Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 9. septembra 1957
Štev. 204. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Knez namestnik Pavle na Brdu
BEOGRAD, 9. septembra. Kraljevska Visočanstva, knez Pavle in kneginja Olga, sta predsinočnim odpotovala iz Beograda na Brdo pri Kranju. Na kolodvor sta prispela poleg članov vlade in drugih odličnikov tudi kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič.
Spor: zagrebški nadškof — jezuiti
ZAGREB, 9. septembra. Zagrebški kapitelj se nahaja v sporu z jezuiti, ki so doslej poučevali v nadškofijskem seminarju. Jezuiti zahtevajo , popolno vodstvo m upravljanje gimnazije. Radi tega seje nadškofijski ordinariat obrnil s pritožbo na Vatikan in bo te dni nadškof dr. Ste-P'na, odpotoval v Rim.
Narodni poslanec dr. Janič pred drž. sodišče
BEOGRAD, 9. septembra. »Vreme« poroča:	»Ker je 5. t. m, narodni poslanec
tir. Voja Janič imel v glavnem vhodu tukajšnje stolne cerkve govor, v katerem je med drugim dejal, da je vlada zastrupila hlagopokojnega patriarha Varnavo, dalje, da naj poslanske volitve v naši državi izvedejo pod nadzorstvom kake druge države, in še nekatere druge stvari, ki pomenjajo zločin po zakonu o zaščiti države, je predstojništvo tukajšnje policije takoj uvedlo postopek, da se proti Janiču uporabijo zakonske določbe. Pred beograjsko policijo je g. Janič, kakor navajajo, zanikal te trditve iz svoiega govora v Kragujevcu. Po poročilu, ki smo ga pre jeli, se na predstojništvo mestne policije v Kragujevcu ne more zadovoljiti z enostavnim zanikanjem Voje Janiča, ker je gvooril pred več sto meščani, ki so prav dobro slišali, kaj je govoril. Zato bo vso stvar izročilo državnemu sodišču v nadaljnje ravnanje,«
Sunek madžarskemu revizio* nlzmu
PRAGA, 9. septembra. Nekateri tukajšnji listi pišejo, da so pogajanja med Mad žarsko in Malo antanto z izjavo, da njena oborožitev nima ofenzivnega značaja in da ni naperjena proti varnosti nialaan-tantnih držav, dočim bodo te pomirile Madžarsko s večano razglasitvijo o spoštovanju pravic madžarskih manjšin. S tem bi odpadlo jedro spora revizije mej, ki bi se ji Madžarska odpovedala z gornjo izjavo.
PRAGA, 9. septembra. Papežka bula gledee nove razdelitve škofij čehoslova-ške s posebnim ozjrom na slpvaško, kjer So skoro vse škofije bile pod konferenco madžarskega primasa, predvideva sedaj osamosvojitev slovaških škofij in ustanovitev dveh nadškofij, in sicer pajbrže v Bratislavi in v vzhodnem delu republike. »Narodni Politika« povdarja v zvezi s to papeško bulo, da je utrpel madžarski revizionizem močan udarec, kajti Vatikan Potrjuje s to bulo na svečan način, da smatra čehoslovaške državne meje v Slo Vaški in Podkarpatski Rusjji kot nepo-rušljive. Gre za politično zelo dragoceno dejanje, če pomislimo na veliki vpliv, ki ga ima medžarski primas Seredi v Vatikanu. Izvedba tega modusa vivendi bo iz kazala vso jalovost agitacije slovaških re negatov, kakor na pr. Jedlicke. Mednarodni položaj češkoslovaške republike je s tem znatno okrepljen. Skoro vsi tukajšnji listi pripisujejo tej buli velik kulturno politični pomen. Slovaške in podkar-Patske škofije so s to bulu izvzete iz kompetence madžarskih nadškofij ter do usta novitve dveh novih nadškofij neposredno podrejene Vatikanu. S tem so se meje škofij dokončno uskladile z državnimi mejami.
Moskovski torpedi v sredozemsko konferenco
Vorošilov	za
odnošaiev z Italijo
RIM, 9. septembra. Havas poroča: Sovjetski odpravnik poslov je izročil zunanjemu ministru grofu Cianu drugo sovjetsko noto. Nekateri italijanski listi pišejo, da hoče sovjetska Rusija s to ofenzvo onemogočiti udeležbo Italije pri sredozemski konferenci. V noti izjavlja ruska vlada, da ni italijanski odgovor na prvo noto zadovoljiv.
RIM, 9. septembra. Po vesteh iz Rige je pričela Rusija z delno mobilizacijo.
Pod orožje so pozvani ovjni obvezniki do 34. leta. Na sibirskih progah se nar haja veliko število oklopnih vagonov, dočim se na jezeru Ladoga gradi hidro-avionska postaja- 18. in 19. ruska armija, katerima poveljuje maršal Blucher, je krenila proti meji, dočim prihajajo v zaledje neprestane okrepitve. Moč obeh teh armij se ceni na 27 pehotnih polkov, 14 konjeniških polkov, skupno 30.000 pešcev in konjenikov. Razen tega ima maršal Blucher na razpolago 2000 letal in je znano, da sodelujejo ruška letala že sedaj na strani Kitajske v borbah proti Japonski.
PARIZ, 9. septembra. »UOeuvre« poroča, da se že delj časa vodijo pogajanja med Rimom in Tokiom v svrho sklenitve prijateljskega pakta, ki naj bi bil sličen onemu, ki je sklenjen med Nemčijo in Japonsko. Ta pakt predvideva, skupno borbo proti komunizmu in sodelovanje v posameznih slučajih v zunanje političnem in vojaškem pogledu.
LONDON, 9. septembra. »Daily Express« poroča, da se je Stalin vriil s počitnice v Moskvo i nda se je porazgovoril z vodilnimi osebnostmi, zlasti glede konflikta z Italijo. Ta posvetovanja sp trajala celih pet ur. Večina svetovalcev se je izrekla za dvoje možnosti: ali da se takoj prekinejo diplomatični odnošaji z Italijo ali da se še pred tem naslovi na Italijo nova nota. Značilno je, da je bil maršal Vorošilov za to, da se takoj prekinejo odnošaji z Italijo, dočim je druga struja bila za bolj umrejeno postopanje.
LONDON,/9, septembra. Odgovor sovjetske vlade, da se bo udeležila konference sredozemskih sil, je v tukajšnjih krogih, pa tudi v Parizu, delovala ka kor bomba. Pa britanskem in francoskem mnenju ne sme sredozemska konferenca Y Nyonu zadobitj obeležja politične konference. Velika Britanija je sporočila italijanski vladi, ki še ni dala jasnega odgovora slede udeležbe na tej konferenci, da ne bo dovolila sovjetski delegaciji, da spremeni konferenco v obtožbo proti Italiji. Po drugih informacijah zopet ni položai takšen, da bi ga mogli smatrati za tragičnega.
Belska fioBika m vu
rodna aktualna vprašanja. Cuje se, da ima obisk gotovo demonstrativno obliko in da je v zyezi z ohlajevanjem poljsko nemških odnošajev v zadnjem času. Poljska politika ni že davno več v berlinskih vodaji.
HtJAsMbtoi
Mariborsko Narodno gledališče v sezoni 1957/58
uprizori sledeča dela: Drama; Slovenska dela: Bevk: Krivda, Cankar: Jakob Ruda in Lepa Vida. Kreft: Velika puntanja, Pahor: Viničarji, Zupančič: Veronika Deseniška. —- Srbohrvaška: Jankovič Sreča, Mesarič: Gosposko dete, Prera-dovic: Najlepša ideja tete Olge, — Češita dela: Scheinpflugova: Hladna noč,^ Teta-ner: Diagnoza, — Ruska dela:	Gogolj:
Revizor, Ostrovski: Gozd. — Angleška dela; Dickens: Cyrček za pečjo, Milne: Gospod Pim prihaja mimo, O. Neill: Ana Christie, Shaw: Hudičev učenec. — Francoska dela: Anoult: Popotnik brez prtiage, Salacrn: Človek kakor vsi — Nemška dela: Hauptman: Pred sončnim zahodom, Klabund: Praznik cvetočih čre šenj, Hoffmansthal: Slehernik, Schiller: Maria Stuart, Schurek: Pesem ceste. — Španska dela: Caidero: Sodnik Zalamaj-ski. — Italijanska: Benedetti: Dva tuca-ta rdečili rož, — Finska: Vuolijoki: Žene pa Nishaodriju. Razen tega še nekaj izbranih ljudskih in mladinskih iger ter naših in tujih novitet.
Operete: Benatzky:	Trije	muške-
tirji, Beneš: Pod, to goro zeleno, Gillard: Noč v Kairu, Parma: Nečak, Raha: Mirita, Schubert-Berte: Pri treh mladenkah Suppe:Fatinica,
Opere: Deslibes: Lakmc, Smetana: Dalibor, Verdi; Trubadur.
rnmam&ismmmmmMmKmmiaammmBmmmmmm
Ai&AU.lž,
VARŠAVA, 9. septembra. Obisk zunanjega ministra Becka v Parizu povzroča v političnih krogih izvestno presenečenje, zlasti ker se povdarja v komunikeju, da sta zunanji minister Delbos in polkovnik Beck obravnavala vsa medna-
Cm d&k m
NEW YORK, 9. septembra. Zaostritev! svetovno politične situacije zlasti spričo italijansko ruskega konflikta in japonsko angleške napetosti radi ranitve angleške-
ga poslanipa je povzročila na ameriških borzah težke padce. Borzijanske publike se polašča nervoznost in vznemirjenje.
HMmev „fkm	-	„Biole$ki
aduu/itki seznam"
PRAGA, 9, septembra. Carinska ohla-stva ugotavljajo, da se Hitlerjev »Mein Kampf« navzlic prepovpda še vedno vtihotaplja v Češkoslovaško. To se dogaja na ta način, da je naslovna stran označe-
na mesto z naslovom »Mein Kampf« z naslvom »Biološki zdravilni seznam«. — Številni izvodi te knjige so bili zaplenjeni.
Sete v mdmlte	kotosk
SOFIJA, 9, septembra. V nekem rovu državnega rudnika Pernik je izbruhnil ogenj, ki je zajel kmalu za tem ves rov, Vsj poizkusi gašenja po rudniški požarni hrambi so ostali brezuspešni. Rov, kier je izbruhnil ogenj, in vsi sosednji rovi, so se zasuli, tako da so morali klicati na pomoč vse požarne hrambe iz sosednjih
krajev, ki so sc z veliko požrtvovalnost jo vrgle v boj z ognjem in nastajajočimi plim. Doslej so izkopali izpod ruševin 10 mrtvih trupel, med njimi ravnatelja rud= uika g. inž. Popova. Ostalih 16 rudarjev ie še vedno zasutih in ni upati, da bi jih mogli rešiti strašie smrti.
BUENOS AIRES, 9. septembra. Voja-šl' puč v Paragvaju je popolnoma uspel. Pučisti so vnostavili triumvirat, v katerem so polkovnik Franco, major Ajana in
politik Smith. Triumvirat ie prevzel funk cije namesto dosedanjega provizoričnega prezidenta Paiva,
Lahkoatletski miting SK Rapida
Na svojem igrišču je priredil SK Rapid včeraj popoldne lahkoatletski miting, katerega so se udeležili atleti SK Železničarja, SK Maratona, ljubljanske Ilirije in SK Rapida. Vsega je startalo nad 80 lah-koatletov in so bili rezultati v posameznih disciplinah naslednji:
Tek 60 m, juniorji A: I. Ante (Maraton) 8.8, A Rojc (M) 8.9, 3. Heli (R) 9.1. Tek 100, juniorji C: Skok (Ž) 12.4, 2. Xandl (R) 12.8, 3. Filipič (M) 12.9. Tek 3000 m: 1. Zupan (Ž) 10.07. 2. Seidler (R) 10.59, Disk. jun. A: Ante (M) 25.47, 2. Leli (R) 25.15. 3. Martin (R) 22.05. Disk. jun, B: 1. Rado (M) 31.31, 2. Mlaker (Ž) 30.31, 3, Vrtačnik (Ž) 26.67. Disk jun. C: 1. Luždr (M) 37.17, 2. Filipič (M) 34.25, 3. Gregorovie (Ž) 33.95. Disk sen.: 1. Radie (R) 32.09, 2. Smerdel (M) 29.60, 3. Lipovšek (M) 29.17, Tek 1000 m, junio. C: 1. Hanzi (R) 2.56.4, 2. Stojnšek (M) 2.58.7, 3. Rotner (Ž). Tek 1000 m, junio. B: 1. Gerardi (R) 3.11.9, 2. Krajnc (ž). Skok v vjšjno. sen.: L Orozsy (l) 1.65, 2. Smerdel (M) 1.60, 3. Krajnčič (Ž) 1.60. Skok v viš. jun, C; 1. Lužar (M) 1.65, 2. Hanzi (R) 1.60. 3. Filipič (M) 1.55 ni. Skok v v., jun. A; 1. Hcli (R) 1.30, 2. Ante )M) 1.30, 3. Martin (R) 1.25. Tek 400 m, sen.: 1, Muhleisen (R) 56.5, 2. Žerak (M) 56,5, 3. Košir (M) 59.5, 4. Hofer (R) 60.7. Tek 100 m, sen,: L Musnik (R) 12, 2. Miihleiseu (R) 12.1, 3. Monderer (R) 12.4.
Mariborski nogonietnj sodniki bodo v nedeljo 12. t. m, gostovali v Gradcu, kjer hodo odigrali nogometno tekmo proti graškim nogometnim sodnikom. Postava moštva bo predmet nocojšnjega plenar-neg asesianka, mariborskih nogometnih sodnikov, ki bo ob 19.30 pri Zamorcu.
Spomnite se CM D!
Stran 2.
**■' 'Hfflll 'HMiMiMMMBL ja
httetki
""?• .Tr-maci1? at v r.<" •?'."•».
Narod ob meji slavi kralja Petra II.
Mažite H(rVi(€
Na iniciativo staroste pobrežkega Sokola br. Antona Požarja se je na predvečer kraljevega rojstnega dne organizirala veličastna povorka po vseh po-brežkih cestah in ulicah. V povorki smo opazili predsednika pobrežke občine z nekoliko člani občinske uprave, strelce z g. Sandžukovičem na čelu, bivšega župana M. Volka, gasilce z g. Klemenčičem ter zastopnike ostalih organizacij. Po 1 in pol urnem obhodu po Pobrežju so se podali vsi na telovadišče pobrežkega Sokola, kjer je imel slavnostni govor g. Pirc, ki je apeliral na vse prisotne, da izvrže v svojem delu vse, kar zahtevata od njih kralj in domovina. Po končanem govoru je odsvirala godba »Drave« državno himno, nakar so se vsi poklonili državni zastavi. Pobrežka sokolska deca je deklamirala nekaj pesmi o kralju, nakar je članstvo izvedlo leno zasnovani točki telovadnega sporeda. Na letnem telovadišču so zažgali velik kres, ob katerem se je razvilo pravo narodno slavje. Na predvečer kraljevega rojstnega dne je bilo vse Pobrežje slavnostno razsvetljeno in se je dostojno ter manir>stantno priključilo ostalim proslavam našega obmejnega ozemlja.
p£SH&(te novice
Tudi tukaj smo slovesno in prvokratv večjem in svečanem obsegu proslavili v nedeljo zvečer kraljev rojstni dan s krasno bakljado z godbo mariborskih ga-
čanske vrste i širijo svoj čemer. Pazite, ka čtete« (Novine Slovenske Krajine, 16. maja 1937).
Glede »Doma in sveta« zadošča pripomniti tole: Številka 1—2, kjer je objavljen članek prof. Kocbeka, je izšla, če se prav spominjam, konec meseca aprila. Kolikor mi je znano, so bili takrat v tiskarni že rokopisi za naslednjo številko, ki pa do danes, to je čez dobre štiri mesece, še ni izšla. Da bi je uredništvo ne hotelo izdati, tega d odanes še nisem slišal.
Za sklep samo kratko pripombo:	Če
»hoče katoliško radikalno gibanje« na tak način, kot je razvidno iz prejšnjih citatov, »imo vseh takih mučenikov in napadov«, kot so moji, »delati naprej za kraljestvo Kristusa Kralja«, mu tega res ne moremo braniti. Vsak po svoje! Zdi se pa, da bi bilo prav, ako se ne bi vrh vsega še sklicevali, da delajo, »kakor to razporeja tisti, ki Njega zastopa kot vidni poglavar vojskujoče se Cerkve.« (Mi mladi borci, št. 48, str. 195.)»
silcev na čelu. Bakljade so se udeležili Sokoli, gasilci in številno nacionalno občinstvo, kateremu sta spregovorila zanosne, tople besede župan Fras ter neumorni voditelj obmejnega gasilstva Srečko Krajnc. Odslej bomo vsako leto na sličen način proslavili rojstni dan našega mladega ljubljenega kralja.
Sv. tkamia
Sv. Marjeta ob Pesnici. Slučajno sem kolesaril v nedeljo 5. t. m. zvečer iz Sl. goric v Maribor ter se moral ustaviti pri naših zavednih Marječanih. Zbirali so se baš pred šolo, ketere srednje pritlično okno je bilo prav lepo okrašeno s kraljevo sliko, venci, rožami, napisi in svečano razsvetljeno. Zbrano je bilo tam mlado in staro, predvsem pa Sokoli in Gasilci, slednji s prav okusnimi bakljami, dalje tudi nekaj vojaštva, ki je zaposleno z meritvami. Ko je krepko udarila društvena godba kmetskih fantov in deklet, se je pod vodstvoom učitelja g. Vanda Mirka in gasilskega podnačelnika g. Novačana razvila tako lepa in številna povorka z bakljado, kakor jo malokdaj vidimo celo v večjih mestih. Med bakljado so udeleženci po točnih predčasnih navodilih vzklikali samo kralju, kraljevskemu domu, jugoslovanski vojski in Sokolu, ter velikima pokojnikoma Petru I. in Aleksandru I. (s slava-klici) vmes pa je svirala godba in je donelo petje patri-jotskih psmi. Pesniška dolina je bila vsa razsvetljena in je svečano odmevala po njej živa, ognjena povorka v čast kraljevega rojstnega dne. Z mladino so došli stari. Naposled se je povorka vrnila spet pred šolo. Bila je tam divna, veličastna sklepna slika. Proslavne besede za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je temperamentno ob navdušenem vzklikanju številnega občinstva govoril g. Vanda, godba je zasvirala državno himno, udeleženci pa so mogočno zapeli še vselo-vansko himno »Hej Slovani«. S tem je bila sklenjena ta izredna proslava na predvečer kraljevega rojstnega dne. Kakor sem se informiral, so ta način proslave sklenila marješka društva vzajemno na posebnem meddruštvenem sestanku ter se je sploh letos ta proslava pri Sv. Marjeti obhajala s posebno svečanostjo že v nedeljo 5. t. m. po prvi službi božji in posebno šolska proslava s svečano službo božjo v ponedeljek t. m., po njej pa še s svečanostjo za učence. Ze imenovani govornik je med drugim pozival k vsestranski slogi domoljubnega delovanja vsaj tu v obmejnem ozemlju, kjer moramo preko vseh razlik biti strnjeni v neprodirni fronti severnih čuvarjev mej naše Jugoslavije! Marječani so to prepotrebno slogo očitno dokazali s
tem krasnim proslavnim nastopom ter jim moramo k temu uspehu 'e čestitati.
StovekfoMtSke umite
Sokolsko društvo Slovenjgradec Je proslavilo 15 rojstni dan svojega starešine Nj. Vel. kralja Petra II. kar najsveča-neje. Na predvečer rojstnega dne je zagorel na hribu Rahtel kres, ki je javil vsemu obmejnemu prebivalstvu vesel dr žavni praznik. Na rojstni dan 6. sept. pa se je po maši vršila v veliki dvoran' Sokolskega doma ob navzočnosti zastopnikov vseh uradov, zastopnikov društev, članstva, sokolske mladine in prijateljev Sokolstva svečana proslava, ki jo Je otvo rila sokolska koračnica. Svečanost je otvoril starosta br. Rojnik, nakar je sledila sokolska molitev in pozdrav državni zastavi. Orkester je zaigral drž. himno. Prosvetar br. Mrovlje je prečital spomenico SSKJ o mladem kralju, sokolska deca in naraščaj sta nato pred okrašeno sliko svojega ljubljenca deklamirala razne pesmi. »Iz življenja mladega kralja« je poročal br. prosvetar. Spomenico SSKJ o pomenu praznika za Sokolstvo je prečital br. starosta, o Sokolski Petrovi petletki in o izvršenem delu je poročal br. Grmovšek. Nato je po dvorani zadonela pesem »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi navzoči. Prisrčno proslavo je zaključila sokolska koračnica. Zdravo! —e.
Odhodnica. Pretekli teden je Sokolsko društvo priredilo v Sokolskem domu poslovilni večer s. podnačelnici, s. Polzgu-terjevi in s. Grabnerjevi. Za vso njuno požrtvovalno delo se je zahvalil v imenu društva starosta br. Rojnik, želeč, da naj bosta tudi v drugem kraju tako navdušeni Sokolici kakor sta bili doslej. Poslavlja se pa od njiju tudi kot šef svojega podjetja. O dodhajajočih sester se je v obliki pesmice poslovil prosvetar br. Mrovlje. Pri odhodnici se je na predlog br. Fer-berja zbral lep znesek za Sokolski dom-Ob petju sokolskih in drugih pesmi je pre hitro minil lep večer. Odhajajočima pa iz srca želimo v novem zakonskem jarmU vso srečo in zadovoljnost! Zdravo!
e.
m ■■■——— i rvtmrTTrmrtm
Gas. četa je na svečan način praznovala rojstni dan svojega mladega vladarja. Ob 8. uri je bila četa pri sv. maši v cerkvi sv. Jožefa, po maši pa so se zbrali v gasilski dvorani k slavnostni seji, pri kateri je imel predsednik Kaloh rodoljubni nagovor. Zvečer so se udeležili bakljade v Mariboru. Tako je sas. četa svečano proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II.
Darujte za azilni sklad PTL!
Ruška koia v prazniinosti svoiega iubilela
Razprtije v »katoliškem" taboru
Nedavno smo v posebnem uvodniku izčrpno podali izvleček iz uvodnika, ki ga je napisal v krščansko socialni in politično nepravoverni »Delavski pravici« ugledni sociolog, bivši socialni minister m ob spremembi položaja s predsedniške ga mesta Slovenskega katoliškega aka> demičnega starešinstva izkrcani dr. Andrej Gosar, ki je v te muvodniku, kakor znano, ostro, temeljito in pravično skriti-ziral položaj v slovenski »katoliški« fronti. Obenem je vzel v zaščito prof. Koc-bega radi njegovih znanih »Premišljevanj o Španiji«. Ta dr. Gosarjev uvodnik je vzbudil po vsej državi ogromno pozornost, ker je na tako krepek način obračunal z vodilnimi krogi bivše Slovenske SLS, v prizadetih krogih pa umljiv odpor in jezo. Dr. A. Gosar pa ni umolknil, ampak je v številki 36.. »Delavske pravice« napisal sledeči »Odgovor«, ki v žarki luči osvetljuje razmere v slovenskem »katoliškem taboru«. V tem članku beremo:
»List »Mi mladi borci« in za njim »Delavska fronta« sta objavila nepodpisan članek Neresnična mučeništva, kjer neznani pisec očita, da sem v svojem članku »Po usodni poti« spletal »mučeniške vence nad Domom in svetom in nad g. Kocbekom«. To mučeništvu pa da »je po narejeno in zato malo časten in nestvaren način polemike« (namreč moje).
Posebej se je neznani pisec spotaknil nad mojimi besedami: »Pisca, (»Premišljevanj o Španiji«) odličnega katoliškega pesnika in pisatelja orišejo in ožigosajo pred najširšimi ljudskimi plastmi kot človeka, ki si sme komaj še lastiti krščan-sk oime. (Celo z očitkom komunizma mu niso prizanesli.) »Dom in svet«, najodličnejšo slovnsko kulturno revijo ... skušajo v njenem petedesetem letu z vso silo zatreti.« Nato pravi moj kritik, da »o krščanstvu g. Kocbeka pa sploh nihče ni govoril«, da niso »nič ugotavljali, kaj je gospod Kocbek mislil, hotel, želel . . .«, da se »ne spoščamo v presojanje osebe g. Kocbka« itd. Glede Doma in sveta pa ugotavlja, da »vsi želimo imeti slovensko katoliško kulturno revijo«, kakor »smo si gotovo vsi edini«, da ne bi smela spadati med tiste, ki »jih obsipavajo komunistični listi s cvetjem... Zakaj potem še podtikati posebne namene, da hočemo Dom in svet »z vso silo zatreti«?«
Radi odgovora na te očitke sem si predvsem izpisal iz nekaterih listov »katoliškega radikalnega gibanja« nekaj zna čilnih stavkov, na podlagi katerih lahko vsak sam presodi, ali je bila moja kritika glede boja okrog »Premišljevanja o Španiji« upravičena ali ne, in čigav način polemike je »amlo časten in nestvaren«. — Takole so pisali (razprto tiskane besede sem podčrtal jaz):
1. »...kajti, če bi vera in Cerkev bila izročena v varstvo katoličanov S la Sem prun, Bergamin, Morales, Kocbek in pod., bi boljševiška taktika Ljudske fronte že zdavnaj zavrtela Evropo v svoj krvavi ples« (Straža v viharju, 25. junija 1937).
2. »Toda, da enkrat za vslej preprečimo nadaeljnjo zlorabo vzvišenega katoliškega imena v okrepitev sistema indi-rekne boljševiške propagandne metode, bomo slovensko mladino odločno svarili pred tovrstnimi zavajalci.« (Straža v viharju, 25. junija 1937).
3. Zakaj je ,Dom in svet’ bolj verjel zakrinkani komunistični propagandi g. Kocbeka?) kakor papežu?« (Mi mladi borci, št. 45, 1937. — Stavek je dvoumen. Če bereš namesto Dom in sveti Kocbek, ni žaljivo, drugače je to najhujši očitek. Kaj je mislil avtor, ne vem, zakaj se je tako dvoumno izrazil, tudi ne.)
4. »In ta prijatelj komunistične boljševiške Španije (Kocbek) se je udeležil nedavno zbora JSZ. Kam jadra JSZ, ki si šteje v čast, da je hotel ta gospod prisostvovati njenemu občnemu zboru.« (De lavska fronta, 17. julija 1937.)
5. »Eden za driigim se objavljajo v njem (Domu in svtu) članki, ki žalijo ka-toličansko vero. Posebno neki mladi gospodek, Kocbek po imeni, ki je bil svoj čas bogoslovec mariborskega seminišča, pa izstopa — ovak bi ga itak mogli vorči — piše zadnji čas takše reči.. . Komunisti se vrnejo (vrinejo) tildi med katoli-
Svečana proslava 35 letnice matice na ših planinskih društev, Podravske podružnice SPD v Rušah in 30 letnice Ruške koče je privabila k Sv. Arehu mnogoštevilne planince, tako da je rajanje trajalo, kar cele tri dni. Koča je bila lepo okinčana in okrašena z državnimi zastavami. Ravno tako tudi novi vodovod. Proslava se je začela že v soboto, ko so začeli pokati topiči in je zažarel poleg cerkve velik kres. Ob zvokih domačega jazza se je zavrtelo okoli kresa kolo, pevci so prepevali narodne pesmi, v zrak so letele rakete, cerkev pa je bila osvetljena z bengalično lučjo. V šotore, kjer je bilo vsega dovolj, so pridno vabile ruške dame, ker so se bale, da bi planinci ne trpeli lakote in žeje. Rajanje je trajalo pozno v noč. Drugi dan je bila slovesna služba božja, ki jo je daroval g. J. L e-b i č, tajnik škofijskega ordinarjata v Mariboru. Po maši so se planinci zbrali pri novem studenc, ki je bil izvršen po načrtih Higijenskega zavoda v Ljubljani. Tu je pozdravil v imenu društva vse navzoče g. Davrin Lesjak, ustanovitelj društva v Rušah, in opisal zgodovino studenca, ki se je prej zval »Romanov« v spomin na pok. sodnika Romana Trstenjaka, sodnika iz Sv. Lenarda, katerega je nameravala podružnica posvetiti spominu našega pok. Kralja Ujedinitelja, kar se pa žal ni moglo izvršiti. Po govoru je
bila blagoslovitev studenca, nakar je g. Lebič spregovoril par prisrčnih besed in častital društvu, da praznuje svojo 35 letnico s tako lepim delom kakor je naprava novega vodovoda. Sledila je slavnostna seja, ki jo je otvoril poslovo-deči predsednik društva g. inž. Teržan ki se je najprej spomnil pred nekaj dnevi preminulega ustanovnega člana g. dr. Ro biča. Prečital je številne častitke poslane od raznih društev in oseb. Predlagal je nato, da se odpošlje udanostna brzojavka Kralju Petru II., obenem s častitko za rojstni dan, pozdravne brzojavke g. ministru Vrbaniču, v čigar odelek spada turizem. kr. banski upravi v Ljubljani s prošnjo za nadaljnjo podporo in osredje-mu odboru SPD v Ljubljani. Sledili so pozdravni sovorl delegatov. G. dr. T o-in i n š e k (za osrednje vodstvo SPD v Ljubljani) je častital podružnici za njeno trdno in vztrajno delo, od ustanovitve dalje, za ljubezen in gostoljubnost, s katero sprejema Ruška koča vse goste brez razlike. G. Ivan Robnik (za Počitniški dom Kr. Marije) je čestital g. Dav. Lesjaku in g. dr. Tominšku, veteranoma slovenskega planinstva, ter izrazil veliko veselje mlajših planincev, ki vidijo, kako se prvi planinci, ki so hodili na Pohorje, danes pomlajajo in ne zamudijo nobene prilike, da ne bi obiskali Ruški koče. — G. dr. Rosina (za »Putnika« in SPD v
Mariboru) je v globoko zasnovani čestitki opisal kulturno delo in hotenje stebra našega naroda, naših pohorskih kmetov, Serncev, Maroltov, Zigertov, Hlebov itd., ki so sami brez mestne inteligence začeli s planinskim delom na Pohorju, do-umeč že pred 35 leti velik pomen turizma in zlasti velike potrebe, da se Pohorje ohrani našemu narodu. Ruška koča je zrastla iz naroda, kateri je postavil granitno podlago, da je klubovala vsem ne-prilikam in da še danes ponosno kraljuje na najlepšem predelu vhodnega Pohorja. K o k o š i n e k je pozdravil podružnico v imenu Aljaževega kluba in častital podružnici. Za Sokola Maribor matica je pozdravil g. L e n a r d, povdarjajoč skup no delo planinskega društva in Sokola na polju vzgoje mladine v prosti naravi. — G. ravn. K r e j č i je pozdravil podružnico v imenu Aerokluba iz Maribora, povdarjajoč, da bode jadralni šport nova zveza skupnega dela na planinah. Vsem se je zahvalil g. inž. Teržan, proseč vse za nadaljnjo podporo in sodelovanje.
D. Dav. Lesjak je v lepem govoru opisal delo podružnice tekom 35 let, ko se je najprej postavil 37 tn visok Zigertov stolp, katerega je baje porušil vihar ali pa neznanci iz Maribora, nakar so se planinci vrnili k materi zemlji in postavili skromno kočo, ki je tekom let rastlat tako, da so danes že štiri stavbe pretes-
HUieiSotskž ut nke&iškA movUa
Mariborski »Večernik« Jufra
I niii W—MflllBIBf I	HMirilBMHMHMMMBMMBI
ELI DA MILA
>a7" ^
CVETIC
ELIDA
enako mn enje: njihova kakovost? jetteprefasljivat #«6» Wag» *«a»
Ikovito čudovitegavonfrf
Stojske uovift
Dramsko društvo v Ptuju priredi po-čenši z 10. sept. t. 1. dramski tečaj za začetnike in za nastopajoče diletante v tuk. mestnem gledališču. Vodil ga bo režiser Jože Borko iz Ljubljane. Tečaj je za vse obiskovalce brezplačen. Prijave sprejema glavna zaloga tobaka, informacije in tehnično vodstvo pa ima g. Špat Avgust.
Uprava javne bolnišnice v Ptuju javlja sledeče: Da bi se mogla ustanoviti skupina krvodajalcev za transfuzijo, vabimo, da se iz mesta in bližnje okolice zglasijo tisti, ki bi bili pripravljeni dajati kri proti vsakokratni nagradi Din 150.— v bolnišnici dne 9. septembra 1937 med 7.30 do 9.30 uro. Zglasijo naj se samo zdravi 18— 40 let stari.
Ptuj je obhajal praznik rojstnega dne našega kralja prav veličastno. Že v nedeljo zvečer je bil v mestnem gledališču slavnostni koncert, ki ga je priredilo društvo primorskih in koroških rojakov v Ptuju skupno z narodnoobrambnimi društvi in ki je odlično obiskan nudil obiskovalcem glasbeni užitek prve vrste. V ponedeljek je delo v uradih počivalo, vse tr govine in obrtne obratovalnice so bile zaprte. Raz vseh hiš so plapolale državne zastave. Ob 9. uri se je vršila v mestni proštijski cerkvi slovesna služba božja, ki se je je občinstvo z zastopniki vseh uradov in oblasti udeležilo v izredno velikem številu. Po cerkveni slovesnosti so se na sreskem načelstvu sprejemale uda-n°stne čestitke nato pa je bil pred mesten magistratom na Florjanskem trgu iz-vršen strumen defile vojakov ptujske gar Hizije. Zvečer ob 8. uri pa je bila impozantna bokljada. Ptujsko Sokolsko društvo se je udeležilo bakljade z mogočno skupinočlanov in članic ter naraščaja v krojih in v civilu. Veliko pozornost in navdušenje številnega občinstva so zbudile slovenske žene in dekleta, ki so se sprevoda udeležile v prelepih narodnih nošnjah. Mirno smemo rči, da Ptuj še ni bil proslavil kraljevga rojstnega dne tako spontano in s takim prisrčnim navdušenjem kakor letos.
Kino. V četrtek 9. IX., ob 20. uri se pred vaja film »Pri treh mladenkah«. V glavni vlogi P. Horbiger, M. Andergast, Gr. Theimer in Ivan Petrovič.
h otoHejkega Št lija
V nedeljo smo imeli v Št. liju praznovanje cerkvenega patrona sv. lija. Vreme je bilo prijetno in je privabilo precej ljudstva, da so bile tudi gostilne polne. Med gosti je bilo tudi precej obmejnih Avstrijcev. Pili so vseprek, posebno mlačna, ki je sedaj zaposlena s košnjo ter spravljanjem otave. Tako se je zvečer Ugodilo nekaj, kar je v navadi pri enakih žegnanjih. Precej, ko je nastal mrak, se ie odpravljala domov družba Avstrijcev. Pred gostilno Šfiligojevo je nastal spor med Avstrijci in poljedelskim delavcem
ne. Spominjal se je prvih planincev, pok. Irgoliča, Lojze Bahovca, J. Košenine in vseh umrlih članov. Namen, ki je vodil Podravsko podružnico v njenem delu, je bil dvojni: prvič, da se odkrije Pohorje širnemu svetu, drugič, da se istega ohrani našemu narodu in tu ustavi nemški naval iz severa. Podružnica je ponosna na to, da sta bila oba cilja v polni meri dosežena. Vse Pohorje je otvorjeno planinam, od prvotnih 50 obiskovalcev Ruške koče, se je število dvignilo na 6000 tisoč 'etno. Številne koče so zrasle in še rasejo- Državna meja pa se je ustavila onkraj Drave na Kozjaku, kateri je prvotno tudi spadal v področje ruške podružnice.
Za njim se je oglasil k besedi povsod 2nani in priljubljeni g. Ivan Robnik, ki j® v domačm djalektu in z orig'n?.elnimi domislki pripovedoval svoje spomine, na Gradnjo koče in prve sezone, ko se je kot učitelj spremenil v tesarja, mesarja, kuharja, kakor je pač nanesla potreba Šte-vilni poslušalci niso štedili 2 aplavzom, ?ai so se tudi do solz nasmejali. — Inž. ' eržan se je pred zaključkom spomnil še °dlične družine Robnikov, Ivana in Josi-Pa (vulgo Čander), ki so bili vedno nagnjeni društvu, ki so darovali zemljo, na kateri svoji Rušk-a koča, ter prosil vse navzoče, naj tudi v prlhodnjosti pridno -obiskujejo Ruško kočo, kjer je dovolj lepote, zraku in miru.	Planinc.
Francem Magdičem, ki je delal pri gosp. Sfiligoju. V sporu je bil Magdič zaboden v rame. Še] je sam do bližnje orožniške postaje, na kar so orožniki prijeli 3 Avstrijce. Kakor se je doznalo je provzroči-telj zabodljaja avstrijski delavec iz Špilja eBrtenliber. Čez noč so bili zaprti v občinskem zaporu, v ponedeljek pa so bili odpeljani v Maribor v sodne zapore. — Ranjenega Magdiča so domačini obvezali, nakar so ga odpravili spat v poselsko sobo g. Šviligoja, kjer je čez noč izkrvavel in umrl. Franc Magdič je doma Iz občine Vržej na Murskem polju. Zakaj niso poklicali banovin, zdravnika, ki je bil doma, ni znano.
Ob svežem grobu Ivana Lukmana
Ko smo se preteklo nedeljo zgrnili na pobreškem pokopališču, se v mislih kar nismo mogli sprijazniti s kruto resnico, da našega priljubljenega .vzgojitelja, vzornega moža ni več med živimi. Tako nenadno in nepričakovano se je poslovil od nas -v najlepši dobi zrelega moža, ki nam je v svojem udejstvovanju na polju narodne prosvete in vzgoje vzgojil ono generacijo, ki je pomagala izvojevati naši skupni domovini zlato svobodo.
Pokojni, prerano umrli Ivan Lukman, vpok. šol. upravitelj III. deške osnovne šole v Mariboru, je bil po svojem delu vzor učitelja vzgojitelja, ki je posvetil vse svoje sile vzgoji mladine, ki jo je izoblikoval v narodno zavedne državljane naše velike zedinjene domovine. Svoji družini zgleden in skrben družinski oče, svojim stanovskim tovarišem zvest in odkrit tovariš. Kolikšno priljubljenost je užival pokojni Lukman v najširših krogih našega obmejnega Maribora, je živahno izpričal njegov pogreb. Pred mestno mrtvašnico se j zbrala že dolgo pred napovedano uro ogromna množica njegovih to varišev, znancev in prijateljev, da se še poslednjikrat poslovi od njega in da ga pospremi na njegovi poslednji poti. Cerkveni ogrebni obred je opravil pravoslavni rota g. Simon Ivo še vic, pogrebne molitve pa je izpopolnil pravoslavni cerkveni pevski zbor. Ob krsti so se v tesnem špalirju razvrstili Sokoli v krojih z matičnim praporom ter polnoštevilno zastopana Ipavčeva pevska župa s praporom marib. Glasbene matice ter njegovi stanovski tovariši. Med mrtvašnico in kapelico pa je bila razvrščena šolska deca, ki je prinesla svojemu blagemu vzgojitelju svežih in dehtečih rož. Pevci so pod vodstvo g. prof. Vasilja Mirka ubrano in pretresljivo odpeli turobno žalostinko »Vigred se povrne«, nakar se je razvil izpred mrtvašnice impozanten mrtvaški sprevod k svežemu in toliko objokovanemu grobu. Ob spuščanju rakve v sveži grob sta sklonila sokolski prapor in prapor Glasbene matice v poslednje slovo. Po opravljenih molitvah je spregovoril ob grobu toplo občutne besede prota Ivoše-vič v imenu pravoslavne cerkvene občine, cerkveni pevski zbor pa je odpel »Več naja ti pamjat«... V imenu ruške šole, kjer je pokojni služboval dolga leta, se je poslovil učit. Faganeli, proslavljajoč spomin velikega pokojnika, čigar roka se Še danes pozna v vseh kotičkih ruške šole. Učitelj C. Hočevar je spregovoril v imenu Učit. društva, kateremu je bil pokojni Lukman dolga leta predsednik. Dr. V r t o v e c je izrekel zadnje poslovilne besede v imenu Društva za zaščito dece in za Dom kraljice Marije na Poh., medtem ko je učitelj M e n c e j iz Šoštanja prinesel na grob šaleško grudo onemu, ki je posvetil svoje najboljše moči šaleški mladini, ki jo je vzgajal nad 20 let. Predsednik Učit. doma g. R a j š p je v ginljivih besedah povdaril in podčrtal pokojnikovo vestnost in veselje do učitelj, poklica ter vestno vzgajanje mladine, ki mu je bila izpočena v odgojo. Za 30 letno neumorno in zgledno aktivno delovanje v sokolskih vrstah se mu je pri odprtem grobu zahvalil starosta matičnega društva br. dr. F o r n a z a r i č. V znak zahvale se je sklonil sokolski prapor v grob, nakar so pevci Ipavčeve pevske župe odpeli še žalostinko »Pomladi vse se veseli...« Prve grude so padle v nov grob,
kjer počivajo telesni ostanki moža, čigar spomin bo živel trajno v njegovih delih. Zemlja domača, ki jo je tako ljubil, naj mu bo lahka!
Lekamarski parlament v Mari* boru
V nedeljo, dne 5. 9. se je vršila redna letna glavna skupščina Lekarnske zbornice za kraljevino Jugoslavijo, sekcija za Dravsko banovino, v hotelu Orel v Mariboru, katere se je udeležilo izvanred no veliko število članov iz raznih krajev naše banovine. Kr. bansko upravo je zastopal banovinski apotekarski referent g. mr. pharm. Rado Dameška. Skupščina je razpravljala o razih strokovnih vprašanjih ter rešila važne stanovske zadeve. V novi odbor so izvoljeni: mr. Levstek Rihard (Ljubljana) za podpredsed. mr. Minafik Franc (Maribor), mr. Ustar Ant. (Ljubljana) mr. Orožen Bogo (Ptuj) mr. Kristan Janez (Dolenji Logatec),
Himen. Poročila sta se v Kamnici pri Mariboru sodnik sreskega sodišča v Mur ski Soboti g. Otmar Cvirn in gdč. Josi< pina Šerečeva, hčerka uglednega tuk. kavarnarja g. J. Šereca. Mladoporočencema naše prisrčne čestitke! — Poročila sta se trgovec Fr. Vidovič in zas. urad. Lucija Mohorčičeva. — Poročila sta se odv. koncipljent dr. Igor Vilfan in dipl. phil. gdč. Luiza Vadnou. Bog daj srečo!
Smrtna kosa. V tuk. splošni bolnišnici je preminul v 53. letu svoje starosti Fr. Svenšek, viničar iz Sv. Marjete. Žalujočim naše iskreno sočutje!
Iz sodne službe. Za sodnika sreskega sodišča v Ormožu je premeščen sodni pripravnik Emil Korbar v Mariboru.
Odlikovanje. Z Jugoslovensko krono 3. stopnje je odlikovan poveljnik mariborskega topniškega polka polkovnik gosp. Adolf Kiler. čestitamo!
Uredništvo in uprava »Jutra« in »Ve-černika« se nahajata seda! na Grajskem trgu 7, prvo nadstropje in imata tlefon št. 24-55.
Mestna podjetja — avtobusni promet
sporoča, da vozi do preklica mestni avto bus vsako nedeljo in praznik na Pohorje. Odhod z Glavnega trga ob 6.30. Vožnje se vršijo samo ob zadostnem številu prijav in lepem vremnu. Prijave sprejema prometna pisarna Glavni trg tel. 22-75. -Cena samo Din 20.— do odcepa, da Pohorskega doma pa Din 30.—.
Svetovna senzacija bodo letošnje avtomobilske dirke za Masarykov pokal v Brnu. Tekmovali bodo najboljši vozači vseh držav. V to svrho priredi Putnik z luksuznim avtokarom od 25.—27. sept. izlet v Brno. Cena Din 400.-. Prijavite se takoj.
Akademska podporna zadruga ima v
soboto 11. t. m. v mali dvorani Narodnega doma ob 20. uri svoj 1. občni zbor. — Podrobnosti in pooblastila v lokalu od 11.30 do 12. ure. Načelstvo.
Združenje gostilniških podjetij na Pobrežju priredi za svoje članstvo v četrtek dne 16. septembra 1937 celodneven izlet v Slov. gorice. Kdor se zanima za lepoto naše lepe domovine, naj ne zamudi te prilike in naj se prijavi v zadružni pisarni, kjer dobi vse ostale informacije. Zbirališče ob 7. uri na Glavnem trgu. Prijave najkasneje do 14. septembra.
Menda ni danes družine, ki bi se ne zavedala vzgojnih težav in stisk. O tem, kako je treba razumno in pravilno ravna ti z otrokom ali mladostnikom, z dečkom
Na novinarsko razstavo!
Jugoslovenski romarji od Vladivostoka do Dubrovnika. Precej jugoslovenskth vojnih dobrovoljcev se je vračak) šele leta 1920 iz Rusije v domovino. Dolga je bila pot od Vladivostoka do Dubrovnika. Vojni dobrovoljci iz Slovenije so med tem potovanjem izdajali zanimiv list »Jugoslovanski romar«, poučno zabavna priloga k listu »Himalaja«. Nekaj številk tega humorističnega in satiričnega lista je razstavljenih tudi na razstavi slovenskega novinarstva od 1. do 12. septembra na ljubljanskem velesejmu. Izvodom lista bo priložen tudi zemljevid dolgotrajnega potovanja.
ali deklico, vas bo poučil novi mesečnik »Roditeljski Ust«, ki ga izdaja Pedagoška centrala v Mariboru. Ta list je najcenejši svetovalec za pametno domačo vzgojo vsem staršem. Naročite se nanj, če še-tega niste storili!
Na jesenski veleesejm v Graz vozi Putnikov avtokar 12. in 16. septembra. -Cena Din 100.
Četrtek! Zaharovskega pojoči kozaki je najboljša ruska trupa.
Starši! Prepričajte se, kje kupujete naj ceneje šolske potrebščine in knjige. Poskusite enkrat v Knjigarni Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13.
Sladki vinski mošt toči gostilna GRIČ Oset, Rošpoh, prvovrstna prehrana.
Enoletni trgovski tečaj »Hermes« v Mariboru vpisuje dnevno predpoldne na Zrinjskega trgu od 1. do 9. septembra. Na tečaju poučujejo profesorji trg. akademije. Absolventi z malo maturo morejo odpreti po 6-mesečni zaposlitvi samostojno trgovino. Nizka šolnina.
Darilo. V počaščenje spomina blagopo-kojnega primarija g. dr. Hugona Robiča so darovali gg. zdravniki in nameščenci OUZD Maribor mesto venca na gre* Protituberkulozni ligi v Mariboru znesek 313 Din. Vodstvo PTL se iskreno zahvaljuje.
Študijska knjižnica v Mariboru uvede z 9. septembrom običajne uradne ure. čitalnica posluje za občinstvo ob delavnikih od 15. do 18. (3. do 6.), ob sobotah od 15. do 17. (3. do 5.) Istočasno izposojamo tudi knjige.
Ij železniške službe. Premeščena sta: Koloman šistar, prometnik 9. skup., iz postaje Jarše-Mengeš na postajo Maribor kor. kol.
Na 38. rednem občnem zboru Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru je bil izvoljen sledeči odbor; predsednik: Bajt France, cand. iur., podpredsednika: Fatur Jože, cand. tehn., Šermazan Vera, cand. phil.; tajnici: Jerafcek Ilda, stud. phil. Dekleva Marica, stud. phil.; blagajnika: Rakuša Rado, stud. tehn. Gala Al., stud. med.; knjižničarka: Gregorc Marija, stud. med.; revizorja; Zakrajšek Boris, abs. iur., Nemec Draga, cand. phil.; razsodišče: Strušek Štefan, cand. iur., Godina Albin, cand. iur., Durjava Maks. stud. tehn.
Seznam v mesecu avgustu 1937 izdanih in izbrisanih obrtnih pravic. Izda-n ih: Kert Maks, izdelovanje tehtnic (tehničar) in gradbeni ključavničar, Aleksandrova c. 19. — Studenčnik Henrik, avtomehanik, Frančiškanska ul. 17. — Draksler Rupert, trg. z motornimi kolesi, kolesi, šivalnimi stroji, nadomestnimi deli in pnevmatiko na drobno, Vetrinjska ul. U. —Tvrdka »Alfa-film« d. z o. z., trgovina, izposojevanje in razpečavanje filmov, Cafova ul, 7. — Silič Dinko, brivec, Aleksandrova c. 61. — Fištravec Jakob, krojač moških oblek, Mlinska ul. 18. — Fras Rudolf, trg. z lekatniškimi potreb-
Mariborski »Večeroik« Jutra	V	Mariboru,	dne	9.	IX,	1937,
...........  I	<*.'	f
iaduje iekfamae mli
Skap '4.
Branibor poživljen!
v nedeljo predpoldne se je zbrala v muli dvorani Narodnega doma skupina mladih idealnih ljudi, ki sj je postavila za svoj cjlj poživitev narodnoobrambnega dela v Maribori) in to v okviru narodnoobrambnega društva Branibor. Ker je dru štvo v zadnji dobi zašlo v mrtvilo se je v svrho ponovne oživitve sestavil poseben pripravljalni odbor, ki je sklical ne* deljski občni zbor mariborske podružnic ce Branibora, katerega je ob zadovoljivi udeležbi otvoril in vodil g. J. Bratuž. V svojem otvoritvenem govoru je orisal dosedanjo zgodovino, razvoj in delovanje Branibora ter objasnil navzočim pomen m namen sklicanega sestanka. Zatem je povzel besedo tajnik ljubljanske centralne uprave g. Iskra, ki se je dotaknil perečega narodno obrambnega dela Maribora za vse Pomurje in Podravje. Povdarjal je potrebo poživitve Branibora, k' naj postane v bodočnosti nosilec vsega narodno obrambnega dela ob naši severni meji. Po topli zahvali zborovodeSega g. Bratuža se je izvolila nova društvena uprava. Pri slučajnostih se je oglasila med prvimi k besedi gdčna čerinškova, k: je v izčrpnih Izvajanjih očrtala pomen in vlogo žene v narodnoobrambnem delu, nakar se je razvila živahna debata o poglobljenem narodip&ramhnem delu.
ščinami (steklenice in ra^na embalaža), brez zdravil in kemikalij na debelo, Aleksandrova c. 51, — Veiiko Albert, eiektro-mehanik, Kolodvorska ni. 3, — Tvrdka »Kemindustrija«, razpečevalnica bencina, olj in kemikalij, d, z o. z., trgovina z bencinom, olji in kemikalijami na debelo in drobno, Aleksandrova q. 44, — Čerče Iv., sedlar in jermenar, Rotovški trg 7, — Majcenič Jakob, branjarija v smislu § 19, odst. 3. obrtnega zakona, Koroščeva ul. 23. — Kopatič Alojz, trgovina z radio aPa rati in pripadajočimi potrebščinami na drobno, Kralja Petra trg 6. — Hedžet Avg., trg. z mešanim blagom na drobno. Aleksandrova c. 9. — Izbrisanih: Aplenc Herta, predtiskanje, vezenje in robljenje perila, Gosposka ul. 33. Cutič Magda, šivilja, Slovenska ul, 16. Dobnikar Andrej, čevljar, Tržaška c. 63. Bračič M., trg. z manufakturnim in modnim blagom, Meljska c. 2, Sattler Jakob, branjarija ter prodaja vina, piva, sadjevca in žganja t zaprtih steklenicah, Koroška c, 64. Fortič Ivan, trgovina z lesom in s strojnimi ter elektdotehničnimi proizvodi na debelo, Kopališka ul, U, Korošec Marija, trgovina z lesom, premogom in apnom, Aleksandrova c. 23. Korošec Marija, trg, s stavb, materialom, Aleksandrova c. 34, Tvrdka »Jugolektra*, električno podjetje Venko Albert & drug, javna trgovska dru _žba, elektrotehnični obrt po § 56, odst, 2. obrtnega zakona, Cankarjeva ul. 26, 8a-pee Mirko, tiskanje preje, Vojašniška ul.
10.	Ledinek Mjrko, sodar. Gozdna ul. 6.
Na velesejm v Innsbruck od 17,-20. sept. vozi Putnikov avtokar. Cena Din
1.100. — Izletniki bodo imeli na tej poti, ki vodi preko OroBglocknerja, krasen raz gled in užitek.
Na dekliški ljudski šoli v Studencih je bilo vpisanih v letošnjem šolskem letu v 1, razred le 48 učenk. Odklonila se ni nobena učenka, kljub teinu je padlo število napram lanskemu šolskemu letu v tem razredu od 52 učenk na 48 učenk.
Plat zvona. Okrog pol 12. ure je pričelo goreti gospodarsko poslopje posest, Varčiča Ivana v Razvanju in je ogenj na mah objel vse objekte, Pogorelo je gospodarsko poslopje z vsem inventarjem ter krmo. Domačinom, ki so neposredno po izbruhu ognja priskočili na pomoč, se je posrečilo rešiti vsaj živino, medtem ko je vse ostalo postalo žrtev ognjenih zubljev. Domačim gasilcem so prihiteli na pomoč še gasilci iz Radvanja, Studencev, Bohove, Pobrežja, Maribora in Device Marije v Brezju, ki pa so se morali omejiti samo na lokaliziranje požara, da so na ta način preprečili še večjo katastrofo. Škoda je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalnino. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Preo-kret v vremenu. Udor maritivnega mrzlega zraka iz severozapada, morda ponekod nevihte, opoldanska temperatura pod
20 C, v prostih legah od časa do časa viharno.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Minafikova in Remsova lekarna'.
Rokomavhi v Orehovi vasi, V pretekli noči je bila v Orehovi vasi izvršena drena tatvina- Tatovi so namreč vlomili v hlev posestnika Franca Pungartnika, kjer so zaklali dva prešiča v vrednosti 1000 Din ter ju nato odnesli. V isti noči je izginilo posestniku Antonu Čebeju v Orehovi vasi 6 lepo pitanih piščancev, posestniku Francu Bregantu pa 12 piščancev. Orožniki so takoj pričeli z zasledovanjem tatov ter so sledovi vodili do Pobrežja, kjer so orožniki zares našli skoro vse ukradeno perutnino in meso zaklanih pra šičev. V zvezi s to tatvino je bil aretiran 32 letni franc B. iz Pobrežja, ki pa taji vsako krivdo ter se izgovarja, da je .meso in piščance kupil od nekega neznanca. Oddali so ga v zapore tuk. okrož nega sodišča,
Razstava slikarskih in ročnih del na tuk. realni gimnaziji je bila zaključena v petek dne 3. t. m. Na njej so razstavili svoja redna slikarska in ročna dela učenci in učenke predvsem od 1—6 razreda,'poleg njih pa naši javnosti že znani abiturijenti In bodoči slikarski akademik Zinauer. Ne moremo podrobno zabeležiti del posamez nikov, med akterimi je mnogo obetajočih talentov; povdariti moramo sveže, zdravo j ntnpatam čustveno globoko razpoloženje, ki je sijalo iz risb, akvarelov itd. Samostojnost In tvornost mladih razstav-Ijalcev pa dokazuje najbolje dejstvo, da so najmočnejše v izdelavi in v izrazu samostojno zamišljeni motivi ter da za nji mi zaostajajo mehanične kopije. Obiskovalec se je vesel,, pomlajen vračal iz preproste, a vendar okusno aranžirane raz,-stave, ki je podala dokaz estetskega hotenja in volje v stremljenju za lastnim izrazom lepega in to zlasti danes, ko to mla dini tako radi odrekamo. Posebno pa moramo opozoriti na Zinauerja, ki obeta veliko in od katerega Mariborčani v slikarskem pogledu tudi veliko pričakujemo. Mladini, razstavljalcem, zavodu ter prof. Ravnikarju je prirejena razstava v čast in ponos!
Sokolski proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. so prisostvovali med drugimi tudi mariborski odličniki, med njimi mestni načelnik dr, Juvan, polkovnik Oordašič kot predstavnik naše vojske, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, narodni poslanec dr, Jančič, prvi drž. tožilec dr. Zorjatj, ravnatelja dr, Heric jn Kadunec ter sreski podnačelnik za Maribor levi breg dr. Modrijan.
Mariborska vojaška godba za kraljev roistnl dan na Bledu! Ob priliki proslave rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja Petra
II., ki je kakor znano proslavil svoj vzvišeni rojstni dan na Bledu, je bila tjakaj poklicana uaša domača in v vseh mariborskih plošno priljubljena ter popularna domača vojaška godba pod vodstvom svojega kapelnika kapetana II. klase g. J. Jiraneka, da tam sodeluje na letošnji proslavi. Naša vojaška godba je topot igrala o bdivno aranžirani iluminaciji na jezeru v noči kraljevega rojstnega dne, to je dne
5.	septembra ob 20. uri ter pri svečanem sprejemu Nj. Vel, kralja Petra II. na sam rojstni dan pre’d župno cerkvijo ob 11. uri ter kasneje ob 15.30 v paviljonu blejskega parka. Spored tega popularnega koncerta, ki je bil sestavljen večji del iz skladb slovenskih komponistov, je bil izveden v splošno zadovoljstvo in je našo domačo vojaško godbo vsa navzoča publika Živah no aklamjrala. Izavajanje posameznih točk tega svečanega sporeda je mojstrsko interpretiral kapelnik g. J. Jiranek v globokem zanosit in glasbenem občutju, S tem povabilom, ki ga je prejela naša domača godba z najvišjga mesta, ni počaščen samo glasbni nivo godbe, same temveč tudi naš obmejni Maribor, Letošnji proslavi kraljevega rojstnega dne na Bledu je prisostvovala izbrana visoka družba, ki ni Žtedila s priznanjem za vse izvajane točke glasbenega sporeda, K temu uspehu, ki dela čast tudi našemu obmejnemu Mariboru, iskreno čestitamo!
Tajlnstvena smrt mladega otroka. V tuk. splošno bolnišiico se prepeljali komaj 4 mesece staro Margito Janžekovičevo, ki jo ie neki mariborski zdravnik na stanovanju starišev zdravil. Zdravnik
je včeraj predpisal za dekletce neko zdra vilo, ki pa je ravno nasprotno učinkovalo, tako da se je otrokovo stanje poslabšalo in je otrok danes ponoči umrl. Zadeva je bila prijavljena mariborskemu dr žavnemu tožilstvu, ki je uvedlo preiskavo, ker tudi zdravnik, da je lekarnar pomotoma dal neko drugo zdravilo.
Sodne novice, K tuk. okrož. sodišču ie premeščen za preiskovalnega sodnika g-Milan Zinauer.
Nezgoda mariborskega stavhenika. Tu kajšnji splošno znani stavbenik inž. V. Šlajmer se je včeraj mudil na Pohorju ter si je ogledal stavbo ravnatelja dr-Kovačeca Dri Mariborski koči. Pri izstopu iz stavbe se mu ie spodrsnilo in je g. inž. Šlajmer tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo pod polenom- Inž-Šlajmerja so odpremili v sanatorij dr. Černiča v Mariboru. Želimo mu skorajšnje okrevanje.
Železniškim upokojencem. Direkcija državnih železnic v Ljubljani obvešča vse nove in stare upokojence, provizioni-ste, miloščinarje in rentnike. katerim nakazuje prejemke, da javijo vse spremembe zaradi pravilnega nakazovanja dra-ginjskih doklad takoj po izvršeni spremembi direkciji odd. I. pokojninski odsek. V prijavi o snreinembi naslova ie treba navesti dan nreselitve, krai novega stanovanja, z navedbo hišpe številke, pošte. občine in sreza, nadalj$ naslov prejšnjega stanovania. Potrdilo o obisku šole. ki ga je treba predložiti tftfcoj po vpj-su otroka v šolo, mora vsebovati; naved bo razreda, odnosno semestra in šolskega leta, ki ga obiskuje otrok, nadalje mora na tem potrdilu potrditi vodstvo šole, da ne uživa otrok štipendije ali podpore preko 150 Din mesečno, niti brezplačnega vzdrževanja v kakem zavodu. Jzplače vanie rodbinskih doklad za otroke, za ka teTe direkcija jie prejme pravočasno potrdil o obisku šole, bo ustavljen. Prijave o vseh spremebah (rojstvo, smrt, ločitev, zaposlitev otroka, privatni zaslužek, imetje, vera itd,) je treba predložiti v dvojniku vse listine in potrdila na v izvirniku jn v enem prepisu. Vs! upokojenci, ki niso rimokatoliške veroizpovedi, naj to prijavijo z navedbo veroizpovedi, kateri pri padajo,
Opozorilo! Uredništvo in uprava »Ve-černika« ne odgovarja za tiskovne napake v listu,
Iz profesorske službe. Premeščeni so: Bertoncelj iz klasične gimnazije v Mariboru na realno gim, v Šibeniku, Bezjak iz realne gim, v Senju na realno gim- v Mariboru, F, Dobrovolj jz II, realne gimnaz. v Ljubljani na klas, gim. v Mariboru. Jos. Karba iz mariborske realne gim, na realno gim. v Celje,C. Kerne iz Murske Sobote n arealno gim. v Celje, Stanka No-
V NEMŠKEM ODGOVORU MRGOL' PRIDRŽKOV.
NuRNBERG, 9. septembra. Rajiiovskf •/lada se je sestala tukaj k posebni seji, na kateri se je obravnaval odgovor Nemčije na francosko-angleško povabilo za udeležbo na sredozemski konferenci. Kakor se doznava, je ta odgovor poln raznih pridržkov, tako da predstavlja dejansko odklonitev od strani Nemčije za udeležbo na tej konferenci.
DANES ITALIJANSKI ODGOVOR.
RIM, 9- septembra. Odgovor italijanske vlade na francosko-angleško povabil0 glede udeležbe na sredozemski konferenci bo še v tpku današnjega dne izročen V Londonu in Parizu.
AMERIKA SE OGLAŠA.
WASHINGTON, 9. septembra. Državni tajnik Hull je izjavil, da je smatrati položaj v Sredozemskem morju kot zelo napet. Združene države ameriške so odločene, da odrečejo vsaki vladi pravico do izvedbe blokade španske obale.
vak iz realne gim. v Korenici na realno ginin. v Ptuju, Viljem Novak iz realne gimn. v Mariboru na realno gimn. v Mur., Soboto. A- Penko iz III, realne gimn. v Ljubljani na mariborsko klasično gimn-; V. Potočnik iz I. realne gimn. v Ljubljani na realko gimn. v Mariboru, Ivan Prijatelj jz mariborske učiteljske šole na mar. klas. gimn., Branko Rudolf iz novomeške realne gimnazije na mariborske realno gimn-, Rajko Sevnik iz mariborske realne gimn. na moško realno gimn. v Splitu, Stanko Sever iz marib. realne gimn. na
II.	realno gimnazijo v Ljubljani, Marija Sovdat iz marib. klas. gimn. na II. realno gimn. v Ljubljani, K. Skaza iz realne gim-v Kočevju na realno gimnazijo v Mariboru, Karel Tribnik iz mariborske klasične gimn. na mariborsko realno gimn., Adela Žgur iz Murske Sobote na realno gimn. v Mariboru, J. Kos in Beran na realno girfl-v Ptuj, Karel Kožuh iz realne gimn. v Ma riboru na klasično gimn. v Mariboru, Pavel Ločnikar iz klasične gimn. v Splitu na klasično gimn. v Mariboru, Svetka Matekovič iz klasične gimn. v Mariboru na realno gimn- v Mariboru.
Smola.
A: »Jaz imam pa res smolo.«
B: »Zakaj?«
A: »Prijavil sem se k mornarici, da bi spoznal svet, pa so me dodelili k podmornici.«
Razno
DOMOV GREDE
kupi gospodinja nalbeljši kruh in pecivo pekarn? Rakuša (Robaus), Xtlai v spodnji Qo-Sposiki ul. 13, trgovina Gert.
5008
Prodam
MIZNI ŠTEDILNIK
na proda), Mlinska ul J8/1, 4993
OVES ZA KRMO
dobite zopet pri Kmetijski družbi, Meljska cesta 12, telefon 2083.	5003
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam takoj vpokojsne-u ali kaj sličnega. Naslov v upravi, 4997
Stanovanja
NA STANOVANJE IN HRANO
sprejmem gospode ali gospodične, Tattenbacjiova 24/JI., vrata 7.	4994
SOLNČNO STANOVANJE, novo — kuhinja, soba In shramba — se odda, Zgornje Radvanie št. 108 (pod Kalvarijo).______________5000
DOBRO STANOVANJE In hrana za 2 diiakinii nižjih razrsdov. B e r ti o t, Maistrova 17/11.	5004»
SPREJMEM
dve osebi na stanovanje. — Sodna 32/H., vrata 11- 5009
ODDAM
snažno stanovanje starejšim ljudetn. Delavska ul. 53. 5010
Sluibo dobi
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
za velike komadi, dobrega, urnega sprejmem takoj. Prednost z lastnim strojeni. Frau-kopanova 10.	4991
DONASALEC.
vojaščine prost, z dolgoletnimi spričevali, se sprejme v kavarni »Jadran«, Maribor.
4999
SLUŽKINJO
sprejmem takoj, ki zna kuhati. Naslov v upravi.
5007
Pouk
engush lessons
od }. oktobra Miss Oxley, Krekova 18/11,	4679
NEMŠČINA
po lahki, hitri metodi, Uspeli zajapi5en. Tattenbachova 27/i. srednja vrata.	4996
Zgubljeno
ZGUBIL
sem ua poti Sv. Lenart—Sv-Marjeta »Starter« znamke »Bosch*. —- Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v upravi .■Večernika«. 4999
Kupujta svoie po* trebiiine pri naših inserentih >
Občni zbor
Glavne hranilnice pri sv. Lenartu v Slov. gor. r. z. z n. z.
bo dne 22« septembra 1937 ob 20, uri v lastni pisarni pri Sv, Lenartu s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2. Potrditev računskega zaključka za leto 1937.
Načelstvo.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA- Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
ojred#taynik ravnatelj STANKO DETELA, .vsi v Mariboru.