LETO X. ST. 5 (440) / TRST, GORICA CETRTEK, 10. FEBRUARJA 2005
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY
NOVI
CENA 1 EVRO
ivivw.noviglas.it
NOVI GLAS JE NASTALZ ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Andrej Bratul
Do kdaj se?
V'Italiji in äe posebej v naäi dezeli je "film
o	fojbah" sprozil vrsto polemik, äe preden si ga je bilo mogoce ogledati. Po rimski, strankarsko obarvani premieri je pri nas vladalo veliko pridakovanje za trzaäko premiero, do katere pa so imeli dostop predvsem pristasi Nacionalnega zavezniätva in dlani ezulskih zdruzenj. Zdi se, da je bilo ozradje na predstavitvi filma v Trstu manj napeto, kot je bilo pridakovati. Se celo minister Gasparri, obidajno zelo oster in polemiden, se je tokrat izognil zoldnim staliädem prejänjih dni. Tudi trzaäkemu zupanu najbrz ni bilo do tega, da bi film äe poglobil ze obstojeda nasprotja. Potem pa je priäla nedelja in za njo ponedeljek, ko smo si film lahko ogledali na prvem kanalu italijanske radiotelevizije. Glede na propagando, s katero je bila italijanska javnost pripravljena nanj, mu je prav gotovo sledil velik del Italijanov in drugih gledalcev.
Zgodba o gruci istrskih otrok, ki jim na njihovem begu pred novimi oblastniki pomaga pogumni duhovnik Bruno, je tesno povezana z zgodbo sovrazno razpolozenega "titina", ki s svojimi vojaki grozi vsemu, kar je italijanskega, in ki ima pred seboj en sam cilj: najti svojega nepoznanega otroka in se obenem maädevati za faäistidno nasilje. Sama na sebi je zgodba osebna, solzava in tudi razvlecena, predvsem pa enostranska. Enostransko je vse, kar se ob njej dogaja. Po äestdesetih letih in po grozodejstvih, ki sta jih na obeh straneh zagreäila sovraätvo in maädevalnost, bi pridakovali ved sinne in drugadnih razseznosti. Toliko o filmu, o katerem se bo najbrz äe dolgo govorilo in pisalo. Kmalu ga bo predvajala tudi slovenska televizija, saj se tudi matidna domovina zanima zanj.
Na italijanski televiziji smo lahko ze prej sledili oddajam o njem, npr. zelo odmevni Porta a porta, ki jo vodi Bruno Vespa, ali Ferrarijevi okrogli mizi in drugim. Pri vseh je prevladovala enostranskost, enostranski so bili sogovorniki, enostranski posnetki itd. O "drugi strani" in o njenem mnenju ni bilo ne duha ne sluha. To se pravi, da se nadaljuje to, nad dimer se vedno pritozujemo: zgodovina se prikazuje tako, kot da bi se zadela leta 1945 in s fojbami.
Naj jih kot vsa grozodejstva kjerkoli na svetu, äe tako obsojamo, jih vendar ni mogoce obravnavati brez ozira na obsojanja vredna desetletja faäistidnega terorja, ki so jih z vsemi grozotami vred dozivljali naäi ljudje na Primorskem in v casu italijanske okupacije tudi Slovenci v domovini. Zgodovina dovestva nam govori o strahotah in krivicah vseh casov. Ce se omejimo samo na nam najblizje preteklo stoletje, se nam zdi skoraj nemogode, da se lahko v enem samem veku zvrsti toliko unidujodih diktatur in äe toliko hudega, npr. vojne na Baikanu s pokoli v Srebrenici in drugje. Koliko je samo v Evropi "svetih tal", kjer je "cloveäko zlo zmagovalo nad dloveäko boledno" (B. Pahor v Nekropoli), kjer je modnejäi nedloveäko unideval äibkejäega. Milijoni nedolznih zrtev. Ali ni poti iz vsega tega? Potreben nam je velik pogum, da krvave dogodke ocenjujemo kot take, kakräni so v resnid bili, da prizna vsak svojo krivdo in odgovornost, da nikomur nidesar ne zamoldujemo, da po svojih modeh odpuädamo. Samo pozabiti ne smemo, ker bi se sicer zgodilo, da se vse zadne znova in da bo dloveätvo äe naprej obsojeno na grozote, ki se ne bi smele nikoli ved ponoviti.
GLASBENA MATICA
Kulturni center Lojze Bratuz Kulturni dom Gorica Slovenska prosveta Slovensko stalno gledalisce Zveza slovenske katoliske prosvete Zveza slovenskih kulturnih drustev
pokrovitelja Slovenska kulturno-gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij
vabijo na osrednjo proslavo ob dnevu slovenske kulture
POEZIJA GLASBE
Gorica - Kulturni dom - sobola, 12. februarja 2005, ob 20.30 Trst- Kulturni dom - nedelja, 13. februar 2005, ob 17. uri
VSTOP PROST!
SCGV EMIL KOMEL
Obkulturnem prazniku
8. februarja se Slovenci vsako leto zau-stavimo ob kulturnem prazniku, ki sovpada z obletnico smrti dr. Franceta Preäerna, ki ga imamo upravideno za svojega najvedjega pesnika, ki je slo-venski jezik povzdignil na Olimp evro-pskih jezikov, saj nam je v njem poklo-nil niz odlidnih poezij, v katerih je zajel svoje in obdedloveäko dutenje slehernika v druzbi in pred stvarst-vom.
Preäernova poezija je vedno znova le-pa, vedno znova aktualna, ziva in vedno znova odpira vpraäanja, a tudi daje odgovore nanje; to pa zato, ker je od-lidna poezija, brezdasna, vedna. Preäernove proslave, ki se te dni vrstijo v naäih krajih in so postale tradicija naäega kulturnega zivljenja, so priloz-nost, da na njih razmislimo svojo kul-turo, svoj odnos do jezika, do samih sebe in tudi do sosedov, ne nazadnje tudi svojo umeädenost v prostor in das. Prevedkrat sliäimo, da so naäe Preäernove proslave prezivete, da je naäe obhajanje tega praznika samo äe nava-da, ki nima globlje vsebine. Ce je tako, potem je tudi naäa kultura prazna, je tudi naä jezik samo äe skromno sredst-vo sporazumevanja, ki nam omogoda, da gremo po nakupih solate in vsak-danjih potrebädin, ne omogoda pa nam ved, da bi s pesnikom zrli v dalja-ve dloveäkega in narodovega duha. Ce so naäe Preäernove proslave zares praz-ne, je nekaj hudo narobe z nami sami-mi, saj to pomeni, da smo po eni strani izgubili obdutek za praznik, po drugi strani pa se tudi pomena kulture za lasten obstoj ne zavedamo ved.
Pa sem prepridan, da ni tako, ker bi si drugade ne zmogel razloziti polnih dvoran v naäih druätvih in ne polnih dvoran v Trstu in v Gorici ob osrednjih Preäernovih proslavah, ki smo jim bili in jim bomo tudi letos pride. Od nas samih je odvisno, kakäne praznike kulture bomo imeli, kakäno kulturo zivimo in kakäno sou-stvarjamo, od nas samih je odvisno, de bomo zmogli äe pesniti v odlidnem je-ziku ali pa bomo v dolgi vrsti momljadev, ki nizajo besede, a govoriti ne znajo. Imeti odnos do jezika, zave-dati se svoje kulture, ki je sestavni del evropske kulture, ceniti sebe in svojo kulturo, da bomo zmogli ceniti drugih kulturo!
JUP
Anton £eh,
Dr. France Preseren, olje na platno, 1908
"Bozji atlet" na krizu
Sveti ode Janez Pavel II. je v zadnjih ved kot 25 letih podpisal veliko enciklik in drugih dokumentov, prebral po vsem svetu na tisode govorov. In vendar se zdi, da sedaj, ko je bolezen upognila njegovo nekdaj atletsko telo, stoji-mo pred njegovimi najbolj pre-pridljivimi besedami. Ze pred leti je sam preroäko napovedal, da bo moral modno trpeti, kajti "evan-gelij trpljenja" je blizu vsakemu dloveku; nihde mu ne uide. Iz lju-bezni do Kristusa postaja podoben svojemu Uditelju. Tudi na krizu. S pogumom in dostojanstvom sprejema grenki kelih in Odetovo voljo. Iz ljubezni do ljudi ostaja na svojem mestu, deprav s tezavo hodi in govori, ker njegovo staro in bolno telo govori o Kristusu; v njem je na skrivno-sten, in vendar prozoren nadin vidno vse to, kar je doslej oznanjal z besedami.
To ikono dloveäkega in obenem Bozjega trpljenja smo lahko gledali po televiziji prejänjo nedeljo, ko se je Janez Pavel II. -sicer proti napovedim - prikazal na oknu desetega nadstropja rimske bolniänice Gemelli, kamor sta ga prisilila vnetje sa-pnika in visoka vrodina. Vest je v nekaj urah obkrozila ves svet, pred bolniänico so se utaborili dasnikarji z vseh celin. Uglednega bolnika so obiskali visoki go-
stje, vsak dan prihaja na tisode voädil od vsepovsod (iz turäkega zapora ga je poslal tudi "sivi volk" Ali Agca). Za papeza mo-Ii ves svet, celo muslimani, saj, pravijo, "kdor dela kot on za mir v svetu, je svet-
nik". Ob molitvi angelovega deädenja je bil papezev pogled prejänjo nedeljo bi-ster in resen, glas negotov. Razäirila se je vest (ki jo je glasnik Sv. sedeza uradno zanikal), da sveti ode ne more ved govoriti in da je bil blagoslov posnet na traku. Ze spet razpravljajo, ali naj "nemi" oz. "nepokretni" sv. ode stopi s Petrovega prestola ali ne. Nekdaj krepki delavec v tovarni, gledaliäki igralec in äportnik pa je le dal razumeti, da bo äe ostal pod za-rometi, dokler bo to hotel Kristus, "saj ode ne more odstopiti od svojega pokli-ca".
DD
Ob dnevu spomina na poboje in eksodus
Enostransko obravnavanje zgodovinskih dogodkov
Italijanska notranja politika
Ob "Pismu Istranom"
Lani spomladi je italijanski pariament skoro soglasno izglasoval zakon o uvedbi dneva spomina na zrtve med-vojnih dogodkov na obmoCju nekdanje Julijske-krajine oz. ob tako imenovani "vzhodni me-ji". Za to je bil dolocen 10. fe-bruar, datum podpisa pariSke mirovne pogodbe leta 1947, na temelju katere je Italija morala med drugim sprejeti tudi novo razmejitev s povojno Jugosla-vijo. Slednja je namreC prido-bila podroCje Zadra v Dalma-ciji, Reko s Kvarnerskimi otoki in dobrSen del Istre s Puljem ter Slovensko Primorje brez Trsta in Gorice. Trst z ozjim kraSkim pasom in obalno obmoCje zahodne Istre sta bila vklj Liberia v novoustanovljeno drzavi -co, imenovano Svobodno tr-zaSko ozemlje. Kot vemo, STO ni nikoli polnokrvno zazivelo, ker se velesile niso mogle spo-razumeti o imenovanju njego-vega guvernerja. Leta 1954 je tako priSlo do njegove razdelit-ve: Italija je dobila cono A in Trst, Jugoslavija pa cono B s Ko-prom in Bujami.
To so okvirni zgodovinski do-godki, na osnovi katerih je bila dolocena povojna drzavna pri-padnost omenjenih podroCij. Tiha italijanska politika in Se
posebno desnicarske in nacio-nalisticno usmerjene politicne sile pa se s tem stanjem niso nikdar povsem sprijaznile. Zato so ves povojni cas bile sovrazno razpolozene do sosednje Jugo-slavije in politicno izrabljale istrske in dalmatinske begunce predvsem v volilne namene. Temu je sluzila tudi zahteva po vracanju njihovega premo-zenja, kateremu so se kot op-tanti uradno odpovedali v za-meno za plaCilo odSkodnine s strani italijanske drzave. Ust-varjale so jim varljivo upanje, da bodo njihovo "vpraSanje" reSili. Posebno moCan pritisk so izvajale na Slovenijo in Hr-vaSko po njuni osamosvojitvi leta 1991 in ga v doJoceni me-ri izvajajo Se danes, zlasti na Hr-vaSko. Slovenija je morala prav na pritisk Italije odpreti trg ne-premiCnin za dolocene katego-rije tujih drzavljanov, clanic Unije.
IzvrSitev pobojev v Istri po ka-pitulaciji Italije ter po vojaSki zasedbi Trsta in Gorice po ju-goslovanski partizanski vojski pripisujejo slovenskemu in hr-vaSkemu nacionalizmu v okvi-ru partizanskega gibanja. Pri tem se postavljajo na apriorno staliSCe, da so prizadete zrtve bile pobite samo zaradi tega,
ker so bili Italijani in so to tudi hoteli ostati, medtem ko zgodovinarji ugo-tavljajo, da je Slo za SirSe obraCunava-nje, ki je zajelo eksponirane predstavnike faSistiCnega rezi-ma in kolaboracije z nacistiC-nim okupatorjem, drzavnih Struktur ter dejanske ali poten-cialne nasprotnike uvajanja ko-munistiCnega sistema in prikljuCitve novi Jugoslaviji.
Z uvedbo dneva spomina na vsedrzavni ravni je italijanska desnica dosegla svoj veCdese-tletni cilj, da prikaze omenjene tragicne dogodke v zvezi z iz-gubljeno vojno fasisticne Italije kot divje maSCevalno dejanje "slavokomunistov" nad Italijani ob "vzhodni meji". Politicno je izsilila, da so tudi glavne leviCarske sile nekritiCno prista-le na povezovanje "fojb" z ek-sodusom. Ob letoSnjem prvem praznovanju dneva spomina je prva televizijska mreza RAI na-rocila izdelavo filma o fojbah z naslovom Srce v breznu, ki ne zasleduje razfiS&vanja takrat-nih zgodovinskih razmer, tem-veC spodbuja zgolj custveno dojemanje zgodbe, povezane z medvojnimi poboji v Istri. Desnica, ki jo pooseblja Finijevo Nacionalno zavezniStvo, si je povsem prilastila proslavljanje dneva spomina, kar bo posebno priSlo do izraza na osrednji proslavi v Trstu 10. februarja.
AlojzTul
Paritetni odbor spet nesklepcen
Paritetni odbor za slovensko manjSino se je v letoSnjem letu sestal ze drugic. Seja je bila sk-licana za 4. februar. Ker ni bilo dovolj pred-stavnikov italijanskega dela odbora, je pred-sednik Race ugotovil nesklepönost in spo-roCil, da bo Cez mesec dni ponovno sklical sejo odbora. Za italijanski del so bili prisotni samo Stirje od desetih predstavnikov: pod-predsednik Maurizio Lenarduzzi, Livio Fur-lan, Adriano Ritossa in Danilo Slokar. Ker je ponovna nesklepCnost oCiten dokaz bojkota italijanskih predstavnikov desnicarkib strank, se nujno postavlja vpraSanje, kako naprej z
delom odbora, ki je zadolzen za izvajanje veC cletiov zaSCitnega zakona. Dezelna uprava, ki je imenovala najvec clanov v ta odbor, je prva poklicana, da ukrepa in da imenuje take predstavnike, ki bodo sodelovali pri izvajanju zakona St. 38/2001. Na zasedanju je dezelni svetovalec Nacionalnega zavezniStva Ritossa izrocil predsedniku odbora in drugim clanom dopis, ki ga je naslovil tudi na vodjo oddelka za dezele pri predsedstvu vlade Sebastianu Piani, v katerem piSe, da je sovodenjska ob£i-na spremenila imena ulic in da je namestila napise samo v slovenskem jeziku.
Preieli smo
SSK:potvarjanje zgodovinsldh dejstev
Vznemirja nas novo pocetje nekaterih italijanskih krogov, ki s pretvezo dneva spomina na eksodus Italijanov iz Istre, spet ze-lijo zanetiti nasprotovanje med tu ziveCima narodoma in s fan-tazijskim prikazom tragedije istr-
skih brezen zavajajo vso italijan-sko javnost. ViSek tega zavajanja je doseglo predvajanje filma Srce vbreznu na drzavni italijanski televiziji, katere plaCniki smo tudi Slovenci v Italiji. Ta film skuSajo prikazati kot obujanje spomina na tragicne dogodke v zadnjih letih druge svetovne voj-ne, ki jo je faSistiCna Italija sprozila proti kraljevini Jugoslaviji. Pri tem je popolnoma ne-
Predsedniki levosredin-skih poslanskih skupin Violante (na sliki), Ca-stagnetti, Intini in Mazzucca Poggiolini so naslovili na predsednika Federacije istrskih, reSkih in dalma-tinskih beguncev inz. Brazzoduru "Pismo Istranom".Trzaäki italijanski dnevnik ga je v sredo, 2. t.m., objavil na uvodnem mestu . Podpisniki, ki so ugledni in vplivni pred-stavniki politicnih strank, za katere voli tudi velika veCina naSih slovenskih volilnih upraviCencev, oätno nocejo zaostajati za tistimi politiCnimi si-lami, med katerimi vse-kakor zavzema vodilno mesto Nacionalno zavezniStvo, ki hofejo dati naj-vefji poudarek Dnevu spomina, kot je rimski pariament z lani izglaso-vanim zakonom oznafil 10. februar. Na ta dan je bila leta 1947 sklenjena v Parizu mirov-na pogodba, po kateri je Italija kot porazenka v 2. svetovni vojni izgubila veCji del tedanje Julijske krajine, Istro, Reko in Zadar. Italijanska vzhodna meja se je torej globoko pre-maknila proti Zahodu, Jugoslaviji pa so bile prikljufene Primorska, Istra, Reka in Zadar, po Londonskem sporazu-mu leta 1954 ter s pogodbo v Osimu leta 1975 pa Se Köper, Izola in Piran ter istrski obalni kraji do reke Mirne.10. februar je po istem zakonu doloCen tudi kot Dan spomina na "zrtve fojb", to je kraSkih brezen, v katerih je po italijanskih vi-rih v razdobju 1943-1945 naSlo smrt na tisofe Italijanov (glej prilogo milanskega dnev-nika Corriere della sera z dne 5.februarja letos). Po istih vi-rih naj bi v naslednjih letih za-pustilo Jugoslaviji prikljuCene kraje 350 tisof Italijanov, kar pomeni, da je Slo za pravi pravcati eksodus, to je mno-ziino izselitev italijansko go-vorefega zivlja.
Medtem ko Nacionalno zavez-
niStvo, ki je bilo glavni pobud-nik zakona o Dnevu spomina, odkrito in dosledno govori o etniCnem äSCenju in Sloven-ce ter ostale "Slovane" pro-
sprejemljivo, da se tragicni do-godki z neko zgodovinsko pod-lago pomeSajo z neko sentimen-talno fantazijsko zgodbo. Ker gre za ocitno izkrivljeno prikazo-vanje in potvarjanje tragitnih zgodovinskih dejstev, opozarja-mo slovenske oblasti, da pri italijanskih merodajnih krogih protestirajo, ker Italijani z ne-tenjem narodne mrznje po italijanski vsedrzavni televiziji Sko-dujejo sozitju med narodoma ob meji in dobrososedskim odno-som med drzavama.
Ni cudno, da se je te epizode po-lastila italijanska desnica, medtem ko levica ne prispeva dovolj, kot se je ze izkazalo v italijan-skem parlamentu, da bi vsedrzavni dan spomina na eksodus Italijanov iz Istre ne poveza-li s tragedijo istrskih brezen in Se manj, da bi te dogodke povezali s tridesetletnim faSistifinim na-siljem nad slovenskim in hr-vaSkim zivljem v Slovenskem Primorju in Istri.
Svetovni slovenski kongres, Kon-ferenca za Italijo, apelira tako na italijanske kot slovenske oblasti, da se takim nekulturnim po-Cetjem zoperstavijo. Ne gre nam-rec zato, da bi prikrivali ali opra-vi&vali tragicna dejstva, temvec" le zato, da se ne iztrgajo iz celot-nega zgodovinskega konteksta.
Za Svetovni slovenski kongres Konferenca za Italijo
Marjan Terpin
glaSa za genocidne ali rodo-morne narode, avtorji Pisma Istranom pravijo, da so begun-ci postali zrtve "ostrakizma Ti-tovega komunistiCnega rezi-ma", kar pomeni, da so bili iz-gnani kot drzavi nevarni ljudje. "Daljnoseznost eksodu-sa in fojb ter celotne drame Julijske krajine - je receno v pismu - ni bila v celoti zajeta ce-la desetletja "in ni postala del italijanske zgodovine, ceprav so "Istrani tisti Italijani,ki so morali na lastni kozi in za vse Italijane plafati za napadalno vojno, katero je zanetil Musso-linijev rezim, in za zloänsko zatiralno politiko, ki jo je iz-vajal faSizem v tistih narodno-stno pluralnih krajih". Za vse so plaCali tisti Istrani, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje roj-stne kraje, katere je za vedno zaznamoval odloälni prispe-vek njihovega dela".
Avtorji pisma Se pravijo, kako so "na lastne oCi videli in pre-poznali znamenja zgodovin-ske prisotnosti in praznine, ki so nastale, ker je bila ta prisot-nost nasilno odstranjena. To-da Istra Se danes ohranja plu-ralen znacaj, ki je v nastajajoCi
Povejmo naglas
Evropi pomemben dejavnik in je hkra-ti bogastvo. Ni torej zakljuCeno po-glavje; pristnost italijanske kulture v tistih krajih je treba smatra-ti za vsenarodni cilj in vsena-rodno nalogo, ne pa za cilj in nalogo nekega zavezniStva, Se naj manj pa za cilj in nalogo ene same stranke; saj je tudi spomin na eksodus in fojbe last vsega naro-da".
"Odobritev zakona o Dnevu spomina - za-kljuCuje pismo- je pomemben znak, ki kaze, da je republika konCno razumela, kar se je ob koncu druge svetovne vojne dogodilo v delu Italije in je konCno spoz-nala posebni, narodno-stno pluralni znafaj oze-melj ob severovzhodni obali Jadrana". Zakon o 10. februarju pomeni dvoje: ohraniti hoce spomin na tista tragiCna in razkrajajofa leta ter hk-rati vzbujati pozornost drzave na posebno in po-menljivo poglavje narodne identitete, ki je lastna istrski, reSki in dalmatinski italijanski jezikovni kulturi". Mislimo, da je koristno, Ce naSi slovenski ljudje v Italiji poblize poznajo, kako politicne stranke, ki jim na volitvah zaupajo svoje glasove, sodijo o naSi polpretekli zgodovini, saj je tako globoko zarezala tudi v nas same, da je ne moremo pozabiti, ker Se vedno Cutimo njene posledice. Uradna Italija do zdaj ni vzela niti na znanje listine, ki so jo bili o polpretekli zgodovini slovesko-ita-lijanskih odnosov izoblikova-li italiianski in slovenski zgodovinarji, in sicer po naroCilu obeh prizadetih osrednjih vlad. Tudi v "Pismu Istranom"
o	tem dokumentu ne najde-mo niti besedice. Od vidnih politicnih predstavnikov, ki so jim zaupali svoj glas tudi mno-gi slovenski volilni upravi&n-ci, bi vsekakor pricakovali dru-gacen pristop do vpraSanj, ki jih poblize zadevajo. To tem-bolj, ker se naglo blizajo nove volilne preizkuSnje.
Drago LegiSa
Za Dan spomina vseh na vse
Zares iskreno si je zeieti, da bi bilo vsakrSno trpljenje izravnano in izmerjeno, da se ne bi prenaSalo iz roda v rod, iz enega desetletja v naslednje desetletje. In tu imamo v mislih spominjanje na zrtve in mrtve iz druge svetovne vojne, torej iz obdobja, ki Se dandanes ni docela pomirjeno in razreSeno. Imamo torej v mislih Dan spomina, kjer koli ga ze obhajamo, vkateri koli drzavi, narodu oziro-ma narodnostni skupnosti in se pri tem zave-damo, kako je v bistvu nujno dati pravi od-govor mrtvim kakor tudi trpljenju vseh tistih, ki so zaradi izgube svojcev ostali nepo-vratno prizadeti - mrtvih zal ni mogoCe obu-diti. In ker mrtvih ni mogoCe obuditi, prizadeti boleCe iSCejo povraöilo, pravico in praviCnost, iSdejo zadoSäenje, ki bi jih mo-glo potolaziti. Tolazbe pa ni in ni in vsled tega ne more biti sluc!aj, da so usodni dogodki izpred Sestdesetih let Se danes tako presene-tljivo zivi in rane Se niso zaceljene. Kako bi tudi lahko bile, de drzave in narodi marsikje
-	zagotovo tudi v naSih krajih - niso Se naSli vsezajemajo^ega pristopa do tragiCnih dogodkov preteklosti. Pa£, vojna je nekaj nepo-pisno straSnega, v vojni nasilje preskoCi v svoj lastni triumf, udarja na vse strani z vseh strani, in Ceprav se navadno z ene strani sprozi, se potem vse konca v temni nagnete-nosti vsesploSnega zadajanja smrti. Kako torej vso to grozo razpreti in dati trpljenju in zrtvam prostor, ki jim pripada, kerSele takrat bo naSa sedanjostpomirjena, Sele tedaj bodo obzorja prihodnosti zares razsvetljena.
Ena je namreC osnovna resnica: vsi mrtvi so sveti in v tej svetosti enaki in dokler jim te svetosti in enakosti ne priznamo, toliko £a-sa ni in ne more biti vnas pomiritve. Zatorej ne obstajajo le moje zrtve, niso moje zrtve in moji mrtvi edini, za katere moram poskr-beti, medtem ko mi za druge ni mar. Dokler posamezniki, narodi in drzave mislijo tako, namreö da je dovolj brigati se le za lastne zrtve, toliko Casa bo teza preteklosti na vseh nas ostala. ResniCna razbremenitev bo zazivela Sele tedaj, ko bomo vsi, ko bodo vse drzave in vsi narodi, vsi in brez izjeme, v svoj spomin vkljuöli tudi zrtve vseh drugih drzavin vseh drugih narodov, toliko bolj, vkolikor so zrtve padle vmedsebojnih spopadih in med-sebojnih izloCanjih. Res, resnidno dostojno in v najboljSem pomenu üoveka vredno je takSno obhajanje spomina, ki se iz srca pok-loni vsem, ki so trpeli, ter izrazi £ast in priz-na dostojanstvo prav vsem, ki so umrli.
Vse, kar ni to, je dosti dosti premalo. Prema-
lo	je torej zgolj enostransko obhajanje Dneva spomina, povsem neustrezen je danes film o fojbah z zornega kota ene strani. VeC kot pol stoletja po tragiCnih dogodkih bi bi-
lo	zato umestno razglasiti evropski Dan spomina vseh na vse, vanj zajeti vse zrtve vseh drzavin vseh narodov, vse zrtve, ki jim je bi-
lo	nasilno odvzeto zivljenje v tem ali onem imenu. Vnasprotnem primeru bodo rane Se naprej odprte in bodo Se naprej prepreCeva-le zeljeno zblizevanje med narodi.
JanezPovSe
Na dnu...
LETOS,
ZA PUSTNI DAN KULTURE, SEM SE KAR NASEMIL
Intervju / Ivan Tavcar
"Ko clovek pise o duhovnih vrednotah, bi se moral zgledovati pri Kristusu!"
Ivan Tavdar je pesnik, ki ustvarja tako v slovenskem kot tudi v italijanskem in nemSkem jeziku, za svoje poe-zije je prejel ze vrsto nagrad, izdal pa je ze ved kot ducat pe-sniäkih zbirk, pred kratkim pri zalozbi 2000 tudi knjigo poezij z naslovom Hoja v neskondno-st. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo z njim imeli daljSi pogovor, iz katerega objavljamo ne-kaj glavnih misli.
Kaj je poezija?
StraSno vpraSanje, na ka-tero bi dlovek lahko od-govarjal ure in ure in Se ne bi izdrpal vseh mo-godih odgovorov.
Poezija je predvsem molk, poglobitev v sa-mega sebe.
DanaSnji dlovek je zasle-dovan od dasa in bega in teka vsak dan bolj neiz-prosno od ene dolznosti do druge, od enega se-stanka do drugega, od ene prireditve do druge in se ze ved ne spraSuje, ali je vse to neobhodno potrebno za njegovo zivljenje.
Zato nima ved prostega trenutka za resen posta-nek, za premislek, za poglobitev.
V	resnici hlastno pri-dakuje prosti das, po na-vadi soboto in nedeljo, tako imenovani "week -end", z namero, da se bo vendarle lahko ustavil, izpregel, se spodil in se zazrl vase.
Ko pa ta prosti das na-podi, ze ne ve kaj z njim. Dol-godasi se, poseda z enega stola na drugega, z enega lezalnika do drugega, hlastno skaka od enega televizijskega programa do drugega.
Ko pride spet ponedeljek, de-lovni dan, je bolj truden in prazen kot prej, izdrpan do mozga in kosti.
DanaSnji dlovek (in to je nje-gova tragedija) ne ve ved, kaj je zivljenje!
Ne zivljenje kot narava, ki ga obkroza, ne zivljenje kot oseb-na prisotnost v zgodovini, kot poglobitev samega sebe in v duhovnost, ki ga preveva, a katere se sploh ved ne zaveda. Kaj je torej poezija, se vpra-Samo Se enkrat. To, kar dlovek iSde in ne najde: zivljenje. Poezija je zivljenje, miSljeno kot ziva pot, katero mora vsak dlovek prehoditi od rojstva pa do smrti.
Kaj in kakäna je ta pot?
To je smisel in dolznost poe-zije in torej pesnika, ki jo ustvarja: drpati iz narave, iz zivljenja, iz samega sebe vse ti-ste poteze, ki prevevajo dlo-veSko zivljenje, vsako dlo-veSko zivljenje. Ljubezen in sovraStvo, lepoto in slepoto, trdosrdnost in dobroto, smisel in nesmisel, rojstvo in smrt, minljivost in neminljivost. Poleg teh lastnosti mora ime-ti pesnik Se eno veliko dobri-no: svobodo. Brez svobode ni pravega duSevnega zivljenja. Bog sam je ustvaril dloveka svobodnega in tosvobodotudi do kraja spoStuje, drugade bi se izneveril samemu sebi. Svoboda je velika, neizmerna dobrina. Prostor, ki si ga mora
dlovek izklesati v sebi (in ko-liko to stane, dobro ve tisti, ki je to sam izkusil). Ta prostor pa je treba napolniti, drugade nas pozre in nas zasuznji, Se ved kot poprej. Svoboda pa je tako zelo vazna, ker le svobo-den dlovek lahko prosto izpo-veduje to, kar vidi, kar sliSi in kar misli, ne ozirajodse na po-
nimi in poizvedovalnimi od-mi. Segment mojega dasa, ki ni das drugih. Cas, za katerega odgovarjam sam in vkaterem lahko dajem obliko dustvom in dogodkom, intuicijam in sanjam, ugankam in gotovo-stim. Cas, vkaterem iSdem stik med zemljo in nebom, med zadasnim in vednim, med te-
ilt idne, strankarske, organiza-cijske, filozofske, verske in ne vem Se kakSne druge dloveSke opredelitve. Avstrijska pesnica in pisateljica Ingeborg Ba-chamm je takole zapisala: "Ich brauche Freiheit, viel Freiheit!" (Jazrabim svobodo, veliko svobodo).
Pesnik je istodasno vsakemu brat in prijatelj, a tudi velik neznanec.
Pesnik je dlovek opazovanja, ki vidi tudi to, desar drugi ne vidijo ali ne opazijo.
Obenem pa je pesnik tudi dlovek rahlodutnosti, ki ga vsaka krivica globoko zadene in vsako veselje dutno vzradosti. Poezija je torej govorica, s katero pesnik izraza svoje misli in dustva in jih posreduje sod-loveku. Bolj je ustvarjalec du-hovno modan in prediSden, boljSa je njegova govorica in bolj je razumljiva drugim.
V	tem danaSnjem izgorelem in izmalidenem dasu, ko duti dlovek nezadrzno potrebo po prediSdenju od derode poplave odvednih, brezbarvnih in pro-staSkih besed, ostaja poezija, dista, dutena in osvezujoda stu-dendnica, ki nas lahko Se od-zeja in nam vrada vero v prihodnostin vnadnaravnost dloveSkega zivljenja.
Poezija kot nasprotje z de-lom?
Poezija ni in ne more biti vna-sprotju z delom. Ceprav sta si lahko poezija in delo vedkrat svetlobna leta narazen, sta oba del zivljenja; delo kot fiziden pojav, poezija kot duhovni pojav.Jaz piSem, da ustvarim, vsaj za trenutek, segment dasa in se vanj zagledam z radoved-
lesom in duhom.
Iskanje smisla prihaja do izraza v vaSih pesmih...
Vsak dlovek, zavestno ali pod-zavestno, se spraSuje v ziv-Ijenju o smislu svojega bivanja na tem svetu. Mislim, da je to poglavitno vpraSanje, katere-mu nihde ne uide.
Seveda skuSa povrSni dlovek spraviti v ozadje to vpraSanje, kateremu ne ve odgovora; vpraSanje, ki ga plaSi, ker je brezizhodno povezano s dlo-veSko minljivostjo in smrtjo. Smrti pa se vsak dlovek boji, de ni ozarjen z milostjo vere.
In prav ker je to poglavitno vpraSanje dloveSkega bivanja, ima to in vse, kar je z njim v zvezi, tako vazen pomen v moji poeziji.
Poezija, ki ne govori o dlo-veku, kakrSnega bi mi hoteli, ampak o takem dloveku, ta-krSnem kot je. Kvedjemu o dloveku, kakrSen bi lahko po-stal, de bi se odzejal pri studen-cu spoStovanja, prijateljstva in ljubezni.
Pesnik ima, po mojem, tezko nalogo, da s svojo obdutljivo-stjo osvetljuje to, kar je sicer v svetu prisotno, a desar vedina ljudi ne zaznava in ne vidi. Zakaj je samota prisotna v vaSem delu?
Ker le v samoti, vzatiSju duSe, se dlovek lahko poglobi vase, preuduje svet in samega sebe ter raste tako vsamozavesti, ki je temelj in jedro dloveSke evolucije. Clovek, ki ni zejen samote, ostaneplitevin suho-paren, podvrzen vsaki nevar-nosti, vsaki skuSnjavi, dlovek brez upanja v prihodnost. Nihde ne more duhovno in
moralno rasti v vrvezu, hrupu, ropotu, zunanjosti samega sebe. Samota (in tu ne mislim na samoto menihov in samo-tarjev, ker vsakdo, de le hode, najde v sebi trenutek za pre-miSljevanje) izoblikuje stik z duhovnim svetom, ki je skrit v nas. Vsi veliki duhovi, od umetnikov in mislecev pa tja do svetnikov, so izobli-kovali vsamoti svojo sa-mozavest in zavest o smislu in cilju dloveSkega bivanja.
Spoznanje, zavest in osvoboditev so tri temelj ne duhovne stopni-ce, ki dvigujejo dloveka vnadnaravni svet in mu odkrivajo neslutene sve-tove.
Va5 odnos do Boga, vere?
Moram jasno povedati, da sem svojo vero gradil podasi, z naporom, z ved vmesnimi in dozore-vajodimi postajami.
Le rast v samozavesti in zivljenjske izkuSnje so me pripeljale do stopnje, na kateri se nahajam da-nes.
Moje mladostno zivljenje se je odigravalo, izven Solskih obvezno-sti, grobo redeno "na ce-sti", v vsakdanjem stiku z vrstniki, ki so bili vse prej kot idealni in verni. Tudi moje poznejSe de-lovno okolje ni gotovo stremelo po kakSnih duhovnih dosezkih. Kljub temu sem rastel; podasi, trmasto, vedkrat nevidno, a sem le rastel. A glavna pobuda za to mojo vero je vedno bil Jezus in nje-gove besede. Nisem Se naSel ali sliSal dloveka na tem svetu, ki bi se jasno izpovedal za Bozjega sina; ki bi mi zagoto-vil odpuSdanje grehov, ki bi mi obljubil vstajenje od mrt-vih, ki bi mi razodel, da je treba vrniti dobro za zlo, ki smo ga doziveli, ki bi mi razglasil, da je Bozje kraljestvo na-menjeno predvsem ubogim, trpedim, zatiranim, zanideva-nim, to je izmedku dloveSke druzbe.
Zal, se je tudi Cerkev, kot dlo-veSka ustanova, torejpodvrze-na vsem dloveSkim slabostim, vedkrat izneverila Jezusovemu izrodilu. NaSa zavest pa nam narekuje, da tudi v takih tre-nutkih jasno in javno izprida-mo doslednost naSe vere v duhovno stvarnost, ki stoji ob zadetku vsega ustvarjenega in ki jo mi imenujemo Bog. Pesnik in poezija reäujeta svet?
Zaidemo pa viluzijo, de misli-mo, da poezija reSuje dloveka in svet. Poezija (kot vsaka umetnost) nas lahko strezni, nas lahko potolazi, nas lahko gane, nam lahko izbistri dut lepote, nam krepi zavest, nas dviga. Ne more pa nas reSiti. Je in ostaja le simbol.
Poznam, posredno ali nepo-sredno, veliko dobrih in odlid-nih pesnikov (pisateljev, gla-sbenikov, filozofov in zal tudi duhovnikov), ki niso prav nid dobri ljudje. In poznam v za-meno mnogo dobrih ljudi, ki so slabi pesniki.
Hodem s tem potrditi, da umetnost (torej tudi poezija),
sama po sebi, de ni prezeta z moralnimi in duhovnimi vrednotami, ne reSuje nikogar in nidesar.
Kaj vam pomeni glasba? Kot pesniku mi bo dovoljeno to pojasnilo. Tudi poezija, kot vse umetnosti, ima svoje meje. Samo glasba, ta govorica vsem razumljiva, ta edini sku-pni jezik, ne potrebuje pre-vajalcev in pojasnjevalcev. Govori sama po sebi, sega on-stran dloveSke duSe in je v stiku s skrivnostmi spodetja in vednosti.
Drage so mi zato besede ve-likega avstrijskega pesnika in dramaturga Franza Grillpar-zerja:
"Cetudi bi postavili poezijo na najviSje mesto med vsemi umetnostmi, bi ta govorila Se vedno in izkljudno govorico dloveka.
Glasba pa govori govorico duha, govorico nebes, in razk-riva zaklade, ki jih beseda ne more zaobjeti in opisati. Poezija je dan s svojim sijodim sijajem. Glasba pa je nod, ki odkriva skrivnostne svetove." PiSete tako v slovenskem kot v italijanskem in tudi nemäkem jeziku? Dvojezidnost Se ne pomeni sa-mo poznanje dveh razlidnih jezikov, ampak praktidno, zivljenjsko udejstvovanje v obeh kulturah, v obeh razlidnih svetovih, miselnih in du-Sevnih, ki vedkrat res mejita drug na drugega, a ki se v resnici le redkokdaj preSineta. Do tega pa lahko pripeljejo sa-mo zivljenjske razmere. Vna-sprotnem primeru vsakdo zavestno tidi vsvojem lepo zava-rovanem krogu, v svojem okolju, v svoji razlidnosti. Zadasni stiki so res dobrodoSli, a to je ze vse in vdasih tudi pre-ved.
Jaz pa lahko povem in pridam, da je takSna zivljenjska in ust-varjalna dvojnost veliko boga-stvo, ki ni dano vsakomur.
Biti pesnik dveh svetov, dveh razlidnih miSljenj, dveh svoje-vrstnih duhovnih ozvezdij in zgodovinskih ozadij, zahteva seveda velik trud in pogloblje-nost, zahteva ustvarjanjeneke nove zivljenjske kvalitete, ob-likovanje nekega novega duhovnega obzorja, rekel bi, neke nove domovine, neke edinstvene domovine: domovine soodenj in domovine sozitja. Neke nove domovine, ki mora biti domovina pri-merjav, domovina razlik, domovina valenc, ob hiranju vednega razdirajodega sovra-Stva, ob stapljanju ledenega mrka, ob umiranju bednega nacionalizma. Nove domovine, ki mora postati novo raz-koSje duha. Nove domovine, ki si je nisem sam izbral, ampak sem bil z rojstvom vanjo postavljen, da bi vnjej polno rastel in zivel, se oblikoval in udejstvoval, da bi vnjej lahko spojil severz jugom, vrodekrv-nostz melanholijo, Saljivostz resnostjo, iznajdljivost s pre-modrtnostjo, prekipevanje z zmernostjo, melodidnost s harmonijo.
Novo razkoSje biti, ki druzi v sebi, poleg rojstne govorice, tudi jezik soseda (in ne samo Italijana), njegov posebni znadaj, njegovo kulturo, njegovo izvirnost, njegovo zgo-
dovino.
Ta novi pojem domovine se v meni vse bolj bistri, Siri in mnozi do verjetno Se neslute-nih obzorij.
Ko se govori o dloveku ali bolje redeno, o duhovnosti dloveka, nima jezikovna pripadnost velikega pome-na.
Duh veje nad govoricami, nad jeziki, nad narodnostimi in ra-sami. Duh ne pozna meja, za-prek, zatohlosti.
Zal, in tu zavestno ponovim ze povedano, so tudi jezik, kultu-ra, miselnost prepogosto meje, ki utirajopotsovraStvu, za-visti in celo nasilju.
Govorica duha je pa govorica ljubezni. Clovek, ki resnidno ljubi, je dlovek nenasilja, torej dlovek miru, sprave in sozitja. Clovek, ki ljubi, sprejme kot dejstvo, da mu je sodlovek drugaden. Pravzaradi ljubezni se naudi njegovega jezika, se seznani z njegovo kulturo, se sooda z njegovo miselnostjo. Tudi poet, seveda, ravno zato ker je dlovek, potrebuje govorico duha, da lahko roma po koordinatah dasa in prostora, ne da bi kdaj izgubil izpred odi kondni cilj, ki pa je onkraj naSih sonc in onkraj naSih ozvezdij.
Kot pesnik rad razglabljam o samem sebi, o svojem odnosu do sveta in ljudi, o svojem raz-merju z Bogom. In v teh raz-glabljanjih skuSam dojeti duha dasa, vkaterem zivim. Clovek je, vderaj kot danes, preved zasidran v zgodovini bezedega trenutka, ker misli, da je ta zemeljski trenutek veden. A ni tako. Zgodovina vsakega posameznika se kaj hitro iztede. Ta pa je zanj edi-na zgodovina. Trenutek, ki od-loda o celi vednosti.
Preproste, domade, vsakdanje dloveSke besede, ki se skuSajo dim bolj priblizati duhovnim arhetipom, to je zadetnim pr-votnim oblikam, iz katerih izhajajo resnice.
Cim bolj zapleteno, filozof-sko, izumetnideno govori dlovek o duhovnih stvarnostih, tem zamegli jasnost in prozornost teh vrednot.
Sam Jezus, torej, kot dlovek nima takih besed, ki bi lahko opisovale in razlagale vse to dloveku. Povedati, kako je minljiva neminljivost, kako so zgrajena nebesa, kako je krivica povod in gradivo za pravi-co. To je bila v resnici najtezja Kristusova naloga. On se je tega prav dobro zavedal, zato se je posluzeval prilik in prispo-dob, preprostih vsakdanjih besed.
Ko bi izluSdili iz evangelijev samo Jezusove prilike, bi v resnici dobili tenko knjizico, ki bi je ne podpisal Se tako nerodo-viten pesnik.
In vendar pljuska v tej drobni knjizici, v teh preprostih pri-likah, v teh vsakdanjih bese-dah vsa zivljenjska stvarnost, ves smisel neskondnosti.
Zato bi se dlovek, ko govori in piSe o duhovnih vrednotah, moral zgledovati prav pri Kristusu in ne po raznih filozo-fih, psihologih, duSevnih zdravnikih, ki si vedkrat s svojim gostim in zapletenim besedidenjem sami prikrivajo pogled v svet duSe in duha.
Jurij Paljk
10. februarja 2005
Kristiani in druzba
NOVI
GLAS
Zivljenjska pot torontskega nadskofa
Kardinal Alojzij Ambrozic -petinsedemdesetletnik
Dne 27. januarja je minilo 75 let, odkar se je v kraju Gabrje (zu-pnija Dobrova pri Ljublja-ni) rodil danasnji torontski nadSkof, kardinal Alojzij Ambrozic. Po osnovni Soli na Dobrovi je gimnazijo dokonCal v begunskem ta-boriSCu v Spittalu ob Dravi. Druzina s sedmimi otroki se je ti am ree maja 1945, ob nastopu komunistiCne o-blasti, zatekla na KoroSko in se leta 1948 izselila v Kana-do, in sicer v blizino Toron-ta. Sin Lojze se je odlocil za bogoslovje in je bil leta 1955 posveCen v duhov-nika. Nekaj Casa je pouCe-val v bogoslovnem seme-niSCu sv. AvguStina, v kate-rem je sam dokonCal Studij, nato je od leta 1957 do 1960 Studiral v Rimu in do-segel dva licenciata, iz teo-logije in iz Sv. pisma. Po ponov-nem veCletnem pouCevanju v Torontu se je leta 1967 vrnil v Evropo, kjerje nadaljeval Studij v Würzburgu in tarn leta 1970 doktoriral iz bibliCne teologije.
Ko se je vrnil v Kanado, je pre-daval na teoloSki fakulteti v Torontu, dokler ni bil leta 1976
Foto JMP
imenovan za torontskega po-moznega Skofa. Odtlej se je po-sveCal pastoralnemu delu in Se posebej Stevilnim narodnostim obsezne nadSkofije. Skrbel je tudi za katoliSke srednje Sole,
bil je Clan komisije za vzgojo pri kanadski Skofovski konferenci ter sodeloval pri reviziji kanad-skega katekizma. Leta 1990 je s tremi drugimi Skofi za-stopal Kanado na sinodi o oblikovanju duhovnikov. Ze leta 1986 ga je papez Ja-nez Pavel II. imenoval za torontskega nadSkofa pomoc-nika s pravico nasledstva, leta 1990 pa za nadSkofa in metropolita. Zaupal mu je vrsto odgovornih funkeij v raznih vatikanskih svetih in kongregaeijah. Leta 1994 je sodeloval na sinodi o po-sveCenem zivljenju. Dne 18. januarja 1998 ga je sv. oce povzdignil v kardinala in mu podelil kardinalske Casti na javnem konzisto-riju, ki je bil na trgu sv. Petra v Rimu 21. februarja istega leta.
Lanskega decembra je bil kardinal Ambrozic imenovan v svet kardinalov za preuCevanje organizacijskih in ekonomskih zadev Sv. sedeza. V letoSnjem ja-nuarju je bil zelo odmeven nje-gov poseg pri predsedniku ka-
nadske vlade v zvezi z vpra-Sanjem istospolnih porok, ko mu je priporoeiJ predvsem skrb za zakonsko zvezo med mozem in zeno in za druzine.
Kardinal AmbroziC je znan tudi kot avtor strokovnih del s po-droeja Svetega pisma. V sloven-skem jeziku sta izäli knjigi OCe, posveCeno bodi tvoje ime (1980) in OCe, zgodi se tvoja volja (1996). Zalozba Druzina napoveduje za letos izid njego-ve knjige premiSljevanj.
Visoki cerkveni dostojanstvenik je ze v casu svojega Studija red-no prihajal v naSe kraje, zlasti v Gorico. Ko je priSel prvikrat kot kardinal, ga je Kulturni center L. Bratuz povabil na srecanje z goriSkimi Slovenci. Udelezili so se ga tudi nekateri Trzacani in Benecani. Pred tremi leti je na povabilo goriSkega nadSkofa priSel v Gorico na sreCanje z mladimi ob pripravah na sve-tovni dan mladih, ki je bil istega leta v Torontu. Predlanskim je bil kardinal predavatelj na Studijskih dnevih Draga 2003 (na sliki).
Ceprav smo o torontskem nadSkofu pisali ob razlicnih pri-loznostih, smo se ob njegovi petinsedemdesetletnici zeleli spomniti na njegovo bogato in zanimivo zivljenjsko pot ter mu voSCiti Se veliko plodnih in bla-goslovljenih let.
Andrej Biatui
Skedenjski kaplan DuSan Jakomin ima veliko do-brih lastnosti. Najbolj raz-poznavne pa so neposrednost in SirokoduSnost ter rahloCutna zi-lica humorja. Kancek le-teh je Jakomin posredoval minuli te-den v Peterlinovi dvorani v Tr-stu, ko sta mu predsednika krov-nih organizacij SSO in SKGZ, Sergij Pahor in Rudi PavSiC, s krajSo, a obeuteno slovesnostjo voSCila ob njegovem visokem zivljenjskem jubileju, ki ga je Jakomin pred nekaj tedni praz-noval.
Dvorana je bila polna Jakomi-novih prijateljev, predstavnikov stanovskih organizacij, tako z GoriSkega kot TrzaSkega. Priso-ten je bi tudi Generalni konzul RSJoze SuSmelj.
Najprej je spregovoril predsed-nik Pahor in Jakomina oznaCil "za enega najbolj zivih predstavnikov riase skupnosti", ägar pri-zadevanja so oätna na razlicnih podroCjih, od etnologije do pu-blicistike. Vedno je ljubeznivo vodil Skedenjsko skupnost. Vse
ko se clovek zgublja."
Obrnil se je nato neposredno na predsednika krovnih organizacij in dejal: "Slovenski duhov-niki priznavamo vajino delo: bozja previdnost vaju je poslala v ta kraj in v ta cas. Slovenci smo konCno zdruzeni, slozno nasto-pamo s tistimi vrednotami, ki so nam skupne."
In Se: "Dragi prijatelji, pravijo, da je Jakomin l evicar: jaz pa vedno trdim, da Bog ni ustvaril ka-toliCana, komunista, ne Sloven-ca, a ustvaril je cloveka!”, je ja-sno zatrdil Skedenjski kaplan. "Dokler bomo kot ljudje oh-ranjali to vrednoto in se s soClo-vekom sreCevali na tem nivoju ter ustvarjali razmerje z drugim na temelju take humanosti, bo dobro in ne bo pomembno, ali si veren ali ne, ali vejameS v to ali ono.To je moja misel, to je moje naCelo in, Ce Bog da, upam, da ga bom lahko Se na-prej dosledno udejanjal", je skle-nil kaplan in Se dodal, da "taka priznanja ti dajejo elan in zave-st, da moraS delati naprej po tej poti in da dosledno nudiS lju-dem to, kar CutiS, in to, kar po-trebujejo."
Krovni organizaeiji sta nato Jakominu izrocili darilo, to je Zuljanovo sliko na lesu, ki upo-dabija Janeza Krstnika.
IG
Konferenca vojaskih duhovnikov
V organizaeiji vojaSkega vikariata Slovenske voj-ske in ameriSkega po-veljstva zveze NATO v Evropi se je v ponedeljek, 7. t.m., v Lju-bljani zaCela petdnevna med-narodna konferenca vodilnih vojaSkih duhovnikov in Skofov Clanic zveze NATO in Partnerst-va za mir. Konferenca, katere te-ma je (pre)oblikovanje vojaSke-
ga kaplanstva v kaplanstvo 21. stoletja, prvic poteka v Slove-niji, drzavi, ki je dober primer "izzivov, s katerimi se glede vojaSkega kaplanstva soocajo nove drzave," je povedal glavni kaplan ameriSkega poveljstva zveze NATO v Evropi, polkov-nik Vincent J. Inghilterra. Vo-jaSki vikar Slovenske vojske msgr. Joze Plut je dodal, da je bila prva mednarodna konferenca leta 1990 v Stuttgartu.
1. POSTNA NEDELJA
1	Mz 2,7-9; Ps 51; Rim 5,12-19; Mt 4,1-11
Z velikim veseljem stopamo vpostni das. Jezus je razodel virveselja vpokori, a predvsem v daiu krsta. S krstom nam ni samo izmil greh in krivdoprastarSev, ampak nas je sprejel z vid-nim znamenjem vode in besede za OCetove posinovljence ter zdmzil v eno, t. j. v Cerkev, da smo Bozje ljudstvo, skupnost verujofih (M 15; C 9).
Postni das nosi dvojno nalogo ali znaöaj: je spo-min krsta in pokora ali spreobmjenje, pravza-prav spreobraäanje, ki traja vse zivljenje. Je odkrivanje zavesti, da od krsta daljepripadamo Jezusu. Topane odpravi na mah naSe greSno-sti, ki nas napada po hudiäevih skuSnjavah, ki bi nas rade ujele v lazno svobodo od Boga, v pozabonaBoga. Tu jegreh, vnehvaleznosti do Boga. Je omama lazi, ki govori prastarSem in tudi nam: "Nikakorne bosta umrla! Vresnici Bogve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedlaznje-
ga (drevesa), odprle oü in bipostala kakorBog, poznala bi dobro in hudo". (1 Mz 2,4-5). Zaradi tega v postnem Casu bolj vneto posluSamo Bozjo besedo in se z veöjo goreC-nostjo posveCamo molitvi (B 109). Se posebej se obraCamona oltar, ki je podoba Jezusa. Pozi-vimo namreö CeSCenje Jezusa pod podobo kruha in vina. Leto evharistije, ki smo ga zaCe-li v oktobru 2004 in ga bomo zakljuäli okto-bra letos, naj nas vedno vodi v cerkev k bogo-sluzju, k sv. maSi in k prejemanju sv. obhajila. Mladi fan tje naj se ne obotavljajo sprejeti Jezu-sovo vabilo, da bipostali duhovniki. Po njih bo Jezus Se naprej dajal moC, zdravje, vero, ki sve-ti naSim ljudem in svetu v vedno zivljenje. Saj on celi rane naSe duSe, daje smisel celotnemu zivljenju.
Tudi pokora nas ofi$£uje, zadoSCuje, odpuSCa, ustvarja veselje. Pokora pa mora biti tudi zu-nanja, osebna in ne zasebna. Druziti nas mora v enost, da smemo oznanjati Jezusovo smrt, dokler ne pride (1 Kor 11,26). Spodbuja nas, da delamo dobro bliznjemu, ki je v stiski, ki je laten, bolan, tujec, potresenec.
Post in zdrzek od mesa vpostnem Casu, samo
zdrzekpa vsakpetek skozi celo leto, nista zaradi linije ali zdravja, kar pa dejansko tudi sta, marve£sta predvsem praviönostin mir, poSte-nostv javnem zivljenju, sta sodelovanje vpo-litiki in v gospodarstvu ter povsod tarn, kjer nas ljudje potrebujejo.
Bog je ustvaril Cloveka kot nekaj Cudovitega, a pritakuje naSe sodelovanje pri vseh svojih de-lih, ki naj jih Clovek spopolnjuje.
Zalpa Bog vedno spraSuje: Adam - Clovek, "Kje si?" (1 Mz 3,9), zato kerga pozabljamo. Njegov glas je kot oCitek, a obenem razodeva skrb OCe-ta, ki trpi zaradi lahkomiselnosti, ki prinaSa gorje vsem ljudem, prinaSa smrt. Sv. Pavel upo-rablja zelo hud stavek, ki namreCpravi, da je smrt kraljevala nad vsemi in Se kraljuje nad si-novi nepokorSCine.
Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju (Ef2,4), ne pusti Cloveka umreti, marveC nam je poslal drugega Adama, Jezusa Kristusa, ReSenika (1 Mz 3,15; Rim 5,12-21).
Evangelist, apostol Matej, poroCa o treh skuSnjavah, s katerimi je satan napadel Jezusa vpuSCavi. Verjetno se je to zgodilo vnotranjo-sti, v sreu in ne na treh zemljevidnih krajih.
Vsekakor se je zakljuCil svetopisemski besedni dvoboj, kjer se je satan moral, vsaj za nekaj Casa, umakniti s svojo lazjo in varanjem. Jezusa pa tolazijo angeli (Mt 4,1-11).
Satan je zvit. Ze Evo priliznjeno spraSuje, ali je Bogzares to in to povedal oziroma prepovedal. Zbudi radovednost in sumniCenje. Je lokav. Tudi Jezusa si privoSCi. Rad biga namreCodvr-nil od izpolnjevanja OCetove volje. Rad bi, da bi se predal kraljestvu, v katerem naj bi bilo vse nasiCeno z materialnimi dobrinami; kjer ni pomanjkanja in ne zrtev; kjer naj ne bo mo-goCne Bozje besede, ki zna nasititi tudi in predvsem duhovno.
Druga skuSnjava meri vblesteCe, Cudovito de-lovanje, ki naj se konCno uresniCi v politiCni svobodi, neodvisnosti od Rimljanov.
Tudi tretja skuSnjava, najhujSa, bi rada posta-vila satana na prvomesto terznjim bogastvo, uspeh, slavo.
Toda Jezus bo ostal vse zivljenje ubog, nezna-ten voCeh bogatinovin vladarjev. SamoBogu bo podlozen in sinovsko vdan. OCe Se danes priCa o njem: "Ta je moj ljubljeni Sin!" (Mt 3,17; Mr 1,11; Lk 3,21-22 in Se).
Krovni organizaeiji sta voscili k. Dusanu Jakominu ob jubileju
Na mnoga leta vedno z isto vnemo pri delu!
te lastnosti namigujejo gotovo k prepricanju, da Skedenjski kaplan nadaljuje delo velikih slo-venskih duhovnikov, kot so to bili Jakob Ukmar in Ivan Trinko. "DuSan Jakomin predstavlja moC optimizma, ki ga vsi potre-bujemo in s katerim kljubujemo nasprotovanjem", je poudaril Rudi PavSiC in se spomnil Jako-minovega priznanja delovanju krovnih organizacij za Casa sprejetja zaSCitnega zakona. "Hvala za vse, kar ste in kar bo-
ste delali za naSo skupnost", je sklenil PavSiC.
"VCasih smo mi, slovenski duhovniki na TrzaSkem nekaj posebnega, extra teritorialne-ga", je povedal slavljenec. "Bori-mo se s tezavami, ki jih imamo. Sami veste, kako je z du-hovniSkim poklicem. Skupno skuSamo reSiti probleme. Kot slovenski duhovniki smo pokli-cani, da dajemo naSemu narodu tiste nadrodnostne vrednote, ki so tako pomembne v tem Casu,
'Da, jaz verujem v Boga!"
Etty Hillesum (na sliki) je bila Judinja, ki se je pribliza-la krSCanstvu, s tem da je ostala Judinja. Njena zgodba povzema drzo, ki bi jo mi lahko imeli danes do vere. Umrla je v vojnem letu 1943. To je Cas, ki se nam lahko zdi res oddaljen, in vendar je to Cas, ki ima nekaj podobnosti z danaSnjim, ker se je prav takrat zaCelo Siriti vzduSje odsotnosti Boga, ki je tako znaCil-no za danaSnji Cas. Vendar ta zenska je bila verna in vesela svoje vere, tako, kakor je za nas vse enako moz-no: biti veseli svoje vere.
Etty Hillesum je eden najlepSih likov danaSnjega Clo-veStva. Septembra leta 1942 se je sedemindvajsetletna znaSla v zbirnem taboriSCu Westerboork na Holand-skem, kjer so nacisti zbirali Jude, preden so jih poslali v Oswiecim (Auschwitz). Prejela je dovoljenje, da se lahko vrne v Amsterdam za nekaj dni; ob tej prilozno-sti je spet sreCala prijatelja iz univerzitetnih let, v kate-rega se je bila tudi zaljubila. Tistemu prijatelju, ki ga Etty dolgo let ni sreCala, je zelela odkriti skrivnost, samo da ni vedela, kako bi to naredila. Pa se je opogumi-la in mu zaupala: "Da, razumeS, jaz verujem v Boga!" Namen naSega zivljenja, ko rastemo v veri, bi moral biti prav ta: priti do trenutka zivljenja, v katerem bi zmogli naSim bliznjim reCi v svobodi in neprisili:
"Glejte, jaz verujem!" Da bi to-rej uspeli priznati prijatelju in prija-teljici ali tudi le tistemu neznancu, ki ga sreCamo, ne da bi skrivali naSih Custev, kot da bi se tega sra-movali, da smo verni. Polozaj mla-de Judinje Etty ni bil lahek: bila je neverna, torej sekularizirana Judinja, kot je to bil njen prijatelj, vendar v preizkuSnji je odkrila vero prekoJezusovega lika, to je ob pre-
biranju evangelijev. Nekdanjemu prijatelju je odkrila oz. razodela to svojo novo versko razpolozenje.
Vera je dar, vendar treba je biti moCna osebnost, da jo lahko izpoveS, da v veri, ki je ljubezen, uresniCiS sebe v luCi nevidnega. Od kod prihaja to vCasih obCuteno razpolozenje manjvrednosti ali zapostavljenosti pri kristjanih? Ce si res kristjan, tega obCutka v svoji no-tranjosti nimaS, lahko ga povrSinsko zaznaS, ker se paC zavedaS, kako druzba dojema in reagira.
Ker je vera v dobi razuma bila in je ostala znanstveno nedokazljiva, zato je stvar Custvene pobozne drze, ne pa zivljenjska zavzetost za nekaj ali nekoga. V resnici se je ta kliSe moCno zasidral v zahodni kulturi, vsaj to-liko kot krSCanstvo. O tem pa naslednjiC.
NOVI
GLAS
Kristiani in druzba
10. februarja 2005
G. Giuseppe Baldas (foto DPD)
Goriski nadskof msgr. Dino De Antoni bo 14.
Zveliko evan-
geljskoinmi-	^
gnanst £ z zivo zagnanost|o v
riäka Cerkev v tem
tednu stopila v posebno bogat misijonski postni Cas.
Na tiskovni konferenci, kjer je zbrane uvodoma pozdra-vil urednik naäkofijskega tednika Voce Isontina Andrea Bellavite, je direktor Skofijskega misijonskega urada g. Giuseppe Baldas poudaril, da je post za naäe vernike obdodje setve. In potrebno je, je podCrtal, da tudi sredstva javnega ob-veSCanja pomagajo pri oz-nanjevanju misijonskih prizadevanj s senzibilizira-njem javnosti. Potreb je namreC veliko, naCrtov tudi, sredstev za njihovo ure-sniCitev pa vedno premalo.
V tednih, ki so pred nami, je äe povedal g. Baldas, bo vsaj 15 misijonarjevobiska-lo razna zupniäCa, Sole, sku-pine in druge forume, da bi lahko ljudem iz prve roke prinesli ziva priCevanja o svojem delu. Nekaj misijo-narjev naj bi priSlo tudi iz osrednje Slovenije, ki bi tako lahko spregovorili tudi naäim, slovenskim ver-nikom. Predvidevajo, da bo v letoSnjem postu okrog tri-sto sredanj.
Glavna tema sreCanja s Ca-snikarji pa je bil obisk goriSke-ga nadskofa msgr. Dina De An-tonija na SlonokoäCeni obali, kjer se bo naS nadpastir mudil od 14. do 21. februarja. Sam nadäkof je obrazlozil, da je bil njegov obisk v afriSkih krajih, kjer so prisotni misijonarji iz goriSke nadäkofije, na sporedu ze pred dvema letoma, a so ga
kraju Allayaokro, kjer se po 31 letih koncuje delo, kije bilo zaupano go-riäkemu misijonu v Skofiji Kossou. NavzoC bo tudi pri otvoritvi nove Sole v kraju Tie-pli. Se pred nekaj leti je msgr. De Antoni obiskal prostore, kamor so se otroci hodili Solat; o tem je povedal: "BivaliSCa naSih domaCih zi-vali so pogosto bolj dostojna od njihovih uCil-nic..." Sedaj se je, hvala Bogu, gradnja novih prostorov konCa-la, kar jebrezdvo-ma velika prido-bitev za krajevno prebivalstvo, za naSe misijonarje in sploh za goriSko Cerkev pa odliCno
zadoScenje. Msgr. De Antoni se sko-rajSnjega obiska srCno veseli, saj mu ta pomeni tudi dragoceno priloznost za soocanje z afriSko Cerkvijo, ki je "Cerkev na poti"; marsikate-ri vidik njenega zivljenja nam lahko marsikaj novega dopove in iz tega se lahko tudi sami marsiCesa nauCimo, je poudaril.
Direktor Skofijskega misijonskega urada g. Giuseppe Baldas je z veliko osebno zavzetostjo
zaradi civilne vojne, ki je iz-bruhnila leta 2002, in negoto-vih razmer kar naprej odlagali. Zdi pa se mi, da naSim misijo-narjem po petih letih le dol-gujem Se en obisk, je poudaril nadSkof, ki si srCno zeli tudi od blizu podpreti trud nesebiCnih Kristusovih oznanjevalcev. NadSkof je povedal, da bo pri-soten pri blagoslovitvi in iz-roCitvi namenu nove cerkve v
Msgr. Dino De Antoni (foto DPD)
februarja odpotoval na Slonokosceno obalo
misijonski postni cos!
orisal stanje, v ka-terem zivijo go-riSki misijonarji.
V zadnjih Casih dozivljajo po-membne pre-izkuSnje, ki jih postavljajo pred nove izzive, z druge strani pa tudi pripetljaje, ki jim od Casa do Casa jemljejo upanje v uCinkovito delo-vanje. Tudi zato zeli obisk nadSko-fa, ki ga bosta na poti spremljala g.
Baldas in arhitekt Leonardo Miani iz Vidma, vliti mi-sijonarjem novega upanja in mo-Ci. V ponedeljek,
14. t.m., bodo omenjeni "ro-marji" prispeli v Yamoussoukro, kjer jih bo gostil krajevni Skof msgr. Paul Simeon Ahouanan Djro; obiskali bodo novi misijon v kraju Morofe'.
Dne 15. t.m. bo nadSkof obiskal bolniSnico v kraju Kon-gouanou, kjer lezijo otroci in mladi z Burulijevo boleznijo. Naslednji dan bo msgr. De Antoni obiskal misijon Nimbo Bouake', ki ga od septembra 2002 nadzirajo uporniSke vojaSke enote. 17. t.m. bo nadSkof obiskal novo osnovno Solo v kraju Belleville, ki jo je postavila goriSka nadSkofija;
isti dan se bo sreCal tudi z go-riSkimi redovnicami, ki mate-rinsko skrbijo za 86 deklet, ki jim je vojno nasilje odvzelo do-stojanstvo. Nova Sola v kraju Tiepli bo uradno blagoslovlje-na 18. t.m., dan kasneje pa bo simboliCno blagoslovljen te-meljni kamen novega misijo-na v kraju Morofe'. VeC kot 30-letna izkuSnja goriSkih misijo-narjev v Skofiji Kossou se bo
uradno konCala 20. t.m. z blagoslovit-vijo nove cerkve (iz-delal jo je omenjeni arhitekt) v kraju Allayaokro. V ponedeljek, 21. t.m., se bo nadSkof po teh in Stevilnih drugih sre-Canjih vkrcal na letalo in dospel v Benetke pozno zveCer.
Prav je, da nadSkof obiSde naSe misijonarje, redovni-ce in laike, saj predstavlja vernike vse Skofije, ki jih podpirajo, je poudril g. Baldas. Pred nami je nov izziv, nov misijon. Dosedanje delo prepuäCajo misijonarji krajevnim duhovnikom, sami pa se odpravljajo pro-ti krajem, kjer Kristusa Se nihCe ni oznanjal. Odpo-tujemo z veseljem, novim zagonom, a ne brez skrbi, je dodal g. Baldas. Vernikov naSe Skofije je namreC nekaj veC kot 180.000; ti so se izkazali kot izredno ve-likoduSni. Kljub vsemu njihova podpora ne za-doäCa. Zato je g. Baldas v zadnjih mesecih prepoto-val Avstrijo in NemCijo in pri raznih vecjiti katoliSkih ustanovah ter tudi pri krajevnih upravah pridobil kar nekaj zagotovil in pri-spevkov za uspeSen zaCetek novih del. "Skrbimo nam-reC za bolne za AIDS-om in Bu-rulijem, za sirote in posiljena dekleta, postavljamo Sole, cerkve in druge strukture, v va-si prinaSamo elektriCno ener-gijo, borimo se proti lakoti... Potreb je Se in Se." Dobre volje tudi. Kdor zeli, lahko podpre prizadevanja misijonarjev z dragocenim prispevkom: mo-litvijo.
Danijel Devetak
Poslanica svetega oceta Janeza Pavla II. za postni cas 2005
"Kajti v tem je tvoje zivljenje in dolgost tvojih dni..." (5 Mz 30,20)
rage sestre in bratje!
1.	Postni Cas se nam vsako leto ponuja kot po-sebna priloznost za poglobitev molitve in za opravljanje spokor-nih del, oboje pa odpira naSa sr-ca za ponizno sprejemanje Bozje volje.
Postni Cas je duhovna pot pripra-ve na praznik smrti in vstajenja Jezusa Kristusa, ki se udejanja s poglobljenim branjem Bozje be-sede in z velikoduSnimi deli lju-bezni do bliznjih.
Dragi bratje in sestre, v tem letu bi rad opozoril na bolj kot kdaj koli prej aktualno temo, o kateri govori tudi 5. Mojzesova knjiga: "... Kajti v tem je tvoje zivljenje in dolgost tvojih dni..." (5 Mz 30, 20). S temi besedami Mojzes na-govarja svoje ljudstvo, ko ga v moabski dezeli vabi v zavezo z Gospodom:"..., da boS zivel ti in tvoj zarod, tako da ljubiS Gospo-da, svojega Boga, posluSaS njegov glas in se ga drziS" (5 Mz 30, 19-20). Zvestoba zavezi z Bogom Iz-raelcem zagotavlja njihovo pri-hodnost:"... Kajti v tem je tvoje zivljenje in dolgost tvojih dni, ki jih smeS preziveti v dezeli, za ka-tero je Gospod prisegel tvojim oCetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jim jo bo dal" (5 Mz 30, 20). V bibliCnem smislu je starost znamenje milostne Bozje naklonjenosti Cloveku, dolgo zivljenje pa poseben Bozji dar. Vabim vas, da v letoSnjem postu razmiSljate o tej temi z name-nom, da bi poglobili zavest o vlo-gi ostarelih ljudi v druzbi in v Cerkvi ter jih ljubeCe sprejeli. Raz-voj znanosti in medicine je v
zadnjem Casu pripomogel k po-daljSanju CloveSkega zivljenja, po-slediCno pa tudi k porastu Stevila starejSih ljudi, zato je naSa nalo-ga, da smo posebej pozorni na t.
1. "tretje zivljenjsko obdobje", da bodo starostniki delezni potreb-ne pomoCi in se bodo lahko pol-no vkljuCili v druzbo. Naloga vseh vernih, Se posebej pa cerkve-nih skupnosti na Zahodu, kjer je omenjeni problem precej pereC, je skrb za Stare ljudi v njihovih razliCnih tezavah in potrebah.
2. CloveSko zivljenje je dragocen dar, ki ga moramo spoStovati in braniti v celotnem razvojnem loku. Peta Bozja zapoved: "Ne ubijaj!" zahteva spoStovanje in ohranjanje CloveSkega zivljenja od spoCetja do njegovega narav-nega konca. Zapoved velja tudi takrat, ko se pojavijo bolezni in ko telesna onemoglost moCno ovira Clovekovo samostojnost. Za tistega, ki zmore spokojno spreje-ti svojo starost z vsemi neizogib-nimi tegobami v luCi vere, je da-ni trenutek zivljenja dragocena priloznost za globlje spoznanje in razumevanje skrivnosti kriza, ki daje CloveSki eksistenci do-konCen smisel.
Ostareli ljudje potrebujejo razumevanje in pomoC, zato bi na tem mestu rad izrazil svoje spoStovanje vsem, ki se ze odzi-vajo in posveCajo tovrstnim po-trebam, rad pa bi spodbudil in opogumil tudi druge ljudi dobre volje, naj v prihajajoCem post-nem Casu po svojih moCeh kaj storijo na tem podroCju. Tako mnogi starejSi ljudje ne bodo veC Cutili, da so v breme tako skupno-
sti kot tudi svoji druzini. Osamlje-nost namreC vodi v izolacijo in v maloduSje.
Potrebno je, da se v javnem mnenju utrdi zavest, da so stari ljudje dragocen zaklad, zato si moramo prizadevati za izboljSave na podroCju finanCnih pomoCi in zakonov, ki te starostne skupi-ne na noben naCin ne izklju-Cujejo iz druzbenega zivljenja. Dejansko se je druzba v zadnjih desetletjih z veliko pozornostjo posveCala razliCnim potrebam starostnikov, pa tudi medicina je razvila mnoge paliativne terapije, ki so se izkazale kot koristne tudi za kroniCne bolnike.
3.	Tretje zivljenjsko obdobje ponuja starostnikom veC prostega Casa, ki ga lahko izkoristijo kot priloznost za refleksijo o temelj-nih zivljenjskih vpraSanjih, za ka-tera prej zaradi drugih nujnih in neodlozljivih obveznosti in inte-resov ni bilo Casa. Zavedanje, da se priblizuje dovrSitev njihovega zivljenja, starostnike spodbuja, da se usmerijo k bistvenemu in traj-nemu, k temu, kar se je kljub vsemu skozi minevanje let ohranilo. Prav zaradi polozaja, v katerem se ostareli ljudje nahajajo, jim pri-pada posebna vloga v druzbi: Ce drzi, da Clovek zivi iz dediSCine prednikov in da je njegova pri-hodnost odvisna od naCina, kako je bil vzgojen v kulturnih vred-notah druzbe, ki ji pripada, po-tem lahko modrost in izkuSenost starih ljudi pripomoreta svoj de-lez k vedno bolj popolni civiliza-ciji.
Kako pomembno je odkritje, da se razliCne generacije medseboj-
no lahko bogatijo! Tudi letoSnji postni Cas nas z jasnim klicem k spreobrnjenju in k solidarnosti spodbuja k razmisleku o po-membnih temah za nas vse. Kaj bi se zgodilo, Ce bi se Bozje ljudstvo prepustilo posvetnemu raz-miäljanju, da so naSi ostareli bratje in sestre za nas nekoristni, ker jih starost in bolezen moCno ovirata v sposobnosti za samo-stojno zivljenje? Kako drugaCna pa je skupnost, ki - zaCenSi v druzini - goji drzo odprtosti in sprejemanja starostnikov!
4.	Drage sestre in bratje, v tem po-stnem Casu s pomoCjo Bozje bese-de premiSljujmo, kako pomembno je, da vsaka skupnost z lju-beCim razumevanjem stoji ob strani vsem, ki se starajo. Poleg tega je treba z zaupanjem slediti skrivnosti smrti, da se bo naäe dokonCno sreCanje z Gospodom zgodilo v notranjem miru in v za-vesti, da nas vse On, "ki nas je stkal v materinem telesu" (prim. Ps 139, 13b) in ki nas zeli "po svoji podobi" (prim 1 Mz 1, 26), sprejema.
Marija, naäa spremljevalka na poti v postnem Casu, vodi vse ve-rujoCe, äe posebej pa stare ljudi, k vedno globljemu spoznanju krizanega in vstalega Kristusa, ki je dokonCni temelj naäega bi-vanja. Ti, zvesta sluzabnica svojega Bozjega Sina, bodi nam skupaj s svetima Joahimom in Ano pri-proänjica "zdaj in bo naäi smrtni uri".
Vsem podeljujem svoj apostolski blagoslov!
Pape2 Janez Pavel II.
Pievedla: Barbara Baloh
Kratke
Postni govor po Radiu Trst A
V	postnem casu Radio Trst A dvakrat tedensko oddaja postna razmisljanja. Tudi letos bodo na sporedu vsak torek in petek, ob 18.45. Letosnji niz bodo oblikovali primorski bogoslovci in njihov spiritual, prof. dr. Primoz Krecic. Ta bo v petek, 11. februarja, ko bo na sporedu prvi nagovor, tudi uvedel niz, ki bo letos uglasen na evharisticno leto. Papez je namrec oktobra lani razglasil to leto za leto evharistije. S tem je Janez Pavel drugi zelel izpostaviti predvsem srediscni pomen evharistije v dozivljanju in izpricevanju vere, saj gre za zakrament s katerim smo lahko delezni Jezusove osebne prisotnosti. V evharisticnem letu naj bi razvili in poglobili evharisticno duhovnosttudi v vsakdanjem zivljenju. Zanimivatematorej, ki jo bodo v mesecu februarju poglabljali naslednji bogoslovci: Aljosa Vodopivec, ki je doma iz Izole in obiskuje drugi letnik, bo v torek, 15. februarja, govoril natemoMane nobiscum Domine, tretjo oddajo iz niza, v petek 18. februarja, bo oblikoval Bor Seusek, kije doma iz Kopra in obiskuje prvi letnik bogoslovja. Govoril bo na temo Evharistija kot daritev. V torek, 22. februarja, pa bo govoril Marko Sabotic, ki je doma iz Borjane na Tolminskem in obiskuje drugi letnik, njegovo razmisljanje nosi naslov Evharistija in Bozje usmiljenje. V petek, 25. februarja, pa bo poslusalce nagovoril Andrej Voncina, ki obiskuje drugi letnik in je doma iz Prvacine. Govoril pa bo na temo Evharisticna skupnost - dvorana zadnje vecerje. To so torej postni govori za mesec februar, marcne pa bomo napovedali, konec meseca.
Mesecna konferenca v Nabrezini
Tokrat se je tradicionalna mesecna konferenca v Nabrezini odvijala ze v samem zacetku meseca. Tokratni gost je bil pnevmologdr. Franko Krizmancic, ki nam je govoril o pljucnih boleznih. Glavnino svojega predavanjaje vsmeril vastmo, kije danes zelo razsirjena. Ta bolezen, kateri so do pred kratkim posvecali zelo malo pozornosti, danes prizadene predvsem olade in najmlajse in to v dezelah z visokim zivljenskim standardom, kjer je prebivalstvo premehkuzeno. Sele zadnjih deset, dvajset let so se zlasti pnevmologi zaceli znanstveno ukvarjati s to boleznijo in z vzroki njene povzrocitve. Astma pri pacientih povzroca krcenje pljucnih misic in s tem tezave pri dihanjku. Vzroki so mnogoteri: od raznih bacilov v zraku, onesnazenja zraku, raznih konservantov v hrani ali pijaci itd. Potrebno je, da se v primeru obolelosti cimprej zglasimo pri zdravniku, ker je bolezen, ce ne povsem ozdravljiva vsaj jo lahko s primernim zdravljanjem omilimo.
Zadovoljivo stevilo poslusalcev je z zanimanjem sledilo predavanju in s svojimi posegi obogatilo samo predavanje, mislim v zadovoljstvo predavatelju in domacemu neutrudnemu zupniku Breclju. Sledila je obicajna druzabnost, kjer smo se se dolgo zadrzali v prijetnem razgovoru. NK
• y-|	NOVI
6	10.	februarja	2005	uonska	glas
Kratke
Knjiga prof. Tatjane Rojc v Centru Studium
Msgr. Oskar Simcic, prof. Cristina Benussi, dr. Marjeta Kranner in seveda avtorica prof. Tatjana Rojc so minuli petek, 4. t.m., v Gorici sooblikovali prijeten kulturni vecer ob predstavitvi knjige Le lettere slovene dalle origini all’eta’ contemporanea, ki je nedavno izsla pri GMD.
Goriziani&Novogoricani v Kulturnem centru
Prejsnji petek so v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuz predstavili publikacijo Goriziani&Novogoricani, o kateri se v zadnjih tednih veliko govori. Predstavitev knjige, ki so si jo zamislili pri goriski oglasevalski agenciji Punktone in predstavlja navadne ljudi na obeh straneh meje, je vodil znani sportni novinar Bruno Pizzul. Goriski zupan Vittorio Brancati je na predstavitvi povedal, da so ga v knjigi poleg dobrih fotografij presenetile zlasti razlicne misli. Zupan mestne obcine Nova Gorica Mirko Brulc pa je pohvalil predvsem pristnost zbranih pricevanj. 0 nastanku dela in navdusenju pri pripravi publikacije sta spregovorila tudi avtorja Andrea Cossovel in Valentino Casarsa. Sam Pizzul je ugotovil, da sejesele kot odrasel, dalec od rodne Goriske, zavedel bogatega okolja, v katerem je zivel kot otrok.
Skupnost druzin Soncnica: predavanja 2005
Skupnost druzin Soncnica prireja tudi letos niz stirih predavanj v domu Franc Mocnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici. Tema prvega srecanja bo Kako otroku-mladostniku postavljamo meje. Govorila bo mag. Marinka Pahole, univerzitetna diplomirana pedagoginja; na Klinicnem oddelku za mentalno zdravje v Ljubljani se ukvarja s psihodramo mladostnikov in odraslih. Od leta 1998 vodi solo za starse Upajmosi biti starsi, ki jo je zacel p. Christian Gostecnik. Na goriskem veceru 16. t.m. ob 20.30 bo govorila o razvajenosti in odgovornosti otrok in mladih.
SSG: Gospodicna Julija v Kulturnem domu
Strindbergova drama Gospodicna Julija je v izvedbi Slovenskega stalnega gledalisca in reziji Vinka Moderndorferja razkrila svojo mracno vsebino tudi goriskim ponedeljkovim (Red A) in torkovim abonentom (Red B in T z italijanskimi nadnapisi) ter obcasnim gledalcem, ki so setokrat, 24. in 25.januarja, zbrali v goriskem Kulturnem domu v vecjem stevilu. Sodec po koncnem ploskanju, so predstavo o pogubni ljubezni med ambicioznim, trdosrcnim sluzabnikom Jeanom in razvajeno, trmoglavo grajsko gospodicno Julijo, ki se pravzaprav razrasca v vecni boj med moskim in zensko in njunimi razlicnimi pogledi na ljubezen, custva in zivljenje nasploh, dobro sprejeli in cenili delo nasih gledaliscnikov. Pogoji in vzdusje, v katerih nastajajo letosnje gledaliske predstave SSG niso ravno najbolj idilicni, kar se odraza v, po sili razmer, komorni izbiri predvajanih gledaliskih del, pa tudi v nekaterih zelo ostrih ocenah gledaliskih kritikov. Svedskega dramatika Strindberga in njegovo razgaljanje cloveskih slabosti so lahko vsaj delno spoznali tudi nasi visjesolci, ki so si Gospodicno Julijo ogledali v sredo, 26. t.m., v isti dvorani v abonmaju Moje gledalisce v okviru Goriskega vrtiljaka.
Gledaliske predstave za nase male in velike solarje prireja, kot znano, ze osmo leto Kulturni center Lojze Bratuz ob pomoci SNG Nova Gorica in sodelovanju goriskega Kulturnega doma ter SSG Trst.
Povsetova komedija v KCLB
Koncnoje Iskrivi smeh na ustih vseh, niz veseloiger ljubiteljskih odrov v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuz in Zveze slovenske katoliske prosvete, priklical v veliko dvorano KCLB kar lepo stevilo ljudi, kljub temu da je po goriskih ulicah pust ze razkazoval svoje letosnje vozove in maske. Gost poznega nedeljskega popoldneva, 30. januarja, je bil dramski odsek PD Standrez, ki je goriskemu obcinstvu podaril dve uri preserne zabave s svojo najnovejso odrsko uprizoritvijo, izvirno komedijo Za blagoslov in rdece zvezde, ki jo je Janez Povse spisal za standreske igralce ob 40-letnici neprekinjenega delovanja standreske dramskeskupine in je odrski krstv reziji igralcaSNG Nova Gorica Jozeta Hrovata uspesno prestala v soboto, 22. januarja, v zupnijski dvorani A. Gregorcic v Standrezu. Izvajalci so na lepem goriskem odru, katerega okusnost in funkcionalnost je pohvalilo ze marsikatero poklicno gledalisce, razbremenjeni premierske zivcnosti, sprosceno in ucinkovito, v zivahnem humornem kljucu prikazali komedijski spiet, v katerem se zrcalijo nasi pritlehni zamejski prepiri in vsiljeno prijazni odnosi, ki se bodo ob prvem hladnejsem pisu spet razblinili in nas bodo razlicna ideoloska nacela ponovno locila. Hvalezni gledalci so standreske izvajalce nagradili z iskrenim ploskanjem in s tem potrdili navezanost in ponos, ki ju obcutijo do nasih zlahtnih komedijantov in njihovega prizadevnega ustvarjanja na odrskih deskah.
MTWSfffll Clani drusva Sabotin so se nanj pripravljali od oktobra lani
Preko devetdeset mask okoli stmavrskega voza
Pisani veseljak pust je letos na vrata potrkal iz-redno zgodaj. Prvi pust-ni sprevod je namreC Sei skozi goriSke ulice ze v nedeljo, 30. januarja. Vozov je bilo sedem, skupin pa kar trinajst. Med vo-zovi si je prvo mesto priboril voz "Guliverjeva potovanja" iz Starancana, na vsekakor ugledno drugo mesto pa se je uvrstil Stmavrski "Nikoli v riServi" kulturnega druStva Sabotin, ki pa je bil po Stevilu mask med vsemi najStevilnejSi; okoli voza je rajalo priblizno devetdeset In-dijancev. "Mask bi bilo veC kot devetdeset - je priznal zelo aktiven Clan druStva, Valentin Devinar - Ce jih ne bi nekaterih gripa spravila v posteljo. Kar se tiCe ostalih slovenskih vozov, se je na tretje mesto uvrstila Medja vas z "Indijo Koroman-dijo", na Cetrto pa Gabrje s "Kriegei beer". Sedmo mesto je osvojil voz iz Praprota "Glo-ba tu, globa tam, brez vozniSke v novi dan".
Stmavrci nastopajo na pustnih sprevodih ze Sesto leto zapore-doma. "Vsako leto izberemo kot tematiko en narod - nam je razlozil Devinar -, tako da je letos izbira padla na ameriSke Indijance. V ta voz smo vlozili ogromno truda, zato smo tega drugega mesta izredno zado-voljni. Hvalezni smo tudi vsem ljudem, ki so nam poma-gali, da smo dosegli tako do-ber rezultat. Poleg Stmavrcev
-	je nadaljeval Clan druStva Sabotin - so nam priSli na po-moC tudi ljudje iz sosednjih vasi in celo iz Gorice."
Poleg truda so Stmavrci za ta
pust vlozili tudi veliko Casa. Kot nam je povedal Valentin, so se prve seje dejansko zaCele ze oktobra, s konkretnim de-lom pa so startali nekje v polo-vici novembra. Voz je ustvarja-
10 priblizno deset ljudi, ki so se vsak vecer vrstili za cela dva meseca. Punce iz Stmavra so si vzele odgovornost Sivanja oblek, na pomoC pa so jim priSla tudi dekleta iz Rupe in Steverjana. "Velikih tezav pri pripravljanju voza nismo ime-
11 - je izjavil Devinar - kajti vreme je bilo prizanesljivo. Prava zima se je pokazala le v zadnjem tednu dela, tako da nam je zadnji dan (delali so do veCera pred sprevodom) zmr-
zovala barva. Poleg tega nam je malo puSCala streha, a vse smo uspeli popraviti v Casu."
V	soboto, 5. februarja, se je Stmavrski voz podal na dolgo pot do OpCin, kjer je nastopil na sprevodu, ki ga ze osemin-trideseto leto organizira odbor KraSkega pusta. Tudi tukaj so Indijanci dosegli drugo mesto. Vzeli si niso niti enega dneva poCitka in so svoj voz ponovno razkazovali v nedeljo, tokrat Stevilni in navduSeni publiki, ki je spremljala pustni sprevod v Sovodnjah. Komisija je od-loCila, da je, med Sestimi na-stopajoCimi vozovi, Stmavrski najboljSi in ga postavila na naj-viSjo stopniCko lestvice. Za
njim so se uvrstili vozovi "Spidy baby futur bus" iz So-vodenj, "Globa tu, globa tam, brez vozniSke v novi dan" iz Praprota, "Casino - casino'" druStva BriSki griC iz Steverjana, "Delamo za vas" druStva ZupanCiC iz Standreza in "Ga-brski birr" iz Gabrij.
"Ta zmaga nam je v velik ponos - je povedal Valentin Devinar - veseli pa smo tudi, da smo se zabavali in predvsem, da smo zabavali publiko." Glede na to, da so bili Stmavrci prisotni na treh povorkah, imajo pravico, da tekmujejo za osvojitev pokala goriSke pok-rajine. Vse kaze, da bodo tudi na tej lestvici zelo visoko.
Dramski odsek PD Standrez gost v Ljubljani
Stara garda osvojila gledalce iz prestolnice
Lepa, intimna dvorana Sentjakobskega gleda-liSCa z lesenim stropom se je v soboto, 5. t.m., napolni-la z ljubljanskimi gledalci, ki so "gledaliSko" bolj razvajeni, saj imajo vrsto dobrih gleda-liSC z zelo kakovostnimi po-nudbami, in z radovednostjo priCakala nastop dramskega odseka PD Standrez, ki se je v svojem jubilejnem 40. letu delovanja predstavil z delom Aida Nicolaja Stara garda v pro-dorni reziji Janeza Starine, od letoSnje sezone Clana Mestne-
ga gledaliäCa ljubljanskega. NaSi trije najzlahtnejSi kome-dijanti so Sentjakobskemu gle-daliscu, s svojimi nad osemde-setimi leti obstoja naj starejSe-mu amaterskemu repertoarne-mu gledaliäCu v Evropi, vrnili obisk. To zelo priljubljeno lju-bljansko ljubiteljsko gledalisce, v katerem so pod izkuSenimi poklicnimi reziserji in tehniC-nim vodstvom svoje prve odr-ske stopinjice drobili marsika-teri, pozneje vrhunski poklicni igralci, je gostovalo prviC v za-mejstvu lani junija, v Stan-
drezu v nizu GledaliSCe pod zvezdami s Cudovito predstavo MatiCek se zeni v reziji Mileta Koruna.
Majda Zavadlav, BozidarTabaj in Marko Brajnik so s svojo iz-bruSeno igro prepriCali in osvojili tudi ljubljansko publiko, med katero je bilo veliko mladih, tudi igralcev iz do-maüe gledaliSke hiSe. Grenka vsebina s humornimi odtenki, na katere so se gledalci odziva-li s smehom, je s svojo spo-rodlnostjo in komunikativno-stjo naredila mocan vtis na publiko, ki je izvajalce nagradila s toplim ploskanjem. Predsed-nica DruStva Sentjakobsko gle-daliSCe Rajka Gerbajs se je igralcem iskreno zahvalila in izrazila zeljo, da bi se iz tega prvega stika stkala trdna vez, ki
skih tleh. Premieri 5. oktobra lanskega leta so sledile zelo uspeSne ponovitve na razliC-nih slovenskih odrih; goriSka,
v	Cetrtek, 27. januarja, je bila ze 47.
Glasbena pravljica ob pom-lajeni Rozmanovi vsebinski obliki in glasbeni obdelavi Igorja Leonardija, ki je vanjo vpletel najrazliCnejSe ritme, od rapa do CaCaCaja, in plesnih korakih Mojce Horvat ter zelo prijetni scenografski podlagi Irene Pivke je navduSila uCen-ce in tudi njihove profesorje s svojo v rastoci zivahnosti raz-pletajoCo se vsebino. V pozna-ni pravljiCni razplet je bilo vpetih kar precej ironicno hu-domuSnih trenutkov, zaradi katerih je bila celota Se bolj
bi z vzajemnimi gostovanji trajno povezovala StandreSke in Sentjakobske igralce. Isto misel sta po predstavi, na go-stoljubni pogostitvi, poudarila tudi Kajetan Bajt, Sentjakobski igralec s Steverjanskimi kore-ninami, ki je bil prvi vezni Clen med StandreSkim dram-skim odsekom in temi ljubljanskimi komedijanti, in Marko Brajnik, predsednik PD Standrez.
Kot vselej je StandreSke igralce spremljala svojemu delu zelo predana zakulisna ekipa, ki je omogoCila tekoC, brezhiben odrski nastop, prvi v najbolj prestiznem ljubiteljskem gle-daliScu v Sloveniji, kamor ne zaidejo tako zlahka druge lju-biteljske skupine.
ne
prikupna in duhovita. V pogo-stih pevskih odlomkih se je s svojim moCnim glasom najbolj uCinkovito odrezal Da-nijel Malalan v zelo prikladni vlogi carovnika BrdavSka, ki se tako objestno poteguje za roko Se otroSko uporniSke kraljiCi-ne Marjetice.
Likovno podobo predstave so odlikovali tudi kostumi Alana Hranitelja, ki so v svoji humor-ni eklektienosti spajali dvorni "renesanCni" stil z naCinom oblaCenja naSih najstnikov.
Od te za uho in oko privlaCne pravljiCne vsebine naj si naSi srednjeSolci zapomnijo predvsem maCji moto, saj jim bo Se kako dobrodoSel pri Solskem delu!
nc
Goriski vrtiljak / Abonma za mlade
Vse je mogoce, ce se le hoce!
Tako je spodbudno geslo premetenega obutega maCka v istoimenskem muzikalu, ki ga je naSim srednjeSolcem, uCencem SS Ivan Trinko iz Gorice in Do-berdoba, v Abonmaju za mlade pod okriljem GoriSkega vrtiljaka uprizoril Spas teater iz MengSa. MatjazJavSnik Mojca Funkl, AljoSa KovaCiC, MaruSa Geymayer Oblak, UroS Smolej, igralci iz raznih znanih lju-bljanskih gledaliSkih hiS, in
naS "svobodni" igralec Danijel Malalan, pred nekaj sezonami Clan SSG, so v blesteCi, domi-selni reziji najbolj nepred-vidljivega slovenskega rezi-serja Vita Tauferja, ki ima na osebnem spisku kopico priz-nanj in nagrad, izoblikovali znano pravljiCno zgodbico o ubogem mlinarjevem sinu in njegovem prebrisanem maCku v inaCici priznanega gleda-liSkega ustvarjalca in pesnika Andreja Rozmana Roze. Pravzaprav je to prvi muzikal za otroke, uresniCen na sloven-
r r'.n1 j s
lö'iiSfÄ|Ä ||| d vtä
Vsak dan preberite svezi slovenski tisk v
Foto Bumbaca
NOVI
GLAS
Bogato delovanje v duhovniji sv. Ivana v Gorici
Trije dogodki in napoved
Obisk otrok z Vrha sv. Mihaela
Skupina otrok z Vrha sv. Mihaela je 30. januarja s petjem ob spremljavi harmonija, flavte in kitare prav prisrcno popestrila jutranjo nedeljsko maäo v cerk-vi sv. Ivana, ki jo je daroval p. Mirko Pelicon. Masa ob koncu boziCnega casa je bila namenje-
na zlasti otrokom, ki so se je udelezili v velikem Stevilu. Po evharisticnem slavju so gostje prikazali v bliznjem domu
O davku za odvoz smeti
V sredo, 26. januarja, je zasedal obcinski svet v Sovodnjah. Seja je bila sklicana na predlog petih svetnikov liste Zdruzeni, ki so v razpravo predlozili osnutek skle-pa, ki naj bi vplival na zrnanjsevanje koliäne proizvede-nih odpadkov, in torej na znizanje skupnega stroäka storit-ve. Svetniki so predlagali viSji po-pust (15-20%) na davku za odvoz in uni&vanje odpadkov ter da se popust prizna tudi gospodinjst-vom, ki kuhinjske in druge or-ganske odpadke kompostirajo v gnojiSäh ali doma izdelanih po-sodah. Na ta nacin bi obünska uprava dodatno spodbudila obCane, da bi §e bolj zavestno skr-beli za smotrno ravnanje z od-
Po decembrskem oddihu so v Mladinsko sobo Feiglove knjiznice v Gorici spet lahkotno pridrobile OtroSke urice v ponedeljek, 31. januarja. Na tokratnem pravljiCnem popold-nevu se je kljub gripi, ki razsaja med mal£ki v vrtcih in Solah in jih priklepa na domaCe postelje, zbralo nad Stirideset otrok in tudi nekaj mamic, nonic in nonotov, ki so rade volje prisluhnili nezni zgodbici z naslovom A veS, koliko te imam rad? Pravzaprav se je pri-povedovanje prelilo v pravi drob-cenprizorCek. Katja Ozbot, absol-ventka na PedagoSki fakulteti v Trstu z ve£ izkuSnjami vzgojnega dela z otroki, je pripovedovala in
Franca MoCnika igrico z naslovom Oprosti, sestrica, rad te imam.
Skupina mladih Srbov na obisku
V petek, 4. t.m., je bila na obisku v duhovniji sv. Ivana v Gorici skupina dvanajstih mladih iz Srbije (na sliki). Spregovorili so zbrani goriSki mladini o
svoji izkusnji vojne na Baikanu in o pogledih na spravo med balkanskimi narodi. V domu Franc Mocnik se je nato razv-
padki. Koncni rezultat bi bil manjSi stroSek za storitev in manjäa obremenitev okolja. V tem smislu bi bilo treba spreme-niti oziroma dopolniti obcinski pravilnik.
Zal je bil predlog zavrnjen z ar-gumenti na zelo majavih nogah, CeS da ni bilo materialnega Casa, da bi izvedljivost predloga preve-rili in da je odprto vpraSanje fi-nancnega kritja. Namesto predloga opozicijske skupine je veCi-na odobrila predlog sklepa upra-ve o poviSanju popusta, z dose-danjih 5 na 10 odstotkov, a samo za tista gospodinjstva, ki upora-bljajo industrijske biokompo-sterje.
Ugotavljamo, da je obänska uprava zapravila priloznost, da tudi v odnosu do drugih obCin dokaze, da je - po vecletnib priza-devanjih za zaprtje sezigalnice -
povezovala pravljiCni spiet, njeni sestriCni, Sestnajstletna Sara, dijakinja znanstveno tehnoloSke smeri na goriSkem licejskem po-lu, ter njena sestra Martina, dru-goSolka SS Ivan Trinko, vneta obi-skovalka GledaliSkega cicikluba iz Sovodenj, pa sta, obleCeni v zajCka - kostuma jima je seSila no-na - , z razpiranjem rok, s sto-panjem na prste, stegovanjem in skakljanjem prikazali, kako zelo se imata radi zajCji sestrici. V do-gajanje je Katja spretno pritegni-la tudi otroke, ki so se zivahno od-zivali njenim spodbudam in ob koncu kratke pripovedi skupaj z zajCkoma tudi zarajali in lepo za-peli pesmico Mi se imamo radi.
nel ploden pogovor med prisot-nimi o aktualnosti sprave tudi pri nas. V Gorico so mladi Srbi priSli v sklopu projekta 484 za pomoC umsko prizadetim otrokom, da bi videli, kako bi lahko posegli v hudih razme-rah v svoji domovini. V Srbiji namreC obstajajo Stevilne umo-bolnice, ki so se po krvavih do-
godkih balkanske vojne kar na-polnile. Zivljenje v omenjenih ustanovah je res tezko, mladi pa bi radi kaj ukrenili.
odlo&na aktivno prispevati k razreSevanju aktualnega vpra-Sanja.
Odobreni sklep pa je diskrimi-nanten do tistih gospodinjstev, ki ze vrsto let v grapah (gnojiSäh) in drugaCe predelujejo kuhinjske odpadke v kompost ter imajo vso pravico do enakih olajSav. Nave-den je bil tudi podatek, da Stevil-ne obäne tako ugodnost ze priz-navajo in da bi Sovodnje ne bile, glede tega, poseben ali nov pri-mer, tudi ker zakon Ronchi spe-cificno ne doloOa, kakSne morajo biti naprave za kompostiranje. Sklicevanje, da ni bilo material-
Srecanje je bilo zelo sproS&no in lepo. Vsi, katolicani in pravo-slavni, so na koncu srecanja skupno zmolili o&naä.
Dan za Zivljenje Tudi pri sv. Ivanu, kot v drugih zupnijah, so v nedeljo, 6. t.m., praznovali Dan za zivljenje. Pri nagovoru med maSo je p. Mirko povezal vsebino Bozje besede, ki nas vabi k odgovor-nemu sooblikovanju skupnosti in druzbe, v kateri zivimo, z od-govornostjo do Zivljenja, po-sebno do tistih mater in Ijudi, ki so zaradi nosecnosti v stiskah. Po maSi so predstavnice SrediSCa za pomoc* zivljenju (CAV) nudile prisotnim trobentice in tako nabi-rale prispevke za potre-be mater, ki so se od-loäle, da ne bodo prekinile nosecnosti. Msgr. Uran bo vodil duhovno obnovo V petek, 25., in soboto, 26. t.m., bo ljubljanski nadSkof in slovenski metropolit msgr. Alojz Uran vodil duhovno obnovo za goriäko me-stno duhovnijo sv. Ivana. Program bo objavljen v na-slednji stevilki Novega glasa. Posebno verniki v mestu prisrC-no vabljeni!
nega Casa za preverjanje, pa je iz trte izvito, saj obstaja moznost samoizjave obCanov, kar je nova oblika gradnje in utrjevanja od-nosov in medsebojnega zau-panja med obcani in obänsko upravo.
Sicer pa je obdnska uprava z no-vim letom poskrbela za drugaC-no presenecenje. S sklepoma obcinskega odbora je od 19. ja-nuarja namrec za 25 procentov povisala prav davek za odvoz odpadkov in davek na neprernicni-ne (ICI). O ferner so ze prejänje dni poroCali italijanski mediji.
ZdruZeni-Sovodnje obSoä
Obvestila
Skofijska druiinska pastorala in Forum druzinskih zdruzenj prirejata v soboto, 12. februarja, ob 16. uri v Avditoriju Fogar v Gorici srecanje na temo "Zdravstveno vodena oploditev: zdravstveni, pravni in eticni vidiki”. Predavatelji: dr. Stefano Martinoili, prof. Gabriella Burba, g. Franco Gismano. Vabljeni! Rumitarski jus vljudno vabi na premiero dokumentarnega filma Na gorici drevo raste v reziji Vesne Humar, koprodukcija Vitel-Rumitarski jus. Prireditev bo v Kulturnem domu v Gorici 14. t.m. ob 20.30. Vabljeni!
Prosvetno druätvo Rupa-Pec prireja kulturni vecer v sredo, 16. februarja 2005, ob 20.30. Nastopili bodo otroski in mesani pevski zbor Rupa-Pec ter recitatorji. Castni govornik bo casnikar Vlado Klemse. Vabljeni.
DruStvo Tr2iC v sodelovanju z odbornistvom za kulturo obcine Trzic prireja v cetrtek, 17. t.m., ob 20.30 v obcinskem gledaliscu v Trzicu Presernovo proslavo. To bo priloznost za srecanje s trzaskim pisateljem Borisom Pahorjem. Vecer bo vodila prof. Tatjana Rojc. Sodeluje mesani pevski zbor Vox 13 iz Kamnika. Vabljeni! Praznik sv. Valentina v Stmavru bo naslednji konec tedna, v soboto, 19. t.m. Na vecernem kulturnem programu sta nastop domacega in gostujocega zbora iz Solkana ter otvoritev razstave Ko zazivita kamen in les. V nedeljo, 20. t.m., pa bosta tradicionalna masa ob 14.30 in nastop pihalnega orkestra Goriska Brda z veselico. Vse bo potekalo v soli. Organizator je kulturno drustvo Sabotin v sodelovanju z zupnijo in rajonskim svetom, Zvezo slovenske katoliske prosvete in osnovno solo.
Razstava likovnih del Tatjane Floreancig, Luise Tomasetig, Dimitrija Brajnika, Stefana Pahorja, Mateja Susica in Ivana Zerjala v Kulturnem centru Bratuz bo odprta do 24. februarja ob prireditvah.
Na sedeZu trziskega zupanstva je slovensko okence odprto ob torkih in sobotah med 9. in 13. uro.
PD Rupa-PeC vabi na izlet v Spanijo z ogledom Barcelone, Saragoze, Montserrata in Velancie, od 25. do 30. avgusta 2005. Informacije in vpisovanje pri Ivu Kovicu (tel. 0481 882285).
Prosvetno druSvo Rupa-Pec prireja izlet na sneg v Badkleinkircheim v Avstriji v nedeljo, 27. februarja 2005. Vpisovanje in informacije: Ivo Kovic, tel. 0481 882285. Noviglas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do vkljucno 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv.
bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko. Odhod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratislave. Obiskali bomo glavno slovasko mesto Bratislavo, nato Brno, Velehrad, Mikulcice in Staro mesto. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomouca in drugih znamenitosti. Koncno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni nasega obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Solnograd-Salzburg. Pri vpisu akontacija 200,00 evrov. Na upravi so na razpolago programi celotnega potovanja. Za potovanje zadostuje veljavna osebna izkaznica za tujino. Z vpisom, prosimo, pohitite!
Darovi
Za cerkev na Peci: N.N. 10,00; Iva in Paulo Paoletti za cvetje
30.00 evrov.
Za cerkev na Vrhu: N.N. za cvetje 10,00 evrov.
V dober namen: N.N. Rupa
50.00 evrov.
MePZ Rupa-PeC: za stroske
250.00 evrov.
Za Novi glas: Vera Trampuz in Zdenko Zavadlav 7,00; Mitja Ozbic 5,00 evrov.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 11.2. do 17.2.2005)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 11. februarja (v studiu Andrej Baucon): V diskoteki 103 z Andrejem: domace vize, zanimivosti in obvestila. - Iz krscanskega sveta.
Ponedeljek, 14. februarja (v
studiu Andrej Baucon): Glasbeni listici z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila. Torek, 15. februarja (v studiu Matjaz Pintar): Ali veste, da... lasbena oddaja z Matjazem. reda, 16. februarja (v studiu Danilo Cotar): Pogled v duso in svet: Vidra se vraca le v eiste yode. - Izbor melodij.
Cetrtek, 17. februarja: zvoeni
zapis: Posnetki z nasih kulturnih prireditev. - Glasba iz studia 2.
Popravek
V clanku z naslovom "Slovenska sola se naprej vabljiva” smo prejsnji teden na 7. strani pomotoma zapisali, da bo v prihodnjem solskem letu na solah doberdobskega okrozja skupno 219 ucencev. V resnici jih bo pet vec, torej 224.
SSk Steverjon pred obmim zborom
V torek, 1. februarja, so se clani Slovenske skupnosti - sekeije za Steverjan zbrali na redni seji v Sedejevem domu. Glavni del razprave so namenili blizajocemu se obenemu zboru sekeije, ki bo v cetrtek, 17. februarja. Minila so dobra tri leta od zadnjega obenega zbora, ki je potekal 11.11.2001. Predsednik Branko Tercic in tajnik Ivan Vogric sta v tem obdobju vodila sekeijo slozno in zmagovito, dokaz nemajavosti sekeije in opravljenega dela so lanske obeinske volitve, katerih izid je vsem znan. Potrebno je pohvaliti celotno sekeijo, ker je vedno znala privabiti mlade obraze in tako pripomogla k razvoju politienega delovanja v Steverjanu. Clani se redno sestajajo in pozrtvovalno sledijo delovanju obcine. Steverjanska sekeija SSk je v tem casu opravila veliko dela in brez besedicenja udejanjila konkretne naerte. Pot pa je se dolga. Sekeijo cakajo nove preizkusnje in izzivi.
GALERIJA ARS STUDIJSKO RAZISKOVALNI FORUM ZA KULTURO
vabita na predstavitev knjige
PLATON. ZBRANA DELA
ki bo v cetrtek, 10. februarja, ob 18. uri
v prostorih Galerije ARS na Travniku
Prisoten bo prevajalec in filozof Gorazd Kocijancic
PROSVETNO DRU§TVO «»TANDREZ
Ob dnevu slovenske kulture vabi na predstavo
VRTEJBA, VRTEJBNKA, VRTEJBNCI
O nastanku kraja in prve zene v Vrtojbi nas bosta, po besedilu Renata Podbersica, seznanila drustvo TOJVA A.D. 1200 in zbor DRUSTVA ZENA pod vodstvom Mojce Maver Podbersic.
nedelja, 13. februarja 2005, ob 17.30
v zupnijskem domu Anton Gregorcic v Standrezu
Vljudno vabljeni!
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
SKUPNOST DRUZIN SON^NICA X
Predavanja 2005
Marinka Pahole
KAKO OTROKU - MLADOSTNIKU POSTAVLJAMO MEJE
Sreda, 16. februarja, ob 20.30
Dom Franc Mocnik, Gorica, ul. San Giovanni 9
STEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
sklicuje
OBCNI ZBOR
v cetrtek, 17. februarja 2005, ob 20.30
v zupnijskem domu F.B. Sedej v Steverjanu
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZVEZA SLOVENSKE KATOU5>KE PROSVETE
vabijo na podelitev prvega priznanja
KAZIMIR HUMAR
dramskemu odseku Prosvetnega drustva Standrez torek, 22. februarja 2005, ob 20.30
v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuz
Foto Bumbaca
Prejeli smo
V Feiglovi knjiznici v Gorici
Janurska otroska urica
NOVI
GLAS
^	Trideset let Pilonove galerije v Ajdovscini
Se vedno odkrivajo likovna dela ajdovskega slikarja Vena Pilona
VPilonovi galeriji v Aj-dovSCini so v pone-deljek, 24. januarja, s prisrfino slovesnostjo, ki je po-tekala v toplem vzduSju, zaz-namovali 30-letnico ustanovit-ve omenjene kulturne in umetniSke ustanove in o tem predstavili knjigo. Delo so s svojimi prispevki pomagali uresnifiiti slikarjev sin Dominique Pilon, Jean Pierre Peter, prof. Ivana Slamifi, dr. Branko MaruSifi, magister Borut Koloi-ni, akademik Andrej Jemec, magister Gojko Zupan, arhi-tektka Meta Hofievar, dr. Joze Slokar, prvi vodja galerije Da-nilo Jejfiifi, umetnostna zgodo-vinarka Tanja Cigoj, sedanja direktorica galerije dr. Irene Mislej, fiasnikarka Klavdija Fi-gelj, Veronika Kete Paunovski in Primoz Brecelj. Knjigo je oblikoval Ranko Novak, nati-snili pa so jo v Grafiki Sofia. Pilonova galerija je nastala s slikami in drugimi umetnina-mi, ki jih je rojstnemu kraju svojega ofieta daroval njegov sin Dominique Pilon. Toda ta dediSCina je bila le temelj ustanove, zatem pa so galerijo Siri-
li	in bogatili posamezni umet-niki, ljubitelji te umetnosti, prireditelji likovnih razstav in fiasnikarji, ki so njen pomen, vlogo in razseznosti sporofiali domafii in tuji javnosti. Po-drobnosti o vrsti in znafiaju ti-skanih prispevkov je zbrala in opisala v knjigi fiasnikarka Klavdija Figelj.
Inventarni pregled umet-niSkih del, ki jih hrani in pose-duje Pilonova galerija, je dokaj bogat, saj Steje Cez tisofi del, vseh likovnih zvrsti in tehnik.
Posebnega pomena so pisma in razni dokumenti, ki se-stavljajo Pilonovo korespon-denco. Tisti del, ki ima naj-vefijo vrednost za umetnostno
Pridobili so jih tudi z nakupi, darovi, imajo pa tudi dela, ki so zafiasno ali za trajno depo-nirana v galeriji, so pa last dru-gih oseb. Od omenjenega sku-pnega Stevila del v ustanovi Pilonova zbirka tako vsebuje: 110 slik, 41 grafifinih ploäfi, 110 grafifinih odtisov, dva ki-pa, 402 risbi, pa Se 41 strani al-buma Ljubljana. Fotografski opus Steje 113 fotografij na pa-pirju, vefiino originalnih, ne-kaj pa je tudi kopij po originalnih negativih. Delno inventa-rizirana ostaja zbirka diapoziti-vov, ki jih je Pilon delal v zadnjih letih svojega zivljenja.
zgodovino, preufiujejo in ga bodo objavili v knjigi.
Likovna zbirka del Pilonovih prijateljev, ki ima domovanje v nekdanji hiSi Pilonovih, ob-sega okoli 300 slik, razlifinih likovnih zvrsti in tehnik. Da-rovali so jih slikarji, ki so Pilona spoStovali in cenili, ki so galeriji, tudi ob razstavah, daro-vali vsaj eno delo. Raznolika in kakovostna je Mednarodna zbirka Vipavski Kriz. Med leti 1988 in 1999 je namrefi Pilonova galerija organizirala de-set poletnih likovnih kolonij, ki so potekale v prijetnem pr-vinskem okolju omenjenega
naselja, ki je bilo nekofi najm-lajäe mesto na Slovenskem. V slikarskih kolonijah so se srefievali slovenski in tuji slikarji, ki so svoje stvaritve praviloma darovali organiza-torjem, to je Pilonovi galeriji v AjdovSCini. Tako se je skozi de-set kolonij nabralo Cez sto del razlifinih tehnik in zvrsti, ki jih je prispevalo 82 avtorjev. Po-trebno je omeniti, da je v kolonijah sodelovalo tudi nekaj slovenskih slikarjev iz zamejst-va.
Zal pa so finanfine tezave povz-rofiile, da je bil niz omenjenih kolonij prekinjen, morda pa bo v prihodnje spet mogofie organizirati podobne priredit-ve, s fiimer bi se nadalje uveljavljalo tudi naselje Vipavski Kriz.
Pilonova galerija v AjdovSCini je ziv organizem, ustanova, ki je zagotovo tudi nepogreSljiv del slovenske likovne ustvarjal-nosti. Ajdovski zupan Marjan PoljSak je ob predstavitvi knji-ge dejal, da je umetnik Veno Pilon prek galerije prispeval k bolj razpoznavni identiteti Aj-doväfiine, na kar so prebivalci obfiine zelo ponosni. Ob tem pa slike in druge stvaritve Vena Pilona Se odkrivajo. Irene Mislej, muzejska svetovalka in direktorica ustanove, je v pogo-voru za naS Casnik dejala, da je med stvaritvami Vena Pilona, ki jih odkrivajo, zal kakSna slika ponarejena.
M
Od prazgodovine do zgodovine
Naplavine obsoske zgodovine
Slovensko arheoloSko druStvo je 18. novembra 2004 v Pokrajinskem mu-zeju v Murski Soboti podelje-valo priznanja za izjemne do-sezke na razstavnem in razisko-valnem podrofiju v letu 2003. Med prejemniki so bili tudi arheologi iz Posofija, Drago SvoljSak, Beatrifie Zbona Trk-man iz Go-riSkega muzeja in Miha Mli-nar iz Tolmin-skega muzeja, za stalno arheoloSko zbir-ko "Naplavine obsoSke zgodovine".
Razstava se nahaja v pr-vem nadstrop-ju Tolminske-ga muzeja, ki ima sedez v obnovljeni Coroninijevi graSCini sredi Tolmina. V Sestih dvora-
nah so prikazane arheoloSke najdbe od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka na geografskem obmofiju Posofija, ki obsega porefije reke Sofie z njenimi glavnimi pritoki, Idrij-co, Bafio in Vipavo. Predmeti so sad arheoloSkih raziskovanj od srede 19. stoletja do danes. Za zafietnika arheologije Posofija Stejemo svetolucijskega zu-pnika Tomaza Rutarja, ki je pr-
vi	zafiel zbirati arheoloSko bo-gastvo Mosta na Sofii. Skrajni severozahodni predel Slovenije je prikazan kot kompleksno obmofije, stifiiSCe gorskega in mediteranskega sveta, preple-teno z razlifinimi etnifinimi in
kulturnimi skupinami, ki so se menjavale skozi tisofiletja in prispevale k raznolikosti v arhi-tekturnih stilih, nafiinu govora in zivljenja.
Prva soba se zafienja z obdobji kamene dobe. Med drugimi paleolitskimi kamnitimi in koSCenimi predmeti je prikaza-na kopija piSfiali iz kosti mla-
m
difia jamskega medveda (original hrani ljubljanski Narodni muzej), ki je bila najdena v ja-mi Divje babe I v dolini reke Idrijce. Neandertalski Clovek jo je izdelal pred 45000 leti in s tem pokazal vefije umske in ustvarjalne sposobnosti, kot so mu jih pripisovali pred tem odkritjem. Predstavljena so Se mezolitska orodja (8000 - 5000 pr. Kr.) ter neolitski (6. - 4. ti-sofiletje pr. Kr.) in eneolitski ar-tefakti (4. - 2. tisofiletje pr. Kr.). Soba nosi naslov "Krasna' si bi-stra hfii planin", ker so v njej najdbe iz struge reke Sofie in njenih pritokov. Sofia je bila kultna reka ze v prazgodovini,
predvsem v bronasti dobi, ko so ji darovali razlifine predme-te. V antiki pa so bozanstvu Ae-sontiju postavljali kamnite po-svetilne spomenike.
V drugi sobi, poimenovani "Sonce - vir zivljenja", so raz-stavljene bronastodobne izko-panine (priblizno 1700 - 900 pr. Kr.). Ime sobe se nanaSa na
okrogle bro-naste obeske s Kanalskega vrha, ki sim-bolizirajo sonce. Ti predmeti so del namernih zakopov, zna-fiilnih za to obdobje. Na sredini sobe pa si obisko-valec lahko ogleda rekon-strukcijo tak-ratnega biva-liSCa.
Tretji prostor je namenjen orisu bogate svetolucijske starejSe zelezno-dobne in idrijske mlajSe zelez-nodobne skupnosti med 9. in 1. stoletjem pr. Kr.
V naslednji sobi se nadaljuje zelezna doba s prikazom nasel-bin in stavbarstva. Raziskave GoriSkega muzeja na Mostu na Sofii so odkrile kamnite te-melje, ki so nekofi nosili lese-ne konstrukcije. Vasi so imele tudi obrtniSke Objekte, kjer so obdelovali kovine, predvsem zelezo. O tem prifiajo ostanki pefii, orodja in zelezni poliz-delki.
Peti prostor je posvefien zelez-nodobnemu nafiinu pokopa-vanja. Posofiani so svoje mrtve
sezigali; ta nafiin se je ohranil celo prvo tisofiletje pr. Kr. Pe-pel in ostanke kosti so ponava-di stresli kar po dnu grobne ja-me in arheologi so le v deseti-ni grobov naSli bronaste ali lonfiene zare. Razni grobni pri-datki, od nakita do posod, prifiajo o dobro razviti trgovini tudi z oddaljenimi skupnost-mi, kot na primer atiSka vaza skyphos, ki jo krasi upodobitev sove, simbol boginje Atene. Zadnji prostor se imenuje "Od murusa do miriSCa” in prika-zuje zivljenje v Posofiju pod rimsko nadvlado, od srede 1. stoletja pr. Kr. do konca 5. stoletja. V burnih fiasih pozne antike (4. do 6. stol.) so se prebivalci zaradi preseljevanj naro-dov zatekali na viSje in narav-no bolje zavarovane predele, kot nazorno vidimo na prime-ru naselbine na Tonovcovem gradu nad Kobaridom. Arheo-loSka pripoved se zakljufiuje s prihodom Slovanov v zgodnjem srednjem veku (600
-	1000), ki so dokonfino oblikovali etnifino podobo Po-sofija.
V sklop arheoloSke zbirke priStevamo tudi stalno razsta-vo na Mostu na Sofii, v pritlifiju nove osnovne Sole. Tarn so "in situ" predstavljeni originalni temelji zeleznodobne hiSe z delno rekonstrukcijo lesene nadgradnje.
Nagrajena razstava je zasnova-na kot skupen projekt arheoloSkih oddelkov GoriSkega in Tolminskega muzeja, pri fiemer niso bile upoStevane sedanje obfiinske meje, temvefi geograf-sko zakljufieno obmofije.
V muzeju v Tolminu se v dru-gem nadstropju nadaljuje zgo-dovinsko etnoloSka zbirka, po-svefiena Tolminski. Zafienja se s tolminskim puntom leta 1713 in zakljufii z jugoslovansko drzavo po drugi svetovni vojni.
Katarina BreSan
Krcitke
Pogled z razdalje / Politike slikarstva v galeriji Cankarjevega doma
Politike slikarstva je studijska razstava teoretika in profesorja na beograjski umetnostni univerzi Mirka suvakovica o premikih v slovenskem slikarstvu v zadnjih desetih letih. Prvo postavitev je dozivela v Piranu, saj so jo Obalne galerije pred poletjem 2004 pripravile kotenega svojih osrednjih projektov; suvakovic je namrec iz njihove stalne zbirke, ki je nastajala vec kot dvajset let, izbral okoli 40 del slovenskih likovnih umetnikov. Jedro njegove razstave so sledi "negotovih materialnih praks in spopadov v slikarstvu” v slovenski druzbi poznega socializma in tranzicije: v casu med antislikarsko prakso, ki jo zaznamuje konceptualizem na koncu sestdesetih let, in postslikarsko, ki jo predstavlja avantgarda osemdesetih.
“Za izhodisce sem vzel paradigmo avtonomije slikarstva in boja za formalne lastnosti slike. Izhajal sem iz antislikarskih in postslikarskih smeri, ki so povezane z ideologijo. Sem sodita skupini OHO iz sestdesetih let ter Neue Slowenische Kunst iz osemdesetih in devetdesetih let. Soocil sem jih s formalisticnimi smermi vmesnega obdobja,” je suvakovic razlozil svojo zgodbo o slovenskem slikarstvu.
Ob omenjenih skupinah so v Galeriji Cankarjevega doma predstavljena se dela Andraza salamuna,
Tuga Susnika, Torna Podgornika, Sava Valentincica, Gustava Gnamusa, Tanje spenko, zarka Vrezca,
Emerika Bernarda,
Marije Rus, Bojana Gorenca, Sergeja Kapusa, Franceta Gru-dna, Dusana Kirbisa,
Dusana Fiserja, Marijana Gumilarja in drugih.
Obalne galerije so ob razstavi v ediciji Artes izdale knjigo Miska Suvakovica z istim naslovom; ta je v prodaji namesto kataloga, Cankarjev dom pa je ob ljubljanski predstavitvi projekta zalozil se razstavno zgibanko s skrajsanim besedilom Miska Suvakovica. DR
Zapisnik 33. literarnega natecaja MLADIKE
Komisija literarnega natecaja Mladike, ki sejesestala vtorek, 1. februarja 2005, na sedezu Slovenske prosvete v ulici Donizetti 3, je obravnavala 61 prispevkov v prozi in 68ciklusov pesmi, ki so v roku prispeli na urednistvo revije. Komisija je po temeljiti razpravi in oceni dospelih prispevkov podelila sledece nagrade:
PROZA - Prvo nagrado prejme novela “V imenu oceta”, ki je prispela pod geslom Lila. Avtorica je Darka Zvonar Predan -Mariborcanka iz Trsta. Briljantno napisana novela posega v preteklost in razodeva zrelo pisanje, polno cloveske prizadetosti. Drugo nagrado prejme novela Hoja, ki je prispela pod geslom Karmen. Napisala jo je Tarcisia Galbiati iz Ljubljane. Novela je trpka zivljenjska zgodba o ljubezni in umiranju, napisana v poeticnem jeziku, ki blazi tragiko. Tretjo nagrado prejme novela Potovanje ambasadorjevih sanj, ki je prispela pod sifro Hkratnost navidezne boli. Avtor je Milan Jazbec iz Ljubljane. Spretno pisanje, zacinjeno z ironijo, nas popelje v svetovljansko okolje, ki ga ocitno avtor dobro pozna. Komisija priporoca se za objavo: novelo Teta Alenke Bezlaj, Lazovske gospodicne Marjana Marinska, V vrtincu Veronike Simoniti, novelo Po skrivnih stezicah otrostva Anice Zidar, Plesala je tri letne case Ljubice Dolinsek, Ni nakljucje, da izbiram temno cokolado Ksenije Bratina, Zacetek Davida Bandellija in novelo Vrba za naso vasjo Rezke Povse. POEZIJA - Prvo nagrado prejme ciklus pesmi Grenka zrna, ki je prisel pod sifro Grenka zrna, avtorice Marte Pavlovic iz Ljubljane. Tradicionalno obarvana poezija nam spregovori o naravi, kraski pokrajini in druzini, prepletena z zrelim obcutjem zivljenja. Drugo nagrado prejme cikel pesmi, ki je prispel pod sifro Obraz. Avtor je Rok Komel iz Celja. Njegova poezija nam ponuja bogastvo besede in metafor ter rise razbrazdano pokrajino danasnjega casa. Tretjo nagrado prejme cikel pesmi, ki je prispel pod geslom April.. Avtorica je Anica Kolar Horvat iz Zgornje Radgone. Pesmi zaznamuje religiozna in zivljenjska refleksija z izdelanim jezikom iz sveta narave.
Za nas jezik
Cemü ali zakaj?
Vefikrat opazamo, da celö izobrazenci zamenjujejo prislova Cemü in zakaj. In vendar je zadeva precej enostavna.
Prislov Cemü uporabljamo v vpraäalnih stavkih, ki spraSujejo po namenu, npr.: Cemü ste Sli v Ljubljano?, kar pomeni: s kakSnim namenom ste Sli vLjubljano? Ali: Cemu ti bo knjiga, de ne znaS brati?, kar pomeni: kaj nameravaS s knjigo, de ne znaS brati?
Prislov zakaj pa uporabljamo v vprasalnih stavkih, ki spraSujejo po vzroku, npr.: zakaj se bojiS?, kar pomeni: kje je vzrok tvojega strahu? Ali: zakaj mi topripovedujeS?, kadar hofiemo zvedeti za vzrok neke izjave. Lahko seveda spraSujemo tudi po namenu take izjave, in tedaj bomo vpraSali: Cemu mi to pripovedujeS? ali kakSen namen imaS s tem pripovedovanjem?
Na kratko: Cemü - namen, zakaj - vzrok
NOVI
GLAS
Glasbenik Janez Bitenc umrl
Ob poslednjem slovesu
Tezko bi rekli, da je skla-datelj Janez Bitenc odSel od nas povsem brez slo-vesa. Vsak stik z njim je bil hk-rati veselo sreCanje in vsak-danje slovo. Bil je namreC tiste vrste Clovek, ki se do globin za-veda, da res vse teCe in odteka in zato ni navezoval srca na minljivosti.
Imel je rad vse CloveSko in vse bozje. Leta po kritiCni operaciji je junaSko vzdrzeval opoteka-vo zdravje, zato ni bil niC dru-gaCen kot v Casu svoje eruptiv-ne ustvarjalne moci in vsakod-nevnih odnosov z ljudmi. Le telo je postalo SibkejSe in korak ni bil veC zanesljiv.
Ujeti glasbenika, pesnika, pri-povednika, pravljiCarja in srC-no dobrega Cloveka v ta kratki zapis bi pomenilo, kot da si ut-varjamo udejanjiti nekaj povsem nemogoCega; denimo ujeti v lekarniSko stekleniCko ra-dozivo zivljenje morskega dna. Kdor je Janeza Bitenca poznal, tako in tako ve o njem vse, kar je bilo zanj bistvenega in takoj
prepoznavnega. Njegovega ce-lotnega opusa pa ni mogoCe naSteti na pamet, saj tega Se sam ni zmogel. Za to so biblio-grafije. Sluzbena leta na Gla-sbeni Soli, na Ljubljanskem ra-diu in na TavCarjevi 17 so doku-mentirana v leksikonski bio-grafiji vsaj v poglavitnih skokih Cez Stevilne dejavnosti in opravila. Mnogo zapisov in intervjujev z njim hranijo Ca-sniki, revije in knjige. Glasbena matica in podobne ustanove so krovni varuh BitenCevega skladateljskega dela.
Da bi nebesa milost nam ska-zale... VJanezu Bitencu so nam poslala Orfeja, ki se je posvetil izkljuCno glasbenemu ust-varjanju za najmlajSe. Na tem podroCju se je izmojstril do vi-soke stopnje in z bridkostjo dozivljal nove glasbene smeri brez Cuta za zmogljivost o-troSkega grla in s kvarno vsebi-no za njegovega duha.
A naj imamo ta hip v mislih Bi-tenCev opus za najmlajSe ali pa delo, ki ga je na glasbenem po-
Kulturna panorama
Podeljene Presernove nagrade
V Cankarjevem domu so na predvecer slovenskega kulturne-ga praznika podelili najvisja slovenska kulturna odlicja. Letosnja Presernova nagrajenca sta flavtistka Irena Grafenauer in slikar Bogdan Borcic, nagrajenci Presernovega sklada pa so: arhitekta Matija Bevk in Vaso Perovic za arhitekturni opus 2002-2004, v katerem ima posebno mesto rezidenca velepo-slanika kraljevine Nizozemske v Ljubljani, plesalec in koreograf Edward Clugza avtorski plesni projekt Lacrimas-Solze, altistka Mirjam Kalin za mojstrske poustvaritveskladb Urosa Kreka, Iva Petrica, Alojza Srebotnjaka in Sama Vremsaka ter za Mahlerjev vecer na evroradijskih valovih leta 2002, skladatelj Milko La-zar za Triple Concerto za klavir, simfonicni orkester in big band s solisti ter Koncert za flavto in orkester, igralka Natasa Matjasec za soavtorstvo besedila in igralsko kreacijo v predsta-vi Get Famous or Die Trying. Elizabeth 2 ter pesnik Milan Vin-cetic za pesnisko zbirko Lakmus.
Primorska poje 2005
V mesecu marcu in aprilu se bo na 28 koncertih v raznih krajih Primorske odvijala letosnja zborovska revija Primorska poje. Skupno bo nastopilo 180 zborov, od teh 50 iz zamejstva. Organizatorji revije so: Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih drustev, Zveza slovenske katoliske prosvete in Zveza cerkvenih pevskih zborov. Prvi koncert bo na Dobrovem, 4. marca, zadnji pa v Trenti 24. aprila. V zamejstvu bo devet koncertov, in sicer: v Presernovem gledaliscu v Boljuncu (6.3.), v Marijinem domu vTrstu, v ul. Risorta (12.3.), v Kulturnem centru L. Bratuz v Gorici (13.3.), v Obcinskem kultunem centru na Trbizu (20.3.), v cerkvi sv. Andreja v Standrezu (1.4.), pri Sv. Ivanu v Trstu (3.4.), v Starancanu (15.4.), v Gropadi (16.4.) in v cerkvi sv. Florijana v Zavarhu (17.4.).
Presernovo Trnovo pred raznikom
Na nedeljsko dopoldne pred kulturnim praznikom so nas Trnovcani povabili v Finzgarjevo galerijo (ta domuje v tamkajsnjem zupniscu) na odprtje razstave del akademskega slikarja Andreja Jemca. Akademik se predstavlja z deli, nastalimi od devetdesetih let prejsnjega stoletja dalje, ki doslej v glavnem se niso bila razstavljena, razen na samostojni razstavi v Berlinu.
“Prikazane slike so znacilen izraz	umetnikovega
prepricanja, da so nacela likovne teorije osnova, ki s skritimi vzgibi ucinkuje celo iz ozadja najvecje ustvarjalne spontanosti. Zakonitosti likovnega jezika so umetniku
presle v kri, na izbranih delih pa so izrazena s ’parolo’, vrisano na sliko kot besedilo, ki ga hkrati gledamo in preberemo,” meni umetnostni zgodovinar in likovni kritikdr. Milcek Komelj, ki je zbrane nagovoril tudi ob odprtju razstave.
Razstava z naslovom V znamenju znakovje del praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku in drugi obletnici smrti nepozabnega trnovskega zupnika Janeza Pogacnika, moza, ki je na slovenski kulturni praznik vpeljal maso za pokojne in zive umetnike. Spomin na Pogacnika je ze postal del bogatega kulturnega izrocila trnovske zupnije, za kar so v veliki meri zasluzni njegovi prijatelji, ki jih zdruzuje tudi po svoji smrti. Po masi, ki jo je pomozni skof mons. Andrej Glavan daroval pred odprtjem razstave, so tako svoja dela brali Niko Grafenauer (na sliki), Joze Hudecek in Tone Kuntner. DR
f
(
Foto JMP
droCju opravil s tem, ko je po dezeli nabiral slovenske pesmi in napeve za Cetrtkove in bog-ve katere radijske oddaje, nje-govo uredniSko in zborovod-sko dejavnost - veliCina njegovega zivljenja in dela je v tem, da je zaradi slovenskih pesmi prehodil vso Slovenijo in za-mejstvo od Trsta in Gorice do Celovca in Porabja, Ce omeni-mo le zemljepisno najbolj vid-na sidra slovenskega zitja in bitja; da se, Ce bi omenili ko-roSko Reberco, kdo ne bi vpraSal, kje da je to.
Taka in podobna vpraSanja so bila rana za BitenCevo srce. Z vsemi mocrni se je prizadeval, da bi slovenska pesem povsod ostala ziva, ker bi tako kot spo-razumevalni dejavnik lazje ostal ziv tudi jezik. Nikoli mu ni bilo odveC odzvati se pova-bilu kogar koli za kamor koli. Z najveCjim veseljem je odhajal vsako leto v Gorico in se od tam vraCal ves ziv in mlad. Moram, to je bilo njegovo ge-slo. Zadnja leta tudi: dokler.
Dokler bom zmogel. Dokler Bog hoCe. Vse je samo Se dokler, je rad pomodroval in segal po Svetem pismu in Dnevniku Marka Avrelija.
Imel je na stotine znancev in veliko prijateljev med vsemi druzbenimi sloji. A ni nikogar postavljal viSe od drugega. Za-
rei pa je predvsem med otroki. Po naCelu, naj ne ve le-vica, kaj dela desnica, je mnogim pomagal prestopiti präg u-panja, Ce si izposodimo simboliko svetega oCe-ta. Utrl jim je pot v Solo, v sluz-bo, k eksi-stenci. Ne zato, da bi on blestel, ampak zato, da bi oni zmogli do-stojno ziveti in mnoziti svoj naravni talent.
Blizal se je osemdesetemu letu, a nad zivljenjskimi krizi ni tozil nikoli. Manjkalo pa mu jih ni. Kadar je od svojih bliznjih ko-ga posebej izpostavil, sta bili to "moja Majda" in "moja nona” in seveda starSi. V avtobiograf-skih spominih, v Noni, je strnil
spomine na otroStvo in na Cas, kakrSnega ni veC in ga nikoli veC ne bo.
Preverjal je notne zapise za sto izbranih pesmi, ki Cakajo na izid pri celjski Mohorjevi. Prijateljevati z njim je bilo kot darilo in kot milost, pa Ceprav je s seboj obdarjal vsakogar in ne le tebe in mene kot izbran-ca.
Bil je velikan duha. Priznanj in nagrad je bil sicer vesel, a se z njimi nikoli ni kitil. Ce bi jih dobil veliko vec, bi bilo Se veliko premalo za vse, kar je na-redil in kar je pomenil kot Clovek.
Ko sva dva dni pred njegovim slovesom tako kot po navadi "telefonirala v nebesa", je tisti veCer predlagal, da bi odmoli-la za njegovega pokojnega prijatelja oCesnega zdravnika, ki mu je nekaj dni prej ob pokopu prebral ganljiv nekro-log.
To sredo popoldne bodo nek-rologe ze brali njemu, Janezu Bitencu.
Ni strahu, da nam ne bi ostal v najsvetlejSem spominu. Nam in vam onstran, zdaj hvalabo-gu, samo Se simboliCne mejne Crte.
Berta Golob
In memoriam
Slavist in jezikoslovec Rado L. Lencek
Konec januarja je iz New Yorka priSla zalostna vest, da je tam v 84. letu starosti preminil znani slavist in jezikoslovec, kulturni zgodovinar in etnograf, univerzitetni profesor Rado L. LenCek. Rodil se je leta 1921 v Mirni na Dolenjskem. Po maturi v Novem mestu je Studiral slavistiko in etnografijo na Univerzi v Ljubljani (1940-44), slovansko filologijo v Padovi (1944-46), Studij moderne lingvistike in slovanskega jezikoslovja pa je nadaljeval na ameriSkih univerzah v Chicagu (1958-59), kjer je diplomiral, in na Harvard University (1959-62), kjer je doktoriral. V naslednjih desetletjih se je posveCal
znanstvenoraziskovalnemu delu v Severni Ameriki, veCkrat je potoval na znanstvena sreCanja v Evropo, tu obiskoval univerze, akademije in druge znanstvene ustanove v takratni Jugoslaviji, v Bolgariji in Sovjetski zvezi, prav tako v Sloveniji po njeni osamosvojitvi in Se drugje.
Njegovo zivljenjsko pot so zaznamovale druga svetovna vojna in njene posledice, saj je proti koncu vojne zapustil domovino in se nastanil na Primorskem tostran meje, najprej v Gorici, kjer sta se mu rodili hCerki in kjer je pouCeval na slovenskih Solah, od leta 1949 pa v Trstu. Tudi tu je pouCeval na slovenskih Solah, deloval pa je tudi kot zunanji sodelavec na Radiu Trst A z oddajami SlovenSCina za Slovence, Iz slovensko-italijanskih kulturnih stikov, Po sledeh naSih dedov itn. Pisal je za KatoliSki glas, Demokracijo in Novi list, objavljal pa je tudi v slovenskem revialnem tisku, v furlanskem Ce fastu?, v Koledarju GMD in Se kje. V primorskih letih je objavil knjigo Ob Jadianu: Etnografski zapiski in Studije (1947) ter uredil Slovensko marijansko liriko (1954). Leta 1956 se je prof. LenCek z druzino odselil v ZDA in tam po ze omenjenem podi-plomskem Studiju predaval najprej na University of Illinois, od leta 1965 do 1995 pa na Columbia University v New Yorku.
V znanstvenoraziskovalnem
pogledu je bilo ameriSko ob-dobje za profesorja LenCka najuspeSnejSe in najboga-tejSe. V tem Casu je objavil vrsto knjig in razprav, ki obravnavajo vpraSanja slovenskega jezika, slovansko jezikoslovje in sociolingvi-stiCne probleme slovanskih jezikov. Pomembne so tudi njegove Studije o delu ve-likih jezikoslovcev, npr. Jer-neja Kopitarja in Jana Bau-douina de Courtenaya, prav tako objave o etnografiji in o slovanski kulturni zgodovi-ni. Naslovov je toliko, da jih v tem spominskem zapisu ni mogoCe navajati. Se tako premiSljen izbor bi bil omejevalen glede na obseg in pomen LenCkovega dela, izCrpno prikazanega v Primorskem slovenskem bio-grafskem leksikonu.
Prof. LenCek je sodeloval na mednarodnih znanstvenih zborovanjih (Praga, VarSava, Zagreb, Sofija, Oxford itn.) in je tudi sam priredil vrsto mednarodnih sreCanj. Bil je Clan Stevilnih znanstvenih ustanov in je bil leta 1973 med ustanovitelji in prvih deset let predsednik Society for Slovene Studies, znanstvene druzbe v okviru ko-lumbijske univerze. Druzba pospeSuje slovenske Studije v angleSko govoreCem svetu, sodeluje s strokovnjaki na podroCju slovenistike, posre-duje znanstvene informa-cije, prireja sreCanja in pri-pravlja slovenistiCne pu-
blikacije. S svojim razveja-nim in smotrnim delom je Rado LenCek bistveno razSiril vedenje o slovenskem jeziku, literaturi in kul-turi v svetu. Posameznike in ustanove je seznanjal z do-sezki slovenistike in slavi-stike. Njegova prizadevanja na teh podroCjih zasluzijo vse priznanje.
Za svoje izjemno znanstve-noraziskovalno delo je prejel veliko priznanj, tudi v ma-tiCni domovini. Bil je npr. dopisni Clan SAZU, ministr-stvo za znanost in tehnolo-gijo mu je dodelilo Castni naslov Ambasadorja Repu-blike Slovenije v znanosti, leta 2001 je prejel Castni znak svobode Republike Slovenije.
Na svojih potovanjih po Evropi se je veCkrat ustavil v Trstu in Gorici, obiskal prija-telje in z njimi snoval nove naCrte. Na Kostanjevici pri Gorici je leta 1996 z gospo Nino, hCerko pesnika in pi-satelja Joza LovrenCiCa, obhajal zlato poroko, saj sta se leta 1946 poroCila prav v kostanjeviSki cerkvi. To je bilo tudi naSe zadnje sreCanje z njim. Spomladi ga bodo polozili k veCnemu poCitku v njegovem rojstnem kraju na Dolenjskem. Sadovi njegovega dela bodo ohranili svojo vrednost, njegov lik in spomin nanj pa bosta Se na-prej ziva v vseh, ki so ga poz-nali in cenili.
Lojzka BratuZ
DVOJEZICNI CU DEZ
Edvard Kocbek: Siamo nati peri miracoli; Roje-ni smo za cudeze. Prev. Jolka Milic. Trst: Mla-dika, 2004.
TrzaskazalozniskahisaMladikasejelanskesto-letnice rojstva Edvarda Kocbeka spomnila zza-nimivo antolosko dvojezicno izdajo njegovih pesmi, v izboru in prevodu Jolke Milic.
Izbor, ki ga je prevajalka vestno opravila, obse-ga poezije iz domala vseh Kocbekovih zbirk. Uvaja ga nekaj mladostnih pesmi, nadaljuje pa sirsi iz-sek iz zbirk Zemlja (1934) in Groza (1963), interludij med obema pa predstavlja nekaj neobjavljenih pesmi in ena “nezbrana” pesem. Naslednji obsirnejsi izbori so iz zbirk Porocilo (1969), Zerjavica (1974,1977), Penta-gram (1977), Nevesta v cmem (1977) in iz postumnih Na vratih zvecer (1990) in Kamen Skala (1991). Doslednodvojezicnazbirkavsebujetudi kronologijo pe-snikovega zivljenja, kratko sklepno misel, ki je vzeta iz Kocbekovega dela ter dva spremna eseja izpod peresa Kocbekovih trzaskih prijateljev in sodelavcev Borisa Pahorja in Alojza Rebule, zbirko pazakljucujeobsirna bi-bliografija avtorjevih knjiznih del.
Vsakatujejezicna izdaja slovenske literature predstavlja moznost uspesnega trznega literarnega dejanja, ki naso
knjizevnost projicira v sirsi svet. Ce je pa izdaja “oboga-tena” z originalom, je to se toliko vecja moznost za marketinski uspeh, v kolikorlahko v (italijanskem) bral-cu vzbuja zanimanje za slovenski jezik. Prevod ze legen-darne Jolke Milic je - kakorje bilo pricakovati - zvest in dosleden, ki s primernimi izraznimi ter interpretacijski-mi niansami uspe priblizati Kocbekovduh italijanskemu bralcu in ga seznaniti s politicnim, zgodovinskim in predvsem poeticnim obzorjem pesnika. Kiklopsko delo Kocbeka in Miliceve pa nosi svojo najbolj pozitivno tockovsodobni italijanski izdaji izbranih pesmi, ki nad-grajuje bolonjsko Antonia Setole iz leta 1979. Italijanskemu bralcu dostopnejsi Kocbek lahko s tem literarnim in druzbeno pomembnim dejanjem, kakorje njegov ce-loviti prevod, postane eden izmed klasikov medvojne literature. Njegova interesantna politicna pozicija, kije v vrtincu politicnih dejavnikov med vojno in predvsem po njej dokaj nedolocena, botudi po prevoduTovarisije po-stalajasnejsa pravspomocjo poezij. Kocbek je bil prej pesnik kot politik. Morda tako dober pesnik, kakorje bil naiven politik. Morda zaradi tega, kerje bil pesnik, je bil tako naiven politik.
Bralec bo tako spoznal izredno Kocbekovo nadarjeno-st, njegovo “navezanost na zemljo in zgodovino”, ki jo omenja A. Rebula vsvojem spremnem eseju, kije Slo-
vencem znana, tujemu bralcu pa lahko predstavi pesnika v njegovi celoti.
Podoba Edvarda Kocbeka je tako, po zaslugi Jolke Milic, zgrajena podrobno in enovito, da je tudi naslov-verz “Rojeni smo za cudeze", dvopomenski.
Poleg okvira pesmi Poziv, v kateri je ta verz nastal, na-nasajoc se na clovekovo teznjo po velikih podvigih, ki se izjalovijo v egoisticni zelji povsemogocnosti.jepravi cu-dez, za katerega je rojena ta zbirka, dejansko zblizanje slovenske knjizevnosti z italijanskimi bralci.
Vecjega podviga in cudeza bi slovenski clovek niti ne pricakoval...
Zato gredo cestitke bodisi zalozbi za premisljeno pro-slavljanje nekestoletnice, kije ostala vsenci Kosovelo-ve, bodisi prevajalki, ki namjeseenkratdokazala svoje sposobnosti, da kljub menjavanju jezikov zna ohranja-ti pravega duha poezije, karje dejansko najtezji in tudi najpomembnejsi smoter prevajanja.
Tokratso bilatorej Razbiranja bolj posvecena prevajal-ski kot avtorski poeziji. A pravzaradi “sekundarnega av-torstva”, ki ga prevajanje nosi, je tako premalo cenjeno. Dolzna ugotovitevjetorej, da je Kocbekvtej izdaji obo-gaten. ZJolko Milic in njenim (upamo) bodoce prizna-nim literarnim cudezem...
David Bandelli
NOVI
GLAS
Kratke
O podrobnostih nacrta za trzaski Breg
V	cetrtek, 10. februarja, bo cetrta dezelna komisija zaslisala naravovarstvenike, Agrarno skupnost in Kmecko zvezo o podrobnostnem nacrtu za trzaski Breg. To je dolocilo predsedstvo cetrte komisije, kjer je za tajnika dezelni svetnik, predstavnik SSk Mirko spacapan.
istega dne bo komisija ob prisotnosti odbornika Sonega zaslisala predstavnike naravovarstvenih zdruzenj in odbora Drugacni zaliv glede problema Sesljanskega zaliva. Spacapan je pri tem poudaril, da bi se moral seje udeleziti sam predsednik dezele Uly, glede na njegove zadnje izjave in pobude v zvezi z dokoncno resitvijo kocljivega problema, ki razdvaja tudi samo Demokratieno zavezo.
Pavsic solidaren z Unijo Italijanov
Po nezaslisanih napadih na subjektiviteto italijanske manjsine v Sloveniji in na Hrvaskem SKGZ izraza polno podporo in solidarnost Uniji Italijanov. Predsednik SKGZ Rudi Pavsic izraza polno podporo in solidarnost Uniji Italijanov in njenemu vodstvu, ki je bilo v minulih dneh delezno zolenih napadov in brezobzirnih kritik s strani trzaskega desnicarskega poslanca Roberta Menie.
Nesporno je dejstvo, da je Unija Italijanov kot osnovna organizaeija italijanske narodne skupnosti v nekdanji Jugoslaviji ves povojni cas odigravala kljucno vlogo v korist italijanske manjsine, kije letakoohranila in razvijalasvojjezik, kulturo in sploh tesno povezovanje s svojim matienim narodom, torej z Italijo.
Zato so danasnji napadi s strani predstavnika italijanskega parlamenta zelo hudo dejanje, ki skodi ugledu in sibi vlogo krovne organizaeije Italijanov v Istri in Dalmaciji. Vloga in pomen organizaeije se jasno kaze tudi v zadnjih letih, ko smo s pospesenim ritmom Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji spletli siroko mrezo plodnih stikov in povezovanj na kulturnem, sportnem in gospodarskem podroeju. Manjsini ob meji sta zato neprecenljiv resurs, ki ga morata matieni drzavi podpirati in predstavlja osnovni temelj za utrjevanje skupnega evropskega prostora.
Potrebno je torej spostovati samostojnost in samoodlocanje krovnih organizacij, ki so odraz skupnosti, katerim pripadajo in ki jih zato tudi zastopajo v vsakdanjih naporih za razvoj manjsinskih jezikov in kultur v narodno mesanem obmoeju.
Klub prijateljstva / Prijetno predpustno popoldne
Vem, da je te dni vse polno najrazlicnejsih pustnih prireditev, tudi zelo imenitnih. Prireditev Kluba Prijateljstva v ul. Donizetti na predpustni cetrtek je bila -enostavno zelo prijetna. Prijetno je bilo vse: vreme, prireditev sama, prigrizek, zlasti pa prijateljsko srecanje. Najprej so nas v Peterlinovi dvorani spravili v dobro voljo mladi iz gledaliske skupine Slovenskega kulturnega kluba. Pod vodstvom prof. Lucke Susic so odigrali komieni prizor Lepi zdravnik. Prizor se dogaja v cakalnici mladega lepega zdravnika. Kakosotekli jezicki novih pacientk! Ni jih ustavil niti prihod nasilnega kasljajocega starca. Vsega nocem povedati, naj ostane konec presenecenje za tiste, ki bodo morda imeli priloznost videti ta prizor se kje. Igralci so nastopili sprosceno in dovrseno. Iskrena hvala njim in gospe Lucki, da so nam pripravili toliko veselja. Iz dvorane smo se preselili v sosednjo sobo, kjer nas je cakala oblozena miza. Nismose niti dobro sedli, ko nam je ze zacela prizdigovati pete poskoena melodija iz harmonike. Dean Rebecchi nam je zaigral mnogo veselih pesmi. Mnogi smo pritegnili s petjem, nekateri pa so se tudi zavrteli v razigranem plesu. Preziveli smo resnieno lepo in prijetno predpustno popolne. Nasvidenje 24. februarja na Presernovi proslavi oz. dnevu kulture! Nada Martelanc
Openska povorka / Veselje in razposajenost mocnejsa od zime
”0, predpust, ti cas presneti...”
”Daj no, nehaj France!"
Tako bi lahko obnovili razposajeno vzdusje, kije kraljevalo na openski promenadi in ki, po pravici povedano, se ni veliko razlikovalo od ozraeja, ki se letno ponavlja na kraskem
pustnem sprevodu. Na letosnji izdaji so bili prisotni, denimo, vsi, manjkali pa so le pingvini, ki pa bi se zaradi hudega mraza tudi oni zatekli ob sanku	kakega
openskega bara.
Mraz je bil tako vsiljiv, da sta na tribuni zamrla marsikateri nasmeh in preserno razpolozenje povabljenih castnih gostov, med katerimije bilo zaslediti dezelna svetnika	Mirka
Spazzapana in Igorja Dolenca, dezelnega odbornika Cosolinija, repentabrskega podzupana Pisanija in ravnatelja ZKB Brajnika, devinsko -nabrezinskega zupana Reta, predsednika vzhodnega in zahodnega kraskega rajonskega sveta Rupia in Sosica ter dolinsko zupanjo Fulvio Premolin.
Kljub mrazu so bili z oceno zirije najbolj sreeni domacini z Opcin, ki so se s svojim vozom z naslovom “Genetika, ma ke cudna zvau" posalili nad laboratorijskimi poskusi, ki vcasih obrodijo res posebne smesne zivali... Prvi v kategoriji skupin so bili Kontovelci in Prosecani, ki so letos za opensko avanturo izbrali posebno koreografijo orkestra in najrazlicnejsih glasbil.
Foto Kroma
Po trzaski premieri zloglasnega filma
Postena sprava lahko sloni le na kesanju zlocincev
Non c'e'nulla di assolutamente paragonabile tra cio' chehanno subito gli italiani dell'Istria e di Fiume e della Dalmazia e di Trieste e quella che poteva esserela politica di
nazionalizzazione operata prima dairitalia.
Absolutnone moremo primerjati tega, kar so utrpeli Italijani iz Istre in z Reke, iz Dalmacije in Trsta s tistim, kar je lahko bila raznarodovalna politika, ki jo je prej izvajala Italija.
Izjava Roberta Menie, poslanca Nacionalnega zavezniStva ob trZaSki premieri filma Srca v breznu
Boli me, kar bom zapisal, ampak molCati ne morem in ne smem. PoCetje nekaterih me zal prisili, da s tezkim sreem izrazim razdvojeno Custvo, da se naSi stari, ki so pritrpeli dolgoletno zivalsko faSistiCno nasilje na tem naSem nesreCnem in vseeno bogatem vzhodnem robu, polagoma predajajo neizprosnemu teku Casa.
To iz enostavnega razloga, ker so oni v svojem zivljenju toliko hudega prestali, da si sedaj zasluzijo vsaj miren pokoj. Utrpeli so preveliko krivico takrat, da bi jim bilo treba danes prestati boleCi trenutek, ko nekateri Cedalje zanikajo hudodelstva faSistiCnih rabljev oziroma jih kratkomalo spregledajo in socasno s subtilno politiko prepriCevanja skuSajo vnesti v zavest italijanskega ljudstva, ki je itak bolj malo osveSCeno o svoji zgodovini, zloglasno namiSljeno idejo, da sta si bila faSizem in odpor -kakrSenkoli odpor do njega! -enakovredno zlo. Sestdesetletni apeninski molk glede fojb in eksodusa Istranov ter drugih Italijanov, ki so zapustili ozemlja, ki si jih je bila Italija 'tako poäteno zasluzila' zaradi svoje vloge v prvi svetovni vojni, je bil ravno italijanski strani po godu, da bi tako zamolcali dejanja veC kot dvajsetletnega italijanskega tlacenja Slovanov; da, italijanskega, saj so bili faäisti Italijani ravno tako kot
nacisti Nemci. Kaze pa, da so za tiste nekatere Casi dovolj zreli, da se jim prizna status zrtve, ne da bi se pri tem vprasali, zakaj so zrtve sploh postali.
Preprican sem o dejstvu, da je slehernemu pripadniku dolocenega naroda zapisano,
da si mora z narodom samim deliti sonCne in senCne plati, zmage in krivde: istrski begunci so bili Italijani, to se pravi nosilci kolektivne krivde, zaradi katere so bili v drugi svetovni vojni porazeni, zavezniki, med katerimi smo bili tudi mi, pa
zmagovalci. Ne mislim tega z namenom, da bi opraviCil nasilje do tistih, ki so padli v t.i. fojbah, rad bi le izpostavil, kako Italijani te krivde sploh ne obCutijo in je niso nikdar obCutili, kakor da bi jih kapitulaeija 8. septembra 1943 oCistila kateregakoli prej storjenega greha.
Kako pa lahko na taki pristranskosti pride do kakrSnihkoli poskusov sprave? Kako je mogoCe, da dogodke fojb in ezulov jemljejo danes kot edino plat vredno omembe, ko je govor o drugi svetovni vojni? Ali nimamo veC pravice obsojati faSizma?
Postena sprava lahko sloni le na kesanju zloCincev. Danes smo priCa podli politiki, ki cilja k relativizaciji zloCinov, Se veC, k istovetenju tistih, ki so faSizem utrpeli, s faSisti samimi, ne da bi pri tem jemali v raCun enostavno zgodovinsko diskriminanto: kronologijo dogodkov.
Zdrava pamet bi torej narekovala, da bi se pot spomina zaCela na naSi bazoviSki gmajni, se nadaljevala v Rizarni pri Sveti Soboti in - Ce osebno izrazim svoje mnenje po veCeru v dvorani Tripcovich - tarn za zdaj tudi konCala, v upanju, da bi nekega dne s poätenimi sogovorniki lahko mlajSe generaeije naCele celovito presojo tega, kar je bilo prej in je pogojevalo dogodke, ki so sledili.
IgoiGiegori
Dvorana
Srce
Cetrtek minulega tedna iz depandanse gledaliSCa Verdi spremenila v priloznost-no kinodvorano, v kateri so vr-teli ze itak tako imenovani 'film o fojbah' Srce v breznu in tako zaCeli prireditve ob dnevu spomina na zrtve fojb in eksodusa 10. februarja. O filmu, ki je pred nedavnim dozivel nakljuCno premierno uprizori-tev v Rimu soCasno z vsedrzav-nim kongresom stranke Nacionalnega zavezniStva, je bilo ze veliko napisanega, tudi to, da gre v bistvu za izmiSljen fikeij-ski western, ki pa sloni na real-nem zgodovinskem ozadju, v katerem smo mi Slovani zlobni Apache, Italijani pa poSteni no-sitelji neustavljivega civilizacij-skega procesa.
Film, ki so ga ze predvajali po prvem programu drzavne
Razlicna mnenja o filmu
Sergij Pahor, predsednik Sveta slovenskih organizacij:
Film je zmeden prikazprivat-ne zgodbe v Casu,ki ga rezi-serin scenarist nista poznala. Obenem nisem razumel, Ce dogodki potekajo leta 1943 ali 1945. Mnenja sem, da bi dokumentarec z izjavami ne-posrednih piiöevalcev tiste-ga obdobja veliko vec! veljal. Dodal bi Se, da je film del nadrta ljudi, ki ho Ce jo pokva-riti odnose s Slovenijo. Roberto Dipiazza, trZaäki lu-pan: Upam, da se bo priCela jasna razprava in da bomo
lahko govorili o tragedijah, ki so pustoSile te kraje, da bomo konCno dospeli do prave pomiritve, ki naj ne bo le na-videzna. Ena in druga stran sta poCeli zlodine in krivice: napoHil je Cas, ko moramo o teh govoriti z doloceno ne-pristranskostjo. Menim, da je film poudaril, da obstaja tudi tragedija fojb: v sesUlesetih leti smo o zgodovini veliko govorili, manjkal pa je ta del preteklosti.
Maurizio Gasparri, minister za komunikaeije: Zgodba, ki jo film pripoveduje, ponese
Custva in spomine v osrCje naSe drzave, kjer jih dosedaj ni bilo. Preprican sem, da veliko ljudi ni nikoli vedelo, kaj so fojbe sploh bile. Mislim ,da mora pomiritev slo-neti na poznavanju, na zave-sti tega, kar se je pripetilo. Danes zivimo v drugaCni Evropi, ki se vedno bolj Siri, na taki celini, ki mora ustva-riti svoje sozitje na poznavanju tragedijprejSnjega sto-letja, to se pravi na obsodbi kakrSnekoli mrznje. Fojbe in eskodus sta bila predolgo za-w ol Ca na, gotovo ne v Trstu, ampak drugodpo Italiji. (...) Fa tragedija stopa ponovno v vsedrzavno zgodovino in upam tudi v Solske knjige.
Edina strumentalizacija je bila tista, ki za 50 let ni dopuSCala, da bi se o tej tra-gediji govorilo, ker se ni smelo motiti drzavnih in mednarodnih ravnovesij. Ettore Rosato, poslanec Marjetice: Kot je reziser izja-vil, gre za zgodbo, pripove-dovano z doloCenega zorne-ga kota. Na tovrstna do-gajanja lahko sicer gledamo iz razliCnih perspektiv. Gre vsekakor za tragedijo, ki je prizadela nek narod in neko drzavo in naSo mejo. Vse to bi moralo voditi k razmiSljanju, da je novo Evropo mozno graditi le na temeljih novega razmerja med ljudmi.
Foto Kroma
v breznu, resnica na vislicah?
mreze RAI v nedeljo in pone-deljek, je paC tri ure trajajoCa zgodba, ki so jo posneli lani po-leti v Crni gori, "ob sodelo-vanju pisane ekipe, ki je Stela veliko ljudi tamkajSnjih po-
droCij, predvsem Srbov”, je hi-tel pojasnjevati reziser Alberto Negrin pred priCetkom tr/aske premiere. Avtor si verjetno ni mislil, da bo njegovo delo, ki bi ga lahko ocenili za popreCni da-
naSnji italijanski televizijski pro-dukt, vzbudil 'to-likSno zanimanje'. Razumljiva je bila torej zadre-ga, ki so jo skuSali Negrin sam in igralci filma - Leo Gullotta, Beppe Fiorello in Antonia Li-skova, ki so bili tudi prisotni v dvorani Tripcovich - zakriti s priloznostnimi nasmehi, med-tem ko so ostali povabljenci, v glavnem predstavniki trzaskih desniCarskih in ezulskih kro-gov, nestrpno Cakali, da se konCno dvigne zastor nad predolgo zamolCano stran zgodo-vine teh krajev.
To je bilo staliSCe, ki so se ga oprijeli tudi direktor prve drzavne televizijske mreze RAI Fabrizio Del Noce, minister za komunikaeije Maurizio Gasparri in trzaSki zupan Roberto Dipiazza, Cigar besede so vsekakor nakazovale zeljo po spravi in pomiritvi, ki mora biti celovita.
NOVI
Narodni dom
Dan slovenske kulture v organizaciji generalnega konzulata
Brez Preserna Slovenci ne bi bili to, kar smo!
Obvestila
Generalni konzulat Re-publike Slovenije v Tr-stu je v betrtek minule-ga tedna priredil srecanje, ki je potekalo v veliki dvorani Vi-soke Sole za tolmabe in pre-vajalce, da bi obelezili dan slovenske kulture. Obenem je bila prireditev zasnovana na te-meljih medkulturnega dialoga med slovensko in italjansko knjizevnostjo in zato usmerje-na na podrocje dragocenega, a ne tako plodnega, vsaj z ita-lijanske strani, prevajalskega prizadevanja.
Po uvodnem pozdravu generalnega konzula Jozeta SuSmelja, ki je najavljenega bastnega go-sta, Cirila Zlobca, opravibil od-sotnosti zaradi gripe, je prof. Ivan Verb pozdravil v imenu Vi-soke Sole in poudaril pomen kulture kot stibiSba razlibnih svetov. Pozdrave predsedniStva dezelnega sveta F-Jk pa je pri-nesla svetovalka Bruna Zorzini Spetib.
Takoj zatem je vpriloznostnem knjizevnem simpoziju prijel za vajeti povezovalec vebera, prof. Miran KoSuta, in popeljal obbinstvo v srz debatne teme. Celotno srecanje je potekalo na podlagi dvojnega razglabljanja o PreSernovi in Zlobbevi poe-ziji. Italijanist Elvio Guagnini se je najprej podal med verze zadnje prevedene knjige Cirila Zlobca Ljubezen, svetlo sonce in tema (zalozba Campanotto), ki bi jo oznabil za pravi kan-conjer poezij, v katerih ni nikakrSne retorike, apologije, ki je znabilna za tolikSno ljube-zensko knjizevnost. Guagnini je poudaril tudi nenadomestlji-vo prevajalsko spodbudo, s ka-tero je Zlobec posredoval ita-lijansko leposlovje slovenske-mu svetu.
Prof. KoSuta je nato prispeval
nekaj zgoSbenih debatnih iz-tobnic, ki jih je strnil v "sest bi-stvenih k-jev: kdaj, koliko, kaj, kdo, kako in kje", s katerimi je slovensko leposlovje dobilo za-gon v italijanski jezikovni preo-bleki. Gre vsekakor poudariti,
da je od leta 1878 do danes izSlo v Italiji nekaj manj kot 300 knjig, ki vsebujejo prevedeno slovensko knjizevnost. S to Ste-vilko se slovenska literatura presenetljivo uvrSba med naj-bolj prevajane slovanske knjizevnosti na Apeninskem polotoku". Porast je zlasti zaz-naven v zadnjih desetletjih. "Obratni pretok pa je bil ko-libinsko neprimerno vebji." Vebina slovenskih avtorjev je zalozniSko lud zagledalo v mo-nografski obliki, okrog 220 na-slovov. Najvebkrat je bil preve-den Cankar, sledijo pa mu Ko-sovel, PreSeren, Ela Peroci s svojo mladinsko literaturo in Ciril Zlobec. Prof. KoSuta je Se poudaril, da gre zaslugo posre-dovanja slovenske knjizevnosti v italijanski svet zapisati predv-sem slovenskim dvojezib-
nikom.
Predstavnik zalozbe Campanotto Carlo Marcello Conti se je posvetil razlagi, kaj sploh po-meni izdajati knjige: "Pravi pro-blem se poraja pri distribuciji in to obbutijo predvsem majh-ni zalozniki, kot sem sam". To predvsem v basu, ko so police
knjigarn natrpane s knjigami pomembnih zalozb z lahkot-nejSo vsebino in je vedno manj prostora za take avtorje, ki so bolj konkretni in blizji ljudem. Profesorica slovenskega jezika in knjizevnosti na Visoki Soli, Marija Pirjevec, je orisala pot, ki jo je PreSernova poezija prehodila k italijanskim bral-cem. Iztobnica referata Pirjevbe-ve je bila trditev angleSkega zgodovinarja Taylorja, ki je za-trdil, da so nekatere narode habsburSkega cesarstva ustvari-li pesniki. "To gotovo velja za Slovence, ki brez PreSerna ne bi bili to, kar so". Kar se prevodov PreSernovih lirik tibe, gre zapisati, da so se tovrstni prvi pri-meri pojavili relativno zgodaj, ze proti koncu 19. stoletja. Italijanski prevajalci so se osredo-tobili na tista besedila, v kate-
rih je PreSeren blizu ljudski pe-sniSki tradiciji. Ne preseneba to-rej, da je bila prva PreSernova poezija prevedena v italijanSbi-no Spanska romanca ITbere svet - II consiglio, ki je 1887 izSla brez avtorjevega imena, kot da bi bila spontana in anonimna stvaritev ljudskega duha. Do vecjega spoznanja slovenskega romantika pa je priSlo leta 1951, ko je v Rimu izSla prva pomembna antologija slovenske lirike.
Prof. Guagnini je ob sklepu srebanja Se dodal, da se casi po-lagoma spreminjajo in je dia-log med slovensko in italijan-sko kulturo plodnejSi, ceprav prave reciprobnosti Se nismo dosegli. Pri tem se je profesor spomnil pomembnega deleza, ki ga je imel preminuli pisatelj Tomizza pri medsebojnem spoznavanju italijanskega in slovanskega sveta.
Povedati je treba, da so na be-trtkovem srebanju predstavili tudi antologijo Prevajanje slovenskih literarnih besedil, pri kateri so sodelovali Studentje razlibnih tujih univerz, na katerih poubujejo slovenSbino. Igralka SSG Nikla PetruSka Pa-nizon pa je obbinstvu podala svojo interpretacijo Zlobbevih in PreSernovih verzov.
IgorGregori
Postni govori vTrstu. Potekali bodo v cerkvi sv. Jakoba: ob 16. uri krizev pot, ob 16.30 postni govor. 2. postna nedelja: Sonce in kruh. "Njegov obraz je zasijal kakor sonce in njegova oblacila so postala bela kakor luc.” (Mt 17, 2) (p. Mirko Versic). 3. postna nedelja: Voda in kruh. “Gospod, daj mi te vode, da ne bom zejna in ne bom hodila sem zajemat." (Jan 4, 15) (p. Danilo Hole). 4. postna nedelja: Oci in kruh. “Dokler sem na svetu, sem luc sveta.” (Jan 9,5) (p. Gavdencij Skledar). 5. postna nedelja: Duh in kruh -spokorno bogosluzje v cerkvi novega sv. Antona ob 16. uri. “Vi pa ne zivite po mesu, ampak po duhu, ce le prebiva v vas Bozji Duh.” (Rim 8,9) (p. Danilo Hole). 6. evetna nedelja: Pot in kruh. “Blagoslovljen, ki prihaja v gospodovem imenu!” (Mt 21, 9b) (p. Mirko Versic). Vabljeni!
V petek, 11. februarja,ob 17. uri, bodo v dvorani Luchetta, Ota, D’ Angelo dezelnega sedeza RAI predstavili dikumentarec Epifanija zemlje in duha - Alojz Rebula v zanosu besede in vere. Producent dokumentarnega filma je Urednistvo slovenskih programov Dezelnega sedeza RAI za Furlanijo-Julijsko krajino. Pri izdelavi dokumentarca so sodelovali reziserka Marija Brecelj, Igor Skamperle pa je avtor pripovedovanega besedila. Za tehnieno plat sta poskrbela snemalec in direktor fotografije Bruno Beltrami in montazer Zarko Zuc.
Novi glas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do vkljucno 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko. Odhod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratislave. Obiskali bomo glavno slovasko mesto Bratislavo, nato Brno, Velehrad, Mikulcice in Staro mesto. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomouca in drugih znamenitosti. Koncno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni nasega obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Solnograd-Salzburg. Pri vpisu akontaeija 200,00 evrov. Na upravi so na razpolago programi celotnega potovanja. Za potovanje zadostuje veljavna osebna izkaznica za tujino. Z vpisom, prosimo, pohitite!
Darovi
Za cerkev v Mavhinjah: ob 1. obletnici smrti brata Vankota in bratranca Valentina daruje Bozena 50,00 evrov.
V spomin na starse darujeta Maria Gasperi 50,00 evrov in Nada Gasperi 50 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu.
Za Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu darujeta Marko in Maria Udovic 100,00 evrov.
Za spomenik na rojstni hisi Ubalda Vrabca v Trstu: namesto evetja na grob v spomin na pok. prof. Marico Zupancic druz. Korsic od sv. Ivana 50,00; druz. Darko Cerkvenik v isti namen 25,00 evrov.
SKLAD MITJA CUK
vabi ob
Dnevu slovenske kulture na odprtje likovne razstave
EDIJA ZERJALA
PESNISKI UTRINEK: Aleksij Pregarc; GLASBENI UVOD: flavtiska Olga Sosic
v petek, 11. februarja 2005, ob 20.uri v Galeriji Sklada Mitja Cuk na Opcinah.
°An.üS’
Foto IG
Stalisca VZPI-ANPI glede filma Srce v breznu
"Gre za kriminalizacijo celotnega partizanskega gibanja!"
Prosvetni dom na Opcinah
Vrtoglave stene angleskih smeri
StaliSba, ki jih je zavzel trzaSki pokrajinski odbor VZPI-ANPI do zloglasne trzaSke premiere filma Srce v breznu in strumentalizacije istrskega eksodusa ter vpraSanja fojb s strani desnice, so jasna in neoporeena. Podal jih je predsednik pokrajinskega odbora italijanskih partizanov Giorgio Marzi na tiskovni kon-ferenci, ki je potekala na se-dezu odbora in na kateri so sodelovali Se predsednik druStva Promemoria Sandi Volk, pred-stavnica sindikata Cobas seuo-la Daniela Antoni, predsednik Zveze borcev in udelezencev NOB in zrtev nacifaSizma iz Kopra DuSan FortiC ter pok-rajinki tajnik Stranke komuni-stidne prenove Igor Canciani. "Zbrali smo se, da bi odlocno nastopili ne le zoper film, ampak tudi proti dogajanjem, ki dalj Casa v luci zgodovinskega revizionizma kriminalizirajo celotno partizansko gibanje." Film blati spomin ne le slovenskih in hrvaSkih partizanov, ampak tudi tistih Italijanov, ki so se s Slovenci in Hrvati ramo ob rami bojevali v jugoslovan-ski ljudski vojski in na tisobe zrtvovali svoja zivljenja. Mar-zija boli predvsem nacin, s ka-terim se je reziser lotil tako pomembnih zgodovinskih do-
godkov: uporabil je izmiSljeno fikeijsko sredstvo, ko pa bi mo-rala njegova zgodba sloneti na neoporebnih zgodovinskih dejstvih. "Nihce ne zanika, da
so 'fojbe' res obstajale; zelimo vendar, da bi celotna dogajanja celovito obdelali in osvetlili ter da bi sadove teh debat nihce ne izkorKcal v svoje politiene na-mene, kot je tokrat storila RAI v prid ministru Gasparriju." Marzi je tudi poddrtal, da so prizori v filmu popolnoma iz-miäljeni. "Kar film prikazuje, ne odgovarja resnici. Nikoli ni-so partizani odpeljali italijanskih prebivalcev s kamioni in jih potem pokonbali na robu
brezen. Nikoli niso jugoslovan-ski partizani udarili proti ita-lijanskemu prebivalstvu le zato, ker so bili ti Italijani." Film sodi torej v revanhstieno poli-
tiko Nacionalnega zavezniStva, da bi italijanska desnica enaci-la zgodovinska dejstva. Poleg vsega tega je danes Stevilo zrtev, ki naj bi v fojbah padle, znatno naraslo. "Govor je o 17 tisoc infojbiranih, ko sicer no-ben resen zgodovinar si ne bi upal trositi takih Stevilk. Znan-stveniki so raziskali 71 kraskih brezen in v njih na§li 464 tru-pel!"
Predsednik druStva Promemo-ria, Sandi Volk, je izpostavil
predvsem reziserjevo nepozna-vanje najosnovnejSih zgodovinskih podatkov. "Film prikazuje italijanske vojake, ki leta 1945 nosijo Se uniformo kralje-ve vojske: mar ni reziser vedel, da so nemäki vojaki tovrstne vojake ze deportirali v Nemcijo?" Volk obzaluje dejst-vo, da edino, kar bodo Italijani vedeli o fojbah, bo zgodba, ki jo Negrinov film prikazuje. Predstavnica äolskega sindikata Cobas Daniela Antoni je predlagala, da bi Solniki in dijaki obiskovali dopolnilne tettije, na katerih bi zgodovi-narji predavali temo revizije zgodovinskih dejstev. Taka po-litika zal sovpada tudi s Solsko reformo, ki predvideva vedno bolj skromno obiskovanje Sol-skih razredov in edino 'zgodo-vinsko resnico' bo mladim po-sredovala taka televizija...
Gost iz Slovenije je poudaril, kako partizanska disciplina in etika nista dopusbali takega ravnanja z nasprotniki, kaj Sele s prebivalstvom!
Na tiskovni konferenci, ki je bila dobrodoSla protiutez do-godku prejsnjega veCera, je spregovoril tudi Stojan Spetif in predlagal, naj VZPI tozi avtorje filma zaradi spodbujanja mrznje med narodi. Canciani pa je opozoril na neenak boj med tako reklamiziranim fil-mom na prvi drzavni televizij-ski mrezi in tiskovno konferenco. "Treba je ponovno poprije-ti za aktivno antifaSistibno gibanje, seveda z drugabnimi sredstvi kot nekob", je sklenil dezelni svetnik.
Ceprav nima Velika Bri-tanija veliko plezaliSb in ni za hribolazce pre-tirano zanimiva dezela, je bila in je Se vedno v samem vrhu svetovnega plezanja in alpinizma. O tem se je lahko prepribala Stevilna publika v Prosvetnem domu na Opbi-nah, kjer je v torek, 1. februarja, Slovensko planinsko druStvo iz Trsta priredilo mul-timedijski veber o angleSkem plezanju. Castna gosta sta bila trenutno najboljSa plezalca na svetu Steve McClure in Ben Heason, ki sta angleSki odnos s steno predstavila z obarljivimi diapozitivi in krajäimi videoposnetki. Iz an-gleSbine je v slovenSbino in italijanSbino prevajal ter foto-grafijo dopolnjeval trzaSki plezalec Erik Svab. Veber je bil razdeljen na tri dele: najprej je bil govor o razlikah med äportnim in tradicionalnim plezanjem ter alpinizmom, sledil je zgodovinski pregled te dejavnosti in predstavitev najzanimivejSih plezaliSb v Veliki Britaniji, ob koncu pa Se predstavitev angleSkih ple-zalcev s posebnim pou-darkom na osebnih zgodbah gostov.
Svab je uvodoma poudaril, da je etibna plat pri angleSkih
plezalcih zelo mobna: pri Sportnem in tradicionalnem plezanju ter alpinizmu se pra-vil strogo drzijo, temeljna raz-lika pa je pri svedroveih, ki jih tradicionalno plezanje ne predvideva. McClure je Sport-ni plezalec, najraje pleza na prvi pogled in veliko potuje. Njegove kot tudi Fleasonove in Parnellove podvige ocenjujejo z najviSjimi tezav-nostnimi stopnjami. Heaso-nu, ki je zabel resno zahajati v stene pri dvajsetih, najbolj lezi tradicionalno plezanje, s katerim se v Angliji ukvarja kar 90 odstotkov plezalcev, tradieija pa sega preko sto let nazaj. Pri slednjem plezanju Sportniki nosijo s sabo ves po-trebni material, Heason pa se najraje odloba za plezanje brez opor in varoval. V slabih desetih letih je plezal ze na vseh petih celinah (vebkrat je bil v Avstraliji in na Tajskem). Med britanskimi alpinisti, ki v zavidljivi tehniki in z visoko etibno drzo osvajajo najviSje gore na svetu, je danes med najbolj Simi Ian Parnell, kar so pribali tudi posnetki, sam pa ni bil prisoten na Opbinah, ker se je doma pripravljal na naslednji podvig v sreu osem-tisobakov.
MatjaZRustja
Foto Kroma
NOVI
GLAS
Med koroskimi Slovenci
Sturm in Sadovnik proti predlogu za skupno politicno predstavnistvo
Predsednika Zveze sloven-skih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroSkih Slo-vencev in Slovenk (SKS), Mar-jan Sturm in Bernard Sadovnik, sta na skupni novinarski konferenci v Celovcu naspro-tovala osnutku za skupno, de-mokratiCno izvoljeno predstavnistvo slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Ko-roSkem, ki ga je 20. januarja predstavila posebna iniciativ-na skupina.
Medtem ko Sadovnik zavraCa oblikovanje takSnega skupne-ga politiCnega telesa na podla-gi druStvenega prava in se zav-zema za ustanovitev na zakon-ski podlagi, pa je za Sturma morebitno oblikovanje sku-pnega predstavniStva slovenske manjSine odvisno od "dru-zbenega konsenza".
Kot prvi korak k skupnemu predstavniStvu je Sadovnik vnoviC zahteval vkljucitev SKS v Koordinacijski odbor koroSkih Slovencev (KOKS), usk-lajevalno telo med Narodnim svetom koroSkih Slovencev (NSKS) in ZSO.
Kot je poudaril Sadovnik, imajo za SKS prizadevanja, da bi skupno predstavnistvo usta-novili na zakonski podlagi, "glavno prioriteto". To naj bi dosegli v pogajanjih z dezelo KoroSko, pri Cemer je Sadovnik menil, naj se "vse tri organiza-cije slovenske narodne skup-
T
Marian Sturm
nosti" v sedanjih pogovorih z uradnimi politiCnimi pred-stavniki dezele KoroSke "zavza-mejo za velik paket".
Kot je menil Clan upravnega odbora SKS Pavel Apovnik, oblikovanje skupnega predstavniStva na podlagi druStve-nega prava ni sprejemljivo, ker bi to "doloCenim elitam omo-gocilo zlorabo", zakonska pod-laga pa naj bi zagotovila prav-no zanesljivost. Apovnik se je pri tem skliceval na odloCitev Zbora narodnih predstavni-kov, najviSjega telesa odloCanja v NSKS, ki je aprila 2003 odsta-vil tedanje predsedstvo NSKS, tedanji predsednik organiza-cije Sadovnik pa je le nekaj ur pred tem odstopil.
Apovnik je sicer tudi menil, da za zagotovitev zakonske podla-ge "trenutno ni pripravljenosti med politiCnimi strankami" in je tudi v prihodnjih letih naj-brz ne bo. Zato naj bi se za zdaj odloCili za dve alternativi: ali se v KOKS vkljuCi tudi SKS ali pa ustanovi "delovna skupno-st slovenskih politiCnih organizacij", ki naj bi zdruzevala vsa zdruzenja, "ki se sedaj Stejejo za predstavniSke organi-zacije slovenske narodne skupnosti". Apovnik je Se dodal, da naj bi bili v ozadju iniciativ-ne skupine, ki je predstavila predlog za skupno demokratiC-no politiCno predstavnistvo slovenske manjSine, predstav-niki NSKS, "ki se branijo nepo-
srednih volitev v svoji organi-zaciji in zdaj iSCejo reSitev po tej poti".
Predsednik ZSO Sturm je menil, da se je z vstopom Slove-nije v Evropsko unijo "zgodila sprememba paradigem". Poleg tega naj bi okvirna konvencija Sveta Evrope o zaSCiti narodnih manjSin in listina o regio-nalnih in manjSinskih jezikih definirali nove okoliSCine za "interkulturni dialog". Zato naj bi v okviru sosveta za slo-vensko narodno skupnost pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja, ki mu predseduje Sturm, maja letos ob navzoC-nosti "strokovnjakoviz SE" raz-pravljali o sodobnih oblikah organiziranosti manjSin. Kot je dodal, je tezko govoriti "zgolj o eni narodni skupnosti", saj naj bi na avstrijskem KoroSkem moCno naraslo zanimanje za uCenje slovenSCine, "ob vstopu v Solo pa zna le Se okoli 16 od-stotkov otrok dobro slovensko, drugi pa slabo ali pa sploh ne". Glede vpraSanja, Ce se zavzema za javno pravno politiCno predstavnistvo na zakonski podlagi, je Sturm menil, da je to odvisno od "druzbenega konsenza". Volivci pa bi se zato morali "vpisati v poseben kataster". Sam sedaj sicer ne zeli "niCesar izkljuCiti", o tem naj bi razpravljali s Svetom Evrope, je Se dejal predsednik ZSO.
Srecanje Slovenske skupnosti in Enotne liste
V Zabnicah za tesnejse sodelovanje
Vrestavraciji II Montone v Zabnicah sta se na delov-nem srecanj u dobili de-legaciji SSk (Terpin, Spacapan, Corsi, Stoka, Berdon, MahniC, Dolhar) in EL (Smrtnik, Hren, Wakounig, Kulmesch, Kulnig). Obe manjSinski politiCrii stranki cutita, da njun glas ni dovolj upoStevan in razpoznaven v od-
nosu do drzavnih Struktur v RS, ki v glavnem obCujeta z manjSino potom krovnih organizacij. Slednje imajo seveda v rokah pulz civilne organizirane druzbe, ki potrebuje finanCno in sploSno podporo matiCne drzave, glas politiCnih strank in izvoljenih predstavnikov, ki jih manjSina izbere na volitvah pa je seveda posebne narave, in lahko predstavlja tudi za RS, kot seveda za manjSino samo, vazen
Clen povezovanja in dogovar-janja.
Stranki sta se domenili za neka-
tere skupne akcije, do slovenske vlade in do evropskih krogov, ki se ukvarjajo z manjSinami.
Izjava
Razumno resujmo spor izgradnje III. pomola
okrog
Podpisani z zaskrbljeno-stjo spremljamo sporna dogajanja okrog gradnje III. pomola v Luki Köper. Pri tem se zavedamo, da je iz-gradnja multimodalnega ter-minala za pretovor kontej-nerjev in drugega kosovnega blaga izjemnega pomena za razvoj Luke, obale in Slovenije. Zato menimo, da povsem brez-prizivno staliSCe prebivalcev Ankarana proti gradnji tretjega pomola ne more biti osnova za dialog. Tako staliSCe namreC ne vzdrzi resne presoje niti z go-spodarskorazvojnegavidika in niti z okoljevarstvenega, saj velja pretovor kontejnerjev za enega najmanj obremenju-joCih za okolje. Potek razprave celo opozarja, da verjetno sploh ni temeljni problem pri-hodnji kontejnerski terminal, ampak bolj terminal za razsute tovore na pomolu II oz. pretovor velikih koliCin premoga na njem, ki ob dolocenib vremen-skih pogojih dokazano resno
onesnazuje okolje. Pridruzuje-mo se namrec mnenju prizade-tih prebivalcev, da ne bi smeli na tako majhnem prostoru, kot je slovenska obala, razvija-ti enega najveCjih terminalov premoga in drugih razsutih to-vorov na jugu Evrope.
Vendar podpisniki menimo, da je zahteva po ukinitvi tega terminala v danih okoliSCinah neuresniCljiva. Menimo pa, da bi morala Luka Köper za zdaj zaustaviti Siritev tega terminala. S poveCanim pretovorom kontejnerjev bi postala bolj neodvisna od iztrzka za razsute tovore in bi ga lahko posto-poma ukinjala. Neodvisna strokovna organizacija pa bi morala trajno spremljati nje-gov vpliv na okolje. V primeru ugotovitve Skodljivih uCinkov pa bi morala Luka podvzeti vse mozne ukrepe za odpravo obremenitev okolja, vkljuCno z morebitnim pokritjem terminala. Prav tako bi morala u-poStevati opozorila prebival-
cev Ankarana v zvezi z negativ-nimi uCinki hrupa in premoC-ne noCne osvetlitve luSkega prostora z reflektorji. Vsi ti uCinki so namreC merljivi in ugotovljivi ter niso potrebni prav nobeni dvomi ali spori glede njihove (ne)prisotnosti ali (ne)Skodljivosti. KonCno obratuje ze sedaj v Luki kontejnerski terminal, katerega vpliv na okolje se lahko ugotavlja v vsakem Casu in v vsakrSno smer in razdaljo. ObCina in drzava pa morata odloCno sto-piti na prste ostalim znanim onesnazevalcem okolja, kot je Iplas idr., ki se trenutno skri-vajo za hrbtom Luke. Vsi po-stopki nadzora kot tudi spreje-ti dogovori in izvedeni ukrepi pa morajo potekati transpa-rentno ter ob sodelovanju vseh prizadetih strani.
Pri tem zelimo prebivalce Ankarana spomniti tudi na to, da v okoljevarstvenem pogle-du skoraj vsi prebivalci mest in podezelja plaCujemo svojo ce-no za razvoj. Eni zaradi mest-nega hrupa in smoga, drugi za-
radi blizine tovarn, avtocest, zeleznic itn. Zato Se ni mogoce zahtevati ukinitve prometa in prometnic ali zaprtja tovarn, ampak je treba v strpnem dia-logu iskati uravnoveSene reSit-ve. Razvoj namrec prinaSa s se-boj dobro in zlo ter ni mogoce jemati zase samo dobrega. Prav tako jih zelimo spomniti, da, kot smo dolzni zanamcem oh-ranjati zivljenju prijazno okolje, smo jim prav tako dolzni zagotoviti delo, da bodo tudi oni, tako kot mi, imeli do-stojen dohodek, stanovanja za svoje druzine ipd.
V	zvezi z izgradnjo III. pomola pa menimo, da bi moral steü neovirano, transparentno in ob vsakrSnih jamstvih v zvezi z varovanjem okolja, za katerimi bi morale stati Luka, obcina in drzava. Naj Se opozorimo, da so onstran meje izbruh spora okrog gradnje III. pomola naz-dravljali s Sampanjcem. Zato pozivamo vse njegove ude-lezence k razumnemu obrav-navanju nastalega zapleta.
Mnenjsko gibanje za Slovensko Istro, koordinator Milan Gregorid, DruStvo za negovanje Todoljubnlh tradidj TIGRPrimorske, tajnik Ludjan Pelicon
Pomembna obletnica za kanadske Slovence
50 let prve slovenske zupnije v Torontu
Prva slovenska zupnija v Kanadi je 19. decembra praznovala 50-letnico svoje ustanovitve. Za jubilej se je zupnija dobro pripravila in povabila med nas Skofa dr. Ju-rija Bizjaka, ki je vodil 3-dnev-no duhovno obnovo in v ne-deljo vodil Jubilejno bogo-sluzje.
Kratek zgodovinski zapis o raz-voju prve slovenske zupnije. Pred letom 1947 je bilo v Torontu okoli 100 do 150 slovenskih rojakov, ki so priSli v Ka-nado po prvi svetovni vojni. ObCasno so jih obiskovali slo-venski franCiSkani iz Lemonta, pater Bernard AmbroziC, stric torontskega kardinala, jih je tudi veckrat obiskal.
V	jeseni leta 1947 so priCeli prihajati slovenski rojaki-be-
maSnik je bil kardinal dr. Aloj-zij Ambro/ic. Zupnijo so obi-skali tile nadSkofje in Skofje iz Slovenije: dr. M. Derzecnik, dr. J. PogaCnik, dr. S. LeniC, dr. J. Jenko, dr. A. SuStar, msgr. M. Pirih, dr. F. Kramberger, dr. J. Bizjak, dr. J. Smej, msgr. A. Gla-van in msgr. A. Uran. Zupnijo od ustanovitve vodijo ocetje la-zaristi. Od leta 1988 zupnikuje g. Valentin Batic CM, doma iz AjdovSdne. Ko se je leta 1961 ustanovila nova slovenska zupnija Brezmadezne v zahod-nem predmestju Toronta, pa je treba povedati, da so se tja zaCeli odseljevati Stevilni zu-pljani.
V	Cetrtek, petek in soboto je dr. Jurij Bizjak vodil v jutranjih urah duhovno obnovo in go-voril o pomembnosti zupnij-
gunci iz avstrijskih in italijan-skih taboriSc Prihajali so v Ka-nado na pogodbena dela. S prihodom v Kanado so se dejansko razSli po vsej Kanadi, delali so v gozdovih severnega Ontaria, na kmetijah v pre-rijah, gradili nove zeleznice, dekleta pa so v glavnem delale kot sluzkinje. Ko so rojaki koncavali pogodbe, so se zace-
li	zbirati v velikem Stevilu v Torontu. 8. decembra istega leta je priSel v Toronto dr. Jakob KolariC CM in od takrat naprej se je priCela organizirati slovenska cerkvena in kulturna skupnost. SpoCetka je bila ta skupnost samo kot duhovnija brez lastne zupnije, gostovali so v nemSki zupniji Karmelske Matere Bozje, cerkveno petje je vodil dr. Mirko Rener, orglal pa je Jurij Erzen iz Sebrelja. Leta 1953 je kardinal McGuigan do-volil, da se slovenska zupnija imenuje zupnija Marije Poma-gaj in istega leta so tudi priCeli gradnjo lastne cerkve. 19. decembra je torontski kardinal James McGuigan blagoslovil novo cerkev.
V tem casu so pri&li prihajati iz evropskih taboriSC ekonom-ski izseljenci in zupnija je na-glo naraSCala tako, da je ob ne-deljah pred cerkvijo bil oviran promet na Manning Ave. Cerkev je umetniSko opremil akademski kipar France GorSe, notranja dela pa so v glavnem postorile pridne in izkuSene roke slovenskih obrtnikov. Zupnijska kronika kaze te po-datke in dogodke.
V zupniji je delovalo 17 cerkve-nih in kulturnih organizacij, predvsem mladinskih. Leta 1962 je bilo v zupniji vpisanih 2675 zupljanov, v slovensko nedeljsko Solo je bilo vpisanih 181 otrok, v 50. letih je bilo krSCenih 2568 otrok, poroCe-nih je bilo 1172 parov, umrlo je 523 zupljanov. Zupnijo je rad pogosto obiskoval Skof dr. Gregorij Rozman, vodil je duhovne obnove in birmoval.
V njej je bilo 7 novih maS in dve ponovitvi. Prvi novo-
skega obcestva in njegove vlo-ge pri naCrtu bozjega od-reSenja. Bila je to prava katehe-za, vsaj je z izbranimi beseda-mi povezoval staro in novoza-vezno sporoCilo. V soboto se je obnovi pridruzil in maSeval kardinal dr. Alojzij Ambro/ic in pri vstopnem bogosluzju spre-govoril nekaj pomenljivih be-sed. Dejal je, da je zanj zupnija Marije Pomagaj kraj zivih in le-pih spominov. Skof dr. Jurij Bizjak je ves Cas obnove spove-doval in v soboto zvecer sta se z zupnikom BatiCem podala v 70 km oddaljeno industrijsko mesto Oshowo, kjer je vodil duhovno obnovo za Stevilne slovenske rojake in se po bogosluzju z njimi tudi sreCal. Vse tri dni obnove je na koru in Oshawi prepeval kvintet Ven-tus iz Vipavske doline.
V nedeljo, 19. decembra, je Skof dr. Jurij Bizjak vodil slove-sno somaSevanje ob asistenci zupnika Valentina Batica CM, zupnika zupnije Brezmadezne Ivana Plazarja CM in profe-sorja dr. Jozeta Plevnika DJ. Na koru je pel v popolni zasedbi zupnijski meSani cerkveni zbor skupno s kvintetom Ventus iz-brane pesmi iz slovenske cerk-vene glasbene zakladnice.
Po maSi je zupnik vse povabil na slavnostni obed in prisrCno kulturno prireditev, na kateri so sodelovali nekdanji Solski mladinski zbor, zenski zbor Plamen in kvintet Ventus. Spregovorili so Stevilni usta-novni Clani zupnije Marije Pomagaj. Preden se je sreCanje sk-lenilo, je g. zupnik BatiC povabil Skofa dr. Bizjaka k besedi in resniCno pomenljivo sklenil zlati jubilej zupnije in hkrati tudi izrocjl priznanja slovenske Skofovske konference 12 za-sluznim zupljanom.
V soboto opoldne so krajani s Cola in iz okolice pripravili v zupnijski dvorani Skofu dr. Bizjaku prijateljsko sreCanje. Skof dr. Jurij Bizjak je v vecer-nem Casu vodil duhovno obnovo v zupniji Brezmadezne.
HF
NOVI
GLAS
Y vladnem programu za letosnje leto tudi sprejem nekaj sto novih zakonov
Genij Frcmceta Preserna navdihuje Slovenijo
VSloveniji je bilo v prejSnjih dneh veC do-godkov, ki so zaznamo-vali predvsem delovanje vlade in parlamenta. Odmeven je bil zlasti prvi plenarni sesta-nek ministrov, poslancev in funkcionarjev politiCnih strank vladne koalicije, 31. ja-nuarja, na katerem so sprejeli program vlade za letoänje leto. Gre za izvedbo obljub in za-gotovil, vsebovanih v koalicij-ski pogodbi, ki so jih stranke nosilke nove oblasti sprejele pred parlamentarnimi volitva-mi 3. oktobra lani. Vlada se bo v tem letu trudila predvsem za razvoj gospodarstva, zagotovi-la pogoje za gospodarsko rast, skladno s t.i. lizbonsko dekla-racijo, ki jo je sprejela Evro-pska komisija (vlada), in si pri-zadevala za izboljSanje okolja v Sloveniji.
Premier Janez JanSa je po omenjenem vrhu koalicije dejal, da bo za izpolnitev omenjenih prednostnih nalog in usmeritev vlade v letu 2005 treba sprejelti nekaj sto zakon-skih aktov in veC kot tisoc iz-vrSilnih predpisov. VeC zakon-skih predlogov so ze poslali v postopek in odobritev drzav-nemu zboru. Med nujnimi projekti vlade so tudi priprave na uvedbo evra v Sloveniji. Evropsko valuto naj bi uvedli 1. januarja leta 2007. Po uved-bi evra bodo v Sloveniji v plaCilnem prometu Se en te-den hkrati uporabljali tolarje in nov evropski denar. Do konca februarja 2007 bo mo-goCe tolarje zamenjati v evre v poslovnih bankah, kasneje pa samo Se v Banki Slovenije brez Casovne omejitve. FinanCni
minister dr. Andrej Bajuk je dejal, da bodo v Sloveniji ze le-tos uvedli obvezno dvojno oz-naCevanje cen v tolarjih in evrih. IzkuSnje v drugih drza-vah namreC kazejo, da se je na tak naCin mogoCe dokaj uCinkovito zavarovati pred neupraviCenimi podrazitvami, ki so marsikje (denimo v Ita-liji) spremljale uvedbo evra.
V	Sloveniji je vzbudilo veliko odmevov proslavljanje 10. februarja, ki so ga v Italiji razgla-sili za praznik, dan spomina na zrtve brezen (fojb) in tiste Italijane, ki naj bi bili po vojni izgnani iz obmoCij, ki so bila prikljuCena tedanji Jugoslaviji. ObCila, nekdanji partizani in organizacije civilne druzbe protestirajo, ker je bil dan spomina zlorabljen za zalitve in obsodbo tudi Slovencev, CeS da smo narod morilcev. Osrednji slovenski Casnik De-
lo	je v svoji sobotni prilogi 5. t.m. objavil veC prispevkov znanih Casnikarjev oz. avtorjev, o celotnem spletu slovensko-itali-janskih odnosov, s pou-darkom na polozaj in zaSCito slovenske narod-ne skupnosti v Italiji. Casnikar in politik Di-mitrij VolCiC (na sliki)]e na vpraSanje o sprav-nem dejanju, ki bi ga opravili predsedniki Slovenije, HrvaSke in Italije, odgovoril, "da se bo nekoC to verjetno zgodilo, ne vem pa, Ce so zdaj Casi za to ze zre-li". V zelo obseznem in-tervjuju, ki ga je z njim opravila televizijska Ca-snikarka in nekdanja dopisnica RTV Slovenije
v	Rimu, Mojca Sirok, je Volcic razmiSljal tudi o spornem filmu z naslovom Sr-ce v breznu, ki so ga ob dnevu spomina predvajali v Rimu, Trstu in drugod v Italiji. Po njegovem mnenju, "bi morali pred dnevom spomina, pred predvajanjem filma, visoki predtavniki Slovenije morda s pomoCjo slovenskega velepo-slanika v Italiji urednikom najveCjih italijanskih Casopi-sov predlagati, da jim predsta-vijo slovensko plat zgodbe. In-tervju v Corriere della sera, ki je najbolj bran italijanski dnevnik, si je treba priboriti, pa tudi en sam intervju ne bo zadoSCal. Slovenija bi morala imeti svojega odposlanca, lo-bista, ki bi Sei od enega ured-nika do drugega". Zgodovinarka in izvedenka za slovensko-italijanske odnose Milica Kacin-Wohinz je svoj odnos do dneva spomina v Italiji pojasnila v intervjuju,
objavljenem v reviji Svobodna misel. Po njenem mnenju je "ta uzakonjeni drzavni praznik, do katerega ima Italija vso pravico, spet en razlog, da se tudi mi odzivamo razgreto. Nekaterim ljudem, tako Italija-nom kot tudi Slovencem, pri-de vedno prav, Ce se ustvari konfliktna situacija, ker se samo tako prerine v ospredje. Zal je videti, da gredo temu oz-raCju zelo na roko tudi slovenski dopisniki iz zamejstva, ker obveSCajo Slovence samo o de-sniCarskih manifestacijah, na-padih in izpadih, pa vnaprej napovedujejo zgoglasnost filma, ki ga pri nas Se nismo vi-deli".
V Sloveniji prviC strateSki svet za kulturo, izobraZevanje in znanost
V vsej drzavi so obCuteno z mnogimi proslavami in prire-ditvami zaznamovali 8. februar, slovenski kulturni praznik in dan smrti naSega naj-veCjega pesnika Franceta Pre-Serna. Njegov duh in genial-nost v svetu poezije sta vtkana v istovetnost slovenskega na-roda, saj 8. februar kot naS kulturni praznik skozi Sestdeset let svojega obstoja nikoli ni dozivel dvomov o njegovem smislu.
Pred praznikom se je prviC se-stal strateSki svet za kulturo, izobrazevanje in znanost, ki deluje v okviru vlade. To je pr-
vi	strateSki svet za kulturo v najSirSem smislu, ki ga je kakSen predsednik slovenske vlade zelel imeti ob sebi. V strateSkem svetu so mnoga ugledna imena s podroCij kul-ture, izobrazevanja in znano-sti, vodi pa ga Aleksander Zorn, nekdanji urednik v za-lozbi Mladinska knjiga.
Marjan DrobeZ
Revija Kapital izbrala sto najbolj vplivnih direktorjevv Sloveniji
Med najbolj vplivnimi direktorji prvi Igor Bavcar
Kapital, revija za nalozbo denarja, je ze drugo leto zapored izbrala sto direk-torjev podjetij ali gospodarskih druzb, ki naj bi bili najbolj vplivni v Sloveniji. UredniStvo te publikacije pa je ze na platni-ci opozorilo, da t.i. "zlati fan-tje", to je preizkuSeni in tudi po-litiCno opredeljeni direktorji, poCasi odhajajo oziroma se upokojujejo, "prihaja pa mlada kri."
Pri razvrScanju direktorjev med najbolj vplivne je uredniStvo re-vije upoStevalo uspeSnost poslo-vanja posameznih podjetij, kar
kazejo skupni prihodki, cisti do-bicek, Stevilo zaposlenih, v ko-liko nadzornih svetih direktor deluje, in to, ali podjetje svoje poslovanje Siri tudi v tujino ali pa se omejuje zgolj na domaCe trziSCe. Na lestvici je precej novih imen, priblizno polovica se je do uvrstitve prebila z menja-vo prejSnjega direktorja, ostali pa so priSli na lestvico na podla-gi boljSega poslovanja v lan-skem letu. V Kapitalu pou-darjajo, da uvrstitev med sto najbolj vplivnih ni le prestizne-ga pomena, temveC od direktorjev podjetij ali gospodarskih
druzb zahteva Se veCjo odgovor-nost.
Na seznamu stotih najbolj vplivnih direktorjev v Sloveniji je na prvem mestu Igor BavCar, predsednik uprave druzbe Istra-benz na slovenski obali. Zapisa-no je, "da spada med nedotaklji-ve osvoboditelje Slovenije." Z novimi nakupi drugih podjetij bo postal Sef slovenske energe-tike, prizadeva pa si tudi, da bi postal Sef slovenske zivilske in-dustrije. Igor Bavcar odloCno za-vraca vse domneve in namigo-vanja o vrnitvi v politiko.
Drugi na lestvici je predsednik uprave druzbe Sava v Kranju, Janez BohoriC, "ki s predsed-
nikom Gorenjske banke tvorita zdruzbo poslovnih kraljev Gorenjske." Na tretje mesto je uvrSCen Zoran JankoviC, ki ga revija opredeljuje "za cloveka spektaklov, ki je vedno vajen poziranja pred kamerami. Ima karizmo, ki jo obCudujejo tako njegovi nasprotniki kot tudi obozevalci."
Med Primorci so na lestvico najbolj vplivnih uvrstili Vojka Coka, predsednika uprave Banke Köper, pa DuSana Crni-goja, generalnega direktorja gradbenega podjetja Primorje v AjdovSäni. V reviji Kapital za-trjujejo, da velja za enega najbolj vplivnih Primorcev. Na spi-sek stotih najbolj vplivnih direktorjev v Sloveniji je revija uvrstila tudi Branka Tornazi Ca, predsednika uprave druzbe HIT v Novi Gorici.
SNG Nova Gorica
Spored predstav v februar ju
Ko je pust Se Saril po ulicah in trgih, je na novogoriSkem odru v sredo, 2. t.m., zvi-ti Volpone razkazoval svoje pohlepne spretnosti v posreCe-ni reziji Vita Tauferja in izved-bi domaCega gledaliäkega an-sambla. V Cetrtek, 3. t.m., in v petek, 4. t.m., so si sledile tri jutranje ponovitve otroSke igre Joooj, tako sem priSel na svet?! Zijaha A. SokoloviCa, ki jo je iz-vajal igralec GaSper TiC. V so-boto, 5. t.m., je v novogoriSki gledaliSki hram priSlo v goste Lutkovno gledaliSCe Ljubljana in za abonente Velikega polzka ter druge male gledalce uprizo-rilo pravljiCno igrico Svinjski pastir. V ponedeljek, 7. t.m.,
popoldne so v SNG Nova Gorica spet lahno zaplavali Zu-panCiCevi MehurCki v dramati-zaciji in reziji Primoza Beblerja ter zivahni interpretaciji do-maCih igralcev in malih go-stov. V soboto, 19. t.m., bo na novogoriSkih odrskih deskah prisotna komedija, odeta s Cr-nim humorjem, Maratonci teCejo Castni krog DuSana Ko-vaCeviCa v reziji Dejana MijaCa.
V	soboto, 20 t.m., tokrat izje-moma ob 19. uri, bo na spore-du zalostna zgodba o neskonC-nem potovanju prezivelih iz ta-boriSC nazaj v domovino, ki jo
je po romanu Prima Levija Pre-mirje spisal SreCko FiSer pod naslovom Medtem. V Cetrtek, 24. t.m., SNG Nova Gorica po-nuja enkratno gostovanje Ope-re in Baleta SNG Maribor, ki se bo predstavilo z ognjevitim ba-letom Grk Zorba Mikisa Theo-dorakisa, ambasadorja grSke glasbe v svetu. Dirigent je Ita-lijan Giorgio Croci, koreograf in reziser pa AmeriCan Lorca Massine. Predstava bo v gleda-liSCu Verdi v Gorici, saj je vkljuCena v Cezmejni kulturni spored predstav slovenskih in italijanskih kulturnih hramov.
Igralec Iztok Mlakar, tudi priznan kantavtor, bo svoje "Storije" v nareCju pripovedoval in pel 15., 16., 17. in 18 t.m. Zal so vstopnice za te veCere ze raz-prodane. Kdor bi se rad malce razvedril ob njegovi glasbi, si lahko priskrbi vstopnico za ponedeljek, 21. t.m..
NovogoriSki umetniSki ansam-bel je oz. bo z delom Maratonci teCejo Castni krog gostoval v Zagorju ob Savi, 3. t.m., v Kul-turnem domu Spanski borci v Ljubljanipa vtorek, 15., sredo, 16., Cetrtek, 17., in petek, 18. t.m. SNG bo v sredo, 16. t.m., gostilo GledaliSCe Köper z delom Andreja JelaCina Agencija za loCitve (predstava je za-kljuCena).
Krutke
Varcevanje v drzavni upravi: manj upravnih enot
Predsednik vlade Janez Jansa in financni minister dr. Andrej Bajuk napovedujeta vec ukrepov za varcevanje oz. znizanje proracunskih izdatkov. Obveza o tem je zapisana tudi v koalicijski pogodbi med politicnimi strankami, ki tvorijo novo vlado.
Dr. Andrej Bajuk je v oddaji na drzavni TV 25. januarja sporocil, da bodo varcevali tudi vdrzavni upravi. Vtej jesedaj zaposlenih karokoli 40 tisoc uradnikov, zacensi od ministrstev, vladnih sluzb, skladov in raznih drugih organov. “Ce bo ob racionalizaciji drzavne uprave kje uradnikov prevec, bodo izgubili zaposlitev in jim bo treba zagotoviti kaksno drugo ustrezno delo. Deliti bodo morali usodo delavcev v tovarnah, ki so v tezavah in pogosto odpuscajo zaposlene, ker uradniki ne morejo biti v prednostnem polozaju.”
Vlada je v skladu s prizadevanji za racionalizacijo drzavne uprave pripravila projekt za zmanjsanje stevila upravnih enot v Sloveniji. Gre za temeljne upravne organe, ki opravljajo najrazlicnejsa opravila oz. postopke za prebivalce posameznih obmocij. Doloceno je, da bi stevilo upravnih enot zmanjsali s sedanjih 58 na 12 ali najvec 14 takih enot. Tudi v prihodnje pa bodo delovale izpostave upravnih enot, kjer bodo drzavljanom opravljali razne upravne storitve. Tudi v prihodnje pa bodo obstale in delovale upravne enote v Novi Gorici, Kopru in v Postojni.
Na meinem prehodu v Vrtojbi oddelek za spremljanje blagovnih izmenjav EU
Na mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi so po prenehanju carinske kontrole ob prehajanju meje z drzavami clanicami EU najvecji del carinikov preusmerili v policijsko sluzbo. Oblikovali pa so tudi novo strokovno sluzbo, svojsko in izvirno v slovenski carini. Gre
za t.i. oddelek za intrastat, ki deluje v okviru oz. kot organ Statisticnega urada Slovenije.
V	omenjenem oddelku 28 tehnicno in strokovno dobro usposobljenih carinikov sprejema in analizira blagovne izmenjave slovenskih podjetij z drugimi drzavami clanicami evropske povezave. Podatke o tem potrebuje statisticna sluzba, v Vrtojbi pajih zbirajo po enotnih merilih in postopkih za vso Slovenijo. Dolzna so porocati vsa podjetja oz. gospodarske druzbe v drzavi, ki letno izvozijo v kako drugo drzavo clanico EU za vec kot sto tisoc evrov svojih izdelkov oz. blaga.
Predstojnik carinske uprave na mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi Stanislav Mikuz je v pogovoru za nas casnik povedal, da oddelek za intrastat dobro posluje, slovenska podjetja, ki izvazajo na trge EU, pa mu redno posiljajo predpisane podatke. Naj ob tem poudarimo, da v druge drzave clanice evropske povezave izvaza svoje proizvode okoli sest tisoc slovenskih podjetij.
Politehnika v Novi Gorici bo predlagala, da se [i odobri status nove slovenske univerze
Clani Foruma za Gorisko, ki je poimenovan kot Drustvo za preporod Goriske, so na obcnem zboru in javni tribuni, 31. januarja, nasteli, ocenili in utemeljili stalisca, vsebovana v strategiji te organizacije civilne druzbe, za uveljavitev Goriske v Sloveniji in za utrditev njene vloge ob slovensko - italijanski meji, posebej v razmerju do Gorice v Italiji. Kljub temu, da Forumu doslej ni uspelo uresniciti se nobenega vecjega cilja oz. projekta, se se naprej trudi zlasti, da bi Gorisko bolj upostevali v strategiji Slovenije, dokumentu, ki naj bi veljal do leta 2013.
Forum tako vztraja pri staliscu, da se mora Goriska oblikovati kot samostojna slovenska pokrajina (regija), kar naj bi pariament uposteval pri predvideni spremembi ustave. Vlada in nasploh oblast naj bi se zavzemalo za policentricni razvoj Slovenije, pri cemer v Novi Gorici menijo, da bi morali v razvojni strategiji Slovenije opustiti razvojno os Maribor - Ljubljana - Köper. Slednja je po mnenju Foruma za Gorisko v resnici le transportna smer za prevoz blaga in drugih tovorov preko Slovenije. Poudarjanje, upostevanje in uporabljanje zgolj omenjene smeri je po mnenju udelezencev obcnega zbora oz. javne tribune v Novi Gorici “ekolosko sporno, zahteva velika drzavna vlaganja, prinasa nizko stopnjo donosov in tako potiska v zaostalost ostale predele Slovenije’’.
Razpravljalci so ponovili zahtevo, da v Novi Gorici zacnejo izvajati razne visokosolske programefakultet iz Ljubljane, Maribora in morda tudi iz Kopra, za kar si prizadevajo v okviru Visokosolskega in raziskovalnega sredisca Primorske, s sedezem v obmocni Gospodarski zbornici. Zlasti pa je nujna ustanovitev univerze, kar bi bilo tudi skladno s teznjami sedanje vlade. Visokosolski izobrazevalni in znanstvenoraziskovalni zavod Politehnika zdaj snuje svoj Statut, ki ga bo skupaj z drugimi dokumenti predlozil Svetu za visoko solstvo v Sloveniji v postopek, s katerim bi Politehniki odobrili status nove slovenske univerze. Forum za Gorisko si bo tudi se naprej trudil za ustanovitevskofijev Novi Gorici. NatojeopozorilJoskoStrukelj, eden odtvorcev omenjene organizacije civilne druzbe. Udelezencemjetudi sporocil, “da se dogovarjamo o ustanovitvi novega skupnega casnika za Novo Gorico in Gorico ter o ustanovitvi nove TV postaje za obe Gorici”. Podrobnosti o tem projektu ni pojasnil, ceprav je bil bivsi Izvrsni odbor Foruma kriticen do casnika Primorske novice in do TV Primorka.
Obcni zbor je v imenu SKGZ iz Gorice pozdravil Livijo Semolic. Zavzel se je za tesno sodelovanje v okviru cezmejne goriske regije, za nadaljevanje sodelovanja med mestno obcino Nova Gorica in obcino Gorica, tudi zato, da bi lahko kljubovali pritiskom, ki prihajajo iz Kopra in Ljubljane oz. na italijanski strani iz Trsta in Vidma.
Za novega predsednika Foruma za Gorisko v naslednjem mandatu je bil izvoljen magister Boris Nemec, vodja strategije razvoja vdruzbi HIT, podpredsednika pa sta postala Sergij Peljhan (dosedanji predsednik Foruma) in dr. Darko Ziberna, direktor Splosne bolnisnice dr. Franca Derganca vSempetru pri Gorici. V novem izvrsnem odboru Foruma za Gorisko sta dve mesti rezervirani za clana iz Gorice. V vodstvo te organizacije civilne druzbe naj bi vkljucili prof. Aida Rupia in casnikarja Igorja Devetaka.
14 10. februarja 2005	Primorska	/	Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosezke
Med nagrajenimi podjetniki tudi Ivo Boscarol
Dobitniki nagrade Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izjemne gospodarske in pod-jetniSke dosezke za leto 2004 so direktor podjetja Pipistrel Ivo Boscarol, direktor Pomur-skega sejma Janez Erjavec, direktor podjetja Seaway Group Jernej Jakopin, predsednik uprave druzbe Petrol Janez Lo-trid, predsednik uprave podjetja Kovi-noplastika Loz Alojz Ma-zij, direktor Term Olimia Zdravko Podi-valäek, predsednik uprave Belinke Silvo Svete, predsednik uprave Abanke Vipe AljoSa Tomaz in predsednik uprave druzbe SCT Ivan Zi-dar.
Gre za nagra-
do za dosezeno delo, ki je na-menjena direktorjem in pred-sednikom uprav za izjemno poslovodsko, tehnidno, marketinSko ali organizacijsko delo. Za uspeh podjetja pa ni zasluzna le ena oseba, temved celoten kolektiv podjetij, so obcTitke pred danaänjo pode-litvijo nagrad v ljubljanskem Cankarjevem domu strnili na-grajenci. Izpostavili so Se, da je nagrada priznanje za dose-danje delo ter spodbuda in iz-ziv za prihodnosti.
Predsednik GZS Jozko Cuk je na novinarski konferenci pred slovesnostjo poudaril, da so nagrade za zbornico zelo po-memben projekt, saj gre za re-sno preverjanje strokovnih in osebnostnih lastnosti posa-meznikov. Izrazil je zadovolj-stvo ob dejstvu, da delo se-demdlanske komisije - ime-nuje jo upravni odbor GZS, trenutno pa ji predseduje Zdenko Pavdek - ni bilo lahko, kar potrjuje, da imajo vsako leto velik nabor kandidatov, ki modno zaznamujejo sloven-sko gospodarsko okolje.
Pred uradno podelitvijo nagrad je v organizaciji GZS po-tekala tudi okrogla miza na te-mo Slovenija - predmestje ali
globalni park, na kateri so so-delovali slovenski gospodarst-veniki in podjetniki.
Kot je poudaril Ale5 Strancar, direktor podjetja BIA Separations, ki deluje na podrodju biotehnologije, potrebuje Slovenija stabilno podjetniSko okolje, predvsem na podrodju davdne zakonodaje, in jasno regulativo z mehanizmi pod-
pore. Glede na njegove izkuSnje nestabilno in nepred-vidljivo okolje namred odbija vlagatelje. Razpravljalci so tudi menili, da Slovenija kotbla-govna znamka v svetu ni do-volj priznana.
"PodjetniSko okolje je kata-strofalno," je stanje v Sloveniji ocenil Drago Lemut, direktor podjetja Le Tehnika, ki se uk-varja s telekomunikacijsko opremo in deluje tudi na Ki-tajskem. Slovenija lahko po njegovem prepridanju postane poligon za razvoj naj novej Sega znanja in tehnologij, vendar mora "drzava spremeniti od-nos do podjetniStva". Ta je negativen, meni Lemut, saj "davkarija, takSna kot je, ni transparentna in nepredvidlji-va".
Majhna podjetja bi morala imeti boljSe pogoje in drugad-no stopnjo obdavdenja, saj so "bolj izpostavljena birokrat-skim organom". Poleg tega je obremenitev plad prevelika; strokovni kadri bi morali biti manj obdavdeni, saj bodo dru-gade odSli v tujino, je Se izpo-stavil Lemut.
Slovenija kot blagovna znamka je na svetovnem trgu premalo priznana, je mod
zakljuciti glede na izkuSnje, ki sta jih predstavila direktorja podjetij Pipistrel in Seaway Group. Izdelek, ki ga trzijo pod blagovno znamko podjetja, namred dosega viSjo trz-no vrednost, kot de bi ga trzili le kot slovenski izdelek. Slovenija lahko postane globalni park, je prepridan Boscarol, vendar je to mozno le z ve-liko politidne volje in modi. Po njegovem mnenju Slovenija v tem trenutku v svetu ni pre-poznavna. "Znane znamke so vodila, ki bi lahko Sloveniji dala svoje ime v pozitivnem smislu." Po Jakopino-vem mnenju pa je iz-redno po-membno, da slovenski izdelki do-bijo mod in vrednost, ki bi bila pri-merljiva z
evropskimi.
Po mnenju Kristjana Pedanca iz podjetja Synergie Technologies, ki deluje v ameriSki Sili-cijevi dolini, in docenta na lju-bljanski ekonomski fakulteti AljoSe Feldina je potrebno ure-diti slovensko podjetniSko okolje, nato pa z izdelano vi-zijo v Sloveniji vzpostaviti globalni park. Po Feldinovih be-sedah bi bilo potrebno kanali-zirati drzavni denar ter ga nad-zorovano usmerjati v znanost in projekte podjetij.
Zbornica podeljuje nagrade za izjemne podjetniSke in gospodarske dosezke ze od leta 1969, letoSnjih devet na-grajencev pa se je pridruzilo dosedanjim 254 gospodarstve-nikom in podjetnikom.
Letos je komisija obravnavala 22 kandidatov, pri njih pa so preverjali trajnost in stabilno-st dosezkov, poslovno us-peSnost in odlidnost, finandni polozaj podjetja, uvajanje ino-vacij, uporabo sodobne tehno-logije, skrb za varstvo okolja, spoStovanje etike in poslovnih kodeksov, skrb za kadre, raz-vojno raziskovalno delo, orga-nizaeijo poslovanja in zado-voljstvo lastnikov, zaposlenih in kupeev.
Usklajevanje trga nepremienin v Sloveniji z zakoni Evropske zveze
Najdrazja stanovanja v Ljubljani,
a jih poskusajo znizati
V	Sloveniji so vedino zako-nov in drugih predpisov o trgu nepremidnin ze uskladili z merili in politiko EU. Lani je Drzavni zbor sprejel tudi zakon o varstvu kupeev stano-vanj in enostanovanjskih hiS, ki celovito ureja razmerja med pro-dajalcem in kupeem, tako da bi bili ti zaSditeni pred tveganji v zvezi s prodajaldevo neizpolnit-vijo obveznosti in tveganji na-pak, ugotovljenih po izroditvi stanovanja.
Visoke eene nepremidnin, misli-mo predvsem na stanovanjske zgradbe oz. posamezna stanovanja, so povsem razvrednotile privardevane zneske, ki so jih po-samezniki zbirali na posebnih radunih pri poslovnih bankah. Uspeli so privardevati v pov-predju samo dobra dva milijona
tolarjev v zato dolodenem ob-dobju. To pa je bilo premalo za pridetek gradnje ali nakup stanovanja. Gene nepremidnin so namred v Sloveniji Se zmerom zelo visoke, deprav se je povpra-Sevanje v zadnjem dasu zmanj-Salo. Sprido visokih cen tudi pov-praSevanja interesentov iz drugih drzav dlanic EU ni veliko. Povpredne eene stanovanj v Ljubljani se gibajo med 2.300 evri za kvadratni meter garsonjere in 1.800 evri za kvadratni meter dvo- in trosobnih stanovanj. Ministrstvo za okolje in prostor skuSa kot predstavnik drzave po-sredovati za premostitev tezav in zapletov na trziSdu z nepremidni-nami. Gre predvsem za previ-soke eene stanovanj. V Sloveniji naj bi nadaljevali z izvajanjem programa za zgraditev 5.200 sta-
novanj na leto, ki bi jih prodaja-
li	po tekodih trznih cenah, poleg tega pa naj bi zgradili vsako leto Se 1.500 t.i. neprofitnih stanovanj, namenjenih ljudem, ki zi-ve v tezkih socialnih razmerah. Gene stanovanj, zgrajenih v ok-viru omenjenih programov, naj bi v Ljubljani znaSale 1.300 evrov za kvadratni meter, v okolici Lju-bljane 1.150 evrov, v obdinah ob slovenski obali 1.250 evrov, v drugih mestnih obdinah (med njimi je Nova Gorica) pa 900 evrov za kvadratni meter stanovanjske povrSine.
Skupna vrednost projektov za zmanjSanje stanovanjske stiske bo v obdobju do leta 2007 znaSala preko 100 milijard tolarjev. Od tega bo drzava prek svojega stanovanjskega sklada prispevalavedkot 70milijard tolarjev.
M.
Foto Bumbaca
Poklici
Pierluigi Bumbaca, fotograf
Na lestvici najbolj znanih obrazov na GoriSkem gotovo zaseda eno prvih mest 47-letni fotograf Pierluigi Bumbaca, saj ga po vsej verjetnosti ni Goridana, ki bi ga ne poz-nal. Kot prava "institueija" je namred priso-ten na vseh goriSkih prireditvah in manife-staeijah, saj ze dolgo let dela za vse goriSke dasnike, dnevnike in ted-nike, italijanske in slovenske (tudi za naS tednik). Dejan-sko Zivi s fotoapara-tom v roki, vedno je nasmejan, simpa-tiden z vsemi, vedno se mu mudi, s te-lefondkom, ki stal-no brni.
Kdaj si se pravza-prav “zatreskal” v fotografijo?
Star sem bil pribliz-no osemnajst let, ko mi ode podaril svoj stari aparat znamke Balda, ki ga je upo-rabljal Se v petdese-tih letih. Spo-minjam se, da sem v tistih dasih po te-leviziji videl oddajo o modni reviji; Se sedaj imam zivo pred odmi, kako sem se tedaj zagle-dal v dobro opremljene fotografe. Zadel me je pravi "fla-sh"; in rekel sem si sam pri sebi: “Tukaj sem!" Tako sem se odlodil za to pot. Leta 1986 sem za fei delati za dnevnik 11 Piccolo, potem pa postopoma Se za vsa druga ured-niStva, ki s prisotna na GoriSkem. Sem tudi flan vsedrzavnega zdruzenja profesionalnih fotografov Tau Visual, ki nudi kakovostno informativno, upravno in strokovno podpo-ro italijanskim fotografom.
Ceprav si zelo mladosten, imaS vendar za sabo dve desetletji opravljanja tega poklica. Kako se je ta spremenil v vsem tem dasu?
Ko Se ni bilo digitalnih fotoaparatov, sem prezivljal ure in ure v temnici. Naufil sem se najrazlifnejSe trike: negative sem npr. raz-vijal pri 40 stopinjah namesto pri 20, da bi konfal prej; slike sem suSil s fonom ali z ogrevalno napravo vavtomobilu... Danes bi nihfe ne pomislil, da bil sem celo na urnike vlakov: pakete fotografij sem namred nosil vlakovodjem, ki so mi naredili uslugo, da so jih mimo poStnih poSiljk izrodili trzaSkemu
-	glavnemu - uredniStvu dnevnika. Tedaj namred ni bilo ne skenerjev ne elektronske poSte...
To je Ze "prazgodovina"...
Res. Spominjam se, kako je goriSki urednik dnevnika 11 Piccolo Antonio Barba - ki je med drugim "kriv", da opravljam ta poklic - slike pogledal in nato s Skarjami rezal robove, ki ga niso zanimali, ali pa na hrbtni strani zari-sal okvir. Ko so se na trziSdu pojavile prve do-stojne digitalne kamere, sem leta 1998 kupil prvo. Moje zivljenje se je popolnoma spre-menilo; obstaja ogromno pozitivnih vidikov te spremembe. Med negativnimi je ta, da se na neki nadin niza kakovostni nivo slik, saj nekatere - tudi znane - ageneije dopuSdajo, da se objavljajo celo slike, narejene s te-lefondki. Fotografirajo lahko seveda vsi; ostajam pa mnenja, da le obstaja razlika med fotografijami amaterjev in tistimi, ki jih na-redi poklicen in izkuSen fotograf. Zato me zadeva dosti ne skrbi.
Zdaj lahko narediS stvari, ki bi si jih prej ni-ti ne predstavljal. NarediS sliko, na radunal-niku v uradu jopopraviS in vnekaj minutah jo imajo na uredniStvu, pa naj bo to kjerko-li! Pa Se to: z digitalnim aparatom skoraj ne moreS zgreSiti. V nekaj letih je tehnologija na tem podrodju ze toliko napredovala, da lahko danes z digitalnim aparatom ze narediS vse, kar si prej lahko naredil z analogid-nim. Vsaka slika je potem, seveda s posebni-mi nastavitvami, svetzase: za eno lahko upo-rabljam obdutljivost 200 ASA, za naslednjo 1600, in sploh mi ni treba misliti, da bi za to zamenjal film ali kaj podobnega. Drug pri-mer: eno fotografijo lahko naredim z urav-notezenjem beline (WB) za sondno svetlo-bo, naslednjo za senco, Se naslednjo za neon-sko luditd.
Res, toda digitalne slike so "virtualne": so in jih ni...
Tega se dobro zavedam. Pred petimi leti se mi je namredpokvaril radunalnik in izgubil
sem tri mesece slik! Zdaj pa vse arhive siste-matidno kopiram, da bi se mi kaj takega ved ne pripetilo.
Koliko aparatov si imel doslej?
Zadel sem z olympusom, ki pa ni zdrzal mojih ritmov. Tako sem preSel na nikon in tarn tudi ostal. Aparatov te znamke imam najved in z njimi tudi najraje delam. Imam
1
tudi dva fujija, ki pa imata dejansko nikono-vo telo, le tehnologija je fuji. Skratka: aparatov imam ogromno, vse ljubosumno oh-ranjam, tudi ko jih ved ne uporabljam.
DelaS samo za Casopise?
To je moje glavno delo. Nudim pa tudi dru-ge fotografske usluge, kot npr. poroke, prva sveta obhajila, birme in posvete, de mi le ostaja das oz. de s sodelavci poskrbim za po-trebe uredniStev; imam namred sodelavca v Trzidu, v Gorici pa sodelavca in tajnico.
Se ti nid ne toZi po svetu analogidne fotografije?
Malo ja. Doma hranim na tone diapozitivov, ki Se dakajo, da jih uredim. Obdutki so dru-gadni: razlika je kot med ploSdami iz vinila in zgoSdenkami. Praktidnost digitalne tehnolo-gije pa je - de pomislim na svoj poklic - nepre-cenljiva!
Ti je to delo vSed? Zna namred biti zahtev-no, saj ne poznaä ne prostih vederov ne nedelj in praznikov...
Dela ni nikoli konec, mi je pa vSed. Mislim tudi, da bi ne bil zmozen presedeti v uradu vsak dan po osem ur.
Katerih svojih del ali fotografij se najraje spominjaä?
Zelo rad se spominjam na papezev obisk v Gorici; prvid - v dobrem smislu - zaradi oseb-nosti svetega odeta, drugidpa zato, ker me je presenetil izredno strogi protokol. Bilo je vrode in nadeti sem si moral temnomodro obleko in celo kravato! Zelo lepo so z mano sodelovali uradni papezevi fotografi; eden od njih me je vodil in mi ob vsakem koraku potrpezljivo pravil, kaj lahko storim in desa ne smem.
Se vedno rad fotografiram pejsaze, nekake razglednice. Zelo rad tudi slikam letalske po-snetke; svet je od tarn gor zares drugaden. Katere druge velike osebnosti si poslikal?
Slikal sem Craxija, ko je Se bil veliki Craxi; vedkrat Cossigo, Ciampija, Andreottija in Ste-vilne druge, pad vse, ki so priSli v Gorico. In Berlusconija; spominjam se, da fotografom niso dovolili mu priti blizu: stati smo mora-
li	na sredi dvorane... Se in Se bi lahko naSte-val.
Javnost te pozna tudi kot kontrabasista v skupini 'Zuf de 2ur. Kaj imata skupnega fotografija in glasba?
Ljubim jazz. Pred leti sem datume svojih do-pustov vedno usklajeval z datumi jezz-festi-valov po vsej Italiji. Naredil sem res veliko fotografij tudi slavnim izvajalcem, kot sta Miles Davis ali Dizzy Gillespie. Tedaj sem kot fotograf tudi sodeloval z glavno italijansko revijo o jazzu.
DelaS tudi umetniSke fotografije? RazstavljaS?
Pred leti sem delal tudi to, udelezil sem se nekaj razstav in natedajev; sedaj pa zal ni-mam ved dovolj dasa. Zal mi je tudi, da na ti-sode negativov iz prvih let svojega dela ni-sem redno arhiviral in zato niso urejeni. Tedaj padnisem imel dasa. Sedaj pa se zavedam, da imam vrokah del goriSke zgodovine.
Danijel Devetak
NOVI
GLAS
Sesta stevilka Pastircka
Segavi pust prepusca prostor postu
Kratki mesec februar nam poleg pustnih Sem, nordij in obilice krofov podarja Dan slovenske kulture ali Preäernov dan. Na ta pomembni praznik opozarja male in velike bralce v uvodnem nagovoru Seste Stevilke Pastircka urednik Marjan Markezit:, ko pravi, da so nam pisana beseda, glasba in umetnost nasploh potrebne kot zrak. Nad vsemi knjigami stoji za kristjana Sv. pismo, po katerem nas Bog nagovarja in vodi k dobremu. V februarju je kopica verskih sredanj: svednica z blagoslovom sved, sv. Blaz, priproSnjik proti boleznim v grlu, in pepelnica s pepeljenjem, ki nas uvaja v post. Pastirdek tolmadi post kot stop vsemu tistemu, kar nas oddaljuje od Jezusa, prijatelja, ki nas je odreSil s svojim darovanjem na krizu. KakSen naj bo "ta pravi" post, pa hudomuSno pove dopolnjevanka Karmen SmodiS. Februarja je tudi dan, posveden bolnikom, na katere ne smemo pozabiti; priporoditi jih moramo Bogu in LurSki Materi Bozji.
Za dan slovenske kulture -
ziveti ga moramo vse leto! -je prav prikladna pesmica Zlate Volarid o knjigah, ki so uäle fantidu Borisu... Kako lepo nam je ob knjigah, prikupno spregovori pesmica V. T. Arharja V knjiznici. Povsem v skladu s praznidnim vzduSjem je tudi rubrika Moja naj... Barbara Rustja namred predstavlja balado Povodni moz naSega velikana Franceta PreSerna. Tudi tokrat so na Pastirdkovo poSto maldki naslovili veliko pisemc najrazlidnejSih vsebin. Spise krasi kar 32(!) zivahnih risbic. Med pisemci je tudi dopis Malih lujerjev, dlanov istoimenskega zbora iz Spetra, ki so v svojem naredju opisali prvi nastop na Mali Cecilijanki, lani v goriSkem KCLB, in prilozili fotografijo. Za svoj opis V gozdu, o krasotah jeseni, je Tina Paljk, ucenka OS J. Abram iz Pevme, dobila naslov dasnikar meseca, za kar ji iskreno destitamo.
Kaj se je dogodilo snezni kraljici, ki je odäla na jug, bo razkrila zgodbica Marize Perat, kaj misli Packo o pustu pa obidajna humoristidna vinjeta s spakedranim
pripisom. KakSna je pustna potegavSdina, vam bo v pesmici povedal V. T. Arhar. Maldki bodo tokrat barvali risbo o Adamu in Evi v raju in pustne maske vile Cirile in Skrata Kosmata ter kot obidajno pretuhtali, kaj bo medvedek, ko bo velik. Pastirdek, veliki ljubitelj narave, se je tokrat zagledal v trobentico, jo natandno opisal in narisal s pomodjo svojih zvestih sodelavk Ane Rupil in Danile Komjanc.
Kuza Pazi se je kljub mrazu pognal v sadovnjak in se zaustavil pri orehu. Trije zvedavi "potepuhi" so se odpeljali v Brda in si ogledali velidasten grad na Dobrovem, stolp v vasi Gonjade, Medano, rojstno vas Alojza Gradnika, pa tudi slikovito Smartno. Smudarji bodo na Sportni strani spoznali alpsko smudanje, glasbeniki pa bodo lahko zaigrali na razne bobne, ki jih prikazuje rubrika Igrajmo se.
V	pastirdku je Se marsikaj zabavnega in privladnega v ugankah, zankah, besednih igrah in krizankah.
Iva KorSid
Potreba po pisanju
Kaj pomeni pisati o sebi in o lastnem dozivljanju v okolju, ki ga poznaS, kjer te poznajo, kjer so osebe in sredanja, o ka-terih piSeS, disto realna in razpoznavna. Pred dasom mi je publicistka posredova-la svoje prepridanje, naj se v svojem pisanju ne preved razgaljam. Ironija je predvsem v tem, da sama piSe poezijo, ki je ze po definiciji razgaljanje lastne intime. Seveda se z njenim prepridanjem ne strinjam, nasprotno: verjetno mi je vsak drug nadin pisanja tuj in tudi zaradi tega izredno rada prebiram avtobiografije ■■j oseb, brskam po njihovih zivljenjih, dol-ge ure posluSam pripovedi prijateljev o tej ali oni izbiri ali neizredeni zivljenjski sanji.
Pisno razgaljanje samega sebe sledi verjetno tudi neki osebni potrebi po gla-snem razmiSljanju o svojem zivljenju, predstavlja mi moznost ustavljanja tre-nutkov, ki se ti dogodijo, obdutkov, do-tikov, vklapljanje teh neStetih koSdkov v neko smiselno celoto, v kateri je vsak trenutek, vsaka izbira, vsak riziko, ki si ga dozivel - in ki je absolutno potreben v zivljenju - ravno tarn, na tistem mestu tvoje zivljenjske celote in nikjer drugje. Nedvomno se opira tudi na prepridanje, da ravno vsakdanje zivljenje daje vedkrat odgovore na marsikatero vpraSanje. Razgaljanje samega sebe je del tega procesa, neobhodno potreben, de zeliS posredo-vati tudi nekaj, kar si sam zadutil in ne le videl ali sliSal. OdmisliS, da te nekdo, da te osebe z imeni in priimki, ki so ti poz-nani, prebirajo in s tem tudi ocenjujejo, obenem pa se zavedaS, da s tem iSdeS tudi sam mod sporodanja nedesa, kar bi
drugade ne mogel.
Pred nekaj dnevi sem nekaj ur svojega dne prezivela z osebami, ki na cesti reSujejo zivljenja. Opazovala sem njiho-ve obraze in roke v debelih plastidnih rokavicah, posluSala besede o reSevanju napol zoglenelih telesc, pobunkanih in okrvavljenih zalostnih alkoholidark otroSkih pogledov v razkoSnih vilah, de-setin primerov psihidnih bolnikov, po-vedini mlajSih od mene - Franco, ki se tudi po vedkrat na dan iz sie po vz-bujanju pozornosti uleze na asfalt na ce-stnih ovinkih ali pred avtobusi in ga mo-ra reSilec stalno in zopet spet peljati na psihiatridni oddelek - o luknjah v siste-mu, ki se je rodil iz (sicer nadvse pravil-ne, potrebne in humane) Basaglieve reforme v psihiatriji. Moje dozivljanje ti-stih trenutkov, tistega rezkega mraza in teme, ki ti je lezla v kosti, ko si na cesti dakal, da se vrne reSilec, ki je odpeljal hudega bolnika na Katinaro, direktnega in mirnega pogleda oseb, ki na reSilcih delajo, medsebojno porodanje o prime-rih iz prejSnjih ur, vem, da je to nekaj, kar te obogati. In razgaljanje svojega zivljenja mi pomeni ravno tole: stalno, modno zeljo po iztrganju iz svojih odi, iz svojih misli, srca, telesa, tega, kar sem vi-dela, sliSala in dozivela. Veselje, srd, obup, naivnost, vznesenost, hrepenenje, uzitek, potrtost, ki jo zelis iztrgati iz sebe in vredi na neko belo papirnato platno, ki naj bi predstavljalo del tebe, deprav neznatnega. Lahko te bo sprejelo, lahko pa tudi ne, pa kaj za to. Verjetno lahko dlovek doseze neko harmonijo v sebi, ko si neha zeleti dopadljivosti, ko neha zele-ti, da bi bil vSed drugim.
Prejeli smo
Zavajalsko rodoljubje ob zahodni meji (1)
Ko prebiram zadnjo Stevilko Primorskega Ro-doljuba St 12/2004, me prevzame strah in ne morem mimo zlih slutenj, ki se mi pojavljajo, ko ugotavljam toliko protislovja in neverjetnega na-sedanja ljudi, ki so mi osebno znani kot patrioti in nasprot-niki totalitarizmov vseh vrst. Vsaj tako so se vedno pred-stavljali.
PoSteni privrzenci Tigrovskega gibanja bi ne smeli nikoli vsto-piti v ti. DruStvo za negovanje rodoljubnih tradicij organiza-cije Tigr Primorske, povsem laz-nega imena. To druStvo nima legitimnosti, danosiime TIGR, ker je izrazito kotisde kominter-novske dm SG ne ZZB, tiste orga-nizacije, ki je bila vedno proti in je tudi podpirala ponizevanja in unidevanja tigrovcev (kot na-cionalistov-domoljubov), med vojnoin vpovojnem dasu, in to do osamosvojitve, ko so zadeli kameleonsko vrednotiti novo-
nastalo stanje. Tega ni potreb-no dokazovati, ker je ogromno dokumentacije na razpolago v tem smislu. Da je vrh te organi-zacije zadolzen, da vtihotapi pod imenom Rodoljubja in Ti-grovstva zlodinsko komunistid-no internacionalistidno ideolo-gijo kot sestavni del narodne obrambe, kar nikoli ni bila, je danes bolj kotrazvidno. Toliko lazi, podtikanja in cinizma se skriva vobjavljenih prispevkih, da se dlovek vpraSa, kaj se do-gaja v tej heterogeni druSdini, ki bi ne smela bitipod isto skraj-no zavajalsko ideoloSko streho rdedega zlodinstva. Ni mogode objavljati slavospevov vojnim zlodincem, kot je bil "legendar-ni" Franc Rozman - Stane (agentkominterne, kotvsi dru-gi takratni voditelji revolucije), ki se je boril za sovjetsko repu-bliko, skupaj s podastitvijo spo-mina BazoviSkih zrtev, ki so, z razliko z njim, padli za sloven-stvo, ne pa za Stalinov razredni
boj. Na BazoviSki gmajni se je spet pojavil kriminalen znak (rdeda zvezda) na trobarvnici, kar onedaSda slovenstvo, za ka-terega so nasi junaki padli. "Zakaj TIGR danes?" se spraSuje g. Milan Gregoridna prvi strani. Tudi jaz se spraSujem, zakaj "tak TIGR danes?", ki pozna samo eno stran zarodkov zla, kot jih upravideno imenuje Gregorid, v skodo nasega naroda, se pa spretno spreneveda o genocid-nem delovanju boljSevikov pred vojno, mednjoin vpovojnem dasu? SoglaSam popolno-ma z Milanom Gregoridem in njegovo bogato publicistiko, ko obravnava italijansko genocid-no politiko do Slovencev, in to ne samo v faSistidnem dasu, ki
je po besedah prof. Sama Pahorja le majhen dasovni del zlodinske politike Italije do naSih ljudi, ampak posega da-led vpreteklostcelotnega laSke-ga zavojevanja. Priznati mu moram res veliko vnemo in hvalevredno pozrtvovalnost v zbiranju tozadevnih podatkov velikega zgodovinskega pome-na za naS boj za pravico in re-snico, ki morata biti poznana tudi v danaSnji EU. PogreSam pa pri njem in tudi pri drugih piscih (tune upoStevam apolo-getov komunizma, ki tako in tako trobijo vedno v isti rog pravljidne NOB in povojne par-tijske zlagane "zgodovine", ki Se danes zastmplja Solsko zgo-dovinopisje), da se spretno izo-
gibajo tragidnega dogajanja v Sloveniji pod komunistidno ge-nocidno diktaturo. Sajso vdasu revolucionarnega delovanja (1941 do osamosvojitve, ker 1945. leta ni nastopila svoboda kot za zamejce, ampak diktatu-ra proletariata po sovjetskem vzorcu) povzrodili neznansko Skodo slovenskemu narodu iz vidika nacionalne politike, go-spodarskepolitike, izobrazeval-ne politike in ne nazadnje iz de-mografskepolitike, saj so unidi-
li	v dasu sovjetizacije ved Slovencev kot sam okupator.
To hibo prikrivanja resnidne polpretekle zgodovine na Slo-venskem moramo Se danes tr-peti, kar nas bremeni odgovor-nosti zlodinstva proti lastnemu narodu. Vsi danes dobro vemo, da so bili prvi nositelji terorja in genocidnega divjanja poleg okupatorja (celo vnavezi znjim
-	gl. npr. "Semena razdora" V.Blazida in ",Skriti spomin” A. Vode) boljSevistidni revolucio-
narji pod taktirko "odeta naro-dov" Stalina in njegovih agen-tov Tita & Co. in ne slovenski narod, kot to Se vedno razglaSajo Italijani. Italija Se danes ni uradno obsodila faSizma. Ravno tako se Slovenija otepa uradne obsodbe komunizma in revolucije ter daje vtis svetu, da je bil slovenski narod ena sama velika komunistidna partija. Oba totalitarizma sta izvajala genocid nad slovenskim naro-dom, zato je nekorektno valiti krivdo na posledidno zakasnelo kontrarevolucijo, ki je bila vre-snici daljnovidna v predvide-vanju poraznega efekta zmage revolucije, kar se je zal zgodilo vnesvobodnem svetu za zelez-no zaveso, kamor so morali po sili terorja spadati tudi Slovenci v matici. Bolje se je godilo slovenskim manjSincem, ki niso okusili "socialistidnega para-diza".
/dalje Pavel Ferluga
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuz - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna narocnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493
Oglasevanje: Oglasevalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
(fWÖ) ^ov' 9^as ie ^an Zdruzenja periodicnega tiska
v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v italiji FISC li^_^
Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakona st. 675/96 (varstvo oseb-nih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 8. februarja, ob 14. uri.
Clovek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno...
Kdo si oskarja zasluzi bolj kot Jennifer Lopez?
Ljubite dramska dela? Predvsem tista polna pathosa, custev. In vam je vSed, da igralci ta custva igrajo zelo izrazito? No, stavim, da ljubite oddajo Smackdown. Dobesedno, lahko zargonski izraz prevedemo z Udari, Spravi ga na tla.
Oddaja o wrestlingu, o tistem Sportu, kjer se dva miSiCnjaka tepeta, da je veselje. A ja, Se eno nujno postavko je treba omeniti, boksarski ring. Materazzi ni "wrestler", ceprav si tega naslova srcrto zeli. Tepe se sicer dobro, kaj pa, ko je vseeno nekaj zgreSil. Joj, izbral je nogometne zelenice in ne boksarskega kvadrata. No, tudi Sgarbija ne moremo ravno uvrstiti v kategorijo wrestlinga. Stalno prerekanje in prerivanje pred kamerami ne zadostujeta. Pa tudi kaka modrica pod oüni ne. In, seveda niti poslanki Allessandra Mussolini in Katia Bellillo se ne moreta ponaSati z bleS&fo kariero v ringih wrestlinga. Pa, da ne bo pomote: dokazali sta, da
dobro obvladata borilne veSäne. Se Se spomnite tiste slavne oddaje Porta a porta z osupljenim Brunom Vespo?
No, takrat je manjkal samo Se bazen z blatom, da bi politiCarki pred kamerami uprizorili legendarni zenstven boj v blatu. Izgledal bi zelo sexy (!!!). Ja, nedvomno, si predstavljate?
Popularnost wrestlinga pa stalno naraSCa. Ampak, to ni prviC. Ze v zacetku devetdesetih in kasneje na polovici prejSnjega desetletja je ta "Sport" dosegel precejSnjo popularnost v Italiji. Morda se spomnite "legendarnega" Hulka Hogana, kasnejSe televizijske zvezde, ki si je pred vsakim dvobojem raztrgal rumeno tesno oprijeto majico. No, danes se dogaja podobno. Odkar se Sovi pretepanja oddajajo na postaji Italia 1, so
junaki pretepaci prave zvezde po celotnem Apeninskem polotoku. Dokaj logiöno: "wrestlerji" - pretepaCi so postali z domisleno strategijo junaki najstnikov in otrok. Glavne zvezde pretepaSkega festivala so strogo vnaprej razdeljeni v dve skupini: na eni strani dobri, poSteni tekmovalci, ki spoStujejo pravila igre in se vedno bojujejo za pravicne ideje. Na drugi strani imamo hordo hudobnih pretepaCev, ki se naslajajo ob tem, da na ringu krSijo pravila, ko je le to mogode, in so seveda brez vsakih vrednot. Otroci in najstniki se seveda z dobrimi "wrestlerji" popolnoma poistovetijo in zanje navijajo. K temu pripomorejo tudi televizijski voditelji, ki ravno tako brezkompromisno navijajo za "dobre". Recept za
uspeh je torej zelo preprost: crno-belo prikazovanje vnaprej zgrajenega Sova, kjer ne manjka privladnih udarcev, letedega brcanja in letenja od ene na drugo stran ringa. To je za naSe najmlajSe prernocna vaba, ki se ji ne morejo upreti.
Otroci so torej v pretepade dobesedno zaljubljeni. Pa kako ne bi bili! Saj so naSi najmlajSi zaljubljeni tudi v vse like, ki jih v filmih igrajo Jennifer Lopez in Ben Affleck. In, de smo popolnoma odkriti: "wrestlerji" so v igranju svojih vlog izrazito prepricljivejsi od dvojice J. Lopez-B. Affleck. Res so izvrstni. Samo vpraSanje dasa je Se, kdaj bodo priSle prve nominacije za oskarje.
Oskar za pretepanje? Morda. Ampak tudi oskarja za groteskno igranje dustev in pathosa. Na tem podrodju je konkurenca huda... prvorazredna filmska zvezda Jennifer Lopez je vsekakor Se vedno v prednosti.
Andrej demic
NOVI
GLAS
Aktualni komentar
Za resnicno spravo je treba narediti veliko vec!
V Stari Gori pri Novi Gorici ze cez dobro leto dni
Socialno varstveni zavod za tezje odrasle invalide
Televizijski film Srce v breznu je sprozil silovite polemike o fojbah in po-vojnih pokolih vvseh sredinah tako med Slovenci kotmed Ita-lijani. To je bilo priCakovanoin tudi nujno glede na nerazQSäe-ne raCune, ki ze celo poldrugo
stoletje kalijo sozitje na tem ko-su zemlje. Film sam po sebi ne zasluzi besede ne po umetniSki plati in Se manj po zgodovinski priCevalnosti, utemeljuje ga paCsamopolitiCna raCunica, ki se obiaCa predvsem na no-tranje odnose v Italiji, mimo-grede opozarja Slovenijo in obenem daje lokalnim politit:-nim veljakom priloznost, da netijo sovraStvo na meji in si delajo predvolilno propagan-do. Film temelji na öustveno nasiCeni zasebni zgodbi, poda-ni zmedeno in brez kakrSne-gakoli znanja, o öasih in krajih neke drame, ki se je resniöno dogajala, a je tu neresno bana-lizirana.
Bolj kot film sam vznemirjajo odmevi in politiCno izkoriSäa-nje napihnjenega medijskega
dogodka, kai vzbuja sum, da gre tudi za akcijo proti manj-Sini, ki naj ge naprej plaäuje za tragedije vojne in povojnega ideoloSkega obraCunavanja. Pravza to gre, Slovenci smo po-stavljeni na zatozno klop, £e$ da smo zagreSili etniCno ätö-
nje proti italijanskemu ljudst-vu v Istri, brez kakrSnegakoli namiga o krivdah in odgovor-nostih faSizma in italijanske drzave. Na etniCno CiSCenje se obeSajo tudi italijanski komu-nisti, ki so sodelovali pri po-bojih in se potegovali za 7. Fe-derativno republiko Jugoslavijo s Trstom, Istro in Primorsko. Odgovornosti za vse to napiho-vanje in za Stevilne lazi pa pa-dejo tudi na nas, na Slovenijo in na preteklo Jugoslavijo. Mi sami zavraCamo kolektivno od-govornost naroda, a smo priza-deti in pri tem marsikdaj hote ali nehote zmanjSujemo obseg in pomen tragiCnih dogodkov, ki so se resniöno zgodili in vka-tere so bili kotzrtve vpleteni tudi Stevilni Slovenci. Zanikati poboje, eksodus in njihov
mnoziCni obseg je nemogoöe, kakor je nemogoäe zanikati po-vojne poboje vSloveniji, ki jih je zakrivila zgreSena ideologija. To odgovornost bo komuni-zem vedno nosil na sebi, de-prav danes ne bo ve€ nihäe iskal krivcev in njihovih po-
modnikov.
Prvo (brezpogojno) dejanje sprave, za katero se mnogi tako potegujejo, pa je priznanje kriv-dein objava seznama ubitih ter vzrokov usmrtitve. Prav tako dolzno dejanje pa je razkritje krajev, kjer so zrtve pokopane ali zakopane. Vsakima pravico do groba in do kriza nad njim, da mu lahko svojci vsaj enkrat prinesejo cvetja. V samostojni in demokratiCni Sloveniji je to ne samo mozno, ampak tudi dolzno. Obenem pa naj Slove-nija poskrbi za objavo bele knji-ge o italijanskih zloönih na slo-venskem ozemlju, za katere naj seRim opravid. Sele potem bo-sta obe strani lahko skupaj ali loöeno postavljali spomenike in sklepali spravo, ki ne bo zgolj papirnata.
Minister za delo, druzi-no in socialne zadeve Janez Drobnic je mi-nuli petek na Oddelku za inva-lidno mladino v Stari Gori s predstavnikom podjetja Euroin-vest podpisal pogodbo za adap-tacijo nekdanjega ortopedskega oddelka v Stari Gori. V stavbi, ki bo predvidoma obnovljena v le-tu dni, bo zazivel Socialno varstveni zavod za odrasle invalidne osebe. V njem bo prostora za 60 stanovalcev z zmerno, tezjo in tezko motnjo v duSevnem raz-voju in za t.i. kliniCne primere. Ministrstvo bo za adaptacijo objekta namenilo 445 milijo-nov tolarjev, po Drobni&vih be-sedah pa je tudi vsa potrebna oprema v vrednosti 73 milijo-nov tolarjev ze v skladiScih. Aktivnosti v zvezi z adaptacijo objektov Stara Gora segajo sko-raj deset let nazaj. Kmalu po tem, ko so ortopedski oddelek iz Stare Gore preselili v Sempetrsko bolniSnico, se je rodila ideja o ustanovitvi socialno varstvene-ga zavoda za odrasle invalidne osebe, saj je okolje v Stari Gori primerno za dolgotrajno bi-vanje obravnavanih oseb in za obratovanje zavoda. V povezavi z Oddelkom za invalidno mladino bi se nekateri stroSki poce-nili, omogoCen pa bi bil tudi bolj si izkoristek posameznih strokovnih sluzb. Argument za odprtje socialno varstvenega zavoda je tudi dejstvo, da podob-nega zavoda na GoriSkem Se ni, tako da tezji odrasli invalidi zdaj
bivajo v precej oddaljenih zavo-dih v drugih koncih Slovenije oziroma v domovih za ostarele. Minister za delo, druzino in socialne zadeve Janez Drobnic je po ogledu Stare Gore povedal, da je nad ambientom in nad prostori, kjer bo zrasel Socialni varstveni zavod za tezje odrasle
invalide, navduSen. Dodal je Se, da bo novi zavod pomembna pridobitev za celotno regijo in da bodo v njem poleg osnovnih bivalnih prostorov za 60 ljudi tudi bazen, telovadnica in drugi prostori za delovno terapijo.
Po podpisu pogodbe z direk-torjem druzbe Euroinvest Ra-doSem Pavlovicem je Drobnic poudaril velike zasluge, ki so jih imeli pri realizaciji tega nacrta starSi otrok z Oddelka za invalidno mladino Stara Gora. Poudaril je tudi, da si je vlada v svojem programu zadala, da bo zagotavljala pomoc tistim, ki jo res potrebujejo, Se posebej tistim
na robu, in dodal, da mora biti sistem socialne pomoä takSen, da se sredstva ne kopicijo in podvajajo, ampak da pridejo res na pravi naslov.
Podpisa pogodbe sta se udelezi-la tudi podpredsednik DZ Vasja Klavora (v vlogi primorskega po-slanca) in novogoriSki zupan Mirko Brulc, ki sta ministru predstavila Se nekatere druge
Probleme na tem obmocju. Brulc je ob tem povedal, da je Mestna obcina Nova Gorica za ureditev komunalne infrastruk-ture na Stari Gori in gradnjo £i-stilne naprave, kar je bil predpo-goj za zacetek obnovitvenih del, vlozila nekaj vec kot sto milijo-nov tolarjev. Izrazil je tudi pre-pricanje, da bo druzba Euroinvest svoje delo opravila dobro, in poudaril pomembno vlogo, ki jo je pri postopku od ideje do realizacije adaptacije objekta odigralo tudi vodstvo Oddelka za invalidno mladino Stara Gora.
Nace Novak
Globoko je zaznamoval kulturno dogajanje na Goriskem
Kulturni dom Nova Gorica praznoval 25-letnico delovanja
T /" ulturni dom Nova Gorica K j e v torek, 8. februarj a, na JL X.dan slovenskega kultur-nega praznika, praznoval 25. obletnico delovanja. Ce-trt stoletja delovanja ustanove, ki je pomembno zaznamovala kultur-no-umetniSko dogajanje na GoriSkem, pa tudi SirSe, so goriSki ljubitelji kulture proslavili s slav-nostnim koncertom, ki je bil hkrati osrednji obänski dogodek ob kul-turnem prazniku. Na odru velike dvorane no-vogoriSkega kulturnega doma so nastopili violi-nistka Mojca KrizniC, mlada pianista Gloria Stefanovic in Nik Vuga, komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, Obalni komorni orkester in dramski igralec RadoS BolCina, ki je poskrbel za izbor poezije in recital. Direktorica Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc je ob jubileju pove-dala, da je za sedanje vodstvo obletnica predvsem izziv in zaveza, da nadaljujejo plemenito poslanstvo in ga obo-gatijo z novimi vsebinami. Pou-darila je, da so 25. obletnico zaz-namovali tudi z novo celostno podobo ustanove in s prenovlje-
Povedala je Se, da bo jubilejna sezona predvsem v znamenju "velike" orkestralne in zborov-ske glasbe, in dodala, da bo pro-gramsko podobo Se naprej odloälno oblikovala tudi Mestna galerija Nova Gorica z vsebinsko izbra-nim razstavnim progra-mom, usmerjenim predvsem v pregled ak-tualnega dogajanja na podroCju sodobne vi-zualne umetnosti.
Ob obletnici so v kultur-nem domu zbrali tudi za-nimive statistiCne po-datke, ki kazejo, da so v obdobju od leta 1980 do 2005 pripravili 1421 kon-certov. V Mestni galeriji Nova Gorica, ki deluje od leta 2000, so pripravili 107 razlicnih dogodkov (razstave, delavnice, pre-davanja, festival Pixxel-point). V jubilejnem letu belezijo rekordno Stevilo abonentov (320). Poleg tega pa Kulturni dom so-deluje tudi v Stevilnih cezmejnih pobudah in projektih s Kulturnim domom Gorica, Kulturnim cen-trom Lojze Bratuz, z gledaliä&m G. Verdi ter z druStvi Dramsam, Progetto Musica, Controtempo, ipd.
Nace Novak
no spletno stranjo.
"Pomemben jubilej smo zazna-movali z glasbo, ki predstavlja glavni steber dogajanja v kultur-
nem domu," je Se povedala jarceva in za tekoce leto napo-vedala celo vrsto zanimivih kon-certov v okviru posameznih dk-lov, festivalov in izvenabonmaj-ske ponudbe.
%'LOUEM B ITttLWNI NEGLi ami 1918-19HI
MILICA KACIN WOHINZ
VIVERE AL CONFINE
SLOVENIEITALIANI NEGLIANNI1918-1941
Ugledna slovenska zgodovinarka dr. Milica Kacin Wohinz, strokovnjakinja za zgodovino slovensko-italijanskih odnosov prve polovice 20. stoletja, je za to knjizno izdajo pripravila izbor svojih clankov in esejev v italijanscini, s katerimi s tehtno injasno besedo odpira italijanskemu bralcu vpogled v primorsko zgodovino polpretekle dobe in dogodke, ki so zaznamovali
nase sosedske odnose.
Stevilo strani: 336 Cena: 17,00 evrov
Dobite jo v slovenskih in italijanskih knjigarnah in na sedezu Goriske Mohorjeve druzbe, Travnik 25 v Gorici.