je orisal usodepolnost sedanjih telefonskih razmer za gospodarski razvoj Ljubljane, ki nima niti direktne brzojavne in telefonske zveze z našo metropolo Beogradom, ki nima telefonskega prometa s Trstom in katere telefonske zveze z Mariborom in Zagrebom so povsem nezadostne. Tudi ljubljanska okolica, katere industrializacija vedno napreduje, je brez telefonskih zvez in v ljubljanskih predmestjih je treba razširiti omrežja in otvoriti nove javne govorilnice.
Zastopnik poštnega ravnateljstva g. ing. Osana je poročal o prizadevanju poštne uprave za zboljšanje telefonskih razmer v Ljubljani in na medkrajevnih vodih.
Občinski svetovalec g. dr. Rožič je izjavil, da bo občinski svet z največjo vnemo podpiral vse zahteve gospodarskih krogov za pospeševanje trgovskega šolstva in za po-boljšanje prometnih razmer v Sloveniji. Občinski svet je že sklenil, da se skliče čimprej anketa vseh in-teresiranih krogov, glede trgovskih in obrtnih nadaljevalnih šol.
Temeljem referata g. Mohoriča se je sklenila sledeča resolucija:
•
II. Gremij trgovcev v Ljubljani apelira na vse narodne poslance, da s primernimi budžetskimi krediti za-sigurajo čimpreje namestitev avtomatične telefonske centrale v Ljub-lani, ki je od ministrstva že odobrena, da se odpomore neznosni telefonski mizeriji, ki je za poslovne kroge, naše denarne zavode, industrijo in trgovino direktno uničujoča in onemogočuje vsak gospodarski razmah Ljubljane. Apeliramo, da se poslanci pobrigajo, da se nakažejo poštnemu ravnateljstvu potrebni krediti za izpelavo telefon-skh kablov po Ljubljani, posebno pa proti šiški, Viču, Udmatu, da se omogoči zgradbo telefonskih naročniških postaj prosilcem, ki že leto dni zamanj čakajo na telefonske zveze. Zastarele naprave sedanje centrale in preobremenjeni strešni vodi v Ljubljani onemogo-čujejo nadaljni razvoj telefonskega omrežja v Ljubljani na ta način, da nad 200 interesentov ne more dobiti telefonskih postaj.
III. Na poštno ravnateljstvo v Ljub-lani apeliramo, da posveti zgradbi telefonskih central v Ljubljani in po ljubljanski okolici posebno pažnjo, da se vsi večji kraji, posebno Št. Vid nad Ljubljano, Črnuče, Zalog, La-verca. Fužine, Brezovica, Preserje, Breg in Borovnica priklopijo na ob-
stoječe telefonske vode in da se v njih zgradijo krajevne telefonske centrale.
IV. Z ozirom na rastoči razvoj ljubljanskih predmestij zahtevamo, da se otvorijo nove telefonske centrale pri vseh poštnih uradih v Ljubljani, kjer še ne obstojajo in da sc zgrade javne telefonske govorilnice na Viču, šiški in v Udmatu.
V. V interesu naše izvozne in uvozne veletrgovine zahtevamo od ministrstva pošte in brzojava, da nemudoma odredi otvoritev telefonskega prometa med Slovenijo in Italijo, posebno med Ljubljano in Trstom in protestiramo najodločneje proti temu, da ministrstvo že nad leto dni zavlačuje otvoritev telefonskega prometa med Trstom, radi česar trpi naša trgovina ogromno škodo. Najodločneje protestiramo proti temu, da je ministrstvo brez vsakega zaslišanja gospodarskih krogov oddalo Italijanom dva direktna telefonska voda za promet med Trstom, Gradcem in Prago preko Ljubljane, med tem ko naša trgovina, ki participira z nad 30% na celokupnem tržaškem prometu, nima s Trstom telefonskih poslovnih zvez.
Apeliramo na vse narodne poslance, da poskrbijo za remeduro proti taki izolaciji našega trgovstva proti inozemcem v telet onskem prometu. Zahtevamo, da se zgradi nova telefonska linija Ljubljana— Zagreb ter med Ljubljano in Mariborom, ker sedanji vodi absolutno ne zadostujejo.
Načelnik gremija g. Fran Stupica je poročal o zgradbi poslopja za carinarnico v Ljubljani in povdarjal važnost tega vprašanja za vse ljubljanske gospodarske kroge. Centralni nadzornik g. Fran Vidic je pojasnil stališče južne železnice na-pram tem vprašanju. V debato so posegli gg. Dragotin Hribar, zasiop-nik »Balkana«, Vardjan, dr. Golia in Mohorič, na čegar predlog se je sklenilo, da se osnuje akcijski odbor, v katerem bodo zastopane vse interesirane korporacije in organizacije in katerega naloga bi bila, da vprašanje podrobneje prouči ter da stopi v stike z generalno direkcijo carine in podvzame vse korake, ki so potrebni, da se načrt zgradbe poslopja za carinarnico čim prej izvede.
Gremijalni načelnik g. Fran Stupica se je nato zahvalil navzočim, ter zborovanje zaključil.
Nov občinski davek v Ljubljani.
Mestna občina ljubljanska je v težkih financijelnih prilikah. Začetkom tega meseca ni mogla izplačati niti celotnih službenih prejemkov svojim nameščencem. Vendar pa si namerava kljub izredno slabemu materijelnemu položaju naložiti novo trajno breme, za katero išče kritja. Hoče namreč, kakor se splošno govori, prevzeti v plačilo službene prejemke cerkovnikov in organistov ljubljanskih župnih cei-kva. Nimamo ničesar proti temu, da se pomaga najbednejšim izmed bednih, ki so res potrebni izboljšanja svojega položaja. Mnenja pa smo, da se mora za tako izboljšanje iskati kritja drugje nego v dokladah na direktne davke. Ne moremo tajiti, da so občinske doklade na direktne davke v Ljubljani razmeroma še nizke. Za nadomestilo
le ugodnosti je pa v Ljubljani tem bolj razvit sistem samostojnih davščin m naklad, ki /nacijo občutno obremenitev vseli slojev.
Ni dvoma, da bi se dalo nameravane izdatke pri dobri volji odločujočih faktorjev pokriti iz donosa samostojnih avtonomnih davščin. To bi bilo gotovo pravičnejše, ker bi bilo novo breme, kakor je tudi potreba cerkovnikov in organistov splošna in ne služijo edino le osebam, ki plačujejo direktne, dokladam zavezane davke. Možnost prevalitve na splošnost sicer ni izključena, vendar nam pa prevalitev vzbuja pomisleke, ker povzroča pri hišni naj-marini tudi povišanje državnega davka in avtonomnih doklad in davščin. Od celotnega poviška bi ostalo za kritje novih doklad hišnemu posestniku niti ne polnih 40%, dočim hi ostalih 60% moral odrajtati za davek in že sedaj obstoječe doklade in davščine.
Pričakujemo, da bo občinski svet preprečil ponovno povišanje hišne najemščine, od katerega bi niti po-lovaca ne ostala za določene namene in uvidel, da bi bilo veliko umest-nejše, da se izdatki za novo breme, ako je občina zavezana ga prevzeti v lastno plačilo, krijejo iz donosa samostojnih davščin, ki so se maja t. I. itak izdatno povišale.__________
Ivan Mohorič:
Razvoj telefonskega in brzojavnega omrežja v Sloveniji.
(Nadnlievanje.)
Zveza Slovenije z morjem.
Sedaj ko se ima rešiti vprašanie baroške luke in ko je evakuiran Su-šak, je ena izmed najnujnejših potreb Slovenije, da dobimo direktno zvezo z Sušakom, Bakrom, Reko in Barošom. Prej omenjeni telefonski vod, ki je bil zgrajen leta 1919 do Ribnice in je sedaj podaljšan z bronasto žico do Kočevja, v to svrho ne more služiti in sicer ker je prvi del iz železne žice in ker so vanjo vključene centrale, to so: centrala v Grosupljem, Ribnici in v Kočevju, ter ta teden dograjene centrale v Velikih Laščah in v Dobrepoljah. Ker se pripravlja otvoritev še nadaljnih central na tem telefonskem vodu in sicer v Orteneku in v Sodražici, bo ta vod s krajevnim prometom tako obremenjen, da ne more biti govora o njegovi uporabi za poslovni promet med Ljubljano in Reko, Sušakom in Bakrom. Projekti za telefonske centrale v Orteneku in Sodražici so že gotovi. Za Sodražico so stroški proračunjeni na 52.100 Din, od česar bi pripadlo na prispevke interesentov za efektivne izdatke 15.970 Din. Ker imajo mnogobrojna podjetja interes na zgradbi te centrale, je upati, da se bo te prispevke dalo kmalu zbrati. Tudi projekt za podaljšanje telefonske zveze iz Kočevja preko Broda do Delnic je izgotovljen in bi imel nov vod za krajevni promet centralo v Kočevski Reki, Novih Selih in Fari.
Karakteristično je, da od Ljubljane do Grosuplja nimamo nobene telefonske centrale, niti na Laverci, niti v škofeljei ali v Šmarju, medtem ko imajo Višnja gora, Straža in Toplice že svoje centrale.
Sedaj bi bilo treba, da se vse interesirane gospodarske korporacije v Ljubljani in tudi ob celi kočevski progi do Kolpe, pobrigajo zato, da dosežemo zagotovitev zgradbe telefonske zveze za ožji lokalni, kakor tudi za direktni promet s kraji pri
morju, kar potrebujemo nujno za razvoj našega gospodarstva, jaz mislim, da moramo vsi delovati v prvi vrsti na to, da dobimo v tej smeri najprej prvovrstne in zadostne brzojavne in telefonske zveze, potem bomo šele lahko delali tudi na uresničenje podaljšanja dolenjske železnice na reško progo. Te zveze so potrebne za vso našo bodočo izvozno in uvozno trgovino, ki se bo bazirala na Delti v Barošu in v drugih krajih našega Primorja, pa tudi za nadomestitev izgube onih zvez, ki so vodile preko Trsta ob železnici Št. Peter-Reka in ki smo jih po rapalski pogodbi zgubili.
Naš interes pa bi šel tudi za tem. da dobimo vsaj na enem izmed teh telefonskih vodov v tranzitu preko italijanskega ozemlja direkten telefonski promet iz Ljubljane na Reko, kakor ga uživajo Italijani preko Slovenije iz Trsta v Gradec in v Prago. To doseči bo naloga komisije za ureditev prometnih vprašanj, ki se ima po rapalski pogodbi v kratkem sestaviti, da reši vsa prometna vprašanja med našo državo in Italijo.
Belokrajina.
Za boljše izkoriščanje obstoječega voda od Novega mesta proti Karlovcu, se namerava otvoriti v Belo-krajini več telefonskih central. Pretekli teden je bila otvorjena centrala z javno govorilnico v Črnomlju. Poleg tega pa so izdelani načrti za centrale v Semiču in Metliki. Poštno ravnateljstvo je izdelalo tudi projekte za telefonsko progo iz Starega trga pri Črnomlju preko Nemške Loke in Mozelja do Kočevja, da bi na ta način tudi poljanska dolina dobila telefonske zveze. Ta proga bi imela v Nemški Loki in Mozelju telefonske centrale.
(Daljo sledi.)
Gospodinje, Vam to velja!
Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le testenine »PEKATETE«. So najcenejše, Uer se zelo nakuhajo.
Napačna odmera plačarine za leto 1921.
k našemu članku v št. 67 imamo pripomniti, da je bilo plačarino za leto 1921 odmeriti po lestvici iz leta 1921, in sicer po členu 7. zakona z dne 29. aprila 1922, Ur. list št. 50, od službenih prejemkov po odbitku onega dela, ki odpade na draginj-Ske doklade, torej od istega zneska, kakor dohodnino.
Davčna administracija v Ljubljani je pa za plačarino vzela pomotno kot odmerno podlago ali prav vse službene prejemke, ali jih je pa znižala samo za odstotke, ki so navedeni v zakonu z dne 27. junija 1921. Seveda je potem tudi davčni odstotek veliko višji in je vsa odmera napačna, razlike pa velikanske.
Odmera naj se torej popravi; to je socijalna zahteva.________________
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	Sl.	220.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
V	Vojvodini se nahajajo znatne bontonske tovarne v Novem Sadu, Velikem Bečkereku in v Subotici, a manjše delavnice obstojijo po vseh krajih. V Novem Sadu se nahaja tovarna »Srbija«, ki izdeluje okrog 30.000 kg bonbonov, 5.000 kg de-zertne čokolade in manjše količine keksov in sadnih sokov. Njena produkcijska zmožnost pa je še trikrat večja. Poleg te obstoja tudi tovarna Bratov Brnndajs in še ena nova tovarna.
V	Velikem Bečkereku obstoja tovarna bonbonov, keksov in konzerv »Ambrozija«, ki ima letno produkcijsko kapaciteto za 500.000 kg blaga. Tovarna je izvrstno opremljena. Poleg te obstoja tudi »Banatija«, ki
ima še nekoliko večjo produkcijo. Tovarna v Subotici producira letno okrog 200.000 kg raznega slaščičarskega blaga.
Na Hrvaškem in v Slavoniji se nahajajo tovarne v Zagrebu, Osjeku in Bjelovaru, poleg malih tovarn, ki obstojajo v vsakem kraju.
V Zagrebu obstoja : »Union«, tovarna kanditov in čokolade, ki izdeluje letno 600.000 kg, od teh do 400 tisoč kg bonbonov, 150.000 kg čokolade, 50.000 kg sadne marmelade, medtem ko je celokupna produkcijska zmožnost 1,200.000 kg. Delavcev zaposluje 170. 2. Prva hrvatska tovarna kanditov, Ahman in drug, ki producira letno okrog 500.000 kg bonbonov in zaposluje 10 delavcev. 3. »Nada«, tvornica dvopeka, ki izdeluje prepečnec na strojen način s 36 delavci.
V Bjelovaru je tovarna g. Dragotina Wolfa, ki izdeluje dnevno okrog 140 kg keksov, ki pa namerava v kratkem povečati svojo produkcijo.
V Osjeku sc nahajajo tovarna Ice Longa, ki izdeluje letno okrog 180 tisoč kg fondantov, karamelov, pfef-fermincev in posebne vrste gčle-bonbonov. 2. tovarna Kaisera i Štir-ka: Prva osješka tovarna kanditov s produkcijo 4,000.000 kg bonbonov in 3. tovarna Rehar in drug, ki producira okrog 100.000 kg bonbonov in 100.000 kg čokolade.
V Novi Gradiški je pričela obratovati tovarna za otročjo moko »Sa-lubra«, ki izdeluje izvrsten preparat.
V Sloveniji izdelujejo bonbone v Ljubljani, Šoštanju , Rajhenburgu, Rogaški Slatini in Mariboru.
V Ljubljani obratujejo :
1. Tovarna kanditov in slaščic Jos. Schumi nasl. D. & E. Hribar in sicer okrog 400.000 kg letno, in zaposluje 30 moči.
2. Filip Šibenik, »Adria«, producira vanilin sladkor, do 8.000 kg letno, poleg tega pakuje čaj v zavitke za nadrobno prodajo in producira pecilni prašek.
V šoštnju producira pa tovarna bonbonov )os. Rajšterja letno 200 tisoč kg bonbonov, 35.000 kg čokoladnih bonbonov, 180 do 220.000 kg keksov, 40.000 kg biskvitov in 80.000 kg drugih slaščic ter 40.000 kg fondantov. Ima 120 delavnih moči.
V Rajherihurgu izdelujejo trapisti letno okrog 75 do 80.000 kg čokolade ter 1.000 do 1.500 kg kakava v prahu in 500 do 600 kg bonbonov. Poleg tega izdelujejo tudi likerje.
(Dalje sledi.)
Barvne blazine
za pisalne stroje Vosi, Sun, Star, Blickensderfer.
THE R£X C0„ LJUBLJANA. Izvoz in uvoz.
Izvoz v Ameriko. Tvrdka iz New-Vol ka želi stopili v stike z izvozniki: sardin, krompirja, orehov, lešnikov, kostanjev, mandelnov, fig, grozdja, suhih gob, fižola, graha itd. Ime tvrdke je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
Zabrana izvoza svilenih zapredkov. V
svrho boljšega razvoja svilarstva v naši državi namerava finančno ministrstvo v najkrajšem času zabraniti izvoz svilenih zapredkov.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Sporna vprašanja med jugoslovenski-mi in češkoslovaškimi firmami. Iz Beograda javljajo: Trgovinski oddelek če-hoslovaškega trgovinskega ministrstva je poslal na vse jugoslovanske trgovinske in obrtne zbornice dopis, v katerem se poživljajo zbornice, naj naznanijo vse naše firme, ki imajo spore s češkoslovaškimi firmami. Gori imenovani oddelek namerava namreč v teh sporih posredovati, da bi se trgovinski odno-šaji med obema državama razvijali čim mirnejše.
Znižanje cen sladkorju. Sindikat sladkornih tovaren je za ta mesec znižal cene sladkorju za 2.35 Din pri kilogramu. Obenem je razlika med kristalnim slad-
korjem v kockah znižana od 2 Din na
I.50 Din, tako da bo stal sladkor v kockah 25 Din kilogram.
Velika razstava v Novem Sadu. Novosadski gospodarski krogi pripravljajo veliko razstavo domačih proizvodov, ki sc vrši od 11. do 26. avgusta t. I. Namen razstave je, da pokaže industrijsko moč Vojvodine in pospeši razvoj domače industrije sploh. Poleg Vojvodincev se bodo vdeležili razstave in-dustrijci iz Zagreba, Sarajeva, Splita, Ljubljane, Osjeka itd., ki so že v velikem številu prijavi svojo udeležbo. Nadaljnje prijave sprejema Izvršilni odbor za prireditev razstave, Novi Sad, Futoška ul. št. 65, tel. 4—60.
Ruski proračun za leto 1923. Provizorični proračun Rusije za leto 1923 sc je določil na 1.418,816.517 zlatih rubljev z deficitom v iznosu .362 milijonov zlatih rubljev. Deficit se bo kril potom papirne emisije. Dohodki znašajo 900 milijonov rubljev. Med stroški nahajamo: prometni komisarijat 460 miljonov, vojna in mornarica 230, finančni 13 milijonov, notranji 48 milijonov. Manjši izdatki so: pravosodje 7 milijonov, delo 2 milijona, zdravic 16 milijonov, poljedelstvo 19 in ljudska prosveta 43 milijonov.
Japonska zunanja trgovina. Tekom leta 1922 je uvozila Japonska blaga v iznosu milijonov 1833.12 jen, od katerega iznosa pripade na Azijo 738.03, na severno Ameriko 619.76, na Evropo 414.16, na južno Ameriko 7.57, na Afriko 16.81 in 82.82 no druge kraje. Japonski izvoz je znašal pa 1637.45 milijonov jen, in sicer se je izvozilo: v severno Ameriko za 748.50, v Azijo 672.28, v Evropo 147.97, v južno Ameriko 10.35, v Afriko
II.64 in 46.6 v druge pokrajine. Insolvence v Italiji. V januarju 1923
sta bila 402 slučaja insolvenc, v febur-arju 367, v marcu 437 in v aprilu 430, medtem ko je bilo v avgustu 1922 270 slučajev. Od tega meseca dalje število konštantno rase in sicer v septembru
1922	287, v oktobru 339, v novembru 338 in decembru 316. — V letu 1912-1913 je bilo povprečno mesečno 540 insolvenc, a v vojnih in povojnih mesecih povprečno le 71.
Industrija.
Kriza mesne industrije. Dne 13. junija dopoldne so zastopniki indusirije za
predelavo mesa in salam poselili finančnega ministra in ga prosili za zaščito njihove industrije, ki se nahaja radi tuje konkurence v krizi. Minister je izjavil, da bo upošteval njihove želje pri izdelavi splošnga carinskega tarifa.
Povoljni izgledi za opij in svilene zapredke v južni Srbiji. Letošnja proizvodnja svilenih zapredkov v južni Srbiji kaže znaten napredek napram lanskemu letu, zlasti v okolici Strumice, Dojrana in Djevdjelije. Isto tako so za opij izgledi najpovoljnejši ter se računa na produkcijo 20.000 kg.
Rumunska produkcija petroleja je znašala v prvih treh mesecih t. I. 383 tisoč 563 ton proli 321.846 tonam v istem času prošlega leta.
Tovarna aeroplanov v Zagrebu. Znana zagrebška tvrdka Bothe in Ehrman je stavila vojnemu ministrstvu ponudbo za zgradbo velike tovarne za aeropla-ne. Delniška glavnica bi bila v glavnem v francoskih rokah.
Carina.
Carina za Poruhrje. Medzavezniški vrhovni komisar za zasedeno ozemlje je v soglasju s sklepi zadnje konference v Bruslju določil, da je treba plačati carino za vse iz Nemčije v zasedeno ozemlje uvoženo blago.
Carinjenje hitro pokvarljivega izvoznega blaga ima po naredbi Generalne direkcije carin prednost pred carinjenjem drugega blaga, lo velja Pie<^ vsem za živino in potrebščine, ki se rade pokvarijo.	.	,	....	T
Znižana uvozna carina v Jtau|i. dni se je vršila važna seia italijanskega ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo v prvi vrsti o vprašanju pobijanja draginje. Ministrski svet je sklenil; da odpravi ali pa znatno zniža uvozne carine na najnujnejše življenske potrebščine. Popolnoma odpravljene bodo sledeče carine: na meso v ledu (dosedaj 64 lir na g), gnjati in drugo predelano meso (dosedaj 200 lir na g), losos v zabojih (168 lir), mast (60 lir), slanina (100 lir), polenovka in slaniki (20 lir). Znižana bo uvozna carina na nastopno blago: živo govedo od 320 na
120 lir, tun v zabojih od 210 na 80 lir, tun v drugih posodah od 180 na 60 lir. Vlada pa je pripravljena podvzeti še nadaljnje ukrepe proti draginji, ako bi se izkazalo, da te olajšave ne bi primerno vplivale na cene v prid konsu-mentom.
Denarstvo.
Obtok bankovcev v Angliji je znašal dne 8. junija 124,391.000 funtov šter-lingov.
Davki.
Proračunske dvanajstine. Vlada je razpravlja o dvanajstinah. Ni še sklenjeno ali bo zahtevala dve ali tri dvanajstine. Zdi se, da bo vlada zahtevala sporazum s šefi skupin, koliko časa naj traja proračunska debata, da bi se dobil tudi čas za razpravo drugih zakonov.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Kdor mora po taksni tarifi zakona o taksah in pristojbinah (Uradni list 100/1921) polletno plačati kako takso, se opozarja, da naj izpolni to obveznost za drugo polletje
1923	najkasnje.do 15. julija 1923. Take takse so: Polletna taksa po tar. post. 64 (za pravico, da se točijo pijače pod milim nebom) 250 Din. Polletna taksa po tar. post. 65 (da se točijo pijače v baraki, 250 Din. — Proti takšnim zavezancem, ki ne bi do 15. julija 1923 vplačali polletne takse, se bo kazensko postopalo.
Promet.
Avtomatična telefonska centrala v Mariboru. V Mariboru se je vršila anketa telefonskih naročnikov, na kateri se je razpravljalo predvsem o avtomatični telefonski centrali, katero ima dobiti Maribor iz nemških reparacij. Za to centralo se poteguje tudi Sarajevo. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj ukrene vse potrebno, da dobi Maribor omenjeno centralo. Razpravljalo se je tudi o drugih zadevah, ki se tičejo telefonskih naprav. Tozadevna resolucija zahteva med drugim, da se uvedejo avtomatični števci govorov, da se upo-stavi še ena zveza z Ljubljano, ker dosedanja edina proga več ne zadošča. V resoluciji se priporoča tudi ustanovitev telefonskih central pri Sv. Trojici v Slov. Goricah, v Pesnici, Hočah in v Fali.
Avtomobitna zveza Karlovac-Plitvič- , ka jezera. Zveza za tujski promet v Sloveniji nam poroča: Poštna direkcija v Zagrebu je osnovala osebno avtomo-bilno pošto do Plitvičkih jezer in sicer iz Karlovca, Senja in Jezeran. Naše občinstvo utegne zanimati proga Karlovac Plitvička jezera. Odhod vsak dan iz Karlovca ob devetih dopoldne, prihod na Plitvička jezera ob 15.27, povratek s Plitvičkih jezer ob 8.57, prihod v Karlovac ob 14.54. Proga je dolga 99 km. Vozna cena je vsak kilometer 1.50 Din, torej iz Karlovca do Plitvičkih jezer
148.50	Din. Proga Plitvička jezera -Senj: vsak ponedeljek, sredo in soboto, odhod ob 4. uri zjutraj, prihod v Senj ob 9.46. Proga je dolga 82 km. Vozna cena znaša 123 Din. Povratek iz Senja vsak ponedeljek, sredo in soboto ob 13.48, prihod na Plitvička jezera ob 18.39.
Novi poštni vagoni. Druga skupina poštnih vagonov, ki so te dni prispeli iz Nemčije, se bo porabila v področju beograjske železniške direkcije ter se bo porazdelila osebnim in brzim vlakom na progah Beograd - Gjevgjelija in Beograd - Carigrad. Nova skupina poštnih vagonov, kj prispe tekom poletja, se dodeli zagrebški direkciji državnih železnic, da jih porazdeli vlakom v njenem področju._____________________________
Trgovski register.
Vpisi v trgovski register. V trgovski register se je vpisala tvrdka Brata Sbil ali Brača Sbil ali Freres Sbil ali Briider Sbil, Velike Lašče, izdelovanje, nakup in prodaja zobotrebcev znamke »Den-tas.«
Dobava, prodaja.
Dobava karbotne raztopine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 19. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg karbol-ne raztopine. Predmetni oglas je v pi' sami trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava drv„ Dne 16. junija t. 1 se bo vršila pri iritendanturi komande Savske Divizijske Oblasti v Zagrebu ter Pri ko-
kavčuk podpetnike in kavčuk podplate
! Znižane cene !
•t
lil;"'
Oglašajte v
rmmdah mesta v Karlovcu, Varaždinu, Čakovcu in Dolnji Lendavi tretja ofer-lalna liciiacija glede dobave drv za po-Irebe garnizij Karlovac, Varaždin, Ca-kovac in Dolnja Lendava za čas od junija 1923 do 31. marca 1924. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava loja. Pri ravnateljstvu držav-niti železnic v Subotici se bo vršila dne 23. junija t. I. ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg loja. Predmetni oglas le v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava strojnega olja in masti. Pri
upravi državnih monopolov v Beogradu bo vršila dne 23. junija t. I. ofertalna licitacija glede dobave raznih olj in maščob za stroje. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Jugoslovanski konzulat v Temešvaru.
Po odredbi ministra vnanjih zadev se v kratkem ustanovi v Temešvaru konzuli naše kraljevine.
Prisilno posojilo Nemčiji. Nemčija je razpisala prisilno notranje posojilo. Finančni minister dr. Hermes je izjavil pri Sobotni debati v gospodarskem odseku Reichstaga, da računa pri tem na aiJCW> —1200 milijard. Okrog 700 milijard jc že podpisanih. Prisilno posojilo se bo ®>onibilo za pomožno akcijo za cenejšo Swehrano ubožnih slojev.
Razdelitev avstrijskih predvojnih dol-!^ov- 25. i. m. sc bo vršilo v Innsbrucku Posvetovanje zastopnikov nasledstvenih
2iiv in tozadevne podkomisije repa-arijske komisije, razpravljali bodo o načinu, kako naj se plačajo oni pred-'■'ojni dolgovi, ki se ne glase na krone, ^Hipak na kako drugo valuto.
Natečaj za sprejem v vojno akade-V nižjo šolo vojne akademije bo Sprejeto letos okrog 320 gojencev. Prosilci naj vlože prošnje najkasneje do 25- avgusta t. I. po pošti ali pa osebno upravitelju akademije. Prošnji jc priložili: Krstni iist, šolsko izpričevalo, od j politične oblasti potrjeno odobrenje »tersev ali varuha, zdravniško spriče-va5o po določenem vzorcu, svojeročno
1 napisano izjavo staršev ali varuha, da v rodbini po očelu ali materi ni škrofu-loze, jetike, padavice in duševne bolezni. To izjavo mora potrditi pristojna politična oblast. Konkurenti iz armade morajo imeti dosluženo leto v vojski, oni iz podoficirskih šol pa izpolnjene pogoje iz čl. 33. uredbe o podoficirskih šolah v stalnem kadru. Prošnje vlagajo pri svojih predstojnikih in sicer z istimi prilogami. Vsi, ki žele vstopiti v vojno akademijo, morajo biti: 1. rojeni in pristojni Srbi, Hrvati ali Slovenci. 2. Sposobni za vojaško službo. 3. Primernega vedenja. 4. Neoženjeni in nevdovci. 5. Ne mlajši od 16. in ne starejši od 20. let. 6. Absolventi najmanj 6 razredov gimnazije ali realke, oni iz armade pa najmanj 5 razredov, v obeh slučajih z dobrim uspehom. 7. Da prihajajo neposredno iz vojske ali šole. 8. Da v prošnji izjavijo, da pristajajo na vse posledice, ki jih omenja zakon o ustroju vojne akademije. V prošnji je treba navesti točen naslov. Če prošnja ne odgovarja navedenim zahtevam, se ne bo upoštevala. Onim, ki so z dobrim uspehom dovršili 7 ali 8 razredov ali s prav dobrim uspehom 6 razredov srednje šole, ni treba polagati sprejemnega izpita. Ostali pa polagajo izpit iz matematike, zemljepisa, zgodovine SHS, srbohrvaščine s kjiževnostjo in francoskega ali nemškega jezika. Priglašeni kandidati se morajo javiti 4. septembra ob 8. zjutraj osebno pri upravitelju akademije v Beogradu.
Alkoholna prepoved v Ameriki. Predsednik Harding bo v jesenskem zasedanju zahteval od parlamenta izpre-membo zakona glede prepovedi alkohola v toliko, da bodo od raznih določil tega zakona izvzete tujezemske ladje.
Angleški reparacijski nasvet. Iz Pariza poročajo, da išče Angleška vlada izhoda iz reparacijske krize s tem, da skuša Nemčijo pregovoriti, naj ustavi pasivni odpor v Poruhrju. Franc ja pa naj nemške reparacijske predloge vzame resno v pretres. Vojaška zasedba Poruhrja naj se izpremeni v industri-jalno zasedbo. Trgovski krogi zagovarjajo načrt, da se reparaciisko vprašanje reši potom internacionalne razsodbe.
Metrični sistem v Rusiji. Sovjetska vlada je z dekretom z. dne 14. septembra 1918 določila, da se ima uvesti v
TEODOR KORN
UUBUANA
P0L1AKSKB CESTft JT 3
XTom, stavbni, galanterijski in okmni klepar. Instalacije vodovodov. ftMtava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave.
izdelovanje posod iz pločevine firnež, barvo, lak in med ^sake velikosti, kakor tudi po-} sod (škalle) za konserve. h
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Jo PIL
Ljubljana, Sy. petra nasip 7.
Pristopajte kot član k društvu
»TRGOVSKA AKADEMIJA!«
Rusiji s L januarjem 1922 decimalni metrični sistem. Zbog težav, nastalih pri praktični izvedbi dekreta, se je predmetni termin odložil do januarja 1927.
Madžarska in naša vojna odškodnina. Na podlagi uradnega obvestila je prejela naša država do sedaj na račun reparacij od Madžarske: 1805 konj, 2886 glav goveje živine, 1567 ovac ter 23.800 ton premoga.
Zaplemba 50 milijard mark. V Dortmundu so Francozi zaplenili v podružnici državne banke 50 milijard mark.
Priprave za osnovanje devizne centrale v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da so se v finančnem ministrstvu vršila z zastopniki bank tajna posvetovanja glede osnovanja devizne centrale.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (14. t. m.l
Pšenica: baška, 77 — 78 kg, 2 — 3 odst., ponudba 440; baška, 75—76 kg, 2—3 odst., 1.5 vagona 430; baška, 76—77 kg, 2 — 3 odst., 1.5 vagona 423.5—437.5; baška, 78 kg, čista, 3 vagone 435. Ječmen: baški, 64—65 kg, 2 vagona 285. Oves: baški, povprašanje 290. Tur-ščica: baška, 24 vagon. 256.75—258.75; baška zdrava, 3 vagone 258.25—260; baška bela, 1 vagon 267.5; baška okrogla, 3 vagone 265—270; baška, pariteta Beograd, 2 vag. 270, banatska, okrogla, povpraševanje 255; baška za julij, duplikat kasa, 4 vagone 265; baška, 50od-stot. defektna, I vagon 167.5. Moka: baška »0«, 4 vagone 650; »00«, I vagon 655; »2«, 1 vagon 600; »5«, 1 vagon 550; »6«, 2 vagona 475—478.5; »7«, 1 vagon 400 — 410. Olrobi: baški tv papirnatih vrečah) 1 vagon 130. Tendenca prijaznejša.
Zagrebški žitni trg. (14. I. m.) Postavno vojvodinska postaja: pšenica (76— 77 kg) 400—420, turščica žolta 260— 270, rž (71—72 kg) 355—365, ječmen za Pivo 290-305, za krmo 235-240, oves 293—300, fižol 450—600, moka »0« 650— 675, »2« 625—650, »4« 600—625, za krmo 190—205, ržena 450 — 475, otrobi drobni 140—155, debeli 200—210. Tendenca mirna.
Somborski žitni trg (13. t. m.) Konzum povprašuje po blagu. Pšenica se plača po 430—435, lurščica 260—265, oves 285—300 Din. Cene moki so poskočile.
Cene žitu na tujih trgih. V češkoslo-
vaški notirajo žitu sledeče cene: pšenici 170 čsl.K, rž 105 čsl. K, ječmen 125 čsl. K,oves 140 čsl. K, koruza 125 čsl. K, pšenična moka št. »0« 305 čsl. K; v Bolgariji so notirale žitne cene tik pred prevratom: pšenica 450 — 455 levov, ječmen 330 levov, koruza 320 levov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejmu 12. junija se je prignalo: 6 konj, 1 bik, 90 volov, 177 krav, 3 teleta; skupno 277 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 14—15 Din; poldebeli voli 12.25 —13.75; plemenski voli 9.25—12.50; biki za klanje 12; klavne krave debele 13.50—14.50; plemenske krave 12—13.50; krave za kloba-sarje 8.25—11; molzne krave 10 — 13.50; breje krave 10—13.50; mlada živina 10—13.25. Mesne cene: volovsko meso L vrste 1 kg 25; volovsko meso II. vrste 24; meso od bikov, krav, telic 24; telečje meso L vrste 25; telečje meso II. vrste 23—24; svinjsko meso sveže 30-38.
Franc Erjavec
pri „ZLATI LOPATI"
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg?
preja Hammerschmldt (MUhleiscn) nasproti križanske cerkve.
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago, i:
Ljubljana Linhartova ul .25
i Mm is umetno tesarstvo,
suro
Telefon št. 415.
bencin, pnevmalika, olje, masi, vsa popravila in vožnja. Le prvovrsino blago in delo po solidnih cenah nudi ]ugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Pošt
ček
zivod
428
Prsvzemanje zgradb, hiš. vil, stolpnih streh, vrtnih utic, balkonov, verand, stopnic, vrat, oken, mrežaste nosilnice za industrijske stavbe, za večje raz-petine od 12 do 40 metrov po mojem
ciklonu*
ZALOGA PRI
I. C. KOTAR, Ljubljana
Trtoov^ljslco. premogokopna
oglas.	družba
50. redni občni zbor delničarjev Trboveljske premogokopne družbe, kateri se je vršil dne 1. junija 1923, je sklenil za poslovno leto 1922 izplačati dividendo DIN 25’— (dicia jev petindvajset) za delnico od 11. junija t. I. in povišati delniško glavnico na SHS K 200,000.000- (Din 50,000.000-—) z izdajo 500.000 komadov na donosca glasečih se polr
\plačanih delnic v nominalni vrednosti od SHS K 200-— (dinarjev 50- —1.
V prevedbi iega sklepa in v skladu z modalitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter upravnega sveta, daje se posestnikom sedaj v prometu nahajajočih se delnic pravica opcije, in sicer:
za vsakih 5 (pet) komadov starih delnic 2 (dve) novi delnici, kateri participirate na poslovnem dobičku družbe od 1. januarja 1923, in sicer pod sledečimi pogoji:
1. za manje kakor 5 (pet) starih delnic ne daje se nikake pravice opcije;
2. piavica opcije ima se v času od 11. junija 1923 do vštetega 25. junija 1923, ker se jo sicer izgubi, prijaviti v času poslovnih ur na sledečih mestih:
V JUGOSLAVIJI: pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu ter vseh njenih podružnicah in ekspoziturah: v Beogradu, Bjetovaru, Brodu na Savi, Celju, Dubrovniku, Gornii Radgoni, Kranju, Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah, v Murski Suboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Sarajevu, Somboru, Sušaku, Šabacu, Šibeniku, Škofji Loki in Vršacu ter njeni afilaciji, Jugoslavenski industrijski banki v Splitu.
NA DUNAJU: pri Centralni evropski deželni banki (Zentraleuropaische Lander-bank) podr. na Dunaju.
V PARIZU: pri Bangue des Pays de 1’Europe Centrale.
V ŽENEVI: pri Lombard, Odier & Cie.; pri Darier & Co.; pri Union Einariciere de Geneve.
DUNAJ, dne 11. junija 1923.
Pravica opcije na Francoskem se zamore izvršiti šele po izpolnitvi po francoskih zakonih predpisanih formalnosti, in sicer v terminu, ki bo še pozneje razglašen.
3. Opcijski tečaj novih delnic znaša Din 62-50 tel guel po komad, ter se ima takoi ob priliki prijave opcije vplačati v gotovini, sicer se izgubi piavica opcije. Vplačilo se zamore izvršiti tudi na ta način, da se izroči dividendne kupone za poslovno leto 1922, in sicer s prepustitvijo 5 dividendnih kuponov v vrednosti Din 25’— pro komad, tako,
^da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je merodajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah.
4. Pri prijavi ima se predložiti plašče delnic ter priložiti dvojni seznam, v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu. Formularje teh Seznamov izdajajo brezplačno vsa subsknpcijska mesta.
5. O pologu plašča delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu izdajejo se blagajniška potrdila, katera se bodo v roku, ki se bo kasneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic opremili se bodo z žigom, ki bo označen, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam.
Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri podpisanih mestih, kjer se bo izvršila prijava pravice obcije.
TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA.
SMS
UPA
Naznanilo.
zadruga mizarjev I
m
«*
* 'P r
z o. z. v Št Vidu n. Ljubljane
je otvorila svoja obrt. Prevzema vsa stavbena in pohištvena dela po konkurenčnih cenah. Delo solidno, postrežba točna.
:: STALNA ZALOGA MIZARSKIH IH TAPETNIŠKIH IZ&ELKOtf. ::
&&&
la amerikanska pen- p silvanska različna y
strojna olja Tovotna mast
Kemični in tehnični predmeti
Lahki la amerikanski
bencin
1 Pipan & Cie
družba z o. z.
Ljubljana
Ckf^AKO--* VRSTNI KROGllIŠKA:
SPECIALITETE
ff@W©aTT8
im
HUSK9ANA
P/ilACA W*KRED*BK*
0 C£>
tovarna	^
M vi nskea kisa, d. z c. z., Ljubljana, nudi §§
: najfineiši in najokusnejši : J namizni kis iz pristnega vina. §
ZAHTEVAJTE PONUDBO!	J
Tehnično in higienično najmoder-1 neje urejena kisarna v Jugoslaviji. |
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. ==■
r. z. z o. z.
UVOZ IN IZVOZ.
Prodaja vseh vrst deželnih pridelkov, kolonijalnega blaga in mineralnega olja.
Brzojavi: „SLOGA“ Telefon štev. 86.
TRGOVSKE TISKOVINE
izvršuje Tiskarna Merkur v Ljubljani Simon Gregorčičeva ulica.
imnnnnrauc
Obveščamo naše kosumente, da smo cene polno-
”em„' trapistovskemu siru [
znatno znižali. Pošiljamo po povzetju vsako količino. Obenem priporočamo
„GRIENT“, PANČEVO.
ruoiijumu [iu pu vi-tij u v oujvvs rvh-
la čajno maslo. S
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski j>etrolej vedno v zalogi. Čilski soliter,
tovarna kanditov in mlenje soli in dišav
družba z o. z.
v Ljubljani
priporoča po najnižjih cenah vsakovrstne kandite, zmleto morsko sol in zmleti sladkor
Priporočamo:
< &MP[£7^
• vseh »r*t ^
CIRIL SITAR
LJUBLJANA
etra ces
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malo!
!■■■■■■■■■■■
■ ■
i
.	žveplo	in	modra	galica,
■■■■■■m—WMMmMMBWWWMMM1Mll
Traovska Akademij a I
B	UlOIl	K	uiubivu	x	^7	v	J
ml niiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmHiiiiHtiHHnHnHniiiniini iiiiižuiiižiiižižnsžESiži
Pristopajte kot
član k društvu
TVRDKA
OBVEŠČA CENJENO OBČINSTVO O DOVRŠENI OTVORITVI NJENE NA NOVO UREJENE DETAJLNE TRGOVINE V LJUBLJANI
PRODAJALO SE BO OB TE) PRILIKI DO NADALJ-NEGA PO ZNIŽANIH CENAH, NA KAR SE CEN). OBČINSTVO OPOZARJA.
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko«industrijska d. d., Ljubljano. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.