en-
”)
E
Na»l«T — Adflramil
NOVA DOBA
JUT 81. Clair Ar«. Cleveland, Ohio.
(Tel. Henderson 3889)
F
3mC
u
(NEW ERA)
Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število,
toda 25,000 bi se slišalo še lepše!
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Htted An Second Class Matter April lath, 1926. at The Post Office at Cleveland, 0.. Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at cpecial rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
36 — ŠTEV. 36
CLEVELAND, O., WEDNESDAY, SEPTEMBER 3RD 1930 — SREDA, 3. SEPTEMBRA 1930
VOL. VI. — LETNIK VI.
Poteke slovensko-ameriške vesti
K •
c*’0van je zastopnikov Pih klubov J. S. K. Jedno-bo vršilo 12. in 13. sep-®ra v Clevelandu, O. Zbo-Jtlia se bo udeležil tudi glav-Pfedsednik, sobrat Anton ;snik.
d>
jenska šola S. N. Doma v landu prične z novim šol-)etom v septembru. Vpi-učencev v nižje razre-*atero vodita Mrs. Anto-* Simčič in Mrs. Mary Iva-1 se bo vršilo v soboto 13. 8tt>bra. Višja razreda bo-!Va. oziroma trije, če se ‘s‘ dovolj učencev. Prvi ri*zred bo poučeval Mr. F. Truger, druzega Mr.
0 J' Grili, tretjega pa Mr. Jerman. Višji razredi bo-
^žirani po sistemu trime-. tečajev. Vpisovanje v v višje razrede se bo 1*9. septembra. V nižjih ; rh se bo poučevalo ob so-
1 v višjih pa ob petkih v'	!f' šola bo imela letos
sobo in boljšo opremo.
K- ,	*
Jugoslavije obsega polo-SePtemberske številke obit)	to jn zanimivega ameri-
3 Mesečnika ‘‘The National ftPhic Magazine.” Opisu /klanih 45 ilustracij in 25 ^fij v naravnih barvah.
C	opis	Jugoslavije,	na-
ejl “Jugoslavia — Ten After” (Jugoslavija po  k1 jetih), je sestavil znai^i ^	avtor	Mr. Melville
fiv,	.	v .	. v
, *	Slik	je	največ iz	juz-
fftjev Jugoslavije, ter so > Slovencev prav tako *ve kot za Američane, je omenjena na krat-prav simpatično; po  .,	^ zastopana s tipičnim
na katerem se suši .c‘ navezana koruza, z le-% Bled, in z mestom Ce-■e z»	ki	se	zanimajo,	ka-
o.	> Jugoslavijo drugorod-
1	J oi si nabavili letošnjo
tow>°	. fersko izdajo omenjene-
'bre*	^e^nika. Stane 50 cen-
k1,8e dobi navadno na vseh j stojnicah, kjer se prosti in magazini.
tihi
, *nula je dne 25. avgu-^rooklynu, N. Y., Mrs. u8 Pleše, sopioga dr. M. e> ki je znan slovenski Lovnik in tudi član J. S.
s.
( lcagu pa dne 28. av-l 110 daljšem bolehanju ' ^ Mrs. Helen Zavert-k°va po pokojnem Jožetu ■Jku, nekdanjemu ured-iji r°svete,” ki je umrl 28. j 1929, torej natančno
C p.rej-
v etim naj bo tem potom
0 sožalje!
^cija KSKJ, ki se je
\y ^Vaukeganu, 111., je bi-[JO	l^en v torek 26. avgu-
Jala je devet dni. Novi te-	°c^or je sestavljen sle-
ll'
'H
tif °Peka iz Waukegana, lJlo ednik; John Germ iz
1 k Col°- prvi podpredsed-iK°’	'l’ y Hochevar iz Cleve-
\ druga podpredsedni-( Zalar, glavni tajnik; k. V'yt[n’ pomožni tajnik;
^znikar, glavni bla-. l*,’ Hev. Plevnik, duhovni ,	; Vr> M. Oman, vrhovni
,«b C*C \ ’ Matt Shukle, Mrs. \ ‘‘kovich, Frank Lokar, ^ rince in Frank Fran-S' lit'črniki; John Žulich, (h8P°darich in Rudolph na 2. strani)
A
KRATEK TEDENSKI PREGLED
KONVENCIJA Federation of Labor v državi New York se je nedavno vršila v Buffalu. Na konvenciji je govoril governer Franklin D. Roosevelt, ki se je izjavil, da se bo morala legisla-tura baviti z načrtom zavarovanja proti brezposelnosti. Po njegovem mnenju ni bilo v deželi take brezposelnosti že od leta 1893. Tudi konvencija se je izrekla za državno zavarovanje proti brezposelnosti.
Podgoverner Lehman je na omenjeni konvenciji izjavil, da je prosperiteta odvisna od nakupne moči ljudstva in da zniževanje plač podaljšuje depresijo.
Konvencija se je izrekla tudi za modifikacijo prohibicij skih postav.
PRIMARNE VOLITVE
PREDSEDNIK HOOVER je pretečeni teden pozval h konferenci pomožnega zakladniškega tajnika F. Heatha in pomožnega generalnega poštarja J. W. Phil pa ter se posvetoval z njima glede pospešen j a javnih zgradb, da bi se s tem zmanjšala brezposelnost. Za zgradbo federalnih poslopij, za regulacijo rek proti povodnjim, za zgradbo cest itd. je kongress dovolil svoto 568 milijonov dolarjev. Predsednikova želja je, da se s tozadevnimi deli nič ne odlaša, ampak se jih pospeši, kolikor mogoče, da se na ta način zmanjša brezposelnost.
V REPUBLIKI PERU je vojaška revolta strmoglavila predsednika republike Augusto B. Leguia. Predsednik je skušal na križarki “Admiral Grau” pobegniti v inozemstvo, toda vojni svet, ki je prevzel vlado, je pozval križarko nazaj in odredil aretacijo bivšega diktatorja. Poveljnik straže, ki čuva bivšega predsednika in njegovega sina, je poročnik Alfonso Llosa, ki ga je bil bivši predsednik poslal za eno leto v zapor na kazenski otok.
Bivši predsednik bo postavljen pred vojno sodišče. Pred vojno sodišče namerava nova vlada postaviti tudi Harolda Growa, ki je Američan. Resig-niral je bil iz mornarice Zedinjenih držav, da je postal pod Leguio načelnik peruvanske zračne flote. To morda dovede do posredovanja od strani ameriške vlade.
BEG PRED TORNADOM
IZ ARGENTINE prihajajo poročila, da je pričakovati revolucionarnega izbruha proti vladi predsednika Irigoyena.
V PRIMARNIH VOLITVAH v Calif orni ji je dobil republikansko nominacijo za governer-ja James Rolph Jr., dolgoletni župan mesta San Francisco. Njegov protikandidat je bil dosedanji governer C. C. Young, ki je bil poražen.
BIVŠA PRINCEZA, bogata Dorothy Snyder, ki se je svoje-časno ločila od princa Nikolaja Karagjorgjeviča, bratranca jugoslovanskega kralja, se je te dni poročila z Billom Caffray-em, ki je mehanik v Reno, Nevada. Zanjo je mehanik več vreden kot princ.
 o ------------
Mnogo zemlje
Če bi se vse ozemlje Zedinjenih dtfžav v enakih kosih razdelilo na vse prebivalstvo, prišlo bi na vsakega posameznika 16 do 17 akrov.
Dostikrat čitamo o primarnih volitvah (primary elections) in njihovem pomenu z ozirom na volitve za kongres, ki se vršijo kasneje v novembru. Kaj je izvir in svrha teh primarnih volitev?
Primarne volitve so bile ustanovljene, da se zatre nadvlada vsemogočnih političnih vodij (political bosses). Ta nadvlada (boss rule) se je razvila zlasti po Civilni vojni, ko so politični mogotci zadobili neomejeno oblast nad strankinimi odbori in delegati državnih konvencij. V mnogih državah in krajih je organizacija politične stranke v rokah enega ali nekoličine političnih mogotcev, ki postavljajo strankine kandidate—dostikrat v tajnih sestankih organizacije — in tako diktirajo volilcem, za koga naj glasujejo, in sploh manipulirajo strankine sile, kakor se jim zljubi. Proti temu načinu postavljenja strankinih kandidatov je bil ustanovljen sistem primarnih volitev. Ni dvoma, da ta sistem omejuje vsemogočnost političnih voditeljev, dasi je seveda ne odpravlja. Na vsak način se kandidat stranke imenuje potom javnih volitev in, dasi politični voditelji lahko vsiljujejo svoje kandidate, vendarle imajo volilci dotične stranke priliko izjavljati, da-li marajo za takega kandidata ali rajši hočejo kot strankinega kandidata kake druge kandidate.
Prva primarna volitev v Združenih Državah se je vršila v Crawford County v Pennsylva-niji leta <1860. Prva država, ki je uvedla zakon za urejevanje primarnih volitev je bila California. Ni bilo daljnega razvoja do leta 1899, ko je država Minnesota uvedla prisilne primarne volitve za državo. Mnogo držav je potem odpravilo imenovanje kandidatov v državnih konvencijah in nadomestilo ta način imenovanja kandidatov s primarnimi volitvami, izvedenimi pod državnim nadzorstvom.
Primarna volitev služi za razne svrhe: za imenovanje kandidatov za politične mandate, za izbiranje delegatov v strankine konvencije, za izraz želje volil-cev glede raznih političnih .vprašanj in sploh, da se najde, kako je stališče večine volilcev, spadajočih k tej ali oni stranki. Dasi načeloma vsak volilec sme glasovati v primarnih volitvah za kogar hoče, vendar zakoni, ki urejujejo primarne volitve, izključujejo iz glasovnic imena onih strankinih kandidatov, katerih ime ni bilo poprej predloženo od gotovega odstotka vpisanih volilcev. Zato kadar kdo hoče kandidirati v primarnih volitvah, gredo agitatorji okoli s polo, v kateri se nabira gotovo minimalno število podpisov.
Primarna volitev se vrši na dan, ustanovljen v to svrho po državnih ali mestnih zakonih. Odrejen je prostor, kjer naj glasujejo člani politične stranke, ki so poprej izrazili, da spadajo k tej stranki. Politični voditelji navadno imenujejo dva kandidata; kdor izmed nju je izvoljen, je uradni kandidat dotične stranke v splošnih volitvah. V teh splošnih volitvah, ki so tajne, sme seveda vsakdo glasovati za kandidata katere stranke on hoče, dočim so primarne volitve omejene le na kandidate ene ali druge stranke.
Imamo dve vrsti primarnih volitev. Ena je znana pod ime nom odprtih primarnih volitev (open primary). To je volitev za kandidate strank, do katere (Dalle na 2. strani)
V krajih, kjer se tornadi pogosto oglašajo, se domače prebivalstvo pred njimi najrajše po-;krije po kletih. V mnogih slučajih more varno zavetje v kleteh pravočasno doseči, ker bližajoče se zračneIvrtince je možno opaziti na ve| milj daljave.
Bližajoč se torhado je velikanskemu lijaku podoben oblak, na katerega temnejših točkah je videti čudne, zelene ali vijoličaste lise. Ko se- tornado približa, hrumi in bobni kot bi tisoč železniških voz istočasno drvelo preko mosta. i
Na odprti planoti pešec seveda ne more uiti jbližajočemu se tornadu, toda aftomobilist mu lahko uide, ako laitro “stopi na gas.” Tako vsaj izjavlja United States Weather Bureau. Ako ni proti tornadom |varne kleti v bližini, je najboljše skočiti v avtomobil in zdrviti v pravem kotu v stran od smeri v kateri prihaja vrtinec. Ne naravnost pred njim, ampak v stran.
Tornado maloMaj drvi hitrejše kot 40 milj na?uro in če se ga pravočasno opazi! mu je z avtomobilom možno uiti na stran dalje kot seže črta razdejanja. Ta črta je navadno precej ozka. Torej, če avtomobilist zagleda bližajoč se tornado, naj “stopi na gas” in se mu; urno umakne s poti, na desno ali na levo, ka kor mu bolje kaže.
-------o~|—
VRTNARSKI NASVETI
V tem času je, sicer že malo pozno za sajenje endivije, vendar v slučaju dolge in gorke jeseni se taka saditev še dobro obnese. Endivija je najbolj priljubljena salata za jesen in zimo. Včasi je mogoče'še v tej sezoni z uspehom posejati navadno poletno salato. Tudi sladka repa zdaj posejana bo pred nastopom zime že porabna za prikuho.
Cvetlicam na vrtu, enoletnim ali večletnim, naj se vedno sproti porežejo ocvetki, seveda, ako nam ni na tem, da bi nabirali seme. Ocvetki niso na rastlini nič lepega, poleg tega pa jemljejo rastlini moč, da ne more nastaviti novega cvetja. Posebno na vrtnicah ne bi smeli nikoli trpeti ocvetkov, če hočemo, da bodo cvetele do pozne jeseni.
Večletne cvetlice, kot plamenica (phlox), raznih vrst perunike (iris), potonke (peoniasyitd., sc najlažje razmnožujejo z deljenjem grmov oziroma korenin. Ako želimo z enega velikega grma perunike napraviti štiri ali pet manjyih, izkopljemo grm kolikor mogoče previdno in ga lepo razdelimo. Ko te male grmiče posadimo, moramo paziti, da ne bodo prišli pregloboko, ko se zemlja posede. Za to delo je september zelo pripraven čas. V uhem vremenu je seveda treba posajene rastline zalivati.
V tem času je tudi priporočljivo napraviti potaknence geranij, fuhsij, roženkravta, begonij itd. Tri ali štiri palce dolg vrčiček rastline naj se odreže pod členkom, in vtakne v rahlo, nekoliko s peskom pomešano zemljo. To je treba dobro zalivati in v solnčnih dneh nekoliko zasenčiti. V kratkem napravijo potaknenci korenine, in take mlade rastline zimo v hiši bolje prestanejo kot stare.  o----------------------
STARI IN NOVI BABILON
V knjigi Genesis se čita o babilonskem stolpu, katerega so baje hoteli ambicijozni arhitekti pred tisočletji zgraditi tako visokega, da bi segal do nebes. Sledila je baje zmešnjava jezikov in stolp ni bil nikdar dovršen. Znanstveniki različnih nazorov nekako soglašajo, da bi utegnile biti razvaline tega davnega babilonskega stolpa tako-zvani “Hrib Nimrod,” ki se nahaja ob reki E vratu. Nimrod je legendarni ustanovitelj babilonskega kraljestva. Izkopavanja so dokazala, da ta 230 čevljev visoki hrib sestoji iz kupa opeke, na solncu in v ognju žgane. Na velikih planjavah Babilonije, katere je namakala in gnojila reka Evrat, ni bilo kamena zato je potreba naučila prebivalce izdelovati dobro opeko.
Ako predstavlja dotični kup opeke res razvaline “babilonskega stolpa,” bi dotični stolp po računih znanstvenikov ne mogel biti višji kot 660 čevljev, če bi bil kdaj dovršen. V primeri z današnjimi nebotičniki ne bi bil nič kaj posebnega.
V mestu New Yorku samem je več kot ducat zgradb, ki so znatno višje od nameravane višine “babilonskega stolpa.” Poleg nedavno dovršenega Chrysler poslopja na Lexington in 42. cesti v New Yorku, ki se vzdiga 1,046 čevljev nad cestnim tlakom, bi bil “babilonski stolp” zelo pohlevna zgradba. Pa tudi glede zmešnjave jezikov moderni “Babilon,” New York, ne zaostaja dosti za biblijskim, saj se tam govore vsi jeziki modernega in napol modernega sveta. Za nameček lahko slišite tam celo dialekt angleščine, ki ni v rabi v nobenem drugem delu Zedinjenih držav.
------o-------
KRAV.IE PREMIRJE
Dva vojaška oddelka v Camp Meade sta nedavno imela vojaške vaje. Manever je obstojal v tem, da je “rdeča armada” napadla utrdbo, katero je “višnjeva armada” branila. Streljanje je bilo seveda slepo, torej je bilo mogoče “uspehe” ene ali druge armade ugotoviti le potom telefonskih pogovorov. V to svrho je bilo treba položiti preko “bojišča” žice za poljski telefon. Nekaj časa je šlo vse v redu, namreč bojevanje in telefonsko pogovarjanje, naenkrat pa je telefon prenehal funkcijo nirati. Poveljniki so ustavili bojevanje za toliko časa, da preiščejo, kaj je pretrgalo telefonski stik. Kmalu so v zeleni dolinici našli kravo, ki je mesto trave žvečila telefonsko žico. Tako je krava izsilila premirje in z “vojsko” so mogli nadaljevati šele, ko so druge telefonske žice napeljali preko drevesnih vrhov, kamor ne doseže kravji gobec.
-------o-------
Nekaj o solncu
Solnce je oddaljeno od naše zemlje tako daleč, da potrebuje svetloba 8 in eno tretjino minute, da premeri to razdaljo, dasi potuje s hitrostjo 180,000 milj v sekundi. Vlak, ki bi drvel s hitrostjo 60 milj na uro, privozil bi od zemlje do solnca v 175 Jetih. Vožnji listek, računano po štiri cente na miljo, bi stal $3,720,000. Privlačna sila solnca je tako velika, da bi oseba, 100 funtov težka, tehtala na solncu 2,790 funtov. Vročina solnčne površine znaša 6,000 stopinj Celzija ali 10,000 stopinj po Fahrenheitu, kateri se običajno rabi v tej deželi.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Dne 14. avgusta se je na hribu Mirca nad Jesenicami premaknila plast zemlje z veliko skalo vred in se pričela z velikim hruščem pomikati v dolino. Lomilo se je drevje, kotalile so se velike skale, med njimi pa je k sreči le plezala in drsela ogromna, nad 200 ton težka skala, ki je naposled treščila v hišo posestnika Petra Klemenca in jo strla pod seboj, hiši posestnikov Alojzija Novaka in Valentina Hrovata pa močno poškodovala.
Strašno neurje je dne 13. avgusta razsajalo nad Poljčanami. Lilo je brez presledkov in med bliskom in gromom »e je vsula še kot orehi debela toča in uničila ponekod vse pridelke. Posebno so prizadete Spodnje Poljčane.
Zaradi nalivov so Savinja in številni savinjski pritoki močno narasli in na mnogih krajih prestopili bregove. Tako sta v celjski okolici Voglajna in Ložnica poplavili vse nižje ležeče kraje.—Tudi Sava v ljubljanski okolici je močno narasla.
V Gornjem gradu je dne 7. avgusta umrl g. Fran Kocbek, vpokojeni nadučitelj, pisatelj, alpinist in zadružni delavec. Pokojnik je bil rojen v Ločkem vrhu pri Ivanjcih blizu Gornje Radgone leta 1863. Dopolnil je torej 67 let. Kot učitelj je'
tem v Rečici nad Mozirjem, od leta 1890 pa v Gornjem gradu, kjer je ostal celih 40 let do svoje smrti. Pokojni Kocbek je bil odlični planinar. Posebno je ljubil Savinjske Alpe in jo v nemali meri njegova zasluga, da domači in tuji svet pozna divne lepote teh slovenskih Alp
Rubež za 72 let naprej. Neki mariborski trgovec je zaru bil pokojnino državnemu nameščencu, ki trgovcu dolguje račun za prodano blago. Direkcija državnih železnic pa je trgovca g. M. F. te dni obvestila, da je trgovčevo terjatev zabeležila na pokojnino dolžnika na tretjem mestu in bo baje lahko pričela s poravnavo približno po 72 letih in sicer v mesečnih obrokih po 10 Din. želeti je torej tako dolžniku in upniku dolgo življenje.
VSAK PO SVOJE
Najbolj čuden pamž, ki se je izlegel in zagledal beli dan v ameriško - slovenski metropoli proti koncu blagopokojnih Pasjih dni, je štetje posetnikov piknika. “Toliko jih je bilo in taki so bili. Nekaterih ni bilo, pa so se opravičili.” To so zveste, pokorne in disciplinirane duše! *
Vsi drugi, ki niso prišli, da bi bili numerirani in ki se tudi opravičili niso, pa spadajo vT zunajno temo, kjer je jok in stok in škripanje z zobmi, ali pa vsaj med pohujšljivce doline šentflorjanske.
*
Toliko prijetnih reči se je zadnje čase že izpremenilo v puste številke, da končno ni_ čudno, če so prišli na vrsto tudi pikniki.
*
Tužna nam majka! Ako se ta novotarija razpase, bo v bodoče poročilo o pikniku izgledalo kot aktuarjev statement o solventnosti kakšne Jednote.
Preštet bo vsak posetnik ob prihodu in odhodu, zabeležena bo ura in minuta prihoda in odhoda, zapisano bo, koliko jih je “zvrnil,” koliko tikcev je vrgel na baro in koliko pogledov po navzočih krasoticah, koliko nikljev je dal v fond za stradajoče mačke v Patagoniji itd.
*
Pri nas v Clevelandu je vsako poletno nedeljo približno pol ducata oficijelnih piknikov, in
I •	1	1	1	- * i 1
služboval najprej _ v Žalcu,	c,lv‘l. .	”,	•
fpni V Rpi'iri	od	revež-	ki	se	bo	udeležil	le	ene-
Tele z dvema glavama. Na posestvu gospe Kindlove v ban-jaluški okolici je te dni krava povrgla tele z dvema glavama. Teletu sta zraščena oba vrata, glavi pa sta normalno razviti. Ker krava seveda ne more hraniti dvoglavega teleta, je ga. Kindlova kupila “se-salko,” s katero bo skušala hraniti ta čudež prirode na umeten način.
Vrste avtomobilov
Avtomobilska industrija je bila rojena leta 1895 in od takrat je bilo izdelanih in postavljenih na trg v Zedinjenih državah okoli 640 različnih vrst potniških avtomobilov.
še je poštenje na svetu. Neravno je ves prepaden in zasopel prihitel na ljubljansko policijsko direkcijo zidarski mojster Ivan Erjavec iz Male vasi pri Ježici in razburjen povedal, da je malo pred izgubil na glavnem kolodvoru okrog 36.000 Din, zavitih v papir. Erjavec je dolgo iskal denar, odnosno najditelja, vendar ga ni izsledil, zato je prosil policijo, da se ona zavzame zanj. Na policiji so ga tolažili, kakor so vedeli in znali, nakar se je poslovil. Komaj pa je odšel, že je prihitel na policijo v oddelek za izgubljene in najdene stvari mlajši moški ter (Dalje na 2. strani)
ga, bo se pač moral oprostiti
pri kompetentnih inštancah peterih piknikov. Iskanje teh avtoritet mu bo vzelo vsaj pet večerov prihodnjega tedna in to bo tudi svoje vrste piknik zanj.
*
štetje je sicer stara, častitljiva ustanova in v modi pri vojakih, kaznjencih, racah, purah in goseh, backih, kozlih in plavačih v cvetečem lanu, in kateri imajo veselje do tega, naj se kar pustijo šteti za za-jutrk, kosilo in večerjo, številk je toliko, da jih ne more nikdar zmanjkati, torej, zakaj bi si jih ne privoščili tisti, ki jih ljubijo! Jaz pa sem bil štet meseca aprila in moja ‘številka gomazi nekje v 123 milijonih ameriškega prebivalstva. To mi zadostuje za prihodnjih 10 let.
*
Povprečen človek gre na piknik, da bi pozabil na datume in številke vsakdanjosti, po naj novejši modi pa hočejo še tam napraviti številko iz n j egu in ga kazati svetu: evo ga!
♦
če se podamo enkrat za štetje na piknikih, postale bodo “avtoritete” kmalu še tako objestne, da bodo pripečatile vsakemu posetniku registriran žig, kot delajo renčarji na zapadu z živino. Potem pa ne bo več daleč do jarmov, komatov, uzd in teleg.
*
Vsem tistim piknikarjem, ki imajo veselje in užitek če so prešteti, želim seveda iz vsega srca dober tek. Okusi so pač različni in v deželi svobode je vse dovoljeno, kar ni prepovedano (in še nekaj tistega.) Za svojo osebo pa povem, da se raje suspendiram od vseh pik nikov za prihodnjega pol stoletja, kot pa da bi se pustil šteti. Kadar bo stalo v programu in vabilu za piknik, da bo pripravljalni odbor skrbel za
(Dalje na 2. strani).
&
“jVot^a 'Doha”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and' Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair A ve.
Cleveland, O.
VOL. VI.
NO. 36
Za slabe čase.
Včasi kdo pravi, da za slabe čase ni treba nič skrbeti, ker sami pridejo, in še preradi. Toda, če pustimo šalo na strani, je skrb za slabe čase eden izmed najvažnejših življenjskih problemov, in sicer skrb, kako bomo najudobneje te čase preživeli.
Začetek civilizacije je bil tam, kjer si je primitivni človek zgradil svojo kočo, ki mu je služila tudi kot shramba priprostega orožja in orodja in raznih jestvin. Izkušnje so ga naučile, da ni vsak dan lov ali ribolov uspešen in da zore različni sadeži v gotovih sezonah. Živeti je bilo treba vsak dan, zato je bilo treba v časih obilnosti nekaj prihraniti za slabe čase. Polagoma je začel kultivirati užitne sadeže in si je vdomačil različne živali, ki so mu dajale mleko, meso in kožuhovino. Na ta način je bil vsaj nekoliko preskrbljen za slabe čase.
Iz teh začetkov so se razvili kmetovalci in živinorejci, ki niso bili za svojo dnevno hrano odvisni od nabranih sadežev ali lovske sreče istega dne. V stajah je bila živina, ki jim je dajala mleko in meso, kadar je bilo treba, v shrambah je bilo nakupičeno sočivje, žito, užitne gomoljike in sadeži 7.a čase, ko sezona tega ni nudila.
To vse se je izboljševalo in izpopolnjevalo do najnovejših časov. Današnji kmetovalec se trudi ves letni čas, da pridela dovolj zelenjave, žita, sočivja in sadja ne le za sproti, ampak tudi za zimo, ko narava ne ponuja svojih darov. Skrbi tudi, da ima za zimo pripravljenega dovolj kuriva za stanovanje in dovolj krme za živino in perutnino. Zima je čas, ko je treba živeti od prihrankov dni obilice.
V današnjih industrijelnih časih žive velike množice ljudi od dnevnega, tedenskega ali mesečnega zaslužka. Denar je tisto sredstvo, potom katerega izmenja farmer živila in druge surovine za izdelke obrti oziroma industrije, Istotako izmenja industrijelni ali duševni delavec zaslužek svojega dela za življenjske potrebščine. Sistem te izmenjave je vsakemu znan in ni treba navajati podrobnosti.
Zastoj v trgovini pomeni za vse tiste, ki so za svojo eksistenco odvisni od obrti, industrije in trgovine, toliko, kot slaba letina za farmerja. Ako izdelki industrije ne gredo v denar, nastane brezposelnost, nastanejo slabi časi, kot pravimo. Je sicer še tisoč drugih manjših vzrokov, toda namen tega članka ni razpravljati o tem.
Kadar nastanejo takozvani slabi časi, se marsikdo ke-s.a, da ni nekoliko varčeval v časih izobilja, da ni nekaj prihranil za “deževne dni.” Na drugi strani so pa zopet mnogi, ki hvalijo svojo previdnost, ker niso v dobrih časih porabili vsega, kar so zaslužili, ampak so nekaj spravili za vse slučaje. Vsak najmanjši prihranek more biti rešilna zvezda v temni noči depresije in brezposelnosti.
Industrijska stagnacija, ki je zavladala v deželi, je nemilo zadela milijone ljudi. Med njimi jih je mnogo, ki so celo v takozvanih dobrih časih komaj toliko zaslužili, da so sc preživeli, in ti so vsega obžalovanja vredni. So pa tudi taki, ki bi bili lahko nekaj prihranili, za “deževne dni,” pa si niso, in za te so ti časi britka šola.
Namen tega članka je poudariti, kolike važnosti je varčevanje. Kdor v solnčnih dneh zdravja in primernega zaslužka ni ničesar prihranil za slabe čase, je grešil napram samemu sebi, napram svoji družini in napram človeški družbi. Izvzeti so seveda posamezniki, katerim je nesreča vedno na vratu in jim ne pusti, da bi se postavili na noge.
Skrb za slabe čase vključuje tudi zavarovanje za slučaj bolezni in smrti. Ne more vsak imeti prihrankov na banki, toda vsak zdrav človek, ki še ni prestopil gotove starostne meje, se lahko zavaruje pri dobri podporni organizaciji. Takih organizacij imamo tudi ameriški Slovenci več, in med najboljše spada nedvomno naša J. S. K. Jednota. Kdor je zavarovan pri J. S. K. Jednoti, je vsaj deloma pripravljen za najbolj slabe čase, ki morejo človeka zadeti, za Čase bolezni. Jednota v takih časih ne bo zapustila njega, kakor tudi ne bo pozabila njegovih dragih, ako ga, usoda pokliče v kraje večnega pokoja.
------------o-------------
Ali ni žalostno, da tisti, Ici si domišljajo, da imajo v mezincu rešitev vseh svetovnih problemov, navadno v praksi tako malo pokažejo?!
*	%	*
Kisel obraz ne reši nikakih problemov, pač pa greni življenje njegovemu lastniku in vsem, ki pridejo v njegovo bližino.
}J:	#	sj:
Prav je, da vidimo temno in slabo stran življenj.u, da se moremo obvarovati nevarnosti in nesreč in da moremo po svojih zmožnostih delati v smeri izboljšanja. Toda, ako pri tem prezremo vse tisto, kar ima svet lepega in dobrega, oropamo sami sebe užitka, katerega nam ne bo nihče vrnil ali nadomestil.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
lačne, žejne, plesa in štetja željne, kupil si bom štruco kruha in jo mahnil po cesti v nasprotno smer.
*
Ako se novotarija štetja vdo-mači, bo, po mojih mislih, tako blagodejno vplivala na piknike, kot trtna uš na sočne vinograde ali pa kuga na parkljih in gobcih na črede živinorejcev našega zapada. In zdi se mi, da bo svinčnik števca marsikdaj komaj prilezel do 'številke 99, ki je glasom sanjske knjige—od vraga! A.J.T.
-------o--------
RAZNOTERE SLQVEN-SKO-AMERIŠKE VESTI
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Rudman, finančni odborniki; John Dečman, Mrs. Agnes Gorišek, Joseph Russ, William Kompare in John Sterbenz, porotniki. Mr. Ivan Zupan je bil soglasno izvoljen urednikom “Glasila.” Zanimivo je bilo glasovanje za glavnega predsednika. Mr. Anton Grdina je dobil 99 glasov, Mr. Frank Opeka pa 117. Prihodnja konvencija se bo vršila čez štiri leta v Indianapolisu, Ind.
■#
Nagloma je preminil mnogim Clevelandčanom dobro znani rojak, John Škufca, star 65 let, ki je svoječasno vodil gostilno v Clevelandu, zadnjih deset let pa je bival na svoji farmi na Chardon Rd. Pokojnik je bil doma iz vasi Raka, fara Hinje Zapušča žalujočo soprogo, štiri sinove in štiri hčere, v starem kraju pa tri brate in eno sestro. Naj bo sorodnikom izrečeno iskreno sožalje!
*
Uredništvu se poroča, da so se podali z avtomobilom na obisk sorodnikov in prijateljev v Chicagu in St. Louisu Mr. in Mrs. Anton Struna in sinček iz Clevelanda in Mr. John Bregar iz Euclid, O.
PRIMARNE VOLITVE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
vsi volilci imajo pristop brez ozira na svojo pripadnost k tej ali oni stranki. Te “odprte” primarne volitve pa so omogočile nasprotnim strankam, da so glasovale za manj vredne kandidate nasprotne stranke, tako da so si olajšali zmago v splošnih volitvah.
Zaprte primarne volitve (closed primary) — ki so sploh sedaj v veljavi, kjerkoli je zakon uvedel primarne volitve — pa se raztezajo le na pripozna-ne člane te ali one stranke. Država sama klasificira volitve kot pripadajoče k tej ali oni stranki. Volilec je redno zapisan kot član kake politične stranke in kot tak sme samo glasovati za primarnega kandidata svoje stranke. On dobi glasovnico le za kandidate svoje stranke. Pripadnost k stranki se navadno določa po prejšnji registraciji. Ko volilec prvič gre k primarni volitvi, ga vprašujejo, za kandidate katere stranke on hoče glasovati. Od tedaj je registriran kot član dotične stranke, dokler ne stori potrebnih korakov za vpig v drugo stranko.
V državi New Jersey — na primer — mora volilec, ki hoče biti registriran kot član druge stranke, izostati za eno leto od primarnih volitev. Po takem premoru se zopet vpiše kamor hoče. Vse to seveda ne preprečuje, da dotičnik, dasi uradno zapisan kot član te ali one stranke v svrho primarnih volitev, glasuje v splošnih volitvah za kandidata druge stranke.
F. L. I. S. -------o-------
GLASOVI Z RODNE GRUDE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
ves žareč v obraz povedal, da je pred pol ure našel pred skladiščem na kolodvoru v papir zavito listnico s 36.000 Din.
V listnici je bil tudi zlat prstan in več dokumentov, glasečih se na ime Ivan Erjavec. Policija je drugi dan obvestila lastnika in mu izročila najdeni
denar. Srečni najditelj je bil brezposelni delavec Ivan Vran-kar, ki je dobil za svojo poštenost 2500 Din nagrade, čast poštenosti!
Promet v sušaški luki stalno narašča. Zadnje dni je pristanišče stalno zasedeno po prekomorskih tovornih parnikih, ki dovažajo in odvažajo najrazničnejše blago. Te dni je bilo v sušaški luki devet prekomorskih parnikov, poleg tega pa še cela vrsta manjših parnikov, ki obavljajo obalni promet v Dalmacijo odnosno sploh na Jadranskem morju. V luki delajo noč in dan ter jedva zmagujejo delo, vendar pa je luško poveljstvo poskrbelo za to, da parnikom ni treba čakati na razkladanje izven luke.
V Zagrebu se je sredi avgu sta vršil evharistični kongres, katerega so se udeležile velike množice ljudstva. Na večer 16. avgusta je pripravljalni odbor priredil v razvedrilo udeležencev evharističnega kongresa na igrišču Concordia ognjemet. Igrišče je bilo kmalu polno in mnogi gledalci so si izbrali razne višje zunanje točke, odkoder so mogli opazovati ognjemet. Mnogi so se s tem tudi izognili vstopnini. Velike množice ljudi so se zbrale tudi na železniškem mostu tam v bližini. Železniška proga z mostom vred je bila v daljavi več sto metrov okupirana od tisočglavih množic.
Okrog pol desetih zvečer, ko je bilo vse zamaknjeno v lepe prizore umetnega ognja, je privozil po progi v smeri proti kolodvoru Sava beograjski tovorni vlak. Hip na to so prestresli zrak grozni kriki, kajti vlak je zavozil med zamaknjene gledalce na progi. Koliko žrtev je zahtevala katastrofa, še ni ugotovljeno, toda sodi se, da je nad sto mrtvih in ranjenih. Tudi na igrišču samem je katastrofa povzročila paniko in je bilo v gneči več ljudi pohojenih.
Ameriški admiral v Jugoslaviji. V Split so prispeli z jahto ameriški admiral Andrew Lunk, šef delegacije mednarodnega hidrografičnega zavoda v Monaku, s sedmimi člani zavoda. Prispeli so, da pridobe tudi Jugoslavijo za članico omenjenega zavoda.
“Figaro” poroča, da bo nacionalna unija francoskih dijakov organizirala veliko ekskurzijo v Jugoslavijo. Izletniki se bodo najprej oglasili v Sloveniji v Ljubljani in nadaljevali pot v Zagreb, Beograd, v Bosno in Dalmacijo, nakar bodo odpotovali preko Sušaka v Benetke. Ekskurzija po Primorju bo trajala najmanj pet dni, da bodo imeli francoski dijaki priliko spoznati lepote jugoslovenskc obale.'
Krasen meteor so imeli priliko opazovati prebivalci Gornje Radgone nedavno. V smeri proti Melom, bil je viden izredno dolg o, kar pol minute. Med kmetskim prebivalstvom se je prav hitro raznesla vest, da so se nebesa odprla, kar naj pomeli ja slabe čase ter se o tem govori še zdaj. Zato ni čudno, da je ta izredeni pojav tisti večer preplašil tudi fantovsko družbo v črešnjevcih, ki je prepevala ter se kora jžila okrog, po tem pojavu pa, kakor bi odrezal, ni bilo slišati nikogar več.
V mesecu juniju je bil v posameznih jugoslovenkih lukah naslednji promet:	Split 859
ladij, Šibenik 308, Sušak 431, Dubrovnik 440, Metkovič 122, Makarska 212, Omiš 122, Korčula 234, Kotor 171, v vseh ostalih lukah 5,235 ladij s 574,314 tonami, skupaj meseca junija 8,325 ladij z 1,292,289 tonami.
Dne 23. julija je preminul na Vinici pri Črnomlju veletrgovec g. Jurej šterk
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1808
♦
Kat. Jednota
Inkorporirana I.
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa-Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adam« St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 Eaet Camp St., Ely.. Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn-
2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P*-
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chicago, «•
Porotni odbori
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik:	ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, °-
Jednotino nradno glasilo:
NOVA DOBA, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbo naj se poiilja na Pj* sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n bolnic spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	r(.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in ^ membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Clair " ' Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslov*11®? za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z*1*", tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev *« J« obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 čl*ni članicami.
DOPISI
Ely, Minn.
POZIV ČLANSTVU KRAJEVNIH DRUŠTEV JSKJ V DRŽAVI MINNESOTA!
Kakor je bilo že objavljeno, smo ustanovili dne 6. julija t. 1. federacijo društev J. S. K. J. za državo Minnesoto. Glasom sklepa ustanovne seje, se bo vršila prihodnja seja federacije dne 5. oktobra t. 1. v Gilbert Village Hall, Gilbert, Minnesota. Seja bo otvorjena ob 2. uri popoldne. Vsa društva, ne oziraje se če že spadajo v federacijo ali ne, so uljudno prošena, da izvolijo in pošljejo svoje zastopnike na prihodnjo sejo. Za pridružiti se k federaciji je 'še vedno čas in želeti je, da bi se pridružila k federaciji vsa minnesotska društva. čimveč nas bo skupaj združenih v federaciji, tembolj-ši bodo uspehi za našo organizacijo.
Dolžnost naša je, da se zanimamo za s v o j o organizacijo. Potom naše federacije zamore-mo veliko koristiti organizaciji in njenemu članstvu, ako se bomo zadostno zanimali. Na bodoči seji se bo razmotrivalo o bodočih problemih federacije in o J.S.K.J. v splošnem. Upati je, da ne bo nobenega društva iz države Minnesota, ki bi ne bilo zastopano na prihodnji seji federacije.
Z bratskim pozdravom, Joseph L. Champa, tajnik, za F c d e r a c i j o Minnesotskih društev J.S.K.J.
Have 5tic b,
H l3
"Meti lf yc 'ssentj subft
V, AH n
4 this
'fit. C
seeii Jefii
C
I^Hle
'4cqi * sPe,
Hr0l
N
ther
Vljo
i,es K,
dopoldne v Ig. Musichcvi ' Si rani. Na svidenje torej s er tembra! S pozdravom,	j	; U
Frank Sheg tajnik Kitzville kluba št.
J. Z.	“ co
Detroit,	^ly ,
Za danes nimam kaj vc^glll ga poročati, pač pa o žal0® ^ sPc in. klavernem življenju	ea!
skih mas v Detroitu. TuKaJ d J»tia je pojavila brezposeln°st L z j' * enim letom in od takra^ eJ ^Par vsakim dnevom večja. ‘ -6i tt smo skoro na vrhuncu, ^ '°n. malokdo pove, da še de^a »g J*°I ali tri dni v tednu, večin0-’1.; M he žijo, da ne delajo že P°ve jjj ^ secev, nekateri pa že P° A dni. Ptice selilke nas °P ^ jajo, da se bliža jesen^11 j ^ ^ in da bo zimski čas VxlX[eS,^$» , večjo bedo med delavske J Cele kolone bi se dalo 11 i, o revščini in bedi delavsk1 0\y( v Detroitu, toda, kot ra,z^ fl i, iz časopisov, tudi drutfj’ jjj X bj, boljše. Kdaj nam bo zoPe jg, .°How ce zasijalo je veliko vPia?eI11 v Pri tej priliki si stej ^ _ dolžnost kot predsedniv 'y ^ zornega odbora društva A o^e glav, št. 144 JSKJ, °?,V°LHo-članstvo, da se poln°s gep- , nt0-udeleži seje v nedelj0 ‘e |)0 1 tembra dopoldne. Seja ^,4ged vršila v navadnih pr°st°rl	ti
razpravo pride več	j, as>
dev, med drugim tudi (	q^-	J’ohj
položaj našega članstva- ^	^ ting
zil sem, da se tudi že ^ poj Nna šim članstvom pojav -1. j0|)f j manjkanje in da nekatel1 priHov člani društva in Jedn°	Vev	tj'‘sa.h
najboljši volji ne molC	^osi
zmagovati asesnienta- W j J1, teh bo treba nekaj u^erjd^ i se jim da prilika ostati	. °ll(
štvu. Torej, zdaj je čaS’	jo	>"	|3r
in sestre, da pridete na *	f<
pokažete kaj je P°nie,%el1- )» skega društva. Naša	^	f,°8s
blagajna ni bogata, Pa.ti ,:(i tako strašno suha. M°„J ^ W nje je, da bi bilo mog°c ; Mu liko pomagati reVneJsl[	, vh<>
nom. Ne mislim s ten1 * ^ v^1 > bi se zakladal asesrnen^ ^ ki so brez dela, pač Pa ^ ^ i a ki pod nobenim P°^geg0el1 !’>	'
morejo plačati svojih a • P tov.	e,eA	(>
Pri zadnjem	V,/1
pregledovanju smo n jfl pf : e pronašli knjige v	.y	^
moženjq se ceni na ^	^J
je že precej lepa svot rf0>0 k n do društvo kot je na^e’	s
1 že, da je članstvo	o	11	^ °!
sodelovalo, da srno	L
predovali, zato je tudi o^\i0 poklicano, da pon^ag^ gllje t sc gospodariti s pi'eI11
(Dm.»... «»“"■ C1
; ■< h
Sl
1
East Windsor, Ont., Canada.
Pretečeni teden se je oglasil pri društvu sv. Roka, št. 20t> JSKJ v East Windsor ju predsednik nadzornega odbora J. S. K. Jednote, sobrat Rudolph Perdan iz Clevelanda. Podal nam je mnogo koristnih informacij za procvit društva in Jednote, zakar mu društvo izreka najpri-srčnejšo zahvalo, želeli bi ga kmalu zopet videti med nami.
Joseph Bernik, tajnik dr. št. 206 JSKJ.
Kitzville, Milin.
Delavske razmere v tem kraju so jako slabe,'toda v društvenem oziru kljub temu še dosti dobro napredujemo.
Tukajšnim Slovencem in Slovenkam je znano, da smo nameravali ustanoviti klub in ga priklopiti Ameriški Jugoslovanski Zvezi v Minnesota. To se je zdaj uresničilo in klub se imenuje Kitzville 'št. 10. Vse člane in članice kluba poživljam, da privedejo v klub vsaj vsaki enega novega člana na prihodnjo sejo. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob devetih
je užival doma in daleč naokoli, posebno pa v trgovskih krogih velik ugled. Brez vsake posebne trgovske izobrazbe se je povzpel od navadnega branj ar j a do veletrgovca. Z delavnostjo, pridnostjo in solidnostjo si je znal pridobiti znatno premoženje. Bil je župan, občinski odbornik in član cestnega odbora in je posebno za občino Vinico storil mnogo koristnega.
Kot bogataš je bil vedno odprtih rok, podpiral je reveže, društva in je ljudstvu tostran in onstran Kolpe vedno stal na strani bodisi z dobrim nasvetom, bodisi s podporami.
Ameriške visokošolke prispele v Beograd. Nedavno je preko Subotice prispela v Beograd večja skupina newyorških univerzitetnih slušateljic, ki nameravajo prepotovati balkanske države. Na postaji jih je sprejela deputacija jugoslovenskih ’ študentov. Mlade Američanke ostanejo par dni v Beogradu.
’ potem pa se podajo na Jadran.
James White—častni občan
1 Cetinja.—Na seji občinskega
■ odbora je bil izvoljen za častne-
1 ga občana cetinjske občine
cambridski profesor James
White, ki je prevedel v anglešči-
• no Negošev “Gorski venac.” i	_____
i Priprave za gradbo dalj novo-
i da iz Velenj proti Kranju. Na
- gmajni poleg grobeljskega mo-
; stu v Savinjski dolini so posta- ' 7 vili te dni dolge lesene barake.
- Nakupljeni so bili večji komple-ski grušča, kjer bodo izdelovali
> betonske stebre za ves daljno-3 vod, ki pojde preko Št. Petra,
- Vranskega in CrnuČ do Kranja, s
- kjer bo spojen z završniškim * i daljnovodom.	(
-------o--------------- 1
IZ ZGODOVINE	PO-	1
TRESOV	J
Svetovna zgodovina	potresov, 1
v kolikor je zapisana, nam dokazuje, da so naravne sile, ka- i terih ne moremo kontrolirati, i že mnogokrat zahtevale števil- ] ne žrtve. Tu so navedene ne- ) katere večje potresne kata- : strofe:	1
Leta 157 v Macedoniji 150 i mest razdejanih. Leta 742 v : Siriji in Palestini 500 mest raz- : dejanih. Leta 1137 v Cataniji. ; Sicilija, 20,000 ubitih. Leta : 1268, Cilicia, Azija, 60,000 mrtvih. Leta 1456 v Neaplju, i Italija, 40,000 ubitih. Leta 1531 v Lisboni, Portugalska, 30,000 ubitih. Leta 1667 v Schamaki 60,000 ubitih. Leta 1693 v Siciliji 100,000 ubitih. Leta 1703 i v Tokio, Japonska, 200,000 ubitih. Leta 1717 v Algiru 20,000 ubitih. Leta 1731 v Peipingu, Kitajska, 100,000 ubitih. Leta 1747 v Peru 20,000 ubitih. Leta 1754 v Cairo, Egipt, 40,000 ubitih. Leta 1797 v Centralni Ameriki 40,000 ubitih. Leta 1822 v Aleppo, Španija, 20,000 ubitih. Leta 1851 v Melfi, Italija, 15,-000 ubitih. Leta 1868 v republikah Peru in Ecuador 25,000 ubitih. Leta 1875 v republiki Colombia 14,000 ubitih. Leta 1885 v Cashmere 70,000 hiš porušenih. Leta 1902 na otoku Martinique 32,500 ubitih. Dne 18. aprila 1906 je v San Franciscu, Cal., zahteval potres v zvezi s požarom 400 smrtnih žrtev. Leta 1907 v Kingstonu, Jamaica, 1,100 ubitih. Leta 1908 v Siciliji 76,482 ubitih. Leta 1909 v Južni Mehiki 125 ubitih. Leta 1910 v Cartago, Costa Rica, 500 ubitih. Leta 1915 v centralni Italiji 29,973 ubitih. Leta 1920 v Couztlan, Mehika, 1,000 ubitih. Leta 1920 na Kitajskem 200,000 ubitih in 10 mest razdejanih. Leta 1923 na Japonskem 99,331 ubitih Leta 1925 na Japonskem 278 ubitih. Leta 1926 v Leninakan, Armenija, 400 ubitih. Leta 1928 v republiki Chile 287 ubitih. Dne 23. julija 1930 v južni Italiji in Siciliji 2,142 ubitih in 4; 551 ranjenih.
 o —
Povejte svojim prijateljem, da v tej dečeli ni nobene boljše pod-j pome organizacije kot je JSKJ.
M
ME NT
Edited by Louis M. Kolar.
Current Thought.
WHAT HAVE YOU IN MIND?
H	•	*
«, ®Ve you given any thought toward the coming S. S. C. U.
Ic board conference to be held in Cleveland, Q., on Sept,
| ® 13? Have you formulated any ideas toward improving
^‘etic department of our Union?
j	have,	then by all means submit them to one of the
] Natives attending the conference, or, if more conven-
’,Sl,bmit any and all ideas to Louis M. Kolar, athletic com-
6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
All	...
j ^ 1 members who are athletically inclined have probably
I matter some serious consideration, and as a result,
vl I .,art*ved at various conclusions that might be of great
id-	• Others, that do not participate in athletic contests, but
^	j	^ Seeing lodge teams engage in games, have also arrived at
re-	1	finite plan to further promote the members’ interest in
r»,	\
1.	Special Appeal Made to Member Athletes gjj	|	^letes who have played on S. S. C. U. lodge teams are
pa	»	4cquainted with the athletic situation, and it is to these
J	sPecial appeal is made to voice their opinions and ideas
fought up for discussion at the conference. By being ^ engaged in sports, members are in a position to under-^ j	more	intimately	than the member-spectators, and
^Ues various problems as they arise with ease. Membei have a definite plan for schedules among S. S. C. U ‘eat»s ^ue to the fact that they have been confronted 1 eP'l it)’6 S°me Prcblem before, and experience has taught them '■ " ei" of things. Suitable prizes for sectional and national | •	U. lodge teams can best	be selected by the athletes
I».	s’ ant^ ideas concerning	prizes should be given the
putative of that particular lodge.
■ ( course, this does not imply that a member spectator , tj *s equally capable to form schedules, select prizes, etc. ejg- , , y points out the fact that an athlete, in the majority of yeS as jn a Jjgjj-g,. position to understand the athletic situation tor.
®	.	.g e	all have our own ideas on	athletics. But to voice them
lkaJ.cd p	lal> as it is the only way	that such ideas are of any
• Ž ij" ^ence any and all ideas toward improving the atb-lt JneS foment of the S. S. C. U. in general should be in the P*1 the athletic board members, so as to be brought up for
to •> ’ ««ion
dvj \
Iff ^°Pular axiom brings out a very good point when it ,rrJaJj remark that “Two heads are bettter than one.” Two eL Jctlt'6 ^eads are always better than one, as two or more heads p° „rl 0flUin more ideas than one head. Keep this in mind, 3P°. i;A Members, and co-operate with the athletic board to great things for the South Slavonic Catholic Union. ieS ,0,1 e,1»bers of English-conducted lodges shovdd take special e ^ ■
kihnl!l
izvi'
ig°d , J*.
Young Music Composer
George Washington lodge of Cleveland, 0., is versatile in that it has been accomplishing many new things lately. For instance, the coming Sports Dance to be held at Grdina’? Hall, on Sept. 13, will be unique in its decorations. Proceeds of this dance will be turned over to an athletic fund, separate from all other finances of the lodge, to be used to equip teams with uniforms and the like, and thus help promote athletics within the lodge. To the writer’s knowledge the George Washington lodge is the first among the S. S. C. U. lodges to carry this idea through.
Such are the accomplishments of the lodge as a group. But individual accomplishment? are not lacking for Joseph Jak-lich Jr., president of the George Washington lodge, recently composed a beautiful dance waltz number entitled “Dream-ing of You.” The composition was published by the National Song Bureau of New York City with all rights reserved.
President Jaklich Jr., is rather modest with his attainments, and it was only with great persuasion that we secured a copy of this delightful waltz. But it won’t be long before the Slovenian neighborhood will be humming the tune. And yes, by the way, the price per copy is only 25 cents, and one can be purchased at the composer’s home, 6514 Edna Ave.
“Dreaming of You” will be played at the Sports Dance with an orchestra. This will be one of the many features worth the price of admission.
-------o--------
Outing is Enjoyed
'B'RIEFS
NATIONAL GEOGRAPHIC MAGAZINE devotes half of its September, 1930, issue describing Jugoslavia and exposing inner life of that country. A num-aer of illustrations accompany the article, including the picturesque Lake Bled.
FRANK OPEKA of Waukegan, 111., was elected new supreme president of K. S. K. J. at its last convention held at Waukegan, ill., of which city 5aul Bartel, supreme vice president of S. S. C. U., is also a esident.
MRS. PLESE, wife of Dr. N. J. Plese, surgeon dentist, passed away Aug. 25. Dr. Plese is a brother-member of the S. S. C. U. and resides at Brooklyn, N. Y. Condolences are given to the bereaved husband.
SUBSCRIPTIONS for the New Era come from various sources. Recently Anton Ter-bovec, editor-manager, received a check from one of the inmates of a state penitentiary for a year’s subscription.
COINCIDENCE, or is it fate? At any rates, Mrs. Helen Za-vertnik died on Aug. 28, 1930, exactly one year after her husband’s death. Mr. Zavertnik’ was formerly editor of the Prosveta, official organ of S. N
P. J.	------
SUGGESTIONS to be dis cussed by the coming S. S. C. U. athletic board conference should be given to representatives cf various ledges active in athletics, or mailed directly to Louis M. Kolar, athletic commissioner, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland, O.
PREPARATIONS of all sort? are being made by members of the George Washington Lodge (No. 180, SSCU) of Cleveland, O., for the coming Sports Dance, which will climax the S. S. C. U. athletic board conference held on Sept. 12 and 13. The d ance will take place in Grdina’s Hall Saturday eve ning, Sept. 13.
COLLINWOOD BOOSTERS LODGE (No. 188, SSCU) indoor baseball team of Cleveland, O., will be fighting hard to remain in the elimination contest conducted by the Inter-Lodge League to determine the champion. Orels will be the opponents in the contest to be held Sept. 5 at E. 110th St. grounds.
-------o—------
Wasting Talent
Are you among those who waste Talent? If you are, stop wasting and put it to use.
The tragedy of life is the waste of talent, talent that is stifled because men and women with personality never get waked up so they can use it. They go through life like walking machines, doing only what they are told to do by others. They remain slaves because they have never 1 a p p e d the spring of original intelligent creative work, never realized the power which is in every one jf them.
Members of the English-conducted lodges of the S. S. C. U. stop your waste of talent, you have it in yourselves to accomplish great things thereby putting to use the talent God gave you.
Frank Jaklitch (Lefty), George Washington, SSCU.
jdiffj °Wer Gets Ready
3d *
,t	^ the looks of things
)exaflj45°Wer means business -*i	to- <]„ it in a big
e} Jl ik 11 -IH
ft11,ill Friday and Saturday
V)0z°r j i 0'Ver may ',e seen a
'to-date barber shop in Srj sem^town district. One day ?e	°Wer was being shaved
<l "ii	colored barber and
ft «>|N to him:
ji 4s’ y°u rnust have had C 0P3f!i:.!?Ul' customers many of 'll!’:u‘Hhed men in the ra P°|'j.|rnany °f the men now •do^lt have occupied the
'r\c *4 n°w
J° vi|' sah,” said Rastas, “I’se
° G*1!% 4 ^em’ c^e
Hi, ^ l! i, you remind me of
tiVtN«-."
°P°Wer raised himself S’-ej°	an(l placed his hand
a	S	forehead. “Is it my
ll' di I'lf’ , °Ss>” said Rastas,
ls shave the Follow-
*	^f'ftiove is to the mani-s,>4> is a beautiful 1 V?C, f, v,1^1 bi}? blue eyes, rosy ' -it *■'	refl lips, (kissable
’eH1 11	1(a	form, which is the
°se^	I’’'	Men	Leave
ii%' ^ere	sifs	getting
seKiKl'CUrG’	to	^is
while perhaps
a i11	lhere is a lonely
£ for	his	return
a &. J»ih.don’t	blame	him do
\oi vr v Wer discusses love l0liK° f-ord °°nlight with stars the beacons of
1 od4ee-
a vgiije lVSe’ We aH know one 1«^ on some kind of when being mani-J1';: , n°t necessarily love. jtit^Ping the Follower ^ as a picture, but
Promise Yourself
“it
To be strong so that nothing can disturb your peace of mind. To talk health, happiness and prosperity to every person you meet. To make all your friends feel that there is something in them. To look at the sunny side of everything and make your optimism come true. To think only of the best, to work only for the best and expect only the best. To be just as enthusiastic about the success of others as you ai’e about your own. To forget the mistakes of the past and press on to the greater achievements of the future. To wear a cheerful countenance at all times and give every human being you meet a smile (Bizil and Jarc do it). To be too large for worry, too noble for anger, too strong for fear and too happy to permit presence of trouble. Come on, Washingtons, do it.
Frank (Lefty) Jaklich, George Washingtons, SSCU.
--------o-------
An educated person is one who is learned not alone in books, but in courtesy and common sense.
please refrain from use of rouge, lipstick, powder, etc.
Well, folks, the Followei says he’ll see you one and all at the George Washington Lodge Sports Dance on Saturday evening, Sept. 13, 1930, at Grdina’s Hall, with Johnny Gribbons and his Radio Broadcasters rendering their hot and peppy dance music. The Follower is getting ready for the Sports Dance. Are you? So long until Sept. 13, 1930. Let’s meet him.
Frank (Lefty) Jaklich, George Washington, SSCU.
Joliet, 111.—Bowlers and their families of SS. Peter and Paul Lodge (No. 66 SSCU) en joyed an outing given by the lodge for their benefit. Pitz-patrick’s Grove on Broadwaj road was the appointed place A numbeif of members were present besides the bowlers.
Brothers Johnny and Al Žlogar came along with an accor dion and a saxophone and played a number of dance mel odies, while we danced on the grass. Brothers Pirc, Musich Gregorash, Horwath, Flander and Železnikar put in a grea part of the time playing horse shoes.
Brothers Kobe and Bluth promoted an indoor ball game in which both ladies and men participated. Kobe’s team won 19 to 18. A very close score Sister Pirc (wife of our secre tary) saw that everybody had plenty of lamb roast. President Zivetz Sr. kept us supplied with refreshments. Sister Elizabeth Jevitz (daughter of the president) kept herself busy clicking the camera. We had a lot of fun.
J. L. Jevitz Jr.
-------o-------
Misplaced Slogans
“Good to the Last Drop”— Haviland china.
“Eventually, Why Not Now?’ —National Undertakers’ Asso ciation.
“Keep That Schoolgirl Com plexion”—Associated Rouge In dustries.
“The Flavor Lasts”—Squibb’? tasteless castor oil.
“The Strength of Gibraltar” —Kraft’s Cheese.
“The Hams What Am”—Chicago Civic Opera Company.
“The Danger Line”—Erie Railroad Co.
-------o-------
I	...
Inactivity has been injurious to more than one lodge.
Combined Picnic
Conemaugh, Pa.—On Aug. 24 the National Star lodge (No. 213, SSCU) and the Friendly City lodge (SNPJ) held their first combined picnic. Although the day was not ideal for the plans scheduled, yet we turned the affair into a dance and “inished the afternoon and evening dancing and playing games.
We are proud to say that both lodges had a good number of members present. Music furnished by Louis Kopler accordionist, and Joe Korber, ban-joist, was enjoyed by all our dance lovers. We had visitors from all parts, some coming all the way from Pittsburgh, Lloy-dell, Morham, Morderville, and the near-by towns. We are especially proud of our SSCU members from Pittsburgh, who have been atetending our af fairs regularly.
But what about Mr. Frank Sumic, publicity man of the Pittsburgher lodge? We haven’t heard or read about him for a long time, much less enjoyed his presence. What is it, Mr.
nic, a vacation? We sure did enjoy reading your articles and miss them a lot. You have been somewhat negligent in the past month or so. How come?
In behalf of the National Star and Friendly City lodges we want to thank all who attended the picnic and cooperated with us to make this affair a big success.
Ella Pristow, P. A.
SPORTING BITS
A SUGGESTION TO THE DELEGATES
Time is drawing the S. S. C. U. athletic board conference nearer and nearer, and it is but a week and a half before Sept. 12 and 13, the dates chosen to have the delegates convene in Cleveland, O. Place of the conference is the Slovenian National Home, Room 2, and is located at the corner of St. Clair Ave-and E. 65th St.
Delegates, solicit ideas toward promoting athletics between S. S. C. U. lodges from member athletes and the members of the lodge. Perhaps you have already done so; at any rate, be sure to have all these ideas along when you attend the conference. A delegate can never have too many ideas at hand to bo discussed and passed upon by his fellow-members.
Primarily the purpose of this conference is to stir enthusiasm and spirit among the members and create a desire for the lodges to be active at all times. What makes any party or other social gatherings attractive? “Life of the party” is a hackneyed expression, yet one person can turn a dull affair into one full of action. Any social gathering can become boresome, or one full of life. Which one do you invariably prefer to attend? Of course, the one which is full of life.
The same is true of fraternal lodges. The group that is active at all times becomes attractive and induces outsiders to join and thus becomes a large branch. Members become interested in each other because of social contact made possible by the many activities sponsored by the lodge. Everyone enjoys himself or herself and looks forward to the regular monthly meetings as something worth attending.
After all, what makes life interesting? It is the various forms of entertainment that break the monotony of the daily routine. People that have a hobby are usually the ones that have the most friends. And why? Because they never permit themselves to get into a rut and become rusty. Why not engage yourself actively in lodge w'ork, and have it a*s a hobby? -----------------------------o-----------
Claim Championship
Wants English-Conducted Lodges Organized
White Valley, Export, Del-mont, Center and Claridge are cities and towns in Pennsylvania that are seldom, if ever, heard from, and, of course, do not appear in the New Era supplement. And why is this so? Because there are no English-conducted lodges in this vicinity. Hence let’s get together and organize about four groups in this vicinity. The S. S. C. U. shall progress more rapidly if such will be the case in other sections of the country.
On Saturday. Aug. 9, 1930, the Jefferson Collegians Lodge (No. 205, SSCU) of Canons-burg held a dance, which was attended by White Valley, Pa., visitors. Mary Previc, Frances Previc, Rudolph Fishel, Helen O’Block, Edith Revardo and myself attended. We also had the opportunity to meet a nice bunch of fellows and girls. We stopped at Anna RetzeFs home. Miss Retzel is secretary of the Jefferson Collegians.
We were total strangers to her, but after making known our identity and explaining our purpose, Miss Retzel was very glad to meet us. We met a number of people, among whom was Steve Lombardo, treasurer of the lodge, and his brothers.
Frank Previc, No. 116, SSCU. Editor’s Note: This article was received in the New Era office too late to appear in the Aug. 27 edition. The comment on the first anniversary of the Evening Star Lodge, SSPZ, was left out, since it occurred on Aug. 30. A game was scheduled to take place between the Evenings Star and the Jefferson Collegians baseball teams on that date.
-------o--------
Butcher Shop Lingo Preacher: Do you take this women for butter or for wurst?
Butcher: Oh, liver alone, I never sausage a nerve!
■Jubileers Lose But One Game
Chisholm, Minn. — Fraternal soft playground ball championship of the great Minnesota iron ranges is claimed by the Jubileers lodge, SSCU No. 215, who won their seventh straight contest Aug. 24 by burying Ely SSCU under a 24 to 3 score.
The Jubileers netted a stream of 117 tallies in eight games, an average of 15 a game against a total of 56 for their opponents, or 7 a game. Aurora SNPJ nosed out the Jubileers, 10 to 9, in the opening match of the summer, but since then the Aurora fell behind before the steady march of the Jubileers.
Personnel of the Jubileers i? a combination of the varied nationalities comprising Chis holm’s population — Slovenians. Serbians, Italians, Croatians, Jews, Irish and English. Six of the ten players are engaged in the grocery business. Snappy bright orange and black sweaters, orange jockey caps and immaculate white trousers have earned for the Jubileers the title of “best dressed playground ball team in Minnesota.’
In a recent issue of The Tri-bune-Herald, Chisholm newspaper, a front page story a column and a half in length told the Jubileers position in Chisholm’s sun. (Editors’ note: This clipping was reprinted in the New Era Supplement, last week’s edition, Aug. 27.). Included in the article was a picture of Anton Vessel, president of the newly organized lodge which only received its charter Aug. 1.
Lineup of the Jubileers is as follows:	Pergol c, Mike La-
gather p, Centa lb, Gornick 2b, Pechonich ss, Giannini 3b, Mel-lo Lagather Is, Dren If, Koche-var cf, Pogorelc rf, F. Janesich cf, Bradach rf.
 o-------------
Moon Lifeless
Moon thermometers used with the 100-inch telescope on Mt. Wilson prove the moon is one of the hottest and coldest of places.
Doctors Nicholson and Pettit took the moon’s temperature continuously every day and
Napredeks Win Three
In the last three games played by the Napredek Lodge (No. 132 SSCU) baseball team the number of runs scored was almost doubled with each game. As a result three more victories are credited to this team. Wickliffe Merchants were the first victims, Score being 5 to 4; then came the Gansi Sports, losing by a score of 10 to 2; and finnaly the Euclid Sports were given the worst drubbing and came out on the short end of a 21 to 7 score. Mathematically speaking, the number of runs scored by Napredeks in each successive game almost doubled, as 5-10-21 represents the number of runs scored by the Napredeks. An extra run was thrown in for good measure. On Sept. 6 the Wickliffe Merchants will bo the opponents again, and A1 Ulle, manager of Napredeks, has a feeling that another victory will be scored.
-------o-------
When two members exchange ideas each has tioo.
night for more than a year. They learned that as soon as the sunlight streams across its face it gets warmer and warmer, until by mid-day water would boil in the lunar craters, if water were there.
Then, as the sun moves on, shadows colder than ice and black as night, creep across these ashen craters, and by midnight the temperaturo drops as lov/ as 254 degrees below zero Fahrenheit.
Nothing like granite, lead or sandstone could take it and give up heat at such a rapid rate, so Dr. Paul Epstein finally tried pumice, the sandy, spongy foam which forms and hardens on lava. Pumice can be heated and cooled at about the same rate as the moon’s surface heats and cools.
The moon is a dead world, a cinder, without air or water. There is no one to see the gorgeous spectacle of Mother Earth, 81 times as massive as the moon, with earthshine 40 times as bright as moonshine— a great bluish ball seen against a velvety black sky, going through all the moon’s phases on a far grander scale.
miiiiiiiiiiiiiiimimimimmiimmiimmiiiiiiiiimmiiiiiii1111111
gglllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll     mu
MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
Ribičič:
PRAVLJICA
THE BEACH PATROL
Nekoč so živeli trije bratje. Starejša dva sta bila pametna, najmlajši pa ne.
Najstarejši je s pridom dovršil šole in postal zelo učen človek. Ali bil je tih in zamišljen in mu ljudje niso videli učenosti.
Srednji je tudi študiral. Ali je bil glasan in hrupen, da so mu ljudje koj spoznali učenost.
Najmlajšemu je pamet ostala nekje za gorami. Kar se je v šoli naučil, je na poti iz šole sproti pozabil. Tudi mu ni bilo do učenja in je zato že koj drugo leto ostal doma in se bratil s pastirji. Ko je dorastel, je znal toliko kakor prej, ko je še nosil kratke hlače. Ljudje so se mu skrivaj posmehovali, kajti se mu v lice niso upali, ker je bil velik in hudo močan. Kogar se je lotil, vsakogar je premagal; še bika, ki je na paši zbezljal, je zgrabil za roge in ga na mestu ustavil, da je postal krotak kakor jagnje. Tak hrust je bil.
Nekega dne pravi starejši brat: “Premajhen nam je dom, da bi hranil vse tri. Grem po srečo. Pozdravljeni!”
In je vrgel jopič preko ramena ter odšel v svet srečo iskat.
Čez leto in dan je srednji brat storil takisto, rekoč:
“Varuj nam dom, dokler se ne vrnem!”
Najmlajšemu je bilo tako prav irj je ostal doma. Ali ker ni delal in je njegovo telo potrebovalo hrane, so mu kmalu upniki dom prodali, njega pa zapodili na cesto. Nič se ni kujal, ampak je rekel: “Zbogom!”—ter odšel v daljni svet.
Minilo je sedem let in še osmega pol.
Najstarejši se je bil našel v velikem mestu. Čez dan je študiral doma, študiral v kavarni, študiral kjerkoli, ponoči pa je pisal pesmice. In ko jih je napisal pisan šop, jih je podaril ljudem. Bile so pesmice tako lepe, da je šel glas o njem po vsej deželi. Ljudje so se jih učili na izust, posebno dekleta. Časniki so enkrat na mesec natisnili njegovo ime na tretji strani med domačimi vestmi ter pohvalili njegova dela s petimi vrsticami. Dvakrat v letu so se ga spomnili še v kulturnem pregledu. Tudi oženil se je. Vzel jc svojo prvo ljubezen izza študentovskih let. Ali se je oženil skrivaj, ker so ji starši branili. Za poroko ni vedel nihče in sta po poroki takoj šla peš domov. Bila sta zelo srečna. Desetkrat na dan sta čitala pesmice, enkrat na dan sta jedla, pila pa sta čisto vodico.
Srednji brat se je nastanil v še večjem mestu. Tam je postal vodja močne stranke. Prirejal je shode in tako milo je govoril, da so poslušalci jokali od navdušenja, se objemali in se poljubljali. Ali je tudi znal take povedati o svojih doživljajih, da so se ljudem lasje ježili in so stiskali pesti in škripali z zobmi. Časniki so mu vsak teden pO-svetili polovico druge strani, ob volitvah še celo stran in vsak dan. Tudi on se je oženil. Vzel je hčerko svojega političnega nasprotnika. Pri poroki je bilo zelo hrupno in glasno. Pred hišo so stali vsi mestni izvoščki, v hiši pa so sedeli okrog miz sami odlični gospodje in gospe in gospodične. Vino je kar tako teklo z miz in kdor je le mogel, je napil presrečnemu paru. Po poroki sta se ženin in nevesta odpeljala in se vrnila šele po dveh mesecih. Tudi ona dva sta bila zelo srečna: jedla sta petkrat na dan pila samo izborna vina.
Tretji brat pa je bival v največjem mestu. Prispel je v to mesto čez sedem gora in sedem voda' ter preko širokega morja. Tam se je izučil za boksarja. Premagal je vsakogar, ki se mu je postavil po robu. Da je le zamahnil z orokavičeno roko, že je nasprotnik ležal na tleh strt in premagan. Ko so ljudje gledali njegov boj, so vpili kakor nori in blagrovali mater, ki ga je rodila. Časniki so vsak dan žrtvovali zanj polovico prve strani, njegovo sliko so prinašale vse domače in tuje ilustracije. Tudi on se je oženil. Vzela ga je neka dolarska princesa. Jedla star kaviar in pila šampanjec.
In so bili trije bratje srečni vsak po svoje.—(“Jutro.”)
---------o----------
Lvova:
TITI-FLIT IN MIŠKE
“Yes,” admitted the Lifeguard Captain, when I brought Jack Ilwaine to him. “I do need another boy in the Patrol. Have you ever saved anyone’s life?”
Jack looked at me in dismay a'nd I
to know because if you had ever made a rescue the job would be yours without any further questions. But you are a good swimmer, aren’t you?”
“I think so,” Jack stammered. “You’ll have to be sure,” was Mr.
As We Turned Toward the Cliffs Again We Gasped in Surprise
knew he didn’t know what to say, so I spoke for him.
“I guess he’s never really had the chance, Mr. Hale.”
“That’s all right,” laughed the Captain, putting his hand on Jack’s shoulder to encourage him. “I only wanted
I.
Na oknu je obešena kletka in v njej prebiva kanarček . . . Titi-Flit, lepi pevec, skače po kletki sem in tja, pije vodo, ki jc pripravljena zanj v majhni posodici in zoblje zrnje, katerega mu nasujejo v kletko. Kakor hitro solnce obsije kletko, začne kanarček peti in če se otroci v sobi smejejo, jim veselo odgovarja.'
V tleh, ptid oknom, je luknja in v njej stanuje miška s svojimi tremi otroki.
Nekega jutra zapusti gospa miška svoje gnezdo in se približa kanarčku. Silno rada bi pila nekoliko vode iz posodice in jo prinesla svojim otrokom. Stoječa na zadnjih nogah, opazuje Tita, ki se leno ziblje 'na palici:
“Ali dovoliš, da vzamem malo vode?”
Titi-Flit, opazivši jo pred seboj, se ji približa in jo meri od nog do glave. “Lej no,” si misli, “to je pa gospa miška, ki me tako radovedno ogleduje.” Miška se prestraši in se hitro vrne v svoje stanovanje. Njene male so jo že nestrpno pričakovale. Kakor hitro jo zagledajo, poprosijo vse namah: “Piti! Daj piti . . . žejne smo!”
“Kaj naj storim, ubožice moje male,” odgovori mati, “ko nisem našla vode? Hotela sem kanarčka prositi zanjo, pa me je le strogo pogledal in molčal, jaz sem pa zbežala. Vendar, lahko bi se vrnila k njemu, mogoče bo imel usmiljenje z vami. Pojdimo pogledat, kai dela zdaj!”
To rekoč spleza gospa miška drugič na okno in otroci za njo. Ko jih Titi-Flit opazi, zakliče gospe miški: “Nu, nu, saj ni bilo treba kar tako hitro zbežati. Ve bi hotele najbrže piti in jesti? Jaz imam vsega v zalogi. A kako boste naredile, da pridete v mojo kletko ?”
“To le nam prepusti,” odgovori miška. “Na pot, otroci moji. A tebi,
Tit, lepa hvala!”
Nato se zmuzne skozi ograjo in za njo poskusijo tudi miškice. Ko se napijejo in najedo do sitega, se zahvalijo dobremu Titu in se vrnejo domov, oblizujoč si gobčke.
II.
Drugo jutro Titi-Flit sedi z zelo nezadovoljnim obrazom nepremično na gredi. Ponoči je razstresel zrnje in zlil vodo po pesku, zdaj pa žejno ogleduje košček belega sladkorja, ki mu je padel iz kletke. Odkar se je prebudil, še ni zapel nobene lepe pesmice—zaradi izgubljenega sladkorja.
Gospa miška in njeni otroci se spet odpravijo obiskat kanarčka. Komaj opazijo mali sladkor, se vržejo nanj.
“Ali vas mi nič sram?” zavpije mati. “Jaz sem vas dobro nasitila, ve pa hočete ukrasti sladkor dobremu Titu, ki vas je včeraj tako pogostil!” Nato pograbi gospa miška sladkor in ga vrne kanarčku, ki ga hitro potolažen začne zobati z velikim zadovoljstvom in postane dobre volje.
III.
Zvečer je gospa miška odšla na polje nabirat grah in fižol. Otrokom je naročila, naj bodo za časa njene odsotnosti pametni in naj nikar 'ne zapustijo bivališča.
Mlajši dve miški sta zaspali . . . tretja pa bdi in začne premišljevati. In veste, na kaj misli ta malopridnica?
Žalostno, a resnično: ona misli na sladkor—in še več: kako bi prišla do njega v kletko.
Čisto tiho se splazi iz luknje. Srce ji močno utriplje ob misli, da se Tit morda zbudi . . .
' V sobi je svetlo—luna je pravkar vzšla, kletka je 'na istem prostoru. Tit, ki se zdi kakor kepica perja, spi mirno v njej, glavico pa je skril pod perotnico.
Miškica se čisto lahno približa in z majhnim udarcem krempeljčka doseže tolikanj zaželjen košček. Sladkor pade iz kletke brez vsakega ropota, a mala tatica drhti po vsem telesu, zakaj zdi se ji, da kar odmeva po hiši. Od strahu urno zbeži z dragocenim plenom. Mahoma pa zagleda na robu okna še eno kletko. “Ta ni videti pripravljena za ptičke; brez dvoma se nahaja v njej kaj izvrstnega,” misli miška. Košček slanine! Vratca so na stežaj odprta in mali mostiček vodi do vhoda. Ne da bi se delj trudila z ostankom sladkorčka, se miška požene v zapeljivo kletko. Šrrk . . . Past se zapre . . . To jc vendar i mišnica!
Miška začne tekati na vse strani . . .1 Zaman. Nemogoče je uiti. Ko je njenih moči konec, se potuhne v kot.
Kaj naj stori?
Mamica je daleč in skrbi za živež, ne vedoč, kakšna nesreča je doletela hčerko. Po dolgih, mučnih urah se vendar zdani in veselo solnce nadomesti luno. Vrata sobe se odpro in prikaže se mož z ogromno črno brado in strašnimi očmi. Svoje ogromne roke iztegne proti mišnici. Nato jo zgrabi. Miškica od strahu zapre oči. Toliko da se ne onesvesti.
Toda na srečo se človek sredi sobe nagne, da bi pobral neko stvar. Mišnica mu pade iz rok, vratca se odpro . . . Miška samo poskoči in steče kakor puščica proti domačemu gnezdu.
Gospa miška se točno vrne domov. Tedaj opazi, da ima hčerka raztrgane uheljce in krvav gobček. Takoj ugane, kaj se je moralo zgoditi, in strogo reče: “Spravi se v posteljo, hčerka moja, brez večerje. A jutri pojdeš spat k dobremu Titi-Flitu in ga poprosiš odpuščanja.”—(“Mlado Jutro.”)
Hale’s response. “I make it a rule that no boy can be cm the Patrol until he passes the Red Cross Junior Life-saving test. Would you like me to give you the examination?”
“Yes, sir,” answered Jack. ,
I knew there would be no trouble because Jack and I had practiced all the grips and breaks in the gymnasium tank during the winter, and he knew as much about them
'JUfi/OG J
(JOO/C
DEVILED EGGS
Put six eggs in a saucepan of cold water.
Bring water to a boil and boil 20 minutes.
Take up eggs and plunge them into cold water.
When cool, take off shells and cut eggs in halves lengthwise.
Put yellows in a bowl and arrange with halves on a plate.
Into the bowl containing yellows put:
One teaspoon salt.
One-third teaspoon pepper.
One-third teaspoon mustard.
One teaspoon butter.
One tablespoon vinegar.
Two teaspoons vegetable oil (if oil is liked).
Mix with yellows till a smooth cream is formed.
Fill whites witli this cream and put in a cold place till time to serve.
Arrange on a bed of lettuce or parsley.
If eggs are to be taken to a picnic the halves, when filled with yellow cream, should be fitted together and the whole egg rolled in paraffine paper. •
 0----------------
D. Vargazon:
MESEC IN HRUŠKA
Mesec ves vesel potuje s spremstvom zvezdic v nočni gleda vas v dolini, snuje— kdaj obral bo s hruške sad.
O jutranjem svitu sklene:
—Noč prešla je, dan bo spet, jutri v mraku hlapec krene z zlatim vozom dol na svet.
Mesec leže, sen zasanja: na drevo pastirček mlad lahnih nog se gor poganja in že stresa žlahtni sad.
V grozi plane, hlapca kliče:
—Brž po hruške na zemljo!— Hlapec dirja-—joj, vršiče gole v zrak moli drevo!
Mesec nad vasjo zdihuje, v boli gine mu obraz: on otožen premišljuje, kaj bo jel, ko pride mraz.
hlad,
know, when you swim up to a fellow who is drowni'ng, he isn’t cool-headed anymore, and he throws his arms around your neck and holds on tight, because he thinks that is how he can save himself. You have to “break” whatever grip he gets on you and then go ahead and rescue him no matter how he interferes with your efforts.
The straight swimming part of the test gave Jack Ilwaine no trouble at all, but when it came to breaking the grips he wasn’t so sure of himself. When he couldn’t free himself from a back stranglehold he got so nervous that he couldn’t even tell Mr. Hale how to do it, much less show him how on the second and third try. I wasn’t allowed to say anything to help him, but I kept clenching my fists and remembering to myself how many times we’d done that very thing and done it right.
Then Jack tried to show Mr. Hale how to catch a drowning man by the wrist, turn him over on his back and then tow him ashore by the chin. But he caught the wrong wrist, turned him under insted of over and sank with him instead of “saving” him.
Mr. Hale shook his head sadly and said:	“Come	back	later, Jack, when
you had more practice. Don’t give up.”
But Jack was so discouraged with himself that he did give up, and the last I saw of him after I had shaken his hand and said “Cheer up,” he was down at the far end of the beach near the cliffs, walking slowly with his head down. I watched him as he began to climb the cliffs, and saw him sit down on the edge, where he seemed to be lost in thought.
Suddenly I gave a cry of alarm! Jack had leapt to his feet and was waving his arms excitedly and pointing out to the sea. Then he cupped his hands to his mouth and sounded the Patrol’s signal by which each lifeguard warned the rest that someone was in danger.
“What is it, Bill?” cried Mr. Hale, rushing up to where I was standing.
“Somebody’s in trouble,” 1 replied. “Look, there’s Jack Ilwaine on the cliffs, pointing out to the ship’s buoy!”
As we both turned toward the cliffs again, we gasped in surprise and fear, because we saw Jack take a running dive, throw himself through the air and disappear into the swirling water below.
I did not wait for anything else. Pari of a lifeguard’s job is to lose no time in going to the rescue. It is always better to go out and find everything all right than not to go until it is too late.
“I’ll take the oars,” shouted Mr. Hale to me as we both launched the lifeboat. “You steer for the spot and keep your eyes open for Jack.”
It was a few minutes before I saw him, and then I realized that he could not be hurt, for he was striking out with strong overhand strokes i'n the direction of the red bell-buoy that marked the channel. Looking there 1 saw two other people struggling in the u'ater. They were a boy and a girl, and although the boy was doing his best to save her, she was clinging to his neck so tightly that he couldn’t move his arms, and so the both of them were taking in water and slowly drowning together.
By this time Jack was almost up to
HOW THE CARDINAL GOT ITS COLOR
When the cardinal, the most showy of our native birds, gets thrQugh with the cares of housekeeping and when the children have been bundled off to some woodland kindergarten, the flaming father and the modestly garbed mother desert their summer haunts and become wanderers upon the face of the earth.
Strange that he should put off turning gypsy until the trees are bare and there are no longer clustering leaves to hide his splendid beauty. He fairly startles you some clear, frosty morning with his clear bugle call of “Cheo! Cheo! Cheoj!” right outside the window. He seems strangely out of place among the leafless trees, with his crimson plumage ruffled by the winter wind and his form showing like a brilliant cameo against the snow.
He carries himself like the soldier he is and is easily the most conspicuous object in sight. When he starts out on his winter outing, he does not do like some husbands, leaves his wife at home, but he takes her with him— where he goes, she goes also. In fact, she seems to be the real leader on such occasions, he keeps her constantly in sight and is pleased to turn down any path she elects to travel.
Their route leads through swampy hollows, where the brambles still hold a few berries; down long, rambling fence rows; across windswept hill sides; to the shelter of wild plum thickets;
The Cardinal Is One of the Beautiful of Birds
Most
them.
“If he only knew what to do!” groaned Mr. Hale, as he bent the oars almost to the breaking point in his efforts to reach the spot as soon as possible. 1 i’ri The Lifeguard Captain wasn’t giving Jack enough credit, for Jack certainly knew what to do and this time he wasted no precious moments in doing it. He circled around the frantic pair in the water until he was behind the girl. He reached out his hands and caught her around the neck from behind; then, sometimes under water as the three of them sank and sometimes on the surface as the efforts of the other boy to keep afloat brought them to the top, he applied the “double break.” Keeping his hold around the girl’s neck, he swung his right foot over her shoulder and planted it against the boy’s chest. In this position he appeared to be cramped and helpless: but suddenly, like the snapping of a bow, he straightened out his body, pushing the boy away with his foot and pulling the girl away with his hands.
When we arrived on the spot Jack had already started back. He had seen that the boy could take care of himself, so he had shouted encouragement at him and told him not to try to swim back through the eddies, but to strike out for the beach. The girl was helpless and he was towing her with his left arm, while he swam with his other arm and his legs.
We pulled the three of them into tiic boat and rowed ashore. Whe1!! we got there, Mr. Hale turned to Jack and said:	“What’s	the best thing to do
now?”—and Jack’s answer must have been right because Mr. Hale did it. Four times after that he stopped to ask the same question about the best thing to do, and four times Jack told him without even a moment’s wait. When everything was all right, and the boy and girl were going home after promising not to try to swim out to the ship’s buoy again, Jack started for home with them.
“Wait a minute,” called Mr. Hale. Jack returned.
“Yes, sir,” he said.
“That was a P,retfy 8°od dive you made from the cliffs-”
Jack didn’t say anything.
“And it takes a powerful swimmer to get through those eddies!”
“Yes, sir,” agreed Jack, modestly. “And you did a perfect double-break, and all the questions were answered correctly. It was better and harder than a Junior Life-Saving Test, and .you get one hundred per cent!”
Jack looked up eagerly.
“Do you think I could get my Junior
emblem?” he queried.^
“Emblem!” replied Mr. Hale. “You’re going to get a medal.’
I was the first one to shake hands with Jack, but before everybody could crowd around to do the same, Mr. Hale spoke again.
“And that job with the Beach Patrol. It’s yours if you still want it.”
Jack was so happy that he couldn’t speak. He laughed and nodded his head yes . . . and my next long-distance view of him was to see him walking up and down the cliffs with a pair of marine glasses strung around his neck with a strap. He didn t have his emblem yet, nor his medal ; but he couldn’t have been much happier, because he knew they were coming^ and in the meantime he had everything that he had ever wanted.
THE FIDDLING CAT
‘akaj
“I’m sure no one has ever seen so strange a sight before,
Miss Muffet cried, “and it’s enough to make a body roar.
A pussie fiddling in the road! I think I’ll ask his name,
And if he cannot talk and answer me ’twill be a shame.”
“Oh, I can talk,” the cat replied, with one of his best hows, “You’ve often heard of me, you	know I fiddle for the c.r0	tune,
The ones that like to jump so	high—and just to	keep iJ1	*	f
I practice all the time. Perhaps you’d like to jump the m°°
MY WISH
I wish that I had curly hair like my sister Jane,
I twist it ’round my finger, but my twisting’s all in vain.
I asked my Grandma what to do to make me curly head;
She said I’d have my wish if I went early to bed.
My Daddy says that eating crust will cause my hair to curl,
1 wish it would, for then I’d be, o, such a happy girl;	^
Nurse Nannie says that spinach	green, and carrot,	pea and	D
Will bring the very nicest curls	that any one has	seen.
Mother says drink lots of milk, Brother says cut sweets,
But that is hard because I’d miss all sorts of lovely treats;
But I shall try it just the same and follow all they’ve said, Because I’ll leave no stone unturned to have a curly head.  0--------------------------------------------------
around the edge of woods, to orchard clearings; into the old gardens where
the yellow rose-apples hide among the thorns, and then to the barnyard where the fowls are fed. The pair may tarry in one locality for several days, but some morning they are not there, and one misses the bit of summer that had drifted in to gladden and cheer. It seems more fitting if the cardinal would stay where flowers never fade and where it is always green, and not go traipsing over the land in all kinds of weather—here today, and gone tomorrow. It is not to be wondered at that the Indians, with their poetic fancy, have woven a legend to account for his glittering color. The story runs like this:
Away back, hundreds of years before the white man came, there were two Indian warriors, who hated each other as only Indians could hate. One of them had an only son, a boy as straight as a hickory sapling, and as he had no trousers, of course, he had no pockets for his hands, so he walked with his shoulders back, head up, and stepped as proudly as a conquering hero. The other warrior had a beautiful daughter named Gonda. She moved with the unstudied grace of a dappled fawn, and her voice was like rippling water.
Now these warriors hated each other so much that they did not want their children even to be friends and told them if they so much as glanced at each other they would be killed. But when the fathers were away, the children would wander through the forest and make friends with all the little wood people. They would watch the orioles weave their baskets of moss; they woulu' stand guard over a sleeping fawn; they would pile nuts for the chattering squirrels and they would count the eggs in a partridge nesl, without so much as touching a single one. As they harmed none of the forest folks, the animals and the birds all came to know and love them.
There were always so many interesting things, that the days passed before they knew it and sometimes the gathering shadows and the red glow in the west were there before they remembered to go home. So one day the warriors came to camp and the children could not be found. Then the warriors set out to look for them, vowing if they found them together they would slay them. Then the wind whispered to the trees, “O wise trees help the litttle Indians.” And the trees whispered to the birds, “Help the little ones—Help! Help!” Then the birds said, “We will give them wings and they can fly away and escape from their cruel fathers, if you, O wind, can delay the warriors and give us more time.” So the trees called to the lightning bugs to crawl over the dead leaves and set them on fire. So the wind puffed and blew and soon the forest was in a blaze.
Then the birds asked Gonda what bird she would like to be of all the birds. She said she would rather be a plain little brown sparrow. When the Indian boy heard that, he begged to be turned into a sparrow, too, so that they could still live together.
Then the wind cried, “Hurry—hurry, before the fire gets you. Fly, children, fly!” Gonda at once sprang into the air and flitted over the crackling flames so quickly that the fire only tinged a feather here and there with a ruddy
SRAKA IN NJENI MLADICI
Sraka je peljala svoje mladiče na polje, da bi se učili sami iskati hrane. A to mladičem ni bili po godu; rajši bi se vrnili nazaj v svoje gnezdo, zakaj mnogo udobneje je, če jim mati pri-haša hrano v kljunu. “Deca,” pravi mati sraka, “dovolj veliki ste, da lahko sami skrbite za svojo hrano. Ko sem bila jaz tako velika, kakor vi, sem že zdavno skrbela zase!”
“A lovec nas bo ustrelil!” so govorili mladiči.
“Ne, ne,” je dejala mati, “lovec potrebuje nekaj časa, da pomeri s puško —in če vidite, da dvigne puško imate dovolj časa, do zbežite!”
“A kaj, če vzame lovec kamen in ga zažene v nas, tedaj mu ni treba meriti in mi smo izgubljeni!”
“Dovolj velike ste, da lahko pazite. In če vidite, da se lovec skloni, da bi pobral kamen, potem je treba bežati!” "A kaj če bi imel lovec kamen že v roki in se mu tako ne bi bilo treba skloniti ?”
Tedaj je rekla mati:	“Ho, ko tako
bistro vprašujete, že vidim, da dobro opazujete. A to je glavno—in zato si tudi lahko sami poiščete hrano za svoje želodčke!” In ko jc izrekla te besede, je hitro zletela visoko v zrak in pustila mladiče na polju. In hočeš nočeš so morali sami skrbeti i za svojo hrano i za svojo življensko varnost.
---------O---------
D. Vargazon:
■ oi City
1 "'as ;lwe
tv Veai ,ls$s
S Jhe
Ju 1
Sle “ab •trt - *-ea
fs
tier
S n
Ha, 'Hrt, ,fan i •of N
STARA LISICA IN V° ^ ..«<
Stara lisica sreča volka,^k1 Ljio, lan(1 da bi jo požrl. Lisica začne ^ y ^ siti, naj jo pusti v miru—sta ^i« ^ ma ničesar drugega, kako* ^ ^ kosti.	„ fe{®0u,	t
“Ako mi poveš tri resnice, Ayi katerim bom moral verjeti, *5^ pustil.”	fj. tu,
“Prva resnica je,” odgOv Ittf ing “da preklinjam	trenutek, ko s	avajf
čala.”	. rad ’
“Dobro,” meni volk, “to ti mem.”	..	^	the
Druga: ako te drugič 51	: (iiCe
lim, da te srečam slepa.”	st00(
“Tudi to ti moram verjeti- < \> “Tretja: Daj Bog, da_P°8 joj' »nj. ne bom prišla 'nikdar več s	w
tiko.” __	vd 4 an
“Rad ti verjamem,” odvf11 j* t)0 smehljaje zapusti lisico.	j ,
DIDEL DAJCI{A	; '{j
,	Ni
Didel, didel dajčka-	LMl r
Mi imamo zajčka:	j .
Noge ima štiri, niso nič na miri;	Al
z glavico jih liže	I J fj
in z ušesi striže;	j [ %
pa oko le eno—	Mr
drugo je skaženo.	J \
Didel, didel dajčka!	«s6rt
Mi imamo zajčka;	: l 3ii(
toda njemu taka ^ ni kot drugim dlak*	’ 1 s.
Kakor drugim klaje>	j »te
njemu se ne daje;	■ ‘Ct\
zajček nenavaden, ,ell, Jo
prav nikdar 'ni fi‘a“
Komur v misel kar>e’ lahko ga	ugane.	j(jj:
K stricu z mano P S prsti on na zidi kaže tega zajčka, j . didel, didel dajčka. ^ '\Ve,
-i I'N
 °—	<# ^
THE HERD-BOY’S 5 J»ih6(
A mountain shepherd boy ^	^
The castles far below \ sP"’ fr ,carc The gloriosu sun I’m f*rs ..t, ifls' ;	1
He lingers longest here	..^r,
I am the mountain herd-b	j Si|,
{$ • %(
Here is the cradle of the Jhg1 1 drink it fresh from rocky !r se, So small at first its b0‘ acr°5” N throw my arms its rush »	^
I am the mountain herd-0 .
The mountain is my very wjj#J M Around me here the storij1'■ s®
And when they howl fr j . -t ;
north,	tt># "	>
My songs ring louder thy,	: yi
I am the mountain herd-D	ot
 0---------------------  r/h
GUESS WH° 2
Who was it took his And placed her in shell sPj He liked the things he ® y yf He let his wife live in	,
(Peter PumP*1 Wa. V Who was it with a pa*1 us . ' S |v Went up along a danS«1 ^ V Who fell—X pray y°u J , A laughter	l!s h
And tell me who came tunj gp \ _
■ Ta<*	] ^
-----------1y
I’riden ufr J !$
u j)1
Jožek: “Veš, Matijček,J rela neka tvornica blizu sM.f Matijček: “No, vidiš, ^ jpf hiša enkrat zgori, le na ;
,
MUREN
Dol po potoku ladja brzi, v njej na deščici muren sedi.
Kamenčkov belih pelje za grad in veseli se: kmalu bo svat:
Žabjak zeleno žabo bo vzel— na svatovanju muren bo pel.
V ladji poskuša petje in ples: sem ter tja skače, nagne se čez.
Ladja zajame hladne vode— muren v valovih plava, oje!
Z muko se reši, leze na breg; ladja že tone, on jc v skrbeh:
Kdaj zdaj sezidal žabjak bo grad?—
Kmalu, oh kmalu rad bi bil svat!
--------O---------
Oboje bi rad
Prišel je ciganček beračit k neki gospodinji, ki ga je vprašala: “Kaj bi rajši, ali juho ali cmoke?”
“Ej,” je zajavkal ciganček, “dajte mi, gospa, kakor prešičku: zmešajte vse skupaj, zame bo dobro.”
glow. But the boy hesitated and lingered so long that every feather on his body took on the red of the flames and the ones on his face became black with the soot.
And that is the reason the cardinal is red and black today.
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
pRVl ŠTRUKLJI
moja mama pozimi delat, !az biti kuharica. Naveličala h ze vse drugo kuhati in sem se j*- na štruklje. “O, kako bi jih Jula!” Enčas premišljujem, na-» im: “Kaj če bi jih poskušat napraviti!”
si vse pripravila, nakar sem j Najprej sem napravila testo “naprej.Ko sem začela valjati e )e pričelo skrbeti: “O, zakaj lj ‘e8a podstopila, ko ne bo vse ‘anič! Mama me bo pa kre-ij ,KaI se podstopim, ko 'ne znam, S{JUze8a ne bo za jesti.”
vedela, kaj naj bi naredila. >,s.e zopet potolažila, češ, morda štruklji še bolj dobri kot tisti, filj naprav’- Tako sem jih lepo
{j.Prišla mama domov, je pogle-ir#uiSem napravila za večerjo, in L1sla; “Oh, kaj si pa naredila?” itf1" ,rekla, “mama, ni treba nič jih ne pokusiš!” jj,1 smo vse in jaz sem rekla, da lii * Yesela, ker so bili moji prvi liteH • dobri. Rada bi jih bila j edniku poslala pokusit, pa jih ^enialo. (Hvala za dober na-!tie*nern Pa moje čestitke k spret-Pr -jih! To dokazuje, da je :j»,l)ateljica res prava slovenska lj,' Op. urednika.) il0 * 20. septembra 16 let stara, j0 a|a prestopiti v odrasli odde-:}»ije moj zadnji mladinski dopis, jam vse bratce in sestrice v <ka r oc*delku, kakor tudi g. ■tj In za vse nagrade se lepo ' Pozdravljeni vsi!
Mary Rezek, banica društva št. 170 JSKJ.
n? 7  ------------------
11 STRANGE DISAPPEARANCE
/s, j jjj
o**;,	tj( outskirts of a large	and beau-
1 v'	11 sf°od a pretty	bungalow,
l0°n’	HuS owned by Mr.	and Mrs.
| t(l)weaithy couple. They had two j' wins, a boy and a girl, who C?rs old.
ij. afurday night and	the father
on business in	a 'nearby
e mother was preparing the ; Itoji at.h, while they were play-' is ak ‘n t*le nursery. Just as 5S j°out to call them, she heard I	I r°m the nursery and then si-
iii,n-eaving the water in the bath 1 t)*-	she ran to the room to the
v(r r children, but was too late, ijj, Eone. What was she to do?
! a'nd was away, there was no rjrn to for help.
ij ”	t°	the window	and caught a
(s j	a.	dark figure	carrying two
*'ooh arms disappear into the VOl1 * aft' Hatless and coatless she N ' the them, hoping she could jj(	lii	but it was	useless. All
, ki 1%	j,	”e	night she walked about
čne !’ (i tJs® crying for her children. -stafK'jl u^orning and the father came ikof n e found the house empty and „k On,a..stream of water came trick-ce,” ! Jpcyi r? bathroom.
;ti,te Wbj.; Rosey!” he called again and
• n° answer came.
goV°r |t inc ^ from room to room, <o se >vaijevery r100*1 antl corner, but
j tilHu,c*ear wife and children!” he
M* Chat Sha11 1 d0?”
- s	Wo°ds, in the woods,” his
WCemed t0 say-
eti-, 5 fl1 \ c“ up and ran toward the poginiv Jnn 8 and shouting his wife’s s te	children’s,	his	only	an-
J anVhe echoes, jvrne it weary, he returned home
 . y UP-” came a command from
turned his heid and saw Iv6k? 1,1 black from head to foot, a!	: Si a" the money you have or
.	j ■' never see your beloved ones
\jje.s> trembling with fear, gave ^ f\n ''is purse. It happened to iSlau checks and bills. The 5| Mr i ^‘d'n’t suspect this, so, of Vu,: Jones was safe, a! her/ 's three miles from here i	hut with your children,”
^ M Van*shed. ka-^ s ■ Jones had his wife and ijC; i "'»re5 at home again he was ■>	StJ haPPy man- That night,
t rt i’0 h'ns wcnt to bed, they prayed r’lade11' \ c stolen again from their
lIlSi
Annie R. Govednik, pfidl’	No.	30,	SSCU.
i	.\’h ^	  0-----------
a. / ^ DAY’S VACATION
^ i L«*** a gang start_
n4 >nt^y'P,‘eking down by uncle’s ’<4 $	Pa'*s	wore	taken	along,
t ^ \wv,° e° Peking berries along ’ I^Vs (he cows had made.
’	■	1 J’but'u6 Went Peking berries on
spy.-	here the berries were get-
st [fl5, «ii We also noticed bear </	. aild small piles of sand,
-bor j>iis Picking pretty fast and had lte>r Sfti! ' One of the girls could ' SceJ ,ii! r ln8 awful. We walked to-5ad Pn the path and what st croS’’ ^Hcj ' First we saw two rocks.
1	|,^«t\i,Sorne nice berries on one
• '‘rwUveen the rocks was a hole, n#i|i L^rp t0 the bear’s den. His
^ n/in^tl1 r’t dotI’ade of rocks and sand.
m 1% KFe g0 any further for fear r° , { [’6	would	come	after	us,
,bd!	J	s through eating his por-
I ^id, >
J Otj1 even eat our lunch, but ! thei.he way to the house. When t(0	1 ir lo„t I13'* of our berries were
n ^ '''er tlle wayside. By the
►ne *',V	bame„rei?dy t0 g0 t0 sleeP	in
lor ^	'ost our fear^-
tPJ	Justine	Zbasnik,
 	No.	2,	SSCU.
I to ’ / | E(jjt	El	Moro,	Colo.
L^ontk1 lf was raining through-C d	The	crops were
‘i A n„ n*y of work to do on the j (i hon er of insects, such as clc ^ ' i’«tc Pers, bean bugs, tomato ^	5t a'|. Can be seen on the farm.
‘he vegetables and flow-
II ;{j	1'Se'nH
roi 'j l>Ven-i niy best regards to all noC , \ mie members of the s_
nTj	lso ^ the editor.
vs#J» ;	Mary	Marinac.
1Š®
FAIRY CROWN
Once upon a time, many years ago, a fairy queen was going to have a ball, so she invited every single fairy living in Fairyland Kingdom to attend. Everyone receiving the invitation was very anxious for the coming party and could hardly wait for the day to come.
At last it did come. There was cake, ice cream and most everything else that a person can think of. Everybody was dressed in their best costumes, and everything seemed to be going along fine.
But the Fairy Queen wasn’t there to greet them. All the fairies asked about her. At last she appeared sniffling and crying. She wept because her best crown disappeared. Now everyone knows that a ball is incomplete unless the Queen is present wearing her best crown, so the fairies promised to look for it until they found it. The Queen described it saying it was made of one whole diamond, in front of which was an emerald so shiny and brilliant that if a human looked at it he would become blind immediately. But these were fairies and not humans.
The fairies looked all over for the royal crown, in the grass, under the mushrooms and everywhere imaginable. The Queen said she put it under a mushroom, but a thorough search proved worthless. At last Andy, one of the fairies, climbed a tree and peeped into a crow’s nest. To the great joy of the others he pulled out a shiny crown. The Queen put on the crown and the ball was continued.
Everyone guessed the story of how the crow disappeared. The crow attracted by the crown’s brilliancy took it to his ‘nest. The fairies said he deserved a punishment, but the Queen was kind and said he deserved a reward. So she sent him a bag of gems, because he kept her crown safe from any harm.
Rose Mary Glazer, No. 61, SSCU.
 0----------------
MISSING SHOES
Larry Cohen was a very unhappy boy. He was in need of a pair of shoes which his stepmother refused to give. Larry’s head ached when an idea popped from his head. After ransacking the alleys he found the needed supplies, which were to help his scheme. He wrapped white tissue paper about him and fastened a pair of wings at his back. The barefoot boy then entered Mrs. Solomen’s home.
“What a ridiculous costume. Who are you and what do you want?” inquired the woman.
“I want nothing. 1 only bring tidings of the dead, for I am St. Patrick, coming directly from ho-ah-er-heaven,” stuttered Larry.
“Oh, you are? Did you see my John, who died three weeks ago? How fares he?” asked Mrs. Solomen with much interest.
“He fares 'not well. He walks without shoes on gravel and thorns,” answered Larry.
“Oh, my boy!” sobbed the mother. On seeing her husband’s new shoes, she continued, “I think my husband won’t miss those shoes. Take them to John and I’ll be so happy.”
Larry gave the affirmative answer and left the house very contented on how he earned his shoes, while Mr. Solomen missed his fishing boots.
Amelia Peternel, No. 2, SSCU
 0------------------
MY ROOSTER
1 received a rooster from my uncle the other day. As we didn’t have any chicken coop, I put him in the shed and locked the door so he wouldn’t run out. In the latter part of the day I went to get my wagon to take a little spin around the block. 1 left the door wide open so 1 could take the wagon out more easily. While I was pulling the wagon nut the rooster ran out of the shed. I shouted and ran after the rooster, which made him only more frightened and he started to run faster. He ran into the neighbor’s garden. I called my father to catch him. He finally caught the rooster and then killed him. Believe me, it takes an older person to catch a rooster.
John Zbasnik, No. 2, SSCU
 0----------------
A MIDNIGHT VISITOR
It was one year ago that I was invited to go to my grandmother’s farm. My cousin Mary was invited to come along.
It was the first night of our visit and we retired. At 12 o’clock we heard a strange shuffling sound in our room. A dark indistinct figured limped across the room. As my feet were uncovered the blankets were placed over them, as if by magic. Pretty soon I heard spit rapid footsteps. Then someone stunv bled and fell.
We jumped up in our bed with our hearts in our throats. Then the lights were turned on. The door of our room was open and a figure of an old man walked by our door, down the steps and into my grandmother’s room. Then we heard a flap of the blanket and all was quiet. The old man came upstairs again and vanished immediately.
“It was grandfather,” said Cousin Mary.
“Bless the dear old soul,” I said, “he came to see if we were all sa£c.”
Annie R. Govednik,
No. 30, SSCU.
 0 ---------------
THE HAUNTED HOUSE
Part Two
By Antonia Govekar, No. 94 (Continued from last Juvenile Edition)
In Mrs. Sharp’s bedroom a conference was being held. Of course, one ■would already and quickly know whal their talk was about. The point dis-! cussed was who could the leader ol : I that gang be. They had only one clew jso far, the fingerprints on the dooi 1 ] knob.
Mr. Dimetri, the butler of the placc disappeared a year ago, and anothei person, a young girl, who was an orphan, disappeared at the same time No reason was found whatever foi their disappearance. Two boys saw ž man and a woman, a block away froir
the house, hastily get into a taxi. This was another reason why Mr. Sharp had his conference with the men.
Looking around if anyone was listening, Mr. Sharp said aloud: “There’s danger in this house. 1 would like to come face to face with Dimetri this very night.
Mr. Stone, also a detective, fancied he saw a face at the window. He was just^looking at it, and finally it disappeared. “Well, my friend, if you would have only looked at the window a moment ago, you would probably have recognized him,” said Mr. Stone.
“What, have you seen him? What does he look like? I’ve got a good description of him from Mary Anne, so I’ll know the prowler,” cried Sharp.
“Don’t hurry me so,” laughed Stone. “We’ve got a big job ahead of us. Let’s all go to bed. Mr. Sharp and I will sleep together, while you, Mr. Eaton and Mr. Lightmore, will sleep together in another room. Let each one of you sleep half an hour, in turn, and be sure to keep your eyes wide open.” “Now I’ll tell all I know,” continued Mr. Stone. “While Mr. Sharp was talking I thought I saw a face by the window. It was a man, about 40 years old. He had a beard and looked as if he was not shaven for a month or two. He had hard lines on his face, which was round-like, with a mustache and long hair. Eyes were large and the color of his eyes were brown. He looked shabby. He had a white shirt, dirty, of course, but torn a little on the elbow. The color of his hair was black. His face was darkish with a look of suffering plainly visible. He could not see me because I was in the corner. He vanished as quickly as he came. Now,
I think this is Dimetri. How about it, Marsh? Am I not right?”
“No, you’re wrong,” answered Mr. Sharp. “The description given by Mary does not fit with yours.”
“Yes', it would,” said Stone, “because a man’s appearance would change with time, provided he did not shave himself or cut his hair, and the like.”
“Perhaps you’re right,” spoke Sharp. “At any rate let us go to bed.”
Sharp and Stone were alone now. Just then a loud crash could be heard. They hastened downstairs and found one of the men lying on the floor. The doctor was doing his utmost to revive him. A fractured skull was the damage to this person. The other one was gagged and bound with heavy rope. Both of them were left to guard Louise.
When the gagged man was freed he related how an invisible force struck him and the injured man with what seemed to be a wrench. That is all he could remember. He could not tell of the disappearance of Louise.
Mary Anne, was getting hysterical when she found out Louise disappeared and that Dimetri was on the premises. Finally, after much persuasion, she was quieted down and promised to tell all she knew about Dimetri. Mary Anne then related to Sharp that Dimetri was a mean person, and would continually follow Louise around. He was warned that if he didn’t follow instructions that another person would replace him. One night he was seen talking to Miss Law-lor, and the same night both disappeared and hadn’t been heard from since. Mary Anne then went to her bedroom accompanied by the guards. Stone and his men divided into three groups of fiv? each and watched for further proceedings.
In the lower part of the house, a dungeon, to be exact, were seen three people, Louise, Dimetri and Miss Law-lor. Louise was very angry with her captors, but to no avail. They only laughed at her threats and asked her to tell them where the plans were.
In the house Stone and Marsh were seen at the place where the spooks appeared first. Guards were left on the outside, while a number ransacked the room. Stone was inspecting the room alone when he stumbled upon a shining object with a handle. Looking at it closely, he noticed that it was the handle of a trap door. Summoning his men together they started to investigate it.
When the trap door was opened a stairway was seen with many winding turns. They followed this stairway and suddenly came upon Dimetri, Miss Lawlor and Louise.
“Hands up,” they cried, “we’ve got you covered.”
Dimetri and Miss Lawlor were handcuffed and taken to the police station, while Louise was very glad to be among her friends again.
(The End)
 0---------------
REMEMBER THIS
All articles submitted by the Juveniles to the New Era must contain the following:
1. Name of writer.
2. Address.
3. Age.
4. Lodge number.
Before an article is even considered for a prize it must meet the above requirements. So remember to put down your name, the place where you live, your age, and the number of the lodge that you belong to.
Original articles are the only ones given consideration. Copy articles are thrown into the waste basket.
---------o-------
NAGRADE
Za dopise, priobčene v mla-
■ clinski ‘prilogi Nove Dobe mese-
■ ca avgusta, so bile nakazane , mladinskim dopisnikom sledeče
•	nagrade:
Anna I. Jevitz, dr. št. 66 ' Joliet,, III., $1.00; Frank Jancav., ’ dr. št. 6, Lorain, O., $1.00; Manj ' Celesnik, dr. št. 94, Waukegan, J III, $1.00.
" butalski gasilci
Butale, oh Butale! Butale so vas, pa jim pravijo mesto; 3 ure hoda leži onkraj pustne nedelje. Butale so silno znamenite, Butale so kakor Pariz. V Butalah imajo vse in imajo vse ime-nitnejše kakor drugod.
Pa imajo tudi gasilce in so ti gasilci nezaslišano bolj imenitni od gasilcev drugod in zlasti od onih gasilcev, ki jih rede Tepan-čani.
Da, Tepančani! S Tepančani se od pamtiveka kosajo Butalci zaradi imenitnosti in Bog ne daj, da bi Tepančani kaj imeli, Butalci pa ne, in ko so v Te-pancih imeli kolero, niso Butalci prej dali mir, nego da so jo dobili takisto in še črne koze povrhu. To njih slavo še danes očitno razodeva znamenje ob mlaki sredi vasi, kjer imajo svoje vajeno shajališče gosi in race prestranih Butal, znamenite vasi, imenovane mesto.
Pa se je zgodilo in so imeli Tepanski gasilci postajnega načelnika, ki je vedel, kaj se spodobi, in si je nabavil prekrasen gasilski meč s pozlačenim ročajem, da je bil zgled in ponos ne le gasilski četi, nego tudi vesoljni fari tepanski.
Holaj, komaj so to zvedli Butalci, že so dejali: “Mi tudi!” in so sklenili in so nabavili svojemu načelniku takisto meč—kaj en meč, dva meča—naj ju nosi, ob vsakem bedru svojega! Resnično so ju nabavili in ju je nosil in je bil v sijaju obeh mečev postaven nič koliko—ni dosti manjkalo, pa bi ge mu bil pri procesiji še župnik umaknil kar izpod neba. Kajti gasilci so v nemajhen kras tudi vsem butalskim procesijam in ne le procesijam, nego vsemu—lahko bi rekel duhovnemu življenju in napredku in sploh, kar ga je v Butalah. V primeru z njimi so tepanski gasilci prava figa!
Na primer gasilska tombola v Butalah, prekrasne je imela dobitke. Tepančanom so se kar sline cedile po njih in je bila prva tombola vsakikrat sijajna svinja, tako zavaljena, komaj da so se ji noge poznale iz obilnega Špeha1. Vsako leto taka svinja niso bile mačje solze! Pa jo je vsako leto za tombolo podaril butalski župan, čast mu in spoštovanje! In je bilo potemtakem le pravično, da je vsakokrat prvo tombolo zadela gospa županja. Pa je bila tombola ne le glede svinje urejena pošteno in pravično, nego je vsa-(o darilo, ki ga je naklonil katerikoli mož, zadela njegova žena, kar je bilo zelo koristno. Drugod so radi' umazani pri darilih za tombolo, v Butalah pa ni nihče skoparil in še temovali so, kdo bo več dal, kajti je vsak vedel, da dobi svoje nazaj—postavil se je pa le.
Taki so bili butalski gasilci. Pa kadar je počastila Butale s svojo navzočnostjo kaka visoka glava—visokim glavam pravijo v Butalah “fraki”—in je prišel med nje kak cerkveni ali posvetni “frak,” vedno in povsod so bili gasilci prvi: načelnik z mečem ob vsakem bedru, vsi gasilci v zlatih portah.
Zlate porte so imeli oni v Te-pancah tudi, toda butalski gasilci so se poleg port ponašali vsak tudi še z medaljo. Niso drage te medalje, posebno če jih kupiš tucat vkupe. Učinek teh medaiij pa je nezaslišan, ne, kolikor se tiče požarov, s požari se v Butalah sploh niso pečali, pač pa kolikor se tiče “frakov,” ki se niso mogli pre-čuditi obilnim zaslugam, ki so jih razodevale te medalje.
Vrli butalski gasilci so imeli tudi svojega patrona, seveda so ga imeli! Tudi mu ni bilo ime Sv. Florijan—Florijan je jako kmetsko ime, dobro za one v Tepancah. Nego jim je čul na prelepo slovansko ime Cvetislav, kar je pravzaprav isto kakor Florijan, pa je vendar drugače. Temu patronu je bila posvečena lična cerkvica,
na gričku je stala nad Butalam, daleč jo je bilo videti na okoli, in je bila ta cerkev hkratu gasilski dom. Zvonik je bil zgrajen tako, da ni bil le zvonik— namesto zvona so imeli notri obešen koš, tako lepo res ni pel kakor resnični zvon, toda je zato bil cenejši. Služil pa je zvonik tudi še za sušenje cevi, kadar bodo namreč imeli cevi, toda morajo najprej plačati načelnikova dva meča, potem pridejo na vrsto cevi in vse drugo.
V	oltar pa jim je bila naslikala priznana domača roka sv. Cvetoslava in ni bil oblečen v tisto pogansko vojaško obleko z dragoceno čelado, kakor tepanski sv. Florijan. Krasil mu je namreč telo lični gasilski kroj s portami in z medaljo in ni imel golide v roki, ampak mu je služila brizgalnica. Naslikana ta brizgalnica je bila tačas edina, ki so jo imeli v Butalah; dejali so, da brizgalnica stane, ne mudi se pa ne zanjo, so dejali, saj ne gori.
God^ svojega patrona so praznovali vsako leto jako slavnostno—dopoldne z golažem, popoldne z veselico—ne, s tako veselico se Tepančani niso mogli ponašati. Sploh Tepančani! Tepančani so smešni! Imeli so požar, pa jim je zmanjkalo vode! Vode ni Butalcem zmanjkalo nikoli in je ne bo, prekrasno mlako imajo sredi vasi, imenovane mesto. Ne, vode ne! Take katastrofe so bile Butale dosedaj srečno obvarovane. Pač pa, kar se tiče vina, vina jim je že zmanjkalo, in to baš na lanski veselici sv. Cvetoslava. Take so pač gasilske veselice v Butalah.
Pa se je to zaradi vina zgodilo lani, letos se ne bo zgodilo, in ako Bog da, nikoli več. Ko je letos prišel praznik sv. Cvetoslava, so bili pripravljeni, kratko rečeno, na vse—lanska katastrofa jim je bila v živ pouk. Letos so bili pripravljeni na kakršnokoli, tudi na naj elementarnejšo žejo!
Letošnja slavnost se je razvijala jako krasno s šaljivo pošto in korijandoli in ameriškim zaporom in srečolovom in vsesplošnim razpoloženjem.
Pa je bilo okoli sedme ure zvečer, ko je gospod načelnik razigrano naročil še en bokal s pristavkom, da tudi po tem bokalu še ne bodo šli. Korajžno si je pomaknil čelado nad desno uho, se udaril po kolenih in zadovoljno vzkliknil: “Har-dun, se imamo do . . . ”
Pa se mu je beseda sredi nehala in mu je iz grla nepričakovano prikipela druga in drugačna: “Gori, gori!” je zakričal in že mu je bilo v rokah gasilsko trobilo in je zapelo svoj pretresljivi: “Tata, tata!”
Kajti je gorelo. Cerkev sv. Cvetoslava na gričku je gorela. Veliki okrogli plamen ji je objemal leseni stolp in cerkveno streho.
Tedaj se je spoznalo, kaj je gasilska disciplina in strumnost in neustrašnost v Butalah, Komaj se je oglasil načelnik, že je koj za njim enodušno zatrobila vsa ostala vrla četa: “Tata, tata!” in je kričala, da gori, in so nekateri imeli v ustih še vino in niso imeli časa, da ga požro ali da ga izpljunejo, nego so zatrobili kar iz polnih ust to ni bilo v prid zlatim portam in medaljam, enemu se je celo zaletelo in bi se bil skoraj zadušil.
Imenitno je bilo, spodbudno, naravnost pretresljivo in vseka-ko vredno staroslavnih Butal. In so trobili in kričali tako junaško in vztrajno, da so jih slišali notri v Tepance.
Tepančani so čuli, kako neusmiljeno kriče v Butalah in trobijo na pomoč. Pa so pozabili na stara nasprotstva. Dejali so: “Butalci imajo ogenj in grlo in trobila tudi, brizgal-nice pa nimajo, pojdimo jim na pomoč!” Vpregli so se v svojo brizgalnico in so hiteli v Butale, kje da imajo ogenj.
Ognja pa ni bilo.
Ampak je le vzhajala luna
baš izza cerkve sv. Cvetislava in je bil njen svit od butalskega dima rdečkast in je obdajal stolp in streho. Ko so Tepančani pridirjali potni in upehani, je luna mogočno že plavala nad cerkvijo sv. Cvetoslava in njenim stolpom in tako je izgle, dalo, kakor bi se muzala.
Butalci pa so od vraga. Niso bili kaj hvaležni Tepančanom za njih dober umen. Piti so jim sicer dali, toda so se jim zraven posmehovali: “Hoho, Tepančani, ali ste prišli v Butale luno gasit? Hoho, hoho! Ali v Tepancah nimate lune, da bi jo gasili tam, in ste morali nadnjo semkaj? Hoho, Tepančani, hoho!”
Pa tudi Tepančani niso sedeli na jezikih in so dejali: Imamo luno v Tepancah, imamo jo. Ampak je vaša v Butalah dosti imenitnejša—kakor je pri vas sploh imenitnejša vsaka reč.”—(Po “Jutru.”)
-------O-------
Ivan Podržaj
BELA VRANA
Stražnik je privedel pred dežurnega uradnika drobnega, napol golega dečka, ki je tiščal pod pazduho hlebec belega kruha.
Deček se je ogledal po sobi in videl na klopi ob steni starega, sključenega moža, ki so mu rekli—Kajfež. Zbal se ga je kakor vedno, kadarkoli ga je srečal na cesti.
“Aha, zdaj pa teci, če moreš!” je zarenčal starec.
“Tiho!” se je oglasil izza mize dežurni uradnik, ki je listal med papirji v dolgi črni mapi.
“Vse življenje sem bil pošten,” je brundal starec predse in škilil na dečka.
“Ali boste tiho!” je zavpil uradnik.
Stražnik je stopil k starcu, ki je nadaljeval nekoliko tiše: “Ne, kradel pa nisem nikoli. Tako mi Bog pomagaj!”
“Odvedite ga, dokler ga ne pokličem!” je ukazal uradnik stražniku.
“Lepa pravica, če mora čakati star človek in revež,” je protestiral starec ih šepal pred stražnikom skozi vrata.
“In ti?” je vprašal uradnik z ostrim glasom dečka, ki je gledal za starcem. Občutek usmiljenja, kakršnega še ni čutil do tujega človeka, se je zbudil v mladem srcu. Saj ni hudoben, samo revež je in povsod ga preganjajo—se je s odprlo v drobni razkuštrani glavi. In kar nenadoma je obžaloval, da ga je dražil na cesti in tekel pred njim.
“Fant, ali si gluh?” je zavpil uradnik.
Deček se je stresel in hlebec kruha mu je padel na tla. Hitro ga je pobral, obrisal z ostankom umazanega rokava in ga poljubil.
“Kako ti je ime?” je vprašal uradnik.
“Jožek.”
“Kako se pišeš?”
“Čuden.”
“Govori glasneje! Koliko si star ?”
“Enajst let.”
“Enajst let? Kako veš to?” “Mama je rekla.”
“Kako je ime materi?”
“Ne vem.” .
“Ne veš? In očetu kako je ime?”
“Ne vem.”
“Kaj dela oče?”
Deček je povesil glavo: “Umrl je.”
“Kdaj je umrl?”
“Ne vem.”
“Kako pa veš, da je umrl?” “Mama mi je povedala.” “Ali je že dolgo? Ali se spominjaš?”
“Dolgo, zelo dolgo. Odkar ni več vojne.”
Uradnik je za trenutek molčal in gledal dečku v oči.
“Ali smem zdaj domov? Mama me čaka,” je rekel nedolžno deček.
“Mama bo že počakala. Kaj pa dela?”
Dečku so se zasolzile oči: “Mama ne more čakati—mama, mama leži in čaka—” Uradnik je vstal in stopil k dečku:
“Jožek, govoriš resnico?” Deček si je z dlanjo brisal solze:
“Resnico ”
“Ali veš kaj je resnica?” Deček je pomolčal, potem pa je rekel:
“Vem. Resnica je hčerka božja.”
“Ali lahko poveš kako resnico?”
“Mama je bolna to ja
resnica.”
Uradnik je postal spet uradnik:
“In ti ji delaš tako sramoto? Greš pa ukradeš kruh! Ali ne veš, da se to ne sme? Kdor krade, mora biti kaznovan!” Deček je molčal.
“Zakaj si ukradel kruh?”
“Za mamo ”
“Ali ti je ona naročila?” “Sam sem šel.”
“Ali veš, da te moramo zapreti ?”
Deček je pogledal uradnika pred seboj, pokimal z glavo in bruhnil v jok.
“Kje si doma?” ga je vprašal uradnik, ko se je deček izjokal.
“V Jami —” (Opuščena gramozna jama za mestom, kjer so si reveži zbili iz trhlih desk razpadlih vojaških barak moderne Robinzonove koče. Op. pis.)
“Ali znaš sam domov?” “Znam.”
“Ali boš še kradel?”
“Ne bom.”
“Ali si lačen? Ali bi jedel ta kruh?”
Deček je pogledal na kruh in odkimal.
“Zakaj ne?”
“Ker je za mamo.”
Uradnik je vzel dečku hlebec kruha in ga položil na mizo. Deček je žalostno gledal na mizo.
“Ukradenega kruha ne sme nihče jesti! Tudi mama ne! Ali si razumel?” je rekel uradnik in segel v suknjič.
“Sem,” je odgovoril deček žalostno.
“Ker si obljubil, da ne boš več kradel, te ne bomo zaprli,” je rekel uradnik, vzel iz listnice bankovec, ga dal dečku in nadaljeval:
“Tu imaš in kupi kruha za mamo in za sebe. Ali si razumel?”
“Bom.”
“Zdaj pa pojdi in pazi, da me ne vidiš nikoli več.”
Dečku so se raztegnile ustnice. Hotel je nekaj reči, pa ni znal.
“Le pojdi in stori, kakor sem ti rekel,” je držal uradnik dečka za roko in odprl vrata.
Na hodniku je stal Kajfež a stražnikom.
Deček ga je milo pogledal in rekel zaupljivo uradniku: “Tudi za Kajfeža bom kupil kruha.”
“Le pojdi domov in priden bodi!” je rekel uradnik in gledal za dečkom, ki je tekel po hodniku, (“življenje in Svet.”)
Težkoče z davkom na samce
Florentinski slaščičar Rafael Gargeli, mož nenavadno grde zunanjosti, se je odločil, da ne bo plačal novouvedenega davka na samce in je davčnemu uradu predložil prošnjo za oprostitev tega davka, češ, da ni samec po svoji volji, ampak po nesreči.
V	svoji pritožbi je navedel nekoliko devojk, ki so ga zapodila kot snubca samo zavoljo tega, ker ni krasotec. Ako hoče država, naj mu poišče pripravno družico za življenje, obdavčenje pa je nemoralno, ker se v tem primeru ne obremeni luksus, marveč se nesrečniku zada samo še nov udarec. Nesreča sploh ne sme služiti kot davčni temelj. Gargelli je enako pritožbo naslovil tudi na kralja in italijanska javnost je zelo radovedna, kako bodo rešile oblasti to čudno vlogo.
ŠSeŠ
 .............................  e	11 i i iu ril c 11 r s h i! i li ii * i j ii t ] i a1! u if If i iim 1111 r i r i ffi i it si pl m IT r i
1
=j Lea Fatur E
V I I; E M I R
POVEST IZZA TURŠKIH EOJEV
ii»iiiHiiii»irniiiHi»iitiiiiiiii;i;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>'
(Nadaiievanje)
VI.
Novo življenje je zašumelo v tihem gradu. Rog je često oznanjal goste. Spremljani od oprod in slug so prijahali plemiči iz Dornberga, Štanjela, Komna, Vipave, Gorice, Sv. Križa in z drugih gradov. V neokretnih kočijah so se vozile, na vilo-vitih konjih so prijahale lepe gospe in gospice. Prelivala se je svila, bleščali dragi kameni, valovili so kodri, modre, sive, črne in rjave oči so žarele od radosti, krasna lica so rdela, bele roke trepetale pri pozdravu svidenja . . . Vrnil se je ljubljeni, občudovani vitez, sam se je vrnil, ni ga zvabila v svet ljubezen do ženske. Srečna, kateri hrani svoje zvesto srce!
Nasta in Roža sta oblačili Romano v šumečo svilo, ji ovijali labodji vratek z lepotičjem, prepletali ji zlate lase z biseri in natikali svetle obročke na prste in zapestja. Sprejemala je goste.
Ob njeni postavici, ob junaški osebi Vladmiroviča, se je javljala visoka, vitka rust Vilemirja. Nepobitna podobnost vseh treh v licu in kretanju pa je zavajala ponosne plemiče, lepe gospe, da so pozdravljali mladeniča kot uda rodbine Rihen-beržanove. Vladmirovič se jp smehljal, ni potrjeval, ni oporekal—in gostje so mislili, da vlada tu neka skrivnost. Zato ni vpraševala beseda, namreč le pogled . . .
Gostje so sedeli krog dolge mize v dvorani, pili iz srebrnih kup “na veselo svidenje,” spraševali o dogodkih pri Brežicah, o turških nakanah, o splošni bedi in nemirih, ki so pretresali svet. Radivoj jim je pravil o nasilju Turkov, o sramotnem porazu, o trpljenju kristjanov ob mejah. Drugi so pripovedovali novice z goriških brd. Pogovarjali so se, kako steguje nenasitni beneški lev ostre kremlje po posestvih goriškega grofa, kako pada kos za kosom velike grofovine v tuje roke, kako gine moč in slava pijanca Lenarta, ki se zabavu v Liencu in prepušča vse ’’zvestim rokam.” Omenjali so tudi lepe Katarine, sestre Lenartove, ki se razvija vedno bujneje, čara na veselicah in turnirjih, a odbiva vztrajno vsakega snubca. Ob takem govoru se je vznemirjala Romana in pogledovala strica. Ta je stiska) ustnice, bledel v lice. Tedaj je deklica navadno namignila sivolasemu godcu, da je zasviral, zapel stare junaške pesmi—in oživelo je lice Vladmiroviču ob spominu na slavne dede, izginil je mrak s čela, in omizje je poslušalo živi tok govora, občudovalo besedo, plam očesa, izraz lica .. . Ali pa je zapela Romana sama sladko pesem o daljnih, lepših krajih in dneh, o visoki Prenj-planini, o srebropeni Rami, ki prodira bučeč skozi skalovje, o bistri Uni, deroči Drini, o vilovitih dvorih, o divnih očeh lepe Vidoslave ... o bratovski zvesti ljubezni . . . Vilemir je sedel ob njenih nogah, jo spremljal s tenkim zvokom gosli in prilagal z mehkim glasom. Lepo je bilo eterično bitje v valovih bele svile, v blestečem okrasju, nežni obrazek, izginjajoč v bujnih laseh, odsev tožnih zvokov na licu, hrepenenje v globokih očeh . . . Lep je bil mladenič ob njenih nogah. Plavi lasje so mu padali po belem ovratniku, otožnost na mlado, plemenite lice . . . Isti izraz, isto hrepenenje v očeh, ista pesem iz daljnih logov je živela v srcu obeh. Spogledovali so se gostje nad lepo dvojico. Ne zakriješ očesu: brat in sestra . . . Zakaj skriva Rihenberžan, kar je očito tako samo po sebi? Kaj neki hoče ta rodbinska skrivnost . . .
Roko v svetli, črni bradi, je gledal Vladmirovič mlado dvojico, smehljalo se mu je lice in oko. Ne bratu in sestri—saj se je skrivalo njemu, kar so videli drugi . . . Gostje so videli jasni obraz sicer tako mrkega viteza in se radovali njegove sreče. Veseli so bili in vsakdo v gradu se je moral udeležiti veselja. Nuta je morala priti z lepimi hčerami in praviti gostom o čudni kači muljavi, ki ima otroško, z zlato ki’ono ovenčano glavo, o možu zagovorniku, na čigar žvižg prihitijo vse hišne, poljske in gozdne kače k njemu, o bajnih zakladih, o divnih vilah. Tudi učeni Grk je moral zapustiti svoj tihi stan ter zabavati goste s povestmi o njega čarobni domovini, dokler ni vino omamilo možake in je Romana z damami odšla na vrt ali v svoje prostore.
Tudi v “hiši” je vladalo šumno veselje. Družina tujcev se je zabavala z domačo. Pili so in nagajali grajskim deklam. Vsak je hotel prekričati drugega, vsak je hvalil pogum in bogastvo svojega gospoda, lepoto svoje gospodarice in njeno pokoljenje. Vse pa je preglasil rihenberški Tone, ki je povzdigoval vrline Vladmiroviča in Vilemirja.
Bučno je bilo veselje v dvorani in v “hiši,” ni pa prihajalo do omrežene linice visokega stolpa. Ob njej, v tesni ječi, je stal mladi beg Arnra. Videl je vstajati solnce nad gorami, videl letati orla proti solncu, videl plavati jastreba iz oblaka. In tudi njegov duh se je dvignil. Kot veter je preletel nekdanje zlate dnove, visoke časti, ki mu jih je obetalo materino kraljevo pokoljenje. Zdaj je jetnik ... Ne teže ga verige, ne tare ga muka ne glad. Viteška mu je ječa, gosposka postrežba. Večkrat ga pohaja mladi gjaur, večkrat zasumi svileno krilo pred trdnim zapahom, rožno ušesce posluša vzdihe, sočutno srce pomiluje njegovo usodo—vendar je jetnik. Kje so od solnca ljubljene, divne obmorske krajine? Pesem lepote, Carigrad, kje so tvoje zlate strehe, vrtovi z gaji in vodometi, kje so polja dehtečih rož . . . Kje gibanje vitkih jadrnikov, pozdrav v daljo hitečih belih jader? Sanje večnosti, morje, kje je tvoja svetla, prelivajoča se gladina ... O domovina, polna sijaja in lepote, kjei kliče resni glas vernike z vitkih minaretov k proslavi Allaha . . . Kjer se blešči sveti polumesec na visokih stolpih mošej, kjer se klanjajo jezera ljudi proti sv. Meki ... O domovina, ti pesem slave in kreposti, dom resnih kadijev, ponosnih paš, vnetih hožd pobožnih dervišev, učenih ulem, zaprtih haremov, čistih žen . . . V tebi vstaja vsak dan mogočnejša država preroka in koraka zmagovalno nad glavami nevernikov . . . Trese se svet, klanja se Allahu in Mohamedu .. . O domovina, dom ljubezni! Temne smreke, divje jelke, nad njimi gole skale gleda osirotelo, tvojih lepot vajeno oko . . . Vidi može brez časti, žene brez sramu . . . Uho sliši glas zvona, ki jih kliče, da malikujejo, se klanjajo sramotnemu križu. Sliši rezget zlatogrivca, ki nosi drugega . . .
Čakaš me mati v žalosti, oziraš se po posineku . . . Drugi so prihajali v spremstvu tromb, v slavju, z robi in plenom . . . Jaz sem jetnik . . . Dolga je pot do belohišega Stambnla, še daljši so dnovi v ječi.-------
V šumu posetov in druzih nujnih poslov ni zabil Radivoj svojih načrtov za prihodnjost. Dolge ure je sedeval Vilemir pri Zenonu, široko obzorje se je odpiralo mladeniču, duh je dobival krila. Učil se je tujih jezikov, običajev in vsega druzega, kar je dosegala veda tistega časa. Vmes se je moral vaditi v viteškem orožju. Radivoj sam mu je bil učitelj. Kmalu je znal sukati brežiški tlačan meč in čakan, metati spretno sulico in toporico. Dostikrat pa sta sedela z nekdanjim vrhovnim sodnikom Bosne pri starih listinah. Radivoj mu je razlagal pravo. Govoril mu je o preprostem, iz zakonov srca izvirajočem, tisti dobi skoraj pozabljenem slovanskem pravu, ki je osvobodilo tujega sužnja, kadar je stopil na slovanska tla, ki ni poznalo ječe, ne smrtne kazni. In vselej, kadar je govoril Vilemir umno o zakonih, je počivalo oko moža zaljubljeno na mladeniču.
Potem je prišel čas odmora. V tem času so vračali posete. Na belem konju Romana, njej na desni stric, na levi Vilemir. Konji so skakali objestno, perjanice jezdecev so se zibale, plašči in lasje vihrali. Za njimi se je oglašal udar težkega kopita, po bregeh je valovila pesem spremljajočih hlapcev. In kameni-tih, malih sel so hitele v barvani mezlan oblečene ženske, otroci po dvoriščih so puščali lesene igračice, na okencih so se prikazovale od bujnih kit obvite glavice. Svetla očesca so gledala zavidljivo na Romano, ki je jezdila med tako lepima vitezoma. Objestni grajski hlapci so kimali deklicam—po polju in po pašah so pozdravljali zagoreli možje v sivi bukovini ljubljenega gradnika.
Tako so hodili na posete drugam. Nihče, najmanj pa Romana ni videla jeznih pogledov, ki so sikali iz suhih obrazov podložnikov drugih graščin1. Stiskali so pesti: Gospoda goduje vsak dan, se vozi, jezdari . . . tlačanu pa raste davek, kobilice mu pokončujejo setev, bolezen, glad, Turek, ropar pritiska tlačana, a gospoda: Daj, daj . . .
Minil je čas odmora. Rane so se vitezu zacelile. Napravil se je v močno irhovino, opasal meč, vzel sulico in jahal z oprodo in s hlapci na lov v visoke gore, šumne gozde. Ne na divjo zverjad po duplih in brlogih—na človeka, ki se je bratil ž njo. Že več let se je potikala roparska četa po kraških gozdih. Zbrana je bila iz ubeglih tlačanov, revnih plemičev in iz kmetov, katerim je požgal Turek imetje. Ti in oni so si postavili svoboden dom v zeleni šumi. Tu ni bilo tlake, ne skrbi, kako boš ugodil gospodarju. Mesa, zelenjave in sadja jim je nudil gozd. Vina so jim pripeljali trgovci po glavnih cestah ali pritovorili kmetje čez brda. Bilo ga je tudi po graščinskih hramih. Denarja so naropali od potnikov. Pri sebi so imeli žensko, ki jim je kuhala, čistila perilo, obvezovala rane. Bila je tlačanka malega goriškega plemiča. Njeno kot oglje črno oko, živordeča usta, blesteči zobje, vitko, krepko telo—vsa lepota sveže mladosti je bila dopadla njenemu gospodarju, odurnemu staremu pijancu. Visoko je nebo in daleč pravica za roba. Ni bilo roke, da brani jastrebu golobico . . . Ušla je v dom svobode —v gozd. Lepa, mlada, je živela vendar varno med zaničevalci postave.
Zapah ni branil vhoda v njeno kolibico,,pa čuvalo jo je mnogo ljubosumno oko. Vsakteri je pazil -nanjo; dan, ob katerem bi pokazala posebno naklonjenost do koga, bi bil dan njene pogube.
To je vedela lepa žeža. Ogibala se je vs^ke zaupnosti do mlajših roparjev in se oklenila z žensko usmiljenostjo nesrečnega glavarja družbe, že priletnega čičal To je bil mož, o katerem je govoril s srdom plemič pri vrču in s praznovernim strahom tlačan pri ognjišču. Že dvanajst let je stanoval po gozdih. Pravili so, da je doma izpod Učke. Njegov gospodar ga je bil zamenjal za goriškega tlačana, ker je imel Čič nevesto, ki je dopadla gospodarju. Toda Cič ni prestal na Goriškem. Hrepenel je po črni Kati, po domu . . . Plazil je po strmih brdih, hodil po ostrem trnju in kamenju. Nesrečna je bila Kata, in on je vzdignil roko, da jo maščuje. Privlekli so ga nazaj na Goriško. Spadal je pod rihenberško gosposko in tu so ga sodili. Vžgali so mu sramotno znamenje v lice. In ker je govoril o krivici, mu je izdrl rabelj jezik.
Visok je stolp Straža, dva sežnja širok njegov zid. Globoko v dnu je grozna podzemska ječa. Do nje ni oken ne vrat. Na vrvi spustijo jetnika v temno dno, grozni duh stoletne-vlage ga omami . . .
Dolga leta je bil ta stolp dom čiča. Polska golazen mu je bila družba, otep gnile slame postelja, rožljanje težkih verig na rokah in nogah edina pesem. Na vrvi je dobival po kosih kruha in vrčih vode. A ne vsak dam.? Dan? Kaj je vedel v tmini od dneva! Ne za pomlad, ne za poletje, ne za jesen in zimo ni vedel.
Otrpnilo je vse v njem. Tudi razum. Ždel, čemel je, kakor zver v svojem brlogu. — Le za hipe se je vračala zavesi. Tedaj je trgal v divjem obupu verige, poizkušal utrgati se od zidu, izkopati si z nohti prehod skozi kamenje. Debele so bile verige, dva sežnja širok zid . . . Verige so se posmehovale poizkusom trudnih rok, nohti se lomili ob zidu . • • Obupan je obrnil nohte vase, se praskal in grizel—dokler ni omagal in padel v navadno mrtvičje.
Tako je ždel nesrečni, na dosmrtno ječo obsojeni človek med golaznijo, v smradu in nesnagi. Pa prišel je novi gradnik v Rihenberk. Pravica mu je kraljevala na čelu, milost sevala iz očesa. Odprle so se ječe . Polmrtve so znesli jetnike na čisti zrak. Tudi on je bil prost. A dolgo ni mogel okrevati. Ubogi mutec, hudodelec iz ljubezni, je bil predmet posebnega usmiljenja gradnikovega. Dobil je v gradu kot in lahko delo; gradnik se je prepričeval osebno, če se ne godi revežu krivica od objestnih hlapcev.
čič se je jokal od miline, da je gospod tako dober zaznamovanemu kaznjencu. Pa Bog ve, če se je zavedal, spominjal, zakaj ga je bila zagrnila mladeniča ječa, iz katere je prišel brezmočni mož. * Kaj so vedele njegove izpite oči o mladostnem žaru . . . Menili so, da je otopel popolnoma. Brezčutni hlapci so govorili pred njim o njegovi usodi, imenovali črno Kato . . . Strmel je vanje z osteklelim očesom . . . Stresel se je—zatulil —zajokal . . .
(Dalje prihodnjič)
Ali ste že kdaj povedali vašim prijateljem, ki še niso člani J. S. K. Jednote, da je ta organizacija samo bratska podporna organizacija, ki ne vsiljuje svojim članom nikakih verskih ali političnih nazorov, pa jim jih tudi ne brani? Ali ste jim povedali, da je J. S. K. Jednota nad stoprocentno solventna, da neprestano raste po članstvu in premoženju in da je vedno točna v svojih izplačilih ?
PROBLEM! PRISELJENCA
Ni carine za tujejezične knjige.
VPRAŠANJE: Kakšna je carina na tujejezične knjige, uvožene v to deželo pod novim ta-rifom od 1930?
ODGOVOR: Take knjige so carine proste. Pred par dnevi je carinski urad naložil vsem carinarjem, naj pripustijo proste carine “vse knjige in brošure tujega izvora in tiskane v drugem jeziku nego angleškem.
Zakon proti “Hitch-Hiking
VPRAŠANJE: Ali je res, da je po zakonu prepovedano ustavljati mimoidoče avtomobile v svrho brezplačne vožnje?
ODGOVOR:	štiri	d r ž a v e,
namreč, Maine, New Jersey, Minnesota in Wisconsin, kakor tudi District of Columbia imajo zakone, po katerih je prestopek, ako se kdo postavi sredi ceste v svrho, da si priprosi vožnjo v privatnem, avtomobilu. Odškodnina za smrt ponesrečenega delavca.
VPRAŠANJE: Moj prijatelj, oženjen in oče petih otrok v starosti med 3 in 15 leti, je bil ubit vsled nezgode na delu v Buffalo, N. Y Kako odškodnino dobi družina? On je dobival po $30 na teden mezde.
ODGOVOR: Preživeča žena je vpravičena do posmrtnine, ki znaša 30 odstotkov povprečne mezde pokojnika. To kompenzacijo dobiva, dokler ostane vdova. Otroci dobivajo dodatno 10 odsto vsak, dokler niso 18 let stari, toda pod pogojem, da skupna posmrtnina ne sme presegati dve tretine pokojnikove mezde. Ker je Vaš pokojni prijatelj imel plačo $30 na teden, to pomenja, da bo vdova dobivala po $8.65 na teden in da vsak izmed petih otrok bo dobival po $2.11 na teden. Skupno plačilo na teden za vso družino bo torej sedaj znašalo $19.20 na teden.
Deportacija kaznovanih inozem-cev.
VPRAŠANJE Neki priseljenec, ki je bil v tej deželi čez deset let, je bil kaznovan radi ponaredbe na 14 mesecev ječe.
DOPISI
'NadHljevanle iz 2. stran!)
Odbornikom je včasi težko, ko vidijo, kaj bi bilo potrebno storiti, pa niso k temu pooblaščeni za gotove slučaje. — Torej, bratje in sestre, pridite vsi na prihodnjo sejo v nedeljo 7. septembra, da ukrenemo kaj dobrega za društvo Triglav, št. 144 JSKJ, in za Jednoto.
Z bratskim pozdravom,
Peter Klobučar, predsednik nadzornega odbora.
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI
SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domo-vine; mnogo šale in prevode" romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati.
Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
216 W. 18th St., New York, N. Y.
.... e
T1' 1SK0VINEI
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike
izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6 1 1 7 ST. C L A 1 R AVE.
CLEVELAND,OHIO
Ali bo deportiran, ko odsedi svojo kazen?
ODGOVOR: On nj podvržen deportaciji, razun ako bi bi! drugič kaznovan radi zločina, “ki vsebuje moralno pokvarjenost.” Po priseljeniškem zakonu se inozemec deportira, ako je bil več kot enkrat kaznovan radi zločina na ječo za eno leto ali več.
(Dalje prihodnjič.)
Prvi tiskarski škrat
Tiskovne pomote so sko
toliko stare, kolikor tisk ^
vi
kj*
Prva tiskovna pomota se Je nila v mogunški psalter, stoji “spalmorum” mesto P morum.” Psalter je bil ti m leta 1457. v Majnzu. OA& -dni se je tiskarski škrat® gočno razbohotil in razpl0(il'
ANTON _ ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
5400 Butler Street	Pittsburgh,	P**
Izdeluje pooblastila, ku/ine pogodbe, pobotnice vsake vrste, •P*r01*c*iH vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amer!** ’ stari kraj. Pišite aii pridite osebno.
Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih državah
je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke obreslonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino-Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 v2 procentov, >l0V vloge se obrestujejo že s prvim dnem vsakega meseca.	sn0
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev to®1 v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdili*1-Naslovljenci prejmejo torej denar doma, brez zamude časa, bre nadaljnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnico, ki so opremljene s PodpiSpm naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljatelj® v dokaz pravilnega izplačila.	M
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju neSJejj pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tu na sodniji v stari domovini.
Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 e(‘nt0''
Sakser State Bank
82 Cortlandt St.	Tel. BARelay °38°
NEW YORK, N. Y.
SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN %
nudi rniakom po zmernih cenah VENCE in CVETLICE za najrazličnejle Pr“'
—- Istotain si lahko izposodite slovenske knjige.
MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, Pa.
(Tel. 6211-B)
PRIHODNJI IZLET V JUGOSLAV^0 IN ITALIJO TO LETO
po FRANCOSKI progi s parnikom “Ile de France” preko H»vre'
12. septembra, 3. oktobra in 24. oktobra 12^ decembra VELIKI BOŽIČNI IZLET
po COSULICII progi preko Trsta:
S. oktobra, 28. novembra in 10. decembra.	___
__ - —    ------------------------------------—-
Pišite za etne in pojasnila na najstarejšo slovensko tvrdko, posluje že nad 40 let:
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	NEW YORK,	V0v
    „ —   —
-----r ii . ■ — . ■ ■ i. .i tt m .	.	m  .  „	„	m	„	Ml	,	ti	gj	|L	u	mm	m	m	-
N»Jv*čj« la ns]Rtar*]£a H)nv«n*ka glataruta trgovina r Am»rUt „
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v**3
in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
«011 8t. Clclr At«. I. 0» K. TDth Bt.. Cimbal, e.
MRL0VČI!
Lovska sezona se v nekaterih okrajih države Wyoming 15. septembra. Lovcem, iskajočim plena, nudi »odpisani ud» fj-vsake vrste, kot osedlane konje, kažipote, stanovanje itd., Pr . (gi' nierni ceni. Kdor želi dobiti jelena, srnjaka, divjo ovco al* medveda, naj naznani svoj prihod.
MATIJA OBLAK
P. O. Kendall, ('Fremont County), Wyoming.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z bolestjo v srcu naznanjamo sorodnikom, prijateljenj j znancem grenko-žalostno vest, da je preminul naš ljublJ soprog in oče
Anton Semich
hr>9
po kratki in mučni bolezni, dne 14. avgusta 1930 v Ca‘n,,W bolnišnici v Johnstownu. Pogreb se je vršil 17. avgusta pop01 po civilnem obredu na Grandview pokopališču.	.	n»
Pokojnik je bil rojen 4. avgusta, 1883 v Dolgipolja«1 tv9 Vipavskem. V Ameriki je bival 20 let. Bil je član dru*
Danica, št. 44 S. N. P. J. in društva sv.. Alojzija, št. 36 J- s; 0l J. v FranlUin-Conemaugh, kakor tudi član pri Loyal O1'0*01 Mouse L. No. 48.
Najlepšo zahvalo izrekamo v s: m, ki so dragega Pol™”aai obiskali v bolnici in ob njegovi krsti, ter nas tolažili ali "va-na kakršenkoli način pomagali v tej težki uri. Zgoraj imen nima društvoma (SNPJ in JSKJ) najlepša hvala za lepa venca, za častno stražo pri krsti in za skrbno sodelo'’^ pri pogrebu. Topla hvala “Parkhillskim Prijateljem” in Friendly City SNPJ za lepa venca. Enako se prisrčno zahva ^ družinam Podboy,	Vidrich, Čuk, Zabric, Čekada	in	Kraš11®' r
podarjeno cvetje.	Prisrčna hvala tudi vsem,	ki	ste dali » jjj
plačno na razpolago svoje avtomobile, ter vsem, ki ste sPr dragega pokojnika	na njegovi poslednji poti.	tlije
Tebi. ljubljeni	soprog in oče, pa naj bo	lahka	grud?1,adi,i
dežele, ki Ti je prerano izčrpala moči ter Te vzela v svoj n‘„,ni-objem, k večnemu počitku, ko bi bil še tako rad ostal med ^$e.
Bil si nam dober* soprog in oče, težko Te bomo pogrešali- tal povsod bo manjkalo Tvoje skrbne roke, a Tvoj spomin bo in živel z nami vse dni našega žitja.
Žalujoči ostali:	Jennie,	soproga;	Vida,	pastorka; **e!?yiiJl
Dorothy, Adolph, Edward in Martha, otroci; v stari don1 brat Franc in sestra Frančiška, omožena Štukelj.
Park Hill, Pa., 29. avgusta- 1930.
^ '...................................
-,'8P fkj
at
1
ir
to
t>ta
S
ey