HochlObl. k. k. Hofbibliothek, Wiea St. 29. V Gorici, 25. julija 1879. Te6aj ljfc ^/ „SoCa" izliaja vsak petek in velja b posto prejemana ali v Gorici na dom poSiljan.*: Vse Ieto.....f. 4.50 Pol leta ..,..., 2.30 Cetrrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznaniliii in prav tako pri „po- glantcah" se placuje za navadno tristop- no vrsto: 8 kr, ce se tiska 1 krat ZaveSe erke po profitoru. SOČA Posamczne gterilke se dobivajo po 10 fioldov v Gorici v tobakarpici t go-sposki ulici blizo „troh. 1mm". in na Htaram trgu.— V Trstii v tobakarni-ci .,Via della caseima 60". Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo urednistvu „Soc":e" v. Gorici v Mailing-ori tiskami, naruunina pa opravniStru„Sq8»" na Korenji r Sticaa-vi hifii fit. 293 II. nadstr. Rokopisi se ne rocajo; dopisi naJ se blagovoljno fi^akujejo. — Delalcera in dnigim nepremoznim se narocnina zirifa, akoHO oglaso pri urednifttvu. Glasil© slovenskcga politifcnega dru&tva goriSkega za brainbo narodiiih pravic. Obeni zbor narodtio - politifoiega drultva „SlogaK tine 24. t, m. Gospod podpredseduik, c. vikarij Maiera, odpre sejo ob 2. uri popoludue s tern, da nazuani, da so vsi sedanji odborniki odpovedali se odbornistvu i:i da je treba toraj voliti nov odbor. Na dnevni red pride racun preteklega leta, ka-terega predlozi podpredseduik zboru, da hi ta izvolil dva pi egledovalca, katera bi ga imela pregledati in po okoluosti potrditi ali pupraviti. h raCuna m je posuelo, da bo zuasali vsi iatir- jaui dohodki..........gld. 29 vsi btroski pa. . . ,......„ 43 in da je primaukijeja gld. 14 Po kratki razpravi, v kateri so uekateri druSt-veniki ob/ulovali, da ni tukaj bivSega denarniCarja, kateri bi iinel racun prediagati, izvoli zbor gosp. d,r K, Kujic-a in Antona Ferula za pregledovalca racuna. Po tent pride im dnevni ted volitev odbora in bili so izvoljeni; Gosp. dr. Jos. Tonkli za predsednika. Za od-bornikej: Gosp. Anton Ferfila trgovec v Gorici, go-spod Jozef Ma Sera vikarij v St. Mavru, dr. A It. Rojic v Gorici, Ig. Kovacic pri «sv, Luciji, Cerin Tomazvvikarij v Avcah, Godnic Jo2. kaplan v Sol-kanu, Sue Aulou posestnik vPJjskovici, Licen Ja-nez posestnik v Bihenbergu, in Hmelak France trgovec v Lokavcu; za nauiestnike: gg. Peter nel France posestnik v Cerkuem, Faganel Jozef posest-nik v Oseku, Sore Alojzij teiegrafist v Bovcu, La-panja Andrej posestnik na Ponikvab in C. K urin-^S i6 vikarij na Serpenici. Gospod Dolenec priporoca, naj bi druStvo „SlogaK stopilo v dogovor z rodoljubi v tr^aSki okolici in istri, da bi se dosegla ueka edmost v celem poli-ticnem gibanji na Primorskem in sicer toliko glede politiSkih druStev, kolikor glede izdavanja lista, ter poudarja, da je to idejo ze razprrvljala „Soeau in se je je poiastil tudi sSIoveuski Narod.4 On meni, da bi bilo naj bolje, da bi se sklicali ze za prihodnji cetertek vsi merodajni rodoljubi na GoriSkem v privatno posvetovaDJe, katerega naj bi se udelezili tudi odlicm rodoljubi ter2aski in isterski, kakor to tudi sami ze'ijo, in ti naj bi potem sklenili o teh vainih, da, velevainih vpra§anjih. Po kratki LISTEK. Zgodovinske Certice o BovSkem. (Dalje.) Gem je pomagal, da je prillo nekaj lovcev iz KoroSkega na pomofi avstrijskemu geueralu Traut-mannsdorfu, ki se je bojeval 1.1616 okoli Gorice zo-per BeneSane. Iz straba pred napadom morali so ko-njiki spremljati te lovce Cez Predel iu Bovgko do Ko-barida, karaor je bil poslal Trautmannsdorf oddeiek vojakov, da bi sprejeli pomocnike. Toltninski glavar GaSpar Vid DoruberSki, dedni kamornik pokneiene grofije goriSke, zafiel se je bil upirati preveliki oblasti, katerojeimelfiedajskikapitul po BovSkem in Tolminskeni. Zlastigaje bodlovofii, da je fiedajski kapitul dobival tako veliko desetino iz njego-tega glavarstva. Narocil je torej svojim uraduikom, ki so pobirali desetino 2a kapitul, da naj ne bodo prevec natanjCni pri pobiranji iita. To so uradniki (Ofriciales Tulminenses) dobro razuineli in znali so tudi sebe o-koristiti. Kapitul je dobival po sedaj slabeje 2ito in v manj§i meri, a vendar so zaceli pobiralci zahtevati za svoj trud po 30 imperjalov. Tudi je ostajalo mnogo kmetov na dolgu se 2itom in tolminski glavar ne do-yolil, da bi se to v denarjih placalo, kakor je bila razpravi je ta predlog enlglasno sprejet z dostavkom, da naj se pripusti novemu odboru izvrdftev te misli in odlo^ba dneva za privatni zbor, Omeuiti je §e, da je bil L gosp. S fcubelj spro-^il misel, uaj bi se dru&tvo hSloga" razpustilo, in naj bi se potem osnovalo le edno politiSko druStvo za cclo Primorsko; ker pa je treba vsled pravil zato sklicati poseben obfen zbor, in ta predlog nij bil na dnevnem redi). za danaSnjo zborovanjc, ni se moglo spu^ati diu^tvo v razpravo tega vpruSanja, oziroina predloga. KoneCno ima besedo novi predsednik gospod dr. Tonkli, kateri govori blizo tako: Cestita gospodal Zahvaljujem so Vain srLno za east in zaupanje, kate-ro ste mi s tern skazali, da ste me izvolili enoglasno za predseduika druStva. Obljubujem Vam, da se bo-dem na vso mo6 potrudil in si prizadeval, da se sedaj nekako razburjeni duhovi na Goriskem pomirijo, da nehajo nastale iniioje in du se dose^e zopet sprava med vsemi rodoljubi na Oorilkem. Ta tetfki nalog pa ae ne da drugoto dosefii, kakor da me v tern podpira zdatno ue le novoizvoljeni odbor, ampak da me podpirajo krepko vsi gg. dru Stveniki. Treba je na to delati, da na§e druStvo raz-Sirimo po vseh krajinah gorifikn de^ele, da pridobimo za ude vse inteligentiie rodoljiibe po GoriSkem, ker le tako bode zamoglo dru§tvo uspeSno delovati, le tako bode zamoglo biti pravi izraz vseh rodoljubov, le tako bode zamoglo niLo politiko voditi v blagor cele dezele. ,.* Zato se obrafiam do* vseh druStvenikov s pro* Snjo, da bi Sirili druStvo, da bi mu pridobivali obilno drustveuikov, da bomo mogli potem v resnici re&i: „Slogart je zares zastopnica vse iuteligencije sloven-ske na GoriSkem in izraz javnega menenja.Kr Govor je bil sprejet s6 iivioklici. Potem sklcne gosp. Masera zbor ob 4. uri popoludne. Z Dunaja 22. juiija (izv. dop.) Notranja na§a politika je zavita v gosto meglo negotovosti: Kdaj dobimo novo ministerstvo, kako bode sestavljeno, ali in kako se slo^ijo stranke v no-vem diiavnem zboru, ali vstopijo Lehi v dunajski par-lament in bo-li mogoce njihovim tirjatvam po ustav-nem potu zadostiti? — vsa ta in druga dotifina v-prasaiga razpravlja avstrijsko fiasopisje dan za daem v ob§irnih (lankih ter ugiba in ugiba, pa ne ugane poprej navada. Dalje je zahteval glavar, naj kapitul zbrano 2ito postavi v Tolminu na prodaj in §e lekar ga ostane, naj ga potem svobodno odpelje. Gaspar Vid je pregovorii tudi bovSkega glavarja Gero, naj se i on & njim zdruzi in enako postopa proti kapitulu na BovSkem. Gera je bil s tern zado-voljen in vpeljal je enake novotarije, kakor tolminski glavar. Zato se je prito&l kapitul 1. 1630 pri cesarji ferdinaudu II. in ga prosil, naj zaukaSe, da mora bovSki glavar posebej in brez prikrajsanja desetino odrajtovati, ter da ne sme nikakih novotarij vpelje-vati. In cesar je zaukazal 2, oktobra istega leta, naj gori§ki glavar kot pooblaSceni komisar vso to re6 pre-iSfie in kapitulu pravico stori, katera mu gre vsledi starih predpravic in listin. Ali v kratkem Casu za6ne kapitul zopet toSiti pri cesarji, da baron Gera slabo oskerbuje pobiranije desetine po svojem uraduiku Strasguete (Straus-gtttl ?) ter jo neredno odrajtuje in kapitulu s tem veliko ^koduje. On prosi torej poniSno za odstranjenije teh nerednostij in naj se mu dovolijo posebni nabira-telji za Tolminsko in BovSko, kakor se je to od nekaj Sasa sem dovolilo opatiji rosacki. Cesar zapov6 v novi6 goriSkemu in gradi§ian-skemu glavarju tervojaSkemu polkovniku v Gorici, naj zadoste v vsem terjatvam eedajskega kapitula, kar mu gre vsledi starih predpravic. Ob enem pa piSe tudi bovSkemu glavarju 2. maja 1631. in mu zapoveduje, naj issrogi kapitulu prider^auo desetino, naj ga pusti nifiesar. Nekdanjj ustavoverni levicarji ne nehajo, v svojih organih sumniCiti Taaffe-jevi namere, a no da bi mogli kuj pozitivnega zoper nje povedati; ampak grize jih le, ker so jih zadnje volitve pod Taaffe-je-vim vodstvom potisnile z driavnega krmila, katero so v minuli dobi tako brezobzirno in sebitno vodili, da so razdra2ili vse druge avstrijske narode ter zavozili drzaviio ladijo v nevaruo moevirje uotranjega razpora. Starocehi kujajo se Se vedno pred durmi dunajske zbornice in necejo notri, dasi se je u2o iesko ljudstvo v obec naveliialo gledati, kako cakajo njegovl poslan* ci kr!2em rok, da jim zgodovinsko*pravni golobl pri* iete v odprta usta; Mladocehi pa, kojim se Cedalje mno2e privr^enci, pripravljajo n na vstou, a ikrbe vendar, da zagotove u^e naprej nekoliko uipeba bvo-jej bodofii delavnosti, Posebno jim je na torn, da te ugodno reSi vpraSauje zaradi vseucilifica in dmgihfiol in da se jim dajo garancije za izvedenje popoluo e-nakopravnosti, Mouimo tudi, da bi smoli za zdaj a takimi koiiccsijaml zadovoljni biti) t>& bi se bratje Oehi bolje ozirali na pravo vzujemnobt mej avitrijiki* mi Slovaui in seraje naslanjali naiiaravno narodno, nego na svoje zarijavelo historieuo pravo, prikupili bi si vse druge sorodne brate, a kojimi so zdru^eni pod enim lezlom, in Avstrija bi imela ne samo deset uz-rokov za encga, prelo^iti svoje tu2iLce od Nemcev na Slovane, (iripak bila bi k temu po najnaravnejfiej fiili — po znameniti vecini dr2avnih zastopnikov pi'iinora* na. Sicer pa ne zahtevamo avsirijski Slovani nika* korSne nadvlade nad drugimi narodi — mi zahtevamo za se samo popoluo enakopravnost. Eaa« kopravni z Nemci in Madjari bomo radovoljno nosili vsa pravi^na in potrebna bremena in deieiiti ie t vsemi svojimi moCrai delovanja za blagor, razvoj in vstrajen obstoj skupce domovine. Grof Taaffe je zdaj goapodar nadega notra* njega poMaja. Ali bo znai in mogel svoje gospodar* stvo uspesuo izkoristiti v pravem interesu drzave, to je vpra§anje, katero nam bodoCnost razjasni. Zdi ee nam pa vsakakor, da si ne suiemo niC posebnega obetati: zmedenost je prevelika; ve5e, moCue stranke so se nadrobtio razsule; zraven deinokratov* starih in novih naprednjakov, ievih in desnih sredi&carjev, Poljakov in Rusinov dobimo zdaj se ustavaSke in fevdalne ve-leposestnike. Kedo naj s tako meSauico vlada? katera roka je zadosta krepka, da spoji vso to cudno zmes v en sam kompakten, nerazrusljiv konglomerat ? Mari ima avstrijska misel Se toliko mod? — pri mirtiem viivaniji njegovih pravic ter odpravi vse novotarije.*) Za Gero dobili so bovSko glavarstvo plemeniti S e m b 1 e r i (Zemljeri), ki so imeli svoje poseatvo v Bovcu. Pravijo, da je bila to nemSka rodovina 8 pri-devkom „Scharffeusteintt.*) L. 1627. so bili sprejeti Sembleri med goriSke stauove. Pervi bovSki glavar iz te rodovine je bil Julij Andrej, katerega je cesar Leopold L povzdignil v baronski stan. Njegov sin Julij Felix je bil tudi glavar v Bovcu. Najimeuitneji glavar iz te rodoviue pa je bil Feliksov sin Janez Andrej, katerega spominek se nahaja v bovski cerkvi. Ta po-bozui baton se omenja §e 1.1679. kot glavar v Bovcu. Njegov sin je bil Julij Sembier, zadnji te rodovine. Njegov sin je bil Julij Sembier, zadnji te rodovine. Njegova hLi se je omozila z grofom Ferdinandom At-tems v sv. Kri^u in od takrat se je imenovala ta rodovina Attems-Sembler. Attemsi so podedovali Semblerjeva posestva na Bovskem, in tore tudi zelezni rudnik vTrenti. Ravno tako so postali Attemsi bovSki glavarji in prevzeli sodstvo po teh krajih. Vendar ne ostalo bovsko glavarstvo vedno v rodovini Attemsov. L. 1719. izdanek Bechbach v Gorici knjizrco: „Observationes ad stylum curiae graecensis, Goritiae etc. Ampletii," Vnjejstoji o bovskem glavarstvu sledece: *) Prepisi teh listin w nahajajo v tolminskem arhivu, ») Czornig, aow-Gradi«?ft & pg. 178-774, Mfbislri se krope po toplicafc; tadi Ya§ biv'i tiezemi poslanec, finaucni minister baron Pretis,je od*« rinil za nekoliko tednov v Wartenberg na Cesko in finjte! kedo ga bo n.ulomestoval ? Sam samicm na§ ljubljenec, ekscelencija Stremayer. — | to Vara je pravi pravcati -niverzalai fepij, ka- ' korSai so bill oni profesorji stare Sole koji so z e-nako spretnostjo (?) predavali racunstso fai gr§Lino, : zgodoyino in naravopisje. Kakor oni za ^ae predme- « te, je tudi on za vse ministerske resorte. Zato se pa j tudi tako trdno drzi na svojem ministerskem sedezi t in Bukovinci, inodre glavice, dobro vedo, kaj ddajo, j ko ohrahijo vladi tacega moza —- kateri je dober j z% vse. Dopisi. h GoriCB 23, julija. (Izv. dop,) NaSa de2elna kmetijska Sola stopi zacetkom prihodnjega septcmbra v noto dobo. Preuravnana po novih pravilih, katera je potr-dil dezelni zbor v lanski sesiji, bo zanaprej samo mm ' prakti&ia Sola, v katero se bodo sprejemali mladenSi [ vsaj 15 let stari, ki znajo brati in pisati in so se, lie mogoce, uie doma nekoliko bavili s kmetijstvom. Za slovenski oddelek je razpisanih 8 §tipendijev po 100 gl., katere podeli dezelni odbor prosilcem, koje bo za , najvrednejse spoznal. Ucenci bodo morali v za toodlo- j cenih nrah vaditi se na solski kmetiji v vseh kmetij-skih delih; zraven tega bodo pa tudi dobivali prime-ren teorettfcn poduk.— Zdaj se popravljajo Solska in gospodarska po-slopja, katero delo sta prevzela dva tukajSnja pod-vzetnika za 3000 gld. V sinocnej seji je dezelni odbor imenoval tudi novega voiljo italijanskega oddelka,—katero mesto je po odhodu dra. Mona v Italijo uze dalje Sasa izpraz-njeno. Me) 4—5 kompetenti izbran je vsaj po spri-cevalih in dokazih o dosedanjem delovanji najsposob-nejSi prosilec doktor Evgenij \itez Giordano iz Viter-ba v Italiji. Do zdaj je imela nasa kmetijska Sola malo sreee se svojimi italijanskimi profesorji, dasirav-no so bili §e vsi doktorji in menda vsi vitezi—borne videli kaj nam prinese nova kmetijskega zvezda iz blaiene deiele.— Vse te naredbe dezelnega odbcra spricujejo pa jasno, da je bila po dezeli raznesena vest o razpustu kmetijske sole vsaj za zdaj seneopravifcena in zanaaarao se, da se razkadi vsa bojazen v tern oziru, ako postaneii slednjiL Sola in kmetija to, kar sme de-fcela po tolikih zrtvah po vsej pravici pricakovati — Bares prakticno-koristni in vzgledni. NaSe srednje in nize Sole sklenejo koncem tek. meseea svoje leto. Na gimnaziji pricne se 24. zre-lostna preskusnja, katerej bo predsedoval gosp. nad-zornik A. Klodic. Matorantov je z enim eksternistom 16. Na zenskem izobrazevaliSc* je okoli 40 maturan-tiDJ; t pondeljek se zacnejo njih izpiti. Na prvih treb teeajih pa koncajo uze jutri Solo.— Gg. Iv. Kos in Andr. Kragelj, oba iz Tolmin-skega, sta prestala na dunajski univerzi profesorsko .preskusnjo za klasicno jezikoslovje, presku§eui kandi-dat g> Ant. PrimoziC iz Pevme pa, bivSi suplent v Trstu, je te dni postaWloktor modroslovja. Presku§nja je delal v Insbrcku. Cestitaiuo vilim rojakom 1— Pri seji nasega mestnega zbora due 22. t. m. je sazaanil g. zupan, da so uze oddane vse delnice mestnega posojila 500.000 gld. in da znasajo vsistro-ski, ki jib je ono prizadelo, samo okoli 12.000 gld.— I.....IIIJL..U.JUU,.J.JU,, ... I ...... ,To glavarstvo nededno. Glavarja imenuje cesar po nasvetu dvorne kamore v Gradcu. On ima dol^nost braniti terdnjavo v soteski (chiusa) iu vladati kmete. Pod Djegovim poveljstvom stojijo en borabardir in Stirje vojaki, katere placuje kamora. Glavar mora so-difci v civilnih in kriminalnih zadevab. Pritoibe Cez njegovo razsodbo se vlozijo naravnost na vlado v Gradcu. — Ker je yeLina Bovganov podlozoa urbarju rosackega opata in ker lezi ta opatija na BeneLan-skein; zato mora glavar natanjko paziti, da se ne rodi iz ,te razmere kaka skoda za prebivalce. Kedar se pa opatija izprazni je zmerom dolzan glavar inventarna-rediti in sekvester vpeljati". L. 1738. beremo, da je bit glavar v Bovcu Henrik d'Orzpne, gospod v Sovodnjem in Rus-sizu, Bkrivni ^svetovalee in vicedom kranjski. L. 1757. zastavi vladft bovsko glavarstvo grofu Francu Gorgo. Toda dez tri leta pride zppet v oblast cesarske kamore. Julija mesca 1757. .pridejo benegki podloiniki (Rezijani ?) y.bovSki okraj inpobijejo ondi vso 2ivino, ki so jo na$Ii na pasi. ?ato prekuracijo v septembra istega leta nekatere tolminske obejue beuesko raejo in ravnajo hudo z Wiznjimi BeneCani. Leta 1783. je iinelo vse BovSko s kobarijskim okrajem 1084 his (sedaj jih ima 1460), tore okoli 5500 prebivalcev; gotovo Se malo ! .L. 1785, 15,decembra pride, povelje, da se mora poy Jjatas^er i^arediU. Vsledi tega m poda 1. 1786. Za tako stjajen uspeh svojega neutrndljivega prizade-vanja prejel je 2upan soglasno zbofovo zahvalo. Srefen moz! Nedavno ga je iznenadilo jako laskavo pohvaluo pismo nj. eHscelencije, gospoda ces. namestnika, po-tem ma je posvetil mestni zbor v priznanje njegovih velikih zasrag kraaen album, zdaj zopet soglasno po-hvalo; slednjid ga vtegne §e slavesno proglasiti—kakor | nekdaj rimski senat Cicerona — kot Bpater patriae,* V svojej sreCi naj se vendar spommja Polikratovrga prstana, da ma ne bo prebado obsrca, ako gamorda uze pri prihodnjih volitvah nehvalezni wekonomisti^ pabnejo iz devetih nebes. Sreca je steklena.—Pri isti seji je odmenilo staresinstvo me.stni godbi nove Cepice in bluze (suknjice). realktnemu poslopjn pa strelovod. Ker iii za te stroske priskrbljeno v Ietoinjem prora-Cunn, uprrali so se jim nekateri mestni oCetje; — a ve«'ina s? je nasprotovalcem posmebovala, ies: zaradi takih malenkosti nam paL ne nastanejo nove zarlrcge, uze prigospodarimo drugod! ^Ekonomisti* pa ugovar-jajo: k cemu proracun ustanavljati, te ga zbor sam brez posebne sile pri vsaki priliki prestopa? Kdoima prav ?___________ ll GoriCB 23. jnl. (Izv. dop.) (Kako je postal di. Tonkli priljnbijena oseba vgoriskem predmestji BNa Placuti*.) Preteklo sredo ob 10. uri zjntro pri-deta dva gospoda iz reLenega predmestja v pisarnico dr. Tonklr-ja ter ga vpra^ata za svet o pritozbi proti nekeinu odloku tukajsnega magistrata. Iz predlozene pritozbe posname on, da gre zoper prepoved, v poto-ka Korenju perilo prati. Na to jima refie odvetnik, da je magistral izdal to prepoved najbde iz zdrav-stvenih ozirov, in da se ne da ternn tigovarjati, ker voda Korenja gotova ni pripravna za perilo, saj je sama vmazana in smrdlji^a. Odgovarjata mu roe§6ana. | da kali vodo znani zidovski strojar, kateri vmazano ! vodo, v kateri koze namaka, v Korenj izliva. Odvetnik i ju poduci, da bi se morala po tern takem pri mestnem I magistratu zoper to pritoziti, in se za to proaiti, naj bi se napravilo na Placnti javno periSCe. Ona ma izre-kata svojo zahvalo, ter pristavita da so ju poslali vsi prebivalci k njemu, ker imajo r njega vse zanpsnje, od kar je on dal podreti pretekli ponedeijek 21. tck. na vecer zid, katerega je dal sezidati magistral., da bi zaperl pericam pot do Korenja. Se zafcudenjem ju pobara odvetnik, kaj to pomeni, kak zid da tnenita, ker on o tem nic ne ve? Ona mu potrdita, da je obcno menenje na Placuti, da je Set on pretekli ponedeijek na vecer cez korenjski most na Placuto, da je s palico vergel kamen re€enega zida na tla in da je potem Ijudstvo celi zid posulo, da je toraj njemu vse Ijudstvo na Placuti hvalezuo za ta 6in, ker ono ne more biti brez perilne vode v Korenja, in da se bode o svojem casu gotovo na njega spominjalo. Nic m pomagalo slovesno trdenje odvetnikovo, da on niti ni vedel za prepoved in zid in da ni bil ze Lez trime-sece na korenjskem mostu in na Piacuti. Kako se je mogla ta la^njiva vest med Ijudstvo zatrositi, ;ii §e znano; cudom pa se je ciiditi, da so to verjeli pametni Ijudje in da je ceI6 tukaj§na Ia§ka BSo(Saw (L'Isonzo) objavila to stvar v svojem lista §tev. 155 ter naravnost obdolzila refienega gosp. od-vetnika kot moraliCnega zafiettiika postpanja tistpga zida in kot podpihovaica prebivalcev na Piacuti z be-sedami: npozvedeli smo pa iz dobrega vira, da je bil na tela tiste druhali, ki je ta zid podrla, slovenski veljak (notabilita siovena) goriSkega sodi§ta.u Da je to obdolzenje laznjivo, posnema se iz tega, da odvetnik dr. Tonkli, kakor smo iz njegovih ust slisali, ne samo ni bil tisti vecer na Piacuti in tana, kjer se je zid posipal, ampak da on ni Se vedel nad 60 zemljemercev na Tolminsko in Bovsko. Ti so morali presoditi rodovitnost zemlje s pomoSijo neka-terih domacih izvedencev. Kljuba temu, da je bilo to leto nenadno de^evno, izveriilo se je delo ie pred je-senijo. Na tej podlagi preracunijo davek, katerega naj plafiujejo posestniki od svojih zeralji§S. Cesar Jozef hotel je namre5 zemlji§ki davek urediti in tudi B;>v-eani so bili v nevarnosti, da izgubijo svoje opro§6enije davkor. Toda Jo^efova suiert je je reSila te nevarnosti in cesar Franc I. jim poterdi 1. 1793. zopet to predpravico. A terpela je le malo Casa veS. V novejem veku se je bilo pokazalo na Bov-Skem tudi nekaj obertnije. Proti koncu XVI. stoletija napravita Ivan Gibellino in Gregor Kumar v Trenti fuzme za zelezo. Nadvojvoda Karol je dovolil 1. 1579. potrebna derva iz derzavnih gozdov. Eudnik je zacel Up dobiCek donaSati, priSel je v posest Semblerjev in od teh v roke Attemsov. Ta rodovina je mnogo sto-rila za povzdigo trentarskih fuiin. Grof Hermann At-tems je stanoval navadno v Trenti in v svojem testa-menta od 27. marcija 1693. je dolocil, da ima ostati rudnik vedno v lasti pervorojenca in sicer v rodovini njegovega unuka Henrika Attemsa in njegovih po-tomcev. Poprej divja trentarska dolina je v kratkem o-Sivela, rudokopi so zaceli kofie staviti in dru^ine usta-novijati. Pervi delalci so bili vecinoma vojaski beguni, nekatere rodovine celo izlaskih Tiroiov. Zato je men-da tudi kraj dobil iroe po Tridentu (Trento), i$WM ne za dotifino naredbo gori§kega magistrata, ne za zid. Svetovali bi toraj laSki BSoci,tt da boljSe preudari stvari, preden jih objavlja in tako veljavne in postene moze laznjivo obrekuje. (Z BOVCa, 15. julija. (Izv. dop.) Zadnja eitat-nifina beseda v nedcljo 13. t. m. se je vr§ila po jav-Ijenem sporedu prav gladko in zivahno. — Sploh mora na§e obcinstvo z dosedanjim uspehom mladega dru-stva zadovoljno biti; saj nam je priredilo v enem leta svojega obstoja toliko lepih zabav —> vmes tudi prav sijajnih besed — da se more malo katera druga ei-talnica ponasati, da bi tako zvesto in cvrsto zadosto-vala svojemu naraenu. Na§e besede, katere so privabile vsakrat polno dvorano domaCih tr^anov in zvunanjih ljubih gostov, dajejo nam spritfevalo ofiividnega napredovanja; ota-jale se nuiogo narodnega ledu, predramile marsikate-rega zaspanca jk ponosaej zavesti svoje narodnosti, probudile mlade moCi, da so se z veseljem vvrstile v kolo domacih pevcev in glediSCnih diletantov, kateri so se po marljivt vadbi uze dobro razvili in so na§e-mu drusfcvu v poseben ponos. Kdor je poznal in po-zna narodno-soeijalne razmere na BovSkem, mora se zares Cuditi U*j uepiiCakovanl prikazni na narodnem polji in to tem vec, Le ve, koliko strastnega naspro-tovanja je bila o svojem casu vzbudila uze sama po-hlevna vest, da se vtegne v Bovcu osnovati narodna 6italnica in koliko se je od nekaterih strani rovalo, da ne bi beseda meso postala. Kljubu vsem zaprekam ustanovilo se je druStvo, kljubu vsemu izpodrivanju, sejenesamo dozdaj ohra-nilo, ampak pomno2ilo sejetudi inukrepilo, in dokler se naslanja na take mo6i, kakorSne ima v svojih ver-lih pevcih, marljivih igralcih in igralkah, ni se mu vec bati, marivec zre lahko mirnira duhom v lepso bo-doc nost. DruStveni nainen se najlep§e izvaja pp petji, igrah in deklamacijah, kajti iz njih se razsipa obilo dobrega semena na polje ijudske omike. A vbrano petje in dobre predstave in deklamacije zahtevajo mnogo casa in mnogo truda in vfiasih mora diletant tudi kako grenko podreti. Ravno za to pa v§tevam si za prav prijetno dolztiost, javno pohvaliti nas pevski zbor in nase vrle diletante, pred vsem seveda one ujeznega spola, ki :;o glavna dika nasemu dtu^tvu: Vsi so se v prvem letu nasega drustvenega delovanja odti^no obnesli; vsem tedaj iskrena zahvala. Delajmo pa tudi v bodoce enako sloino in vzajemnoj edep za vse, vsi za ednega, da se zdruzenimi mocmi olnanimo in povzdignemo, kar smo se zdruzenimi mo^mi usta« novili. Alojzij Sore, Citalnidni prvosednik. Iz Naklega na Krasu 19. julija (izv. dop.) NaLa zupanijaje gotoroeuanajvecjih na Gorigkem, ker obsega na povisji 12.124 stir oralov 2300 prebivalcev in placuje skupaj nad 4000 gl. izravnih davkov ^rez driavuih doklad. Zupanovati ni tu prav lahka refi, kajti zraven mnogih doma&h opravkov nalagati tudi politiska in dezelna gbsposka mnogo rednih in iz-vanredmh poslov. Posebao vojaSke zadeve v neuavadnih siuCajih, kakor za 6asa mobilizacije, delajo 2upanu in ujegovim opravuikom muogo preglavice. Sladosti takih opravil je okusil tudi na§ verli gosp. 2upan, ko mu je gosposka zaradi bosenske okupacije teden za tednoin in dan za dnevora neprenehoma po§iljala po-velja in ualagala odgovornost za natancno njih izpol-nitev. Moz, sicer novinec na svojem mestu, je vendar v tezavuem fiasu vse storil, kar mu je bilo storiti, da je tocno zadostil visim poveljem ia postavam. Za palice iz Trente so bile znane po vseh primorskih ko« vaeijah. Grof Attems naredi vozno pot iz Trente v Bovec, §est ur daiec, na lastne stro§ke. Da bi skerbei tudi za duSevni blagor rudokopov sezida jim 1. 1690. kapelico in ustanovi 1. 1694. poseben beneficij pri tej ceikvici. Toda vse to n6 trajalo dolgo. Zaradi velikih stro-§kov pri kopanji v tako oddaljenih krajih, morda tudi zaradi ne posebne kvalitete, ne noglo konkurovati trentarsko zelezo z enakimi izdelki sosednjih de2el; zlasti potem, ko je bil baron 2iga Cojz ielezno bbrt-nijo na Kranjskem zelo povzdiguil. Iz teh uzrokor prod,ajo Attemsi krog 1. 1750. rudnik flekemu Silber-nagiu. Toda tudi ita n4 imel srece in 1. 1778. opu-stth so vse kopanije, morda tudi zato, ker je piimanj-kovalo derv za Mine. Tako so izgubiii Treutarjt svoj zasiuiek. Delalci se razkrope na vse strani. Le nekaj druzin ostane v Trenti in te zameue kladivo s pa-stirsko palico, ter se stalno nasel6 ob gorehji Soft.*) Bere se tudi, da so inieli baroni d e Grotta celo v Bovcu svoje futine 1. 1624. Kaj se je da^'e I njimi zgodilo, ne znauo. V drugi polovici XVII. stoletija, je hotel grof Anton Lanthieri na ineji grofije in itoroSkega (v Bovcu?) ustanoviti papirnico in tovarno za voiuo; toda vse mu je spodletelo. (Dalje prih.) *) Glas 1874, podliatek 42-50, a to pa sme nedavno z radostjo pozvedeli, da mu je ! cesarska milost odmenila zasluzni zlati krizec in pre-tekli cetrtek bil je tukaj na§ obee priljubljeni gospod okrajni glavar, vitez Bosizio, da mu je odlikovalho znamenje v navzocnosti zbranega stareSinstva in mno-go odlicne gospode pripel na mo^ka prsa. Prav lope besede je govoril pri tej priliki gospod glavar o zupanovih zaslugah, katere so tudi ob6ini v cast, kakor jej more v poseben ponos biti njegovo odlikova-nje; a tudi gospod odhkovanec je znaf svojo hvale2-nost tako zlvo in dostojno izraziti, da je njsgov go-vor ysem navzocnim v srce segal, in ko je sklenil z I besedami: „kakor doslej, hocenio tud: odslej in vselej zvesti biti vladarju, vdani postavam, pripravljeni vsak cas svoj lmetek in sebe zitvovati za domovino in ce- | sarja, katerega nam Bog ohrani — vskliknili smo nav-zocni se slovesno ednoduSnostjo; &ivijo in zivijo in I zivijo! — Zvunanji hrup ni spremljal te uetiavadne sveea-nosti; ui ogromna mnozica obeanov, ni pokanje topi-cev, ni pritrkovanje zvonov niso je motili. Gospod 2upan sam je vse to zaprefiil in tudi ta poniznostmu je v Cast. Tern prijetnej&e pa smo praznovali castni dan v ozjem krogu — dasi ne prav oskem — pri rujni vreiuscmi (okusuo poletno vino, kakorSno se prideluje v teh krajih) in postenem teranu, katera sta veselo druzbo polagoma tako vnela, da ni bilo iskre-nih napituic ni koaca ni kraja. — Skozi naso zupanijo urzi skladovna cesta, katera posreduje zvezo mej ilir. Bistrico s celo dotieno stranijo I inTrstom. Ta cesta je ena najvaznej§ik mej vsemi skla- I dovnimi cestami na Griskem m skoro bi rekel, da se po redko kateri drzavui cesti picinika toliko vozov in pre-vaza toliko blaga, kakor po tej, Seno in druge pi iddka » Pivke iu iz nasih krajev, descjce in drug stavben les iz ilirske Bistrice, voglje v ogroinnih ninozutah iz sneberskih gozdov vozijo tod neprenehoma na trzaSki trg, od koder se po isti poti vracnjo vozovi z razuiin blagom. Kaj jasnejsi dokaz zivahuega obcevanja je mitnica, postavljena ua kranjskem delu te ceste, katera je za letuili 1400 gld. v uajem dana. Ta denar se vporabija za vzdiievanje ceste samo unstran na§e meje, kar ui morda prav pravifiuo, ce se pomisli, da stoji mitnica tako bli/.o uase meje, da na nasi'm delu ceste skoro ne oioremo svoje mitnice postaviti. Pri vsem tern je cesta ua Kranjskem slabse vrejena, ne-ma potrebtnh brunibenih kamuov in zidov ali parape-tov in je zaradi teg?, tu pa tarn kolikor toliko nevar-na; na nasi strain pa je slabse vzdrzevana, dasi se je v zadujem casu za nje uravuavo uze marsikaj sto-rilo in se z uezeluo pomocjo Se vedno dela. Cesta uze doigo ni bila pravilno pogruScaua in to zaradi tega, ker se vecma naSega obcinskega zastopa trdo-vratno brani, izpolniti naioge eestnega odbora in po-litiske gcsposke. Nas ziipan ni mogel pri vsej dobri volji nicesa opraviti z vecino obcinskega zastopa in zato slisimo, da namerava adaj namestnistvo dogovor-no z dezelnim odborom razpustiti nakelski obcinski zbor in razpisati nove volitve. Kakor sv bodi, cesta je zdaj prav prav slaba in nikakor primerna svoji ve-iiki trgovski iu obrtmj&ki vaznosti. Zato je pa od e-ne strani prepottebno, da pristojne oblaetnije z vso enerzijo priskrbijo, da se fiem bize, tern bolje dobro pogrusca, na dtugi strani pa, da pritegne zopet dezelni zalog z izdutuo podporo v namen, da se neka-teri strmi klanci, koji obcevanje silno zavirajo, kma-lo preutavnajo. Cesta veze dve dezeli, je za obe de-feeli in za Trst jako va2uat veliko vaznejsa od one nove, katero je dala vlada skoro paraleluo z ieleznico na drzavne stro§ke v notraujo Istro izdelati; ne bilo bi torej od ved, ako bi tudi drzavni zalog kaj priporao-gel; kajti siromasni Kras sam je uie tako zadolzen na davkih, zemljiSSno — odveznih zastankib in tako oblozen se stroski za Sole in skladovue iu obcinske ceste — da se mora uze svojemu kamenju usmiliti. Politifini pregled. 2 DUNAJA. 0 notranjem politicnem po-lozaji v Avstriji porofia danasnji nas dopis z Dimaja. — Dne 20. t. m. so imeli sejo skupni ministri pod predsedstvom cesarjevim; sklepali so o zeleznianih zadevah. Tega posvetovanja so se dele^ili tudi ministri Tisza, Szapary, Stre-mayr, Pretis in Taaffe. — Sedanji ministri se ne morejo se lo6iti od svojih sedezev. Nekateri Casniki trde, da so tegavprvi vrsti Cehi krivi, ker se zdaj ni gotovo, ali vstopijo v drzavni zbor ali ne. Kedar se bode o tem vedelo, do-bimo nove mo^e na drzavno krmilo. Gotovo je pa uze zdaj, da ostane grof Taaffe dusa novej vladi. — Drzavni zbor se vtegne suiti po skoro soglasnib poroeilih tukajsnjih Casnikov sredi ni e-seca septembra. Ali bodo deMni zbori po-preje ali pozneje skiicani, se ni gotovo. — Minister Taaffe je bil zadnje dni na Ceskem j pajbr^e je §el pospe§evat poraYnavo. Crovori se, da bode imenovan poseben minister za Cesko, i kakor ga ima Galicija; nstavoyerci, seveda, se , silno hudujejo nad tako namero. Pravosodno ministerstvo pripravlja nekda novo ostro postavo zo'per oderustyo, katera bo veljala za celo Avstrijo. Kone6ne vred-be te postave se bodo delezlli tudi zastopniki ministerstev za notranje zadeve in trgovstvo. Cem brze, tem bolje nam doide! I BUKOVINA je pribezalisLe pri volitvab pro-p&lih miuistrov, Za Stremayer-jem posreOilo se je tudi ministru za dezelno brambo Horst-u, kojega so se branili kranjski veleposestniki, da je tu dospel do dr^avnozborskega mandata. IZ SARAJEVA in z albansike meje se po-ro6a, da senasa vojska pripravlja, Novipazar zasesti; to se do^ene nekda proti sredi meseca avgusta. ^alibog ka2e vse, da ne pojde stvar tako gladko, kakor bi bilo ieletf. ker se ni po-sre^ilo avstrijskim agentom pridobiti Mohame-dance, marive6 se albansfe;a liga resno pripravlja na krvavi upor. • NEM§KI cesar je priSel 22. t. m, v Gastein na SolnograSkem, kder ostane v kopeljih dalje 6asa. Nas cesar ga pride v kratkem z grofom Andrassy-jcm obiskat. — Nem&ki drzavni zbor je sklenjen. V tem zboru je obveljala mej dru-gim nova postava o colnini za zito, katera za-I dobi moc o novem letu. Po tej colnini bo Av-stro-Ogerska zelo §kodovana. | NA KUSKEM napeuja vlada §e vedno vse sile zoper nihilistc. Ncki ukaz javlja, da bo vsakdo za upornika spoznau, kdor bo Sirll ne- resniene, vznumirljive vesti. Drugi ukaz pdeva tiskovue prestopke, o kojili bo sodila odsihdob samo centralna sodnija, in ki se imajo vsakrat ovaditi neposredno guvernerju dotiSne provincije. — A vse te Se tako ostre uaredbe ne u|ugajo niliilisticnu stranko, katera strasi mirne drzav- I Ijane vsak dan z novimi pogubnimi hudodelstvi. I Nedavno je zopet strasen pozar upepelil skoro [ celo mesto Irkutsk. Tri dni poprej so neznane [ roke prilepnile na guvernerjevo paiaco in neka- I tere druge bise bogatih mebCanov zugajoce pro- I glase, kateri so naznanjali, da bode mesto za~ I paljeno, ako ne pusteje j'evolucijskemu odboru I 500.000 rubljev. Prebivalstvo silno oplaseno, ker I je vedelo, kaka osoda je pred kratkem .adela I mesta Orenburg, Irbit, Tralsk in Perm, je do- | I govorno z vladnimi oblastnijami nemudoma na | I uoge spravilo mocno strazo, katera je no6 in I dan skrbno cuvala nad mestom. A vse to ni niL I pomagalo: 5. t. m. jelo je mesto hnadu na se- I stih mestih goreti inker je potegnil moSan veter, raz&ril se je osodepolni element tako naglo, da je bilo mestio v malih urah — straSno plame- neno morje. Predmestja z okoli 250 his* so do I tal pogorela in mnogo clove§kih bitij je poginilo I v plamenu. Skoda je neprecenljiva, I General Lazarev je sel z vecjo rusko vojsko I iz Kavkaza v Transkaspijo proti Mervu, da bi I tarn mej roparskimi rodovi mir naredil in zlasti I zaterl suzenjstvo. A Rusi so nasli v bojili s ta- I mosnjimi divjaki, da imajo ti vseskozi najnovej- I se angleske puske, katenh gotovo niso ukupili, ker nimajo s cem, Torej je jasno, da jim jih je Anglija darovala zoper Ruse. Ruska vlada misli v Londonu zahtevati, da se stvar pojasni. BULGARSKA vlada je ustanovljena; ysi mi- I nistri so domacmi razun vojnega ministra, kateri I je ruski general. — Rusi so zaceli podirati $o* I dunavske tvrdnjaye. — Glavni guverner VZHOBNJE BUMELIJE Knez Vogorides je dobil od poyepika ruslce o- kupaeijske vojske zagotovilo, da ne bo do 1. I avgusta nobenega ruskega vojaka vec na rume- lijgki zemlji. RUMUNIJA je prestala ministerskp krizo, I Novo ministerstvo je dolocno ustanqvljeno pod predseds.tv.om Bratiano-a in je naznanilosvoj program obema zbornicama. Zborovanje pa je za mesec casa odlozeno, da se senatorji in poslan-ci zopet lahko dogovore* se svojimi voi|lci, in da se vlada pprazumi z velevlastmi fako? ^a bo glede izpolnitve beriinske pogodbe JSvrppa za-dovoljna, pa da ne bodo skodoyani dezelni in-teresi. Vlada hoce po vsakem na5inu, da se db-voie tudi 2idom enake pravice, kakorstie: itoajo drugi dr^avljani. ' ; ''' Domade stvari. Postava zadevajoda debelarstvo, katero je sklenil goriSki dezelni zbor v pretekli sesiji, zado-bila je cesarsko potrdbo dne 18.jumja t. I. in jettze v dezelnem zakoniku objavljena. Ta postava doloCuje, v kaki daljavi se smejo postavljati eebele od javnih poti, stanovaliSfi, hlevov itd., daja zupanom oblast, da lahko znizajo Stcvilo domadih panjev, ko bi to fctevilo bilo (Sebelarstvu ali poljedelstvu vfekodo, odloCujeda-ljavo mej domacimi cebelnjaki in iz drugih krajev na zacasno pafio pripeljanimicebelami; pooblastuje zupa-ne, da smejo vva^evanje vnanjih debel prepovedati, spoznajo, da vtegnejo vinoreji ali sadjercji skodovati; daja obcinam pravi^o pobirati naklado do 8 soldov za vsak panj vnanjih cebel; navaja, kakor se imarav-nati proti Cebolam roparicam; odkazuje oblastnlje, ka-terim gre odlocevati in razsdjevati v cebelarstvenih zadevah in dolofiuje, kako se imajo prestopniki kazno-vati.— Brezbo^nost. Te dni so neznani tolovaji pre-drzno ulomili v mernffiko cerkev v dolonjakl fcupa-niji ua ital. mpji tur iz tabemakelja ukrali clborlj, posvecene hostije pa razsuli po cerkvi. Polar. V vasi Orturis-u vtoinjanBkem okrajl so pretek. ponedeljok pogorele tri hise, v eni se je za-du§il tudi dop*r' otrok. NesreCo „ *jakrivil decek, ki je z zveplenko pri- ^gal pest sena in je gorefie zagnal proti hisi, kder je I bilo polno vuemljivega blaga. Ogenj se je naglo unci in razsJril tor v kratkem casu pokoncal revno imetje treh u^e tako siromuSnih druzin. Na koperskem uditeljiSdi se je delezijo le-tos 34 pripravuikov zielostue preskudiijc, kateri je pred-sedoval c.k. dez. Solski liadzoruikg. Anton Klodie. Fismeui izpiti so bili od 1. do 10., ustineui pa od 16. do 22. tek. meseca. Po narodnosti je 18 sloveuskih, in 14 italijauskih maturuntov, 2 sta Hrvata. Sprifie-vala zrelosti je dobilo 13 Slovencev, 8 Italijanov in 1 Hi vat. Neki Brazovic Albert jeprestal izpit z O^Uc-aim uspebom. Sulsko leto konCa 31 tek. meseca. Poredni tatoyi. Iz Rifenberga senam poroCa, da so dne 6. t. in. neznani rokovnjaci ulomili'Bkozi okno v hiLo krLmarja Franceta Brezar-ja v Pulji in se tarn dobro pogostili z yiupm, krubom in okusuo I svinjino, pa si tudi solato pbfiteuo zabeiili. Dya dni potem je prejel kremar anonunno pismo, y katerem se prebrisaui ptici lepo zahvaljujejo za dobro jed in pijaco, pa mu priporoLujo> naj pnhodnjiC preskrbi vefi olja za salato. — 14 uui kasueje se je euaka godila kr^marju Francetu Paylicu; tudi pri njem so se po* nocni grabezi uapili viua v kleti in so prisli celd V spalnico vdovc matere ter ji odnesli iz skrinje, koli" kor so nasli denata. Kremar in njegova soproga so slisaii sicer uekoliko ropota v hisi, pa si niso nifi hudega mislili, ainpak so mirno naprej pocivali v bo* zjem strahu. Ni zadosti, da nam grozi slaba letina, Se takih kobilic, nam manjka, da kar v hiSe vdirajo in'p'ogra* bijo, kar imamo — na zadnje nam pa se — osle kazejo. Uditeljska imenovanja na srednjih Splah. G. Jakop Furgaj, profesor na manborskej gimna-ziji imeuovan je za prvo gimnazijov Gradci; g. Jos. S tri tar giuin. profesor v Herualsu pride na veliko gimnazijo v 8. okraji dunajskem (Josefsstadt); bivSi gimnazijalni profesor Janko Pajk postavljen je za II. nemSko gimnazijo v Brui; neki dr. Heigl pride iz fieljaka na mariborsko gimnazijo in neki Langer iz Gradca na mariborsko realko; g. Adolf Gstimer, supleut na ljubljanskem gimnaziju, imenovan je za gimnazij. uCitalja v Krumavi in g. Ft. Sp^arma'nn, zdaj supleut v Celovci, prej v Novem mestu, rj>ride za staluega uciteija na Btritarjevo mesto y Hcrhals. Kakor nas veseli castno imenovauje naSih rojakov gg. Purgaja, Stritarja in Pajka, tako raoramo 0b2alovati, da nam v Manbor same Nemce za uCitelje posiljajo. Razne vesti. PrUiodnji drzavni sbor je po bt&nu ppslan- cev tako sestavljeu: 130 j« pleinenitasey, in sicer 9 knezov, 34 grofov, .27 baronov, 85 vitezov Jlp .^j5"na- vadno plemenitih. Potem so: 1 kremar, 2 kovaca, 2 J tajnika obrtni^kib zboroic, 2 nostarjaj 4 SeiezniSfci vodje, 3 bankirjU 4 inzenirji, 4 zdravniki, 5 pisate- | Ijev, 10 bivSih in §e delujoelh ministrov, 26 cesarskih . uradnikov in 4 privatni uradntki, 21 duhovnov, 17pro-ffesorjev in uflteljev, 57 advokatov in 8 notarjev, 34 fabrikantov in velikih trgovcev in 147 poyedelskih po-sestnikov. Milodari za nesrecne Szegediuce, katerim je strata povodenj mesto posula in ogronino Skodo na-redila, znasajopozadnjemrazkazu skupaj 2.3S1.779 gl. 11 kr. Nadrti za ljudske Sole se imennje zanimiva in narodnejinMej Soli potrebua knjiga, koja se jerav-ookar dotisnila in se bode me dni nasvetila. Sestav-Jjina je v itirih jezikih, to je v sloveuskem, br-vatskera, nemskem in italijanskem. Sestavii je to delo, na§ rojak, del Sol. nadzornik g. Ant K1 o A i ft, s pripOBwcjo atrokovnjakov v Kopru, Gorici in Trstu; izdalo je delo c. kr. Solsko svetovalstvo v Trstu in zalozilo tor tisk preskrbelo c. kr. zaloioiitvo sol-skill knjig m Duuaji. Knjiga obsega v velikej Mvir-ki bill© 250 atranlj in ve^a potora zaloiniStvencm 1 gl. 40 kr.; potom domacega knjigotritva pa 1 gl. 80 kr. Zupopada sledece: natauene urnike; razde-Jjenje tvarine na posamezna Solska leta in vse vwte Sol; nacrt za kmetijskiin obrtnijski poduk in koncero Stirinajst obsirnik clankov pojasnil, to je pos. nietodi-ke. Kakor vemo — v tem obzirn prvo delo v doma-cetn jezikih Da je v itirih jezikih, izvira iz tega, ker so ljudske sole na Primorskeui delom slovenske, de-lom hrvatske ali pa italijauske in tudi nem§kih ima-rao nekaj. J. pi- K- Tako se pi§e „Slov. Narodu.* Dragoljubci. Zbirka pouenth pripovedek slo-_ kej mladini. Nabral in spisal Ivan Tom§i(5, u-cltelj na c. kr. vaduici v Ljabljani. Zvezek I. V Lju-bljani zalozll in izdai pisatelj 1879. SpoStovani nrednik in izdajatelj Solski mladini priljubljenega „Vrtet:aw €utH je potrebo, mladini po-dati poucno in zabavno berilo in dal je zato ravnokar na svitlo 1. knjizlco pod naslovom „Dragoljubcitt. Vzel jt pisatelj to besedo iz nst na§ih Belih Kranjcev, ka-teri mile nam pomladanske cvetice smarnice zovejo „dragoIjubciaT in je v 1. kujizici podal sopek 40 ta« kib cvetliLic v lepi posodi, to je, v lepera materin-akem jeziku. Kratke povestice so, vse primerne du-tevnt zmoznosti mladine naSc, kateri naj sluzijovko-ristni poduk in prijetno zabavo. Ker pisatelj imenuje kojizico, ki je ravnokar na svitlo priSla, prvo knjigo, je no takem to znamenje, da bode nadaljeval izda-vanje te zbirke. V blagi ta namen pa mu je treba podpore, da se mu povrnejo tiskovni stroSki poedioih kojizlc od stari§ev in druzib prijateljev mladine. Naj zato vsi ti hitro sezVjo po lepi 1. kupici, ki se do-biva tudi v knjigarni Giontini-ovi po 45 kr. Nov. Novo knjigarno pod imenom nkatoIisko bu-kvarno" saznanja rSIovenecK v 79. §tev.: nDruzba ro-doljubov je pridobila knjigarno 0. Klerove vdove, ka-tero hoCe spremeniti v strogo katoliiko knjigarno. Pecala se bode bukvarna z vsem, kar h knjigotrztvu aploh gr€; tedaj bo kupovala in prodajala vse kr-Scaoske knjige in podobe, narocevala vse postene ca-sopise, politiLne in zabavne, bo zalagala koristne in podufine spise itd. Ge bo kazalo ter okoIj§Line pripu-stile, bo osnovala „posojilnicott za poSteno zabavo in poduk. — Se posebno si bode prizadevala za sloven-sko slovstvo ter bode vse dobre slov. knjige in liste imela v zalogi, ali jib narofevala, kolikor jih bo mo-goce dobiti in jih bodo narocevalci ioleli. — S Ciraur se pa katoliSka bukvarna nikdar ne bo pecala, jebrez-vestna in pohuj§Ijiva barantija. Eakor „Slov. Nar.K porofia, nameravata tudi druga dva rodoljuba (gospod Hribar in JurCiC) ustanoviti alovansko knjigarno v Ljubljani ter sta za njo uze vladnega dovcijeoja prosiia. „Das befreite Bosnien. Dem Volke erziihlt von P. v. Radics" se zove nova nem§ka knjiga, po-sve^ena vojskovodji baronu Josipu Filipovifiu, ki je ravnokar na svitlo prisla, okincana s sliko Sarajeva, glavnega mesta Bosne, in sliko Mostara, glavnegame-8ta Hercegoviue, — z dvema slikama, ki kazete o-braze BoSnjakov in Hercegovcev in no§njo njihovo,— s ppdobo princa Evgena, ki je leta 1697. v Bosni Turke pobijal, — s podobo Lavdona, ki je leta 1788. isto ponovil, — s podobo Filipovica, ki je leta 1878. Turkom vzel Bosno in Hercegovino, — s podobami fem. vojvode Virtemberskega, fml. grofa Szaparya in final. Jovanovica, ki so bili zapovednikiv posameznim vojskinim oddelkom, — s sliko boja pri ZepCah in pri . Sarajevu, ki se je 19. avgusta koncal s tem, da je nasa armada vzela Sarajevo. — Eakor so licne slike, tako zanimiv je zgodovinski popis vsega, kar slike kazejo, kateremu na Lelu stoji popis dezele Bosne in Hercegoviue in pa prebivalcev njinih. Ker je znano, da pi. Radics, kar pripoveduje, mikavno pripoveduje, ni treba §e posebno povdarjati, da tudi s to knjigo, ki nam 2ivo pred o&stavt „osvobojeno Bosno**, bode jako zadovoljen vsak citatelj, kogar zanimajo „Land nnd Leute" Bosne in Hercegoviue, ki bi ji nemeurji in magjaroni raji v zlici vode potopili, da ne bi po-mno^ili slovanstva v Avstrija. — ZaloSil je knjigo, kateri cena je le 80 kr. knjigar Karol Prohaska v TeSenu.___________ Tr^no porocilo. Zopet nam preti diagiuja. Vsled slabega jpSenicoega pridelka so eeue mok po-skocile in varal se je marsikateri posestuik prodavsi lansko pSeuico pred 14 duevi; danes bi jo oddal 60 novcev na 100 kiliU draze. Crnik Ritterjevih mok od 15. julija je bledeci: St I. gl. 21.30, U. 19.— «I- 13.— IV. 15.50,— V. J2.70,— VI. 9.20. Otrobi debeli po 4 f. ogtrski po 3,80. Ritterjevi, drobni 3.50. Siik po 1.55 (31 litrov), oves po 1 f. 30; riz od 19 goldinarjev do 23 za 100 kil; nzol po 2 f. jeCmeu pebau po 3 do 3 f. 20. Gra-§ko eksportno pivo v vehcili imalih sodiLih se dobi-va po uze znanin cenah; pravo doleujsko vino belo i rudele na debelo po 12 f. 50 na drobno po 13 f. kvinc oboje pri K. et F. na Korenju pri vodnjaku. P. n. dast. imroC'iiikom! Zaradi sprememb, ki se prigode te dni v lastnistvu, oskrbnistvu in areduistvn naiega lista, zelirao poravnati svoje raCune in zagotoviti si varnejso bodoCnost. Prosimo torej p. n. gosp. naro^nike, naj biagovolJBO poravnajo, Le kaj dol-zujejo iu posljejo tudi naroeniuo za teko^e po-luletje. Denar naj se posilja odsihdob: oprav-uistvu „Sot*ett na Koreuji v Gorici hiS. St. 293. Poslanica. Kobila zmanjkala. Dne 22. t. m. po noci se je paslo vec goved na obtinskem pasniku v Kron-bergu. Ko pride druzega dne Audrej Pavliu po svojo kobilo, ne najde ko samo inalo zrebe te kobiie Ker je morda kobila ukradeua, naznanja se to slav. obcm-stvu.—Ako bi se komu na prodaj youutlila, naj bla-govoli to precej nazuaniti siav. zupatistvu v Solkanu; dobil bo podteno nugrado. Kobila je rujavkasta. LI3TMCA URED>TISTV"A. Gosp. J. Leban; Vai» poslanica bi uapolaila celo s trail uasega lista; zraven tega Yarn inoramo odkritosrCno povedati, da po nasem mcncnji se nika-kor ne spodobi, ugovarjati tako robato krittkt, katero so objaviii znani slovenski glasbeni strokovnjaki. Mogoce, da ne-majo prav, a t tem slucaju najde se uze dostojiejsa pot ali vsaj oblika, po kateri se pnpoiuore pravici do rmage. Obia-lujemo, da Vam ne nioremo vstreci. Dunajska borza. Enotni drz, dolg r bankovcih Enotni Avi. dolg v srebru . Zlata rcnta...... 1860 drL. poaojilo . . . • Akeije narodne banke . . Kreditne akeije..... London . ....... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini ...... Drzavne marke..... 25 juhja 66 g . 80 68 , 2i> 78 „ 75 126 , 25 826 . __ kit , 90 115 , 75 9 • 20 5 , , 48 Prodaja vina in piva. Podpisani, kateri ima za Gorisko mesto in dezelo edino zalogo slavnoznanega piva iz Pun* tigamske tvoraice dedicev Hold, vsteva si v 6astf naznanjati, da je njegova ledeniea dobro zalo-zena z eksportnim marcnim pivora, da ima pa tudi na prodaj prav dobro ogersko vino po spo-dej razkazanili cenab. NaroCila se sprejemajo v prodajalnici pod-pisanega na Korenji stev. 262 in se tocno o-skrbujejo. Ogersko vino po 9, 10 in 12 gl. 100 litrov. Skoro zastonj!! Konkurzno oakrbniStvo nedavno falirane velike angleske tvornice britanta-srebernega blaga nam je na-rocilo, da oddamo vse tako blago, katero jo v nasi zalogi proti mail edskodbi za voznino in 1(4 delavskega zasluzka. Zs* sarnih 6 gl. 75 ki\, poslanih a!i po posti po- vzetih, kot odSkodtu) za voznino z Angleskega do Du- naja iu nekoiiko za delo, dobi vsakdo za cetrti del pra- ve vrednosti, tedaj skoro zastonj : \ ^ 6 izvistnih mizilill 110/eV, z liritanija Hreber- M a ,• nim i-uceia in pravo angleSko areberuo-je- J.^S^J kleno ostrmo ; i L, ^ K8 6 najiinejih vilk% brit.-srebro, iz enega kosa;l cs <~t» »j teikih ilic iz britnnija-srubra; F •% ^^ fi zlicik iz britanija-srebra najbolje sorte; ' > c5 W&- 1 zajemalnik za mleko iz masivnega brita-,^ g "gSQ nija srebra; i P &o 1 tezak zajemalnik za juko iz enac srebra;!''4 © g « te/kih noznih podlozkov „ n i^.S*w 6 angleskih Viktori^a-tas, fino vrezljaniii; ] „ "e5 .>-, 2 jako okusna namizna sveenika iz brita- I'g "S Jg nija-srebra ; t> ° N 4t» kosov. Vhi ti predmeti (40) ho iz najfmejega bri-tanija-.srebnt, katero je na svetu edina obstojeCa kovina, ki se niti po 2*'letni rabi ne razlocuje od pravega sre-bra, za kar se garantuje. Narofiuje se za c. k. avstr.-ogerske dczt-le pott uaslovom: Geaerai-Dspct is; I. i&gl, Britaniiia-Siltsr-^briken: Blau & Kami, Wien I. Elisabethstrasse 6. Da zamorem 6em prej je mogoCe obeloda-niti „Kitico cvetja", nedvojbeno najboljSe glas-beno delo prerano umrlega mi brata Avgusta, o katerem delu so se pohvalno izrazili pravi glasbeni veSiaU, potreboval bi zaloMha, ki bi za tiskanje placal 120 gl. Po razprodaji iztisov bi mu denar vrnil. Qui gospod, ki bi imel toliko rodoljubja, da bi hotel zaloziti „Kitico", prosim, da se pri meni oglasi. V Lokvi (Corgiiale), 22. jul. 1879. Janko Leban, ucitelj. Murcno pivo eksport za mesto z uiitnino vred » 8 » Za dezelo . . ,..... U ovom §kolskom kotaru jesu izpraznjene sledece sluzbe: 1. ucitelja III. verste na jednorazrednoj §koli u Brezovici, sa slovenskim ufinim jezikom; 2. u&telja III. verste na jednorazrednoj §oIi u Tatreb, sa slovenskim u6nim jezikom; 3. ucitelja III. verste na jednorazrednoj skoli-u Rukavcu, sa hrvatskim vL&nim jezikom; 4. poducltelja na trorazrednoj mu2koj §koli u Kastvti sa hrvatskim u6nim jezikom; i 5. uciteljiee III. verste na jednorazrednoj 2enskoj §koli u Jelsanah sa slovenskim u6nim jezikom. Sa ovimi sluzbami so zdruzeni dohodei u-temeljeni zemaljskim zakonom za Istru od 3. novembra 1874. odnosno od 10. decembra 1878, po kojem oni koji traze za podeljenje prositi, imadu redno dokumentirane molbenice, ako su jui-ve n sluzbi, tragom predpostavljene oblasti, ako joste ne sluze, ravjiim putem do 15. au-gusta t. g. na ovo c. k. kotarsko skolsko vje5e odpremiti. C. K. KOTARSKO SKOLSKO VJECE Voloska, 7. julija 1879. Izdavatelj ia odgovofni nrednik; ANTON FABWANI. — Tiskar: MAILING v Gorki