ta a
B M
a
S3 B B

"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LI-BERTY AND JUSTICE FOR ALL."
HI H
B
StMSBaSlEBSHMHI
«1
£5 m
| the only slo-ia "venian daily jj§ between new york & chicago best me-® dium to reach g 180.000 sloveniji ans in u. s., ca-| nada and so. g america.
B
u
H 6
sa the
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
VOLUME III. — LETO III.
g
CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) APRIL 26. 1920
fcEBBSESanSIIMMBBMS1
ŠT. 99. (NO.)
Single Copy 3c
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, i879.
iraSlhali .a š«,e\.
Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General,
X
ZAVEZNIKI BAJE EDI! GLEDE NEMČIJE.
upajo,da amerika sprejme iz Človekoljubnih ozirov, potem ko so sami vzeli doblcka-nosne mandate.
r. ■■
&

SAN REMO, 25. aprila. — Najvišji koncil se je danes odločil, da pošlje na ameriško vlado formalno ponudbo, da sprejme mandat nad Armenijo. Za slučaj, da Amerika ne sprejme1 mandata, tedaj se bo prosilo Wilsona, da sprejme mesto posredovalca za določitev meja Armenije.
Tozadevna nota je bila danes izročena ameriškemu poslaniku Johnsonu, da jo pošlje v Washington. Ker Wilson ne bo mogel odgovoriti na noto, dokler bo koncil zboroval, se bo odgovor odposlalo na zevezniške vlade.
Samo ob sebi ije umevno, da «ad Acm&uij« Jie oiudi1-nobenih posebnih ugodnosti ali | koristi, kakor je to slučaj z j mandati v Mali Aziji nad drugi | mi pokrajinami, katere so spre-J jele druge zavezniške dežele in1 ■to je tudi vzrok,-da se ga je' ponudilo Ameriki. Zavezniki računajo, da bo Amerika sprejela ta mandat, ako ga sploh sprejme, iz človekoljubnih ozi-rov.
Zrnimivo je, da so se zavezniki obrnili na Wilsona, da določi meje Armenije, za slučaj, da Amerika ne sprejme mandata nad Armenijo.
Domneva se, da se s ponudbo za armenski mandat hoče po-vdariti dejstvo, da bi bila Arme ni j a brez mandata veliko manjša kot pa želi Wilson. Dosedaj se zavezniški državniki še niso mogli sporazumeti glede armenskih meja in posebno veliko prerekanje je povzročilo vprašanje,' fcaj naj se napravi z mestom; Erzerum in bližnjim ozemljem. |
Mustafa Kemal Paša, turški j nacijonalistični vodja, ima v Erzerumu svoj glavni stan, medtem ko bi po mnenju Wilsona to mesto imelo biti glavno mesto Armenije. Dosedaj se ni j še nihče ponudil, ki bi hotel. spraviti Mustafo (Kemal Pašo iz' Erzerurria in splošno mnenje je, j da bi bilo brezmiselno dajti Ar-( meniji Erzerum, ako se ji isto-: časno ne določi tudi naroda, ki bo nad njo držal mandat, kajti sama bi ne bila v stanu obdrža-vati mesta. Ako izročijo Erzerum Armeniji, tedaj bi bili tudi obvezani, da ga osvobodijo. Ker Pa niso v stanu ito izvršiti, so se obrnili na Wilsona, da jim pomaga iz zagate.
V tukajšnjih angleških krosih se govori, da je poznano dejstvo, da bo Amerika mandat spretjela. Toda ameriški poslank Johnson zanikuje, da je on dobil kake slične informacije iz ^ashingtona.
Na vsak način izgleda cela zadeva kot da zavezniki hočejo fi&prititi Ameriki samo sitnosti, Medtem ko so si sami razdelili
Zavezniki ponudijo Zedinjenim državam mandat nad Armenijo.
SAN REMO, 24. aprila. — Ministrski predsednik Lloyd George in Millerand sta prišla do popolnega sporazuma glede Nemčije, kakor poroča brzojavka Associated Pressa. Sedaj sta na delu s skupno deklaracijo, ki glasom Lloyd Georgejevej izjave obravnava in rešuje vse sporne točke.
Do sporazuma je prišlo tekom pogovora v hotelskih prostorih Lloyd Georgeja in pa na balkonu. Pogovor je trajal štiri ure. Tekom tega časa se ju je večkrat videlo, ko sta se živahno razgovarjala na balkonu prvega nastropja. Ob koncu pogovora je Lloyd George izgledal popolnoma zadovoljen in ravno tako tudi Millerand.
Pogoji tega sporazuma bodo brezdvomno objavljeni kakor hi tro' jih odobri najvišji koncil. Pričakuje se is popolno sigurnostjo, dji se bo s sporazumom strinjal tudi Nitti.
Nitti je v pogovoru s Francoskimi časnikarji izjavil:
"Premaganci in zmagovalci se morajo zediniti. Kot razumevam, Franciji to ni po volji. Jaz sem sprejel M. Rennerja, avstrijskega predsednika, v Rimu kot prijatelja in Italija pomaga Avstriji, kolikor je v njeni moči, da jo reši smrti od lakote. Slična akcija se mora pod-vzeti z ozirom na Nemčijo.
"Nernčiji se mora dati priliko, da dela in živi, da bo v stanu poravnati svoje obveznosti. Drugače bo gotovo postala žrtev boljševizma ali pa militarizma."
MIC IN NITTI STA SE SPORAZUMELA.
REKA POSTANE NEODVISNA.
SAN REMO, 24. aprila. — I-
talijanski ministrski predsednik Nitti in Jugoslovanski zunanji minister sta se sporazumela glede poravnave jadranskega vprašanja na podlagi Wilsonovega načrta, glasom katerega postane Reka neodvisna in ozemlje med Reko in Italijo tudi ne dobi Italija.
Ljudsko glasovanje bo odločilo, da-li otok La Gosta pripade Italiji, ali Jugoslaviji in ravno tako se bo glasovalo na otoku Cherso, da-li pripade reški državi, Jugoslaviji ali Italiji.
FRANCOZI NAŠLI OROŽJE V HANAU.
Pariz, 25. aprila. — Temps poroča, da so francoske čete v Hanau, Nemčija, našle velike kvantitete orožja in municije, katero je bilo zaznamovano "za-padna armada. Našlo se je baje tudi več načrtov za napad na Francijo. Medzavezniška komisija je v Koenigsbergu našla tudi 250 topov.
Včerajšnje vesti so poročale o spopadu med delavci in francoskimi vojaki v Trzynietz v Šleziji, ter da je bil francoski poveljnik ubit. Poročilo se sedaj popravlja v 'toliko, da je bil poveljnik samo lahko ranjen, medtem ko je bil en delavec u-bit in šest ranjenih. Boj je prišel vsled neke stavke.
RUSIJA PONUDILA MIR ČEŠKI.
Mehikanske ho-matije.
AUSTIN, Tex., 24. anrila. — Navzlic temu, da je državni department naznanil upravi države Texas, da naj dovoli mehi-kamskima vladnima generaloma Riosu in Gambu, da z njunima štaboma brez orožja gresta skozi Texas, je W.P.Hobby, odklonil prošnjo mehikanske vlade]
Washington, 24. aprila. — U-radna poročila pravijo, da so mehikanski uporniki zasedli mesto Topolobampo, kamor so od-plule ameriške bojne ladje.
Mazatlan, kjer se nahaja tudi nekaj Amerikancev, še vzdržuje, toda v očigled napadov upornih čet bo najbrže tudi padel.
Revolucionarne čete se glasom semkaj došlih poročil sedaj borijo za posest Tampico oljnih polj.
Stavkarji pričakujejo pomoči od kongresa.
Tukajšnji stavkarji so odločeni da vztrajajo na stavki toliko časa, da kongres prisili delavski odbor v Washingtonu, da se poravna železniški spor in da se tovorni promet širom dežele vrne na normalno stopnjo. Tako so včeraj sklenili na zborovanju clevelandski stavkarji in so istočasno odločili pridružiti se skupni organizaciji, glede katere so se sporazumeli voditelji stavkarjev,'ki se nahajajo v Washingtonu, ter doživeti skupno poraz ali zmago.
Nova železniška organizacija obsega premikače v Clevelandu, New Yorku, Pittsburgu, Chica-gi, St. Louisu in Kansas City.
Včeraj sta držala cleveland-skim stavkarjem govore Daniel Ryan in J. P. Foley, ki sta se mudla v Washingtonu, v katerih sta se izjavila, da bo nova organizacija takoj ob početku štela 41.000 članov. V tej novi organizaciji se bodo nahajali le oni premikači, ki so zaposleni na železniških j?*dih, ne pa oni,
želi.
Mr. Foley je dejal, da je stališče delavskega odbora, ker noče zaslišati stavkarjev, neosno-vano. "Mi smo se v vseh ozi-rih ravnali glasom zakona. Več kot sto naših članov je na delu pri potniškem prometu in smo bili tudi pri železniških ravnateljstvih, da predložimo svoje zahteve. Mi bomo vztrajali toliko časa, da delavski odbor u-pošteva zakon."
V soboto je pomožni državni pravdnik v Washingtonu poslal na clevelandskega zveznega pravnika brzojavko, v kateri pravi, da je bila grožnja justičnega u-radnika v Clevelandu, češ, da se bo stavkarje aretiralo, ako se ne vrnejo na delo, popolnoma neumestna in neavtorizirana. Glasom zakona so osebe, ki se za-rotijo proti redni transportaciji, podrejene prosekuciji, toda ne more se jih prisiliti, da se vrnejo na delo.
Chicaškim stavkarjem je včeraj njih voditelj John Grunau naznanil, da se ne bode vršilo nikakih zborovanj več, temveč da naj vsakdo ostane doma, dokler se zahtevam ne ugodi.
OGENJ NA HAVAJSKEM OTOČJU.
Honolulu, 25. aprila. —V Ka-mo okraju je pred par dnevi divjal velik požar, tekom katerega je veliko število oseb zgubilo življenje in je bilo 25.000 akrov lesovja uničenega.
Razočarani delavci zapuščajo z veseljem Ameriko.
NITTI ZA SPRAVO S SOVJETSKO
mm
SAN REMO, 25. aprila. — Nitti je danes sprejel nekaj časnikarskih poročevalcev in jim je povedal, da mu lahko stavijo kakršnakoli vprašanja želijo. Na vprašanje, koliko časa bo ob stojal najvišji zavezniški koncil, je odgovoril, da upa, da je konferenca v San Remo zadnja.
"Ves svet je sit najvišjega koncila in jaz nič manj," je dejal Nitti. Ko se je omenilo Rusijo, je bilo takoj očitno, da želi Nitti govoriti ravno o tem predmetu.
"Da," je dejal Nitti, "jaz želim, da se odnošaji z Rusijo takoj obnovijo."
"Diplomatične ali trgovske?" se ga 'je vprašalo.
Zamahnil je z roko in dejal: "O, eno vodi do drugega. Kakor vam je znano, ima vsaka izmed zavezniških držav pravico ravnati se napram Rusiji, kakor sa-
4riii iiij^ii ,Hi,T?,H|ij sijo v vojni. Rusija je zaveznica, ki je omogala.
"Po več deželah se najdejo delavni ljudje, ki mislijo, da je Rusijo raj na zemlji, katerega so ustvarjali boljševiki. Jaz želim, da bi šel vsakdo, ki želi, v Rusijo, in vidi v kako propast so sovjeti spravili Rusijo in da sodi, da-li želi isti režim v lastni deželi.
"Tega ne bo nihče želel in bolj ševiška nevarnost se lahko konča s tem, da se da vsakemu priliko, da vidi, kaj je boljševizem v praksi."
Glede Nemčije je dejal Nitti, da morajo zavezniki ravnati odločno in pravično. "Nemčija je zgubila vojno, za katero je bila odgovorna in mora zanjo tudi plačati, toda zahtevati ne smemo od nje več kot zmore. Evropa potrebuje Rusijo, toda potrebuje tudi Nemčijo. Nemčijo se mora zopet postaviti na noge. Sile produkcije se morajo zopet oprostiti." Ko so vprašali Nit-tija, da-li se v resnici namerava poklicati nemške delegate v Bruselj, da se razpravlja o finančnih odnošajih, se je hitro obrnil okrog in zaklical: "In zakaj ne? Vprašanje kaže, da še vedno mislite v vojnih pogojih."
Seja Slov. Del. Doma. — Ju tri se vrši seja Slov. Del. Doma v Collinwoodu v J. Kunčičevi dvorani. Prošeni so vsi direktorji in zastopniki društev, da se vdeležijo te važne seje, naj kateri se ustanovi Waterloo; klub, kterega namen bo delovati j za S. D. Dom. in katerega člani; bodo vsa društva-delničarji Do-j ma.
ŽENSKA NADZORNICA BER-' LINSKIH ŠOL.
Berlin, 24. aprila. — Fraulein Gertrude Baumer je nastavljena ravnateljica oddelka za upravo javnih šol. Ona je prva ženska, ki je dobila tako odlično mesto v zvezi z upravo domačih zadev.
V Evropi rojeni ameriški delavci v jaklarskih napravah ter, premogovnikih, oblegajo pa-i robrodniške vlade in konzulate v namenu, da u-idejo tukajšnjim razmeram v industriji.
^sem seb umorjenih na farmi.
O MORILCU NI NIKAKEGA SLEDU.
Razočarani po dolgih letih trdega dela in neprestanega boja za obstanek se vračajo sedaj tisoči in tisoči zunaj rojenih delavcev iz jeklarskih naprav države Pennsylvanije ter premogovnikov West Virginije, nazaj v svoje rojstne dežele in sicer pra^tako ubogi kot so bili takrat kot so prišli sem.
Oblegajo urade parobrodnih črt ter konzulate evropskih držav za tikete in potne liste, da odputujejo nazaj v stari kraj, kjer se je v večini slučajev zdro bila moč kraljev in zemljiških baronov 1'adi katerih so se bili izselili v Ameriko. Prepričani so, da b(.do našli doma Velike ii^SStS« l<.ir Ji- vrjetizor-daf jih bodo našli.
Kljub temu pa upajo, da se bo iz sednjih zmed pojavil red in da bodo tudi oni lahko sami pripomogli k ustvarjenju držav, v katerih bo imel tudi delavec svojo besedo.
Neštevilni uradi za proda'jo parobrodnih listkov, ki se nahajajo v dolanjem delu mesta New Yorka in ki so v zvezi s cenenimi hoteli, predstavljajo cilj teh vračajočih se izseljencev. Tam se zbirajo v narodnih skupinah Jugoslovani, Madžari, Cehoslo-vaki in Italijani. Medtem, ko stoje potrpežljivo v vrstah ter čakajo potrebnih listin, se pogovarjajo o doživljajih v Ameriki.
Povest, ki velja za velik odstotek teh vračajočih se delavcev, se glasi približno naslednje:
"V to deželo sem prišel par let prej, predno je izbruhnila svetovn vojna. V Evropi sem bil revež, kajti moje posestvo mi ni moglo nuditi primernega življenja, čeprav sem trdo delal, Mislil sem iti v Ameriko, kjei nimajo nobenih kraljev, nobenih zemljiških barono,v in kjei je vse prosto, kot so mi rekli.
"Nikdar se mi ni sanjalo, da bom moral v tej deželi delati tako trdo kot v stari domovini ali še trše.
"Prva stvar, katero sem iznašel, ko sem prišel v deželo, je bila, da je treba tukaj veliko trše delati kot v stari domovini, če hoče človek zaslužiti le za borno življenje. Delal sem v jelclarni po dvanajst ur na dan in za 40 centov na uro. Delal sem v premogovnikih, kjer je znašala moja plača 35 do 40 dolarjev na dva tedna. Ce sem delal v kaki gozdarski kempi, nisem bil dosti na boljšem.
"Sedaj moram podpirati ženo in otroke. Vspričo malenkostnega zaslužka sem našel, da si nismo izboljšali svojega stanja s tem, da smo prišli v to deželo. Tekom vseh let, ko sem trdo delal v Ameriki, nisem pri-
DREVO USODE V JERUZALEMU.
London, 25. aprila. — Brezžična brzojavka iz Moskve pra-j vi, da je M. Cičerin, boljševiški! •.zunanji minister poslal na če-' h&slovaško republiko formalno, ponudbo za takojšnje mirovno' pogajanje- _______j
mandate nad deželami, ki bodo nosile koristi. Anglija je dobila mandat nad Mesapotamijo in Palestino, Francija pa nad Sirijo.
Kar poročajo angleški listi, je divjal pred nedavnim časom v Jeruzalemu velik snežni vihar, ki je povzročil veliko škode.
Glasi se, da je ležal na nekaterih mestih sneg tri do štiri metre visoko. Na takozvani "Cesti žlosti", ki vodi proti Golgati, so se podrle štrehe pri številnih hišah. V Getzemanskem vrstu je teža snega porušila veliko dreves. Streha Om'arjeve mošeje je bila močno poškodovana, iz mošeje so morali odstraniti slavne preproge, ker se je bilo bati, da jih bo zmočila voda; ki je drla skozi strop. Snežni vihar je tudi zapečatil usodo drevesa, ki je znano pod imenom "butni", in je stalo izven mestnega obzidja, proti poti, ki vodi iz Jaffe. To je bilo mesto, katero so prej Turki vedno uporabljali kot morišče za težke izločince. S tem drevesom je bila v zvezi bajka, da bo konec turškega gospodarstva, kakorhitro bo to drevo padlo . Da preprečijo to usodo, so Turki podrli drevo ter ga oklenili z železnimi verigami. Kljub temu pa se je prerokovanje glede padca turške vlade uresničilo
BISMARCK, N. D., 24. aprila. — Danes so bila na farmi blizu Turtle jezera najdena trupla Jakob Wolff a, njegove žene, njiju štirih otrok, katerih najstarejši je bil 12 let star, in pa nekega farmarskega delavca.
Neki sosed, John Kraft, je našel, ko je vstopil v šupo Wolf fove farme, na tleh truplo far' merja in ene njegovih hčera.
Ker ni mogel najti nobenega izmed ostalih članov družine, je šel v klet, kjer je našel umorjeno farmer j evo ženo, ostale otroke in farmer,skega delavca.
Najti ni nikakih znakov, da se je med žrtvami in morilcem ali morilci vršil kak boj. V o-čigled dejstva, da Wolff v koliko je znano, ni imel nikakih sovražnikov, je urad šerifa popolnoma v temi o motivu zločina.
Gotovo je samo, da so bili pomor j eni ubiti z strelov iz puške, kajti okrog hiše in šupe je vide' ti dosti pledov, ki kažejo, da je .i izstreljenih_več stre' lov. • Smrti je ušlo le eno dete, staro komaj eno leto.
Bismarck, N. D., 24. aprila.— Glasom semkaj došlih poročil, se je našlo na Wolff farmi še eno osebo umorjeno. S tem naraste število žrtev na osem. V kleti je bila najdena krvava sekira.
KRAVA PODIVJALA.
500 FRANCOZOV UBITIH.
Carigrad, 24. aprila. —- Poročila pravijo, da je pri izpraznje-vanju mesta Urfa v Mesopota- ma. miji 500 francoskih vojakov izgubilo življenje.
O podrobnostih ni ničesar znanega.
Akron, 25. hprila. — Danes popoldne se je prebivalcem A-krona nudila precej zanimiva slika, ki je sedem policistov, dva pomožna šerifa, okrajni ko-roner in več meščanov v avtomobilih skušalo ukrotiti neko podivjano kravo. Boj je trajal nad eno uro, nakar je šerif Hutchinson vjel kravo na vrv, ker pa še ni mirovala, jo je u-strelil.
in pravoverni Turki stoje žalostni pred razvalinami drevesa, kojega padec je pomenjal obenem tudi propast svetovnega vladarstva kalifa.
hranil nobenega denarja. Sedaj se vračam v stari kraj. Tam mi vsaj ne bo treba tako trdo delati kot tukaj in mogoče'bom tam na boljšem kot sem tukaj. Na vsak način ne more izgubiti dosti, če zapustim to deželo."
Neki veteran jeklarske stavke je ob svojem povratku v Jugoslavijo izrazil svoje nazore glede amerikanizacijskega gibanja :
"Kapitalistični politiki in njih časnikarski plačanci govore o amerikanizaciji inozemcev—" je rekel. "V nekem pennsylvan-skem mestu je skupina jeklarskih delavcev naprosila občinske oblasti, naj o tvorijo večerne šole za nas, kjer bi se lahko učili angleški ter par drugih predmetov, s katerimi bi si lahko izboljšali položaj.
"Občinske oblasti so nam rekle, naj se obrnemo na okrajne oblasti, ker nimajo one nobenega denarja v ta namen. Šli smo torej na okrajni vzgojni svet ter dobili tam tisti odgovor, da ni namreč nobenega denarja na razpolago.
"O, da, zelo človekoljubno izgleda z njih strani, če govore o (Nadaljevanje na 4. strani)
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
APRIL 26th, 1020.
NČOBVMEH DNgVNIjv ^»TCIViJOCJ\ f ...('-Sg SLOVLN^Kl^AJItJJtVbTVA
^ IZHAJA VSAK DAN. IZVZJBMŠf NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND BOLIDES
O trued and Published by THB "EQUALrfY" PRINTING AND PUBLISHING COMPAJfY, INC Bussines Place of the Corporation: 64T8 ST. CI,AIR AVE.	6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
.............* e 1 year $4.50, 6 mo. $2.25, S mo. $1.25
i, Newburgh, by mail 1. y. $5.00, 6 m. $2.50, $ m. $1.25 lUa ........................ $4.00 per year 6 moathe $2.50
mntriea ...................... $7.50 per year, 6 montha $4.00
ADVEltTISING~RATE^
Lastuje in izdaja ga PORACIJA TISKOVNE DRUŽBE "ENAKOPRAVNOST" ST. CLAIR AVE.	6418 ST. CLAIR AVE.
Princeton 551
CENE LISTU:
Po raznadalco ............. »a leto $4.50, pol leU $2.25, žetrt. flJ«
Cleveland, Colliwood, Newburg, po pošti -. L $5.00, 6 in. $2.50, 8 m. $1.25
Za Združene države ........................ na leto $4.00 pol leta $2.50
Za Inozemstvo ............................ na leto $7.50, pol leeta $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY te
OGLASI PO DOGOVORU
Za vsebino oglasov nI odgovorno no uredništvo, ne nprnvniitro.
CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) APRIL 26. 1920
m emu idčenje miru
NASVETU?
Več kot leto in pol je poteklo izza časa, ko so prenehali grmeti topovi ter je bilo sklenjeno premirje. Takrat je ves svet mislil, da je konec vseh vojn in da bo skoraj napočila doba milenija, ko bodo Vsi narodi sveta mirno in lepo živeli v medsebojnem bratstvu ter uživali sadove svojih naporov in svojega dela.
Tekom cele vojne so nam pridigali državniki zavezniških sil, da se bore za demokracijo in oproščenje narodov. Pozivali so nas na žrtve ter izjavljali, da leži le v zdrobljenju nemškega imperijalizma in nemške avto-kracije rešitev celega sveta iž spon, v katere je bil uko-van stoletja in tisočletja.
Odzvali smo se temu pozivu ter zastavili vse svoje sile, da pripomoremo do zmage onemu, za kar so se baje
zavzemali zavežnikiv L. ..	-
Prišla je konferenca v Parizu. Sestali so se zastopniki skoraj vseh držav sveta da izrečejo svojo sodbo ter prirede imperijalizmu in avtokraciji svečan pogreb.
Kakorhitro pa so šla naprej pogajanja v Parizu, je[ pričel svet tudi spoznavati da ni vse zlato, kar se sveti in da so bile obljube, dane od strani zaveznikov, le slepilo in pesek v oči, kajti te obljube so predstavljale edino sredstvo in edino odpomoč, da se izmotajo iz.velike zagate, v katero so bili zašli.
Zastopniki štirih glavnih držav, stoječih na strani zaveznikov, so kmalo dali zastopnikom ostalih zavezniških narodov razumeti, da njih svet ni zaželjen in da morajo prav tako kot premagani sovražnik sprejeti diktat teh štirih velesil, ki so se samovoljno polastile vrhovne nadvlade nad celim svetom.
Amerika, na čelu ji predsednik Wilson, je morala le
prekmalo priti do spoznanja, da je bila njena pomoč neobhodno potrebna v vojni in da se morajo zavezniki le njeni pomoči zahvaliti za zmago, da pa je tudi njen glas v zboru velikih narodov nezaželjen, kajti ta glas je bil glas resnice in pravice, ne pa glas osvete in pohlepa po novih zavojavanjih.
Prišel je čas, in moral je priti, ko Se je Amerika umaknila iz kroga narodov, ki so diktirali premaganim državam centralnih zaveznikov mir. Takoj po podpisanju mirovne pogodbe z Nemčijo se je predsednik Wilson odpeljal domov in odtedaj naprej je bila Amerika izven kroga oni,h ki so se polastili vrhovne sile ter skušali diktirati celemu svetu in mu vsiliti svojo voljo.
Zbrali so se trije verdni bratci, Anglež, Francoz in Lah, a kmalo so prišli do spoznanja, da je vez med njimi vse prej kot trdna, kajti pričele so prihajati na dan stvari, ki so bile vse prej kot častne za gospodo, ki je vodila politika v teh treh državah.
Z vsakim dnem so prihajali Francozi bolj do spoznanja, da jih skušajo Angleži opehariti in da jim skrivaj nasprotujejo, kjerkoli morejo.
Francozi so prišli do prepričanja, da se Anglija niti malo na briga za interese Francije in da misli le na pospeševanje svojih lastnih sebičnih interesov.
Ko je bila Anglija v velikanskih stiskah ter si ni vedela drugače pomagati, je obljubila arabskim pastirjem veliko kraljestvo, v katero naj bi spadala tudi Sirija. Istočasno pa so angleški diplomati tudi obljubili 'Franciji isto Sirijo, katero so prej ponudili Arabcem. Vse to je prišlo sedaj seveda na dan, in Francozi se je-ze na Angleže ter jim očitajo zavratnost in sebičnost.
Italija se jezi na Francoze ter pravi, da spletkarijo Jugoslovani, s katerimi so baje sklenili defenzivno in ofenzivno zvezo, ki se povsem naravno obrača proti Italiji.
Tako se je tudi skrhalo veliko prijateljstvo med tremi glavnimi zavezniki, ki so domnevali, da bodo lahko ugnali v koji rog ves svet ter si razdelili med seboj neovirano plen, ki so ga nagromadili v zadnji vojni v imenu demokracije in prostosti malih narodov.
Ta nebotična in smrdljiva hinavščina se je povsem naravno pristudila Amerikancem, ki se nočejo več vmešavati v evropske zadeve ter izjavljajo ,naj zavezniki sami snedo kašo, katero so skuhali. V tem oziru imajo popolnoma prav, če bi pri tem največ ne trpeli ravno oni. katerim je zadnja svetovna vojna prirfesla vsaj senco prostosti in neodvisnosti.
V medsebojnem t-fi>: mov&nju, kdo bo pograbil-del plena in kdo se bo polastil kontrole nad gotovimi deli sveta, so zavlekli glavni trije zavezniki vdejstvovanje miru na svetu ter podaljšali bedo m trpljenje, ki je prevladovalo tekom vojne.
Značilen je tudi nastop teh treh zaveznikov proti ■Jugoslovanom.
Prav nič Se ne brigajo za uveljavljenje miru in po-vratek rednih razmer v vzhodnem delu Evrope ter na Balkanskem polotoku. Njih stremljenje je zagotoviti si še večjo mero kontrole nad tem delom Evrope kot jo že imajo. Italija se je na temelju zloglasne tajne londonske pogodbe polastila ozemlja, do katerega nima nobene pravice po božjih in človeških postavah. Polastila pa se je tega ozemlja, kot pravi, da se zavaruje pred jugoslovansko maščevalnostjo ter prinese svojo blaženo kulturo ubogemu jugoslovanskemu narodu.
Jugoslovanski narod hvaležno odklanja vse blagoslove italijanske kulture ter hoče biti gospodar v svoji lastni hiši, ne pa kolon ali hlapec v rokah italijanskih izkoriščevalcev.
Predstavitelji Italije, Francije in Anglije izjavljajo, da se Jugoslavija noče vdeležiti pogajanj glede jadranskega vprašanja v San Remo, ker baje Jugoslavija še ni pripravljena v tem oziru. Da je ta izgovor smešen, je jasno na prvi pogled, kajti Jugoslavija je že iz časov Napoleona I. pripravljena na rešitev jadranskega in jugoslovanskega vprašanja, ki obstaja izključno v tem, da se združi v eno politično in narodno gospodarsko celoto ves troimenski narod Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Mi pravimo ves, ne pa posamezni kosi tega naroda kot hočejo to gospodje ,ki so se pred nedavnim časom sestali v San Remo.
Dokler ne bomo dosegli tega, in dokler ne bo na praktičen in pravičen način rešeno balkansko vprašanje v splošnem ter jugoslovansko vprašanje v ožjem, toliko Časa ne bo stalnega miru v Evropi.
—	Ko sta v soboto popoldne
dva policista vdrla na Woodland ave. v neko hišo, v kateri se je igralo za denar, sta jo morala hitro odkuriti, ako sta si hotela rešiti življenje. Policista pravita, da je bilo v prostoru zbranih 25 moških in štiri ženske, ko sta vdrla notri. Medtem ko je eden izmed policistov odšel, da telefonira po policijski voz, pa ije drugega, ki je stražil zajete igralce, neka ženska u-darila po roki z vrečico denarja, medtem pa so moški potegnili iz žepov britve in policist je moral bežati. Ko se je kasneje vrnil z večjo četo policistov, so razen treh vsi pobegnili.
—	Danes zvečer se bo4" v North Congregational cerkvi na E. 72nd St. vršila seja cleveland-ske Delavske stranke (Labor Party), na kateri se bo izvolilo delagte za državno konvencijo.
—	Sinoči je pet banditov na-I padlo Jos. Jlowaskija, 705 Berg ! Ave., toda ker ,se je branil, je | tekom boja dobil tri rane z no-! žem in eden izmed napadalcev : mu je odgriznil levo uho.
—	Ko je sinoči Grant Arling-, ten na svojem domu na 2519 E.
37th St.' prešteval večjo svoto denarja, je nenadoma vstopil neki moški in z revolverjem v roki zahteval, da mu izroči denar. Ker s^ je Arlington skušal braniti, je prvi ustrelil, pograbil denar in zbežal. Arling-tona so prepeljali v bolnišnico precej nevarno ranjenega.
—	Sinoči je padel na Julia Ave. in E. 55th St. neki avtomobil preko dvajset čevljev visoko obrežje, pri čemur je bil avtomobil skoro popolnoma uničen, medtem ko so tri osebe, ki so se nahajale v njem, ušle z manjšimi poškodbami. Edwal-d Cooney, ki je vozil ta avtomobil, j« bil pozneje aretiran, ker je vozil v upijanjenem stanju.
—	Včeraj je imel v Clevelan-du v Aissociation dvorani, 2105 E. 21. St., govor predsednik A-meriške • delavska fedemfijp, ha-
terega glavni namen je bil, da se pregovori delavce, da ne potrebujejo nikake politične organizacije. Zakaj ne gre Gom-pers govoriti raje v kak starinski muzej egiptovkim mumijam ?
FRIDERIK HEBBEL O NEMŠKEM FILJSTRU.
—	Ni je bolj grde in r:ignusne postave kot je postu
škega filistra, ki si zaba -. sa s pavolo, da odvrne od • tisoč glasov življenja in k ,<■. obžaluje ničesar, kot da je 1 nekoč mlad in kot to, da ni prišel v spalni obleki in s čepico na glavi na svet. —

deloma že priborilo, vendar zna-či sprejem slienega programa od organizacije kot je Y. W. C. A., da delavstvo napreduje, da se je počasi tudi splošna javnost začela zavedati, da obstojajo delavski problemi, ki zahtevajo resnega uvaževanja.
—	Župan Davis se je izjavil, da na dan prvega maja ne bo nikake patrijotične demonstracije, kakor so pred nekaj časa predlagale nekatere meščanske organizacije. On je mnenja, da bi se s praznovanjem prvega maja preveč počastilo gibanje svetovnega delavstva.
—	Ljudje se menda ne bodo
nikdar naučili biti previdni z orožjem. V soboto zvečer je 14-letni William Murtaugh po nesreči smrtno obstrelil svojega 131etnega brata Edwina na njiju domu na 2211 Selzer Ave. Nesreča se je pripetila, ko je prešel v kuhinjo sosed s puško, da dobi drobiž za $10. Medtem pa je položil puško na mi-zo'. Wfli»M je vzel puško v roke in se začel z njo igrati. Pri tem pa je sprožil petelina. Krog lja je zadela brata Edwina ravno v prsa. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer 'je čez par minut že umrl.
—	Teden prvega maja bo v
Clevelandu posvečen čiščenju in olepševanju mesta. Župan Davis je izdal apel na vse prebivalce' Clevelanda, da gredo ta teden na delo in pospravijo vso nečistost, ki se je zbirala tekom zime, ter da se na ta način napravi mesto zdravejše in manj podvrženo raznim epidemičnim boleznim tekom vročih letnih mesecev.
I
—	Harry Haven, 4553 Payne Ave., je bil v soboto zvečer na mestu ubit, njegov brat pa je zadobil teške poškodbe, ko je avtomobil, v katerem st se nahajala, zadel v voz pocestne železnice na Payne ave. in E. 22. St. Njiju .sestra, ki se je nahajala z njima, je ostala popolnoma nepoškodovana. Nesreča se je pripetila, ko se je avtomobil skušal umakniti nekemu drugemu vtomobilu, v tem pa je prišel pred naglo vozeči voz pocestne železnice.
etaoin etaoin etaoin etaoin etaoi
—	Pretekli teden se je v Clevelandu vršila konvencija organizacije Y. W. C. A., na kateri se je sprejelo nekaj precej naprednih načel, ki zahtevajo odpravo revščine, pravico delavstva do organizacije in kolektivnega pogajanja, odpravo otročjega dela, osemurni delavnik in prepoved nočnega dela za ženske in še več drugih zahtev. Delegat je iz države New York so vodili opeziciio napram indu-strijalnemu. programu, toda so pogoreli. Njih glavno nasprot-stvo je bilo, da bi se organizacija s sprejemom naprednega pro* grama zamerila odličnim biznes manom, vsled česar bi organizacija izgubila veliko svojih dohodkov. Več delegatinj je izražalo bojazen, da se Y. W. C. A., ali Zveza krščanskih mladih žena pogrezne v globočine radikalnega socijalizma. ako sprejme program, ki ima resnično stiko s sedanjimi perečimi živ-ljenskimi vprašanji. Program, ki ga je sprejela ta organizacija ne obsega čisto nič novega, kajti za te reči se bojuje organizirano delavstvo in si jih je
ZEN A
SPISAL ARTHUR SEVER

Ni bil sicer kak filister, ki se zgraža nad vsakim nepremišljenim korakom, ki vidi v vsakem veselem in razposajenem razpoloženju bogve kako propalost, nikakor ne! Henrik je bil popolnoma moderen človek, ki se ni spotikal nad nikomur, ki ni ugovarjal nikomur, dokler ni opazil, da je dotičnik prekoračil meje! Ali v slučaju Rene se je prebudil v njegovi duši egoizem! Zakaj naj bi bila ravno njegova sestra taka? Zakaj naj gleda propast svoje krvi?
Mry in Rene pa sta se med tem veselo pogovarjali, vse mogoče stavi sta že premleli; Mary 'je govorila živahno in temperamentno a Rene resignirano in izmučeno.
Zopet je v nji vstal nenadno oni strah, ki ga ji je slikal zjutraj Henrik, ki se je je polaščal, že tolikrat v kasfiih samotnih urah. Skoro zavidala je soprogo svojega brata, kako lepa brezskrbna bodočnost se odpira pred njo . . . pot njenega življenja je posut s cvetjem — z ljubeznijo — A ona? Ali se ne zgrinja nad njeno bodočnostjo temna noč, strah in obup? Mlada in lepa je sedaj — a kmalu pride čas, ko se zguba njeno gladko čelo, ko upadejo prožna lica — ko ugasnejo svetle oči, ko se.skloni nje vitko telo — in takrat? Zazeblo je Rene pri teh mislih ... kaj se zgodi takrat — sama, zapuščena bo, vsi so sedaj okolo nje, jo zapuste! Vedela je, da ta čas mora priti!
Ali naj pusti svoje sedanje življenje? Ali naj postane tiha in zadovoljna Mary njen vzor? Premišljevala je vse to, ali ni si mogla predstavljati, kako bi mogla živeti ona v tihem zadovoljnem domu, kjer bi vedno srečava'a le svojega soproga, kjer bi morala
poslušati dolgočasne besede o skrbeh in resnostih življenja . . .
Ne, tega ona ne more storiti! To bi ne bilo zanjo življenje!
Dokler more, toliko časa živi tako — a kadar pridejo one grozne zapuščenosti.in onemoglosti — takrat takrat stori to, kar ji je zijutraj nasvetoval Henrik — živeti— živeti, to je bila njena maksima — a potem umreti hitro, naenkrat brez vsakega smrtnega boja, brez strahu . . . živeti, dokler je mogoče, a potem zadovoljno umreti!
Kakor blisk so se vrtile take misli po njeni glavi. Ako so jo v trenutku premagala sentimentalna čuv-stva, jih je prebujal v nji! Ko ji je Mary slikala svojo srečo, se ni mogla več premagovati in je rekla: —
"Jaz ne morem razumeti takega življenja, ki je samo na sebi že tako dolgočasno, a Vi uživate v njem. Poglejte mene, jaz se nočem vezati nikamor! Vso svojo mladost sem preživela v veselju in razposajenosti, a zakaj tega ne bi nadaljevala."
Veselo in zadovoljno se je zasmejala, da je njen glas odmeval po sobi.
Henrik ki ni poslušal do sedaj pogovora, je dvignil glavo in rekel z resnim in odločnim glasom:
"Rene, govoril sem ti že danes dovolj o stvari, stara si dovolj, da sprevidiš, kaj delaš, zato te nočem več učiti! A veruj mi, da pride čas, ko se zgrnejo nad teboj one črne, temne slutnje, ko se ti zmajo tla pod nogami! Takrat boš dvignila svoje roke in iskala rešilne bilke — a bodi prepričana, da je ne najdeš — prepozno bo, Rene, prepozno ..."
Umolknili so vsi trije. Rene se je naslonila na stol in mrmrala neko pesen . . . Mary in enrik pa sta molčala .
VI.
Po vsaki gledališki predstavi je šla Rene v družbi kolegov in koleginj v kavarno; sicer ni dosti občevala
z igralci, a to shajanje v kavarni ji je bilo nekaj potrebnega; ko je sedela v družbi, je že parkrat opazila, precej priletnega gospoda, ki jo je vedno opazoval in ostal toliko časa v kavarni, dokler je bila ona tam; tudi na ulici ga je večkrat videla, kako je šel par korakov za njo, nato se je vedno ustavil in gledal zaljubljeno za njo; nji so se zdeli najbolj smešni taki starci, ki goje na tihem svoje simpatije gotove vrste do mladega dekleta, ki ga samo opazujejo in se mu ne upajo približati! Hotela mu je nagajati, zato je vedno v kavarni sedela tako, da je bila obrnjena proti njemu, na tihem se je smejala n'jegovim pogledom, mimogrede je vprašala svoje kolege, kdo je ta človek, a povedali so ji, da je nek bogat zasebnik, hišni posestnik itd. . . .
Bilo je na večer onega dne, ko je bila Rene pri svojem bratu v hotelu; zamerila je njegovim besedam, trdovratno je molčala ves čas, niti besede ni več spregovorila. Takoj po obedu je odšla v gledališče; na poti je zopet srečala onega gospoda iz kavarne. In takrat se 'je je polastila čudna misel, za njo dozdaj popolnoma nenavadna.
t?} af if o>i 'B^ujq bSdCoas posoq 9f as njtuuiodg govoril o negotovi strašni bodočnosti — brez vsega bo na svetu, brez sreče, brez miru —r Kdo se bo zmenil zanjo? Ali bo morala umreti na ulici zapuščena in zaničevana?
Bila je prepričana, da je bogati gospod zaljubljen v njo, kaj, ako bi se za vsak slučaj oprijela< njega — potem je njena bodočnost zagotovljena. Toliko 'jo je Vendar premagal strah pred bodočnostjo, da se je hotela žrtvovati^; ko jo šla mimo gospoda, ki jo je pazno motril, nasmehnila se mu je prijazno, da je on debelo pogledal, kaj naj to pomeni; doslej se ni nikdar ozrla vanj.
Rene pa je šla mirno nprej, šele na voglu se :ia obrnila in zagledala svojega oboževatelja, ki je še vedno stal na mestu in gledal za njo.
Ko je zvečer nastopila na odru, zagledala je njega
v prvi vrsti — po drugem dejanju so ji izročili vt :ik šopek cvetlic z napisom: "Neznani oboževatelj"., Jako je bila zadovoljena s svojim uspehom! Sklenila je, da se kar najprej seznani žnjim; zato jo je ujezilo, ko je stopila iz gledališča in zagledala pred vratmi Henrika in Mary, ki sta jo pričkovala. Vedela je, da ji danes ne bo prilike seznaniti se ž njim v kavarni, a hotel mu je vendarle pokazati svoje simpatije, zato si je iz šopka iztrgala več rož in si jih pripela na prsi.
Vsi trije so na to odšli v kavarno. Komaj so vstopili, je že Rene zagledala njega, ki je sedel na svojem starem mestu, nasmehnila se mu je in sedla z bratom in Mary k sosednji mizi. Opazila je, kako zadovoljen je bil stari gospod, ko je zagledl na njenih prsih svoje rože . . .
Henrik se je vsedel in malo razgledal po kavarni, a naenkrat vstane in stopi h gospodu, ki je neprestano opazoval Rene.
"Klanjam se, gospod Potrato!" ga je nagovoril a gospod Potrato ga je začudeno gledal — Henrik pa se je zasmejal:
"Da, da, ne poznate me več, jako sem se spremenil, kaj ne? Gotovo pa se še spominjate mladega slikarja, ki Vas je nekoč portretiral . . . Tedaj pa 'je Potrato vstal in rekel: "Kaj? — Vi— Vi ste gospod Kovač, vraga, no spoznal bi Vas, kako ste se izpremenili v tujini!"
"Da, da, mnogo let je od tega, a jaz sem Vas spoznal takoj! Kolikokrat sem v tuj/ni mislil na vas, saj vi ste bili takrat moj dobrotnik, lakote in žeje bi moral umreti, da mi niste pomagali vi!"
Dobro je delo to Potrati, zadovoljno se je nasmehnil in zamahnil z roko:
"Ah ,kaj to! Veseli me, da vas zopet vidim —• tako rad bi govoril z vami, ali vidim, da ste v družbi." Henrik ga je hitro prekinil: "Tam je moja soproga in moja sestra! Ako Vam je ljubo, prisedite k nam ..."
(Dalje prihodu.)



ZA SOKOLSKI DON V SEMIČU.
IZPLAČEVANJE DENARJA V STAREM KRAJU.
Tukaj naznanjamo vsem onim našim prijateljem in znancem, katerim smo poslali brzojavno denar v domovino 31. januarja, da je bil izplačan 15. februarja.
Da čim bolj zadovoljimo naše rojake smo otvorili v starem kraju svoj lasten urad. To nas ne omogoča samo, da pošiljamo denar v domovino po najnižjih cenah, temveč, da objavimo v najkrajšem času. kdaj je bil denar izplačan. Poslužite se te prilike torej, in poš liite denar v domovino potom naše banke, kjer boste dobili najboljšo Postrežbo po najnižji ceni.
Pošljite vaš prihranek na banko v domovino. Cena kronam dnevno narašča zato vložite naš denar, dokler je cena še tako nizka. Mi vam preskrbimo hranilno knjižnico v najkrajšem času.
Prodajamo "bankovne čeke" drafte. na vse večje banke v Jugoslaviji.
Oni naši rojaki, ki mislijo odpotovati v domovino, naj se obrnejo na nas. Naš izvrstno urejeni "Parobrodni Oddelek" zastopa vse pa-robrodne družbe in je v stanu dati vam hitro in izvrstno vožnjo v stari kraj.
Mi vam dobimo vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Vsa Pojasnila in nasveti, se dajejo radovoljno in brezplačno.
1600 KRON ......................$8.00
Nemeth State OaiiJc
John Nemeth pres.
Glavnica i rezerva preko S2.000.000.00.
v bančnem poslopju	1597 Second Ave.
10 E. 22nd St.	NEW YORK CITY
Dr. Ray ft
Smith
ZOBOZDRAVNIK. E. 67. in St. Clair Ave
Jaz ne oglašujem samo dobro zobozdravniško delo temveč izvršim vse delo dobro in ga vam jamčimlO LET. Vprašajte vaše prijatelje, oni vam bodo povedali.
Moj slavni PERIDONTO za ruvanje zob brez vsakih bolečin.
Cleveland, O.
Sprejel sem že mnogo listov iz starega kraja. V vsakem so j mi priložili malo prošnjo tza i denarno podporo skladu Sokol-i skega Doma v Semiču. Zato sem šel na delo ter dosedaj nabral i za brate Sokole svoto 2000 kron ! katero isem že tudi odposlal. Sedaj mi poročajo, da se sprejeli denar ter se obenem iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem.
Ne dolgo tega sem sprejel ponovno gorečo prošnjo, v kateri se še enkrat obračajo na nas za pomoč Sokolskemu Domu.
Resnica je, da 2000 kron nj veliko, toda naši bratje Sokoli
NAJLEPŠE! NAJSIGURNEJŠE! in NAJBOLJ UMESTNO!!!— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare
THE LAKE SHORE BANKING & TRUST CO
E. 55th St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio. Stara Lake Shore Banka izdaje bančne Menice (For. Draft) katere se TOČNO izplačujejo po vseh jugoslovanskih denarnih zavodih. — Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI IMETEK presega svoto $26,000.000.00.
Mi plačamo 4% na vse prihranke. In vse naše podružnice i-majo inozemski oddelek, preko katerega vam je mogoče poslati denar svojcem v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane v Collinwoodu na našo novo otvorjeno podružnico na Euclid Ave. in Ivanhoe Rd.
NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC. E. 55th St. & St. Clair Ave. St. Clair Ave. & E. 125 St. Prospect Ave. & Huron Rd. Superior Ave. & E. 120. St. Superior Ave. & Addison Rd. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOST IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO. Za vsa pojasnila glede pošiljanja denarja, dobivanje vaših rojakov in prijateljev sem, se obrnite na našega upravitelja Inozemskega Oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vam je vedno pripravljen dati prijazno postrežbo in vse potrebne informacije— brezplačno. — Pridite osebno ali pišite na
IMF I AKF tHftRF mili!
S iK, IftsiE MK DniiRHlU
i in talili
E. 55t!i St. & St. Clair Avenue.
Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D.
SLOV ANIC WORKING-MEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
USTANOVLJENA 16. AVG. 1903—INKORPORI RANA 22. APR. 1919.
IZŠEL JE Angteško-Slovenski BESEDNJAK
(English-Slovene Dictionary) 25,000 angleških besed tolmačenih na slovensko CENA $5.00
Sestavil Bto F, I. Kern
Naročite si ga v uredništvu ENAKOPRAVNOSTI 6418 St. Clair Ave. — Cleveland, Ohio. Pošljite Postal ali Express Money Order, ček ali denar v registriranem pismu.
Kaprol Pričebejev.
Napisal Anton Čehov.
! Kaprol Pričibejev, vi ste ob-i dolženi, da ste 3. septembra te-(kočega leta z besedo in deja-\ njem razžalili naslednje osebe: j uradnika Šigina,- župana Alja-1 pova, občinskega slugo Jefimo-j va, kmeta Ivanova in Gavrilo-va ter nadaljnih šest kmetov, pri čemur ste prvi tri imeno^a-I ne razžalili v izvrševanju njih | uradne dolžnosti. Ali se spo-j znate krivim ? —
Pričibejev, majhen debel kap | rol s kuštravo brado, je vstal I ter odgovoril s hripavim za-[ molklim glasom in pri tem po-, vdarjal vsako besedo tako kot 1 da komandira: —i i — Vaše visokorodje! Gospod j mirovni sodnik! Po vseh toč-j kah postave je razvidno, da je ; treba vsako stvar in vsak stvar ni položaj izpričevati na obe strani. Krivda torej ne zadene mene, temveč vse ostale. Cela stvar je nastala radi nekega mrtvega mrliča, bog da'j j mir njegovi duši. Šel sem 3. i septembra s svojo zakonsko že-I no Avfiso mirno in spodobno j po svoji poti, ko zagledam ob I bregu reke stati skupaj celo tol ! po raznoyrstnih ljudi. — Po-j vsem |po pravici se vprašam, za j kaj se narod zbira tukaj. — Kako to? Ali stoji v postavi, da se sme narod zbirati v gručah ? — Vsaksebi — sem za-\ klical ter pričel poditi narod I parazen. — Občinski slugi sem ukazal, naj mi pomaga z udarci v rebra. — Dovolite vendar — &a je
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street* Johnstown, Pa,
J. PROSTOR, preds.
6120 St. Clair Ave, Cleveland, O.
DR. J. A. CONLEY
ZDRAVI MOŠKE. — Med Euclid & Superior Uradne ure: — Od 10—12 dopolden; 1—4 popoldne;
6—8 zvčer. — Telefon Main 1469. OB NEDELJAH: Od lOdopoldne do 1. popoldne.
Zobozdravnik
iOBOZDRAVNIK
DR. A. J. BAILEY
5388 st. clair ave.
tulimo zobe brez bolečine.
Preiščemo zobe brezplačno
Uradne ure: od 9. dopoldne do 9. ure zvečer,
Največji in najmodernejše urejen slovenski pogrebni
zavod v ameriki.
AVTOMOBILI ZA KRSTE. POROKE IN POGREBE. Posebnost je naš bolniški voz. ki je eden najlepšo opremljenih. Nas lahko pokličete ponoči ali podnevi. £ Za one, ki nimajo prostora za mrtvaški oder. imamo nalašč za to ■"'Bravlieno kapelico.
Zakrajšek Sc S^auselk
i,.	posrrcbniki in embalmerii
l°5 Norwood IM.. N. E.	Cleveland. O.
•r ,	Nasproti slovenske cerkve sv. Vida.
»i*|fifon:	O. S. Princeton 1735	Bell Rosedule 498"
APRIL 26th, 1920.	"ENAKOPRAVNOST*	STRAN 3.
imajo upanje, da jim pridemo ponovno na pomoč, da dosežejo svoj cilj. Iz listov, katere dobivam, je razvidno, da se morajo boriti kakor levi proti temnim silam klerikalizma. Razumljivo je, da jim tudi delajo v.se mogoče zapreke, da preprečijo zgradbo Sokolskega Doma. Zatorej bratje Slovenci se obračam na vas v imenu Sokola v Semiču za zadnjo pomoč, katero p'otrebujejo naši bratje, da uničijo temne sile klerikalizma in pripeljejo narod k večjemu napredku in izobrazbi v pravem pomenu besede.
Joseph Derganc.

prekinil sodnik — vi vendar niste uradnik in tudi župan ne ter ni vaša stvar poditi ljudi narazen.
—	Ni njegova stvar, ni nje-
-	g ova stvar, — se je glasilo iz j
-	raznih kotov sodne dvorane. ; : — Ne moremo shajati žnjim,!
-	vaše visokorodje. Že petnajst
•	let ga trpimo med seboj. Odkar
•	je prišel nazaj od vojakov, si j , ga vsakdo želi stran od vasi.
■	Dosti nas je mučil. —
i — Res je, vaše visokorodje,
•	— je pritrdil župan. Cela občina se pritožuje nad njim. Nih-
) če ne more izhajati žnjim. Če 1 gre kak sprevod s svetimi po-
■	dobSmi, če se vrši kaka svadba,
-	takoj je tukaj. — Kriči, r$z-t graja, ter skuša napravit red.'
Otroke vleče za ušesa in tudi! I za ženskami lazi in pravi, da;
-	zato, da se jim ne bo nič zgo-> j dilo. — Pred kratkim je hodil; ' od hiše do hiše ter ukazoval, daj ; ne sme nikdo prižgati luči ali'
•	peti pesmi. Rekel je: Postava . pravi, da se ne sme peti. —
—	Počakajte vendar, bosta j i že pozneje povedali, — je re-j . kel sodnik. — Sedaj pa pustite;
-	Pričibejeva govoriti naprej, j ) Pričibejev, nadaljujte! —
> —Na ukaz, vaše visokorodje,: 1 — je zakrokal Pričibejev, Vaše j
■	visokorodje je ravnokar izjavi-! i lo, da ni moja stvar poditi rano!
-	žice narazen. — Da, kaj pa če: ,i je pri tem nered? Ali se sme, -.mogoče trpeti, da uganja na--:rod vsakovrstne nepostavnosti? 1;— Ali stoji mogoče v postavi! i pisano, da se sme narodu pusti- j i ti prosto voljo? Kaj takega se|
vendar ne sme trpeti. — Če jih jaz ne r&zpodim, ter ne gledam,
da je vse prav, kdo pa bo storil to? — Nikdo ne pozna popolnega reda kot jaz sam v celi vasi in le jaz vem, kako postopati z navadnim ljudstvom. Jaz nisem nikak neumen kmet temveč kap rol ter celo kaprol v arzenalu. ! Služil sem celo v Varšavi pri | štabu. — In potem, ko so me ' popolnoma odslovili, sem bil j najprej pri požarni brambi — in potem, namreč radi slabosti moje bolezni, dve leti portir na klasični gimnaziji za fante. Vsak red mi je znan, a kmet je neumna buša in nič drugega. Vsledtega pa mora poslušati me ne, ker je le v njegovo korist.—= Vzemimo na primer to zadevo. — Razpodil sem množico ter : videl na bregu, ležeče v pesku, utopljeno truplo nekega mrtvega moža. Vprašal sem, s kak-| šno pravico leži ta človek tukaj? — Ali je to mogoče kak-jšen red? — Kaj misli uradnik? j — sem rekel jaz. — Zakaj pa i ne naznaniš cele stvari oblast-|im? — Mogoče je, da se je ta utopljeni mrtvec sam od sebe ! utopil ali pa lahko cela stvar j diši po Sibiriji? Lahko je kak j kriminalen uboj. — Uradnik j Šijin pa mc ni poslušal, stal kot teslo ter kadil naprej svoj | tobak in rekel: — Kaj pa ta j človek? — Odkod se je prikla-Itil? — Ali ne vemo brez njega, kaj še spodobi? — Torej mu , rečem jaz — ali res ne veš kaj j storiti, ti bedak, da stojiš tukaj. — Že včeraj sem obvestil i o tem komisarja — je odgovo-| ril.—
j — Zakaj pa komisarja, — vprašam jaz. Po kakšnem pa-(Dalje ra 4. strani.)
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi dru-I štvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
^ Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-| vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika.
Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 I $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne I bolniške podpore. Osebe and 45:—55 let starosti za $100.00 £ smrtnine in $1.00 dnevne ali brc? bolniške podpoj^.
Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolni-| ške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in * polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni.
Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od-2—rl6 | let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress g lestvici.
1 Svoje obveznosti plačuje redno n točno.
Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi ^ člani v starosti od 18—55 let.
Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za me-I sec, v katerem pristopi.
S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih
S naselbinah v Zdr. državah in Canadi.
Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za J pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika s ali pa tajnika.
1 SLOVANSKA DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
F* K O & N Ji J\ .
CENJENI ROJAKI!
Solze me oblivajo in žalost mi polni srce, ko me že tako dolgo muči mučna bolezen, sušica. Umreti ne morem, živim teško in sem v resnici zelo slab. Gotovo ste že čuli o moji dolgi bolezni, kako dolgo se siromak že mučim in v kako revnem stanu se nahajam. Štiri leta že nisem mogel prijeti za nobeno delo. Lahko ste že večkrat čitali moje nesrečne prošnje v enem ali drugem listu. Sedaj mi je zelo hudo pri srcu, ko vas moram zopet nadlegovati. Prosim vas, da mi oprostite, kajti ni dovolj, da sem jaz sam bolan temveč mi hira tudi žena. Umrla sta mi dva otroka in eden štiri leta star, trpi revščino poleg naju. Poglejte torej, rojaki, kako v žalostnem stanju se nahajamo siromaki.
Mraz je tukaj, zebe nas po dnevi in ponoči. V hiši ni niti kepice premoga. Drago je vse tako, da Si siromaki ne moremo ničesar kupiti. Kam se naj sedaj obrnemo ako se nas ne usmilite vi. Zadnjikrat vas prav lepo prosim, priskočite mi na pomoč. Imejte u-smiljenje do mene nesrečnega siromaka in do mojega štiriletnega otročiča, ki vedno steguje roki in prosi za kruha. Prosim usmiljenja in se vam že naprej prav iskreno zahvaljujem za vsak najmanjši dar.
Nesrečni siromk	JOSEPH MEHLE,
1017 E. 61st St. (Prosim, da izročite vse darove v uredništvu tega list.)
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST'
—
Kaprol Pričebejev.
(Nadaljevanje iz 3. str.) ragrufu postave ima s to rečjo opravka komisar, kot na primer pri utopljenih, zadavljenih ali! sličnih zadevah? To je vendar i kriminalno civilna zadeva. To je, rečem vam, poslati moraš' takoj poročilo gospodu preisko-j valnemu sodniku ter sodni j i sploh. — Predvsem pa moraš šem rekel, vzeti protokol ter ga poslati gospodu mirovnemu sodniku. — On pa, namreč u-radniku, me je poslušal ter se smefjal. — Tudi vsi kmetje, vsi so se smejali, vaše blagorodje. To lahko s prisego potrdim. — Ta in oni se je smejal in tudi Šigin. —
—	Kaj pa se režiš — mu rečem jaz. Tedaj pa je rekel u-radnik: — Mirovni sodnik nima s tem nobenega upravka.— Pri teh besedah me je oblila vročina. — Uradnik, — se je obrnil Pričibejev proti njemu, — ali nisi mogoče tega rekel?—
—	Rekel sem, rekel — je odvrnil uradnik.
—	Vsi so culi, ko si namreč to rekel v navzočnosti celega navadnega naroda. Mirovni sodnik nima s tem nobenega o-pravka. Mene je oblila vročina, vaše visokorodje, in obenem me je stresel mraz. Ponovi, kar si ravnokar rekel, sem ukazal. — In on, vaše visokorodje, je ponovil iste besede. —
Tedaj pa sem mu rekel: — Kaj? Ti se drzneš govoriti na tak način o gospodu mirovnem sodniku? Ti policijski sluga pro ti visokim oblastem? — Kaj, a-li ne veš, da je treba gospoduj mirovnemu sodniku reči le e-j no besedo in takoj boš zletel; radi svojega nezanesljivega ob( našanja -V okrilje žandarmerije. j Ali ne veš, sem mu rekel, kam te gospod mirovni sodnik lahko spravi radi takih zločinskih iz-jaz? — Tedaj pa je rekel vaški župan: — Mirovni sodnik ne more izven svojih meja sploh ničesar storiti. Njemu so podrejene le majhne zadeve. Tako •je rekel, in vsi so to slišali. — Kako s drzneš, sem rekel, tako blatiti visoko gospodo. Vidite,! batjuška, z menoj se ne more! igrati. — Tako je bilo preje v Varšavi ali takrat ko sem bil jaz portir na deški gimnaziji. Kjerkoli sem čul kako nespodobno besedo, sem takoj pogledal na cesto, če ni kje kakega žandarja: —Pojdi sem, kava-lir, sem rekel — ter naznanil celo stvar. — Komu pa more človek na deželi kaj naznaniti? Takoj mi je stopil žolč v želodec. Jezilo me je, da je narod v sedanjih dneh vzgojen v nasilju in nepokorščini. Zamahnil sem, seveda ne posebno močno a kot se spodobi, da si ne bo več drznil govoriti take besede o vašem visokorodju. Za vaškega župana pa se je potegnil uradnik. Namahnil sem torej tudi na uradnika in tako se je pričela stvar. Mogoče je res, da sem se malo preveč razgrel, a brez pretepanja, vaše visokorodje, ni mogoče nič. Kdor bedaka ne nabije, si naprti greh na svojo lastno vest, posebno, te gre za pravico in v slučaju nereda. —
—	Dovolite vendar — je rekel sodnik — a postavljeni so ljudje, ki pazijo na nered. Zato lie tukaj uradnik, župan in občinski sluga.
—	Uradnik pa ne more vsega videti in tudi ne razume tega, kar razumem jaz. —
—	Dajte vendar razumeti, da to sploh ni vaša stvar. —
—	Kaj ni moja stvar? — Ni moja stvar? — To je res komično. Ljudje počenjajo vsakovrstne neumnosti in potem naj bi to ne bila moja stvar. Pritožujejo se ,da jim prepovedujem petje. Zadnjikrat se je vkore-ninila pri njih moda, da sedijo zvečer pri luči, mesto da bi šli spat, klepetajo ter se smejejo. Vse sena zapisal. —
—	Kaj ste zapisali —
—	Vse one, ki sede pri luči.
PriMbejev je vzel iz žepa zamazan list, nataknil na nos o-
čala ter pričel čitati počasi:—
—	Kmetje sede pri luči: — Ivan, Brošorov, Sava, Nikifo-rov, Petrov, vojakova žena guštrova, ki je vdova, pa živi v nespodobni tovarišiji z Le-menom Lislovom. Ignac Štvert kov se peča s copernijo in njegova žena, coprnica Mavra, molze pono:i tuje krave.
—	Dosti — je rekel sodnik ter pričel zaslišavati priče. —
Kaprol Pričebejev je potisnil svoja očala na Čelo ter presenečeno zrl v sodnika, ki očividno ni bil na njegovi strani. — Nje go ve naširoko odprte oči so se svetile in nos mu je še bolj zardel kot ponavadi. Ozrl se je na sodnika in zatem na priče ter ni mogel razumeti, zakaj je sodnik tako razburjen in zakaj se čuti iz vseh kotov sobe sedaj mrmranje in sedaj napol pritajeno smejanje. Razumeti tudi ni mogel sodbe, namreč en mesec zapora.
—	Zakaj, je vprašal ter skomignil z ramama. — Po kakšni postavi? —
Tedaj pa se mu je pričelo daniti, da se je svet izpremenil in da ni več mogoče, živeti v njem. Temne žalostne misli so mu šle skozi glavo. — Komaj pa je bil na cesti, ter zapazil, da stoje kmetje v skupinah ter govore nekaj zelo živahnega, se je zopet ponavadi vzravnal ter pričel kričati s svojih hripavim glasom: —
—	Narazen, ljudje, ne sme se stati po cestah. Marš, domov. —
— Konec. —
ZA POGORELCE V DVORSKI VASI PRI VELIKIH LAŠČAH SO DAROVALI SLEDEČI:
Po $10.00: Frank Centa, Joe Zakrajšek, Louis Knaus, Joe Mi-lavec.
Po $5.00: Anton Zakrajšek, Louis Zakrajšek, Anton Mila-vec, Frank Pirnat, John Zlato-repec, Frank Zakrajšek, John Plut, Joe Centa, Matevž Zakrajšek, Marjeta Škoda, Frances | Lausche, Ivana Kramaršič, Ji-my Bradač, Josephina Milavec.
Po $4.00: Družina "Cankar".
Po $3.00: Joe Skuly, Frank Virant, Matt. Milavec.
Po $2.75: Anton Debeljak.
Po $2.00: Anton Skuly, John Bavdek, Frank Filipič, John Milavec, Frank Lausche, Anton Pucel, Jacob Tomazin, Louis Hočevar, Louis Krast, John Zupane Anton Arko.
Po $1.00: Joe Levstik, Joe, Drobnic, Joe Ferjančič, Matt. Praznek, John Perušek, Louis Gruden, Frank Grebene, Victor Drobnic, Frank Ogrin, John Ur-bas, Joe Virant, Louis Kovačič, Helena Mahne, Matt. Milavec Jr., Leopold Campa, Joe Arko, John Milavec Jr., John Pucelj, Joe Pucel, John Jeraj, John Po-zeljnik, John Lunder, Viroslav Meden, Frank Lunka, John Perušek.
Po 50c: John Marold, Filip Milavec Jr., Anton Milavec Jr., Martin Boldan, John Mezgec, Tom Lavrich, Joe Pograjc, Joe Glavich.
Po 25c: Jacob Krizman, John Shetina.
Anton Debeljak,
nabiralec
Kazimir 'je še vedno v Čika-gi. — Zakaj ga vendar ne spravite stran? — je vprašal nekdo občinskega odbornika. —
Veste — je odvrnil odbornik ter se popraskal za ušesmi, — ta človek je kakor osa na vratu. Človek bi se je rad iznebil, udariti se pa vendar ne upa. —
V Jugoslaviji imamo deželno vlado, pokrajinsko vlado in kraljevo vlado, pa vse to skupaj nič ne pomaga.
(Nadaljevanjo s 1. strani)
amerikanizaciji inozemcev. V resnici pa se ne brigajo za to ter nočejo da bi se mi amerika-nizirali in da bi bili deležni vzgoje.
Kakorhitro bi namreč postali bolj izobraženi, bi postali bolj razsodni ter bistroumni — kar bi gotovo ne ugajalo korpora-cijskim uradnikom, ki kontrolirajo naselbine. Ti imajo rajše, da ostanemo nevedni in da ne znamo angleški. Neizobraženi delavci so ponavadi veliko bolj popusljivi in ponižni kot pa izobraženi. Vprašali so ženo nekega jeklarskega delavca, ki je odhajali na Ogrsko, kako ljubi Ameriko.
Nasmehnila se je ter rekla:
"Mogoče je res, da more samec izhajati s plačo treh dolarjev in osemdeset centov na dan, katero je dobival moj mož v Betlehemu. Mi pa smo morali imeti bordarje, da smo mogli izhajati in celo to je bilo težko. Ta dežela je zelo dobra a kljub temu gremo jutri naprej."
Novica, da se je pričelo z razdelitvijo velikih zemljišč v Če-hoslovaški, kar je pripisovati zahtevam socijalistov, je dospela na uho nekega češkega delavca, ki je takoj sklenil vrniti se domov. —
— Jaz ne morem več delati, Izgubil sem vso svojo moč v ay-tomobilskih tovarnah v Ohio tekom osmih let, odkar se mudim tukaj.
"Zaslužil sem po dvajset dolarjev na teden in včasih petindvajset, če sem delal preko 'časa. Dvanajst ura na dan, je bil redni šift. Pogosto pa smo morali delati vso noč. Kaj pa sem imel od vsega tega trdega dela? Prav tako ubog sem danes, kot sem bil takrat,'"ko sem prijel v to deželo."
Globoko se je zapičilo v duše izseljencev tudi isvarilo generalnega pravdnika Gregoryjo na' naslov ameriškega naroda. —i Poslušajte postavo ter držite jezik za zobmi.
Neko skupino Jugoslovanov, ki je izgledala zelo inteligentna,]
so vprašali, če so socijalisti. Postali so zelo jezni ter rekli: —-Hej, mister, le še en dan bomo v tej deželi. Jutri pojdemo na ladjo ter se odpeljemo domov, i Mi nočemo priti v trubelj pred-no odidemo."
KRATEK ČAS JE
do prihodnje pošiljatve, ki gre iz New Yorka 8. Maja.
Sprejmemo zaboje vsake velikosti do tisoč funtov in garantiramo, da jih dobe naslovnici. Računamo le 14c od funta.
Kdor hoče da gre njegova baksa 8. maja, mora poslati ob času, da jo dobimo do 6. maja.
Strukel & Horak
EUROPEAN TRADING AND EXPORT COMPANY.
88 Ninth Ave., cor 16th St.
New York, City.
"naznanilo.-
Tem potom naznanjam članom dr. Baron Vega, da se udeležijo izvanredne seje dne 2. maja 1920 v Slov. Domu na Holmes Ave. ob 9. uri dopoldne. Ukreniti imamo mnogo radi go-dbenih inštrumentov, katere i-mamo sedaj shranjene in ne koristijo nikomur nič. Rojakom v Collinwoodu naznanjam tudi, da imajo lepo priliko za vstop v društvo Baron Vega kajti odbor je sklenil sprejemati novo pri-stople člane brez vstopnine v mesecih maju, juniju, in juliju. | Društvo Baron Vega je na do-j bri podlagi in ima čez $3.000 premoženja. Pridite torej v Slovenski Dom v nedeljo, kateregakoli veseli godba in vstop v naše društvo. Za vsa pojasnila se obrnite na
Ign. Medved, tajnik.
701 E. 156th St.
99—104
ŠIVALNI STROJ NAPRODAJ.
Proda se popolnoma nov šivalni stroj White modela. Proda se radi odhoda iz dežele. Lepa prilika za onega, kdor želi priti do stroja po nizki ceni. . Osebno se zglasite pri
JOHN PIČEL, Bliss Rd. Pismeno, na Box 93 Noble, Ohio.	99—101
ilffllH
§mm................m.....i
IŠČEM STANOVANJE; 2 ali 3 sobe, za malo mirno družino. Ponudbe naj'se oddajo v upravništvu Enakopravnosti.
ll"l"!Blll]allll!BilllB'l"'lcll>lail'!t''1llliBtlllll!llllll>llB!illl,ll riliilBlininiilgliiliiliilaliilBiiiiBliiiKliilaliilaliiiBUilali
NAŠIM NAROČNIKOM V PA. SPOROČAMO:
da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik za Pa. in W. Va.
Gospod JAMES GORJUP.
ŠIVANJE NA DOM!
Iščejo se ženske za lično šivanje polštrov za na zofe in stole. Delo se da na dom.
5821 SUPERIOR AVE. Blizu E. 55. ceste.
HIŠA, 13 sob IN TRGOVINA.
Fornez, elektrika, kopališče in auto garaž. Cena $10,500. Najemnina $97.
6508 St. Clair Ave.
91-93-95-97-99-101
RAD BI DOBIL eno ali dve so-bi v najem. Kdor ima kaj pri mernega naj naznani v uredili štvu Enakopravnosti. 96—98
NAPRODAJ SO 3 LOTI
z hišo vred, posestvo se nahaja v Nottinghamu hiša je za eno družino z 7 sobami, cena nizka; zglasite se na 19807 Cherokee Ave., Shore Line, Stop 125^2
V najem se oddajo, dve o-premij ene sobe, j ako pripravne za dva ali tri fante. Vprašajte na 5700 Bonna Ave.
-
Poročajo, da je v newyorškem subwayu sedaj taka gneča, da niti moški ne morejo dobiti sedežev. —
Pomanjkanje premoga! —pišejo listi na vse pretege. —
Mi smo le radovedni, če je to ravnoisto pomanjkanje kot smo ga imeli lansko in predlansko leto. —
Dva pijančka sta se prepirala. — Daj mi mir, — kriči pr vi — če ne te bom ubil. —
— Če storiš1 kaj takega, pra vi drugi, boš tekel mrtev proti domu....
SSov. Delavski Dom v Coiiinwood, O.
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednik: — JOHN IVANČIČ, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDIČ, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANČIČ, FRANK FENDE, JOHN BOHINC, PAUL ČESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani.
On je pooblaščen pobirati naročnino za "Enakopravnost", kakor tudi vsa, v tiskarsko stroko spadajoča dela in je pooblaščen zdajati pravomočna potrdila.
Najprej bo obiskal naše rojake po naselbinah W. Moreland,, Washington in Allegheny Co.
Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo v vseh o-zrih, kar najbolj mogoče na roko in mu pomagajo pri njegovem delu do uspeha.
Upravništvo.
'l°l"l*l"lBl"iBl"!a!"lgl'!l0!"l'':':i*!"i''l"l'1l"l'"'i"!'':' irBliiiraTiilBliliBinlBiiilpJilTuTirannanilBliiliilliruTitlili

ZADRUŽNA TRGOVINA.
SLOVENSKA DELAVSKA ZADRUŽNA ZVEZA
je delavsko podjetje, kjer dobite mnogo živ-ljenskih potrebščin ceneje nego drugje.
Naša želja je, da postanete tudi vi član tega podjetja in obenem tudi odjemalec.
Le na ta način si mora delavstvo pomagati, ako si osvoji trgovino in se v delovanje iste zainteresira.
Pridite in si nakupite vsega potrebnega v naši trgovini. Vedno sveža zaloga razne me-senine. Domače suho meso.
S. D. Z. Z.
Radi raznih zmešnjav, ki so nastale pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo v kronah, bo Jugoslovanski Prometni Urad odse-daj naprej pošiljal denar samo
V DOLARJIH, to se pravi, oseba, kateri vi pošljete denar, bo dobila v Jugoslaviji izplačanih toliko kron, kolikor so takrat vredni ameriški dolarji v Jugoslaviji.
Pošiljatve v zasedene kraje pa pošiljamo še vedni kot dosedaj v lirah.
50 lir......$ 2.80
100 lir...... $ 5.30
300 lir ...... $15.00
500 lir......$25.00
1000 lir ...... $49.00
Pošiljatev je jamčena. V tej vsoti so všteti vsi posebni stros ki.
Pošljite denar po Postal Money Order ali American Express na
THE JUGOSLAV FOREIGN EXCHANGE & STEAMSHIP
AGENCY 6418 St.. Clair Ave. Cleveland. V
TEŽAKI in GRINDERJI Stalno delo. — Dobra plača. v ELECTRIC VACUUM CLEANER CO. Euclid & Ivanhoe Rd.
LOT VOILES, OHIO. Naprodaj je zemljišče in sicer v Niles, Ohio na Public Square. Ker odhajam v .stari kraj zadene enega izmed rojakov lepa priložnost da dobi dober lot po zmerni ceni. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na upravništvo Enakopravnosti.
(24. apr.—24 maj.)
LOT NAPRODAJ^ Prodam lot na Prince Ave. v Newburghu na lepem prostoru par minut hoda do poulične kare 105 St. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na Anton Bub-niča, 9207 Prince Ave. Ignacij Medved, lastnik.
99—101—105—107
NAZNANILO.
Cenjenim odjemalcem tem potom uljudno naznanjam, da bodeti moji trgovini
ZAPRTI VSAKO SREDO POPOLDNE
in sicer slede;e mesece: april,	.....
Mji' jtihij. juflr^fiiteft ?n m- NaJ lpB	j a flra
tember. Druge dneve odprto vsak večer do 8. ure.
HIŠNI POSESTNIKI POZOR'
Rojaki v Collinwoodu in Not tinghamu, ki hočete vaše posestvo takoj prodati za gotov denar ali po dogovoru, oglasite se na 15813 Waterloo Rd., vogal 160. ceste.
96—103
IŠČEM	'
DVA MESARSKA POMOČNIKA, izvežbana in zmožna angleščine. Zglasite se pismeno ali osebno pri ANT. BOLDAN,
GENEVA MARKET 93-105	Geneva, Ohii
LIBERTY liONDl IN VOJ N O VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačal
v	gotovini takoj .Simon, zaneslji"
vi	prekupčevalec, soba 216 Len noxBIdg.,, drugo nadstropje-1 Vzemite vzpejačo. Vogal de ve-1 ta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp to do 6. ure zvečer.
POSTREŽBA Z AVTOMOBILOM.
Kadar potrebujete avtomobf najsibode ZA KRSTE, POROKE, POGREBE in druge iz ga naročite Vedno pri meni, je točna postrežba noč in daft Cena nizka za domače ljudi.
IZKUŠEN PAPIRAR
Sedaj je čas, da si olepšate in osnažite vaše sobe in preženete iz njih zimsko zaduhlost.
Pridite torej k meni, da vam papiram vaše stanovanje najlič-nejše in najtrpežnejše.
John Gorjup
15922 Whitcomb Road.
Collinwood, O.
(•XsXyisXifeXsX!^^

AKO GREŠ PO ST. CLAIRJU,
NE POZABI obiskat FRANKA, kjer te pošteno postreže in sprejme po domače. Na razpolago imam raznovrstne neopoj-ne pijače, izvrstne kvalitete smotk.
Posebnost za toplejše vreme
— SLADOLED — Vse to dpbiš pri dobro znanem rojaku FRANK KUNSTELJU 6117 St. Clair Ave. »
9'rank Cerne.uciaif-Ave.
JEWELER AHP MUSIC STORE
za vse slučaje. Pokličite po telefonu: Princeton 61. JOS. VOVK, Sedaj stanujoč na 1086 Addi: Road., kjer me dobite vsak ča*
isol
POZOR SLOVENCI!
Ako potrebujete zanesljivega delavca v svoji hiši za vsako plumbersko stvar ali delo, tedaj se oglasite pri meni. Ne vpra-š a j t e poprej drugega. Si prihranite - denar. Delam vsakovrstno plumbersko delo ,kot: toalete, kopalne banje, pralnike a-li sinke, kotle in vae kar spada v mojo obrt.
Vsako delo garantirano in rabijo se samo dobre stvari pri delu.
NICK DAVIDOVICH
Edini slovenski plumber za vas.
6620 ,ST. CLAIR AVE.
Delavci pesnega sladkorja POZOR!
MOŠKI ŽENSKE IN DRUŽINE Mi plačamo $35.00 NA AKER prosta vožnja, prosto stanovanje, poleg vrta in okurjave.
The II. S. SUGAR CO.
MILWAUKEE, WIS.
Za nadaljna pojasnila pojdite k JOHN MARK ali ALEX HORVATH 7208 Filbert Court, blizu E. 75. ceste in Woodland Ave.
96-101
TEŽAKI
: Stalno delo skozi celo leto. Zg^' site se pri OTTO BEERS, 16301 Euclid t THE ILLUMINATI
/
Ali ste naveličani vedno yrem" njavati delo pri čemur i-gublj"' te čas in denar.
GOODYEAR vam nudi stalno delo sko*i leto. Dobra plača. Rabimo 200;' NEIZURJENIH MOŠKIH l gumijasto stroko. DOBRE DELAVNE RAZMERE, PRILOŽNOST ZA i IZOBRAZBO. DOBRA PLA CA MED UČENJEM. Morajo govoriti angleški jezi^ tehtati 145 funtov, zdravniš^ preiskava. Zglasite se osebnq ali pišite na najemevalni urad
The Goodyear Tire
AND RUBBER CO.
AKRON, OHIO Mesto bodočnosti. ^
Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v nušem listu vas bo zadovoljil b tem, da boste hitro prodali.
ZAKAJ TRPETI?
Na očcBnih boleznih, glavobolu, "er' voznosti, križpogledu in še več gih napak ter bolečin, ki jih povzr°" čijo abnormalne oči je nepotrel"'0 trpeti, kadar so vam lahko pomaf?'1 1 našo oftalmologisko metodo in Pr" vimi očali.
DR. L. A. STARCE.
OPHTHALMOLOGIST
5391 St. Clair Ave. Uradne ure: od 10—12. Od 2— Od 6—8 Ob nedeljah: 10—12-
AkcThočete kuj kupiti, poslužit« oglaševanja v našem listu. Za P*' centov, ki jih potrošite za oglaševal1 se boste zadovoljili. Kupčija bo S0" tova in zanesljiva.

0100005348234853485348234853534823
5390532348232353534848532323485348232391532353534853532353234853530100010101000202024823