30 Mini atlas kačjih pastirjev Mestne ob- čine Maribor je 52-stranska knjižica formata A5, ki jo je leta 2018 izdalo Društvo študentov naravoslovja (DŠN) in je nastala kot rezultat terenskih po- pisov kačjih pastirjev DŠN in Sloven- skega odonatološkega društva (SOD), ki so v Mestni občini Maribor potekali v letih 2017 in 2018. V knjižici najdemo uvodoma več infor- macij o nastanku in zgradbi mini atlasa, kačjih pastirjih in metodah dela. V nada- ljevanju so z opisom in zemljevidom na kratko predstavljene proučevane vode, večino knjižice pa zaseda predstavitev vrst; vsaki je namenjena ena stran. Pred- stavljene so s fotografijo, kratkim opisom, ocenjeno pogostostjo v občini in zemlje- vidom najdb v času projekta. Na koncu knjižice je seznam vrst, ki smo jih našli v okolici občine – nekatere od teh pričaku- jemo tudi še znotraj mariborske občine. Knjižice ne bi bilo brez avtorjev fotografij vrst, ki so nam svoje fotografije nesebično in brezplačno dali v uporabo. Spletna različica knjižice je dostopna na spletni strani DŠN, društvi pa delita tiska- ne izvode. Za svoj izvod se lahko obrnete tudi na nina.erbida@gmail.com. Ideja o predstavitvi kačjih pastirjev v taki obliki je nastala kot posledica razpisa Me- stne občine Maribor za financiranje pro- jektov na tematiko voda, na katerega so se mariborski študenti naravoslovja prijavili v projektnem partnerstvu s SOD. Naš cilj je bil, da preverimo stanje razširjenosti kačjih pastirjev v našem drugem najve- čjem mestu ter napravimo osnovni pri- ročnik za nadaljnje raziskave in ukrepe, zbrane v ideji, poimenovani »mini atlas«. Področje urbane biodiverzitete je zadnja leta za raziskovalce popularno, saj čedalje več ljudi spoznava »naravo« le v mestnih naselij, obenem pa je urbanizacija eden izmed najbolj ogrožajočih faktorjev pri čedalje opaznejšem izginjanju vrst. Enako velja tudi za favno kačjih pastirjev urba- nih naselij, katere proučevanje poteka v sklopu mnogih iniciativ. Na podlagi teh se je SOD leta 2014 in 2015 lotil popisa kačjih pastirjev Ljubljane, tokrat pa smo na pobudo DŠN to delo razširili še na Ma- ribor. Kačji pastirji Mestne občine Maribor Besedilo: Nina Erbida Projekt je imel tudi izobraževalno plat. Organizirali smo izobraževalno-ustvar- jalne delavnice na stojnici v centru mesta, na Fakulteti za naravoslovje in matemati- ko smo postavili fotografsko razstavo, iz- delali smo samostoječi plakat o kačjih pa- stirjih Maribora in po občini vodili oglede za študente in osnovnošolce. S terensko opremo in določevalnimi klju- či, kupljenimi v okviru projekta, z dvema usposobljenima popisovalcema z željo po terenu in odkrivanju raznolikosti odona- tne favne ter vodnih teles in nekaj študen- ti, zainteresiranimi za pridobivanje nove- ga znanja, smo lahko začeli s tereni. Izbrali smo 24 vod, ki smo jih v času dvoletnega projekta obiskali vsaj trikrat – spomladi, poleti in jeseni –, da bi tako čim bolj zajeli celotno sezono pojavljanja odraslih kačjih pastirjev. Med izbranimi vodami najdemo pester izbor habitatov, saj smo zajeli mla- ke, ribnike, potoke, kanal ali dva in na več mestih reko Dravo. Lokacije so naključno raztresene po občini, v bolj ali manj urba- niziranih delih, v samem središču mesta pa si nismo izbrali nobene. V projektu smo popisali 33 vrst kačjih pastirjev, med katerimi je bilo osem no- vih za Mestno občino Maribor, šestih poprej znanih vrst pa nismo potrdili. Prvič smo tu popisali prisojnega zimni- ka (Sympecma fusca), povodnega škrat- ca (Coenagrion scitulum), velikega rde- čeokca (Erythromma najas), višnjevo devo (Aeshna affinis), deviškega pastirja (A. isoceles), modroritega spremljeval- ca (Anax parthenope), lisastega ploščca (Libellula quadrimaculata) in črnega ploščca (L. fulva). Na mlaki pod Pekrsko gorco smo popisali največ vrst kačjih pastirjev. (foto: Nina Erbida, 22. VI. 2016) Naslovnica knjižice Mini atlas kačjih pastirjev Mestne občine Maribor izpod rok Nine Erbida in Aleša Tomažiča. 31 Šest v projektu popisanih vrst je z rdeče- ga seznama, vse s statusom ranljive vrste. Najbolj vrstno pestre vode so bile mlake pod Pekrsko gorco sredi agrikulturnih površin, drugi od Treh ribnikov v Me- stnem parku ter ribnik v Vinarju. Skupaj je bilo tako doslej na območju ob- čine popisanih 39 vrst kačjih pastirjev. Sestava vrst v urbanih okoljih po Evro- pi se nagiba k večji homogenosti, kjer najdemo manj habitatnih specialistov. V Mestni občini Maribor še živi nekaj vrst s specifičnimi habitatnimi zahtevami, zahvaljujoč sicer malemu številu lepih ozelenelih lokacij brez ali z zelo malo ri- bami. Na obrobju občine najdemo nekaj neokrnjenih odsekov gozdnih potokov, primernih za obstoj velikega studenčarja (Cordulegaster heros). Čeprav smo iskali tako odrasle kot tudi ličinke in leve, naši rezultati večinoma temeljijo na pojavljanju odraslih kačjih pastirjev, saj z ostalima stadijema nismo imeli pretirane »sreče«. Zagotovo se nam je izmuznila še katera vrsta, prav tako pa še zdaleč nismo uspeli popisati vseh vod. Za nadobudne odonatologe je tako v Ma- riboru še dosti dela in možnosti za odkri- vanje novega. PROUČEVANJE KAČJIH PASTIRJEV V Slovenskem odonatološkem društvu (SOD) zbiramo podatke o prisotno- sti kačjih pastirjev pri nas, saj lahko z boljšim poznavanjem razširjenosti vrst pripomoremo tudi k njihovemu ohranjanju. Zato vas vabimo, da z na- mi delite svoje znanje o pojavljanju vrst. Seveda z veseljem pomagamo vsem ljubiteljem narave pri določanju vrst na podlagi poslanih fotografij, ki jim je za lažje določanje treba dodati tudi datum posnetka in natančno lo- kacijo. Svoja opažanja lahko posredu- jete na http://www.bioportal.si. Vabljeni tudi k udeležbi na naših do- godkih. Slovensko odonatološko društvo Verovškova 56, 1000 Ljubljana Facebook: Slovensko kačjepastirsko društvo Telefonska številka: 041 518 122 E-mail: nabiralnik@odonatolosko­drustvo.si Sprehod z nadobudnimi mladimi ob Treh ribnikih. (foto: Nik Šabeder, 13. VIII. 2018) Prikaz strani v Mini atlasu kačjih pastirjev Mestne občine Maribor, kjer je predstavljen v občini prvič popi- sani deviški pastir (Aeshna isoceles). 28 Deviški pastir Aeshna isoceles (Müller, 1767) Deviški pastir. Avtor: Robi Sovič Deviškega pastirja smo videli le na nekaj lokacijah, vedno v majhnem številu. Na večjih jezerih nedaleč od Maribora je bolj pogost (Perniško jezero, Slivniški ribniki…). Je spomladanska vrsta kačjega pastirja, ki jo najdemo ob stoječih in počasi tekočih vodah, a le, če je ob vodi prisotno visoko rastlinje kot je trstičevje, rogoz ali celo obvodno grmovje. V občini Maribor jo boste teţko videli. Ocenjena pogostost: ZELO REDEK