Posamezna Številka.* 1 krono. .finali* wt te, nm« utrij. u p»iuik»T. «k IS. sl > uiMiJh, Im t« te* jtete »#». »Jt, « », «*««*»» 1» 1» t.»» Aotorm. Pri “ eVJ«ri Y o a O POSTEOTOL s a o mmmm i £KR '"»uniiiai, Posamezna Stevflkat 1 krono. dbkdsiBtio m uute t: ten, JntiHtn (L It, 4, L_____ •tiopj*. f*M«» inUmrt. K. IH. BPlUVi M uafe<» » tetttel mm «Ur. U.W7. Mb n*o4fiU Wm *ob«3» m ■! S NUNI Ltto: II. Maribor, nedelja 3. julija 1921. Številka: 147. Po sprejetju ustave. Maribor, 2. julija 1921 N°^*a politična zgodovina nam Pnpove(iUje o težkih ustavnih borbah, fami „s se požene sam z s teea 5°1° usprej in le redko skrene toestn ^umplovicz pravi na nekem nice j’ j* ,Je parlament, ki plača dnev-ttinjst*. . P^liko, da človek postane e*i*0ori na|boi]ša delavnica, v kateri se v°diteli;Z^ radikalci in socialistični Ta n.! Predelujej0 v krotke politike. f'lnia Ja .stl^na definicija parlamenta-b**edai,; 81cer Pretirana, a z drugimi Časih in P°*e -to’ da se v Pravih sebi i," ^eicnih razmerah sama na ^opktiiv,- jaj'° preradikalna gesla in kot bnii«x Program! ter da parlament Posvojim ramih družabnih skupin že m nriviiii zna^aiu ubija revolucijonarstvo Ko . »leteče politike* na realna Slojev h. '1"0 voditelji širjih ljudskih 8li ruinišn *VOz že gre“’ sedai° z več'° se, d« 8o Previdnostjo nanj, zavedajoč ln da »p^^ožice zelo realnega mišljenja Pbliuh ,• le prehitro nasitijo velikih Tudi rpraznih rok-tistavo XBg°*l*vija je vendarle dobila a Pr se mogli še par '°Čk in '5-rePtra &l*de posameznih Vlld 'n Pri vsake“ poglavju doživeti „, 00 krizo, a hvala otročji politiki JJ opozicije, kt je vedno vpila o na-»n delala jako duhovite medklice, (to** P* mogla zediniti v konstruktivnem L? m sestaviti skupen ustavni načrt; ^ikoi bva'a hladnokrvnosti zvitega « * Bašiča in zdravim živcem njego-4IU otrudnikov na vladi, smo spravili t?r ^.P0^ »treho in dali naši državi Bita ? .mu ujedinjenju Čvrsto osnovo. ki se je dvignil s strani po-',..skupin, je povsem opravičljiv in k»kor j 2aka] umik v »dupljo* — brig rek°t te dni g. Radič — je Nvoi«voi5* neprijeten in ga Je treba *yoiih ’ da mase ne opazijo poraza . p” v°diteljev. hnFr,1Mani smo« rt* *e ho ta ustava ** bori 'et presojala drugače in da ,tr*ukf» tudi sedanje opozidjonelne Poti, i. ,v marsičem prilagodile novi J*voeto er? smo nastopili v našem - • iimii *ivlJenju historičnega dne fobl „ la 1921. Potrebno je bilo, da l0t,ho ;fe. Politično življenje novo platna 1* 'udi dobilo. Ni nobenega ^govari Vsaka točka nove ustave ne VSem zehtevam in potrebam rr°^ulft Qar°da in da ima kakor vsak Socialnega življenja, zlasti še JK»nj .Pfomisno delo, tudi svoje senčne klvlfeui* j a i* uvažiti, da je /a realno *ba v ?°l8otrajna in vročična ustavna . Onr,M* 2,0 kakor najslabša ustava. kSt#vnp' 5‘iouelne stranke so se iz Odo v^ri irbe marsikaj naučile in če h nekatera izkustva pravilno .ajjjj >, utegnemo doživeti izboljšanje v.* J* £a.rl?mentarno-političnih metod. u' V^iIb0>ii-njc potrebno, to čutimo iiltlih n. tejnu, da politika kot borba A j,.- ;“iabnih skupin za oblast in v Dni:*'? P°Jav» je vendar treba h»^» razu 11 ? 2anesti nekaj več pošte-Sil^ent I"8-*motrenosti. Za današnji n«H*^demokracije, kakor je opazil ’mnr, rteiltl preizkušnja: po-\at J; »1* l»hko dobe v njem m«to najzmožntjši, alt p* se Sokrivci atentatorja Stejiča. LDU Beograd, 1. julija. Popoldansko sejo zakonodajne skupščine, na kateri se je razpravljajo o sklepu imnu-nitetnega odseka, da se imata komunistična poslanca Filipovič in Vladimir Čopič izročiti sodišču radi zvez z atentatorjem na prestolonaslednika regenta Aleksandra, je olvoril predsednik dr. Ribar ob 18 40 uri. Po izvršenih formalnostih se je prešlo na dnevni red. Tajnik dr. Janjič je prečital dopis ministra za pravosodje, v katerem se dokazuje, da sta gori omenjena poslanca v zvezi z atentatorjem in tudi poslanec Nikola Kovačevič, glede katerega imunitetni odsek še ni našel dovolj podlage, da bi ga mogel staviti v kazensko preiskavo. Poročevalec imunitetnega odseka je nato prečital odsekovo poročilo, po katerem se poslanca Filip Filipovič in Vladomir Čopič radi zveze z atentatom, poizkušenim na reg. Aleksandra 29. jun. imata izročiti sodišču. Oddvojeno mišljenje so oddali člani odseka, poslanci Kaclerovič, dr. Korun in Stojanovič. Odsekov poročevalec je priporočal, naj se izroči sodišču tudi poslanec Kovačevič. Nato je dobil besedo poslanec Kaclerovič, predsednik komunističnega kluba, ki je govoril obenem kot zastopnik svoje stranke in kot član imunitetnega odseka. Posl. dr. Momčilo Ivanič je izjavil za njim v svojem govoru, da se boji, da ne bi se napravila usodna pogreška radi tega, ker živimo že več mesecev v veliki napetosti. Posl. Gjonovič (republikanec) sodi, da bi se morala v interesu pravičnosti varovati hladnokrvnost in objektivnost. Posl. dr. Milan Korun (soc. dem.) je govoril proti poročilu večine imunitetnega odseka. Za njim je povzel besedo posl. Filip Filipovič (kom.) ki pravi, da s« komunistična stranka ne bori proti posameznikom Naslednji govornik Nikola Kovačevič (komunist) je Istotako razlagal stališče svoje stranke napram obstoječemu režimu. Posl. dr. Edo Lukinič (demokrat) zahteva, naj se vsi trije poslanci izroče sodišču. Posl. Dragomir Marjanovič (kom.) smatra, da ne obstoja noben dokaz proti obtoženim poslancem ter se radi tega tudi ne morejo postaviti pred sodišče. Poslanec Kosta Novakovič /kom.) pravi, da je slaba psihoza, v kateri se sedaj pripravlja ustvaritev fašistovske organizacije, s katero se le še bolj izpodkopava današnji sistem. — Poročevalec Marjanovič izjavlja, da se je zadeva v odseku presojala hladnokrvno in da je sklepal odsek brez vsakega vpliva. Nato se je prešlo na glasovanje. Proti predlogu, da se poslanca Filip Filipovič in Vladimir Čopič za čin po § 78 a) in b) v zvezi a § 76 izročita sodišču so razen komunistov glasovali tudi poslanec Gjonovič, dr. Momčilo Ivanič in dr. Milan Korun. Predlog je bil sprejet. Zatem se je glasovalo, ali naj se izroči sodišču tudi poslanec Kovačevič. Pri tem je nastal silen hrup. Predlog za izročitev je bil sprejet. Končno je predsednik dr. Ribar dal komunistu Novakoviču ukor, ker je žalil srbsko vojsko ter se je to zabeležilo v zapisniku. Seja je bila zaključena ob 21.40 uri ter določena prihodnja za jutri ob 10. uri z dnevnim redom: volitve finančnega odseka in odseka za poslovnik. De Nicola — Giolittijev naslednik. TIP Rim, 1. julija. Giolitti je včeraj definitivno odklonil mandat za sestavo nove vlade. Njegova pogajanja s parlamentarnimi skupinami niso imela uspeha, temveč so g* prepričala, da bi nova vlada, ki bi jo eventuelno sestavil, stala na ravno tako trdih temeljih, na kakršnih je stala dosedanja. Ne zaupajo mu. niti nacionalisti in fašisti, niti socialistične skupine. Kralj je poklical na dvor predsednika parlamenta de Nicola in mu poveril sestavo nove vlade. De Nicola je mandat principijelno sprejel, a s pridrškom, da se bo najprej posvetoval z voditelji parlamentarnih skupin. Stopil je takoj v stike z Giolittijem in Labriolo, naslednji dan pa tudi z dru- gimi politiki. Za de Nicolo fe med klubi precej razpoloženja. Socijalisti so izjavili, da so pripravljeni podpirati njegovo vlado, če jim zajamči red in mir, pobijanje brezposelnosti, spoštovanje zakonov od strani vlade, izboljšanje mezd in plač. Fašisti, nacionalisti in liberalci pa zahtevajo med drugim popolno izpremembo kurza italijanske zunanje politike v jadranskem vprašanju in vzpostavitev politike v zmislu rapall-ske pogodbe; priznanje nedotakljivosti Reke z Barošem in Delto, odložitev evakuacije tretje dalmatinske cone,^obnovitev črnogorskega vprašanja, politiko reda in miru zlasti v osvojenih krajih. Položaj na Vzhodu. DKU C a r i gr a d, 30. junija. (Havas.) Včeraj opoldne je general Muhedin paša, poveljnik kemalističnih čet, dospel v Iz-mid. Polkovnik Kiazin Bey je bil imenovan za mestnega poveljnika. Muhed paša je takoj izdal proklamacijo, v kateri izjavlja, da jamči za sigurnost prebivalstva ne glede na vero in določa, da se morajo begunci, ki se nahajajo na ladjah v tamošnji tuki, spraviti na deželo. Kemalisti nameravajo obalo izmidske-ga zaliva utrditi proti napadom z morja. Rusi prvikrat zavezniki Turkov. TIT. Pariz, 1.julija. Tukajšnji listi prinašajo situacijska poročila z Male Azije, ki kažejo, da je postal položaj gi ških čet izredno opasen. Grški poslanik je službeno sporočil zavezniškim vladam, da so se na grško-turški fronti pojovile v vrstah Turkov močne Čete ruske rdeče armade in je naprosil zaveznike za pomoč in posredovanje. Grki se umikajo na celi črti. Pojav Rusov na turški strani je napravil na grške vojaštvo velik utis. Grška vlada ia pripravljena na vse kon-. . Carigrad, 30. junija. (Havas.) Angleški general Francks je včeraj od-votoval v Izmid, kjer so ga sprejele kemalistične oblasti. Francks je zagoto-vljal, da bodo zavezniki ohranili strogo nevtralnost. DKU C « r 1 g r a d, 30. junija. Kerna-love čete so zasedle črto Derindje-Sfn-girli, ki so jo zavezniki označili kot nevtralno cono. cesije, če antanta reši Grčijo iz sedanjega nevarnega položaja. Poljsko-romunska zveza. DKU WarŠava, 1. julija. Državni zbor je sprejel dne 3. marca v Bukarešti sklenjeno poljsko-romansko pogodbo. Po tej pogodbi se obe državi zavežeta, druga drugi pomagati v slučaju, da bi bili na vzhodni meji brez vzroka napadeni. res ne more povzpeti nad mediokritet in s to nezmožnostjo le zadržuje paralelno pot političnega in socijalnega življenja s kulturnim razvojim človeštva. Želimo, da bi z nastankom mirnejše dobe v našem javnem življenju, v času redne zakonodaje, naši poslanci brez razlike strank pokazali nekaj več zavesti, da jihi poleg dolžnosti do stranke in njenih pretenzij na nadvlado, vežejo tudi oziri na splošnost, na državo in zunanji svet; da imamo nekatere interese vendar-le skupne in škodujemo samemu sebi, č« jih ne maramo spoznati in priznati. Iz socijalnega sveta« Praški .Narodni listy“ prinašajo br< zojavno vest iz Moskve, da je na konferenci III. intemacijonale prodrlo Leninovo stališče. Borba je bila zelo ostra. Trockij in drugi predstavitclji komunističnega ekstremizma so v dolgih govorih napadali Leninovo kompromisarstvo z buržoazijo. Naglašsli so, da še vedno obstojajo izgledi na svetovno socijalno revolucijo in proletarijat spričo tega na sme položiti pušk iz rok. Lenin je v dolgem govoru pobijal ta izvajanja ia dokazoval, da mora Rusija stopiti na realJ nejša pota, Če se noče vreči v prepad, ampak hoče id k naoredku. Ruski komunizem mora biti neodvisen od III. internacionale, le tako se bo mogla Rusija dvigniti iz svojih razvalin. Glasom zg. vesti je končno zmagalo stališče zmernega Lenina. To bi pomenilo, da se Rusija ne bo neposredno udeleževala svetovnega socijalno-revolucijonarskega gibanja, ampak bo posvetila vse sile svoji notranji obnovi. Leninova zmaga, če je poročilo resnično, je važen dogodek v borbi za izgradnjo Rusije in nemalega pomena tudi za ostali svet Dogmatičnemu ekstremizmu je v Rusiji odklenkalo; teror je požrl samega sebe. Ameriško delavstvo se vkljub temu, da velja kot zelo probujeno in kulturno razvito, po veliki večini ne udeležuje sedanje socijalistične borbe za nasilen preobrat družabnega reda in za diktaturo proletarijata. Prevladujejo trezne struje, ki stoje na stališču razumne evolucije. Lansko leto je štela severnoameriške socijalno-demokr. stranka okrog 100.000 organiziranih članov, letos je padlo število na 17.000. Vodstva stranke so se polastili radikalni elementi, ki so skušali organizacijo zapeljati v zavetje in. internacionale. Kakor vidimo, brez vspeha. Tudi primer ameriškega proletarijata po* kazuje, da se sorijalistični ekstremizem rodi predvsem iz napak in slabosti vla* dajočih meščanskih strank in da v državah, kjer je delavstvo dobro situirano la v katerih imajo državniki čut za moderno aocijalno zakonodajo, zmaguje zdrav razum delavstva, ki hoče v lastnem interesu ohraniti red in mir ter si potom razvoja in smotrenega izpodbijanja kapitalizma priboriti ono stališče, ki mv nedvomno pripada v dražbi. K Velika stavka angleških rudarjev jt končana. Rudarji in lastniki rudnikov so sklenili začasen sporazum, po katerem se prične delo 4. julija, ako se doseže sporazum z vlado glede subvencij. Angleška delavska stranka (Labout Party) šteje_ 4,257.000 organiziranih Članov. Te dni je imela stranka svoj kongres, na katerem se je izrekla, da vztraja na stališču II. intemacijonale in noče imeti ničesar skupnega z Moskvo. Komunistov angleški delavci ne marajo v svoji sred/ ftra % A B 0 R\ •flarlbor, i juHja J®11 Notranja in zunanja politika. * Reakcionarni »Primite tatu*. Klerikalci so delajo silno napredne in na vse pretege kriče o boja proti reakcionarjem, ki. so baje »tvorili našo nstavo. Tako vpitje je dobra politična taktika, a poglejmo jim malo v obraz, kako se jim poda ta „liberalnost*. Klerikalci radi proglašajo, da je njihova doktrina o vlogi vere odnosno cerkve v javnem in zasebnem življenju univerzalna, velja tedaj za vse narode in države. To je pravilno. Toda poglejmo v praktično življenje. V Jugoslaviji, kjer so klerikalci brez posebnega političnega vplivi, t j. v veliki manjSini, so se prelevili v najradikalnejše borce za svobodo kulturnega razvoja, za socializacijo, za politične pravice, da, celo za žensko volilno pravo, a tam, kjer imajo odločilno moč, so zakrknjeni reakcijonarji. Le poglejmo v Hortyjevo .krščansko* Madžarsko 1 Ali se tamošnji klerikalni politiki potegujejo za svobodo delavstva in prostost kulturnega razvoja? Ali ne podpirajo ene največjih reakcij, kar jih obstoja v Evropi? V drugih državah se klerikalne stranke prištevajo k konzervativnim in imajo v svojih vrstah plemstvo in druge podobne elemente, če izvzamemo Italijo, kjer morajo zaradi tamošnjih agrarnih in socialnih razmer nastopati drugačno taktiko. Zgodovine niti nočemo razgrniti, zakaj na vsaki strani bi našli dokaze, da so vedno bili i zavezniki reakcijonarcev tako v političnem, kakor v kulturnem življenju. Krščanska vera pač dopušča osvoboditev vseh zatiranih in tlačenih slojev, a eerkveni politiki so vedno ubirali drugo pot. Danes, ko slutijo, da bo f bodoča doba socialistična, že iščejo način, _ kako bi se najsrečnejše zvezali s sodobnim socialnim gibanjem; to pa le tam, kjer so kot stranka slabotni. Kaj bodo govorili o svobodi in napredku tisti, ki so kot stranka samo »ancila ecclesiae* in ta j« že po svojem značaju tako v socialnem, kakor v kulturnem oziru konzervativen in reakcijonaren činitelj. Temu njihovemu naprednjaštvu in svo-bodoljubnosti bo verjel samo oni, ki ni imel nikdar zgodovine v roki in ki še ni predelal političnega abecednika. Zanimivosti. Stanovitnost ženske ljubezni. Za ljubila sta se, strastno, neizmerno, ne-venljlvo, kakor se Človek zaljubi, ko se prvikrat zave ljubezni. Toda malokdaj iraja ta .'brezkončna* ljubezen do konca. Ivo M. iz Hrvatske je ljubil dražestno Primorko Marico M. Toda kmalu ju je nemila usoda ločila. Nadvse ljubljeni Ivo se je izselil v Ameriko. Predno je odšel, sta si še enkrat obljubila .Večno* ljubezen .do hladnega groba* ter sklenila, da pride Marica za njim, kakor hitro ji pošlje denar. Ostal je tudi mož beseda ter ji kmalu poslal potrebni denar za potovanje. Ko se je pripravljala na pot, se je seznanila z neko elegantno DunajČanko in kmalu sta postali prijateljici. Skupaj sta se kopali, skupaj »prehajali in si vse zaupali. Tako ji je Dunajčanka razkrila, da tudi ona potuje v Ameriko in sklenili ste, da potujete skupaj do Newyorka. Marica je bila vsa srečna, da je našla tako dobro in elegantno družabnico za potovanje. Krenili sta proti Dunaju. Med potom sta se seznanili z nekim Rusom, ki je bil pravcati kavalir in jima je ob vsaki priliki dvorjanih Ko so dospeli na Dunaj, je bila že poč. Oddali so prtljago v garderobo ih odšli v hotel počivat- Ko se je Marica drugo jutro zbudila, se je začudila, ko ni bilo v sobi njene prijateljice. A še bolj se je začudila, ko je zapazila, da ji manjka tudi vsa obleka in ž njo vred ček za 40.000 jugoslovanskih kron. Prijavila je takoj celo zadevo hotelirju, in ta policiji. .Prijateljica" Dunajčanka pa je . med tem sprejela kovčeke na bolodvorski garderobi in — izginila. Prej pa je še poslala Maričinim starišem na Primorsko obvestilo, da je hčerka na Dunaju umrla. Prestrašeni roditelji bo objokavali svojo nenadoma izgubljeno hčer, plačali .črne* maše in nosili žalno obleko. — Uboga Marica pa je bila na Dunaju osamljena, edino oni Rus, s katerim se je seznanila na potu, je ostal pri njej ter jo tolažil. To pa je lepo Primorko tako ganilo in razveselilo, da je pozabila na svojega zaročenca, na Ameriko, na Dunajčanko in vse ter se vrnila z Rusom v Zagreb, da se tam ž njim omoži. Kako stanovitna je ženska ljubezen. . . Dnevna kronika. Radiroj Rehar: Mladinsko gledališče. Lansko leto nekoč je na tem mesta Izprožil g.Valo Bratina vprašanje mladinskega gledališča. To je bil prvi osamljen glas, ki je že takoj po porodu izzvenel v gluho puščavo našega kulturnega mrtvila, sicer pa je bilo njegovo razmotrivanje bolj teoretično in načelno, brež kakih konkretnih in praktičnih načrtov. Po tem prvem glasu o mladinskem gledališču je poteklo leto dni, preživeli smo eno sezono Narodnega gledališča, dospeli do krize/ jo zaenkrat srečno prebredli ter stojimo zopet na suhem, morda pred boljšo bodočnostjo, morda pred novo krizo — to bodo pokazali bodoči meseci. Vprašanje mladinskega gledališča pa je ostalo tam, kjer je bilo, zamrlo je še nerojeno. Mladinsko ali otroško gledališče, katerega imam tu v mislih, ni nikako ma-rijonetno gledališče, kakršnega ima po zaslugi g. Klemenčiča Ljubljana in kakršnega ima v naši državi tudi še Zagreb, ampak pravo pravcato gledališče, kjer igrajo otroci otroške predstave. Tako gledališče, katerega bo, ako bo sreča mila, dobil naš Maribor že s prihod* njo gledališko sezono, bo za naše razmere nekaj Čisto novega, bo prvo v naši državi, pa tudi eno prvih sploh. O pomenu in siamenu mladinskega *edaiišča bi se dalo pisati mnog'' vse. 1 — St. Ilj v Slov. gor. V odgovor „Slov. Gospodarju" z dne 23. t. m. Ce ravno se nam zdi pod častjo odgovarjati na podel napad še podlejše&a do-pisuna na naše društvo, mu hočemo dati temeljit odgovor ter na kratko opisati zgbdovino in delovanje našega dru Štva. 1, Našemu društvu je ime: Pevsko društvo ..Obmejni zvon“, a ne „Zvon“ kakor ga naziva dopisun „Slov. Gospodarja". 2. Naše društvo ne zastopa ui-kakih strankarskih interesov, kar je tudi razvidno iz naših pravil. Vsled tega, zakaj naziv »liberalni *von“. 3. Zakaj ta ko ostudno zavijanje. Mi se držimo sklepov naših sej, a ne delamo, kakor si vi predstavljate. Sklenjeno je bilo, da dobi Čisti dobiček jareninska šola, a nihče drugi, kar je bilo razvidno iz letakov, in je tudi pri tem ostalo; to lahko vsak trenutek dokažemo s potrdilom šolskega vodstva izJarenine. Ome- kakor pa je treba, da ae obrazloži vsaj glavne misli. Istotako tudi potrebe takega gledališča ni treba na dolgo in široko objasnjevati. Kakor vsako gledališče, seveda če goji resno umetnost in ni le kraj zabave, tako bi imelo tudi mladinsko važno nalogo vzgajanja. Se več, to gledališče, kje« bi bili otroci igralci in po večini tudi poslušalci, bi pomenilo v tem oziru Šc veliko več. OtToci, ki bi nastopili kot igralci, bi se pri tem naučili samozavesti, lepega obnašanja, pravilne in čiste izgovarjave, deklamacije in mimike, a učenje ulog bi ugodno uplivalo na razvoj spomina iu dovzetnosti. Ko bi pozneje stopili ti otroci v življenje, bi bili samozavestni, gladki v nastopu, govorili bi lep jezik in kar je glavno, pijonirili bi lahko po naši domovini v dramatični umetnosti, ustanavljali podeželska gledališča, bili njihovi voditelji, režiserji in igralci, a nekateri najboljši in oni, ki bi/pokazali res veselje .in razumevanje, bi se pozneje lahko posvetiti docela gledališki umetnosti, ki bo z razvojem naše države in kulture, tudi pri nas vedno bolj rastla. Iste koristi bi imeli do gotove mere od takega gledališča tudi oni otroci, ki bi posečali predstave kot gledalci, poleg tega pa bi st v njih vzbujal tudi smisel za gledališko umetnost in iz njihovih vrst bi zrastla naša najboljša gledališka publika, ki bi v bodoče polnila naša nrava muhasto*, gledališča. Tako njeno bodi, da so vsi vedeli, da je čisti dobiček namenjen za revne šolarje v Jarenini, zatorej so se tudi izkazali jareninski rodoljubi v obliki darov, katere so nam podarili za licitacijo ter g. Cvi-lak iz .Tartnine, kateri nam je dal brezplačno voz na razpolago. Vsem najlepša zahvala! 4. Sicer nismo dolžni pokla-dati računov, najmanje Vam, ker pa zahtevate od nas, evo jih, naše knjige so vsakemu na razpolago in na vpogled. Sedaj si pa dovoljujemu staviti skromno vprašanje na merodajne kroge: a) Kam je šel denar lanskega orlovskega tabora v Jarenini? b) Kam gre denar od vaših prireditev v Slovenskem domu ? c) Kam je Šel denar lanskega orlovskega tabora v St. liju? d) Koliko je stala požrtija pri Mirku B. in kdo jo je plačal? Gospodje, torej z računi na dan! Mi kot tujci smo ustanovili pevsko društvo na željo tukajšnege prebivalstva in čigar namen je izobraževati ljudstvo v vsakem oziru, brez strankarstva in posebno v moralnem oziru. Kako ga pa vi izobražujete moralno, so vidne posledice v Ciganski vasi. Naše društvo obstoja komaj 6 mesecev; imeli pa smo že tri dobro uspele prireditve, kljub agitaciji od nasprotne strani. Cisti dobiček prvih dveh nastopov (5. III., 16. V. 1.1. je 1437 kron) smo izročili šolskemu vodstvu v St, liju in od jareninske prireditve čisti dobiček 1400 K, smo izročili kakor le omenjeno šolskemu vodstvu v Jarenini. Dokazi: potrdila obeh Šolskih vodstev v naši blagajni. Mi kot tujci se trudimo za tukajšnjo revno šolsko deco, in vi? Ali ste že kaj dali za tako potrebne šolske otroke ali v druge dobrodelne namene? Upamo, da je to dovolj, ako hočete, vam še z drugim postrežemo. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Pika. — Odbor pevskega društva »Obmejni Zvon“ v St. liju v Slovenskih goricah. — Drž. dvorazredna trgovska šola v .Mariboru. Vpisovanje učencev in učenk za šolsko leto 1921/22 se vrši od 4. do 9. julija, vsak dan od 8. do 10. ure na Zrinjskega trgu št. l/l. Učenci in učenke, ki doslej še niso obiskovali zavoda, naj prineso poleg zadnjega šolskega izpričevala tudi še krstni ozir., rojstni list. Učenci in učenke izven Maribora se morejo priglasiti in poslati ravnateljstvu trgov, šole predpisane listine tudi pismenim potom. V I. letnik se sprejemajo brez posebnega izpita učenci in učenke, ki so dovršili popolno meščansko šolo al 4 razrede srednjih šol ali pripravljalo razred dvorazr. trgov, šole in so star: vsaj 14 let. Učenci (učenke), ki so dovršile 3 razrede srednje šole ali 2. razred meščanske ali 8. razred ljudske šole in so stari 14 let, se sprejmejo v I. letnik na podlagi sprejemnega izpita iz slovenščine, nemščine, računstva, geo- metrije, prirodopisja in zemljopisji-V navedenih predmetih se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu trg. šole. Sprejemni izpiti se bodo vršili samo pričetkom šolskega leta dne 12. septembra točno ob 3. uri. Vsled občutnega pomanjkanja učnih prostorov in ker srne biti sprejetih v posamezne razrede le po 40 učencev ozir. učenk, naj prizadeti ne zamude gori omenjenega roka za vpisovanje. — Jutri v nedeljo — v Pesnico! Opozorili smo že naše mariborsko -občinstvo na veliko narodno prireditev, ki se vrši jutri 3. t. m. v Pesnici. Pesnica je bila nekoč ena najbolj obiskanih izletnih točk Mariborčanov. Ti izleti so imeli tudi nacionalen pomen. Od Spilj* navzdol preko St. Ilj* in Pesnice so pangerraani pripravljali koridor nemškega prebivalstva do Maribora. z,au> so v teh krajih s posebno vnemo goji) nemškutarijo in si osvajali ne le iep slovensko zemljo, temveč tudi posten srca slovenskega ljudstva. Neradi teg imajo sedaj prireditve v teh krajih za nas velik pomen. Pojdimo ven « pokažimo, da smo enega duha z « ter da slovenski Maribor ceni sv J obmejno okolico. Vlijmo mladim ljua«m, ki se zbirajo v obmejnih narod društvih, pogum in veselje do jM«a»i nega dela. Ker vozijo v nazaj posebni vlaki, je vsem izletu* omogočeno obiskati to narodno prit® -Cvetlični dan Cirll-Metodove družbe se vrši v soboto in nedeljo« In 3. julija v Mariboru. — Prijateljski sestanek prii*fe;jJJ Ciril-Metodove družbe in njenega se vrši v nedeljo zvečer od to. * naprej na vrtu Narodnega dom*« ^ slabem vremenu pa v veliki dvo Vstopnina prosta. ^ Hltrozid se imenuje na P?*f 0. i, način sestavljen in izdelan ztd, ki o . _ goča, da se postavi hiša 's tremi »o v pritličju in dvema mansardni« w bama tekom 14 dni in stane SO--1^« j kron. V Mariboru se je ustanovil* okriljem .Drave* s precejšnji« . lom družba, ki je le naročil* k stroje za izdelavo zgoraj line-inB\i « zidnih plošč. To podjetje Pttv. »to pozdravljamo, ker bo'v prvi vtst' . -gočilo, da lahko podjetja, ki Lp siljena zidati, * zidanjem tako) - ^ in že to jesen z njim končajo« ^ bi bili atroški previsoki. „.r # — Izgubljeno. Včeraj j*jj 23. uri se je izgubilo r bliži« ff&uJ1 .Balon* na Pobreški cesti rdeč jt skl ročni zapisnik z večjo vsojo ,0pj- in važnimi Šolskimi in osebnim’ , ^ »ej menti. Pošten najditelj je napros*.’ N ga izroCi našemu uredništvu- '■ Lr< — Odbor društva J«go*loy** jj T’ državnih uslužbencev v Marlk® ^ ■ v svoji seji dne 26, junija 1921 ^ ^ bilo treba. Sploh, z eno besedo jj} ^ dano, vodstvo mladinskega gle“a'„1rt* Ho« vodstvo šol, bi moralo stati vedno. ^ jj najtesnejši medsebojni zvezi i° * moralo iti drugenui na roko. . 0(j» fe Vsebina tega gledališča W ■J® Ju* lanje mladinskih iger, pisanih 1 (v igralce. Mi Slovenci imamo 1* Im del, upati pa smemo, da bi w gledališča, ki b? bilo posveč'en .f - ključno tej umetnosti, dalo P0^ jj|. 1 C' aikateremu našemu pisatelji’« * >.r kratkem obogatel naše tozadevno - .j — z eno ali več igrami . L <•< sezono bi se uprizorile v prvi vrs j, ve domače igre, ki jih že im*«° tS| drugih, ki so še v prevedene iz drugi! mo prvovrstne. Sp pertoarja ne bilo t bile dramske in ' točkami in baleti, __ — - , pritegniti k gledališču kako $ [(d pevsko šolo in istotako kako otr o« plesno, oziroma baletno šolo. f » ' S tem sem obrazložil na kra^ t,, H mladinskega gledališča .V"J 0j.jh pj \. našla pri naših merodajnih kr g ^ ^ , polno razumevanje, kajti le. v zgodi, in to v polni men, jo bo j, M, če tudi realizirati. Treba pa J » au, vsem tem podam še n*k*J predlogov. Predno se i:en 5 feV, vi, bi bilo jreba sklicati v ta ..am ‘I »tanek mero gledališče bi bilo edino, k? bi tudi res odgovarjalo mladini, kajti umetnostna gledališča so, kar se tiče drame, za otroke pretežka, kar se tiče »vedre umetnosti", burke in operete pa naravnost kvarljiva. da o kinu in njega slabem uplivu na mladino »ploh ue govorim. Takoj ob začetku pa «e moram ozreti še na drugo važno vprašanje, namreč na to, v kakem razmerju naj bi ostalo tako gledališče s šolo. Naravno je, da ti mladi igralci ne bi bili poklicni, pego šolarji, ki bi kakor vsi otroci- šoloobveznih let, posečali bodisi ljudsko, bodisi meščansko, boetisi srednjo šolo. Naravno je, da bi pri tem, ali naj otrok nastopa kot igralec, ali naj bo te gledalec, »odločali v prvi vrati starili sami, eno in drugo bi se zamoglo izvršiti edinole z njihovo vednostjo in privoljenjem. Na drugi strani pa bi moralo imeli isto pravico tudi učiteljstvo, ki bi moralo paziti na to, da bi dobili dovoljenje, ne oziraje se na dovoljenje stariiev, samo oni otroci, ki so pri učenju v šoli tako marljivi, da bi njihovo udejstvovanje pri mladinskem gledališču ne škodovalo napredovanju v šoli. Otroku, ki bi vsled udejstvovanja v »ladinskem gledališču, nazadoval v Soli, bi se moralo dovoljenje za to udejstvovanje, čeprav že podeljeno, zopet odvzeti. Pri skrbnem nadzorovanju s strani starišev in Šok. p* bi v večini slučajev tega ne rrKrfOK> \ Stan X plenil, da iz društveuih sredstev podeli P°dP°r* po 1000 K, skupaj torej 4000 K ra obolele, potrebne člane in "JJJL °bitelji in sicer dve podpori po za uradnike, dve podpori po ;000 K za poduradnike in sluge. Prošnje Je do 15. julija 1921 in nasloviti M društvenega pfedsednika dr. Adolfa ecovnika, profesorja v Mariboru, Vra-?v® 2. Prošnjam je treba priložiti: _) člansko izkaznico, b) potrdilo uradna predstoinika o prejemkih prosilca L i *u T°dbinskih članov ter c) spri-aI° uradnega (okrajnega) zdravnika! V Pr®slavo kraljevega rojstnega iiu P,nrede častniki mariborske garni-6 dne 12. julija v‘Gbtzovi dvorani onJ11 2Iei* Toaleta za dame plesna, za niuP *ralt smoking, za rez. čast-nn5n Po Podpisu. Osebna vabila se raz* v Č8iu od 1. do 5. julija ter ra? w-^ot. vstopni«i. Ce bi se koga pri B 'i ^l'ianju vabii pomotoma prezrlo, 4- ..blagovoli obrniti na adjutanturo telefon štev. 106. Za rez. tlanti. ?n družine velja kot vabilo r.:_, 8 izkaznica kluba jugoslovenskih *ei*rvnih častnikov. briJT'. ^!rkus Renlow v Mariboru. V lem 5nJlh pride v Maribor po svo-drkiK°D°Vaniu ’n izrednih močeh znanj čil «.i K?nlow, ki bo našemu mestu nu-taznnt J lep‘h Predstav. Cirkus Renlo\v ^ polaga z znamenitimi akrobati in ja-vzb„’iii?Stbao dresirani konji so povsod »e vrt- Pozornost. Otvoritvena predstava pol, ' J *redo, dne 6. julija ob 20. in Brit-: ul; Predprodaja vstopnic pri Zlati i0 Slovenska ulica 4. Podrobnosti °"!»vljene na lepakih. )t. sm SPrememba vlaka. Osebni vlak čoim.- ^ ,*rib>or-Ljubljana), ki je vozil 4jn*« delavnikih ob 13.20, vozi od ,w DaPrej redno ob 12.49. 4larrK«^r^tvno žensko učiteljišče v *e Po poročilu ravnateljstva se državi 10 8Praj«mni iarpiti v 1. letnik bn . *fa inskega učiteljišča v Mariboru še dftin^mbers1t' rok. Natančen datum 00106 Pozneje. it soho^"*tv,na- danku Kmetičp je nekdo tk*m Jtp0rt,neg* kl“ba .Rapid* v Ljud-in,a r‘u ukradel Črno tula uro. Ura dai -VV,°lne pokrove ter »predaj in za-Šfinrf fonogram L K. Ura je vredna -* K. Pred nakupom se svari. L- **■* Najdeno. Našlo se je kolo. Do-: pri policiii. Vsekakor je nenavadno Rubiti kolo. Najbrž ga je izgubil kak Ptiovič, ker se ga je zasiedovalo. h ~~ °?eni oa dravski brvi. w*ra.i ob 14. uri je iz dosedaj 7zro^a začela goreti brv, ki t) 'e 1* Strme ulice na. drugo stran proti Križevemu dvoru. G. Fran i» gostilničar v Strmi ulici, ki j^08enj zapazil, je tekel s škafom vode >o|i pogasil. Obvestil je državno Mh*?0 'n Požarno hrambo, ki je takoj iiijd | na bce mesta ter ogenj, ki je ll0fr 1 že T drugič- izbruhnil, popolni?. Pogasila. Imenovanim se je za-‘h, da ni nastale še večja Škoda, |P rf zagavica in lesen oklep, s katerim TJan plittovcev preko brvi, že s ^ 'enora gorela in bi bilo prišlo gotovo )j^**Pl°ziio, da hiso ognja pravočasno bnr ’Ver>tuelno poseben gledališki od-'v n sprejel upravnika, ki je nato jf,}hpravljtn ter mu pomagal tekom frC?.e P.ri delu. Sezono bi bilo treba 'Mii ■' na ,esen m s*cer ^,ko’ d* hi se 8 Prvotno vsak teden ena predstava, pa naj bi se porabil oder domu, ki je sedsj že’par lorabe in. ki vsled tega že pndati. Prepričan sem, da bi ic bilo proti temu ter bi pre-er v uporabo mladinskemu i^Odn- -u’ bodisi proti primerni od-lad0, lni>. ali pa celo brezplačno proti fybitjna0* obrabe. Morda bi se dalo ‘i bi Prvi čas tudi kakega mecena, k Podprl, ali pa celo dr-encii°» dočim bi se pozneje *Ho,s n*dvomno lahko vzdrževalo ^kQk° i2v«derao ta krasni načrt, bomo S boPO"0,ni> kajti naš obmejni Marl-H rine8to v Jugoslaviji, ki bo r%d**» miadij|tko zitdtliitc.... — Podružnica ZJŽ Maribor *e enkrat opozarja svoje Člane in vse sosedne bratske podružnice na njen jutraj-šnji izlet v Čakovec. Odhod posebnega vlaka iz Maribora gl. kolodvor točno ob 19.30. nri. Vrnitev iz Čakovca ob 22. uri. — Cisti dobiček Iz dijaške gledališke predstave »Lepa Vida* je znašal K 2439-20. Stroški so znašali v gledališču K 2710-80, drugi K 504;—. Odbor Dijaške kuhinje se prirediteljem in občinstva prisrčno zahvaljuje. — Novinarska vest Iz uredništva ,Slov, Narfida* je izstopil g. Božidar Vodeb in prevzel glavno uredništvo »Jugoslavije*. — Odmevi izza občinskih volitev v Ormožu. Pred tuk. sodnijo se je vršila pred kratkem velezanimiva in občno pozornost vzbujajoča razprava radi razgaljenja časti. Klerikalni agitator Matevž Masten, kovač v Ormožu, je agitiral za kandidate Kmetske zveze. Iver ni imel sreče, se je posluževal nedopustnih sredstev. Ogreval in serviral je vo-lilcem vsebino Člankov »Stražinega1, dopisnika iz Ormoža, dolžeč dr. Lašiča nepoštenega gospodarstva z občinskim premoženjem. Dr- Lašič je vložil proti Mastenu obtožbo radi žaljenja časti. Po nasvetu »Stražinega* dopisnika je nastopil Masten po svojem zagovorniku g. dr. Juvanu dokaz resnice. Razprava je trajala polnih 12. ur in je biio zaslišanih 27 prič. Dr. Juvan je po petih urah razprave prepustil svojega klijenta njegovi usodi in se vrnil v Maribor. Vsa očitanja in obrekovanja so se izkazala kot zlobno potvarjanje in brezsUdna laž. Po sklenjenem dokazovanju je obtoženec uvidel, da je bil zapeljan od svojega podpihovalca ter je ponudil poravnavo. Dr. Lašič je s pripombo, da uvideva, da Masten ni ravnal iz lastnega nagiba in da danes ne stoji pravi krivec pred sodnikom, poravnavo sprejel. Masten se je zavezal plačati vse stroške ter objaviti v ,Straži‘ in razglasiti pred cerkvijo v Ormožu sledečo izjavo: Podpisani Matevž Masten, kovač v Ormožu, sem očital dr. Lašiču, odvedniku v Ormožu, slabo gospodarstvo v dobi njegovega gerentstva v Ormožu. Po celodnevni sodni razpravi sem se pre pričal na podlagi dokaznega malenjala, da je bilo moje očitanje neosnovano in ne morem dolžiti dr. Lasiča nekorektnosti v občinskem gospodarstva. Ormož, dne 15. junija 1921. Matevž Masten. Čestitamo g. dr. Lašiču, da je tako odločno prijel za ušesa klerikalne obrekovalce. — K ponovnemu pozivu včerajšnje „Straže“ na komando 45. puka pripominjamo samo še to, da so za pojasnila v včerajšnji številki našega lista na razpolago priče. Narednik pa ni znal, da je za Orle tako huda razžalitev, če do zakliče »Živijo Sokoli!*, da se ga rnora takoj vtakniti v jedo.* Sicer pa srno prepričani, da se vojaška oblast ne bo dala zapeljati od one »Straže*, ki vodi tako ostudno gonjo proti vojaštvu. — Izpisek Iz sejnega zapisnika seje višjega šolskega sveta z dne 23. in 24. junija 1921. Po poročilu o tekočih predsedstveno rešenih zadevah in po odgovoru na predložene interpelacije, je sklenil višji Šolski svet odobriti namestitev učiteljice Ane Melivove na Uncu. Radi naknado došlih pojasnil je bila razveljavljena pridelitev Marije Trampužev« na Telče in se je sklenila njena premestitev Iz službenih ozirov na Dobrovo pri Ljubljani. Amalija Marinko je bila iz službenih ozirov premeščena iz Dobrove pri Ljubljani v Presko, iz službenih in zdravstvenih ozirov Adela Pogorelc* iz Planine pri Rakeku na Dobrovo. Eleonora Korošec, se je začasno pridelila od Sv. Marjete nad Rim. Toplicami v Laško. Za strokovnega učitelja I. skupine na I. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani je bil imenovan Ljudevit Primožič, za stalnega učitelja-voditelja Pod Velko Drago Rustja, za nadučitelje Josip Bohinc na Zdolah, Edvard Praprotnik v Ločah in Anton Potočnik v Podsredi, za učiteljico v Zdolah Roz§ Bohinc-Presker. Dovoljena je bila tudi službena menjava učiteljicama Heleni Friedl-Supanek v St. Pavlu pri Preblodu in Cirili Rakovec pri Sv. Jerneju pri Ločah. Za učiteljico ženskih ročnih del na šolah v Bučah, Polju in Virštanju je bila imenovana Npž» Kuriaj. Na štiri-j i razredniki 7 Žetalah ^ >*ib» ^-liena > začasna vzporednica k II. razredu, na1 šestrazrednici v Laškem pa se otvori še druga vzporednica. V Sp. Slivnici se ustanovi samostojna enorazrednica, dvo-razrednica v Stoprcah se razširi v tri-razrednico. Sistemizirajo se sledeča stalna učna mesta: mosto veroučitelja v Kočevju in dve mesti učiteljic ženskih ročnih del v Prevaljah in v Dravogradu, Sklepalo se je dalje o nekaterih disciplinarnih zadevah dijakov na srednjih, šolah in učiteljiščih in o disciplinarnih zadevah učiteljstva na ljudskih šolah. Stavili so »e predlogi glede imenvanj nekaterih telovadnih učiteljev na srednjih šolah. Sklenili so se predlogi na poverjeništvo za uk in bogočastje glede izpremembe glasbenega pouka na učiteljiščih, glede sprejemnih izpitov in poskusne dobe na meščanskih šolah in glede načina štetja strogo po dekadičnem sistema. Sklenili so se tudi primerni predlogi glede plesnih vaj dijakov in dijakinj, reaktivacij in upokojitev nekaterih ljudskošolskih učiteljev in učiteljic. — Knjigarna in veletrgovina J papirjem Vilko Welxl se je preselila iz Glavnega trga v svojo na novo in obsežno urejeno trgovino v Jurčičevi ulici št. 8. C. občinstvo opozarjamo, da bo to sedaj najobsežnejša in najbolje urejena knjigarna v Mariboru. Nadaljno v oglasu. — Obrtno gibanje v našem mestu. Obče znano trgovino z manufakturaim blagom g. I. N. Šoštariča v Gosposki ulici SL 5- je prevzel s 1. julijem t. 1. g. Srečko Pihlar, ki jo bo vodil tudi v nadalje na solidni podlagi. Cenjeno občinstvo se blagohotno opozarja na današnji inserati. — Zdravniška vest. V smislu sporazuma gg. primarijev docenta dr. Matka, dr. Robiča in dr. Dernovška se vrSi dne 13. t. m. ob 18. uri na medicinskem oddelku občne javne bolnice v Mariboru znanstveni večer r demonstracijami. Po demonstracijah predava docent dr. Matko o osnovnih principih moderne razdelitve nciritid. Tovariši zdravniki so dobrodošli ter se vljudno vabijo k sodelovanju. — V Gornji Radgoni, Murski Soboti, v Ljutomeru In Ptuju priredi ljubljanski učiteljski pevski zbor koncertno turnejo in sicer v času od 9. do 14. julija. Pameida ideja, da gredo ljubljanski učitelji s pesmijo osvajat naše obmejno ljudstvo. — Z doma Je odšel. L. 1883. rojen Ferdo Lepcnik, sluga na državni realki je odšel z doma in se ni več vrnil. Zapušča ženo in 6 otrok, od katerih je najmlajši star komaj 6 mesecev. Govori se, da je odšel r. neko drugo žensko, s katero je imel razmerje. — Nesreča. Včeraj popoldne sta v Krčevini blizu trgovine Rudi dva voza, naložena s senom, zadela drug ob drugega. Pri tem je padla iz voza 63 letna vdova Helena Hupman, stanujoča na Meljski cesti št. 85. Zadobila je rano na levi nogi, ter si je strla nekaj reber in ključnico. Rešilni oddelek jo je dane prepeljal v bolnico. — Konji so se splašili. Včeraj; okrog 15. ure popoldan je peljali kočijaž pri Počivalniku Martin Fridl po Gregorčičevi ulici. Naenkrat so se konji splašili, baje pred nekim portirjem, ter v divjem bega zdivjali ^»o Trubarjevi ulici na Trg 6vobode, koder so jih civilisti ustavili. Nesreča se ni pripetila. Sokolstvo. o Veselica slovenjebistriškega Sokola. Dne 10. jalija t. 1. priredi slovenjebistriški Sokol veselico z zelo obširnim sporedom. Ta dan se vrši tudi obrtniški shod, ravno tako nas tudi poseti jezdni odsek mariborskega Sokola, okoli 50 jezdecev. Vzorne vrste telovadcev nas tudi obiščejo in nam pokažejo svojo izborno telovadbo na raznem telovadnem orodju. Vljudno vabimo cenjeno občinstvo, posebno pa brate in sestre k obilni udeležbi. Železniška zveza je najugodnejša. K zadnjemu vlaku bode vozil posebni vlak. o Vaditeljski zbor Sokola v Mariboru ima v nedeljo 3. t. m. ob 10. uri svojo redno sejo v Narodnem domu in se k tej vsi člani vabijo. Načelnik. o Sokol v Mariboru se udeleži veselice Omejnega Zvona iz Sv. lija in drugih narodnih obmejnih društev, ki se vrši v nedeljo, 3. t. m. ob kolodvora v Pesnici. Zbirališče za člane v kroj« ob 14. uri v Narodnem domu, za članic# ob 15. uri ravnotam. Posebni vlak odhaja i glavnega kolodvora ob pol 16 uri, povratek z vlaki ob 21. oziroma 23. uri. Na Številno udeležbo vabi odbor M. S. Šport. : Maribor : Grazer Athletikklub 2:% (2:1) Lepi nspeh S. S. K. Maribora Krasna igra. »Maribor* vodi v polčasa z 2:1 ter se postreči Gradčanom še-lt v drugi polovici tekmovanja zenačifl. Natančnejše prihodnjič. : S.S.K. Maribor proti Athietiksport-klub Celje. Danes v nedeljo 3. i. m. se odigra v Ljudskem vrta predzadnja tekma za — prvenstvo Slovenije. Nasprotujeta si v prvenstveni tekmi - prvaka Maribora in Celja. Ker sta oba nasprotnika v izvrstni formi se pričakuj« ena najlepših tekem v letošnji sezoni Zmagalec postane neposredno reflektant za prvo mesto Slovenije. Sodnik gosp, Suput. Začetek ob pol 15. ari EESSBa-žtBgSSgg ! Podpirajte Jug. Matico! 3ŽS8S9K3 SSS3S ! Otavnl orsdnlk: RadlvoJ Rsbtc. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Prosim poskusite našo vedno sveže žgano kavo, mešanice najboljših vrst, ki so v lastni žgatnici strokovnjaško sestavdene: Najfinejša Elite-mešanica % kg K 34 — naffin. mešanice Mlijdtl) % kg K 32*— najflnsjša Java-mešanlca % kg K 27*— naffin. družinska mešanica '/< kg K 22* -Rio žgana ..... 14 kg K 17*— Pri odjemi od 5 kg dalje primeren popust. Pošiljanje po pošti na vse kraje! Nova specialna trgovina za kavo Jaš in Lesjak, Maribor Mama kliči izdim Šolska ulica št. 2. 865 v lili: Kristalna soda Glauberieva sol, Rale M Grenka sol, prosta Pralni prašek Natrijev in kalijev soliter Zelena in modra galice Superfosfat Kalijeva sol Prstene barve Antichlor Chromkali Žveplena kislina Črnila v vseli vrstah in barvati Stampiljska barva brez otia Gummi arabieum „Neosan“, terpentinova ta za čevlie- Hodrilna esenca Črnilo za usnje im 2- Preselitev, Poročam ceni. odjemalcem, da sem svojo trgovino preselil v ]UFČiij6VQ UliCD 8 (na vogalu Vetrinjske ul.) ter isto tudi izdatno povečal. Na novo bom imel v zalogi tudi umetne slike. Potrudil se bom v bodoče imeti največjo in najcenejšo izbiro, da bom tako zamogel vsestransko najbolje rostreči. S spoštovanjem 1118ifA veletrgovina papirja, knjigarna in vllffeV knjigoveška industrija. 913 3-1 Izletnikom se priporoča A. Mesarieeva gostilna v Solnici ob Dravi, železniška postaja Paše. 590 j iovo došlo! Posteljno perje Fino perje (Daunen) Preproge Posteljni predložki Gradi za matrace Platno za slamnjake Nanking Inlet Bris alke Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki po najnižil ceni pri K. Uforsthe, Maribor Gosposka ulica 10. 535 Gostilna „P®d vejo“ Klemenčič, sv. Peter je zopet odorta. Vino po 32 in 24 K. Za obilen obisk se priporoča. 911 • .......... Primorci! Naznanjam, da sem odprt novo higijenično brivnico. Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim. 268 Vjekoslav Gjurin primorski begunec. I Maribor, Jurčičeva ulica it 9- Suvaj! Vabilo! p®*01,1 V nedeljo d'1 e 3. julija: Otvoritev velikega renoviranega krasnega vrta v hiši Vr« banova ulica 28, ali podaljšana Slovenska ulica, anstilna ..Pri Urbanu" Dr. Ferdo Lašič dosedaj odvetnik v Ormožu, je prevzel dr. Lovrecevo pisarno v Mariboru, Slovenska ulica 12. Dr. Franjo Lovrec dosedaj odvetnik v Mariboru, prevzame dr. lašičevo pisarno v Ormožu. "POHIŠTVO Spalne, Jedilne in gospbske sobe, saloni, klubgarnlture v fini In preprosti izpeljavi. Sobe iz mehkega lesa K 5000*—. Kuhinje, lepo barvane, K 1800*—. Vložki, modroce, stolice, kakor vse vrste lesenega, železnega in tapetniikega pohištva zelo po ceni v zalogi pohištva Karol Prels, Maribor Slomikov trg 6. 217 Svoboden ogled! Ceniki zastonj! V nedeljo, dne 3. julija 1921 se vrši v gostilni »BALKAN« LINHARTOVA ULICA 13 velika vrtna veselica združena s pojedino domačih krofov in praženih piSčancev. — Postrežba točna! Cene zmerne! V00 Za obilen obisk se priporoča gostilničarka _________________________ „Bft»,KaMA“ Zastopnika za Maribor in okolico ki je dobro vpeljan v slaščičarnah ter delikatesnih trgovinah, Išče večja tovarna čokolade. Ponudbe z referencami na upravništvo »Tabora« pod »RILLI*. 'A 903 JUGOSLO VENSKA MATICA priporoča krojača Konrada Mihelič rodom Iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil je najboljši krojač v Pul u. postal nedavno žrtev italijanske druhalf, ki mu Je požgala hišo z vso opravo in živi sedaj kot begunec v Mari- Vr0oiU;»^S?M«kaIU,,fa-** (5vabova hlfia). Prosi pomoči s Krojaškim delom. IzvrSuj* vsa dela točno, solidno Jn po najnižjih cenah. 906 3—1 Mala oznanila. Kupim vsako količino rf. tolzis. Kavarna Drava. f902 Dobro idoZa trgovina v sredi mesta se odda takof. Naslov v upravi. 884 Divan in 2 novi postelji iz trdega lesa se proda. Isto-iam se sprelme tudi gospode na hrano. Krčevina St. 193. 904 DvovproSna kočija se ceno proda. Naslov se izve v upravi. 908 Stanovanje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in predsobe, zase, se zamenia proti ravnofakžnemu. Dobi se tudi zraven vrt. Vpraša se v upravi. 912 Vsakovrstno pokiltvo v dobrem stanju se po ceni proda. Krekova ul. 6. 898 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti St. 22 sa priporoča. 22 Dijak Išče čez počitnice primerno pisarniško ali insfruk-cijsko službo, , Zopet odprlo! Sternovo solnčno in prosto kopališče brez perila K 2*—. 901 Gonilni jermeni za stroje v vseh Širinah od i 30 do 200 mm v zalogi pri Ivanu Kravos, sedlar, Aleksandrova cesta 13. 180 BI B IH B ! Trp. hiša1 enonadstropna, v najprometnejši ulici Maribora, se pod cenitveno vrednostjo proda. Stanovanje in drugi prostori se takoj >o kupni pogodbi izpraznijo. Natančnejša pojasnila daje lastnik v Slo-?enski ulici 20, Maribor. ’ 910 2*2 nn im im im { • O-- : f Jos. Martinc j , 8 J • f Maribor «25 j , l Galanterijska veletrgovina Najcenejše! Trapistni sir Polemendolski sir Salama ogrska Sardine jadranske in portugalske Mortadella, fina italijanska salama Ossocollo, ovita šunka Parmesan-sir in druge raznovrstne PGF- delikatese priporoča V. Hmelak, Maribor Slomikov trg 6, Melje 41 Razpošiljam po poSti in železnici. 889 2-2 gC Zahtevajte cenike I Točijo se naravna šentjakobska in framska vina ter sveže pivo. Ocvrti piščanci na razpolago* Začetek ob 16. uri popoldne. Za obilen obisk se priporoča v V. Šober, Pozor! Posod V mesnici Izidorja Copetti, Mcs{Jf?no ulica št. 5, se dobi dnevno »veze KW meso, in sicer 1 kg za guljaŠ.........K 8*— 1 „ „ kuho...........K 10’“" 1 „ „ zrezek .... K 12*-- 1 „ raztopljene masti K 26*-- ^ Obenem naznanjam, da se dobi v mo|i S®*®"' laSniSka ulica S, zelo dobro hrano v abonementu m Zajutrek, kosilo in večerja za K 16*—. S spoštovanjem _ 896 2-1 Izidor Copett^ Naznanilo! Razprodajd Naznanilo] radi izpraznitve raznovrstnih predme*°v ,j, ročna dela, predtiskanih in izgotoviIJ* ročnih del kakor tudi šolskih in pisarni® ^ potrebščin pri Viljemini Beri, Šolska ulica*' Naznanilo. Usojam s! cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzel od j g gosp. J. N Šoštarič-a v Mariboru, Gosposka ulica ŠteV* trgovino z modnim in -manufakturnim blago1** katero bodem vodil kakor moj prednik tudi v nadalje na solidni podlagi. Cenjeno občinstvo vljudno prosim za naklonjenost in ^3 obilen obisk ter se toplo priporočam z odličnim spoštovanjem J. N. Šoštarič-a nasl. Srečko Pihlar. *'«*■"m<- Carinsko posredništvo 2*2 -F.Sil.UHER Maribor, Slovenska ul. 1 se priporoča za izvrševanje vseh carinskih pošlo Cene zmerne, točna in kulantna postrežba. 907 4 A. & E. SKABERNE | ^”"1 Ljubljana, Mestni trg 10 {_ manufaklurna in ploteninska trgovina na debelo priporoča svoje bogato skladišče damskih in S otroških, kakor tudi moških nogavic. Za tekočo sezono / ima v zalogi vsakovrstne patentirane otroške nogavice \ / * Črne, rjave in bele barva. \ f Pismena naročila se izvršujejo poštno-obratno in najsolidneje. N T nniull. J . \Z amvakaII T«