ANO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 17
BUENOS AIRES 23. aprila 1964
Žalostna bilanca
Poročila o položaju v domovini ugotavljajo, da komunistična oblast s svojim materialističnim sistemom ni uspela. Narodu ni prinesla sreče, ne zadovoljstva, pač pa gorje, ki postaja vedno večje, čim dalj se vzdržuje na oblasti komunistična tiranija.
Po 19 letih nasilnega vladanja nad Slovenci lahko komunisti ugotove, da na Slovenskem nimajo niti enega sloja v narodu, ki bi odobraval njihovo politiko in delo. če pa napravijo bilanco koristi, ki naj bi jo od njih imel slovenski narod, potem se lahko prepričajo, da je vseskozi negativna. Tako negativna, da se ob njej začenjajo zgrozevati že sami komunisti, ko na vseh straneh žanjejo to, kar so vsa leta sejali, ko so v narodu z vsemi sredstvi ubijali verski čut in moralo.
Za svojo družbo lahko ugotove, da
BRAZIL NAMERAVA PREKINITI S KUBO
Brazil je prejšnji teden uradno dobil novega predsednika, ko je general Castelo Branco prisegel kot 29. predsednik države. Od leta 1961 je Branco peti predsednik Brazila. Pred prisego Je bil imenovan za maršala.
V nastopnem govoru je Branco poudarjal, da bo „Brazil spoštoval neodvisnost drugih držav v njihovih notranjih zadevah, bo pa zahteval enako spoštovanje zase. INe bomo dovolili niti najmanjšega vmešavanja, naj bo še tako prikrito,“ je izjavil. „Vsi .demokratski in svobodni narodi bodo naši zavezniki, prav tako kakor tudi vsi ljudje, ki hočejo biti svobodni in hočejo imeti pravo demokracijo, lahko računajo na brazilsko pomoč,“ je nadaljeval Branco.
Glede reševanja težkih socialnih problemov države je Branco poudaril, da
s zdravila proti levičarski skrajnosti ne ne pozna nobene morale več. Njen bog bod() podlaga desničarski reakciji“, je pridobivanje materialnih dobrin ter, razvratno življenje. Sredstva za tako ] življenje dajejo poneverbe družbenega imetja. Te gredo v milijone in milijone, j Po družbenih podjetjih in ustanovah :
Medtem je novi brazilski protikomunistični režim vzdrževal tiskovno cenzuro, istočasno pa nadaljeval z lovom na komuniste in njihove sopotnike. Velikemu številu levičarjev so bile odvzete po-
so že tako številne, da so dobile svojo , litidne pravice za dobo 10 let, prav tako lastno oznako — gospodarski kriminal, j
In ker je teh gospodarskih kriminalov
j 36 častnikom, vključno 4 generalom, 5 admiralom in 3 letalskim brigadirjem
toliko, so zanje sedanji rdeči oblastniki , ter 2f. pos]ancem in drugim ljudskim de_ ustanovili posebna gospodarska sodišča. j ieg.atom_
Razbohoteno razvratno življenje lju- V novo vlado pod predsedstvom Bran-
Junak ZSSR ni več meščan Tirane
di pod sedanjo komunistično oblastjo pa prinaša narodu še mnogo večjo in nevarnejšo nesrečo kot pa samo „gospodarski kriminal“. Začelo je razjedati že samo njegovo jedro. V Sv. Sloveniji smo pred časom navajali pisanje ,¿Ljubljanskega nedeljskega dnevnika“, ki je zatrjeval, da so ljudje doma postali tako materialistični, da je med njihovimi željami na zadnjem mestu zelja po otroku. Zaradi tega je postal naravni prirastek pri Slovencih med vsemi narodi na svetu najmanjši. Najmanjši pa je tudi v primerjavi z drugimi narodi v Jugoslaviji. „Če bo šlo tako naprej“ nadalje ugotavlja omenjeni list,
„bomo čez 10 ali 20 let imeli preveč šol, preveč postelj po porodnišnicah, preveč denarja za mlečne kuhinje in za otroške jasli, preveč vsega za otroke in njihovo rast“.
Priložnost za razbrzdano spolno izživljanje so komunisti zlasti dajali mladini z namenom; da bi si jo čimbolj pridobili. Pa niso uspeli. Posrečilo se jim je res veliko mladine moralno pokvariti, toda med njo je vedno več razočarancev nad materialističnim komunističnim sistemom. Tisti, ki ne vidijo nobene možnosti za rešitev iz močvirja strasti in zablod, se predajajo še pijači in s tem večajo odstotek pravih alkoholikov že med samo mladino. Drugi pa razočarani zapuščajo domovino. To potrjujejo poročila o neprestanih pobegih ter o izseljevanju. Že omenjeni ljubljanski list navaja za primer močnega izseljevanja ljudi kraj Komen, iz katerega se je v enem letu izselilo kar 200 domačinov. List pripominja da Komen ni edini kraj s tako močnim izseljevanjem.
V zvezi z gornjimi navedbami Ljubljanskega nedeljskega listi objavljajo avstralske Misli poročilo, „da postaja prazna tudi Bela Krajina, ker se mladi kar naprej izseljujejo“. „Kar vse bi želelo v svet“, pravi list Slovencev v Avstraliji. „Tega nismo brali v ljubljanskem listu, trdijo pa tako najnovejši begunci, ki so se pred kratkim nastanili v Avstraliji“. iSo pa še druga poročila. ki navajajo, da ne postaja „prazna“ samo Bela krajina, ampak je že cela vrsta krajev, v katerih mladine pravzaprav ni več. Ostali so samo stari ljudje, ki se od svojih domačij ne morejo ločiti ter hočejo na njih pričakati smrt.
Pa bo kdo ugovarjal, da nismo objektivni, ker navajamo samo negativne še uspehe, katerim bi pa bila krona pojave, zamolčujemo pa, da so komuni- j vsega: sreča, blagostanje in zadovolj-sti po vojni v ¡Sloveniji zgradili nekaj novih industrijskih obratov, asfaltirali več cest, postavili več javnih in stanovanjskih poslopij itd.
¡Res so to napravili, toda države z demokratskimi vladami v svetu so v istem času dosegle mnogo večje uspehe in blagostanje narodov v njih se je v povojnih letih izredno povečalo. In to brez milijardnih dolarskih podpor! Zato ni nobenega dvoma, da bi tudi Slovenija z demokratsko upravo v 19 letih lahko pokazala na mnogo večje in lep-
ca je za prometnega ministra vključen krščanski demokrat Juarez Tavora.
V ZDA se vlada pripravlja na nadaljnje nošiljanje finančne in gospodarske pomoči Brazilu. Čaka samo na nove Brancove davčne in druge socialne ukrepe, s katerimi naj bi ustavili gospodarski razpad države. V ZDA so pred nekaj meseci zadržali skoro 500 milijonov dolarjev zaradi Goulartove levičarske politike. Evropske zahodne države in Japonska pa imajo pripravljenih naslednjih 100 mil. dolarjev pomoči Brazilu.
Vprašanje prekinitve odnosov s Kubo je na dnevnem redu nove brazilske vlade. Kubanski veleposlanik Roa je med revolucijo zbežal v Havano in se ni več vrnil. Brazilska vlada namerava, tako poročajo, počakati še nekaj časa, nakar bo prekinila odnose s Havano pod pretvezo, da se Castrov poslanik ni vrnil in da tabo Kuba ne priznava novega brazilskega režima. Admiral Botto, ki je sodeloval v revoluciji proti Goulartu, pa je izjavil: „Novo izkrcanje vojaških sil vseh latinoameriških držav s podporo ZDA je na Kubi potrebno, da bomo enkrat za vselej uničili to sovjetsko-kitaj-sko postojanko na ameriškem kontinentu. ZSSR in Kitajska sta že intervenirali na Kubi, naše izkrcanje bo samo demokratska proti-intervencija,“ je poudaril Botto.
Hruščov je prejšnji teden srečno preživel prerano objavljeno smrt in svoj 70. rojstni dan. V Kremlju se je njemu na čast zbrala elita rdečih diktatorjev iz sovjetskih satelitov in mu napivala in ga častila, kjub temu, da je Hruščov po Stalinovi smrti „odpravil“ osehni kult.
Med pripravami za praznovanje svojega rojstnega dne je Hruščov izrabil čas, da je še naprej silovito napadal rdečo Kitajsko. Maocetungu je obljubljal, da ne bo pokazal usmiljenja, ker je pripeljal komunizem „na rob razkola“. Poudarjal je, da je „spor med ZSSR in Kitajsko sedaj resnejši kakor samo navaden ideološki spor“. Kitajsko je obdolžil „prevratnih dejanj“, da bi razklala in nato zavladala nad svetovnim komunističnim gibanjem. „Nismo mi začeli spora, ki se je sedaj sprevrgel v odkrit konflikt,“ je kričal Hruščov satelitskim delegatom, „Lenin je sovražil razkolnike in sovražne akcije in jaz nameravam hoditi po njegovi poti.“ Maocetung hoče, je trdil Hruščov, zavajati kitajsko ljudstvo s prave poti, to pa zaradi težkih gospodarskih razmer. v deželi. „Kitajsko ljudstvo hoče namreč vedeti, ali bo dobilo vojno ali riž. Dajte jim riža!“, je besnel Hruščov.
V ZSSR je industrijski in drug napredek velik, je trdil Hruščov, na Kitajskem ga ni. „Kako bodo mogli t> nepismeni kmetje potolči ZDA v vse-mirju? V vsemirje ni mogoče priti s kmečkimi čevlji,“ je zabrusil Hruščov Maocetungu v obraz. Norčeval se je iz Maocetungove izjave, ki jo je ta da! leta 1957: „V 15 letih bo ZSSR dosegla Ameriko, medtem bo Kitajska v 15 le-
nice Hruščova v Kremlju delovala brzojavka Maocetunga, v kateri ta sovjetskemu diktatorju čestita za rojstni dan. Maocetung med drugim v brzojavki sporoča Iiruščevu: „ZDA so vodja imperialistov. V slučaju večje svetovne krize bodo naši stranki, naši deželi in naša ljudstva brez dvoma skupno nastopili proti skupnemu sovražniku, čeprav obstojajo trenutno med nami razlike glede marksistično — leninističnih načel in nam manjka enotnosti, smo globoko prepričani, da je to vse le začasna zadeva.“ 'zaključuje Maocetung. Brzojavko so podpisali poleg Maocetunga še ¡Čuenlaj, Liušaoči in drugi rdeči kitajski veljaki.
- Na to kitajsko brzojavko pa je seveda Hruščov takoj poudaril, da ZSSR ,.ne bo prekinila odnosov s Kitajsko. Kljub razlikam s Pekingom ostaja pot za zbližanje in razumevanje vedno odprta.“
Nato se je Hruščov ,raznežil“ in dejal, da postaja že star in da ne bo mogel več „dolgo služiti sovjetskemu ljudstvu in socialističnemu gibanju.“ Predsednik Brežnev mu je nato pripel odlikovanje junaka ZiSSR. Tako odlikovan nje že imajo sovjetski kosmonauti in Fidel Oastro. Hruščov je doslej dobil že odlikovanje junaka socialističnega dela ter Leninovo mirovno nagrado leta 1959. Vsa odlikovanja običajno razkazuje na svoji civilni obleki.
Edina komunistična država, ki je nad Hruščovim stresla svoje nezadovoljstvo je bila kitajski satelit Albanija. Mestni odbor prestolnice Tirane je namreč za 70. letnico Hruščova objavil, da „najnevarnejšemu izdajaleu,
tih dosegla Anglijo. Imeli bomo 15 let j kapitulantu, odpadniku in sovražniku
miru in tako bomo postali nepremagljivi.“
Kakor bomba je na proslavi 70. let-
št. 1 socialističnega tabora, Hruščovu,“ odvzame častno meščanstvo Tirane, ki mu ga je podelil leta 1959.
Me Gaulle: Francoska pomoč Južni Ameriki
Francoski predsednik De Gaulle je imel prejšnji četrtek po radiju in televiziji zunanjepolitičen in gospodarski govor, v katerem je objavil, da mora Francija vzdrževati lastno atomsko silo in s tem ohraniti svojo neodvisnost,
ker se tako najlažje izogne nevarnosti, da bi postala ameriški protektorat.
V govoru je naznanil veliko francosko gospodarsko pomoč razvijajočim ' se državam, tako v Afriki — predvsem bivšim francoskim kolonijam —, kakor
stvo naroda, da si lahko v svobodi in demokraciji ustvarja in povečuje duhovne in materialne dobrine. Prepričani smo, da bi Slovenija postala to, kar je želela Slovenska deklaracija: privlačna sila za vse tiste Slovence, ki žive izven matične domovine in sploh za vse tiste, ki žele živeti v svobodi in demokraciji. Tako, kakor so postale demokratske države v Evropi, kamor se zatekajo v varstvo in zaščito tudi za ceno življenja vsi tisti, ki nočejo živeti v komunistični sužnosti.
Pod komunisti vse njihove storitve na ¡Slovenskem ne odtehtajo škode, ki jo je ta materialistični sistem povzročil slovenskemu narodu. Kajti vedno je mogoče asfaltirati ceste, graditi elektrarne, javne in stanovanjske zgradbe. Nikdar pa ne bo mogoče zopet spraviti na pravo pot pokvarjene slovenske mladine, še manj pa povrniti življenja tistim tisočerim in tisočerim slovenskim še nerojenim otrokom, ki so jih v zadnjih devetnajstih letih pomorile brezvestne slovenske matere.
Za to pa je pred narodom in zgodovino odgovorna komunistična partija!
tudi državam latinske Amerike. Francija s svojo gospodarsko pomočjo lahko pomaga Ameriki in Angliji braniti ta dva kontinenta pred komunistično nevarnostjo in bo to tudi storila, je poudaril De Gaulle'.
GÎede nujnosti francoske atomske oborožitve pa je dejal: „Francoska atomska sila lahko prepreči ¡sovjetski napad. Če bi žrtvovali to silo, bi to menilo privlačevati nase blisk, odrezati pa odvodno žico. Še več: pomenilo bi izročiti obrambo Francije in s tem njenega obstoja in končno njene politike tuji in na koncu koncev,- negotovi zaščiti. 'Ne! Mi smo vredni mnogo vleč, kakor to,“ je De Gaulle končal svoj govor.
Istočasno je po De Gaullovem ukazu francoska delegacija v Bruslju znova preprečila Angliji tesnejšo politično
in gospodarsko povezavo s Skupnim svropskim trgom preko Zapadno—evropske unije. Francoski delegat je namreč na britanski predlog, naj bi ta organizacija čim prej začela delovati, odgovoril, da „imamo časa mesece in leta“ za koordiniranje politike med Anglijo in SET-om. Zapadno—evropsko unijo so obnovili lansko leto kot politični in gospodarski organ, ki naj bi skrbel za postopno združevanje Anglije s SET-om, ko je De Gaulle vetiral včlanjenje Anglije v SET.	^
Prejšnji petek pa je moral De Gaulle na težjo operacijo, ki jo je srečno prestal. Okreval bo več tednov, tako, da bo moral spremeniti svoj program obiskov po raznih evropskih in ameriških državah, med drugim tudi v Argentini, napovedan za letošnjo jesen.
IZ TEDNA
Med vladama Kolumbije in ZDA je
sklenjen dogovor o geološkem raziskovanju terena v Kolumbiji za zgraditev novega prekopa med Atlantskim in Tihim oceanom.
V ZDA je bila v Beli hiši sprejeta skupina argentinskih parlamentarcev, ki se mudi na obisku v tej državi. Predsednik Johnson se je za pozdrave zahvalil z govorom, v katerem je poudarjal, ¡da bo napor lastnih sinov Argentine to državo približal cilju in položaju, ki ga zasluži. Argentina v teh naporih lahko vedno računa na prijateljstvo tako ameriške vlade, kakor ameriškega ljudstva. ZDA so po zatrjevanju predsednika Johnsona prišle na podlagi izkušenj v vsem svetu do spoznanja, da se napredek ne more prenesti v državo od zunaj, ampak ga doseže z lastnim naporom samo tista država, ki sama to želi. Argentinski poslanci in ¡senatorji so v Washingtonu počastili tudi spomin umorjenega predsednika Kennedyja z obiskom njegovega groba. Bili so tudi pri Kennedyje-vem bratu Robertu Kennedyj.u, ministru za pravosodje.
Iz kubanskih emigracijskih vrst poročajo, da je bil 13. marca pripravljen atentat na sed. kom. diktatorja Fidel Castra. Izvršiti bi se bil moral med njegovim govorom na havanski univerzi, toda eden od zarotnikov je svoje tovariše izdal, nakar je kom. policija zaprla vse zarotnike. Dva od njih so ustrelili, 15 pa obsodili na dolgoletne zaporne kazni.
Pravosodni minister v Peruju je odredil, da morajo v državni upravi ugotoviti kje je original sedanje perujske ustave, kajti v arhivu ga ni. Original perujske ustave je bil po izglasovanju leta 1930 s podpisom predsednika republike poslan v objavo uradnemu listu „El Peruano“. Po objavi bi moral priti v arhiv, kjer pa so sedaj ugotovili, da ga ni.
Papež Pavel VI. je v nagovoru na italijanske škofe naglašal, da „čas v našem boju proti komunizmu ne dela v našo korist“. Zato je poudarjal potrebno, da je treba delati mnogo bolj kot pa doslej, če hočemo, „da bo Cerkev dobila bitko za pridobitev razuma Italijanov. Vero italijanskega ljudstva ogroža že samo moderno življenje, naravnost pa komunizem in laicizem“.
Predsednik zvezne nemške republike Heinrich Luebke bo 23. t. m. odšet na obisk v Južno Ameriko. Dne 25. t. m. bo prišel v Peru. Po štiridnevnem bivanju v tej državi bo 29. t. m. omel v čilsko prestolnico Santiago, od tu bo pa 4. maja odpotoval v Buenos Aires v Argentino. V vseh državah mu pripravljajo velike sprejeme. Obisku nemškega predsednika Luebkeja in obisku francoskega predsednika De Gaulla v mesecu septembru pripisujejo v južnoameriških državah velik pomen, ker bosta oba obiska imela za posledico poglobljeno zanimanje obeh držav za Latinsko Ameriko, čemur bo sledilo povečano gospodarsko sodelovanje in večje naložbe nemškega in francoskega kapitala v Latinski Ameriki.
Bivši predsednik italijanske vlade Amintore Fanfani je presenetil italijansko politično javnost z napadom na sed. predsednika vlade dr. Alda Moro, biv. glavnega tajnike kršč. dem. stranke, češ, da se vedno bolj nagiba proti desnici. Fanfanijev napad na predsednika vlade
V TEDEN
je naletel na ostro obsodbo med kršč. demokrati, še hujšo pa med člani sedanje vladne koalicije. Tako je zlasti zavrnil Fanfanijeve očitke zun. min. Sa-ragat, predsednik italijanske socialdemokratske stranke. Glasilo Nennijeve socialistične stranke „Avanti“ vidi v Fanfanijevem napadu- na Mora njegovo opustitev politike, ki naj jo izvaja vlada desnice in levice. Milanski list „Corriere della ¡Sera“ je pa za Fanfanija dejal, da ne pripada ne desnici, ne levici. Njegova bolestna ambicija je samo vladati in to s komerkoli.
Predsednik Cipra se je po štiridnevnih razgovorih s člani grške vlade in generalom Grivasom, biv. poveljnikom grških gverilcev na otoku Cipru proti Angležem, vrnil na Ciper. V izjavi za javnost je povedal, da je z grško vlado dosegel enotne poglede na rešitev sedanje krize na otoku: Ta obstoja samo v samoodločbi naroda in v podelitvi popolne zaščite turški manjšini na Cipru. Turška vlada je pa mnenja, da je po-mirjenje med grškim in turškim prebivalstvom na otoku mogoče doseči samo z delitvijo otoka na grški in turški del.
Državni tajnik ZDA Dean Rusk je na potovanju po državah Daljnega Vzhoda prišel v Saigon v Južni Vietnam. V svojem govoru je poudaril, da v tem delu sveta ne bo prej miru, dokler komunizem ne bo z orožjem popolnoma poražen. To je povedal z besedami: „Južni Vietnam bo prišel do miru tedaj, ko bodo voditelji Pekinga in Hanoja spoznali, da ne smejo nadlegovati svojih sosedov.“ Poudaril je, da niti najmanj ne dvomi, da se to ne bi zgodilo, ker je njegovo sedanje potovanje na Daljni Vzhod ravno v zvezi z željo, „da znova javno izpovemo, da vas bomo podpirali, da. bi do navedenega cilja čimprej prišlo
Pri zadnjih občinskih volitvah v Angliji za smagali s prepričljivo večino laboristi. Med drugim so dobili še trdneje v svoje roke občino Vel. Londona, kajti v mestnem svetu imajo sedaj 64 občinskih svetovalcev, konservativci pa sarno 36. Laboristi imajo večino v londonski občini že 30 let.
Predsednik angleške vlade Sir Alec Douglas Home je napovedal, da bodo splošne volitve v Angliji v letošnji jeseni.
Zet Nikite Hruščova Aleksej Adžu-bej je med obiskom v Franciji ponovno poskušal, da bi ga sprejel predsednik republike De Gaulle, pa se mu to doslej še ni posrečilo. ¡Prav tako ga nista sprejela ne predsednik vlade Geor-ges Pompidou in ne zun. min. Maurice Couve de Murvill. Bila sta namreč odsotna zaradi obiska na Japonskem.
V	Rimu se bosta poročila 29. t. m. holandska princesa Irena in princ Carlos Borbonsk.o-Parmski. Vlada smatra to poroko za čisto privatno zadevo princese zaradi spora, ki ga ima s svojimi starši. Ker je bil dan poroke objavljen brez vednosti nizozemske kraljice, ji tudi ne bo prisostvoval noben član nizozemske kr. hiše t. j. ne\ oče Bernard, ne mati kraljica Julijana in ne princesine sestre.
V	Laosu imajo nove homatije. Generali so namreč odstavili vlado predsednika Souvana. Vlade ZDA, Francije in Anglije so preobrat v tej- državi obsodile, toda uporni generali se na to dp-slej niso ozirali in nočejo povrniti oblasti odstavljenemu predsedniku.
Stran 2
Bupenos Aires, 23 aprila 1964
Prazniki slovenske
>:	'	1 t	■	' '
skupnosti
Slovenski demokratski naseljenci v Argentini so si ustvarili v novem okolju domovino v malem. V njej žive slovensko narodno in versko življenje naprej, ter razvijajo kulturno, organizacijsko in socialno delavnost. V ta namen so si ustanovili potrebna in ustrezajoča društva, pevske zbore in gledališke družine. Med njimi redno izhajajo knjige, vsak teden obiskuje slovenske ljudi Svobodna Slovenija in redno izhaja verski list Oznanilo. Poleg Slovenske hiše v Buenos Airesu so si slovenski demokratski naseljenci v Argentini postavili skupne društvene domove v Slovenski vasi v Lanusu, v San Justu, Ramos Mejii, San Martinu, Berazateguiju in v Carapachaju.j Razen tega imajo v Ca-stelarju—Moronu prostrano pristavo. Lastna slovenska domova imajo Slovenci tudi v Miramaru in Mendozi. V vseh večjih naseljih delujejo slovenski šolski tečaji ter slovenske otroke vzgajajo v slovenskem narodnem in verskem duhu.
Vse te slovenske naseljenske ustanove razvijajo vsestransko delavnost. Je tolikšna, da smo je lahko veseli. Dostikrat se zgodi, da je na kako nedeljo na področju Vel. Buenos Airesa napovedanih celo več prireditev.
Med slovenskimi prireditvami pa lahko že ločimo stalne vsakoletne prireditve in priložnostne. Stalni, ki ju vsako leto prirejajo skupno vsa društva na področju Vel. Bs. Airesa, sta Slovenski dan na belo nedeljo na Pristavi in junijska proslava spomina žrtev II. svetovne vojne in komunističnega nasilja na slovenskih tleh. Slovensko dušnopastirstvo vsako leto pripravi vseslovensko romanje v Lujan drugo nedeljo v maju in telovsko procesijo za Slovence na področju Vel. Bs. Airesa. Stalni krajevni prazniki slovenskih naselij so pa v zadnjih letih postale proslave obletnic blagoslovitve slovenskih domov. Vse ostale prireditve so priložnostnega značaja,
V zadnjem času smo imeli na področju Vel. Buenos Airesa razne slovenske prireditve. Na pristavi je bil IX slovenski dan, na športnem prostoru v Lanusu blagoslovitev sobe za športnike, v San Martinu zadnjo nedeljo proslava tretje obletnice blagoslovitve doma, za nedeljo pa je napovedana proslava 15 letnice začetka organiziranega dela slovenske skupnosti v Ramos Mejii,
Proslavi te pomembne obletnice je bilo posvečenih že nekaj prireditev. Omenjamo uprizoritev pasijona na cvetno nedeljo zlasti v počastitev 15. letnice, odkar imajo iSlovenci v ramoški župni cerkvi redno vsako nedeljo slovensko sv. mašo. Uvedba redne slovenske sv. maše v tem kraju je priklicala v življenje slovenski cerkveni pevski zbor. Bila je tudi vzpodbuda za nastanek ostalih slovenskih ustanov v tem kraju. Tako zlasti slovenskega šolskega tečaja, ki nosi ime po velikem sloven. skem mladino-in rodoljubu škofu Antonu Martinu Slomšku. Po njem se imenuje tudi slovenski društveni dom v tem kraju, v katerem se razvija vsa
1 ....— ... 1 . ................;"" 1
ske skupine v Ramos Mejii. Nedaleč od Slomškovega doma ima svoje lastne prostore tudi pomembna slovenska gospodarska ustanova: Slovenska hranilnica in posojilnica.
Iz povedanega je razvidno, da se je z leti v Ramos Mejii ustvarilo zdravo slovensko žarišče, ki s svojim delom neprestano opozarja ostala slovenska naselja na svoj obstoj ter jih obenem vzpodbuja na plemenito tekmovanje z njim v naporih za ohranitev slovenskih narodnih in verskih tradicij.
Prireditveni odbor za proslavo petnajstletnih naporov ob naselitvi, verskega, narodnega in prosvetnega delovanja slovenske organizirane skupnosti
SVOBODNA SLOVENIJA
f 'Ramos Mejii je za nedeljo dne 26. aprila pripravil celodnevni spored. Prepričani smo, da bo privabil v gostoljubne prostore Slomškovega doma ne samo Ramosmehijčane, ampak tudi številne goste iz ostalih slovenskih naselij, ki bodo s svojo udeležbo ne samo podprli vse slovenske ustanove, katerim nudi streho 'Slomškov dom v Ramos Mejii, v njihovih naporih za delo za slovensko skupnost v Argentini in za narod v domovini, ampak se jim tudi zahvalili za vse žrtve in napore, ki so jih v zadnjih petnajstih letih doprinesli tako posamezniki kot celota za ohranitev slovenskih narodnih, demokratskih in verskih tradicij.
I
Goriška in Primorska
sebično .delati za ljudstvo ter mu ust-kulturna in družbena delavnost sloven- varjati čim udobnejše in lepše življe-
Kandidati Slovenske skupnosti za deželne volitve
Za volitve v prvi deželni svet nove avtonomne dežele Furlani ja-Julijska krajina, ki bodo 10. maja, so se slovenske demokratične sile dogovorile , za skupen nastop. Pred oblastmi so vložile, kakor smo že poročali, ime in znak, pod katerim se bodo udeležile bodočih volitev. Slovenska skupnost je ime volilne slovenske liste, znak pa tradicionalna lipova vejica.
'Za tržaško volilno okrožje kandidirajo: dr. Jože škerk, občinski svetovalec iz Nabrežine, dr. Teofil Simčič, obč. svetovalec Skupne slovenske liste v Trstu in predsednik Slov. kat. skupnosti, prof. Rudolf Marc, predsednik Slov. dobrodelnega društva v Trstu, dr. Mitja Bitežnik, prof., dr. Anton Kacin, prof., nosilec liste v Gorici, dr, Milan Starc, zdravnik. Josip Terčon, trgovec, ¡Stanko Kos-mina, trgovec, Ljubo Štoka, Edvard Guštin iz Cola, Mario Zahar, delavec iz Boršta, Danilo Lovrenčič, akademik, Drago Štoka, akademik, Zoran Sosič, Opčine, Mario Sedmak, fotograf iz ¡Sv. Križa.
Za goriško volilno okrožje pa kandidirajo naslednji: dr. Anton Kacin, prof., dr, Stanislav Bratina, prof., dr. Josip škerk, odvetnik iz Trsta, Hermenegild Podveršič, župan iz števerjana, Ivan Prinčič, industrialec iz Krmina, Anton Korošec, učitelj v Doberdobu, Ivan Černič, akademik.
Na , listi italijanske kom- stranke bodo , kandidirali tudi Slovenci: dr. Karel šiškovič, novinar Dušan Ferluga, dolinski župan Lovriha in Jelka Grbec. Ostale stranke še niso objavile imen kandida-
tov, vendar je gotovo, da bodo na listi italijanske socialistične stranke kandidirali nekateri titovci, ki so prej imeli svojo Neodvisno socialistično zvezo.
Slovenski pasijon „Proces“
Na, oljčno nedeljo je Slovenski oder iz Trsta uprizoril v Avditoriju izvirno slovensko pasijonsko igro znanega dramatika Ivana Mraka „Proces“. Igra je privabila v. Avditorij mnogo ljudi iz vseh krajev, čeprav je bila prireditev posebno za ljudi iz okolice, ob nekoliko pozni uri. Slovenski oder je, odkar obstoja,, prvič uprizoril pasijonsko igro. Režiser prof. Peterlin je igro dobro pripravil, tudi igralci so dali v igro vse svoje moči, tako da je igra res lepo uspela.
Velikonočna nagrada „Vstajenje“
Razsodišče za literarno nagrado „Vstajenje“, ki ga sestavljajo Lev Detela, dr. ¡Martin Jevnikar, Franc Jeza, dr. Anton Kacin in dr. Rafko Vodeb je dne 24. decembra sklenilo podeliti nagrado „Vstajenje“ za leto 1963 Francetu Dolinarju iz Rima za njegova eseja o Slomšku in Grivcu, pa tudi za vse njegovo ostalo esejistično delo. Ta dva eseja sta izšla v reviji Slovenske kulturne akcije Meddobje, ki izhaja v Bs. Airesu.
Predmet presoje je bil tudi prvi del Mavserjevega romana „Ljudje pod bičem“, ki ga je izdala SKA. Razsodišče je pohvalilo njegovo široko zasnovo, aktualno snov in podajanje ter je bilo mnenja, da pomeni ta knjiga velik korak naprej v Mavsarjevem ustvarjanju. Toda razsodišče ga ni upoštevalo, ker kot trilogija delo še ni zaključeno.
Iz življenja In dogajanja v Argentini
BRALI SMO
„Bunker ne hi smel hiti stanovanjska hiša“
Komunistična tkzv. „ljudska oblast“ ali „socialistična družbena skupnost“ se rada ob vsaki priliki pohvali kako skrbi za delovno ljudstvo, zlasti za invalide in ostale, ki so pomoči družbene skupnosti potrebni. Kakor za druga področja javnega delovanja je tudi za socialno skrbstvo prikazano vse tako, kakor da je bilo pred vojno vse zanemarjeno in da se nihče ni posvečal socialnim nalogam tako, kakor bi bilo potrebno. Priti da so morali šele komunisti, da so Slovencem odprli oči, da vidijo, kako je treba ne-
nje na zemlji. Tako izzvene komunistični hvalospevi.
Da pa tudi v socialnem skrbstvu ni vse tako rožnato, kakor nam komunisti neprestano zatrjujejo, nam potrjuje sestavek v ljubljanskem „Delu“, ki naravnost bije v obraz socialnemu čutu pod sedanjo komunistično oblastjo. Glasi se pa takole:
„Ob modernizirani in asfaltirani cesti Tolmin—Idrija, dober kilometer, preden v Želinu zavije cesta v Cerkno, stoji ob cesti iz betona in grobega kamna zgrajen vojaški bunker, v katerem je bila do razpada Italije enota italijanskih
Lepa priznanja
lep , tisk reprodukcij.
V kanadskem delu Ameriške domovine so bili v več člankih ponatisnjeni posamezni odstavki miselno izredno bo-
Branilec
Vsako leto je izid Zbornika Svobodne Slovenije pomemben dogodek. Letošnji Zbornik pa je vzbudil še prav posebno pozornost med vsemi slovenskimi izseljenci po svetu. To potrjujejo | ga te dr. Komarjeve razprave izseljenski listi, pa tudi številne izjave miruf' in pisma posameznih javnih delavcev in izseljencev.
Ko je Zbornik za letošnje leto prispel v Severno Ameriko, je dr. Miha Krek, predsednik NO za Slovenijo in
Ugledni tednik v Gorici „Katoliški glas“ je med drugim zapisal, da je letošnji Zbornik „knjiga, ki bo ohranila svojo vrednost še v dolge -rodove“. Kako je bil Zbornik sprejet
pri
predstavnik Slovencev v mednarodnem bralcih, pa dokazujejo pisma, ki jih je svetu, takoj v Ameriški domovini z ob- prejelo uredništvo. V naslednjem na-širnim člankom opozoril slovenske iz-vajam o le nekatera:
seljence na bogato in aktualno vsebino j te pomembne knjige. V prisrčnih in izbranih besedah je izrekel čestitke vsem sodelavcem, urednikom in založbi.
„—Zbornik je ponos vse emigracije in ji more biti idejni vodnik še v daljno bodočnost. Vsi, ki iz kakršnegakoli razloga odklanjajo komunizem,
Nič manj,kot vsebina Zbornika, pa; morejo v njem dobiti utemeljeno smer
sta vzbudili letos pozornost njegova oprema ter umetniška priloga. Oprema je delo mladega slikarja Kržišnika, v umetniški prilogi pa so reproducirana dela Bare Remec, Franceta Goršeta, Franceta Ahčina in dela osmih najmlajših umetnikov. To so Ivan Bukovec, Tone Kržišnik, Darko Šušteršič, Andrej Makek, Jure Vombergar, France Papež, Miro Zupančič in Jože Vodlan. Kržišni-kovi opremi in umetniški prilogi je v kulturni kroniki Ameriške domovine posvetil poseben članek Franc Gorše, ki si je kot slovenski upodabljajoči umetnik tudi v tujini pridobil velik sloves. Posebej pohvali pri umetniški prilogi tudi
„...Pregledal sem debelo knjigo. Prebral pa sem le nekatere članke do-sedaj. Ostalo sem le pregledal in prelistal. Bom.pa vse prebral. Pošljite mi še en izvod. Treba je jasnosti in korajže, kajti nejasnost v vrhovih rodi zmedo v množici. Prepričan sem, da bo Zbornik zelo koristil slovenskim izseljencem.“ -a-, Italija.
„...Po pravici Vam povem, da nisem pričakoval, da bom za 600 pesov dobil toliko zanimivih razprav. Tudi z anketo sem zelo zadovoljen, ker v njej vsak odkrito izraža svoje mnenje in težnje, in tudi — če smem tako reči, bojazen, kaj ho v bodoče z našo izseljensko družino. ¡S tem, da ste objavili nekatere precej ostre kritike, ste dokazali tudi svoje demokratično mišljenje, katerega včasih precej manjka. Tudi je prav, da ste objavili slike pomembnejših oseb. Precej jih je, katerih ne poznam. Mislim, da enako tudi drugi ne, vsaj mlajši; je pa prav, da tudi po slikah spoznavamo naše osebnosti.“ — J. V., Pto. Deseado, Argentina.
„... Ob današnji pošti sem bil tako veselo presenečen, da moram poslati prisrčno zahvalo kar z obratno pošto. Prejel sem Zbornik! Bil sem ga zelo vesel. Lahko smo ponosni nanj! Ima bogato, razkošno vsebino. Anketo sem deloma že prebral in vsaj ‘preletel’. Je
svojim potom v tujini. Iz njegove vsebine morejo črpati za svoje delo, življenje in ravnanje.“ — P. M., Kanada.
„.. .Zelo zanimiva je anketa v Zborniku. Mnoge stvari nam odkriva in daje v premišljevanje. Prav zaradi nje je letos zanimanje za Zbornik mnogo večje. Oprema je letos še lepša od prejšnjih.“ — -e., Trst.
„...K letošnjemu Zborniku Vam iz srca čestitam. Posekal je vse dosedanje!“ — M. D., Italija
„...Dobil sem Zbornik in Vam če-1 zelo zanimivo. In po ¡dosedanjih vtisih stitam za pestrost in razgledanost vse- j se v glavnem večina osnovnih misli bine, ki je taka, da je kar veselje j strinja. Zanimiva bi bila iz vsega neka brati.“ — g-, Nemčija.	(-sinteza.“ — Prof. B. B., Mendoza.
Prijateljstvo med Argentino in Uruguayern
V	San Isidru na področju Vel. Buenos Airesa so prejšnjo nedeljo odkrili spomenik 33 Uruguaycem, ki so pred 139 leti tu začeli osvobodilni boj za svojo deželo. Pri slavnosti so bile odlične uru-guayske osebnosti z zun. ministrom dr. Alejandrom Zorrillom de San Martinom na čelu. Med argentinskimi civilnimi in vojaškimi osebnostmi pri odkritju spomenika je bil tudi podpredsednik republike dr. Perette. Uruguayski zun. min. je med svojim bivanjem v Buenos Airesu ponovil povabilo uruguayske vlade predsedniku dr. liliji za obisk sosednje prijateljske republike. Dr. lilija bo ta obisk napravil verjetno 19. junija, ko bodo v Uruguayu praznovali 200-letnico rojstva tam. narodnega junaka gen. Artigasa.
Zborovanje CGT
V	petek dne 17. t. m. je imela Glavna delavska konfederacija napovedano zborovanje pred kongresno palačo. Po navedbah buenosaireške policije se ga je udeležilo okoli 30.000 članov raznih sindikatov, predstavniki CGT, pa zatrjujejo, da je bilo vseh udeležencev okoli 70.000. Člani peronističnih sindikatov so nosili velike napise, med katerimi so bili vidni zlasti naslednji: „Peron je domovina“, „Peronistična socialna revolucija“ ter „Bij in nikar ne prosi“.
Zborovanje je bilo v podkrepitev zahtev CGT, ki jih je centrala delavskih sindikatov predložila vladi, ta pa za njihovo rešitev že predložila ustrezne zakonske osnutke državnemu kongresu v odobritev.
Med zborovanjem so člani predsedstva CGT z glavnim tajnikom Alonsom na čelu izročili predsedniku poslanske zbornice Mor Roigu in predsedniku senata dr. Petette-ju spomenico, v kateri v imenu zbranega delavstva prosijo in zahtevajo čimprejšnjo rešitev vprašanja upokojencev, uzakonitev najnižje življenjske spremenljive plače, razveljavitev vseh represivnih zakonskih odredb in splošno amnestijo.
Izročitvi teh zahtev predsedniku poslanske zbornice in senata predsednika poslanskega kluba konservativnih poslancev ter poslancev Aramburujeve stranke Zveza argentinskega ljustva nista hotela prisostvovati, ker smatrata, da je izročitev teh zahtev samo del politične akcije CGT, s katero se obe politični skupini ne strinjata in ker je to zborovanje sklicano samo z namenom, da bi CGT izvajala pritisk na zakonodajni zbornici. Na to pa obe polit, sku-
»■■■•■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■•••«■M
vojakov. Nerazumljivo je, da je ta 'bunker po osvoboditvi ‘uradno’ priznan kot stanovanjska hiša, saj ima na pročelju pritrjeno rdečo tablico z napisom Reka in hišno številko 1.
Še manj razumljivo je, da socialno varstveni organi občinske skupščine v Idriji'in občinski odbor združenja Zveze borcev dopuščajo, da v tem bunkerju že 13 let živita 63-letni invalid Jože Šulgaj, član ZZB, in njegova 60-letna žena Marija. Ali ni že skrajni čas, da to ‘bivališče’ izbrišemo iz seznama stanovanj in zakoncema preskrbimo stanovanje in sredstva za preživljanje.
Ob mojem obisku je tovariš šulgaj kleklal čipke. Z zagrenjenostjo je dejal, da je Zveza borcev na Želinu o njegovem primeru sicer že razpravljala, vendar iz vsega tega ni bilo nič, in meni, da tudi nič ne bo. Sicer goji rahlo upanje, da bo sin, ki je zaposlen v Idriji, morda dobil Stanovanje in ju vzel k sebi. Hiter izhod iz težavnega stanovanjskega razmerja vidi le v primeru hude bolezni. Ali je res treba čakati na tako skrajnost, da bodo pri-' stojni organi občinske skupščine učinkovito odpravili to zadevo.
Zaradi izkušenj ob lanski ostri zimi, ko sta imela v prostorih debel srež, sta se šulgajeva letos stisnila v 11.52 kv.m. velik prostor, v katerem kurita letos dve peči. Na veliki kmečki peči, ki sta jo vgradila že pred leti, tudi spita. Prostor je vlažen in mračen, strop pa že propušča vodo. Vzrok, da se je Šulgaj s svojo ženo nastanil v tako nenavadnem prebivališču, je bila njegova preproščina, ker ob pomanjkanju stanovanj ni hotel ‘sitnariti! po uradih in ker želi kot invalid bivati blizu avtobusne postaje. Na občini v Idriji, vse kaže, so njegovo odločitev sprejeli z razumevanjem in se zadovoljili s tem, da so mu na bunker, kjer je bila nekoč oznaka italijanske vojaške enote, nabili rdečo tablico z oznako naselja in hišno številko.“
Tako —jp— v ljubljanskem „Delu“ o invalidu šulgaju, ki mora s svojo ženo jesen svojega življenja preživljati pod komunistično ljudsko oblastjo v bunkerju.
pini ne moreta pristati, pa čeprav bi bila namera še tako dobra. Obe zakonodajni zbornici morata biti pri sprejemanju svojih odločitev povsem svobodni.
Po razveljavitvi zakona štev. 928 v Cordobi
V	Sv. Slov. smo poročali, da je v provinci Córdoba senat razveljavil de-kret-zakon štev. 928, ki ga je izdal pred sedanjo vlado zvezni komisar v tej provinci. Omenjeni zakon je za zasebno šolstvo predvideval ustanovo Svet za pouk v zasebnih učnih zavodih. Za senatom je omenjeni zakon razveljavila tudi poslanska zbornica z glasovi poslancev vladne ljudsko-radikalne stranke. Proti so glasovali poslanci kršč. de-mokraotske ter konservativne stranke in intransigentni radikali.
Po razveljavitvi omenjenega zakona so se 17. t. m. zbrali v seminarju Naše Gospe iz Loreta številni predstavniki kat. vzgojnih zavodov iz vse cordobske province. Na sestanek so bili povabljeni tudi vsi kat. škofje te province s cordobskim nadškofom msgr. dr. Ramo-nom Castellanom na čelu. Govorniki so na zborovanju poudarjali, da izglasovanje omenjenega zakona predstavlja žalitev kat. Cerkve in katoličanov ter napad na svobodo pouka. Je tudi kršitev ustavnih določil.
Zborovalci so sprejeli vrsto sklepov, katerih izvedba naj doseže razveljavitev pravkar sprejetega zakona o ukinitvi Sveta za pouk v zasebnih učnih zavodih. Tako naj bi se nadškof ne udeležil slovesnega bogoslužja 25. maja ob proslavi majske revolucije, prav tako, naj bi se cerkveni dostojanstveniki ne udeležili nobenih prireditev, na katerih bi bil navzoč guverner, ministri njegove vlade ali poslanci, ki so glasovali za ukinitev omenjenega iSveta za zasebni pouk. Na zborovanju so ustanovili tudi posebni koordinacijski odbor kat. vzgojnih zavodov in ustanov, ki bo med drugim pripravil tudi javno protestno zborovanje dne 28. t. m. ¡Sklenjeno je tudi bilo, da bodo po vseh zasebnih učnih 'zavodih staršem otrok, ki obiskujejo te zavode pojasnjevali zadnjo okrožnico kat. škofov iz province Córdoba, v kateri utemeljujejo zakaj je omenjeni zakon za katoličane nesprejemljiv. Po cerkvah bodo javne spravne molitve.
Preganjanje gverilcev
¡0 odkritju gverilskega taborišča v kraju La Toma dne 4. marca smo poročali. Prav tako o zasledovanju nekaterih pobeglih komunističnih gverilcev. Orožnikom s postaje Orán se je v zadnjem času posrečilo odkriti nova skladišča orožja v provinci ¡Salta. Bilo ga je za oborožitev okoli 120 mož.
V	zasledovanju gverilcev je prišlo med njimi in orožniško patruljo tudi že do prvega oboroženega spopada v noči v kraju Yuto na meji med provincama Salta in JUjuy. V spopadu je izgubil življenje en orožnik, dva terorista sta bila ubita, teroristi so pa ustrelili čuvarja bližnje pristave, da ne bi mogel dati podrobnejših podatkov o castro-komuni-stičnih gverilcih, ki se proglašajo za „ljudsko gverilsko vojsko“. Orožništvo je mnenja, da bo v najkrajšem času uničilo še preostale pobegle gverilce in da bo odkrilo še nove zaloge orožja. Pri dosedanjih prijetih gverilcih so poleg velikih količin pesov zaplenili tudi okoli 4.0001 dolarjev.
Težave peronistov
V	peronističnem gibanju si prizadevajo, da bi ga Usmerili v organizirano stranko. Pri tem pa nastajajo vedno nove težave, ker se pojavlja vedno več ljudi, ki ne marajo slepo poslušati navodil vodstva. ¡Sedanje neoperonistične stranke tudi ne kažejo nobene volje, da bi prenehale obstojati. Zato delujejo samostojno naprej. Nesporazumi so se pojavili tudi v peronističnih sindikatih ter iz njih prenesli tudi v Glavno delavsko konfederacijo. Največji spor je med glavnim tajnikom CGT Alonsom in vodjem močnega peronističnega kovinarskega sindikata Vandorjem.
Spričo takega stanja tudi ni več toliko govorjenja o skorajšnji vrnitvi Pe-: rona v Argentino. Poročila iz Madrida namreč pravijo, da je Peronova vrnitev predvidena za poznejši čas. Tisti, ki so bili v zadnjem času pri njem, pravijo, da je videti precej utrujen. Predno bo odpotoval iz Španije, bo vso to deželo še prepotoval, zatem misli iti na potovanje po Bližnjem in Daljnem Vzhodu. Oditi misli tudi v Peking v komunistično Kitajsko, šele nato naj bi prišel v Južno Ameriko, kjer se misli naseliti v eni sosednjih držav Argentine, odkoder bo potem šele skušal priti v Argentino.
\
Buenos Aires, 23 aprila 1964
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
i&
V	slovenski prestolnici je 28. in 29. marca gostovalo v okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Koroško celovško gledališče ter je pod vodstvom Gernota Schwickerta postavilo na oder Raymondovo opereto „Maska v dobrem“. Na povabilo predsednika skupščine SR •Slovenije so se udeležili predstave s koroške strani deželni glavar Ferdinand Wedenig, član koroške vlade deželni vsetnik Hans Schober, kult. referent kor. dež. vlade dvorni svetnik Othmar Rudan, celovški podžupan Josef Seidling ter kot predstavnika slovenske narodne manjšine na Koroškem predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in predsednik Zveze slov. organizacij dr. Franci Zwitter. Od sedanjih slov. kom. oblastnikov so bili pri predstavi predsednik izvršnega sveta Viktor Avbelj, podpredsednik skupščine dr. Marijan Brecelj, podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič in drugi.
Za koroške goste je priredil dr. Marijan Brecelj v prostorih narodne skupščine sprejem. Na njegove pozdravne besede se je zahvalil koroški dež. glavar Wedenig z zatrdilom, „da dobri prijateljski odnosi med obema sosed, državama ne koristijo samo koroški in Sloveniji, ampak odnosom med Avstrijo in Jugoslavijo sploh. Zato si želimo, da bi te odnose tudi v bodoče utrjevali."
Društvo slovenskih književnikov je
priredilo v ljubljanskem dramskem gledališču dne 16. februarja drugi večer slovenske poezije. Prvi je bil decembra meseca. Na večeru slovenske poezije so sodelovali pesniki: Alojz Gradnik, Edvard Kocbek, Kajetan Kovič, Lojze Krakar, Janez Menart, Tone Pavček, Anton Vodnik, Cene Vipotnik, Ciril Zlobec, Gregor Strniša, Niko Grafenauer in Marijan Krambergar.
Pri Mladinski knjigi v Ljubljani so so izšle Izbrane pesmi Otona Župančiča. Župančičeve pesmi je izbral in uredil ter jim napisal tudi spremno besedo pesnik Janko Glazer. Na naslovni strani zbirke je večbarvna reprodukcija Riharda Jakopiča.
V	Ljubljani se je 5. marca t. 1. začel proces proti Janezu Toplišku ter Ivanu in Stanislavu Željku zaradi pripravljanja upora proti sedanjemu komunističnemu režimu. Janez Toplišek je po poklicu gradbeni tehnik, je 34 let star ter je živel do lanskega leta v Zahodni Nemčiji. Ivan Željko se je kot emigrant naselil na švedskem. Stane Željko je bil doma v Mengšu. Topliška je omenjal javni tožilec že v lanskem procesu proti skupini Kregar. Na procesu ga je pa obtoževal, da je že od leta 1958 najprej sodeloval v Organizaciji slovenskih antikomunistov v Zahodni Nemčiji, nato pa prevzel tudi njeno vodstvo; za organizacijo je po navedbah javnega tožilca izdelal pravila, zanjo nabiral člane, vzdrževal zvezo z „biv. belogardistom in vojnim zločincem Ferdinandom Urbančičem, pošiljal v domovino razne okrožnice, propagandni material in orožje.“ Ob prestopu meje ga je policija aretirala in po navedbi javnega tožilca so pri njem našli „revolver, razstrelivo, radijsko postajo in propagandni material.“
Na procesu je bil Toplišek obsojen na 14 let strogega zapora.
Odhod Topliška v Slovenijo in njegova aretacija je zavita v veliko skrivnost. Kajti proti koncu lanskega leta se je pojavila novica, da se je Toplišek „sam vrnil v Slovenijo“. Muenchenska „Hrvätska Zora“ navaja, da je „čisto mogoče, da so komunisti potem, ko so
ga že več mesecev imeli v svojih rokah, sami vrgli v javnost to novico. Kako je prišlo do tega, da je Toplišek po procesu Kregarjevi skupini \ sam odšel v Jugoslavijo, se verjetno nikdar ne bo točno zvedelo. Ni izključeno da so komunisti postopali prav tako, kakor so napravili s Kavranovo skupino leta 1947-48: dobili so zvezo z njim in potem ga zvabili domov, češ, da je položaj že dozorel za revolucionarno nastopanje“.
V Preski pri Medvodah So dne 5. marca pokopali g. Vinka Zora. Rajni je bil v kat. taboru znana oseba, saj je bil več let tajnik nato pa ravnatelj Prosvetne zveze v Ljubljani. V dušnem pastirstvu je pa pomagal kot kaplan pri sv. Petru v Ljubljani. N. p. v m.
Ljubljanska pivovarna slavi letos stoletnico obratovanja. Ta jubilej bo pivovarna slavila s posebno vrsto piva, ki ga bodo imenovali „stoletnik“ in s tem, da bodo proizvedli 250.000 hi piva. Potrošnja piva v zadnjih letih stalno narašča zaradi izredno visokih taks na vino po raznih občinah. Tako je v lanskem letu samo ljubljanska pivovarna pripravila 216.000 hi piva. Tradicionalni izdelek ljubljanske pivovarne je tudi pekovski kvas. Vsako leto ga pivovarna pripravi 1500 do 1600 ton. S to količino pokrije vse potrebe v Sloveniji in na Hrvatskem.
Na eni zadnjih sej Sveta za kmetijstvo in živilsko industrijo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije so ugotavljali, da je treba v bodoče koncentrirati klav-niško industrijo v sodobnih industrijskih objektih z rentabilnimi zmogljivostmi zakola vsaj 20.000 govedi in 60.000 prašičev letno. V Sloveniji naj bi bili štirje takšni obrati. V letu 1963 je bilo v Sloveniji 138 klavnic, od katerih sta bila le dva večja industrijska obrata, nekaj je bilo večjih klavnic, 123 pa majhnih krajevnih klavnic. Svet za kmetijstvo in živilsko industrijo je mnenja, da v Sloveniji ni več smotrno graditi majhne klavnice, pač pa koncentrirati kiavniško industrijo v štirih središčih: v Ljubljani, Celju, Mariboru in Murski Soboti.
Umrli so. V Ljubljani: Ivan Juvančič, bančni prokurist v p., Franc Okorn, žel. upok., Antonija Žgajnar roj. Paulin, Berta Punčoh, Sava Zorič, skadiščnik, Alojzij Plut, bančni uradnik, Viktor Bizjak, gradbeni svetnik v p., Anton
Proslava v San Martinu
Do nedavnega smo imeli Slovenci v Buenos Airesu in okolici tri velike ljudske prireditve: slovenski dan, romanje v Lujan in spominsko prireditev za protikomunistične žrtve. Zadnja leta pa so se tem pridružile še proslave obletnic blagoslovitve posameznih domov.
Sanmartinska proslava se je začela že na predvečer s šahovsko tekmo. Ker je bilo lanuško moštvo zadržano (in je bila tekma z njimi preložena na soboto
2.	maja), so sanmartinski šahisti povabili znanega argentinskega šahista — Juana Carlosa Serrana, da odigra simultanko na desetih deskah. Podrobnejše poročilo o tem je v šahovski rubriki.
V nedeljo je Bog naklonil Sanmar-tinčanom prekrasno vreme, ki ima tudi nekaj zaslug za izredno lep obisk proslave.
Proslava se je začela ob 11 uri. Na lepo pripravljenem odru je bil postavljen oltar. Ves prostor je bil posejan s slovenskimi zastavami, v ospredja pa. je poleg slovenske visela tudi argentinska zastava. Točno ob 11 uri sta priko-lakali na športni prostor dve krepki četi skavtov in skavtinj v uniformah,
Benedik, uslužbenec Zavoda za avtomatizacijo, Frančiška Žnidaršič, Antonija Juvan roj. Vozel, dr. Ante Tavčar, biv. odvetnik in šef pravne službe tovarne Peko, Alojzija Plevnik roj. Cimerman, Darinka Franke, učiteljica v p., Kristina Poček roj. Colja, Ivan Anžur, upok., Jerica Rode roj. Majdič in Marija Kokol roj. Eržen v Kranju, Stane Razdrih na Vrhniki, m. Ludvika Brodnik, biv. prednica v Mekinjah in učiteljica na ljubljanskih uršulinskih šolah v Mekinjah, Franc Lukežič, nadzornik žel. proge v p. v Celju, Helena Pivk v Osijeku, Slavko Cajnar, posestnik v Križevski vasi, Ernest Kramaršič, direktor trg. podjetja Vino v Dravogradu, Ivan Po-gelšek v Mozirju, Andrej Špilek v Kranju, Janko Zorman, mesar v Smledniku, Milovan Curk v Ajdovščini, Ivanka Benigar roj. Cvetic v Ilirski Bistrici, Terezija Plevel v Preski, Štefan Traven, župnik v Javorju, Janko Prezelj, župnik pri Sv. Katarini, Alojzija Prašnikar v Devici Mariji v Polju, Rudolf Bregar, upok v Zagorju, Ivana Valant roj Globočnik v Črnivcu, Slavka Klobučar roj. Krašovec na Vrhniki in Dragica Pilpah, trg. vajenka v Logu pri Mlincah.
ter naraščajnic SDO v narodnih nošah. Postavili sta se ob jamboru, na katerega sta bili nato dvignjeni argentinska in slovenska zastava. Takoj nato je pristopil k oltarju letošnji sanmartinski novomašnik g. Primož Langus, ki je imel po evangeliju na zbrane lep in jedrnat govor, v katerem je med drugim rotil zlasti mladino, da naj geji svoj lepi slovenski jezik in naj se varuje vsega, kar bi jo moglo spraviti s poti poštenega, vernega in zavednega Slovenca; velik sovražnik mladine je zlasti alkoholizem. Pri sv. maši je prepeval Slov. pevski zbor v -San Martinu pod vodstvom g. V. Klemenčiča.
Po sv. maši sta se na balinišču spoprijeli v tekmi v balinanju moštvi iz Carapaehaja (gg. Meden, Vrečič in Slabe) ter San Martina (gg. Leskovec, Baraga Franc in Corn). Sodil je tekmo g. Rudi šabec. Zmagalo je moštvo iz San Martina in se bo povračilna tekma vršila dne 3. maja na proslavi obletnice doma v Carapachaju.
Kmalu po kosilu so se začele zbirati množice rojakov z namenom, da vidijo akademijo na prostem in kmalu je bil ves športni prostor poln tako, da zamudniki niso več dobili sedeža. Prvo vrsto so nasedli: zastopnik Zedinjene Slovenije tajnik g. Vilko Cuderman, sanmartinski slov. dušni pastir g: župnik Gregor Mali, boterca in boter do-| ma gospa Marinškova in g. Adolf Jesih ter zastopniki vseh 'slovenskih domov v buenosaireški okolici in mnogih organizacij. Nekoliko po začetku akademije, ker je bil preje zadržan, je prišel tudi tajnik Narodnega odbora za Slovenijo g. Miloš Stare z gospo.
Ob pol šestnajsti uri je napovedovalec in kulturni referent doma g. Janez Petkovšek začel akademijo, ki jo je potem ves čas vodil in spretno povezoval s primernimi izreki slovenskih (Nadaljevanje na 4. strani)
S i
VINCI V ARG ENTIN I
BUENOS AIRES
Ing. Albin Mozetič odhaja iz Bs. Airesa
Ob koncu meseca aprila bo odpotoval iz Buenos Airesa s svojo družino v London g. ing. Albin Mozetič. Med svojim bivanjem v Argentini je zavzemal vidne položaje v slov. demokratski izseljenski skupnosti. Bil je pet let predsednik osrednje organizacije demokratskih slov. izseljencev Društva Slovencev. Aktivno se je pa udeleževal delovanja tudi v ostalih Slov. izseljenskih društvih in organizacijah. Pri družbi Shell, pri kateri je v službi od prihoda v Argentino, Uživa velik ugled. Zato se je povzpel na visoke in odgovorne položaje, saj je bil zadnja leta vodja velike rafinerija v Buenos Airesu. Sedaj ga je vodstvo družbe Shell pozvalo za,dve leti v centralo v London.
Ob odhodu g. ing. Mozetiča želimo, da bi njegova odsotnost iz Buenos Airesa ne trajala več kot dve leti in da bi se potem, ko bo zaključena doba njegovega delovanja v centrali, znova povrnil med nas. Na novem mestu želimo tako njemu, kakor njegovi družini, vso srečo in veliko zadovoljstva.
Slovenska umetniška razstava v New Norku
V Lok Gallery na Markovem trgu v New Yorku so 6. aprila, kakor smo že poročali, odprli razstavo slikarskih in kiparskih stvaritev slovenskih zamejskih umetnikov. Razstava bo odprta do 30. 4.
Lok Gallery je za to priliko izdala v uredbi Rudija Večerina lep spominski katalog, iz katerega posnemamo te-le značilnosti razstave:
Katalog nosi naslov Sodobna slovenska umetnost v zamejstvu (Contemporary -Slovenian art abroad). Pod vinjeto New Yorka je natisnjena fotografija Ljubljane z Gradom in napisom: Ljubljana- prestolnica Slovenije, zibelka slovenske kulture. Slovenijo v Jugoslaviji in razvoj slovenske umetnosti in vplivov nanjo predstavlja Rudi Večerin, ki svoj jedrnat sestavek zaključuje z ugotovitvijo: „... Ta razstava, pripravljena iz stvaritev zadnjih nekaj let, skuša dokazati — prvič v zgodovini — da slovenska umetnost, iztrgana že dolga leta iz domače zemlje, ne samo da še živi, pač pa raste in se razcvita, oplemenitena z
Vsak teden
TRAV NICKI SO ŽE ZELENI..,
Travnički so že zeleni rožice so razcvetene, pojdmo le kosit, pojdmo le kosit, mlade fante gor budit.
Mladi fantje, gor vstanite, svoje kose nabrusite; ko stori se svit, pojte le kosit, vse te rožce pomorit.
Travnički so pokošeni, rožce vse so pomorjene; zdaj pa le domov, zdaj pa le domov, saj že skoraj zarja bo.
—	Gradi Slovensko semenišče v Adrogue.
— Za Vaše sinove, rojaki v Argentini, pripravlja -Semenišče bolj zdravih prostorov, ki bodo pripomogli k še večjim uspehom pri učenju ter vzgoji.
—	Podprite napore Slovenskega semenišča pri vzgoji naše dijaške mladine!
s Vsem naročnikom, ki nimajo še»
•	plačane naročnine za leto 1963, je ; jj uprava poslala opomine. Prav lepo • S jih prosimo, da nam zaostalo naroč- ■
•	nino čimprej plačajo.	■
ŽENA
IN NJEN
Anica Kraljeva
SNET
Televizija in otrok
Bil je lep večer. V veselem razgovoru Fantazija, ki je v otroških letih bo-
zahodno kulturo, obogatena z izkustvi in ponosna, da je del SVOBODNEGA SVETA.“
Uvodno razlago v razstavo je za katalog napisal Marijan Marolt. V jedrnatem slogu popisuje slovenske umetniške ideje, gibanja in šole. S kratko oznako predstavlja vse umetnike, ki razstavljajo v Galeriji: kipar Franc Gorše, arhitekt Simon Kregar in slikarji: Ivan Bukovec, Marinka Burgar, Aleksa Ivanc, Ted Kramolc, Bara Remec, Marjanca Savinšek, Hugo Velker, Jože Vodlan in Miro Zupančič.
Sledijo dobre črno-bele reprodukcije umetniških stvaritev in kratki življe- 1 njepisi s sedanjim naslovom umetnikov. j
Razstava je pritegnila pozornost> ameriških umetniških krogov in splošne publike, saj predstavlja prerez svobodnega slovenskega umetniškega ustvarjanja v zamejstvu iz tako različnih dežel, kakor so Argentina, Francija, Avstrija, Maroko, Kanada in ZDA. Razstavljenih je 41 del.
Osebne novice
Sedemdesetletnico je v krogu svoje številne družine praznovala gospa Alojzija Urbančič, vdova po pok. Antonu Urbančiču, posestniku in gostilničarju na Čatežu pod Zaplazom, ki ga je poznala vsa -Slovenija in kamor so radi zahajali dr. Korošec, dr. Kulovec, dr. Natlačen in številni drugi .možje iz slovenskega javnega življenja. Naša jubilantka je bila rojena 4. aprila 1894 v Vodicah pri Sv. Križu pri ’ Litiji iz znane Poterbinove družine. V zakonu s pok. Urbančičem je imela devet otrok, od-katerih je eden umrl, ena hčerka živi v Rušah pri Mariboru, sedem pa jih živi v Argentini in se pridno udejstvujejo v raznih slovenskih organizacijah. Tudi gospa Urban-čičeva je — kakor mnogi verni in zavedni Slovenci — bridko občutila komunistično nasilje; Ker so bili njeni sinovi člani Slovenske legije, vaški stražarji in domobranci, so ji komunisti zažgali domačijo in celo stregli po življenju. V letu ’1945 se je morala nekaj mesecev -skrivati po podstrešjih pri dobrih ljudeh. Pozneje je zapustila domovino in se združila s svojimi otroci, zeti, snahami in 30 vnuki in vnukinjami. V nedeljo, 12. aprila, je g.- direktor Orehar daroval sv. mašo v namen naše jubilantke, nakar se je ná domu sina Bogota zbrala številna družina, kjer je jubilantki spregovoril nekaj besed g. direktor, vnukinji Mirjam in Kristina Jereb pa sta ji lepo deklamirali. Vsa slovenska skupnost in z njimi tudi uredništvo Svobodne Slovenije želi gospej Urbančičevi še mnogo zdravih in srečnih let.
Ing Albin Mozetič, ki je doslej zavzemal položaj direktorja buenosaireških rafinerij petrolejske družbe Shell, je za dve leti premeščen v London kot član centralnega vodstva Shellovih svetovnih podjetilj. Tja se odseli iz Buenos Airesa koncem tega meseca s svojo soprogo gospo Vido in z njunimi štirimi sinovi. Slo. vensko planinsko društvo čestita svojemu zvestemu in prizadevnemu članu na tem visokem napredovanju in mu želi mnogo uspehov na njegovem novem službenem mestu.
Poroki. V soboto, 4. t. m. sta se poročila v cerkvi Inmaculada Concepción v Buenos Airesu Domagoj Vlaho in gdč. Añera Rosandic. Poročne obrede je opravil med sv. mašo msgr. dr. Ivan Blaževič. Domagoj Vlaho je starejši sin pok. hrvatskega prijatelja Slovencev Žarka Vlaha. Dne 18. aprila sta se pa poročila Gabrijel Kranjc, bivši odbornik -Družabne pravde in gdč. Aurora, Hernández Wallace. Mladoporočencem želimo vso srečo .in obilo božjega blagoslova.
smo sedeli okoli mize.. Prijatelji so nas gostili in bili v vsem do nas zelo pozorni. Tako je bil-o prijetno, da je mlada gospodarica pozabila, da bi moral sinček že spati. Deček, ki je bil v kotu sobe, pred televizijskim aparatom, je bil zamaknjen v policijski film, ni slišal, da ga mamica kliče. -Stopila je k njemu: „Joj, Peterček — je rekla — saj bi moral že pred eno uro spati! Hitro, hitro v posteljo!“
„Oh mamica, samo še malo me pusti“ — je hitel deček ves razburjen — „rad bi videl, kako ga ubije.“
,JNo, mišek,“ je rekla dobra mamica, „pa glej do konca, a potem —- v posteljo!“
Ko je čez nekaj časa videl, kar je hotel, se je vdal. Ona ga je pospremila v sobo, spravila v posteljo in na vratih priporočila:
„Ne pozabi- na angeljčka varha, mišek!“ Z žalostjo sem pomislila, kakšen neki bo Peterčkov angeljček tisti večer. Gotovo bo imel spačen obraz, divje oči ih za pasom dve pištoli. A mlada gospodinja je pa smehljaje se in mirno sedla za mizo.
Taki prizori- (ki so danes zelo pogosti) nas silijo k premišljevanju o televiziji in .otroku.
Veliko se piše o televiziji in njenem dobrem in slabem vplivu na človekovo življenje.
Kot tehničen izum, je brezdvoma velika pridobitev, a v človeških rokah se spremeni lahko v korist ali pa škodo.
Televizija je pa, vsaj v tej deželi, žalibog, v službi trgovine. Trgovcu ali tovarnarju pa ni mar ali je propaganda, ki hvali njihov izdelek, koristna človeštvu. Zanj je najboljša ona, ki najbolj pospešuje prodajo njegovih izdelkov. Zato na televiziji toliko programov revne in kvarne vsebine. Žalostno je pri tem dejstvo, da. so za velike množice meščanov taki programi edina dnevna „dušna paša“!
Psihologi in vzgojitelji v zadnjih letih skrbno proučujejo, kako in koliko vpliva televizija na otroka.
Neki španski strokovnjak, ki je dolgo zasledoval posledice takega vpliva na otroka v šolski dobi, trdi, da otrok, ki vsak dan gleda televizijo, zgubi zanimanje za učenje.
Otrokova pozornost pri pouku je pičla, ker ni zmožen, da bi se potrudil slediti pouku. Televizija, ki ne zahteva od njega truda, mu uniči zmožnost /umskega napora, ki je pri učenju nujen.
gata in ustvarjalna, postane revna, ponavlja samo to, kar vidi. (Cow-boyski filmi so spremenili dečke v našem mestu v nekaj tednih v junake ameriškega zapada. Za vsakim oglom se napadajo v širokih klobukih, opasani s pištolami. Seveda vse to v veliko veselje trgovcev igrač, ki so v kratkem času zaslužili lepe milijončke!)
Dalje opozarjajo strokovnjaki na nevarnost, da se v otroku zmešajo pojmi o človeških vrednotah. Če se to zgodi v otroški dobi, je lahko usodnega pomena za poznejši razvoj.
Prizori surovosti in nasilja podžigajo v otroku nagnjenje k nasilju in napadalnosti. Zbudijo v njem preveliko občudovanje telesnih sil, zvijačnosti v borbi, ki naj nadomešča pošteno delavnost, usmiljenje in ljubeznivost.
Nemoralni prizori izpodjedajo notranje ravnotežje in zmožnost moralnih zmag nad ndgoni, ki morajo biti podrejeni višjim človeškim zahtevam.
Medtem, ko odrasel človek gleda televizijo za oddih, živo loči to, kar vidi od resničnega življenja. Pri otroku je vse drugače. Močno in globoko doživlja to, kar vidi, zato prenese v svoje življenje, čustvovanje in ravnanje in celo obnašanje svojih junakov, posebno onih, ki so vzbudili v njem lastnosti, ki mu že ležijo v naravi.
Taka brezpogojna sprejemljivost, je najmočnejša od Sedmega do devetega leta in od trinajstega do petnajstega leta.
Tako nas poučujejo in opozarjajo strokovnjaki za otroško psihologijo.
Seveda Peterčkova mamica, ki nima nikoli časa, da bi čitala taka in podobna opozorila' in tudi nima one zdrave pameti, ki je vodila naše preproste matere pri vzgoji družine, se ne zaveda kakšno škodo dela svojemu ljubljencu. Od njega bo pričakovala, da bo, ko doraste, v vsem na višini, če ne bo, bodo seveda drugi krivi, ona ne.
Iz ljubezni do svojih otrok nadzorujmo in določajmo, kaj naj otrok gleda.
Tisti starši, ki dopustijo, da jim otroci ure in ure sede pred televizijo, da imajo takrat mir pred njimi, so njihovi škodljivci. Televizijski aparat, ki jim danes služi v zabavo, se bo ob gotovi uri spremenil v peklenski stroj, povzročil bo Pri otrocih nepopravljivo škodo in s tem njihovo nesrečo.
In še nekaj! Ali ni televizija veliko zakrivila, da se nam mladina, pa tudi odrasli, tako naglo pogreza v tuje mišljenje in se s tem oddaljuje od naših kršč. in narodnih izročil?
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 23. 4. 1964 - No. 17
SAN LUIS
Slovenska ulica v San Luisu
Slovenci v San Luisu so bili že dolgo časa mnenja, da bi bilo prav, ko bi se ena izmed mestnih ulic imenovala po naši slovenski domovini. Če je v Lanusu „Villa Eslovenia“ in v Churrucci „Calle Triglav“, zakaj bi tudi San Luis ne imel slovenske ulice. Obiskali so predsednika občinskega sveta in mu izročili dobro utemeljeno prošnjo, da naj bi ena izmed sanluiških ulic dobila ime po Sloveniji v znak priznanja malemu slovenskemu narodu, ki se je eden izmed prvih uprl nečloveškemu komunizmu in se z orožjem v roki boril za svobodo,' demokracijo in krščansko kulturo; pa tudi v znak priznanja sanluiškim Slovencem, ki se trudijo za procvit svoje nove domovine. Občinski svet je prošnji ugodil in sklenil, da se ena izmed sanluiških ulic odslej imenuje „Pasaje Eslovenia“. Dne 21. marca je bila ulica uradno odprta. Slavnosti so se udeležili poleg predsednika občinskega sveta še nekateri občinski svetniki, nekateri ugledni argentinski prijatelji -Slovencev in seveda vsi v San Luisu živeči Slovenci. Nato je bil v hiši g. Janeza Pekolja prigrizek, kjer je v imenu Slovencev spregovoril g. Ciril Povše in se zahvalil sanluiškemu občinskemu svetu za lepo priznanje, ki so ga dali Slovencem. Odgovoril je predsednik ebč. sveta, ki je v izbranih besedah pohvalil marljivost in poštenost slovenskih naseljencev ter obljubil Slovencem vso pomoč pri vsem njihovem delovanju.
Sanluiški 'Slovenci zaslužijo za gornje dejanje vso pohvalo. S tem so mnogo storili za priznanje slovenskega imena. Podobno bi se lahko napravilo tudi v drugih krajih, kjer je kaj Slovencev.
PROSLAVA V SAN MARTINU
(Nadaljevanje s 3. strani)
pesnikov in pisateljev. Akademija je bila nekak prikaz delovanja slovenskih organizacij v San Martinu. 'Najprej je Slovenski pevski zbor v San Martinu pod vodstvom svojega pevovodje g. Klemenčiča ubrano zapel štiri slovenske pesmi. Sledil je pozdrav in nagovor predsednika g. Leopolda Novaka, ki je na kratko orisal triletno delo doma, ki ga številni odborniki in člani, zlasti pa še učiteljstvo, vztrajno in požrtvovalno opravljajo že tri leta za „božji Ion“. Povedal je tudi, da je dom prak ■ tično že plačan, toda je veliko premajhen, da bi mogel razviti celotno vzgojno, kulturno, športno in družabno življenje. Zlasti so nujno potrebni novi, večji, svetli šolski prostori za 131 otrok, ki posečajo slov. šolski tečaj. Mladinski orkester in pevski zbor potrebujeta žc kar malo dvorano. Ves San Martin pa potrebuje večjo dvorano, sicer je pri vsaki prireditvi odvisen od — vremena. Zato začenja z današnjim dnem dom akcijo za zbiranje sredstev za povečanje doma. — Navzoči so s krepkim ploskanjem odobrili predsednikove besede, — Sledil je nagovor župnika g. Gregorija Malija in pozdrav tajnika Zedinjene Slovenije g. Vilka Cudermana. Slovenski skavti in skavtinje so se predstavili z zborno deklamacijo, san-martinski srednješolci in srednješolke pa z učinkovitim prizorom, ki ga je napisal za to priložnost g. Marijan Marolt. Harmonikarji iz šole g. Viktorja Jenka so želi veliko odobravanje. Zelo prisrčen je bil nastop šolske mladine s pisanimi klobučki na glavi in malim dirigentom s cilindrom. Zapeli so „Mi smo muzikanti“. Naraščajnice SDO so deklamirale Gregorčičevo „domovini“, tri članice SDO pa so nastopile s harmoniko. Naraščajnice so ponovno nastopile z rajalno vajo. Zadnjo točko pa je imel že znani mladinski orkester pod vodstvom g. Borisa Pavšerja, ki je ponovno pokazal, kako uspešna je resna glasbena vzgoja. Omeniti moramo, da sta mladinske točke naštudirali po žrtvovalni učiteljici gdč. Katica Kovač in gdč. šeša Hartman.
Po akademiji so se ljudje posedli k mizam in se v prijateljskih pogovorih zadržali v domu. Mladina se je ob zvokih orkestra Moulin Rouge tudi/zavrtela. Točno ob polnoči je bila lepa prireditev zaključena.
RAMOS MEJIA
Prosvetni večer. Preteklo soboto, 18. t. m., se je vršil v Slomškovem domu prvi prosvetni večer v tej sezoni in je s tem kulturni odsek začel serijo predavanj in drugih prireditev, ki bodo v teku jesenskih in zimskih mesecev. Predavatelj je bil tokrat g. Ruda Jurčec, ki je predaval o temi: Koncil in svetovni problemi. Predavatelj se je še posebej do-
SLOVENCI PO SVETU
ZDA
Delo župnije D. M. Vnebovzete v Clevelandu v letu 1963.
Ameriška K. 'Slovenska katoliška jed-'nota, ki izdaja kot svoje glasilo tednik Amerikanski Slovenec — prvi slovenski list, ki je začel izhajati v Združenih državah Amerike leta 1891 — bo imela prihodnjo konvencijo v Clevelandu, v mestu, v katerem živi v ZDA največ slovenskih naseljencev. V tem mestu imajo Slovenci tudi tri svoje župnije, v katerih se razvija vse slovensko versko, prosvetno, kulturno in narodno 'življenje. Delovanje teh župnij popisuje v Ameriški domovini J. iS. Po njegovih podatkih v dan. štev. Sv. 61. prikazujemo razvoj in delo župnije Device Marije Vnebovzete, na 15519 Holmes Ave, ki jo vodi župnik g. Matija Jager.
To župnijo je organiziral Rev. Marko Pakiž. Pred njeno ustanovitvijo so verniki iz Collinwooda hodili k maši ali k sv. Vidu, ali v irsko cerkev sv. Jožefa, največ je pa bilo takih, ki niso hodili nikamor. Rev. Pakiž je župnijo prevzel 1. 1905. Vodil jo je samo tri leta. Njegov naslednik je postal 1. 1908 Rev. Andrej Smolnikar, ustanovitelj lorainske slov. župnije sv. Cirila in Metoda in pred pok. Ivanom Zormanom najbolj veljaven slov. ameriški pesnik. Tudi drugi slov. župnik te fare ni dolgo ostal v Collinwoodu, kajti 1. 1913 ga je zamenjal Rev. Pavel Hribar, ki je umrl 1. 1917 v avtomobilski nesreči. Naslednji collinwoodski slov. župnik je bil beneški rojak rev. Josip Škur, ki je 1. 1922 odšel za župnika na slov. župnijo v Pittsburgh v Pensilvanijo. Za Rev. šurjem je prišel pastirovat med slov. naseljence v Marijino župnijo Msgr. Vitus Hribar, prvi slov. župnik pri sv. Vidu v Clevelandu. Ta je vodil župnijo polnih 30 let; vse do svoje upokojitve 1. 1952. Za njim je prevzel župnijo sedanji župnik Rev. Matija Jager, ki je lani obhajal 70 letnico svojega življenja in ki bo čez dve leti, če Bog da, praznoval svojo zlato mašo.
Veliko delo so v tej župniji opravili omenjeni slovenski župniki. Z imenom sedanjega župnika Rev. Matije Jagra bo pa to delo še posebej povezano in se bo v zvezi z njim imenovalo v vseh bodočih rodovih. G. Matija Jager je namreč v tej župniji pozidal novo veličastno in mogočno svetišče, posvečeno Mariji Devici Vnebovzeti, moderniziral stare šolske farne prostore, jim prizidal še šolsko telovadnico, ki služi tudi za cerkveno dvorano z uporabnim odrom, postavil pa je tudi novo veliko in moderno šolsko poslopje. V verskem in duhovnem pogledu pa zelo poživil versko življenje svojih župljanov. V pomoč sta župniku Jagru dva kaplana in sicer gg. Jože Godina in Anton Rebol.
V	letu 1963 je collinwoodska slov. župnija Marije Device Vnebovzete štela 3.514 duš ali 1.065 družin. Dohodkov je imela župnija v Dol. 163.120.76. Med dohodki so nedeljske in praznične nabirke v cerkvi dale znesek Dol. 120.538.90.- V to nabirko pa ni vštet znesek Dol. 14.600. 50.-, ki sta ga dali samo božična in velikonočna nabirka.
V	pregledu izdatkov, ki so dosegli, višino Dol. 163.015.82 so navedene postavke za vzdrževanje župnije, cerkve, šolskih prostorov, za plače župniku, kaplanoma, šolskemu osebju v farni šoli, za socialno zavarovanje itd. ter zlasti za odplačilo dolga, ki ga ima fara v višini 351.246.03 dolarjev. V letu 1963 se je višina dolga znižala za nad 30.000 dolarjev.'
Farno šolo v župniji Marije Vnebovzete obiskuje letos 420 učencev in učenk, ki jih poučuje 5 sester uršulink in 5 laičnih učnih moči. Za šolske sestre ima g. župnik Jager v načrtu zgraditev njihove samostanske hiše. Slovensko
taknil vprašanja: nova taktika komunizma do kat. Cerkve. Nazorno in pregledno je prikazal zgodovinsko ozadje sedanjega koncila, orisal položaj Cerkve v dobi I. vat. koncila in današnje. Predavatelj je predvsem poudaril, da ni bila Cerkev tista, ki je iskala stikov z vladajočimi kom. režimi, temveč je komunizem tisti, ki hoče uporabiti moč in vpliv Cerkve v svoje namene. A Cerkev je večna in v svojem ravnanju ni omejena na dobe, dočim je komunizem že preživel sistem. Lepo številči poslušalcev, ki je obiskalo prvi prosvetni večer, je nagradilo predavatelja z odobravahjem. V debati je nato g. Jurčec pojasnil še nekatera vprašanja v zvezi z novo taktiko jugoslovanskega kom. režima do Cerkve.
sobotno šolo v tej fari, ki jo sedaj vodi kaplan g. Jože Godina, pa letos obiskuje nad 170 učencev in učenk.
KANADA
Društvo Slovencev Baraga v Torontu je 1. marca uprizorilo v župnijski dvorani pri Mariji Pomagaj Finžgarjevo dramo iz slovenskega kmečkega življenja Veriga. Dramo je režiral in tudi igral glavno vlogo Otmar Mauser; scenerijo za posamezna dejanja pa je napravil Alojzij Sajovec. Igro so ponovili na cvetno nedeljo v župnijski dvorani v fari Brezmadežne.
Obe slovenski hranilnici v Torontu
sta imeli občna zbora v župnijski dvorani pri Mariji Pomagaj. Slovenska hranilnica in posojilnica Janeza Ev. Kreka je na obč. zboru sklenila pokloniti 100 dolarjev župniji Marije Pomagaj. Hranilnica in posojilnica Marije Pomagaj v Torontu je pa podarila 125 dolarjev za vzdrževanje slovenske župnijske šole pri Mariji Pomagaj, za vzdrževanje slov. šole v fari Brezmadežne pa 100 dol.
Slovenci v Torontu in okolici bodo imeli telovsko procesijo v nedeljo, 31. maja, na slov. letovišču pri Torontu.
Odboj- cerkvenega pevskega zbora v fari Brezmadežne s čudodelno svetinjo se je odločil, da bo za cerkev kupil orgle na piščali. Stale bodo 8.800 dolarjev. 880 dolarjev so morali plačati ob podpisu pogodbe, ostanek pa, ko bodo orgle narejene in postavljene v cerkev.
Odbor slovenske šole v fari Brezmadežne v Torontu je za slovensko šolo ustanovil Slovensko mladinsko knjižnico
Slovenci v Londonu, Ont. imajo med sabo več dobrih pevcev. Fantje in možje so se zbrali in si ustanovili moški pevski zbor. Vodi ga Jože Podgornik, ki uči slovenskih pesmi tudi otroke slov. šolskega tečaja.
V	Windsorju se je število Slovencev v zadnjem času povečalo. Iz Argentine je namreč dopotovala družina Janeza Grebenca.
V	Montrealu so slovenski rojaki 22. februarja z velikim uspehom uprizorili Remčeve Užitkarje. Igro je režiral Janez Rabzelj, scenerijo pa pripravil Vinko Petkovšek. Čisti dobiček je bil namenjen za sklad cerkve, ki so jo kupili od Slovakov.
AVSTRALIJA
Sydneyski slovenski pevci so se znova postavili. Tokrat v Wollongongu, kamor jih je povabil msgr. Deignan, da so sodelovali pri slavnosti 25-letnice škofovanja msgr. Tomaža McCabe-ja. Zunanja proslava tega jubileja je bila v gledališču, v katerem je bilo do dva tisoč gostov. Na sporedu so bile v glavnem točke otroških in mladinskih pevskih zborov iz Wollongoga, od odraslih sta nastopila samo dva zbora in sicer slovenski ter poljski.
Slovenski pevci so zapeli dve pesmi in zanju želi veliko odobravanje. Zbranim gostom je pevovodja slovenskega pevskega zbora Ludvik Klako-čer predstavil Slovence v govoru v angleščini ter jih seznanil na šaljiv način z njihovo ljubeznijo do petja.
O slovenskem šolskem tečaju in njegovi voditeljici Anici Srnec smo v Sv. Sloveniji že ponovno poročali. Zadnje novice pa bralci Sv. 'Slovenije še ne vedo. Gdč. Sernec je meseca novembra lanskega leta končala vseučiliški študij in postala „Bachelor of arts“. Na vseučilišču so ji izročili diplomo na slavnosti dne 15. aprila. Diplomiranka bo študirala še eno leto, da bo dobila še diplomo vzgojiteljice. Požrtvovalni učiteljici slovenskega šolskega tečaja k dobljeni diplomi čestitamo in' ji želimo še veliko uspehov tako pri študiju na vseučilišču in v poklicnem delu, kakor , tudi v slovenskem šolskem tečaju.
_■■■•■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ ■■■■' Dramatski odsek društva
SLOVENSKA VAS V LANUSU uprizori v petek 1. maja ob 16. (brezplačno za šolsko mladino), v soboto
2.	maja ob 19,30 in v nedeljo 3. maja ob 15,30, narodno igro v 12. slikah
DESETI BRAT
ljudska igra po istoimenskem romanu, ob kateri si boste starejši prijetno obnovili spomine, mlajši pa na lahek način spoznali del slovenskega življenja pred stotridesetimi leti.
Vstopnina nizka I
Najlepše vabljeni!
ItHMMIHHMMIIIINgilHMtlMIIMn K *
ŠAH
V	Slovenskem domu v San Martinu
so imeli na predvečer proslave tretje obletnice blagoslovitve doma (18. aprila) zanimivo šahovsko simultanko. Povabilu šahovskega krožka v San Martinu se je odzval znani argentinski šahist g. Juan Catlos Serrano, ki se je spoprijel z desetimi sanmartinskimi igralci. Gosta je predstavil in pozdravil podpredsednik doma g. Anton Pavlič. Simultanka je trajala okoli štiri ure. G. 'Serrano je pokazal solidno šahovsko znanje, pa tudi naši igralci so dokazali, da so dobri ša-histi. Končni uspeh je bil: 6 točk za g. i Serana, 4 točke za slovenske šahiste. Po-j drobni rezultati: zmagali so: Dušan j Dimnik, Miha Smersu in Tomaž Masič; neodločen rezultat sta izsilila Aleksan-: der Baraga in Božo Šušteršič; izgubili pa so: Franc Baraga, Drago Bujas, ing.
; Jože Košane, Anton Pavlič in Slavko Truden. Pri večini slovenskih igralcev : se je opazilo premajhno poznanje šahovske teorije. V celoti pa je bil to lep šahovski večer.
PO ŠPORTNEM SVETU
IV. svetovno damsko prvenstvo v košarki se je te dni pričelo v Peruju. Argentinska ekipa, ki je šla na tekme s precejšnjo samozavestjo in je upala — na papirju premagati tako korejsko kakor jugoslovansko ekipo. Toda prvi dan so ji Korejke temeljito zmešale štrene j in so Argentinke izgubile s precejšnjo ’ razliko; jugoslovanska ekipa pa je do-! končno pokopala vse argentinske nade — za uvrstitev v finale. Jugoslavija je torej premagala Argentino s 77:47. ČSSR, ki je bila na prejšnjem prvenstvu druga za ZSSR, je s težavo premagala Korejo s 77:72.
Argentinska teniška prvakinja Norma Baylon je premagala znano angleško igralko Chistine Truman in osvojila prvo mesto na turnirju v Hangfodu v Angliji.
Slovensko mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih je osvojil Ljubljančan Jurman. Tekmovanje je bilo na 45-metrski skakalnici v Kranju. Jurman je dosegel tudi najdaljši skoik — 40 m. Na tekmovanju je nastopilo 120 tekmovalcev iz 26 klubov.
Na Jezerskem se je pomerilo 263 najmlajših za prvenstvo v veleslalomu. Prvo mesto je med fanti zasedel Vinšek iz Mute, med deklicami pa Kaker-jeva iz Črne.
OBVESTILA
Fantiči od 8-—12 let v Ramos Mejii.
Redni sestanek za naraščajnike z igrami in drugimi vajami se bodo začeli v soboto, 25. aprila ob 2 popoldne v Slomškovem domu.
Občni zbor Družabne pravde bo v
petek, 1. maja, na praznik sv. Jožefa Delavca, v Slovenski hiši. Ob 9 sv. maša, ob 10 občni zbor. člane in prijatelje vabi Družabna pravda.
Odbojka na Pristavi. V petek, 1. maja, bo nadaljevanje turnirja v odbojki za jesenski pokal med moštvi iz 'San Martina, San Justa in Morona. Začetek točno ob 14,30. Lepo vabljeni.
Šahovska tekma med moštvi Slovenske vasi v Lanusu in Slov. doma v San Martinu bo v soboto, 2. maja, zvečer v Slov. domu v San Martinu.
Narodne noše! Zbor narodnih noš za slavje v Slomškovem domu je ob 9 dopoldne. Vabljeni vsi, zlasti tisti, ki so si nabavili narodne noše preteklo leto.
Drugi redni prosvetni večer bo v Slomškovem domu v soboto, 9. maja.
V	nedeljo, 26. aprila, bo ob 11 v! Slomškovem domu sv. maša v zahvalo za prejete dobrote in prošnja za našo mladino. Vabimo vse Slovence, zlasti rojake iz Ramos Mejie in okolice.
Sestanek članic SDO bo v Slovenski hiši v nedeljo, 3. maja, po mlad. maši.
Na proslavi petnajstletnega delovanja slovenske srenje v Ramos Mejii, bo popoldanski del sporeda obsegal prikaz letnih časov, nastop otroške folklorne skupine in narodne plese fantov in deklet iz San Justa. Pričetek programa ob 3. Po kulturnem delu prilika za dober prigrizek in družabni del prireditve.
Filozofski tečaj SKAD-a bo v soboto, 25. aprila ob 19. v Slovenski hiši.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable; Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire«
T. E. 69-9503 Argentina
o *2! ■» oto <	FRANQUEO PASADO Cmom N* 4775
	TARIFA REDUCIDA Cocnii* N MU
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za let* 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado* Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Tečaj valut v menjalnicah v Bs. Airesu v torek, 21. 4. 1964. Prodajna cena:
1 USA dolar.............. m$n 136,50
1 angleški funt ............... 382,—
100	italijanskih lir........ 21,83
100	avstr, šilingov	....	„	527,55
100	nemških mark	....	„	3.433,65
Dramatski odsek društva Slovenska vas v Lanusu bo vprizoril ljudsko igro v
12.	slikah po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča DESETI BRAT. Zaradi večjih ugodnosti za gledalce bo igra igrana trikrat in sicer: Na državni praznik, 1. maja, ob 16 bo brezplačna predstava za slovenske šolske tečaje. Vabljena tudi mladina drugih tečajev! Naslednji dan, v soboto, 2. maja, bo igra ob 19.30 namenjena zlasti vaščanom, dočim bo predstava v nedeljo, 3. maja, ob 15.30 prvenstveno namenjena obiskovalcem od zunaj. Pridite preživet tri prijetne ure v družbi Desetega brata, Krjavlja, strica Dolfeta, Manice, Kvasa in drugih odrskih osebnosti! Najtopleje vabljeni!
JAVNI NOTAR
Francisco Baúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Bu*ne* Aire*
HOTEL TIROL
(bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralno kurjavo, garaža
MAKS in ZORA RANČNIK
MAR DEL PLATA
Mitre 2024	T. E. 2-8425
Hotel je odprt vse leto
ADVOKAT
DR. JOŽE LOŽAR
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2
Če iščete posojilo, ali bi radi naložili svoje prihranke, obrnite se na SLOVENSKO HRANILNICO, z. z o. z„ Avda. San Martín 263/1 desno; uradne ure ob sobotah od 16. do 20. Ugodna posojila, varne naložbe, točno izplačilo!
Recreo ,,Europa“ de Rovtar y Rovtar Hnos., Río Carapachay, Tigre, T. E.: 749-0589, na razpolago tudi Slovencem.
SI^VEttSKI Ii©M V CAMAPACHAA-n praznujte 4. &bletnie& v medel}®, 3. mccjei
Ob 11.30 sveta maša v Domu,
Po sveti maši kosilo.
Ob 13.— balinsko tekmovanje z moštvom iz San Martina.
Ob 14.30 kulturni in pevski nastop mladine šolskega tečaja, fantovskega odseka in dekliškega krožka.
Družabni del ob zvokih orkestra MOULIN ROUGE.
Lepo vabljeni!
slovenska skupnost v ramos mejii slavi v nedeljo, 2 6. aprila 15 let naporov, dela in rasti, vse rojake iskreno vabi na proslavo, ki bo na vrtu Slomškovega doma. dopoldne ob 11. sv. maša, popoldne ob 3. uri kultur n o-družabni progra m.
pripravljalni odbor

\