- '
f

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
7/

mg
4
m
m

List Slovenskih delavcev v o4xneriki.

The first Slovenie Daily" in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered mm Second-Clam Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Centres of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279
NO. 296. — ŠTEV. 296.
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 24, 1907. — V TOREK, 24. GRUDNA, 1907.
"fi, -F
VOLUME XV. — LETNIK XV.

VABILO NA NARODBO.
"GLAS NARODA'* nastopi v kratkem svoj šestnajsti letnik in se je v tem časa zelo razširil po Zjedinjenih državah; a tudi v staro domovino vrnivši se rojaki ga kaj radi na-roče.
Vse to dokazuje, da je "GLAS NARODA'* postal vsakdanja potreba ameriških Slovencev.
"GLAS NARODA" se je polagoma na zdravi podlagi razvil iz tednika v dnevnik; v to ga ni gnalo ni-kako pretiravanje in nasilstvo, pač pa lepo, umno, a sigurno razširjanje.
"GLAS NARODA" bode tudi v šestnajstem letu izhajal vsak dan, ob nedeljah in postavnih praznikih pa bode dovolil svojim sodelovalcem vsakemu delavcu prepotrebni počitek in se nadalje držal božje zapovedi: ŠEST DNI DELAJ, SEDMI DAN PA POČIVAJ! kar ve ceniti vsak delavec.
"GLAS NARODA" bode tndi v bodoče ostal na tem stališču, kakor je bil dosedaj in izvrševal svojo nalogo, rojake zadovoljiti z novicami, članki, razvedrilnimi spisi, zanimivim listkom, posebno pa bcdemo ozir jemali vesti iz stare domovine.
Da se pa umore vsestranskim željam cenj. čitateljev "GLAS NARODA" ugoditi, bodemo v bodočem letu tiskali list po enkrat na mesec na osmih straneh ter na ta način nadomestili "Komarja", kterega smo, kakor že porocano. opustili. V tej mesečni prilogi bodemo skušali nadomestiti ono čtivo, kterega je doprinaša! "Komar".
Vzlic temu pa ostane cena "Glas Narodu" za Zjed. države nespremenjena, vsled česar prosimo, da nam dosedanji gg. naročniki tudi v prihodnjem letu ostanejo zvesti, in ako mogoče, Še pridobe novih naročnikov, kajti čim večje število naročnikov, tem obširneji in zanimivejši bode list.
"GLAS NARODA" je v letu 1907 prekoračil število 5000 naročnikov in ker se naseljevanje Slovencev v Ameriki dan za dnem znatno množi, smo prepričani, da se bode v novem letu doseglo število 6000 naročnikov.
"GLAS NARODA" je glasilo treh velikih slovenskih organizacij, med temi "Jugoslovanske Katoliške Jed-note", vsled česar prosimo gg. društvene tajnike, da razširjajo med drnštveniki "Glas Naroda" in nam m tem pridobe novih naročnikov.
Gg. naročnikom v Canadi pa naznanjamo, da smo naročnino povišali od $3.00 na $4.50, ker vsled poštnih pogodb, sklenjenih med vladami Zjedinjenih držav in Canade, popust poštnine 2. razreda odpade.
Torej še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam Čim prej naročnino in pridobite nam še kaj novih naročnikov, ker čim večji bode naš krog, tem lož je nam bode "Glas Naroda" še povečati.
Krasne stenske "Koledarje" smo že pričeli razpošiljati na gg. naročnike.
Srečno in veselo novo leto vsem gg. naročnikom in dopisnikom želi
Uredništvo in upravništvo.
Deset kokoši za $2000.
Najvišjo ceno jo gotovo dosegle one koko-i. ktere je v minoein tednu kupil O. C. Barber, predsednik Diamond Match Co. Kupil je namreč osem kokoši in dva petelina, za ktere je plačal lepo sveto :?2000. Kokoši, ktere so do&egle tako lep« ceno, so po svojej zunanjosti ne razlikujejo mnogo od drtizih kokoši, in vendar se je plačalo za vsaki funt njihove teže po $20. Imenovane kokeši so iz Cochinchine, ktere so zelo redke in vsled tega tako drage. Sedaj jih b^do prepeljali v Akron, O., kjer ima Barber svoje posestvo, na kterem je zgradil kokoš-njak, k! je vreden $15,000. Kokoši je prodal neki Mitchell, ki ima svojo farmo blizo Bostona, Masa.
Predsednikovo darilo mladini *v OyBter Bayu.
Oyster Bay, N. Y., 20. dec. Predsednik Roosevelt je pri poslal tukajšnje j šoli svoje vsakoletno boižično darilo, ktero se, kakor vsako leto, tako tudi letos razdeli, med šolsko mla-dLio. Kot darilo je poslal ravnateljici Sole Miss Mary Hawkhurst denarno nakaznico, za ktero bode kupila potrebna daril«. Predno bode pa darila nakupila, bode otroke vprašala, česa si ids, tako da vsakemu lahko is-polni leljo.	]
Newyorska dobrodelnost. Pogostitev siromakov.
TUKAJŠNJA SALVATION ARMY BODE JUTRI POVODOM BOŽIČNEGA PBAZNIKA POGOSTILA 25,000 LJUDI.
Letošnje leto so nabrali manj denarja kot druga leta.
POSLEDICA KRIZE.
Newyorska Salvation Army, ktera že par tednov nabira denar, kterega bode potrebovala za pogostitev 25,000 siromakov našega mesta, naznanja, da bode jutri priredila kosilo za imenovano število ljudi, kteri ne morejo sami za-se skrbeti. Z nabiranjem denarja bodo danes zvečer končali in kakor se zatrjuje, bode letos primanjkovalo $6000, kajti letos se je nabralo manj kakor druga leta, kar je brezdvomno posledica krize, ktero občutijo tudi najbolj radodarni krogi. Tekom prvih 1" dni se je nabralo na ulicah le 4553 dolarjev, tako da primanjkuje še 6000 dolarjev, da se bodo zamogli vsi načrti uresničiti. Med onimi, ktori so v to svrho darovali nekaj denarja, je mnogo tacih, ki bi lahko več darovali, kakor so v resnici. Mnogo ljudi je bilo tako pozabljivih, da sploh niso ničesar dali. zopet drugi so bili povsem ravnodušni, dočim imajo tudi mnogo druzih razlogov, da letos niso ničesar lali. Pri tem seveda niso upoštevali, da bi na ta način na tisoče ljudi osrečili s svojimi darili ali jih pa saj na-sitili.
Imenovana dobrodelna organizacija l>ode pogostila siromake v 500 različnih lokalih. Samo v New Yorku bode nad 3000 otrok obdarovanih.
Južne republike. 200 delavcev ustreljenih.
GROZNO PROLIVANJE KRVI V IQUIQUE, CHILE. PROGLA-ŠENJE IZJEMNEGA STANJA.
Ker delavci niso hoteli delati, so jih pričeli streljati.
REŠENI MORNARJI.
Iquique, Chile, 24. dec. V tukajšnjem mestu je včeraj vojaštvo ustrelilo nad 200 delaveev, kteri niso hoteli pričeti delati na nitratskih poljih. Nesrečneži so bili člani 10,000 delavcev, ki so prišli iz notranjih pokrajin v mesto z namenom, da čuvajo svoje tovariše, kteri so že dalj časa na štraj-ku. Vlada je proglasila za mesto in vso okolico izjemno stanje. Na delavce so streljali s strojnimi topovi.
Buenos Ayres, Argentina, 23. dec. Parnik Austral, ki se bavi z lovom na kite, je bil v zadnjem viharju, ki je divjal ob uruguayskem obrežju, zelo poškodovan, oziroma razdejan, tako, da ni za nikako rabo več. Na njem je bilo 23 mornarjev, kteri vsi so se srečno rešili na franc^feki parnik Amazon e.
Medved v svinjaku.
Port Jervis, N. Y., 20. dec. Farme-rica vdova Arminda Milligan se je v minolej noči probudila, ker so njeni prešiči v svinjaku nepopisno krulili. Vdova se je hitro oblekla in odšla k svinjaka, da vidi, kaj se je pripetilo. Jedva, da je odprla vrata, že je u-gled*Ja med svojimi prešiči sredaje-velikega medveda, kteri je ugrabil malega prešička, dočim ga je stara napadla z vso silo, da reši svoje "dete". Ko je prišla farm erica, je medved svojo žrtev izpustil in skušal bežati, toda stara svinja ga je z vso silo prijela., Pri tem jej jo MHlfgmno-va pomagata z vilami, • kterimi je medveda toliko časa drezala, joBtr x4 obležal
Vojno brodovje
na potu na Pacifik.
BRODOVJE TORPEDO VK OSTAl-VILO JE TRINIDAD KASNE JE, NEGO JE BILO V PROGRAMU.
Zakasnilo se je, ker so provijantne ladij e dospele prepozno.
SPREJEM V RIO DE JANEIRO.
Port of fepain, Trinidad, 23. dec. Brodovje torpedovk Zjed. držav, ktero je na potu na Pacifik, je včeraj zjutraj ob 8. uri odplulo iz tukajšnje luke proti mestu Rio de Janeiro v Brazilu. Brodovje se je tu jeden dan zakasnilo, ker je provijantni parnik Arethusa dospel semkaj jeden dan prepozno. Vsi mornarji se dobro počutijo.
Rio de Janeiro, Brazil, 23. dec. Ko pride vojno brodovje Zjed. držav semkaj, je bodo tu po kraljevo sprejeli in za to potrebne priprave se že sedaj vrše. Pozdravi sicer ne bodo demonstrativni, vendar je pa vlada sklenila, da bode Američane iz severa sprejela tako, kakor da bi prišle ladije Brazil obiskati.
Vojno brodovje pride semkaj 11. januarja in ostane v Rio de Janeiro deset dni, tako da bodo imeli mornarji in častniki dovolj prilike, ogledati si mesto in okolieo ter prisostvovati vsem zabavam, ktere se bodo priredile njim v počast. Admiral Alencar, kteri je minister brazilske vojne mornarice, je izdal ukaz, da se morajo vojne la dije Baroso in Tamandare, kakor tudi topničarke Tymbira, Tamoyo in Tira dentes pripraviti, da sprejmejo brodovje Zjed. držav že na visokem morju, od kjer ga bodo spremile v luko tukajšnjega mesta.
V mestu se bode vršilo vse polno slavnosti v počast mornarjev iz Se verne Amerike in picniki, plesi ter banketi bodo na dnevnem redu. Finančni minister bode priredil na liha Fiscal v zalivu ples in mornarični minister je priredil vse potrebno za mnoge izlete na goro Coreovado, ki je oddaljena le dve milji od Rio de Janeiro.
Častnikom bode priredila brazilska vlada sijajen banket, ki se bode vršil v mornaričnem arzenalu v Yauri. S kratka, storilo se bode vse, da se A meričanom iz severa oslajša bivanje v glavnem mestu največje južne repu blike.
PREBIVALSTVO V ALASKX
Velikanska dežela in*a- ie 31,000 prebivalcev.
Washington, 23. dec. Governer teritorija je priposlal vladi svoje letno poročilo, v kterem naznanja, da ima imenovana dežela, ktera je skoraj tako velika kakor poloviea Zjed. držav, le 31,000 prebivalcev, kterim pa ni prištetih 7000 osob, ki so uslužbene po raznih zlatih rudnikih in pri železnicah, ktere se sedaj tam grade. Ti ljudje ostanejo običajno v Alaski le tekom poletja. Povsodi v velikanskem teritoriju je opaziti napredek, najbolj pa seveda pri rudarstvu.
Najhujši sovražniki tamošnjega prebivalstva, ktero je indijansko^ so prodajalci whiskeya. Vendar je pa pri Indijancih opažati željo, da bi tako živeli, kakor beli, kar velja zlasti za rodove, ki žive ob obrežju. Governer priporoča, da ukrene vlada potrebne korake, da se na ta način izposluje zakon, kteri bode prepovedoval prodajo opojnih pijač drugod nego v re-gistrovanih mestih.
Legar na Puerto Rico, San Jnan de Puerto Rioo, BO. dee. V Caguas se je pričel legar epide-mično razširjati in sicer v tolike j meri, da je ljudstvo do skrajnosti razburjeno. Dasiravno jo mestece le majhno, pripetilo se je tam do včeraj 125 slučajev nevarne bolezni. Sedaj bodo tam ustanovili začasno bolnico in mesto stavili pod karanteno, tako da ne bode nihče smel priti tja, ker je nevarnost, da' n zelo velika.
Ustrelil ljubimca
svoje matere.
SPALNICA PRIZOR KRVAVE TRAGEDIJE; MATI PRIČA ZOPER LASTNEGA OTROKA.
Krvavo delo izvira iz otroškega maščevanja in razuzdanosti.
MORILEC V ZAPORU.
Gospodarski položaj. Še nestanoviten.
RAZNE BANKE SO PRENEHALE S POSLOVANJEM; ZNAKI O BOLJŠIH ČASIH
V Georgiji in Louisiani so zaprli dve banki. V ploščarnah prično z delom.
DOBIČKI TRUSTA ZA JEKLO.
Danville, Va., 23. dec. S strelom naravnost v srce je pogodil 181etni Richard Ferrell 421etnega Haywood Garlanda, kterega je imel za ljubimca svoje matere. Krvava tragedija se je odigrala v spalnici Mrs. Jane Ferrell, ki sedaj priča zoper lastnega sina, češ, da je storil premišljen umor.
Riehard, kterega so kmalu potem zaprli, je policiji odkrito priznal svoje dejanje. Zatrjeval je, da je med Garlandom in njegovo materjo obstojalo intimno ljubavno razmerje. Riehard je imel oba že davno na sumu. Danes se je nepričakovano hitro vrnil iz dela domov in presenetil oba zaljubljenca. Vnel se je prepir, čegar posledica je bila smrt Garlanda. Ri-hard pred sodnijo trdi, da se je branil, ker je Garland prvi nameril nanj orožje, a ga je on nato prehitel.
Pozneje je Riehard še sledeče izpovedal: Garland je imel z njegovo materjo že dve leti prav intimno razmerje. Ko je seznal. da se oba nahajata v nenravnih okoliščinah, je sklenil z Garlandom obračuniti. Sinoči se je vrnil domov prej kot navadno. V spalnici svoje matere je dobil Garlanda slečenega. Ta pogled ga je tako razjaril, da je potegnil revolver in streljal.
Gospa Ferrell ugovarja tem izjavam. Ona trdi, da je bil Garland le nje prijatelj in se vselej obnašal proti njej kot gentleman. O kakem ljubav-nem razmerju tu ni govora. Njen sin je <storiI ta čin le iz maščevanja in o-troške razposajenosti. Vse njegove izjave so neresnične.
SLEDIL JE NEVESTI OKROG 3VSTA.
Heorge W. Harbeaon se je zaljubil v sliko svoje sedanje žene.
George W. Haribeson, kteri je po vsem New Yorku poznan kot prijatelj narave, je sedstj poaiovno dokazal, da ima dobro srce in veliko potrpežljivost. To je tudi vzrok, da je baš s to potrpežljivostjo dosegel veliko srečo.
Zaljubil se je namreč v neko žensko, ki je bila izredno lepa in ktero je le anemogrede videl, ko je na svojem potovanju v kajiti jokala. To se je zgodilo na nekem parniku, ki je plul v Southampton- Tega prizora ■ni potem nikdar več pozabil. Onej ženski je potem sledil po deželah in morjih in šele v Indiji se mu je posrečilo svoj ideal zopet najti v trenot-ku, ko se je njegov slon zadel ob njenega. Vendar pa ta prilika za ja-halca slonov ni bila baš ugodna, radi česar jo z ženitno ponudbo še počakal. Končno je prišlo vendarle tako daleč, da sta se skupaj vračala na jednem in istem parniku, kteri jima je postal kizmet baš na onem prostoru oceana, kjer jo je prvič v svojem življenju videL Ona je njegovo prošnjo usliŠala in mn vrhu tega naznanila, da je z njo dobil nevesto, ktera mu prinese $6.000,000 premoženja. Njegova nevesta je namreč gospa William P. Tyler, vdova znanega večkratnega milijonarja.
Po 471etnem zakonu — ločitev.
Cincinnati, Ohio, 23. dec. Premožen farmer Geo. C. Weiss, ki je star 73 let in ima 17 otrok, je vložil tožbo proti svoji ženi, s ko jo je 47 let oženjem, za ločitev zakona. Sodišče je pa njegovo tožbo zavrnilo. Farmer se v tožbi pritožuje, da mit njegova stara žena v novejšem času neče več kuhati ter um pretila a smrtjo. Njegova iena zanikanje imenovane pritožbe b trdi, da je ob fletvi
Atlanta, Georgia, 24. dec. Neal State banka je včeraj prenehala s poslovanjem in naprosila vlado, da ona sprejme njene posle. Vlagatelji bodo baje dobili ves svoj denar.
San Franeisco, Cal., 24. dec. Banka v Calistogi, county Sonoma, je včeraj prenehala s poslovanjem. Vlog ima nekaj nad $175,000. S poslovanjem je prenehala le radi tega, ker jej ni bilo mogoče dobaviti dovolj gotovega denarja.
New Haven, Conn., 24. dee. Tukajšnje tovarne National Wire Co., ktere so radi krize napovedale bankerot, je sedaj kupil trust za jeklo za svoto $615,000 in na ta način napravil lep dobiček.
New Orleans, La., 24. dee. Tukajšnja State National banka je v stiskah in njen predsednik je odstopil. Clearing House Association izjavlja, da pri tej banki ne bode nihče zgubil svojega denarja.
Pittsburg, Pa., 24. dec. V velikih tovarnah za ploščevino v Newcastle in Sharonu. Pa., bodo v kratkem pričeli zopet z delom. Nad 6000 delavcev je že dobilo naznanilo, da se pripravijo na pričetek z delom.
Slovenske novice.
—	V Chicagu je umrla Mrs. Mary Nemec, mati pokojne soproge Antona Nemanicha. Pokojnica je bila rojena na Češkem; pred 31 leti je prišla v Ameriko.
—	V Jolietu je umrla Miss Mary Kapsch, stara 25 let.
—	V Buffalo, N. Y., je umrl Jakob Pintar, po domače Ogradnikov iz Nove Štifte pri Sodražici. Ranjki je bil znan kot miroljuben človek in vsepovsod priljubljen.
—	V Forest City, Pa., je umrla Terezija Miklavčič vsled zastrupljenja krvi in Anton Vavtar na vodenici.
—	Slovenska Narodna Čitalnica v Clevelandu je pričela s poučevanjem angleščine v svojih prostorih. Casti-tamo!
—	Iz stare domovine smo dobili krasno knjigo: "Življenjepis Simona Gregorčiča. * * Vsakemu Slovencu je gotovo več ali poznan ta "Primorski slavček'\ Ni bilo sicer bogato Gregorčičevo življenje velikih dogodkov, v svetu ni igral velike uloge; težišče njegovega bogastva je bilo v duši, v njegovem srcu, zato pa je postal tako zelo priljubljen med Slovenci- Življenjepis se dobi v zalogi "Glas Naroda' in sicer po 50c. Ker je čisti dobiček namenjen za spomenik slavnemu pesniku, smo prepričani, da bodo rojaki radi segli po krasni knjigi.
Pes se ne sme pokopavati na pokopališču.
Frankfort, Ky., 23. dec. Prizivno sodišče države Kentucky je razsodilo, da pokopališče ni pravi prostor za po-kopavanje psov. Vsled tega so dobile gospodične Alice Riddle, W. C. Hasbro ugh in Ada Hasbrough povelje, da morajo takoj odstraniti posvetne ostanke na pokopališču v Louisville pokopanega njihovega psa. Sodnik je napisal v svojej tozadevnej razsodbi, da je pokopališče namenjeno za pokopa van je "belih osob". Ker pa pes ne spada k belim "osobam'% morajo sedaj reveža naravno izkopati. Pokopali ga bodo najbrž*> na zamorskem pokopališča, ktero morda ni blagoslovljeno.
-	Vožnja na gorečem avtomobilu.
Dr. Filip Miller iz Bast New Torka
se je peljal minolo nedeljo s svojo ženo na sprehod ▼ svojem avtomobilu. Ker je med potjo shajal bencin, je pričel avtomobil goreti, kar sta pa zdravnik la njegove žena žele opazila, ko so priSeii lasje žene gumtL Oba sta
Iz Avstro-Ogrske. Ropar je še prost.
VSA AVSTRIJA OBČUDUJE ROPARJA, KTERI JE IZ ARZE-NALSKE BLAGAJNE ODNESEL 28,000 KRON.
Razne novosti
iz inozemstvi.
Budimpeštanski gasilci prete s sivno rezistenco" za povišanje plače.
ŠTEFANIJTNI BISERI.
■pa-
Dunaj, 24. dec. O roparju, kteri je na premeten in drzen način vzel iz blagajne tukajšnjega arzenala 28,000 kron in o kterem dogodku smo včeraj natančno poročali, dosedaj še ni duha ne sluha. O njegovem drznem činu govori sedaj vsa Avstrija. Dognalo se je le toliko, da je tatvino izvršil bivši Častniški namestnik imenom Gold-schmid, kterega sedaj vse občuduje.
Budimpešta, 24. dec. Tukajšnji gasilci so sklenili, da bodo z novim letom pričeli s pasivno rezistenco, da si na ta način izposlujejo poboljšanje plače. Ako s tem sredstvom ne bodo dosegli zaželjenepra uspeha, bodo pričeli pravilno štrajkati.
Praga. 24. dee. Kneginja Colloredo-Mannsfeld je kupila od princezinje Štefanije, vdove pokojnega prestolonaslednika Rudolfa in sedanje Lonva-veve žene, biserno ovratnico, ktera je veljala 350.000 frankov.
V MAROKU SO ZOPET NASTALI VELIKI NEMIRI; V FESU JE PRIČELO PREBIVALSTVO Z REVOLUCIJO.
Pianist Toselli in njegova žena prin-cezinja Lujiza ne prideta v Ameriko.
POSLANIKI PRI ŠAHU.
500 MILJ DALEČ PO NEZNANIH DEŽELAH.
Canadska policija se v kratkem napoti na svojo vsakoletno pot proti severu.
Winnipeg, Manitoba, 23. dec. Iz Dawson City, North West Territory, se naznanja, da bode takozvana kraljeva severozapadna policija v kratkem odposlala proti daljnemu severu svojo letno poštno ekspedicijo na Her-schel Island, kteri kraj je od tam oddaljen 500 milj. Ekspedicija bode letos potovala po deželi, ktero dosedaj še nijeden beli ni obiskal.
Potovanje po onih krajih ni mogoče nastopiti pred koncem decembra, ker je tam obilo potokov in nepoznanih, dokaj velikih rek, ktere sedaj gotovo še niso zamrznjene. Ekspedicija bode morala paziti tudi na to, da se vrne, predno se prične led na rekah tajati. Vso pot bodo policaji prepotovali na snežnih čevljih. Seboj bodo vzeli par vozov s potrebnimi psi, kteri jim bodo peljali nekoliko hrane in streljiva. Vsa ekspedicija bode štela le šest mož. Letos bodo potovali po goratih pokrajinah, kjer dosedaj, kakor rečeno, še ni bil nijeden beli. Njihovo potovanje bode odvisno izključno le od kompasa. Na pot se podajo, da poneso policijskim posadkam na Herschel's Is-landu in v Fort McFersonu pošto. Obe posadki se nahajata na skrajnem severu, kjer nikdar ne prideta v do-tiko s civilizacijo izimši v poletju, ko pridejo tjekaj ladije na lov na kite iz San Francisca.
Zadnjo pošto so dobili policaji na severu minolo spomlad. Ekspedicija iz Edmontona je že na potu v McFerson. Slednja mora napraviti 1960 milj dolgo pot.
Sveto pismo mesto napitnine.
Atlantic City, N. J., 20. dec. V hotelu Pennhurst v tukajšnjem mestu je dalj časa živela milijonarka Mis3 Uda Parish iz Philadelphije. Včerai je odpotovala in tem povodom je hotelskim uslužbencem mesto napitnine in pričakovanih božičnih daril, dala navadna sveta pisma. V vsako knjigo' je napisala, da je ta knjiga več vredna, nego zlato. Uslužbenci skušajo sedaj knjige prodati, da se prepričajo, bodo li dobili kaj zlata zanje.
Pariz, 23. dec. Iz Maroka se ponovno poroča o resnih nemirih, kajti prebivalstvo mesta Fes je pričelo s pravo revolucijo. Po mestu so se vršile velike plenitve, to tem bolj, ker v mestu sedaj ni vojaštva, ktero je odšlo s sultanom Abd ul Azisom v Rabat.
Milan, Italija. 23. dec. Pianist Toselli in njegova žena. bivša princezi-nja Lujiza Saksonska sta spremenila svoje prvotne načrte v toliko, da ne prideta v Ameriko, kakor sta prvotno nameravala. Njun impresario, s kterim sta se večkrat posvetovala, je mnenja, da bi se sedaj, ko vlada v A-meriki finančna kriza, turneja ne posrečila in bi se najbr/.e spremenila v pravi fiasco. Ker sedaj po njunem mišljenju v Ameriki ni mogoče ničesar zaslužiti, sta sklenila potovati v Nemčijo in tam poskusiti svojo srečo.
Teheran. 23. dec. Šah je včeraj v avdijenco sprejel ruskega in angleškega poslanika, kterima je zatrdil, da nikakor ne namerava odpraviti u-stavne vlade in da želi vladati v sporazumu s parlamentom.
POLOŽAJ V GOLDFIELDU.
Lastniki rudnikov prosijo predsednika, da jim saj nekoliko vojaštva da na razpolago.
Washington, 23. dec. Iz Goldfielda, Nevada, poslali so tamošnji lastniki rudnikov predsedniku Rooseveltu brzojavno prošnjo, s ktero ga prosijo, da jim ostavi v imenovanem mestu saj nekoliko vojaštva, ktero je baje tam še vedno potrebno. Predsednik naravno ne bode ugodil njihovej prošnji, ktera nikakor ni utemeljena, kajti zvezino vojaštvo nikakor ni za to, da bi čuvalo skabe, ktere so si najeli last^ niki rudnikov, da tako nadomestijo štrajkujoče delavce.
poiljemr lepo sliko parni*; kteri spa.
nei-
KRETANJE PARNTKOV.
*
Dospeli so:
Hamburg 23. dec. iz Genove s 523 potniki.
La Bretagne 23. dec. iz Havre. Zeeland 23. dec. iz Antwerpena.
Dospeti imajo:
Kroonland iz Antwerpena. Albano iz Hamburga.
Potsdam iz Rotterdama. Maria iz Trsta. Caledonia iz Glasgowa. Barbarossa iz Bremena. Adriatic iz Southamptona. Pretoria iz Hamburga. Saratov iz Libave. Cedric iz Liverpoola. Pannonia iz Reke. La Provence iz Havre. St. Louis iz Southamptona. Caronia iz Reke. St. Laurent iz Havre. Columbia iz Glasgowa.
Odpluli bo:
Majestic 24. dec. v Liverpool. Bulgaria 24. dec. v Genovo.
Odpluli bodo: Main 25. dec. v Bremen. Potsdam 25. dec. v Rotterdam. La Bretagne 26. dec. v Havre. President Grant 28. dee. v Zeeland 28. dee. v Antwerpen. Alice 28, dee. v Trst. New York 28. dec. v Mauretaziia 28. dee. v
* r-WZ-.
s


AS NARODA"
(Slovenic Daily.),
and published by the IC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRA.VK8AKSER, PrevidenU VICTOR VALJ A V EC, SwivtarT. LOUIS BENE1HK, Treasurer. ' Place of Broi nem of the corporation and <3 of afwve otiicers: l(»!»(jreenwii h iiorough of Manhattan, New York tj. N- Y._
Za leto velja list Ameriko . . .
,, pol leta.........I .v
„ leto za me^to New *"ork . . 4.'*'. f, pol leta za mesto N**\v Vork . . 2.f «; ,, za Kvropo in (.'anado za \>e l.-to J. Vi .,	,,	„ ,, p.l U-ta
1,	i,	„	ee'rt li ta l 7.'»
V Evropo in Canado pošiljamo skupno tri Številke.
•HiLAJ NAKODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nt*.«elj in pralnikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the f'eople") Iscued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
c^dvertiscmcnt on agreement.
1 »opisi brv z i»odpLsa iu osobnosti ee ne thmrji
l>eriar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spn-mombi kraja naročnikov prosimo, da #h* nam tudiprvjšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika J)ojiiwm in po^iljatvaui naredite naslov:
"GLAS NARODA*' 109 preens ic-h Stre--t > York Citv.
Telefon: 1279 Rector.
Taftova kandidatura.
Stdaj, ko se je naš vojni tajnik Tai't vrnil iz svojega potovanja okrog sveta domov, moramo pričakovati, da se politična agitacija v kratkem prične, in sicer v tolike j meri, kakoršnje druga leta nismo videli. Dogodki mi-nolih tednov in razne politične izjave (Roosevelt in drujri) so politično ©-zračje zelo očistile, kar je zelo ugodno, ker inače bi Taft gotovo ne vedel, bode-li postal predsedniški kandidat ali ne. Ako se sedaj vojnemu tajniku posreči, dobiti pravoga mana-gerja, kteri nekaj zna in tudi razume, potem smemo pričakovati, da bode Taft odbran predsedniškim kandida-
Vendar bode pa treba za to mnogo dela. Taft bode dobil jedro republikanskih del	in to jedro bode veliko, oziroma večje, nego kterega-koli druzega kandidata. Vendar pa moramo za sedaj dvomiti, bode-li to jedro dovolj veliko za nominacijo, kajti vsi Rooseveltovi nasprotniki, kteri so se vsl*l krize |*>nrnoži]i, bodo proti Taftu, kajti njegova politika ne l*nle druzega. netro nalaljevanje Rooseveltove politike.
V republikanske j konvenciji bode 970 del ga tov: po dva za 386 članov kodigresa in senatorjev in po dva za vsako kol« nij t, teritorij in District Columbia, kajti Filipini in Puerto Rico bodo ravnotako zastopani, kakor Hawaii, Alaska in Arizona.
Kakor je soditi iz dosedanjega razpoloženja v republikanske j stranki, so države in teritoriji razdeljene v pet skupin j. Taftu so dosedaj zagotovljene naslednje delegacije s sle-deri.mi glasovi: California 20, Idaho 6, Kansas 20, Minnesota 22, Missouri Nebraska Iti, North Dakota 8, Ohio »d, South Dakota 8, Alaska 2, Filipini 2, Hawaii 2, District Columbia 2. Proti Taftu bodo glasovali najbrže delepratje iz onih držav, kte-re imajo svoje lastne može, ki bi radi postali predsedniki. K tem državam spada New York, New Jersey, Pennsylvania, Indiana. Illinois, Oklahoma in Wisconsin. Vendar je pa gotovo, da bode več teh držav pristopilo v Taft<»v tab.tr še predno se prične konvencija. H kteri skupinji se bodo pridružili države Nove Anglije, še ni znano, kajti tamošnje delegate kontrolira senator Lodge, kteri pa v političnem smislu zlasti v Massachusetts nazaduje.
Vse ostale zapadne kakor tudi južno države bodo brezdvomno tudi za Tafta, ker tam je Roosevelt nad vse priljubljen, tako da že sedaj lahko trdimo, da bode on republikanski kandidat in naravno tudi naš bodoči — predsednik.
Kje je moj sin FRAN OBREZA T Doma j" iz Dolenje vasi št. 44, po-šra Cirknica pri Rakeku. Nahaja se nekje v Montani. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli njw.naniti. — Anthony Obreza, Camp 64, Ashtola, i Pa.	- (24-28—12)
Povečanje vojne snorna-^ rice.
Nas kongres se je bavil v minolem zasedanju s predsednikovim načrtom, po kterean se mora naša vojna mornarica v kratkem pomnožiti za štiri vojne ladije, ktere morajo biti še večje nego je angleeka Dreadnought, tako da bode vsaka teh ladij nosila po 20,000 ton. Kongres je temu načrtu našega predsednika naklonjen in tako je pričakovati, da ga bode, ko se drugo leto zopet snide k posv«tovanju, odobril v vsem obsegu, to cem bolj, ker bodeta dve jednaki ladiji, koje sedaj grade, izdatno cenejši, kakor je bilo to v proračunu. Kongres je za vsako tako ladijo določil po 10 milijonov dolarjav, toda ponudbe, katere je sedaj dobila naša vlada, kažejo, da bode za obe velikanski oklop-nici zadostovalo $12,000,000, tako da <=e pri obeh prihrani lepa svota v znesku $8,000,000.
Največji pristaš predsednikovega načrta glede no vili velikanskih oklop-nic je Član kongresa Foss iz Ulinoisa, kteri je predsednik mornaričnega odseka. Kaj bode seveda ta odsek sklenil* je predvsem odvisno od zadržanja članov imenovanega odseka. Vendar je pa Foss izjavil, da bode predlagal. da se zgradi toliko vojnih ladij, kolikor jih bode kongres zamorci dovoliti. In ker se sedaj vse naše ljudstvo nad vse zanima za vojno mornarico, oziroma za varstvo našega velikega obrežja, je samoumevno, da bode predsednikov načrt za zopelno povečanje vojne mornarice brez vseh ovir sprejet, tako da na njem ne bodo niti malo spremenili.
Oziraje se na sedanje potovanje našega vojnega brodovja na PaeifikT !>odo pii vojiiej mornarici uvedli dve novosti. Pred vsem bodo ustanovili mesto viceadmirala. Tozadevni predlog je žp vložen in bode prav gotovo s-prejet in admiral Evans bode prvi viceadmiral naše vojne mornarice.
Di 'ULTa važna posledica potovanja vojne mornarice je pa pridobitev zaliva Magdalena v mehikanskej Cali-t"o»*uiji. Vsled prizadevanja državnega tajnika Roota je v mehikanskem -enatu že vložen predlog, kteri določa. da se d«i Zjedinjenim državam imenovani važni zaliv za nedoločen •"•as v najem. Za sedaj bode naša vlada tamkaj ustanovila le premo-_rovo postajo, toda prepričani smo. da !mde k malo prišlo prijateljstvo z Mehiko tako daleč, da bode Mehiko nam »ds .»pila imenovani zaliv in okolico.-
_
- - ----
likor sami <niso bili zapleteni t to kugo — so se eeSli in 88 pri ponočnifc sejah posvetovali, kako bi se dalo to zlo odpraviti. Dolgo, dolgo časa je bilo vse zaman. Konežno pa se nekomu posveti v glavi.
Prihodnji dan je bila v " Jimpamet-fališkam Glasu" priofočena sledeča vest:
Cenjenim pesnikom in pesnicami - Ker se je zadnje čase pripetilo, da so nas tudi manj obdarjeni osrečavali s svojimi pesniškimi proizvodi, je prišlo uredništvo do sledečega sklepa:
Od slej naprej borno do poslane pesniške proizvode le tedaj sprevjeli, če jim bo kot v dokaz njih pesniške sposobnosti priložen odsekam mezinec onega, ki je pesem zložil.
Uredništvo.
Od te ure so pošiljatve izostale in epidemija je popolnoma prešla.
dva moja prijatelja FRANJA in IVANA ZAVERL. Pred enim letom smo bili skupaj v državi II-linois. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj ga mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležem. — John Lusnik, Bear Creek, Carbon Co., Mont.	(24-26—12)
POZIV.
Rojaka FRANCETA MIEEVC, po domače Skrotnike, doma iz Žiberš št.
1, pozi vijem, da prekliče. kar je od nas govoril. Ako ue, pričnem pome-fa i So in videlo se bode,
Lir ška epidemija.
Y malem mestecu z imenom Jim-pamr«tfali so ljudje od starodavnih časov mirno in brezskrbno živeli. Polteni in delavni JimpametialiČanje so svoj skromen čolniček želja in upov 'irez nevarnosti in brez veliko temperamenta gnali nasproti neumljivi prihodnosti. Kakor reeano, to je bilo tako od pamtiveka; in Jimpametfali-čanje so bili zadovoljni s svojo oso do.
Tu se je zgodilo nekaj, kar je med mirne duhove prebivalcev udarilo kot _rrom in strela. Nekega večera je list " Jimpametfališki Glas" prinesel med drugimi še precej prebavnimi vestmi sledečo novico: Uredništvo je po dolgoletnih skušnjah dognalo, da posebno lepi mezinci na levi roki povzročajo v človeku pesniško žilo.
Vpliv te notice je bil velikanski. Ta večer ni bilo nobenega Jimpamet-faličana med 3 in 90 leti, ki ne bi pregledoval svoje mezince s kolikor mogočo natančnostjo^Ln 95 odstotkov vseh prebivalcev je prišlo do prepričanja, da imajo nenavadno lepe mezince in so kakor rojeni za liriko.
Mala prodajalna papirja na glavnem trgu je v par urah prodala vso svojo zalogo belega, zelenfga, modre-tra in roža papirja. In kovali so pesni, pesni, pesni; na življenje in smrt, noč in dan, pri mrazu in vročini; pesniške vrstice so gnale na površje kot špargeljni iz zemlje; vitke in krive, rožnate in grbaste^ bele in umazane roke so udrihale po liričnih strunah in celo mesto je odmevalo v deliriju spuščenih bratov in sester Apolona. V vrtovih so utihnili kosi, v grmov--jih slavei; čela "pesniku jočih Jimpa-metfaličanov so se kar kadila od napora.
Že drugi dan se je oihecil urednik *1 Jimpametfališkega Glasa", ker je ponorel; dva stavca sta dobila Vidov ples ter sta začela plezati po zidovju v tiskarni, in miši, ki so v zapuščeni uredniški sobi oglodavale rokopise do^ šlih skovanih pesni, so poginile vsled krčev. Nobene hiše ni bilo, da niso v njej stene pokale od prenabite človeške domišljije, iz vseh dimnikov so letali jambi in troheji in lik tulečim derviŠom so 1 irsko blazni in obsedeni divjali po sicer tako mirnem mesto. Hromi nočni čuvaj, ki se je nekoč groznemu divjanju hotel po robu postaviti, je takoj padel pod besnoto od sonetov in stane. -X m, ■•	'
Bil je groaovifcwt* in položaj
Zvonijo božični zvonovi.
Črtica. Spisal Ivo Trošt.
Sam samcat je sedel v sobi in strmel v sajasti plamen petroljke. Od peči se je širila blagodejna toplota. Sploh pa ni kazala soba prav nobenega znaka, da je nocoj sveti večer, sveta noč— Zunaj po ulicah so stopali ljudje, pokašljevali in hiteli na-kupovat še to in ono, pa se zopet vračali k svoji družini. Tam je nocoj nalepše.
On, Lovro, je se^Jel sam pri mizi, obloženih nekoliko časopisi in knjigami. sam s svojimi spomini in z britko" za vast jo, da mu doslej ni uspela ni:i poloviea prizadevanj v življenju. Koliko let že je minilo, ko so bili božični večeri drugačni, ne morda srečni in veseli, a vendar ne takšni, kakor nocojšnji. Vsako leto se je Lovro poglabljal ob teh večerih v resne misli, vsak večer sestavljal glasen konfiteor svojega življenja in prepričanja, sestavljal, a ne sestavil.
Zakopal je že mgogo ljubezni v br^fcdno pozabljivosti, zabil mnogo-ktero srce, o kterem je mislil, da bo bilo in žilo za-nj, pa ni; zakopal je svojega življenja lepšo polovico v dvome in prazna razglabljanja o sre-či, o Bogu, o vesoljstvu, pa zopet o morali, praviei in pravičnosti ter vse to primerjal z zgodovino, neizprosno kronistinjo vseh dogodkov, ki niso nič druz?£ra. nego posledice raznih sil in "nasprotnih sil. Samega sebe ni mogel nikdar vplesti v to nedogledno mastnenjo. Človek je atom, a človeštvo je faktor, sila, ki pa zopet potrebuje gonilne moči/ V takem razmišljanju mu je postajalo srce vedno bolj prazno, vedno bolj mehaničen ustroj, najmočnejša mišica v našem organizmu. In čim dalje je razglabljal temelje svojega modroslovja, tem bolj si je želel nazaj onih časov, ko je šela začel ali komaj začenjal presojati vse vesoljstvo s stališča svojih dvomov, ki so se pa tudi preminiali, kakor se preminja človeku obzor, ko se d riga višje in višje nad zemljo. Zaželel si je slednjič nazaj prvotnih dvomov vere. svoje mladosti — a zaman.
St rmel je v plamen svetilke pred seboj, kakor v pogorele, izpuhtele nade minilega življenja, ki se ne vrne več, kakor ne vzplam>ti več prazna petroljka. Zunaj so pa zvonili božični zvonovi. Milo in ljubeznjivo je donel glas preko zasneženih streh v sleherno sobico k bogatinu in siromaku. vztrajno znaneči veselo novico: Veselite se, konec je dvomom! Sedaj so strte tisočletne vezi dvomov in zmot.
Veselite se I
Lovro je sklepal obračun s svojirr življenjem, sestavljal svoj konfitec , ki se je končaval v jedem sam stroj. Vesoljstvo stroj, človeštvo stroj, človek tudi enak stroj, njegovo srce — stroj.
Vse sami stroji kakor na razstavi najnovejših izumov.
Njihova zveza tudi stroj. Zastonj se je trudil, da bi poiskal tem strojem gonilno moč in njen logičnih vzrok.
Ljubki bo mu bili spomini iz mladosti, ko je Se s bratci in sestricami doma sestavljal jaslice, prepeval otroško-naivne božične pesmi in molil iz vsega srca za lastno srečo in za srečo svojih roditeljev in dobrotnikov. Tedaj še ni praševal: ali je to tudi le m?foanično delo — navade, stroja. Boga ni in ljubezni ni. To mn je že davno pokazalo njegovo raziskovanje. Vsaka ljubezen je sebična in Bog bi bil tudi največji egoist, ko bi je zahteval od nas. "Precej-trd nauk — izdelek neobčutnih strojevl" Tako so mn prigovarjali znanci, prijatelji in zastonj kazali njegovo last* no življenje, ki vendar ni samo skrajna posledica gotovih sil, marveč v svojih posamičnostih rezultat nesebične ljubezni, ki biva zato v stvarstvo, da se giblje vse z neko lahkoto in dviga duha gori, gori nad zvezde, kjer je nesebične ljabeMti prri
MB^Btewr^KPwas^
"Hm, dekle* ki me ljubi, kaj t Zaradi mojega denarja mi blmi ljubezen, me vara."
"Ali so tvoji staraši tudi tebi hli-nili ljubezen t"
Odgovarjal jim je s Scbopenhauer-jem, češ: tu se gre za ohranitev rodne vrste». — Zmagovito jih je potem premeril z očmi, saj mn ni mogel nihče prigovarjati. Vse nič, vse sama sebičnost.
Zunaj zvonijo božični zvonovi, done tako lepo in milo: konec vseh dvomov, konec je zmot. Veselite se! Sin božji ni prišel na svet iz sebičnosti, njega je bila sama ljubezen...
Lovro se zganil na sedežu, zamahnil
z roko in nekaj zamrmral.
• • •
''Zdaj pa, ostane: .vera, upanje, to troje, največja med njimi je pa ljubezen. '' Te besede se mu je zdelo da čuje, ko so se odprle duri in je nepozvana, nepričakovana stopila tisti večer k njemu njegova Slavka. Sloko dekle s kerubskim obličjem, o kterenn si bil takoj prepričan, da či~ taš po njem svoje lastne poželjive misli in se jih sramuješ. Njen obraz kakor obraz kraljice in njene oči vedna pomlad in njene ustnice, ki še niso poljubila nikogar — nedotakljiv karub, odet po najnovejši pariški modi.
"Slavka! Saj te nisem vabil, te nisem klical."
"Zato sem prišla." "Po kaj si prišla T" "Povedat, da ostanem vedno tvoja, tudi —"
"Tudi, ko bi dobila boljšega?" "Lovro, ti se šališ — milijonarko. Moj stric v Ameriki mi je os t a vil vse premoženje — več milijonov dolarjev. Na smrt-ni postelji se je šele spomnil svojih ljudi in stare domovine." "Prav, prav, da se je spomnil." "Veš, spomnila sem se pa tudi jaz najine ljubezni in sklenila —" "Ze vem, že vem: moja ženka." "Nikakor; tvoja zvesta prijateljica. To ti bo dovolj. Ne?"
Lovro je strmel v svoj pozemski ideal kerubske krasote, ki se je pred njo klanjal njegov duh. Tudi danes se je uklonil v ponižni: *<Zakaj ne zvesta ženka?"
"Ti bi me potem vzel zaradi mojega bogastva."
"Ni možno! Slavka, ti me poznaš; zato moraš veld e t i, da bi bilo to popolnoma proti mojim modroslov-nim nazorom, Ne — zaradi bogastva nobene! Ali nimam sam dovolj?"
Krasno so peli božični zvonovi po mestu, praznično zvo-nenje je donelo v tiho, mrzlo noč, ki se močno nagibala na sveto jutro. Tudi Slavki se je zdelo, da v kratkem zagori veseli dan njenei popolne zmage.
Zaupno je pogledala Lovra, tako zaupno, da se je kar prcsrtrašil njenega pogleda. Čutil je, da je ta pogled sedaj vse bolj goreč in Ijubez-njiv, ko odsevajo izza njegovega ozadja — milijoni. Seveda. Pogledala ga je torej in mu dejala:
"Torej ti, ljubček, niti ne bi maral bogate soproge, ko bi bila tista bo-gatinka tudi — prav jaz?"
'' Bogastvo samo bogastvo... *' "Bogastvo in ljubezen: ali ni najbolje oboje?"
Kaj je hotel sedaj odgovoriti filozof Lovro? Nekaj je zaječal kakor sporazumnost, duševno soglasje, pa ga je prehitela Slavka:
"Ali sem ti ljubša brez ameriških milijonov ? "
V tej ženski je d am? s pravcati satan, si je mislil. Čemu ma draži?
"Ljubša, veliko ljubša, nego milijonarka ! *1
"Pa ostanem torej nekdanja tvoja Slavka, bogastvo pustim ostalim sorodnikom: hvaležni mi bodo. Ne-hlinjena ljubezen..."
Lo v A) se je že nemirno premikal na sedežu, kakor da čuti pred seboj Vezuv in Etno objednem.
"Reei, duša, kdaj bova sama svoja? Glej, vse sem zapustila zastran tebe!"
Nedotakljivi kerub se mu je približal, preveč približal, sicer bi bil modrec Lovro navzlic svojim vzorom prav npgunaški zbežal iz sobe. Čutil je, da zanj ni več rešitve, pa je začel prav po domače kramljati o ameriških milijonih in dedičih. Naslednje
jutro ga je zelo 'bolela glava.---
Še je slišal, kako zvonijo božični zvonovi; on pa je čutil, da je zapravil vzore in milijone.
Zvonijo, zvonijo SI a v kine ma sam-stvu poslednji predpust, a Lovra nov dokaz, da je bila njegova Slavka modre jša, ker ga je prikovala na-se z milijoni, ki jih ni ~nikd«T dedovala.
Še vedno zvonijo božični zvonovi nesebični ljubezni nov slavospev, naj ga zvonijo I
▼ 8TAJEK0 DOHOTIVO SO 8B PO-DAII:
Juro Pičulaj, Luka Dapčevič, Savo Ivanovič iz Anaconda, Mont., v Reko; Peter Kosoae, Jovo Varanefi, VI. Koso vac, Ivan Smajila, Tom. Popo-vič, Vasilij Bukvič, Aleks Stopič, Jo-van Bukvič, Mile Koeovac, Bode Bukvič, Rade Vraneš iz Chisholm, Minn., v Zagreb; Tomo Vrabec iz Portland, Oregon, v Ljubljano; Mato Ružič, Anton Stanič, Josip Matečič, Fran Povž, Josip Povž iz Chisholm, Minn., v. Reko; Jurij Ramovž iz Glencoe, O-, v Železnike; Andrej Poličnik, Fran Goričar, Josip Poznik, Jakob Ambrož--iz Milwaukee, Wis., v Celje; Alojzij Fink iz Laquin, Pa., v Loški potok; Anton Kovač iz Laquin, Pa., v Staro eerkev; Ivan Kevder iz Indianapolis, In d., v Sežano; Ivan Ver-tačnik in Josip Androjna iz Indianapolis, Ind., v Sevnico; Miter Obrado-vič iz Buffalo, N. Y., v Zagreb; Mat. Derling iz Broughton, Pa., v Loko; Fran Cervar iz Butte, Mont., v Stražo; Aniton Glinšek, Valentin Toma-žič, Fran Tomeli, Jakob Germ, Štefan Tomšič, Jakob Korjek, Josip Baudek Al. Androjna, Rud. Koenig, Fran Piškur, Al. ZnidaTŠič, Ivan Žužek, družina Blatnik, Ajiton Ločnikar in Tomaž Žabjak iz Clevelanda, Ohio, v Ljubljano; Rud. Kolovšek in Lenard Rosman iz Spokane, Wash., v Reko; Ivan Jako vac, Marko Sušič, Drag. Zapolič, Bogdan Radonovič in Mijo Lalič iz Coalfax, Iowa, v Reko; -Fr. Jamnik iz Leadville, Colo., v Skofelj-eo; Ivan Meglen iz Mountain Iron, Minn., v Podtiskavec; Ivan Barič iz Mountain, Iron, Minn., v Slivno; Aji-ton Kranjc iz Aurora, HI., v Kozlek; Josip Šusteršič iz Brooklyna, N". Y., v Glinee; Mat. Lozar. Jurij Springer in Josip Svašnik iz Ricketts, Pa., v Kočevje; Anton Kolšak, Tom. Bre-zovie in Martin Pevšek iz Milwaukee, Wis., v Celje; Jernej Ivančič, Josip Rakovšek, Mat. Kutin iz Milwaukee, Wis., v Sv. Lucijo; Josip Juriševič, M. Kovaeič, M. Bošnjak, M. Kovač, M. Bregovič, M. Sotnlaček iz Alexandria, Pa., vZagreb; Anton Zadel iz Spokane, Wash., v Juršče«; Fr. Meso-snel iz Spokane, Wash., v Planino; Fr. Majk iz Milwaukee, Wis., v Gornji grad; Fran Stemberger iz Lowell-ville, Ohio, Jo^ip Bačič in Vinko Per-rn an iz Bessemer, Pa, Anton Bajda iz Murrey, Utah, Anton Renar iz Lorain, O., Fr. Kopušar iz Port Washington, Wis., Ivan Kečevar iz Port Washington. Wis., vsi v Trst; Fran Košmerlj iz Heiner, Pa., v Rettje; Fr. Pire iz Heiner, JPa.. v Vavto vas; Josip Serdae iz Wheeling. W. Va., v Plesce: Ivan Petere iz Wheeling, W. Va., v Blažice; Josip Sasek iz Helena, Mont., v Novo mesto; Aleš Rig-ler iz Helena, Mont... v Ribnico; Ivan Ferderber in Jurij Kobe iz Helena, Mont., v Stari trg; Anton MarohniC iz Helena, Mont., v Reko.
Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Comp. v New Yorku, 109 Greenwich St.
ZAHVALA.
Cenjeni gospodje pri SI a via Watch and Jewelry Co., 27 Thames Street. New York:—
Naznanim Vam, da sem prejel v najboljšem redu Vaše mi poslane verižice in privesek, kakor tudi ure. Do-sedaj sem še zmiraj zadovoljen z Vami in z Vašim blagom. Priporočal Vas bodem vsem rojakom in tudi lahko daste natisniti mojo javno zahvalo v list "Glais Naroda", da je Vaše blago v resnici dobro in pošteno poslano; kar človek od Vas zahteva, to tudi dobi.
Vas pozdravljam in ostanem Vam naklonjen
Tercio, Colo.	JOŽEF REMIC.
Slovensko katoliško

Iščem svojega brata FRANJA KRISTAN. Doma je iz Zaloga, okraj Novo mesto. Nahaja se nekje ▼ Lasalle, HL Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovi sestri, za kar mn bodem zelo hvaležna, ali pa naj se on sam oglasi. — Annie Kristan, Box 572, Amethyst,-Colo. (15-24—12)
Kje je moj sorodnik RAČEČIČ? Rojen je na Skupieah, fara Cerklje, Dolenjsko. V AmeriKl že biva več let in ima svojo farmo. Omenjeni 'želi k sebi vzeti hčer umrlega brata, .kterej sem jaz očem, zato prosim cenjene _jrojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Martin Radi, P. O. Box 216, Broughton, Pa. (24-26—12)
\
podp, društvo

svete Barbare

Zjedlnj^ne države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporirano dn® 31. januarja IQO J -v državi Penn«ylvanl]U
-O—O
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, JYxrwt City, Podpredsednik: MASTEN OBERŽAN, Box 51, Wert Mineral,
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 007, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTER, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUM1Č, P. O. Box 637, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN OERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest Oftfe KAROL ZA L AR, I. nadaomik, P. O. Boot 647, Forest City, IF*. FRAN ENAFELJC, IL nadzornik, 900 Braddock Avesne,* doek, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50	St., Luzerne, Pa.
POHOTNI IN PRIZ3VNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir,__
JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, TVilloek, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box ©22, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajnik ar Ivan Telban, p/t. Box |t*r rest City, Pa.
Društveno glasilo je "OLA8 NAHODA".
Gompagnle Generale Traosatlantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
■ -V <-»•'. ' a 1 . - -trt. /.-.<■ -v.?-? } ■ -v -y^ '-'- i j v,-	
! ! v" ,. ■"	
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LiURUANEc
Poštni parniki so
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
^Savoie" „ „ „ ..................1-2*000 „ 25,000
• I^Lorrame" ......................12,000 „ 25,000	"
' L* Tourame" „ „ ..................10,000 „ 12,000 „	*
"La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
MLa Gasgogne"................................ 8,000	9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki edplujejo od sedaj naprc-j vedno ob četrtkih ob 10. url do pol a d ne iz pristanišča št. 4*2 North River, ob Alorton St., N. T.
La Bretag-ne *LA PROVENCE La Gaseogne *LA LORRAINE La Bretagne
30. jan. 1908. 6. febr. 1903. 13. febr. 190S. 20. febr. 1908. 27. febr. 1908.
26. dec. 1907. *LA TOURAINE 2. jan. 190S. *LA SAVOIE 9. jan. 1903. *LA LORRAINE 16. jan. 1908. La Bretagne 23. jan. 1908. *LA TOTJRAINE POSEBNA PLOVITBA: La Floride (novi) 21. dee. ob 3. uri popoludne.
Drugi razred samo $40.00. Niz ke cene za 3. razred do vseh krajev. Par ii i k u a zvezdo zaznamovani imajo po dva Ujakn.
iVl« VV^ Kozminski, goneralni agent za zapad
71 Deaoorn St., Chicasro, lir.
ifž^-ST^?^!?^ •^f^T'TT rA j^PT*"- f> - U- - -Veli k a zaloga vina in žganja.
O-

Prodaja belo vino po..____7<V.
„ črno vino ]»«•..... Gik-
Drožnilc 4 pallo io za.........
Brinjevt-c 12 stokloinc za......
ali 4 gall, (sodček) .......
Za obilno naročilo se priporoča
M, GRILL, 5308 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland,
*l
i i
1	on
l' (:0
2	Oi> G.00
Rojakom
v Pittsburgu, Pa. in okolici
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1908
je dobiti po 30 ct. poštnine prosto.
Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo slik.
Vsako leto ga razprodamo po 5000 komadov kar gotovo "znači da je Koledar zelo priljubljen.
Primerno darilo je prijateljem in znancem v staro domovino, ter velja tuC It 30 ct. Dobiti je pri
Frank Sakser Co.,
109 Greenwich St., New York, 6X04 St. Clair Avenne, N. E., * Cleveland, O
BOJAIO, NAROČAJTE 8K NA Mm " »ABODA'% NA-TYBCJI Q
' » •	-	. V
Wm&M*:::, ••
^	naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj
g d ž ni pooblaščeni zasfopniK za vse ppsle
jIkob zabukoveg,
4824 Blackberry Alleys	Pittsburg, Pa.
Uradne nre: vsak dan od .J7. do £8. ure, ter o!j sobot-ih do 8. nre zvečer.
Frank Sakser i ■■	■■ nMd ■■ ........
sr. <k
vil« »««13
Pozor Rojaki!
" Novoiznaj deno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, brado vice in ozeblino Vam v 3 dneh po polhoma ozdravim za 75c.,
da je to resnica se jamči $500. Pri na roCoi blagovolite denarje po Post Money Order poliljati.
i
akob Wahcie,'
P. O* Box 69 GL.BV6UAND1 OHIO.
Razglednice!
CA BOŽIČ in NOVO LETO. 10 Komaaov 30c, posamezen komad 6e.
Velika razglednica SINGER BUH#-DING, največje poslopje na sveto, Se komad.
HTJMORISTTČNE in rame droge vrste, 12 komadov 30c.
Pii narotitvi je denar prOoittit FRANK SAKSER 100 Greenwich St., New Tork, N. U
m »
igoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorpoiir&DA dne 24. janunrya. 1901 v drža.vi Minnesota.
Sedež v ELY, ^MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medcč, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, BI. Podpredsednik: Jakob Zabokovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-ftars, Pa.
Glavni tajnik: Jurij Ll Brožit, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni Tajnik: Maka Krfiin;k, L. Box 383, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Gora, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadsornega odbora, Box 57, Btraddoek, Pa Alojzij Virant, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street. S. Scxrain, Ohio.
Ivan Primožih, III, nadxoraik, Bex 641, Eveletfc,
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th StAreet, Calnmet, Mieh.
Ivan Keržisnik, EL porotnik, Box 138, Bozdin«, Pa. Janes N. Oosar, ELL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni adravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, ffeliet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati m dopise, premembe u-f\ov in druge listine na glavnega tajnika: George L Broxich, Box 424, 3Ely, Minn., po svojem tajnika in »obenem drugem.
Denarne poSiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: Vohn Goose, Box 105, Ely, Mian-, po svojem zastopniku in nobenem dragem. Zastopniki krajevnih drniiev naj pošljejo duplikat vsake potil j at ve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih družtev Jednote ali posameznikov naj s« pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobu&ar, UJS 7th St., Calumet. Mi oh. Pridejani morajo biti natančni podatki vsa-■e pritožbe.
Drnitveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILI:
K društvu sv. Janeza Krstnika Ivan Ssnolie rojen 1S74 cert. 7705 I. I. razredi. Društvo šteje 136 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 14 v nič l^S-I cert. 7707, Herman Krišto du. Društvo šteje 55 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 56. v žul	cert. 7709 I. razred. Društ
K društvu sv. Srca Jezusa št. 2 kula 1883 cert. 7710, Anton Sekula cert. 7712. Vsi vyT. razredu. Drust K društvu sv. Barbare št. 39 v Krušič 1S>3 cert. 7713, Štefan Šnaj 1S90 cert. 7715, Josip Lisae 1S77 ee 7717. Vsi v I. razredu. Društvo št
Iv društvu sv. Ime Jezus št. 25 Dun 1S90 cert. 771S. Anton Fugina cert. 7720. Vsi v I. razredu. Dni
K društvu sv. Jožefa št. 30 v 1871 cert. 7721, Fran Pajnič 18S9 ce 7723. Vsi v I. razredu. Društvo št K društvu sv. Petra in Pavla št. Prah 1S71 cert. 7724, Josip Prah IS Društvo šteje 44 udov.
št. 3< v Clevelandu, Ohio, o. dec.:
razreid, Josip Legan 1870 cert. 7706 «
Crockettu, Cal.. 5. dec.: Ivan Golja-fer 1S69 cert. 770S. Oba v I. razre-
Supcriorju. Pa., 5. dec.: Miha Pod-vo šteje 31 udov. v Ely, Minn., 5. dee.: Matija Se-1SS2 cert. 7711, Ignacij Košt-ak 13S6 vo šteje 172 udov. Rcxslynu, Wash.. 5. dec.: William lar 1S6.5 cert. 7 ^ 14, Josip Ozanie t. 7716. Matija Briški 1S90 cert. eje 19S udov.
v Evelethu, Minn., o. dec.: Ljudevit 1S63 cert. 7719. Ivan Vidmar 1890 itvo šteje 156 udov. Chisholmu, MLnn., 5. dec.: Josip Ajič rt. 7722, Matija Stamenger 1867 cert. eje 139 udov. 6G v Jolietu, 111., 5. dec.: Martirf ;."> cert. št. 772-3. Oba v I. razredu.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Umrli so v Ljubljani: Ludovik Ma-jewski, čevljar, 70 let. — Anton Ceš-novar, posestnikov sin, 20 mesecev, Dolenjska ce.-ta 3. — Fran Jančar, oficijant, 35 let, Rožne ulice 35. — Meta Jenko, delavka, 69 let. — Umrl je v bolnici delovodja tobačne tovarne Alfonz I!al>e. — V Jozefišču je umrla bivša kuharica v župnišču pri sv. Petru Terezija Zavrl.
Prijet vojaški begun. V BrŠljinu pri Novem u estu so prijeli Josipa Seršeta iz Gorenje vasi pri Sv. Marjeti pri Krškem. Pobegnil je po kratkem slu/.bovan ju od svojega polka Žt. 17 v Celovcu.
Nesreča na mostu v Štepanji vasi. V otepanj: vasi popravljajo most čez Ljubljanico. Nedavno se je pri tem mo>tu na neznan način ponesrečil samski Bezlaj Martin, star okrog 35 let. Kaj je i>kal okrog mostu, ker ni bil popra vi javec, ni znano. Najbrž je bil precej "natrkan" od "kratkega*. Klobuk so našli drugo jutro v vrbah ob mostu, ponesrečenca pa še ne.
PRIMORSKE NOVICE.
Po stopnjicah je padel v Ogleju Iv. Což tako nesrečno, da je ostal na mestu mrtev.
Star veteran. Dne 3. decembra je umrl v Rojanu pri Trstu Jernej Čer-ne, bivši gostilničar ljubljanski v visoki starosti 87 let. Starček je bil do lanskega leta, ko je obolel, vedno čil in zdrav. Misleč pa, da si zdravje nekoliko okrepi, se je preselil v južnejše podnebje. Toda ni okreval, šel je le izdihnit v tujino. Bojeval se je še pod poveljstvom maršala Radeč koga leta 1848 na Laškem in I. 1849 na Ogrskem. Pokojnik je bil skoraj gotovo eden zadnjih še živečih slovenskih sobojevnikov generala Radec-kega.
Poskuseni roparski napadi v Bar-
ko vi j ah. Neznani zlikovci — trojica njih — so bili napadli dne 24. nov. ob polunoči Evgena Pertota, po domač* Mciiua, ko ee je vračal na svoj
nemščine v našem okraju, Reiter, je tožil trgovca Draškoviča zaradi ras-žal jen j a časti, ker mu je baje rekel
'' nemškutar' \ Čeravno tega pri sodni ji ni mogel dokazati, je bil vendar Druškovič obsojen in sicer na sto kron. S to razsodbo pa Druškovič ni bil zadovoljen in se je pritožil na okr. sodišče v Celju, kjer je bil popolnoma oproščen. Reiter pa plača vse stroške. —
HRVATSKE NOVICE.
Hrvatsko-madjarski spor. Budimpešta, 5. dec. Z grožnjami in obljubami se je posrečilo ministerskemu predsedniku dr. "Wekerleju odvrniti od obstrukcije proti pooblastilnemu
rijcev in 3 j udje kot izredni profesorji, med privatnimi docenti je 31 Arijeev in 10 jndov. Se mnogo vež je
judovskih profesorjev na medicinski fakulteti.
Ljudsko štetje <y Koreji. Dosedaj se je splošno štelo Korejce na 20 milijonov. Ravnokar je zaključeno prvo ljudsko štetje v Koreji. Celih dvanajst mesecev se je vršilo štetje, tozadevni uradniki so šli od hiše do hiše. Rezultat je čisto drugačen, kakor se je splošno mislilo. Našteli so vseh hiš 2,333,087, prebivalcev pa devet milijonov 781,671. Ker meri dežela 90,000 angleških štirjaških milj, pride na štirijaško miljo le 109 oseb. Moški so v večini, in sicer v razmerju 117
zakonu vse desidente in nemadjarske moških napram 100 ženskam.
poslance razen Hrvatov. Edini posl. Lengyel ostane zvest Hrvatom pri podpiranju njihove obstrukcije. Danes je govoril posl. Lengyel do konca seje. — V neodvisni stranki se je razpravljalo danes v navzočnosti ministrov Kossutha in Guentherja o odredbah, ki jih je ukreniti, da se povodom otvoritve hrvatskega tabora preprečijo škandali ali "izgredi. — Hrvatski delegati so sklenili v včerajšnji seji, da nadaljujejo v skupnem parlamentu in v hrvatskem saboru odpor do skrajne meje. V hrvatsko-srbski koaliciji se boje, da snujejo Starčevičijanci izdajo z banom Rakodczavem, kar »e pokaže takoj pri otvoritvi hrvatskega sabora.
Bjornson na Hrvatskem. Slavni norveški pisatelj Bjornson, ki se je tako odlično potegnil za zatirane Slovake in Hrvate proti madjarskemu nasilstvu, pride v kratkem na Hrvatsko v Osek, kjer bodo v ondotnem hrvatskem gleaališču v hrvatskem prevodu igrali igro "Nad našo moč." Bjornson obišče več drugih hrvatskih mest, kjer namerava javno govoriti.
Košut o hrvatski koaliciji in o 'Jugoslovanskem klubu". Neodvisna tranka se je sestala k posvetovanju,
Voda za London. Londonske mestne oblasti tarejo hude skrbi, kako bo mogoče v bodoče preskrbovati mesto s potrebno vodo. Vsled rapidnega naraščanja prebivalstva v Londonu in predmestjih, ki tudi dobivajo vodo od mestne občine, treba je misliti na nove izvire, odkoder bi se dobivalo več vode. Leta 1880 je rabilo iz londonskega vodovoda štiri milijone ljudi, leta 1890 že pet milijonov, leta 1900 že šest milijonov, a danes celo sedem milijonov ljudi. Vsakdanja poraba vode v Londona znaša deset milijonov hektolitrov, in sicer iz reke Temse šest milijonov, iz reke Lea dva milijona, a iz raznih arteških studencev dva milijona hektolitrov. Leta 1910, ko bo imel London s predmestji osem milijonov prebivalcev, tudi voda iz omenjenih dveh rek ne bo več zadostovala potrebam.
40 let v ječi. Nedavno je pomilostil italijanski kral^ starčka, ki je preživel v ječi v Milanu 40 let in sedem mesecev. Nesrečnež se imenuje Angelo Frataruolo ter je bil v mladosti razvpit ropar v Apuliji. Neštevilno žrtev so zahtevale krcglje iz njegove puške, dokler ni prišel pravici v roke.
Ohlajena kraljičina ljubezen. Bivša
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
Dr, R. Mielke, Medical Director.
Ako je Človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega Človeka, za. bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega.
Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hir&. ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja.
Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnfogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, Če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že^popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
Citajte nekaj tacib zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to. kar je za druge storil.
pri kterem je vprašal poslanec Vio- 1 kraljica Havajskih otokov Lilinokala-zontay ministra notranjih poslov gro- ! ki živi udobno življenje v Ameriki,
fa Andrassyja in ministra pravosodja dr. Guenterja, ali jima je znano,
odkar so jo odstavili s prestola, je obljubila roko princu Pala Salmonu z
la se hrvatsko-srbska koalicija in Ju- : otoka Tahiti. Nekaj časa po slovesni aroslovanska zveza na Dunaju med se- j zaroki pa se je kraljici ohladila lju-boj dogovarjata. Vlada ne sme pu- j bežen ter je črnemu prineu odpoveda-
stiti takega rot-arenja in on vpraša, kaj hočeta ministra ukreniti, da se to prepreči. Opozarja na zgled Nemčije,
la svoje srce. Princ pa se je že toliko naučil evropske kulture, da je zahteval odškodnino za ranjeno srce ter
ki je poljsko vprašanje rešila v dveh 1 izročil zadevo odvetniku. Kraljica se Mneh. Minister trgovine Košut od°-o- le pobotala ter plačala 1760 dolarjev
•lom iz gostilne novega konsumnega društva. Ker Pertot ni imel nič denarja pri sebi, vrgli so ga malopridneži v bližnji, potok. — Dne -. dec. ob 11. uri zvečer so neznani lopovi apadli Josipa Keršiča, a ta jim je ubežal. Dne 2. decembra tudi ob 11. uri zvečer so zopet napadli dvojico Barkovljanov. in sicer kamnoseka E. Pertota in zidarja Josipa Pertota, po domače Kralja.
Pet metrov globoko je padel v Gorici 141etni Al. Milkovič in se zelo pobil, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Porotne razprave v Gorici. Franc Brce, 54 let sta*-, iz Dornberga, bivši zavarovalni agent, je bil obtožen pozida. Obtožnica pravi, da je Brce pred časom veliko zaslužil kot agent ter bi bil sedaj lahko dober posestnik; v družini so bili prepiri. L. 1904 ranil očeta sin Franc tako, da je bil obsojen na pet mesecev v ječo. Ti-sto leto je umrla žena in sin Frane. Brce se je bil razvadil ter je hotel živeti dobro. Ali to ne gre brez dela. Skušal se je trikrat usmrtiti, pa le navidezno. Dne 2. junija 1907 je spravil v prvem nadstropju svoje hiše svojo obleko in perilo, potem pa zaž<ral s petrolejem polite kose bombaža. Gorelo je, Brce je gledal mirno požar. Drugi so prišli gasit. Nevarnost, da se ogenj razširi, je bila velika. Brce je bil obsojen na dve leti ječe s postom vsak mesec. — Anton Zulian, mali posestnik iz Medeje v Furlaniji je sleparil z menjicami. O--kodovane so različne osebe. Obsojen je bil na 13 mesecev ječe. — Dne 3. decembra bi imela biti porotna razprava proti odgovornemu uredniku Soče" na tožbo krčmarja Mihaela Brezigarja v Pevmi radi "šalamov" ob zadnji veselici tamkajšnjega bralnega in pevskega društva. Porotna klop je bila mešana. Ker je bilo treba podati obtožnico in inkriminovani članek tudi v laškem jeziku in pa ker se ni moglo dobiti tolmača, je sodni dvor razpravo prenesel.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Blamirani nemškutar. Iz Slovenje-ga Gradca poročajo: Znani širitelj
varja, da vlada z budnim očesom zasleduje delovanje hrvatsko - srbske koalicije in da so ji tudi znani dogovori z " Jugoslovanskim klubom". A ti dogovori ne dajo povoda za nobeno bojazen, in vladi se ne zdi potrebno, kaj o tem ukreniti.
BALKANSKE NOVICE.
Justične reforme v Macedoniji. Carigrad. 5. dec. Zaradi macedonske justične reforme je bila danes pri ru--kem poslaniku večurna konferenca poslanikov vseh prizadetih velesil. Konferenca je izdelala noto, ki se izroči v tej zadevi turški vladi.
Črnogorci prekoračili avstrijsko mejo. Iz Kotora se poroča 1. decembra, da so prekoračili črnogorski per-janici mejo in so v Krivosijeju na avstrijskem ozemlju plenili. Vojaška oblast je nato ukazala, da se postavi ob črnogorski meji vojaški kordon.
RAZNOTEROSTI.
Ildiz-kiosk se imenuje prekrasna rezidenca turškega sultana. Zgrajena je bila za vlade sultana Medžida. Naj-prej je zgradil palačo Dolma-Bagdže, a ko je bila ta gotova, vprašal je~sul-tan svojega ministra Fuad Mehmeda, koliko je potrošil za zgradbo. Fuad je smeje se odgovoril: 4Samo 4000 frankov." Sultan je mislil, da se minister Šali, zato je zahteval pojasnit ve, nakar mu je Fuad odgovoril: Na papirju, ki je vreden 400 frankov, se da natisniti bankovcev za 150 milijonov.' To se je sultanu tako dopadlo, da je ukazal takoj graditi še drugo, še kras-nejšo palačo za njegovo odalisko, mlado Čerkezinjo Ildiz (zvezda). Minister je kupil papirja za par tisočakov, dal natisniti bankovce ter začel z gradnjo Udiz-kioska.
Judje na vseučiliščih. Po ljudskem štetju leta 1900 je bilo v Avstriji 9,170,000 Nemcev, med njimi 419,210 judov (4,5 odstotkov), ktero razmerje se za celo Avstrijo vsled velikega števila poljskih judov (622.235 ali 14,6 odstotkov vseh Poljakov) le za malo poveča (4.6 odstotkov). Ako torej pregledamo statistične tabele, izpre-vidimo takoj, da procentuelen obisk tega tujega ljudstva na avstrijskih visokih in srednjih šolah ni v nobenem razmerju z njih deležem prebivalstva v državi. Srednje šole obiskuje povprečno trikrat, visoke šole štirikrat toliko judov, kakor je njih razmerje s prebivalstvom. Med 20,468 slušatelji j na vseučiliščih je 15,6 odstotkov ju-| dov, med 7598 slušatelji tehnike je 16,8 odstotkov judov, med 75,013 gimnazijci jih je 13.7 odstotkov in med 40,524 realci 13,8 odstotkov. Ravno tako je tudi mnogo judov na vseučili-ških profesorskih mestih. Na juridični fakulteti predava sedaj 15 Arijeev in trije jndje kot redni profeeorji, 8 A-<
princu, in s tem si je ohranila svobodno srce.
Iščem FLORJANA ROŽIČA. Zadnji čas je bival v Herminie, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel: Aloy-sius-Čož, P. O. Box 148, Herminie, Westmoreland Co.. Pa. (23-27—12)
1 * *	-----------------1 i~i i~i i i.i i_I~I_ ~u~i_ j_ri rii~ME nn.1 ii
VABILO na
VELIKO PLESNO VESELICO
kojo priredi
Kranjsko-slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J.
v četrtek dne 26. decembra 1907
v svoji lastni dvorani v Coinemaugh, Pa.
Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za gospode $1.00, dame vstopnine proste, pivo prosto.
Ob tej priliki vljudno vabimo nam bratska društva iz Conesnaugh, kakor tudi ona iz Cambria City in bližnje okolice ter vse rojake in rojakinje, da nas v obilnem številu posetiti blagovolijo.
Za dobro zabavo, godbo in vsakovrstni prigrizek skrbel bode (21-24—12)	ODBOR.
PROŠNJA.
Zadnji čas obrača se mnogo rojakov iz Pennsylvanije in bližnjih držav na nas s prošnjo, da bi jim na-znanili, oziroma preskrbeli kako delo, ker se s^daj vsled krize na več krajih počiva.
Vljudno prosimo torej nase cenjene naročnike, da nam v tej zadevi pripomorejo in naznanijo naslove in kraje bodisi za stalno delo v tovarnah, šu-mah in rudnikih, da se na ta način onim brezposelnim rojakom opomore.
Frank Sakser Company.
(17-24—12)
Cenjeni Collins M. I. !
Vaše pismo sem prejel, ter Vam poŠilam svojo sliko, katero priobčite v Časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu. Vas priporočam Vaš hvaležni
Martin Krivic,
812^—6. St. Racine, Wis.
Martin Krivic
ZATO RAJ ROJAKI !
Directorju Collins N. Y. M. I. 1
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem Še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.	#
V.i s še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Josip Gulek,
Box, 26 Broadhed, Colo.
[i nam pismeno naznanite Vašo
ako ste bolni, pridite osebno ali bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku.
Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th Street,
Uradne Ure od i«
K'■-V-1 'JI 1 r^i i»>l
NEW YORK.
-5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih. inuui|».j. m.,fij


Knjige družbe sv. Mohorje
smo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik dobi
O KNJIG.
V zalogi pa Imamo par sto iztiaov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 a poštnine ali ekspres-stroaki vred.
Rojaki Iz Cleveland a, O., In okolice dobe late tudi pri nasej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Glair Ave., N. E. Naročniki na te knjige, kteri ee spremenili svoj naslov, ^ Iroma ki ae se preselili, naj nam naznanijo eve) novi in stari naslov, da knjige gotove dobe.
i e
Nadalje smo .obill tudi
PRATIKE
za leto 1908
i—e* m w w m v m
t Telefon 245.

Frank I*etliovšelk
720 Market Street.	Waukegaa, 111.
priporoča rojakom svoj
A L O O N, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in wliiskej, ter	I
^ ima na razpolago line k 111 od k e.	|
V svoji PRODAdALMCl ima vedno iveže groce-	4 1= rije po nizkih cenab.
Pošilja denarje t staro domovino zelo Iittro in ceno; v	^ t zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Is'e^v Vorku*
Dra&tnak*.
Jfk dobe ra fft.
Dobe ae pri
FRANK SAKSER 00„ 109 Greenwich Street, New York. 6104 St. Clair Ave., Olavaiaad. O.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojaki Slovenci in Hrvati, kteri potrebujete dobre zimske obleke, priporočam vam staro obče znano trgovino
STAR STOR na ttev. 760—770 West Washington Street, Tndlanapolia, Ind. Vprašajte se za Josipa Beklaa, ker z menoj lahko govorite v domačem jezika in zagotovim vse, da bodem vsaeega popolnoma zadovoHL Jaz govorim slovensko, hrvatsko, nemško, msdjszsko, maeedonsko in amgle£ko.
Nadjaje ee mnogoštevilnega se priporočam
NAZNANILO.
Bratom društva sv. Alojzija štev. 36 v Conemaugh, Pa., se -naznanja, da je bilo pri redni seji dne 15. dee. sklenjeno, da se plačuje bolnim bratom le $5.00 podpora na teden, in sicer za nedoločen čas. Vsak član v slučaju 'bolezni, ko ji se ne bodo ravnali natančno po pravilih, nimajo nobene pravice do podpore. (21-24—12)	ODBOR.
*1B> .ulji »A.	S	-rfftiim^- -tr nr. i I rL_. f- —

MARKO KOFALT,
2495So. Front St., STEELTO.N, PA.
Priporoča se Slovcncem in Hrvatom v Steeltor.u in okolici za iskricvsnje kupnih pogodb, pooblastil ali p ^!/ionioči (Voli-macht) in drugih v octnrski posel spadajočih stvari, ktere tečno in po ceni izvršujem.
Dalje prodr. em parobroene listke ra v stnr; kraj sa vse b l}=e parnike in pLirobrodr.e proge ter pt-Siljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle gs lakom toplo priporočamo.
FRAMv SAKSER CO,
J
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI 131 NAJCENEJŠI DNEVNIKI
(T
Nižje Doduisana uri00ro-Č2IK £ • in Hrvatom svoj___.....
SALOON
107=109 Greenwich Street,
0000INEVV YORK0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in iraportiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne sraodke...........
linam vedno pripravljen do* ber prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............
stanovanje ici hrnno
proti nizki ceni. Postrežba solidna ............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
J>
matirii ff—■1W'"T«U"-inlflli-ri'ill'I -rdnn-rT" -fit 'A ■ -fr	■ t: .. ^-ife. Ck- ■ > Q&t^'
e prezreti 1
Slika predstavta uro z zlatom prevlečeno in dvonimi pokrovi, velikost 16",in e
jamčena za 20 let.
Kolesovj^ je naboljScga amerikan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo
$13.°°
Za obilne božične naročbe se zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še neka časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič.
Spoštovanjem se priporočam
M. Pogorele^
lt 14 Heyworth Building Chicago, 111.
OPO*?% \ 'rdnakc vsebine arm je dobiti po urn nji etai nuji« «■ rmpc Tth sixe*1 in vetje velikosti 18th sixe xm gospe ae
Naslov zrn knige. M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich.
M«
■jJLv flni^
NAZNANILO IN PBIPOBOdlLO.
Rojakom ▼ Chury, Ind., in okolici naznanjamo, da je sa tamošnji okraj naš sastopnik
Mr. BTJDOLF AR A Z, kteri Jo otvmrfl t ivoiem noeloojn SALOON. Rojakom
in
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY F> 1 V_Q
ktero je varjero ii najboljšega .mportiranega čcf-kega bti clr. I\adi tepa naj n^kdo ne zamudi poskusiti g2. v svojo h?triO korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih f rijateljev ?n drugih.
LeJ^y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti z ves Le pri (ieo. Travnlkar-jn 6102 Si. Clair Ave. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY- BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.

' v^.-f -i' ■ <4sL C,

DBUOA KNJIGA.
( Nadaljevanje.)
"Pa se razidemo. Toda znaj, ker se je oglasil sam, dam to službo rajši Zawilowskemn nego kteremukoli drugemu. Čez tri dni ima začeti z delom. V tem sem mu izplačal naprej mesečno plačo, ker jo je potreboval."
"Bil je suh."
"Zdi se mi. Tukaj je še stari Zawilowski. oni, ki ima hčerko, jako bogat človek. Pa sem vprašal našega, ali ni njegov sorodnik T Dejal mi je, da ne, pri tem pa ga je oblila rdečica, torej si mislim, da je."
"Toda tako je pri nas! — V ničemer ni ravnotežja." Nekteri zatajujejo sorodnike, ker so ubožni, drugi pa zato, ker so bogati. Vse iz strahu in radi nieemurnega ponosa. Sicer se ti prikupi hipoma. Moji ženi je bil jako po vol ji.*'
"Kdo je bil tvoji ženi po volji T" vpraša gospa Bigielova, zdajci vsto-pivši.	^
*' Zawilowski.' *
"Čitala sem njegovo lepo pesem z naslovom: 'Na pragu'. Zawilowski je videti, kakor bi nekaj prikrival ljudem. "
"Prikrival je siromaštvo, ali bolje, siromaštvo je prikrivalo njega."
"Ne, videti je, kakor bi bil doživel veliko prevaro."
''Vidiš jo, romantistko! Rekala mi je, da je mnogo trpel, ter se je čutila razžaljeno, ko sem izrekel mnenje, da je trpel morda za črvi kakor otrok ali za uroki. To ji ni dovolj poetično.'
Toda .Polaneški pogleda na uro ter se jame hudovati.
4 'Marica se ni izkazala," reče, "kako je netočna.*1
Toda prav v tem trenutku je ona "netočna" prišla, pravzaprav se pripeljala. Sestanek se je zvršil brez razvnetja, zakaj z gospo Bigielovo so se bili sešli že na kolodvoru. Polaneški pove ženi. da ostaneta pri obedu; radostno je privolila, nato pa se jela ukvarjati z otroki, ki so kakor nevihta pridrli v sobo.
V tem je dospel Zawilowski, ki ga je Bigiel predstavil Polaneškemu. Bil je še jako mlad človek, pri sedemindvajsetih ali osemindvajsetih letih; ko ga je Polaneški ogledoval, je zapazil, da ni videti kakor človek, ki bi bil mnogo trpel. Bil je očividno zmeden v družbi, ki je na pol ni poznal. Izraza je bil nervoznega; brada mu je kipela močno naprej kakor Wag-nerju. Oči je imel črne, vesele in čelo neizrecno nežno, bolj belo nejro drugo obličje, a na njem so bile razločno videti žile v podobi črke Y. Pri tem je bil dokaj visok in precej okoren.
"Čul sem," reče Polaneški, "da postanete čez tri dni naš kolega?"
"Da, gospod principal," odgovori mladi mož, "bolje je služiti v pisarni."
Polaneški se spusti v smeh.
"Samo dajte mi mir s principalom. Pri nas nismo vajeni rabiti naslovov. Ne vem. ali bi moji ženi ne bil naslov po volji zato. ker bi se imela samo sebe za veljavnejšo."
Zdajci se obrne k Marici:
"Čui, gospa principalova, ali hočeš, da bi te klicali za gospo princi-palovo T To bo novs zabava.''
Zawilowskega prevzame zadrega, vendar se tudi zasmeje, ko odgovori gospa Polaneška:
"Ne, ker se mi zdi, da mora imeti principalka takšno čepieo (tu pokaže z roko, koliko), jaz pa nimam rada čepiee."
Zawilowskemu je bilo takoj ugodneje ob veseli dobrosrčnosti teh ljudi, toda iznova ga je obšla zadrega, ko mu je rekla Marica: "Moj stari znanec ste. Sedaj nisem čitala nie novega, ker sva se šele ravnokar vrnila. Ali je izšlo kaj v tem času?"
"Ne, niilostiva gospa," ji odgovori, "s tem se ukvarjam tako kakor Bigiei z godbo; v prostem času in za zabavo."
"Ne verjamem," odgovori Polane-ška. —
In imela je pravico, da ni verjela, ker temu res ni bilo tako. V odgovoru Zawilowkega tudi ni bilo odkritosrčnosti, toda hotel ji je dati z njim razumeti, naj ga imajo najprej za ko-respondenta trgovskega zavoda in naj ravnajo z njim kot z uradnikom, ne pa kakor s pesnikom. Dajal je tudi Bigielu in Polaneškemu naslove, a to ne samo iz udanosti, nego ker je botel pokazati, da ima pisarniško delo, prevzemŠi ga nase, za tako dobro kakor vsako drugo, da se pripravlja na to nalogo in se hoče pripravljati še dalje. Tičalo pa je v njem tudi nekaj drugega- Zawilowski, dasi je bil Še mlad, se je zavedal, kako so smeft-ni tisti ijudje, ki napišejo eno ali dve pesmi, pa se zleknejo v gube prero-kov ter hočejo, da bi jih ljndje imeli take. Njegova velika samozavest je tresla od mtnha pred
jo — padel je v drugo skrajnost ter se skoro sramoval, da se bavi s pesništvom. V poslednjem času, ko je trpel veliko bedo, je bil celo čudak, in najmanjša opomnja od kterekoli strani o tem, da je pesnik, mu je zbujala pritajeno jezo.
Obenem pa je čutil, da ni logičen,1 zato bi bilo najbolj enostavno to, da ne bi p . pesni in jih ne objavljal; toda teg.. ae ni mogel vzdržati. Njegova glava še ni bila ovita s sijem, toda padlo je nanjo nekoliko žarkov, ki so mu kmalu ozarili čelo ter kmalu gasnili po tej meri, kakor je deloval a!i pasel lenobo. Po vsaki novi pesmi se je jel žarek vnovič lesketati, in Zawilowski, enako sposoben kakor ča-stiželjen, je cenil prav ta blesk slave bolj nego vse drugo na svetu. Hotel je, naj ljudje med seboj govore samo o njem, toda ne vpričo njega. Ko je slutil, da ga jamejo pozabljati, mn je to skrivoma zamrzelo. Bila je v njem nekakšna razdvojenost samoljubja, ki koprni po slavi, a jo obenem odganja zaradi izvestne divjosti in izvest-nega ponosa in bojazni, da nihče ne bi rekel, da je premnogo. A vrhutega je tičala v njem množica upora kot v človeku mladem in oprijemljivem, na kterega upliva vse in ki čuti vse izjemno, a pri tem čutenju pogostoma ne more najti svojega "jaz". Iz tega vzroka se umetniki pogostoma kažejo nepri rodne.
V tem so prinesli na mizo jed. Pri obedu se je razgovor sukal umevno okrog Italije in ljudi, ki sta jih bila Polaneška srečala ondi. Polaneški je pripovedoval o Bukackem in o njegovih poslednjih trenutkih kakor tudi o njegovi poslednji volji, po kteri je podedoval znatno imetje. Mnogo izmed večjega dela se je imelo uporabiti v javne namene — o čemer bi se imela še dogovoriti z Bigielom. Imeli pa so Bukackiega radi in spominjali so se ga sočutno; gospa Bi-gielova je imela celo solze v očeh, ko je Marica omenila, da se je pred smrtjo izpovedal in umrl kot kristjan. Toda to sočutje je bilo takšno, da je bilo pri njem mogoče obedovati, in ako je Bukacki nekoč v resnici vzdihal po Nirvani, je dosegel sedaj to. kar je hotel, in dasi je bil bližnji in ljubljen znanec, je vendarle za seboj Zapustil lahko minljiv spomin. Še teden, mesec ali leto dni — in njegovo ime se pretvori samo v gluh zvok, saj si ni pridobil globlje ljubezni, ker ni poznal nobene, in življenje mu je minilo tako, da je celo po takem otroku. kakršen je bila Litka, ostalo ne le stokrat več žalosti in ljubezni, nego tudi spominskih stopinj. Zawilow-skemu, ki ga ni poznal, je zbudilo njegovo življenje izpočetka živo za nimanje, ko je pa zaslišal vse, kar je pripovedoval Polaneški, je rekel: "Sicer je to le kopija!" — Bukaeke-jra, ko je zbijal šale z vsem, bi bil gotovo zabolel takšen nekrolog.
Marica je hotela obrniti razgovor na veselejše stvari in je zato jela pripovedovati o izletih, ki sta jih bila napravljala po Rimu in njegovi okolici, bodisi sama, ali s Swirskim, ali z Osnowskim. Bigiel, ki je bil tovariš Osnowskega ter se je časih srečaval z njim, je dejal:
"On ima eno ljubezen, to je svojo ženo, in eno sovraštvo, to je do svoje debelosti, pravzaprav naklonjenosti do nje. Sicer pa je najboljši človek.*'
"Toda videti je dokaj šibek,*' reče Marica.
"Pred dvema letoma je bil skoraj tolst, ko pa se je jel voziti na velo-cipedu, tekmovati, uporabljati Ben-tingovo zdravilo, piti poleti karlo-varsko vodo in odhajati transpiraciji na ljubo v Italijo ali v Egipet, je zopet shujšal. Sicer nisem dobro povedal, da čuti sovraštvo do debelosti — to je njegova žena! A on se dela tako iz koketerije, z obzirom nanjo. Pa tudi preplesal je po cele noči — prav iz istih razlogov."
"To je sclavus saltans," reče Polaneški. "Swirski nam je že pripovedoval o tem."
"Umejem. da je mogoče ljubiti ženo," reče Bigiel, 'da jo je moči smatrati, kakor pravijo, za zenico svojega očesa. Pa bodi! Toda jaz, Bog ve, sem slišal, da zlaga o njej pesmi, da odpira z zaprtimi očmi knjigo, si z nohtom zaznamenuje pesem in vedežuje iz tega, kar Čita, ali je ljubljen ali ne. Ako se pokaže slabo znamenje, je takoj ves klavern. Zaljubljen je kakor dijak. Sešteva vse njene poglede, se trudi ugeniti, kaj pomeni ta ali ona beseda; poljublja ne le njene noge in roke, nego, kadar si misli, da ga nihče ne vidi. poljublja tudi njene rokavice .... Bog ve kaj! A to že dolg* leta."
"Oh, kako je ljubezniv!" reče Marica.
"Ali bi hotela, da bi bil tudi jaz tak T" jo vpraša Polaneški.
Ona je za trenutek premišljala, nato pa odgovorila:
"Ne, ker bi bil potem drugačen, nego si."
"To je Maechiavelli!" reče BigieL "Vredno bi bilo zapisati takšen odgovor, ker je to obenem pohvala la nekoliko kritike la potrdilo, da Je te-
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti y vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. R1CHTERJEV1M
SldroFa inEspeik rjem
Dr. Goldstein, 134 Kivington St. v New Yorku izjavlja: Or. l<ich-terjev Sidro Pain Expellee sem iz-^tpsel, kot najboljše sredstvo v vseh ^Slučajih, V katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
tQm Naša znamka Sidro je na
* fi . vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
P- Ad. RICMTRR & Co.
215 Pearl St., New York.
ko, kakor je, najbolje in da bi bilo
mogoče želeti še kaj boljšega. Posvetujte se o tem." •
"Jaz sprejemam to za pohvalo," reče Polaneški, "dasi gospa (obrne se k Bigielovi) gotovo poreče, da je to resignacija."
Gospa Bigielova odgovori nasmehoma:
"Površje je stkano iz ljuhesai, resignacija utegne priti časih fekvt ped vleka, kadar prihaja hladno."
Zawilowski radovedno pogleda Marico. Ona sama se mu je zdela lepa in simpatična, a ob njenem odgovoru se je kar zamislil. Prišlo mu je na misel, da je tako mogla govoriti samo zelo ljubljena žena. In jel je ogledovati Polaneškega nekamo za vidno; ker pa je bil velik plašljivec, so mu prišle obenem v glavo besede: "Pri sosedu je ljuba žena."
(Dalje prihodnjič.)
katere se dobe v zalogi
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N.Y.
MOIjJLT V KN1K-L:
BOGU, KAR JE BOŽJEGA, Učen molitvenik za možke, zlata obreza, fina vez $1.00, zlata obreza pol-usnje 75e.
DUŠNA PAŠA (spisal skof Fr. Baraga), platno, rudeea obreza 75e., broširana 60e.
JEZUS IN MARIJA, vezano v slono kost $1-50, fino vezane v usnje $2.00, vezano v šagrin $1.00. vezano v platno 75e.
KLJUČ NEBEŠKIH VltAl. nmmm n v slonokost $1.50.
M AT.T DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50 c.
RAJSKI GLASOVI 40e.
OTROŠKA POBOŽNOST 25e.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70«., slonokost imit. $1.50.
THT^tn zlata obreza 80e., __	- - 5.
URA, zlata obreza, lino vessno
$2.00, šagrin vezava $1.20.
Življenjepis
našega pesnika
Simon Gregorčiča
spisal Anton Bnrgar ' je dobiti po 50e. pri Frank Sakser Co.
JOl-IIN VENZliL, 1017 E. 62ad Street, N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec 'kranjskih in nemSkih
HARM O IN I IC.
Delo_napravim na zahtevanie naroCni-
ike, a delo
:žno in dobro. Tri vrstni od $22 do
kov. Cene so primerno nisi
trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $4Ž>. PloSče so ix najboljšega cinka. lz-delujemnudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm je od $45 do $80.
JOHN KRACKER
SUCLID, O.
UČNE KNJIGE. ABECEDNIK SLOVENSKI,
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20e.
AEENOV NEMŠKO - ANGLEŽKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA 40e.
ČETRTO BERILO 40e.	_
Dimnik: BESEDNJAK SLOVEN-SKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90c.
EVANGELIJ, vezan 50e.	*
GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan
HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 50e., nevezano 40c.
KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c.
NAVODILO ZA SiPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 75c.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c.
ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI IN SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR 30c.
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c.
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič-Bartel, nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVAR STjO VENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, flno vezan $3.00.
SPISOV NIK LJURAVNIH IN ŽE-NITOVANJSKIH: PISEM 25e.
SPRETNA KUHARIOA, brožirov^no 80c.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c.
VOŠČILNI LISTI 20c.	_
ZBIRKA LJURAVNIH IN SNUBIL-NIH PISEM 30c.
ZGODBE SV. PISMA STAiRE IN NOVE ZAVEZE, vezano 50c.
ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30e.
ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 40e., broširano 30c.
aeoga
« kakovosti nadkriiji jejo vhs draga ameriška vina.
Kadeče vino (Concord) prodaja* po 50e galooo; telo vino (Catawba
o 70e g&looo. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VHfC JE 50 GALON.
BKENJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja E •teklenie 'aj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmanj e posode za žganj« »o 4^£gslooe.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča TOHX KRAKKR,
Sttdid, Okle.
IVA PRODAJ
NARAVNA CALIFGRKIJSKOINA
Dobro črno ia belo viae od 36 de 45 wntof galona.
Staro belo ali črno -vino 50 eetotov gaLona.
Wooalini; 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 ftloo ■am posodo plaftaiti.
Drotaik po $2J>0 galona. Slhovia po $3.00 gakma. Pri večjem aaroftalu
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE
ALADIN S ČAROBNO SVETELNI-
OO lOe. ANDREJ HOFER 20e. AVSTRIJSKI JUNAKI, ves. 90e^
nevez. 70e. BARON TRENK 2»«. BELGRAJSKE BISER 16e. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. BERAČICA 20c.
BOJTEK, v drevo vpreženi vitez, 10c.
BOŽIČNI DAROVI lOe. BURSKA VOJSKA 30e. CESAR FRAN JOSIP 20c. CESARICA ELIZABETA lfie. CIGANOVA OSVETA 20«. CVETINA BOROGRAJSKA 90s. CVETKE 20c. ČAS JE ZLATO 20c. ČRNI BRATJE 20e. DAMA S KAMELJAMI, fino vezano $1.25.
DARINKA, mat.A ČRNOGORKA, 20c.
DETELJICA-, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c.
DOMA IN NA TUJEM 20e. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI
vezan OOe. DOMAČI ZDRAVNIK po Kneippu,
nevezan 50eu ERAZEM PREDJAMSKI ISs. ERI 20c.
EVSTAHUA lfie. GENERAL LAUDON 95s. GEORGE STEPHENSON, sls lilii nie, 40e.
GOLOBČEK IN KANARČEK ISs. GOZDOVNIK, a neako, akspsj TSs. GROF BADECEI SAo. HEDVTKA, HILDEGAJKDA
IVAN RESNICOLJUB 20c. IZANAMT, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE 20c. IZGUBLJENA SREČA 20c. IZIDOR, p>obožni kmet, 20c. JAROMIL 20c.
JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov.
umetno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD 20c. KNEZ ČRNI JURIJ 20c. KRIŠTOF KOLUMB 20c.
oaVKTA 15e. KAKO POSTANEMO STARI 40*. LAŽNJTVI KLJUKEC 20c. MAKSIMILIJAN I., cesar mehikan-ski, 20e.
MALI VITEZ, 3 zvezki, skupaj
$2.25.
MARIJA, HČI POLKOVA, 20c. MARJETICA 50c. MATERINA ŽRTEV 50c. MATI BOŽJA Z BLEDA 10c. MIKLOVA ZALA 30c. MIRKO POŠTENJAKOVTČ 20c. MLADI SAMOTAR 15c. MLINARJEV JANEZ 40c. MRTVI GOSTAČ 20e. MALA PESMARICA 30e. MALI VSEZNALEC 20c. MUČENTKI. A. Aškerc. Elegantno
vezano $1.25. NA INDIJSKIH OTOCIH 25e.
NA PRERIJI 20e._
NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki,
vsaki 20c. Naseljenci 20c. NASELNIKOVA HČI 20e. NAŠ DOM. Zbirka -povesti. Vsak »k
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELJČANA 20c. NEZGODA NA PALAVANU 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI 20c. NARODNE PESMI. Žirovnik. Tri
zvezki, vezano, vsak po 60c. OB TIHIH VEČERIH 70e. OB ZORI 50e.
ODKRITJE AMERIKE 40c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30c PAVLIHA 20c.
POD TURŠKIM JARMOM 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC 20c. PRAVLJICE (Majar) 20o. PRED NEVIHTO 20c. PRI SEVERNIH SLOVANIH 30e PRINC EVGEN 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20c. PRI VRBOVČETVEM GROGI 20c. PRST BOŽJI 15c. PRVA NEMŠKA VADNICA 35c. POEZIJE. F. Prešeren. Vezano 80c.,
broširano 50e. POEZIJE. Vojanov-R. Majster. 60e REPOŠTEV 20c. RINALDO RINALDINI 30c. ROBINSON, vezan 60c. ROBINSON CRUSOE 40c. RODBINSKA SREČA 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50.
ROPARSKO ŽIVLJENJE 20c. SANJSKE KNJIGS, velike, 30c SANJE V PODOBAH, male, 15c. SENILLA 15c.
SITA, mala Hindostanka, 20e. SKOZI ŠIRNO INDIJO 30c. SLOVENSKI ŠALJIV EC, 2 zvezka
po 20e. SPISJE 15c.
SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE 25e. S PRESTOLA NA MORIŠČE 20c. SRBČOLOVEC 20c. STAN3JEY V AFRIKI 20c. STEZOSLEDEC 20e. STO BERIL ZA OTROKE 20c. STO MAJHNIH PRIPOVEDK 25c. STRELEC 20c. STRIC TOMOVA KOČA 40e. SV. GENOVEFA 20c. SV. NOTBURGA 20c. 60 ^TAT.TTT POVESTIJ 20c. STOLETNA PRATTKA 60c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak 20e.
ŠALJIVI SLOVENEC 75e. ŠTIRI POVESTI 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20e. TIMOTEJ IN FILOMENA 20c. TtSOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov $6.50.
TTUN LING, morski razbojnik, 20c
V	DELU JE REŠITEV 20e. VEN ČEK PRLPOVESTI 20c.
V	GORSKEM ZAKOTJU 20c. VRTOMIROV PRSTAN 20e.
V	ZARJI MLADOSTI 20c. WINNETOU, rdeči gentleman, tr
zvezki $1.00. ZLATA VAS 25c.
ZNAMENJE ŠTIRIH, zanimiva po vest, 12c.
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL 50c Z OGNJEM IN MEČEM $2J50. ŽENINOV A SKRIVNOST 20e.
s cvetlicami in humoristične po 3c., dazeat 30c. Razne svete podobe, komad 5e, ducat 30e. Ave Marija 10c.
Album mesta New York s krasnimi slikami mesta 40c.
OPOMBA. Naročilom je priloži ti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamka h. Poštnina je pri vseh teb cenah že všteta.
FIKE
' 7" hr7i->pa rri?*.* d Of.- ' V.frodrutbi hočeš na c.:n yr. :n bodeš najst ii«ineje postni j n Fr. Sakserh id9 čreenvi r --t . New York, zau nai se vsak	r.^ niega obTir-
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobra črno vino po 50 do 60 ct.
g al on s posodo vred. Dobra belo vino od 6U do 70 ct.
galon s po.«odo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošliejo denar, oziroma. Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL

XLJ3
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Of:cijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.

Priporoča se Slovencem in 11 rvatom o priliki potovanja v ttaro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da priile na številko
lOQ Greenwich Street,
in nikamor drugsun ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, pralno se da pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti 7. nami.
grgarr^i k v 1 iit ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE
veliki 25e^ mali lOe._ _
ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽE
LE, mifi lOe. ZEMLJEVID EVROPE «e. KBlITJKVH) ZJEDINJENIH DR ŽA.T
_______
DIN A POMOČ
so
PROSI ZDRAVILA,
Berite to zahvalno pismo, katero nam je poslal naš rojak iz hvaležnosti za zadobljeno zdravje. Zdravil se je pri mnogih zdravnikih ali vse je bilo zamanj, ali ko se je obrnil na naše slavne zdravnike in ko je užival čudovita OROSI ZDRAVILA, je v treh tednih popolnoma ozdravil. Citajte njegovo pismo! Prepričajte se sami !
V zadnjem mescu je bilo ozdravljenih 719 bolnikov.
ROJAKI !
Jast niže podpisani sem bolehoval na eni jako teški, dolgi in hudi bolezni. Nikdo me ni mogel ozdraviti ako ravno nisem žalil ne denarja ne truda. Res tesko je za človeka, ako vidi da mora mlad umreti in da ni za njega več pomoči in zato me bode gotovo vsaki razumil, da sem z veseljem privolil, to pismo v časopise d; i in se mojim resiteljom in dobrotnikom javno zahvaliti za zdravje katero so n;i povrni i L UbognI sem svet nekega prijatelja in pisal sem po zdravila na
Amerika Europe Co.
od katerih sem tudi takoj zdravila dobil in po preteku treh tednih i ko vsaki misii moje veliko veselje ko sern ozdravil. 1-ostal .c<jm ;oj t - v- -sel in čvrst in dobil sem zopet veselje na svetu, kai^ro sem j oj.rt: po poj noma zgubiL
Želim in svetujem, da se vsaki Slovenec in hrvat kateri 1 : te slavne zdravnike obrne, ker zagotovljen sc-m, da bodo vsakemu pomagali kakor so meni in jast jim kličem, **Bog jih živi" še mnogo let v korist in pomoč nagega trpečega naroda. Ostanem vedno hvaležni, M. SKRT1Č _3114 Canal St., Milwaukee.
SLOVENCI 1 Ako ste bolni in naj si b>de kakoršnja koli bolezen da hoče, plSite na AMERIKA EUROPE CO., naši slavni zdravniki bodo Vašo bolezen preučili in na podlagi VaSe diagnoze Vam prava OKOS1 zdravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete ozdravili.
Ako mi nismo gotovi, da Vas zamoremo popolnoma ozdraviti. Vas ne sprejmemo v zdravljenje.
Mi povrnemo vsakemu denar, ako bi nebi pri nas popolnoma ozdravil.
Možke ali ženske tajne spolne bolezni se ozdravijo popolnoma in naj hitreje od zdravnikov pri Amerika Enrope Co., ker mi imamo zdravnike kateri so Specialisti posebno za take bolezni. Na vsaki način pa želimo, da nas vprašate za svet katerega Vam radovolno in brezplačno damo.
Pišite po na»o novo knjieo " SPOZNAJMO SE katera je vsakemu v korist in mi Vam jo bodemo poslali zastonj.
Vsa pisma pošlite na zdravniški zbor.
Dr. ROOF, Or. SP1LUNGER, Dr. KNIGHT
1» America Europe Co.
(OROSI)
161 COLUMBUS AVENUf, NEW YORK.
Uradne ore so od q. nre dopolndne do 6. nre popoludne.

e ze
na tako
. . . . . - • * - " .

j.