6. štev.
V Kranju, dne 6. februarja 1915.
Leto III.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4*—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vsa druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta zaenkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Nekaj zanimivih številk.
Največja, najpomembnejša in najresnejša dolžnost vsakega avstro-ogrskega državljana je v sedanjem času, ko nas hoče sovražnik izstradati, varčevati z deželnimi pridelki, kakor s pšenico, ržjo, ječmenom, koruzo in krompirjem, da bomo zamogli izhajati do prihodnje novine.
Gotovo zanima vsakoga, koliko žita se pridela v naši državi; zato naj v tem pogjedu navedem nekaj zanimivih podatkov.
Leta 1913. se je pridelalo v tostranski drž. polovici 16,227.547 met. stotov pšenice in 27,044.707 met. stotov rži. Na Ogrskem se je pa pridelalo 1. 1913. 503 milijonov met. stotov pšenice in 136 milijonov met. stotov rži, torej skupno 66'5 milijonov met. stotov pšenice in 40'6 milijonov met. stotov rži, t. j. 1074 milijonov met. stotov pšenice in rži.
Največ žita oz. pšenice se tedaj pridela na Ogrskem, pri nas pa se je je pridelalo omenjenega leta za kakih 16 milijonov met. stotov premalo in smo jo morali več kot 15 milijonov met. stotov importirati iz Ogrskega.
Kako pa je z lansko žetvijo? Leta 1914. se je pridelalo v Cislitvanski 15 do 18 milijonov met. stotov pšenice in 30 do 31 milijonov met. stotov i rži, torej skupaj 45 do 49 milijonov met. stotov I pšenice in rži.
Na Ogrskem se ceni žetev na 48 milijonov met. stotov pšenice  in 14 do  15 milijonov met. \ stotov rži. V celi državi se je torej pridelalo 63 ; milijonov mer. stotov pšenice in 44 milijonov met. stotov rži, ali pa skupaj 107 milijonov met. stotov i pšenice in rži.
Za prihodnjo setev se bo porabilo 8% pridelka pšenice (504 milijonov met. stotov) in 10% | pridelka rži (4'4 milijonov met. stotov). 2°/„ vsega j pridelanega žita (1*26 milijonov met. stotov pše-niče in 0'88 milijonov met. stotov rži) se izgubi vsled odpadkov, porabe za krmo in skvarjenja po mikroorganizmih. Ostane torej še vedno 567 milijonov met. stotov pšenice in 3<S7 milijonov | met. stotov rži, tedaj skupno 95'4 milijonov met. stotov pšenice in rži.
Vzemimo, da se porabi za osebo 180 kg pšenice in rži na leto. (95 kg pšenice in 85 kg rži). Avstro-ogrska monarhija šteje 534 milijonov
prebivalcev in potrebuje torej prebivalstvo 95'58 milijonov met. stotov pšenice in rži.
Ker se je pridelalo v obeh polovicah države 954 milijonov pšenice in rži, se tedaj lahko prehranimo sami.
Ker pa s pridelki v Galiciji in Bukovini (5 milijonov met. stotov pšenice in 6 milijonov met. stotov rži) ne moremo razpolagati, se morajo za nadomestilo tega izpadka najti drugi produkti.
Po raznih preizkušnjah so dokazali, da je za pšenico najboljše nadomestilo ječmen (pridelalo se ga je 32 milijonov met. stotov), potem krompir in nazadnje koruza.
Po raznih porabah (pivo, špirit, setev) ostane 1975 milijonov met. stotov ječmena, ki se ga lahko porabi za Kruh.
Izšle so razne ministrske naredbe o mešanju, pšenične in "ržene moke z ječmenom, da se omeji poraba prvih dveh žitnih vrst.
Kemično -fizijologična- poskusna postaja na c. kr. češki tehnični visoki šoli pa je po raznih biokemičnih poizkusih dokazala, da je mešanica moke, ki jo predpisujejo ministrske naredbe, zelo priporočljiva in iz nje pripravljen kruh za ljudsko prehrano izvrsten.
Za ljudsko prehrano je zelo pomemben tudi krompir. Krompirjeva moka.se uporablja kot pri- j datek k žitni moki. (V Cislitvanski se je pridelalo j 130, na Ogrskem pa  52 milijonov met. stotov, krompirja 33 milijonov met. stotov, ki se ga je pridelalo v Galiciji, se odšteje.)
Na odredbah vlade je torej ležeče, da se izognemo lakoti. Ustanoviti je treba vojno-žitno družbo, pod pokroviteljstvom države, ki bi si nabavila in zadrževala razne žitne vrste in krompir, i Najbolje bi pa bilo ustanovit: državni žitni mono-pdl.
V naši državi je dosti pšenice, rži, ječmena, j ovsa, koruze in krompirja, da preživimo vojsko in sebe, moramo pa varčevati in s potrebno zalogo preživeti se do novine.
Naša  vlada je izdala že takoj iz početka i vojnih sovražnosti več odredb v blagor ljudstva; z modrimi odredbami bo tudi dosegla, da zmagamo v drugem, skritem boju in se prehranimo do prihodnje žetve.
Upajmo, da bodo velike zaloge pšenice, ka- j tere ravno v naši državni polovici vedno primanj- |
kuje, prešle deloma k nam, in če se to zgodi, odstranjena je naša skrb za prehranitev s kruhom.
Leo P.
Svetovna vojna.
Avstrijsko-ruska vojna.
Vsi gorski prelazi v Karpatih v naših rokah.
Ob poljsko-gališki fronti, izvzemši kratkih topovskih bojev, večinoma mir. Srditi boji zadnjih dni so dovedli do tega, da smo zopet zavzeli pre-lazne višine v Karpatih. V težavnih akcijah, ki so trajale en teden, so se naše čete borile vkljub neugodnemu vremenu z največjo vztrajnostjo in žilavostjo, so premagale pri često debelem snegu vse terenske težkoče in so s tem dosegle velike uspehe. Vjeli smo v celem 10.000 sovražnikov in vplenili šest strojnih pušk.
Uspešni boji ob Dunajcu in Nidi.
Ob Dunajcu in ob Nidi je vladala včeraj na obeh straneh živahna artilerijska aktivnost.
Naša v zadnjem času že opetovano z ljutim učinkom streljajoča artilerija je imela tudi včeraj uspeh.
Sovražnik je v najhujšem ognju izpraznil nekatere stelske jarke.
Tudi na ostali fronti v ruski Poljski je bil semtertja topovski boj.
Boji v Rusko Poljski.
V ruski Poljski in v zapadni Galiciji se je razvijala živahna bojna aktivnost. Ugodne razgledne razmere, ki so večinoma prevladovale, so povzročile številne izvidne boje in spopade, s katerimi smo v raznih odsekih dosegli lokalne uspehe.
Splošna situacija v Karpatih je po zadnjih dogodkih neizpremenjena.
Odbili smo nove ruske napade zapadno od Lupkovskega gorskega prelaza.
V nekem boju v lesnem pogorju je sovražnik izgubil na vjetnikih 5 častnikov, 800 mož, 2 topa in 2 strojni puški.
PODLISTEK.
Przemysl.
2e površen pogled na zemljevid pojasni tudi ajiku veliki pomen Przemvsla. Ležeč v takoime-novanih Predkarpatih, ki mu ščitijo hrbet, obvlada obbočno vsakega iz vzhoda proti srednji Evropi prodirajočega sovražnika in prehod čez reko San, ki je strategično ena najvažnejših točk in tudi etnografska meja med Poljaki in Rusini.
Že srednjeveški knezi so umeli ceniti to ugodno lego in poljski knez Przemvslav je nekako okoli leta 750. zgradil tu močno trdnjavo, ob katere oko|)ih so si v sledečih stoletjih zaman razbijali glave Mongoli in kozaki, Švedi pod Dou-glasom in Erdeljci pod upornim Kakoczvjem. Tako je zaslovelo po svojem ustanovitelju imenovano mesto kot nepremagljivo in ta sloves je Pr-zemysl sijajno dokazal tudi sedaj.
Kazimir Veliki je kasneje sezidal tu krasno palačo, katere razvaline so še dandams nekaj posebnega.
Času bleska in sijaja je sledila dolga doba propada. V gospodarskem oziru je Lvov že zdavnaj prekosil Przemvsl, v vojaškem oziru pa se za mesto ni storilo ničesar, ker smo živeli z Rusijo v prijateljstvu. Sele pred kakimi 40 leti je vedno naraščajoče sovraštvo Rusije prisililo avsfrijsko vojaško upravo, da sezida moderno trdnjavo. To se je tudi zgodilo in sicer tako temeljito, da tvori
danes Przemvsl s svojim dvojnim obročem modernih zunanjih utrdb in s svojimi težkimi topovi najmočnejšo trdnjavo na severu monarhije.
O podrobnosti utrdb in o opremi foro v, za : katere si je osobito feldcajgmojster Galgotzv ste-I ke! nevenljivih zaslug, se varuje stroga tajnost in tudi ' v mirnem času se ni smel nikdo približati utrd-| bam. Tudi Rusom, ki so ravno zadnja leta razvili v Galiciji kar najobsežnejše vohunstvo, se ni po-; srečilo o Przemys!u izvedeti nič važnega, tako da so z naskokom zastavili nn popolnoma napačnih mestih  in  očividno o obstoju  gotovih zunanjih utrdb niti pojma niso imeli.
Pravi stvaritelj trdnjave je italijanski Švicar Daniel pl. Salis-Seglio, ki je postal v avstrijski vojaški službi general in kj še dandanes živi kot \ 91 letni starček v mali vasici v kantonu Graubtin-den v Švici. Izredno številna posadka v Przemys-lu je mesto tudi gospodarsko zopet dvignila, tako I da je sedaj s svojimi 60.000 prebivalci četrto naj-večje gališko mesto. Znamenitost Przemvsla je j osobito Grad, potem tartarski grič in stolna cer-i kev, ki sicer ni enotna v slogu a tem krasnejša v svoji notranjosti. V ostalem pa je Przemvsl do-; cela vojaško mesto s širokimi, ravnimi in strogo pravokotnimi cestami. Dočim je mesto samo dolgočasno, vabi krasna okolica na daljše izprehode.
Kakor znano, se je avstrijska armada po bitki pri Grodeku iz strategičnih ozirov nekoliko umaknila v močno pozicijo, koje levo krilo se je opiralo na Krakov, desno krilo pa na Przemysl. Ko so po dolgem obotavljanju  ruske kolone po-
nli ogrski honvedi, armadnimi oddelki.
časi sledile naši armadi, je pomaknil naš višji poveljnik tudi svoje desno krilo v zapadno Galicijo ter tako zaenkrat prepustil Przemysl svoji usodi. Vedel je, da se lahko popolnoma zanaša na poveljnika trdnjave, tudi v Ljubljani dobro znanega feldmaršalleitnanta Kusmaneka, in na priznano hrabrost obrambne armade. Jedro posadke so tvo-pomešani z mnogimi drugimi Tako so uvrstili med posadko tudi gališke židovske črnovojnike, ki so se takoj začetkom vojne na lastnih konjih borili" proti Rusom in ki so s svojimi do sedla segajočimi in vih-rajočimi bradami napravljali čuden utis.
Storilo se je vse za časten sprejem sovražnika. Vse politično sumljive osebe so se odstranile in 17. septembra je moralo mesto zapustiti tudi vse ono prebivalstvo, katero ni imelo vsaj za tri mesece živil. Pa tudi mnogo bogatašev se je izognilo oblegaju, tako da je ostala približno le polovica civilnega prebivalstva. Kroginkrog so posekali vse gozdove in namestili žične ograje, mine, volčje jame in španske jezdece, skratka, porabili so vsa sredstva moderne utrdbene umetnosti. Or^ jaški topovi posameznih forov pa so itak nadvladah rusko artilerijo. Za havbice so se zgradilo posebne poljske železnice, da se jih je lahko kar najhitreje premikalo tja, kjer so bili najbolj potrebni. 18. septembra so se prikazali prvi kozaški polki ter hitro zopet pobrali granate treskale mednje. A večje ruske množice; dne odpravila zadnja  pošta in
kopita, ko so orjaške kaj kmalu so sledile
21. septembra se je
22. septembra je bi
Boji v Beskidih.
V vzhodnih Beskidih smo zopet odbili nove, zelo srdite napade, ki so trajali tudi ponoči, s težkimi izgubami za Ruse.
Boji v srednjem lesnem pogorju se ugodno razvijajo.
Zavezniške čete, ki so včeraj zavzele višinske pozicije, katere je sovražnik branil z vso trdo'rat-nostjo, so vjele 1000 mož in uplenile več strojnih pušk.
V Poljski in zapadni Galiciji je situvacija ne-izpremenjena. Večinoma vlada mir.
Nemško-francoska vojna.
Uničen francoski pehotni polk.
Francoske izgube v bojih severno od Nieu-porta 28. januarja so bile velike. Nad 300 Maro-kancev in Alžircev leži mrtvih v sipinah. Nemški ogenj je zaviral sovražnika na tem, da bi se z jarki dokopal do sipinskih višin zapadno od svetilnika. Južno od kanala La Basse so nemške čete iztrgale Francozom v zvezi s pozicijo, ki so jo osvojile dne 25. januarja, dva nadaljna jarka in vjele nad 60 mož. V zapadnem delu Argonov so nemške čete izvršile napad, ki je donesel ne neznatno pridobitev na terenu. Na vjetnikih je ostalo v nemških rokah 12 častnikov in 731 mož; vple-nili so 12 strojnih pušk in 10 topov manjšega kalibra. Sovražnikove izgube so težke: 400 do 500 mrtvih leži na bojišču. Kakor se zdi, so popolnoma uničili francoski pehotni polk štev. 155. Nemške izgube so razmeroma majhne. Francoske nočne napadalne poskuse jugovzhodno od Verduna so odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Severno-vzhodno od Badonviliersa so potisnili Francoze iz vasi Angomont na Bremenil. Angomont so zasedli. V Flandriji so se vršili artilerijski boji. Pri Cuin-chyju južno od ceste La BasseeBethune, kakor tudi pri Carencvju so Francozom iztrgali posamezne strelske jarke.
Nemški zrakoplovi bombardirali Diinkirchen.
Nemško zračno brodovje je na nočnem poletu izdatno obmetavalo z bombami angleške etapne naprave trdnjave Diinkirchen.
Sovražni napad v sipinah severnozapadno od Nieuporta so odbili. Sovražnika, ki je na neki točki vdrl v nemško pozicijo, so zavrnili z močnim bajonetnim napadom.
Južno od kanala La Bassee so poskušali Angleži zopet osvojiti pozicijo, ki so jim jo iztrgali. Njihov napad so odbili z lahkoto.
Francosko uradno poročilo.
Uradno francosko poročilo o dogodkih od 16. do 26. januarja izvaja: To časovr.o razdobje se da takole karaktezirati: 1. Povsod, kjer so Nemci napadali z velikimi četami (najmanj z eno brigado v odsekih pri Ypresu in La Basseeju), so bili z velikimi izgubami odbiti; 2. tam, kjer pravijo, da so posegli velik uspeh (pri Soissonsu), se ne upajo napadati. Na drugih točkah so se vršili le lokalni boji manjšega pomena, ki so bili vsi razen enega za nas uspešni. Od morja do Lyse: Napredovanje zaveznikov in resni porazi Nemcev. Pri Nieuportu utrjujemo na desnem bregu Ysere organizirane pozicije in jih razširjamo. Dnevno prodiranje je malenkostno vsled viharja, in nemogoče je v peščenem terenu ob morski obali izkopati globoke strelske jarke. Tudi vzhodno od Lombardzyda, kjer je posebno učinkovala naša
Przemysl doiela obkoljen.
Vzlic temu ni bila trdnjava popolnoma odrezana od vsega sveta, temveč zvezana brezžično z glavnim stanom in z nemškimi postojankami Nauen in Nordeich. Došla radiotelegrafična poročila so se ponatiskavala v nemškem, poljskem in ogrskem jeziku kot nekak vojni časopis. Na ta način je bilo tudi mogoče , da se je imendan Nj, Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. lahko svečano slavil in da se je sivolasemu vladarju odposlal celo brzojav s čestitkami. Najobsežnejža in najvažnejša poročila pa je prinašala dvojica letalcev, ki sta v štirih urah preletela vse ruske postojanke. Letalo so Rusi naravnost blazno obstreljevali, tako da je bil aparat osemnajstkrat zadet. Na povratku je vratolomna letalca presenetil snežni vihar, stiskalnica se je zlomila in jo je moral opazovalec ves čas držati z rokami.
Tudi prebivalstvo se je ves čas obleganja vedlo naravnost vzorno in le nekoč, ko se je neka ruska baterija opasno približala mestu, je iskalo zavetja po kleteh. Drugače je vladalo skoro normalno življenje. Ljudje so posečali kavarne ter kinematografe in nič ni moglo motiti dobrega razpoloženja. Jedil je bilo dovolj in nikdo ni trpel pomanjkanja. Le cigarete so konečno pošle. Trafike so se morale zapreti in proti koncu obleganja so bile vžigalice velika redkost in neprecenljive vrednosti. Tudi mleko in sirovo maslo je poskočilo v ceni. Tako je včasih liter mleka stal 60 vinarjev, kilogram sirovega masla pa nič manj kot 16 kron. Dalje.
! artilerija, smo napredovali. Edina akcija infanterije je bil nemški napad vzhodno od Ypresa dne 15.
i junuarja, ki ga je pa silen ogenj naše artilerije in pehote takoj ustavil. Z izredno hitrostjo zopet
j obnovljena belgijska armada nam je zasigurala pomoč njene artilerije. Nemška artilerija je trdovratno obstreljevala Furnes.
Pri Lipnu konjeniški spopadi.
Na vzhodnopruski meji se ni prigodilo ničesar bistvenega.
V Poljski  severno od Visle so se vršili v i 'okolici Lipna in severnozapadno od Sierpira spo-[ adi z rusko konjenico. .
Nemško-ruska vojna.
Ponesrečeni ruski napad pri Kussenu.
Ruski napadi v okolici Kussena severno-: vzhodno od Gumbinnena so se ponesrečili. Sov-! ražnik je imel težke izgube.
Severnovzhodno od Bo!imowa, vzhodno od Lovvicza so nemške čete vrgle sovražnika iz njegove predpozicije in vdrle v njegovo glavno postojanko. Razen nekega malega, so kljub ljutim nočnim napadom vzdržali vse jarke in jih uravnali.
Odbiti ruski napadi v vzhodni Prusiji.
V vzhodni Prusiji so Rusi brezuspešno na-i padali mostiče vzhodno Darkehmena, obstreljevali
nemške utrdbe vzhodno jezerske planote ter poskusili jugovzhodno od jezera Lovventin napad, ki pa se je razbil v nemškem ognju. Ruske nočne napade v okolici vzhodno od Lowicza so odbili z najtežjimi izgubami za sovražnika.
Razpršena ruska konjenica.
V vzhodno-pruske meje ničesar novega. V Poljski, severno od Visle, so se konjeniški boji
Jiončali s tem, da so Nemci Ruse potisnili nazaj.
Južno od Visle je imel nemški napad, vzhodno od Bolimovva, to posledico, da so zavzeli vas Humin; za VVolo Szidlovviecko se vrše še boji. Od 1. februarja so vjeli 4000 mož in vplenili i 6 strojnih pušk.
Ruske nočne napade proti nemškim pozicijam ob reki Bzuri so zavrnili.
Turška proti tripelententi.
Sto Turkov je porazilo dva angleška bataljona in dve konjeniški škadroni.
„Agence Telegraphique Milli" javlja iz Bag-I dada: Neka otomanska, sto mož broječa četa, je I presenetila ponoči angleški tabor pri Kurni, vdrla I vanj ter razgnala dva angleška bataljona, ki sta zbežala in utrpela resne izgube. Angleži so tako glavo izgubili, da so se dve uri medsebojno obstreljevali  ter si tako prizadjali velike izgube. Drugi dan ob zori ste pričeli obstreljevati turško J malo četo dve angleški eskadroni pod zaščito top-ničark. Istočasno so Angleži izkrcali vojake, da zberejo bežeče angleške čete. Vsled hrabrega od-I pora našega krdela pa so morali Angleži bežati i proti jugu ter pustiti mnogo mrtvih, med temi ne-I kega stotnika, na bojišču. Ostale, v topničarkah se nahajajoče čete, se niso upale izkrcati, ker so Turki zasedli obalo. Zažgale so dve arabski koči ter se potem umaknile.
Turško uradno poročilo.
Glavni stan razglaša: Boji, ki so se te dni vršili, so se končali s popolnim uspehom naših čet. Sovražni oddelek, ki je napadel naše čete v Artviku, smo s težkimi izgubami odbili. Sovražnik je pustil na begu veliko množino materijala v naših rokah. V okolici Kome je neka manjša naša kolona presenetila v noči dne 30. januarja 2 sovražna bataljona, ki sta se zakopala za žičnatimi zavorami, in jima zadala znatne izgube. Drugi dan je poskusil sovražnik pod zaščito topničarjev izkrcati v bližini čete, a smo ga znova porazili. Sovražnik je pustil na bojišču večje število mrtvecev, med njimi 1 stotnika in 1 podčastnika.
Izredne vojaške vaje v Italiji.
Posebni dekret italijanskega kralja odrejuje za letos izredne vojaške poklice. Na podlagi tega dekreta je sedaj italijanski vojni minister določil, da odrinejo 15. februarja pod orožje: rezervni letniki 1888. vseh artilerijskih regimentov, pri al-pincih pa rezervni letnik 1881. ter rezervisti 3. razreda letnikov 1891. do 1894. Vpoklicani so tudi rezervni častniki teh polkov.
Romunsko posojilo v Angliji.
Z ozirom na vesti, da je Romunija najela v Angliji vojno posojilo 375 milijonov frankov, objavlja romunski dopisni urad pojasnilo, v katerem pravi, da si je Romunija preskrbela v inozemstvu le prilično 10 milijonov frankov, da plača kupone onega dela državnega posojila, ki je pla-
! siran v državah tripleentente. Teh deset milijonov so dobile banke na ta način, da so izdale blagajniške nakaznice, ki so jih plasirale v inozemstvu.
: Potrebne vsote mark ni bilo treba še le iskati, ker je Romunija vsled precej živahnega eksporta
; v Nemčijo z markami precej založena.
Splošna brambna dolžnost na Angleškem.
Nov kronski svet pod kraljevim predsedstvom se je bavil z vprašanjem brambne dolžnosti. Kaj : je kronski svet sklenil, ni znano, domneva pa se, j da si namerava vlada dati od parlamenta pravico i v slučaju grozeče invazije odrediti prisilni nabor j vseh za orožje zmožnih državljanov.
Generalni intendant Desclaud.
Francija ima nov škandal. Vitez častne legije Desclaud, ki je bil v ministrstvu Caillaux tajnik s plačo 34 tisoč frankov in potem šef cele davčne uprave, je začetkom vojne postal vojaški generalni intendant. Skozi njegove roke je šlo — če
j se smemo tako izraziti — preskrbovanje armade z obleko, obutvijo in s hrano. Kake provizije je
! spravljal v žep? vprašujejo francoski listi. Ali to bi mu Francozi morda še pregledali. Toda uga-* njal je še hujše stvari. Pri belem dnevu je dal
i v stanovanje  svoje  ljubice po vojakih donašati
i cele kupe za uniforme namenjenega sukna, ogrom-
i ne množine za vojake namenjenih konserv, čokolade itd. Ta škandal se je zgodil v času, ko se Francija bori za svojo eksistenco, ko je zanjo dis-
| ciplinirani vojak najvažnejše, kar ima. A generalni intendant je okradel branitelje domovine. To je
i žalostna ilustracija francoskih razmer.
Romuniju.
Z ozirom na vesti, da bo Romunija skoro posegla v vojno, piše oficijozno glasilo romunske vlade, „Vitorul": „Vse kaže, da bo vojna še dolgo j trajala. Dolgotrajna borba, ki izčrpava vojujoče se države, ojačuje nevtralne dežele, ki so interesirane na poteku in izidu vojne. Dolgo trajajoča vojna ! jih sili, da čakajo, kar je zanje le ugodno, ker I imajo čas, da dovrše svoje priprave in premislijo svoje postopanje. Države, ki hočejo v tej vojni ! doseči svoje pravice, morajo računati tako, da ; dospo na svoj cilj s čim najmanjšimi žrtvami."
Ameriški vojni materijal za tripelentento.
Iz New Yoika poročajo, da je tvrdka Bethle-hem Steel Corporation sama za izdelovanje šrap-nelov najela 10.000 delavcev in je predsednik te
i družbe, Charles Schvvab, sklenil za 575 milijonov
! mark vojnih dobav.
S parnikom „Megantic" proge VVhite—Star je dospelo 9. januarja 28 častnikov in mož an-gleške armade v New York, med njimi artilerijski polkovnik Phillipps, ki so ga začasno odvezali službe na evropskem bojišču. Odpotovali so k zgoraj omenjeni tvrdki. Vsak mož te misije je strokovnjak posebne stroke. Pregledali bodo naj-
! različnejši vojni materijal, ki se izdeluje za evrop-sko bojišče.
DNEVNE VESTI.
Razglas. V zmislu § 3 izvršitvenega ukaza 1 c. kr, deželne vlade za Kra.ijsko z dne 2. julija I 1903. št. 13258 k zakonu z dne 11. avgusta 1890 dež. zak. št. 4 iz leta 1891 o povzdigi reje goveje živine se poživljajo posestniki bikov, da tiste bike, katere hočejo tekoče leto spuščati za plemenitev tujih krav in telet zglasijc najpozneje do zadnjega februarja t. 1. pri svojem županstvu. V tej zglasitvi je navesti: 1. Ime, priimek in stanovališče bikovega posestnika. 2. Popis (barvo, starost, pleme i. t. d. in stajališče dotičnega bika. 3. Napoved, če je bik že dopuščen ali ne; če je bik že licenciran, je navesti datum in številko dopustilnega lista. Zglasi-tev je oddajati ustno ali pismeno pri županu.
Razglas. Povodom raznih pismenih vprašanj je c. kr. domobransko ministrstvo vsem političnem ! oblastim javilo, da je doseženje v čmovojnizkih ■ zakonih določenih zgornjih  starostnih  mej brez i vpliva na nadaljno črnovojniško dolžnost med vojnim stanjem, da ostane temveč vsakteri črnovoj-niški dolžnosti zavezan tudi nadalje do razpusta črne vojske po § 4 črnovojniškega zakona v istem i neizpremenjenem razmerju, v katerem je bil črno-I vojniški dolžnosti zavezan ob času Najvišjega vpo-! klica črne vojske.
Razglas. Deželna vlada določa do preklica za celo deželo Kranjsko, izvzemži stolno mesto Ljubljano, ki k glede njega obenem izdajo posebne odredb.', za nadrobno prodajo blaga, navedenega v naslednjem seznamliu, iz seznamka samega razvidne najvišje cene.
V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite najvišje cene v svojih prostorih, oziroma na svojih stojnicah.
Kdor bi se ne držal teh predpisov, se bo kaznoval najstrožje po določilih obrtnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 kron ali z zaporom do treh mesecev.
Nastopne najvišje cene stopijo v veljavo z dnevom razglasitve.
Tukajšnji razglas z dne 6. oktobra 1914, št. 28976 B, je razveljavljen.
Najvišje cene, katere so bile določene za veliko trgovino z žitom in moko s tukajšnjim raz- ; glasom z dne 7. decembra 1914, dež. zak. št. 39, i ostanejo seveda nedotaknjene.
Za drugo v naslednjem seznamku ne navedeno blago se ne določijo najvišje cene, vendar pa se opozarja, da sodnije zahtevanje pretiranih 1 cen po § 7. cesarske naredbe z dne 1. avgusta j 1914, drž. zak. št. 194, kot privijanje cen kaznujejo | z zaporom do šest mesecev, odnosno do jednega i leta, in z denarno globo do 2000, odnosno do j 20.000 kron.
Predmet^	Enota	Najvišja cena, katera se sme zahte-1 vati.	
		K	h
Goveje meso, I. vrsta	kg	1	78
Goveje meso, II. vrsta	kg	1	54
Ovčje meso	kg '	1	48
Svinjsko meso	kg	2	— !
j Telečje meso	l<g	2	—
letnikov 1891 in 1915. v Kranju za
Hrastje ob 8. uri zju-
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
Ljubljana, dne 27. januarja 1915. C. kr. deželni predsednik: Baron Schvvarz s. r.
Razglas. Prebiranje črnovojnikov rojstnih let-rikov 1891, 1895 in 1896 vrši se v dveh turnusih. V prvi turnus spadata rojstna letnika 1891 in 1895, v drugi turnus pa rojstni letnik 1896. V političnem okraju kranjskem vrsti se to prebiranje v sledečem vsporedu in sicer: A. 1. turnus, to je za črnovojnike rojstnih 1895. D'n e 13. fe b r u a r j a cb:ine Kranj, Stražišče in traj in za občine Smlednik, Sv. Jošt. Preddvor, Naklo in Predoslje ob ll.,9 uri zjutraj. Dne 14. februarja 1915 v Kranju: za občine Sv. Ana, Kovor, Sv. Katarina, Križe in Tržič ob 8. uri zjutraj in za občine Mavčiče, Voglje, Šenčur, Velesovo in Cerklje ob */,9. uri zjutraj. Dne 15. februarja 1915. v Škof ji Loki za občine Zminec, Sora ob 8. uri zjutraj, za Železniki in Sorica ob '/* 9. uri zju-februarja 1915. v S k o f j i L o -Stara Loka, Javorje in Poljane ob za občine Trata in Oselica ob '/.,9. B. 2. turnus, to je za črno-rojstnega letnika 1896: Dne 20. marca 1915 v Š k o f j i Loki: za ves sodni okraj Skofja Loka in sicer za občine Skofja Loka in Stara Loka ob 8. uri zjutraj, za občine Žminec, Sora in Selca ob 9. uri, za občine Javorje, Železniki, Poljane, Trata, Oselica in Sorica ob 9. uri. Dne 21. m a r c a 1915 v Kranju za občine Kranj, Stražišče, Hrastje in Smlednik ob 8. uri zjutraj, za občine Sv. Jošt, Preddvor, Naklo in Predoslje ob 1 89. uri zjutraj. Dne 22. marca 1915. v Kranju za občine Sv. Ana, Kovor, Sv. Katarina, Križe in Tržič ob 8. uri zjutraj, za občine Mavčiče, Voglje, Šenčur, Velesovo in Cerklje ob Va9. uri zjutraj. Crnovojniki imajo priti k prebiranju po celem telesu umiti in trezni. Kdor bo pijan, bo strogo kaznovan. Vsako vpitje je prepovedano. Ker imajo župani nalog, da pripeljejo črnovojnike svoje občine skupno pred zbiralno komisijo, imajo crnovojniki ukaze in odredbe svojih županov izpolnjevati. Posebno se opozarja na to,
okofja Loka, občine Selca, traj. Dne 16. k i za občine 8. uri zjutraj, uri zjutraj, vojnike
da vsak črnovojnik črnovojni legitimacijsk! in zbiralni list k prebiranju seboj prinese. Kdor se ne bi udeležil tega prebiranja, bode strogo kaznovan. Vsi oni crnovojniki, ki bi že lansko leto meseca oktobra, novembra ali debembra morali priti k prebiranju, pa tega iz kateregakoli vzroka niso storili, se lahko sedaj vdeležijo prebiranja in sicer le one dni, kadar posluje zbiralna komisija v Kranju.
Justifikacija morilcev nadvojvoda Frana Ferdinanda. Dne 4. februarja ob 9. dopoldne so bili na dvorišču trdnjavske jetnišnice usmrčeni v veleizdajniškem procesu na smrt obsojeni Veljko Cubrinovič, Miško Jovanovič in Danilo Ilič. Pri-godil se ni noben incident. Takisto na smrt obsojena Jakov Milovič in Njedok Kerovic sta bila po-miloščena. Smrtna kazen se jima je spreminila v dosmrtno, odnosno 20letno ječo. .
Novi koroški deželni predsednik. Na mesto dosedanjega deželnega predsednika, barona Fries-Skene, ki je postal namestnik v Trstu, je imenovan za koroškega deželnega predsednika grof Karel Latpur-Laterano, doslej dvorni svetnik v ministrstvu notranjih del. Novi koroški deželni predsednik je rojen v Gradcu in je star 49 let. Pravijo, da pozna dobro razmere v alpskih deželah.
Skrajna podivjanost. Dobro 17 let star Anton Oblak, mizarski pomočnik v Trbovljah je svojo nadležnost stresal v Primož Žerovnikovi gostilni v Voklem. Tja je prišel tudi s svojima hčerkama gostač Franc Žerovnik. Obdolženec je hotel plesati z Žerovnikovimi dekleti, katere pa niste hoteli njegovi želji ustreči. Oblak je vzer nato izpred Zerovnika liter vina ter ga postavil na svojo mizo, a mu ga je Žerovnikova žena nazaj vzela. Po preteku nekaj minut je zopet nadlegoval dekleti in silil k plesu, kar so pa te odločno odklonile. Zopet je vzel vino in ga postavil na svojo mizo. Zdajci pa je vstal Franc Žerovnik, vzel svoje vino iz obdolženčeve mize in ga pred se postavil. Komaj da se je ta vsedel, pristopil je bil Oblak, in ne da bi kaj rekel, sunil ga je z nožem s tako močjo v hrbet, da je ta za zadob*-Ijeno rano tekom par dni umrl. Obdolženčev zagovor, da je bil popolnoma pijan, je bil po pričah docela opovržen. Izjemno sodišče ga je uboja krivim spoznalo in ga dbsodilo na eno in pol leta težke ječe.
Premembe na visokih mestih. Nemški listi trde, da odstopi skupni finančni minister dr. vitez Bilinski že tekom prihodnjih dni. Ti listi hočejo vedeti, da postane njegov namestnik najbrž bivši ministrski predsednik dr. pl. Korber, morda pa tudi dr. pl. Grabmaver. Tržaški namestnik princ Hohenlohe naj postane prezident najvišjega računskega dvora, namestnik v Trstu pa koroški deželni predsednik baron Fries-Skene. Kot novi koroški deželni predsednik se imenuje dvorni svetnik pl. Alexy. Ža gališkega ministra-krajana je imenovan sekcijski šef dr. Zdislav pl. Morawsky-Dzierzykraj.
Najvišje sodišče o razširjevanju vznemirljivih vesti. Najvišje sodišče je ugodilo ničnostni pritožbi, ki je bila vložena proti obsodbi po § 308. zaradi nekega mnenja, izrečenega proti posamičnim osebam v javnem lokalu. Spoznalo je, da je bil z obsodbo kršen zakon in je obtoženca oprostilo. Ta razsodba najvišjega sodišča je v *seda-nih vojnih časih velikega pomena. Z njo je izrečeno, da ni kažnjivo, če kdo proti kaki drugi osebi, četudi javno izrazi pesimistično naziranje ali mu pove kako vznemirljivo vest, ampak da je kažnjivo šele v posebnih okoliščinah. Za dejanje po § 308. kaz. z. je bistveno potrebno, da se neresnična, javno varnost vznemirjajoča vest očitno razglasila (z lepaki, javnimi govori, predavanji in na podoben način). Treba je torej, da je bila neresnična in vznemirljiva vest tako publicirana, da bi mogla res javni red in mir ogrožati, ne samo omejen krog ljudi vznemiriti, če naj bo kazniva. Predpogoj za kaznivost takih vesti je torej le dan, če so bile razglašene pred večjo množico ljudi,
potom lepakov na zidovih ali sploh na tak način, da so se mogle hitro razširiti med nedoločno velike kroge prebivalstva.
Dopisovanje z vojaki v Przemysla. Polkovnik Uzelac je razglasil, da vsak, kdor hoče pisati kakemu vojaku, ki se nahaja v oblegani trdnjavi Przemysl, mora dotično pismo poslati na trdnjav-sko zapovedništvo v Krakovu, katero potem poskrbi, da poneso letalci vso pošto v Przemysl.
Padel je na severnem bojišču v ljubljanskih tiskarskih krogih dobro znani bivši črkostavec, gospod Mihael Bayer, doma iz Kranja. Bil je šele 38 let star.
Poroka. Poročil se je gospod dr. Mirko Tril-ler, odvetnik v Radovljici, z gospodično Mino Me-dičevo v Ljubljani. Iskreno čestitamo!
Iz Rateč na Gorenjskem. Iz našega kraja je do zdaj" odšlo 70 mož in mladeničev pod orožje t. j. 10° () vsega prebivalstva. Kar je do sedaj znano, so baje 4 mrtvi, 2 pogrešana, 4 vjetniki v Rusiji, več ranjenih se je zopet vrnilo v fronto, v raznih bolnicah se pa še nahaja nekaj obolelih in ranjenih. Prostovoljno gasilno društvo je dalo Vs svojih članov t, j. 12 mož domovini na razpolago. Pri predstoječem naboru jih zopet nekaj odide. V občini že občutno primanjkuje moke. Trgovci jo sicer naročajo, a dopošlje se jim ne. Domače zaloge pa ni, razun pri par večjih posestnikih, ki jo sami rabijo za se. Po novem letu se je pričela prava sibirska zima. Mraza posebnega sicer ni, pač pa leži po dolini 1 m 30 cm snega. Divjačina silno trpi. Srne prihajajo prav k hišam. — Taka zima je dobra za spravljanje lesa z gora, odkoder vozniki prav pridno vlačijo „stoke" v dolino.
Zmrznil je, leta 1872. v Stražišču rojen dninar Valentin Bernard. Bil je delomržen in udan žganjepitju. V nedeljo zvečer je šel v neko šupo spat in v ponedeljek zjutraj so našli mrtvega.
Učni tečaj zn babice. Na c. kr. šoli za babice v Ljubljani se začne I. marca 1915 učni tečaj za babice s slovenskim učnim jezikom. V ta učni tečaj se sprejmo ženske, ki še niso prestopile 40. leta svoje starosti in katere, ako so še neomožene, so dopolnile že 24. leto, ter so učnega jezika v besedi in pisavi zmožne. Pouk je brezplačen. Pro-sivke za sprejem se morajo do dne 28. februarja t. 1. osebno zglasiti pri' ravnateljstvu tukajšne c. kr. šole za babice, ter prinesti s seboj krstni in rojstni list, event. poročni list, ali če so vdove, smrtni list svojega moža, dalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo, potem od uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva izdano izpričevalo, da so zdrave ter telesno in duševno za uk sposobne, potem izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so iznova cepljene, ter tudi izpričevala, če jih imajo kaj. Za ta učni tečaj razpisanih je tudi šest ustanov učnega zaklada po 105 K s pravilnim povračilom za pot sem in nazaj. One ženske, ki hočejo prositi za eno teh ustanov, morajo svoje prošnje, opremljene s poprej navedenimi listinami in zakonitim ubožr.im listom do 10. februarja t. I. vložiti pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu, oziroma pri mestnem magistratu v L j ubija ni.
ZADJNE VESTI.
V Karpatih ljuti boji
V Karpatih se že nekaj dni sem bore nemške čete ramo ob rami z avstro-ogrskimi armadami Zavezniške čete so izvojevale v snežnem in zasneženem pogorju celo vrsto lepih uspehov.
*
Nemci so zavzeli 3 francoske okope.
Severno in severnozapadno od Massiyesa j (severnozapadno od Saint Menhoulda) so nem-; ške čete včeraj izvršile napad, prodrle v naskoku \ 3 zaporedne sovražne okopne črte ter se utrdile V francoski glavni poziciji v širokosti 2 kilometrov.
Največja slovenska hranilnica!
Največja slovenska hranilnica!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA št. 3.
8 12—3
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
Denarnega prometa do konca leta 1914 vlog '." .... i , . t. . .        . . rezervnega zaklada.........
740 milijonov kron, 44 mil. 500 tisoč K, 1 mil. 330 tiso« K.
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka.
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
brez odbitka.
Zobozdrauniški in zobatehnični atelje
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Mfimm
konc. zobotchnik
v Kranju i
vHlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpolago.
I
T
Spominjajte se Rdečega križa
%      /C?"*   Najstarejša &
A'
trgovina
-A~ Ferd. Saiovic %
'2 52—(i
v Kranju
Cpoprej J. C. Pleiweiss)
priporoča za
svojo bogato zalogo
modnega blaga sukna za ženske obleke, barhenda za bluze in obleke, še-vijotov, kamgarnov in lodnov, plptna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih iu pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega mannfakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
6 52—R
Ije in najceneje se kupi pri turdki
RUDOLF ROS
v Kranju (poleg lekarne)
Ustanovljeno leta 1885
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Strogo solidna in poštena nostrGlba.
4 -I 4 4 4 4 ■S 4
-I
4
1
Suhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah
kupuje
RfflU
Trboveljski in češki premog.
Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina, češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt.
I
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
1 12—3
Mestni i
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
352.000 kron!
obrestuje hranilne vloge po
E» i 7/. Ji MUMM BMMM
i
I
ni UlIlt'Ml   (JI u nu
i pitalu vsakega pol leta I — tO ie dne 30. junija
brez odbitka rentne-ga davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h ka-
Iin dne 31. decembra — ne da bi bilo treba
X
Hranilnica posoja na zemljišča po 5' ■>" <, na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1913. je bilo stanje hranilnih vlog nad
5 milijonov442 tisoč kron. j j
I
se žgla-
■ vlagateljem I Sati radi tega pri hra
nilnici.
Za varnost hranilnih  vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok iti varovancev, ter župnišča cerkveni
i
11 11 11
11
u
11
u
>< 11 11 i
i
i
denar.
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 milijone kron.
Ta najstarejši denarni
zavod v Kranju
uraduje na rotovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. 4. ure popoldne.
do
I I I I I I I I
M
w
i
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V odsotnosti odgovornega urednika za£a»ni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava v „Kranju