Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenlh državah. Izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov a Ido List slovenskih delavcev v c-Ameriki t^ first Slovenk: Defly* In the United States. Issued evwy* day exotyi Sundays and Holidays Entered as Second-Class matter, September 21,1903, at the Post Office at New York, N. Y., ttitder the Act of Congress of March 3,1879. ŠTEV. 234. NEW YORK, V SREDO, 5. OKTOBRA 1904. LETNIK XL Trgtvina z otroci. BLAGO" JE RAZPOŠILJAL NEK NEWYORSKI ZAVOD ZA NAJDENČKE NA ZAPAD. Mehikanci so kupili štirideset sirot. Američani so jim otroke odvzeli. PREPREČENO LINČANJE. Morenzi, Arizona, 4. okt. Neki G. Whitney Swayne iz New Yorka je skušal 40 sirot prodati neodgovornim Mf bikancera. Radi tega se je včeraj tukaj skupilo kamih 200 (ogorčenih Američanov, kteri so prepodili Mehi kance iz mesta in bi tudi brezdvorr-no linčali Swavneja in necega du hovna, kteri je trgovcu z otroci poma gal, ako bi policija pravočasno ne preprečila linčanja. Swayne, kteri je agent raznih new-yorski'n sirotišnic, dospel je z malimi otroci semkaj in je obvestil Mehikance, da so otroci pripravljeni za prodajo. Včeraj jim {je "blago" izročil. Toda jedva da se je o sramotne j kupčiji zvedelo, še se je zbralo kaeih 200 jezdecev, kteri so Mehikance obkolili in jim šiloma odvzeli otroke, kten so potem izročili raznim ženskam v oskrbo. Končno so jezdeci Mehikance pregnali iz mesta, in da jih ostrašijo. tudi na nje streljali. Ko je bilo to delo končano, odjezdili so domačini nazaj in naskočili hotel, v kterem se je nastanil Swayne, kterega so po-vedli na ulico, da bi linčali njega in necega duhovna, kteri je pri kupčiji pomagal, ko so prišli policaji in oba oprostili in ju odvedli v zapor. Dne 23. sept. t. 1. poslali so iz New Yorka 57 sirot Swayneyu na zapad. da jih izroči državljanom New Mehike in Arizone. Bilo je žalostno videti odhajajoče otroke. Med zgražajočimi se opazovalci je bilo več vdov, ktere so bile vsled revščine primorane ločiti se od svojih otrok. Vso so jokale ko so otroci odpotovali, celo šolske sestre, ktere imajo običajno trda srca, se niso zamogle vzdržati solz. Otroke so naložili na tri omnibuse in jih odvedli na kolodvor. Vodstvo sirotišnic izjavlja, da "kupcikaterim so sedaj v Arizoni odvzeli otroke, niso Mehikanci, temveč domači, večinoma premožni farmerji, kteri so y.e preje sklenili pogodbe, da prevzamejo otroke in jih adoptirajo. IZ INOZEMSTVA. Petrograd, 4. okt. Vladin "Vjest-nik" objavlja carjev dekret, kteri daje tajnemu svetniku Morozovu pravico podpisovati dokumente za novega ministra notranjih zadev, kneza S^jatopolka Mirskega, dokler ne dobi svojega tajnika. Helsingfors. Rusija, 4. okt. Finci se pripravijo na volitve v deželni zbor in ze sedjrj je znano, da se bodo Staro- in Mlafaofinci zjedinili. Kmetje so se izrekli za izvolitev poslancev, kteri niso člani te ali one stranke. Delavci so nezadovoljni s švedsko-flnsko strauko in bodo glasovali nepristranski. Vlada ne ovira volilne agitacije. Paris, 4. okt. Kipar Frederic Au-guste Bartholdi je danes zjutraj umrl. Njegovo zadnje delo je bil njegov lastni nagrobni spomenik, alegorična osoba z lavorjevim vencem v rokah. Spomenik je dovršil v dan, ko je moral radi bolezni v posteljo. Pokojnik je bil rojen dne 2. aprila 1S34 v Alzaciji. On je tu. i izvršil velikanski kip boginje svobode, kteri stoji na Liberty Islandu v newyor-škej luki. Praga, 5. okt. Razni tukajšnji višji vojaški zdravniki in sodni svetovalci so po krivici oprostili mnogo mlade-nicev od vojaške službe. Državno pravništvo je že pričelo s preiskavo in pričakovati je velicega škandala. Tanger, Maroko, 5. okt. Čete ma-rokanskega prestolnega pretendenta so premagale sultanovo vojaštvo v bojih, kteri so se vršili v pokrajini Oujida, Vstaši so tudi osvojili utrjeno mesto Ain Mullnh. Berolin, 5. okt. Semkaj je dospelo 700 japonskih begunov iz Rusije. 20, okt. odpotujejo Japonci it Bremena na Japonsko. Za neodvisnost. SVOBODA, KAKORŠNO ZAHTEVAJO FILIPINCI. — BANKET FEDT3RALISTOV V MANILI. Domači govorniki žele neodvisnost. Izvrsten odgovor governer j a. GEN. WADE SE VRNE. -o- Manila, 5. okt. Federalistična stranka priredila je banket v počast del egacije uglednih domačinov, kteri so se nedavno vrnili iz potovanja po Zjed. državah. Člani omenjene delegacije so v svojih govorih hvalili gostoljubnost, s katero so bili sprejeti v Zjed. državah. Vsaki govornik se je tudi dotaknil gibanja za neodvisnost Filipinov in vsi razun jednega so nagibali. da se čim preje skliče ljudsko zborovanje v svrho zadobitve neodvisnosti. Le govornik Victorino Maps se s tem ni strinjal in svetoval naj ljudstvo zaupa Zjed. državam in se pripravi na čas, ko dobi baš od Zjed. držav popolno neodvisnost. Governer Luke Wright je potem odgovoril prejšnjim govornikom, kateri so njegov govor burno pozdravili,, kajti on je dejal: *i Nekateri ljudje mislijo, da bode neodvisnost uprav čudotvorna. Radi tega oni zahtevajo neodvisnost in jaz menim, da so v tem opravičeni. Želja naroda, kakor tudi vsakega pojedinca po boljšem, je hvalevredna, ako je v svojem bistvu pametna. " Jugoameriške revolucije, v kterih so revolucije na dnevnem redu in kjer strankarstvo vničuje vsako deželo, so vstanovljene po vzoru Zjed. držav, toda one so dokazale, da so njihova ljudstva baš z ozirom na samouprava storila veliko napako. Da so prišli Američani na Filipine, je bil le slučaj in posledica zmage v Manilskem zalivu. Radi tega so smatrale Zjed države kot svojo dolžnost skrbeti z;i otočje toliko časa, dokler filipinsko ljudstvo ni zmožno samo sebe vladat'.. "Ono, kar so govorili moji predgo-voraiki o gostoljubnosti in naklonjenosti Zjed. držav, kakor tudi o podelitvi največje svobode, je resnica ia bila je resnica od onega dne nadalje, ko smo (Američani) prišli na otočje. Mi nismo prišli semkaj, da podiramo, temveč, da ljudstvu pomagamo v napredku. Ali ni resnica, da sedaj sami volite vaše municipalne in provinci jalne uradnike in da je med vladini-mi vslužbenci veliko število domačinov. Koliko stoletij bi morali še ostati pod španskim gospodstvom, predno bi zamogli dobiti ono, kar ste dobili tekom šestih let ameriškega gospodarstva?" Manila, 5. oktobra. Generalmajor Jos. F. Wade, poveljnik vojaštva na Filipinih, odpotuje dne 15. t. m. v Zjedinjene države. Do prihoda njegovega naslednika generala Corbina, bode poveljeval general Wood. Japonci v defenzivi, JAPONCI SO Z NAPREDOVANJEM PROTI SEVERU PRENEHALI. MED PREDNJIMI STRAŽAMI VRŠE SE VSAKI DAN BOJI. Nadaljnih 40,000 ruskih gardnih vo-vojakov odide na bojišče. — Zmagoviti kozaki. Poročilo generala Sa-harova. PRI MUKDENU. -o- Mukden, 5. sept. Japonci so na vsej vrsti prenehali z napredovanjem, ktero bi bilo za nje sedaj brezvspe Šno. Sedaj izvršujejo priprave za de-fenzivo in umikanje. Petrograd, 5. okt. General Saharov brzojavlja vojnemu ministerstvu: "Dne 1. oktobra rano zjutraj sku- Petrograd, 5. okt. Tretja gardni divizija, ktera je sedaj v varšavskej posadki, dobila je povelje odriniti nn bojišče. Ta divizija za jedno z drugo gardno divizijo bode štela 40.000 mož. Peterhof, 5. okt. Car odpotuje v par dnevih v Reval, da se tamkaj poslovi od baltiškega brodovja. Car bi mor:.1 danes oditi v Reval. toda potovanje je prestavil za par dni. Tokio, 4. okt. Iz glavnega stana japonske vojske v Mandžuru se poroča, da je prišlo med japonskimi in ruskimi patruljami dne 2. t. m. 13 milj severno od Liaoyanga ob cesti, ktera vodi v Mukden do boja, Japonska prednja straža je štela sotnijo pešce\ in švadrono konjiče, skupaj nad 300 mož. Ruska konjiča je Japonce pregnala. Inače je položaj ob frontu ne-izpremenjen. Paris, 4. okt. Poročevalec tukajšnjega "Echo de Paris" poroča, da javlja general Kuropatkin le o neznatnih praskah in bojih med prednjimi stražami, da je pa tekom petih ali šestih dni pričakovati velike bitka iztočno od Mukdena, ktera se bode najbrže zaključila pri Fushunu. 30 milj iztočno od Mukdena. Tamkaj so Popocatepetel prodan. Mexico Ciudad, 5. okt. Vse kupn^ listine glede prodaje mehikanskega ognjenika Popocatepetla nekemu new yorŠkemu sindikatu, so sedaj izgotov-ljene in podpisane. Newyorški podjetniki bodo v ognjenikovej odprtini izkopavali velikansko množino žvepla. Glavni lastnik vulkana, mehi kanski general Casparo Sanchez Ochola, dobi $300,000 v zlatu in $200 000 v delnicah ameriške družbe, katera je organizirana z vstanovno glavnico v znesku $5,000.000. Po voden j v New Mexico. Carlsbad, N. Mex., 5. okt. Reka Pecos je izstopila vsled dolgotrajna ga deže%rja iz svoje struge in napra vila ogromno škodo. Razdejala je vse mostove, elektrarno in velik nasip. Mestece je večinoma pod vodo. Škodo cenijo na $400,000. Slovenske novice. — Iz Rock Springs, Wyo., se nam poroča, da se je tamkaj pojavila vročinska bolezen kar epidemično, zlasti med Slovenci. Vsled te bolezni je umrl rojak Josip Oman, star 21 let. Pokopali so ga dne 24. sept. Bil je član družtva sv. Alojzija št. 18 J. S. K. J. — Istega dne podrlo se je kamenje na rojaka Andrej Stanonika. ki je delal v rovu št. 7. Prepeljali so ga v bolnico. GENERAL KUROKI IN NJEGOVA OBITELJ V NARODNE J NOŠI. šala je švadrona japonske konjiče dvakrat prodreti vrsto kozaške vede te med Iluanhuandijo in Fentiapu Obakrat so bili Japonci tej>eni. Na to so naši dobili dve sotniji kozakuv na pomoč in so Japonce razkropili na vse strani. ftProti poludnevu istega dne ob novili so jeden bataljon japonskih pešcev z tremi švadronami konjiče napad na kozake. Boj je trajal du polnoči. General Miščenko poslal je kozakom pomoč in Japonci so morali na vsej črti bežati, na kar so jih naši podili proti Sjaljonhecu. "Stotnik Tolstukin, poveljnik jed-ne sotnije, napadel je pri Konšuci oddelek Japoncev in jih razgnal. "V ostavljenih japonskih pozicijah so naši našli mnogo streljiva, zdravil in bandaž, kaor tudi več vstrelje-nih konj. Štirje kozaki so bili ranjeni. "I»tega dne napadlo je poldrugi bataljon japonskih vojakov-pešcev z švadrono konjiče naše straže med reko Hun in železnico. Japonci so morali tudi tukaj bežati. Jeden ko-zak je bil usmrten m jeden ranjen. 1'Nfcka ruska patrulja razgnala je dve japonski patrulji in vjela tri Japonce. Mukden, 5. okt. Dne 2. okt. prišlo je do boja par milj iztočno od reke Shahe blizu mostu. Tam se je pojavilo 200 Japoncev, ktere so Rusi pregnali. Japonce so odvedli svoje mrtvece seboj. Vreme je lepo, jasno in toplo, toda noči so zelo mrzle. V Higenchenu zapadel je sneg. Kitajci žanjejo koruzo. Petrograd, 5. okt. Semkaj se poroča o Kurokijevej vojski, o kterej so Angleži mislili, da se bode kmalo pojavila za hrbtom Rusov, ker o njej par dni ni bilo slišati. Kuroki svojih pozicij med Bensihu in Bensiaputse, ni spremenil. General Nodzu je še vedno pri yentajskih gorah, dočim je general Oku s svojo vojsko zapadno od železnice. Ruske prednje straže segajo vse do rpke Shake, 15 milj južno od M ^dena. Maršal Oyama je sedaj pri četr' -ftvjski, o kterej se je do sedaj mislilo, da je zelo mnogoštevilna. Sedaj se je pa dognalo, da obstoji vsa *švojska" le iz jedne divizije in daje povsem brezpomembna. sovražne prednje straže le dve milji jedna od druge oddaljene. Petrograd, 4. okt. Iz Mukdena se brzojavlja, da se je mestno prebivalstvo zelo pomnožilo, kajti Kitajci i^ okolice prihajajo dan za dnevom v mesto. Kitajci, kteri so prišli iz juga v Mukden, naznanjajo, da Japonci grozno gospodarijo v južnem Mandžuru. Domačini se vsestranski pritožujejo proti Japoncem, kteri nimaj > niti toliko denarja, da bi Kitajcem odvzete jestvine plačali. Vladivostok, 4. okt. V mestu vlada mir in civilisti, kteri so početkom vojne ostavili mesto, se vračajo. Newyorske vesti, POSLOVANJE MESTNEGA DAVČNEGA URADA. — Z BOGOM POLITIČEN UMETNI OGENJ. Vestna policija. — Kakor gospodar, tako tudi njegov pes. — Me-tamorfoza gentlemana. RAZNO. Angleži v Tibetu. London, 5. okt. Anglo-indijska ekspedicija, ktera se vrača iz Lhase, poroča, da je kitajski pooblaščenec v Lhasi podpisal anglo-tibetansko pogodbo, ne da bi za dovoljenje vprašal kitajsko vlado. Ekspedicija, ktera se sedaj vrača v Indijo, mora mnogo prestati, kajti v Tibetu je že zavladala zima. Mirovni kongres. * Boston. Mass., 5. okt. Prvo poslov no sejo 13. mednarodnega mirovnega kongresa, otvorili so včeraj Tr-Cr, montskem svetišču. Otvoritveni govor je govoril Edwin D. Meade iz Bostona. Sedaj bodo izvolili predsednika za zborovanje, na kar bodo govorili delegatje raznih držav. Kasneje. Predsednikom kongresa je bil izvoljen Robert T. Payne iz Bostona in tajnikom Benjamin F. Trueblood. Kitajska za zlato valuto. San Francisco, Cal., 5. okt. Po naročilu ptredsedn&ka Roosevelta, odpotoval je pred meseci profesor J. W. Jenks na Kitajsko, da temeljito prouči denarne sisteme na Iztoku in izdela eventuelne reformne načrte. Jenks se je sedaj vrnil z parnikom "Mongolia" semkaj. Dokler ne iz-gotovi uradnega poročila, neče o svojem preiskovanju poročati, dejal je le toliko, da bode Kitajska v kratkem formelno sprejela zlato valuto, tako, da bode na istej višini, kakor so druga trgovska ljudstva. Vmestnem davčnem uradu so se včeraj sešli oni ubogi milijonarji, kateri še niso poravnali svojih davkov. Bilo je žalostno gledati, kako težavno so se ločili od svojega težko prisiuženega denarja. Tako se je morala železni-ena družba Central ločiti od $350,000. Vanderbilt od $400,000, j. j. Astor od $350,000, Groelett od $300,000 itd. Vsi skupaj so plačali le bornih 12 milijonov dolarjev. — Pri letošnjih volilnih reklamah ne bode vsestransko streljanje in prižiganje umetalnega ognja motilo idiličnega miru, kajti poslovodje obeh političnih strank sta sklenila. za letos streljanje opustiti. Bakljade in iluminacije se v mestu ne bodo vrš". le v največjo žalost izdelovalcev raket. Republikanci so prepričani, da bodo i brez ognja in bomb zmagali, dočim demokratje tudi vedo, da bod. tudL brez raket poraženi. — Policija je ovadila deset zidarjev, kteri so minolo nedeljo delali, policijsko sodišče je obsodilo vsacegn v plačilo denarne kazni v znesku po $5.00. Na jednej strtini preganja policija male grešnike, dočim čuva zopet na drugej strani nevarne roparje in tatove. — Pred vorkvillskim sodiščem sta bila včeraj Charles Drake j d njegov pes "Booze". Oba sta biki obdolže-na pijanosti. Gospod, kterega je tožila njegova soproga, je priznal, da je zajedno z psom pil čašico — ali pa več — žganja, toda pri tem se je izgovarjal, da je bil le njegov pes pijan. Gospodar in pes sta prenočila v ječi policijske postaje in ko je sodnik obsodil gospodarja v ječo za dobo mesca dni, naprosil ga je Drake, da mu dovoli vzeti psa seboj na otok. V to pa sodnik ni privolil, kajti kazenski zakonik ne določa kazni za pijane pse. — V povsem novej večernej toaleti napotil se je dijak farmacije, A. W. ITolse k nekej poročnej slavnosti. N:i potu je zašel v neko gostilno na 3. Ave., kjer so mu dali omotno pijačo. Tvn ga je kasneje nek policaj našel na ulici, je povsem drugače izgledal. Iz prejšnjega gentlemana, postal je pravi tramp, toda sodnik ga ni kaz noval. — Pri sodišču se je zagovarjal tudi znani igralec Byron Douglas, kterega toži njegova ločena soproga na plačilo dolžnih jej $925 alimentov. V ječi je prebil jedno noč, toda ta vloga mu n'. ugajala in je raje obljubil poplačati svoj dolg. — Sodnik Pool je včasih tudi dobre volje. Ko so mu včeraj dovedli kacih 20 pijancev, je vse oprostil in dejal: "Ako bi policija vršila svoje dolžnosti strogo po zakonu in ako bi bile gostilne zaprte, kakor zakon določa, potem bi ti ljudje ne imeli prilike opijaniti se. Radi tega so oproščeni." Ko se je neki pijanec opro-ščeval s tem, da je večerjal v nekem italijanskem restavrantu, kjer sc mu dali tudi močno vino, mu je svetoval sotrnik, ag^pritodnjič večerja "com-beef in cabbagre." NAZNANILO. Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburške parobrodne družbe iz Hamburga do New Yorka le $io. Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko. Za potnike, stanujoče na Hrvatskem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhelm II., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Brezna do New Yorka $19.45. Z reevarnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $16.80. Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45. Za potnike, stanujoče na Kranj-skem, v Istriji, Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, vel t a vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka S25.80. Z krasnimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45. MANJ BOLNIKOV. Boljše zdravstvene razmere v vojski. nasej Washington, 4. okt. Glavni vojaški zdravnik R. M. O'Reilly naznanja v svojem letnem poročilu, da se je splošno zdravstveno stanje v vojski tekom minolega leta izdatno poboljšalo in sicer vsled tega, ker je vlada iz-^ dala stroge sanitarne odredbe. Od vojakov, kteri službujejo na Filipinih postalo jih je 1074 za službo nesposobnih, dočim jih je tamkaj 271 umrlo. Tudi mrzlica se sedaj več tako ne pojavlja, kakor popreje, kajti vsled te bolezni so poslali domov le 56 mož, kteri so se pa kmolu zdravi vrnili. Pod imenom "beri-beri" poznana bolezen se je pojavila le med vojaki-FilipincL HIGGINOV ČASTNI DAN.^ Uradoma obveščen o imenovanju republikanskim kandidatom za newyorskega governer j a. a —o— Olean. N. Y., 5. nov. Republikanski odbor države New York je včera j uradoma obvestil g Montana in Utah za Roosevelta. Butte, Mont., 4. okt. Splošno se zatrjuje, da se bode prebivalstvo države Montane pri predsedniških volitvah izreklo za Roosevelta in da bo republikanec Joe M. Dixon izvoljen v kongres, med tem, ko je mogoče, da bode govsFjierjp-ffi -j7 ^P lien demokrat Jos. K. Toole, ker demokrate podpira milijonair Heinze, dočim je njegov tekmec Clark za Roosevelta. Salt Lake, Utah, 4. okt. Prvaki mormonske cerkve in vodje repuhli-' kancev so se zjedinili za Mr. Roosevelta, kajn le na ta način je Mormonskemu apostolu Reed Smothu zagotovljen sedež v zvezinem senatu. Najmanj 75% Mormoneev je sedaj zvestih republikancev, tako, da je tukaj pričakovati najmanj 5000 glasov republikanske večine. Generalni poštni ravnatelj Payne umrl.. Washington, 4. okt. Generalni poštni ravnatelj Henry C. Payne, kateri je že dalj časa bil bolan, je danes zjutrja. umrl. Člani njegove rodbine so bili zbrani ob njegovej smrt-* nej postelji. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editon Z M AGO SLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: F^ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Amerike . . . JJ.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta....... 2.50 " " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NAHODA" iihaja vsaki dan iz-Vzemši nedeij in praamkov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslov nika. - Dopisom in pošiljat vam naredite naslov: "Olas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefoni 3798 Cortland. Nr. Parker in republikanci. Mr. Parker, demokratični predsedniški kaiididat in njegovi pristaši, na-zivljajo vse dobrodelne naredbe re publikanske administracije "ekstra-vagantnim izdatkom." Pred vsem se pa demokratje jeze vsled povečanih izdatkov ogromno naraslega ameriškega ljudstva za vojno mornarico, vojsko in gradnjo Panamskega pre kopa. V minolem letu znašali so 6kupni izdatki za vojsko in mornarico, izimši pokojnine $217,000,000. Pokojnino radi tega ne omenjamo, ker je Mr. Parker izjavil, — naglašujoč, da je tozadevna Rooseveltova odredba "neustavna" — da, v slučaju, ako bode izvoljen, bode pokojnine črtal. Toda kako bode mogoče Parkerju sedanje naprave odpraviti, nam on ne pove. Bode li prepovedal gradnj.; Panamiskega prekopa, in za vedno vničil vsemu svetu koristno trgovsko Ali, ako primerjamo izdatke za dnjo Panamskega prekopa z onimi pokojnine starim vojakom — pomora naravno razpoditi tudi našo o vojsko, kakor tudi vojno mor-co. Mr. E. M. Shipard, kateri udi napada Rooseveltove "neopra vičene" izdatke, trdi, da nitS vojni >ddelek velja sedaj vsako leto $67, 00,000 ve?-, nego za Časa demokratič-ra predsednika Clevelauda, kar ve-tudi o oddelku za vojno morna neo. Opraviti imamo toraj s za $135, 000.000 povečanimi izdatki, ktere je ameriško ljudstvo radovoljno privolilo, dobro vedoS. da bodo našej eelo-knpnosti koristili z ozirom na ameriške koristi v inozemstvu. Toda Mr, er kljub temu izjavlja, da so to-cdatki "reekless extrava-waste." Bode li oil sedaj obljubil, da bode odslovil vso vojsko in mornarico. Ali bode zaprl par tisoč poštnih uradov in vse podurade v velicih mestih? Ali bode razveljavil vse določbe kterc čuvajo vladine gozde na za-poduf Ako zmaga republikanska strank"« z Mr. Rooseveltom na čelu, smatrala bode svojo izvolitev, da ni bila izvoljena, da vniči vse ono, kar je zgradila tekom zadnjih osmih let. Ona ne bode razpustila vojske niti mornarice pač pa bode nadaljevala z svojim dosedanjim potom in plačevala zaslu ženo pokojnino starim vojakom. Republikanci tudi ne bodo prenehali 7. gradnjo Panamskega prekopa, pač pa nadaljevali. Republikanska stranka bode i v nadalje skrbela za to, da bo ljudstvo med prvimi na svetu. Ako pa Mr. Parker in ž njim za-dno demokratična stranka, v res-i namerava vse napredno delova-ostaviti, dokazala bode volileem, da hoče hipoma obuditi zopet one [teti so bili mernci so pač dosegli tu pa tam — ker so bili v veliki večini — taktičniu vspeliov, ali zares znamenitega stra-tegičnega vspeha nobenega. A ti so odločilni, ker vojne se vodijo — kakor smo že povdr.rjali na tem mestu — za efekte med vojno, ali za začasno posest nekoliko kvadratnih kilometrov zemlje, ampak za končni izul. A ravno zadnji srditi boji pri Liao-yangu pričajo, kako je vsa ruska strategija urejena le z ozirom na končni izid in se nimalo ne meni zahopne efekte. Govoričenje o potrebi, da Rusi rešijo čast svojega orožja, je ni-čeva, prazna, neslana fraza, ki jo more napisati le fanatičen japonofil, kadar ne ve reči druzega na škodo Rusije. In da je bil pri Liaoyangu strategic-ni vspeh na strani Rusov, priznavajo Japonci sami s tem, da opravičujejo nove izgube s zatrjevanjem, da je bila ruska vojska veliko močne ja. To seveda ni res. Ali če bi bilo, bi mogli Rusi to le z veseljem pozdravljati. Japonci so spravili vse na bojišče, kar zna le rabiti in nositi orožje. Oni niso več v položaju Rusov, ki morejo množiti svojo vojsko. Če torej Japonci že danes niso več v večini v Mandžuriji, potem jim pa moramo dati že danes pisano črno na belem, kakova jim bode osoda. Te dni so širili nekateri japonofil-ski listi, da je car naložil Ivuropatki-nu, da mora zopet zavzeti Liaoyan?-. Ta vest je absurdna in ima znak neverjetnosti na čelu. In pa tendencije! S takimi vestmi hočejo japonofili vz bujati domnevanje, kakor da je car nezadovoljen z vojevanjem Kuropat-kiuovim. Kadar ne vedo japonofili govoriti druzega neugodnega, pa govore vsikdar o konfliktih v visokih ruskih krogih, katerih konfliktov seveda ni. Privoščajmo japonofilom to tolažbo: saj to Rusov nič ne boli. ZAHVALA. Dolžnost naju veže, da se tem potom najtopleje zahvaljujeva vsem darovalcem iz New Yorka in Brooklyna, za denarno podporo, katero sva nabrala za vstanovitev nove fare in pokopališča na Goričica pri Domžalah. Zahvaljujeva se tudi vsem onim darovalcem, ki so kaj k temu prispevali, dnsiravno niso naši domačini. Boi^ povrni in plati stotero! New York, dne 26. sept. 1904. Anton Pavli. Ivan Podboršek. Darovali so: Anton Pavli $C; Valentin in Polona Vavpotič $5; Ivan Podboršek, Antonija Štravs, Fr. Sak-ser, po $2; Ivana Lovše $1.50; Anton Burgar, Alojzij Češarek, Josip Pogačnik. Frank Starin, Vinko Ride1., Ivan Ribič, Nežika Vavpotič, Ivank \ Ilabjan, Pavla Habjan, Majk in Matilda Zobec, Marija Knaus, Marija Kovač, vsi po $1.00; Frank Tičar, Karol Pogačnik, Frank Peterka, Fr. Pengov, Josip Cvetkovič st., I. Cvet-kovič ml., J. Rems, Marija Guardia Miei Lovšin, Frančiška Gerčar, Ka tarina Zaje, Marija Marinšek, Frančiška Dolžan, Marija Hribar, Ivanka Lavrič, Ivanka Rihter, Ivanka Vavpotič, Nežika Habjan, Marija Habjan, Marija Cerar, Josipina Sedler, Alojzij Ausenik, J. Pleško, vsi po 50 centov; Ivan Bižal, M. Remšak, Ana Rojanc in Alojzij Andolšek, po 25 centov. ŽENSKA ČAST. Italijanska soproga rešila svojo čast z revolverjem. Dvaindvajset let stara žena, gospa Roza Depietro, h. št. 316 ist. 34. ulica v New Yorku, je včeraj dvakrat streljala na 351etneca Mihaela Rago, kateri je bil skoraj na mestu usmrten Ustrelila ga je, ker se drugače ni zamrla izogniti njegovej vsiljivosti. Prvič je vstrelila že v svojem stanovanju, v ktero je Rago prišel, ne da bi mu ona dovolila. Drugi strel, kateri je vsiljivca usmrtil, padel je v veži, v očigled stoterih ljudi, kteri so prihajali iz prevoznega parnika ob vznožju 34. ulice. Obe kroglji sta posadili Ragota v glavo, toda padel je še le pri drugem strelu. Par minut na t<> je Rago umrl. Gospa Depietro se ni branila, ko so jo aretirali. Odvedli so jo v polici f-sko postajo na iztočne j 35. ulici, za jedno z njenim 2 leta starim otrokom kterega je držala v naročju, ko je streljala na vsiljivca. Na postaji je bila povsem mirna, kajti ona je pre pričana, da je bila opravičena strelja ♦i. da se tako obrani napadalcu. Policijskemu naredniku je povedala, da jo je Rago skušal odtujiti in storiti nezvesto svojemu možu. Zaradi tega ga je vstrelila. Pri tem je končala: "Vstrelila sem ga v silobra nu in braniti se, ni zločin." KTJBZ. Za 100 kron avstr. veljav« treba ]• dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštanino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Slovensko katoliško Nesreča v rovu. Alt an t a, Ga., 4. okt. Iz Carte rs-ville, Ga., se poroča, da se je v nekem rovu vtrgala vspenjača. Sest delavcev je bilo usmrtenih. Prerijski požar. Norfolk, Nebr., 4. okt. Na indijanske j rezervaciji Rosebud je že vc-3 dni gorela prerija. Požar se je razširil od eountyja Tripp, vse do South Dakote. Sedaj je dež pogasil ogenj. Škoda je velika. Lov ns* dvojnega morilca. Hartford, Conn., 4. okt. V okolici Kast Glastonburga love farmerji in niiličarji dvojnega m~"MC*. John C Whipplsya, kteri je pred dvema tedni vstrelil svojega soseda James Star-merja in policaja Louisa Louksa, kateri ga je skušal aretirati. Whipple stanuje bedaj* v Inekej votlim ma Mount Hills, kjer so veliki gozdi. Do sedaj se jim Se ni posrečilo lopova Boji na polotoku Somali. Aden, Arabija, 4. okt. Neki glavar Somalcev je napadel z svojimi četami rod Ogolainov, od kterih so glavarjeve čete usmrtile 500 bojevnikov in vplenile veliko število velblodov in ovac. Nesreča na železnici. Dickinson, N. D., 4. okt. Blizo Bis-mareka, N, D., padel je železniški vlak raz tir. Tri osobe so bile usmr-tene, dočim je bilo več ranjenih. Razstrelba tovarne smodnika. Scranton, Pa., 4. okt. Včeraj po-poludne zletela je Dnpontova tovarna smodnika v Peckville v zrak. Dva delavca sta bila vsmrtena. Oba sta bila grozno razmesarjena in njuni trupli sta par sto yardov daleč odleteli. To je že tretja razstrelba imenovane to varne. Reka Rio Grande spremenila svoj tok. San Antonio, Texas, 4 okt. Iz Brownsville, Tex., se poroča, da teče sedaj Rio Grande del Norte po svojej strugi preko Arroyo, Colorado, kjer je tekla že pred leti. Ako ostane reka v svojej starej strugi, bodo imeli ta-mošnji prebivalci veliko škodo. Nova redilna rastlina. Neki učenjak, Baland po imenu, je nedavno opozoril francosko akademijo znanosti na novo in dragoceno redilno rastlino, ktero uživajo domačini v različnih krajih tropične Afrike in katero vživajo tudi v nekaki drugi obliki v Braziliji. Baland zatrjuje, da je ta edino, njemu doslej znano redilno sredstvo, ki ima v sebi vse človeškemu organizmu redilne snovi. Četudi je ta trditev pretirana, se vendar lahko posnema, da je ta rastlina za pri-kuho velike vrednosti. V surovem stanu ima ta rastlina okus boba, pripravlja se kakor ta, a ima kuhana okus pečenega kostanja. Prijatelj izza mladih let. Premožni Parižan Bidoire se je nekega večera s ženo vračal od gledališke predstave domov. V neki stranski ulici zastavi jima pot dolgin v razcapani obleki in z razmršenimi lasmi ter pokliče Be-doira po imenu. Ker se pa ta ni zmenil za to, vpraša ga tujec, ne pozna li vej svojega prijatelja Aleksandra. Še le sedaj je Bidoire bolj natančno pogledal capint in spoznal v njem svojega prijatelja izza mladih let. Peljal ga je v gostilno, da čnje njegove doživljaje. Komaj pa stopijo v lokal, že jih obkoli četa sumljivih gostov, ki so bili videti dobri znanci dolginovi. A tudi temu je kmalu izginil iz obraza izraz ponižnosti in grozeč je zahteval od prijatelja denarja in dragocenosti, kar jih je imela žena na sebi. Bidoire je zaklical na pomoč, a v tem hipu je že tudi padel nezavesten na tla, zadet od več trdih pesti, dočim je ženo nekdo sunil z nožem v hrbet. Drugi dan je pa našla policija obadva v stranski ulici mrtva in oropana. Zakaj imata julij in avgust po 31 dni? Mesee avgust, ki je sedaj S. mesec, je bil pri Rimljanih, ki so začeli leto s 1. mareem 6. mesec ali "sextilius". Ker pa je cesar Avgust v tem mesecu doživel več srečnih dogodkov, prekrstil je senat šesti mesec ter mu dal Avgustovo ime. Peti mesec — "quintilius" — so hvaležni Rimljani že poprej krstili po slavnem Juliju Cezarju. Ta mesec je imel 31 •liii, Avgustov pa samo 30. Ker pa se je senatu zdelo, da bi bilo za cesarja Avgusta poniževalno, ako bi imel mesee njegovega prednika več dni kot njegov mesec, naredili so tudi avgust na 31 dni, dan pa vzeli februarju. Euharski emir je, kakor poročajo iz Jalte, daroval 20,000 rubljev, dr se ustanovi tamkaj šola, ki se bode nazivala po prestolonasledniku Alc- kseju. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 8. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KAISER WILHELM DEE GROSSE odpluje dne 11. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik ROTTERDAM odpluje dne 12. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik na dva vijaka LA TOT7RAINE odpluje dne 13. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 15. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Nemški parnik GRAF WALDERSEE odpluje dne 15. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Hamburg. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 18. oktobra ob 11. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen. Vožne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni., kakor parobrodne družbe same. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: thres seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in pridni eden po Vas, to velja zelo malo in ja velike vrednosti. PRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. The Savings Fund & Loan Ass'n of Pittsburg, Pa. 417 Fourth Ave. Pittsburg. Potrjeni kapital $1,000.000.00. Pod nadzorstvom državnega blagajniškega oddelka. Posojilni blagajMi&ki •ddeUk. C. B. LAWT0N, predsednik. JAS. A. SMITH, poslovodja. Q= KJE JE EMIL HET.TVTTCH, v Ameriki je že nad 20 let, poslednja poročila so dobili njegovi sorodniki doma iz Clevelanda, O., in to pred par leti. Njegov brat bi rad zvedel, ali je še živ ali ne. Njegov naslov ali kako pojasnilo naj se blagovoli naznaniti: Vaclav Helmich, c. kr. poštar, Idrija, Kranjsko, Austria, ali "Glas Narodu." (5-7-10) ZASTONJ ! Da se naši občeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pas nam ni treba ničesar po šiljati, ker to je darilo. Kedat- zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja iivcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. O h ti mi priznanja. Vaš električni pas je toraj vse uSinil, kar ste mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111. Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo I Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: Jersey Specialty Co., 125 Cedar St., New York, N. Y. podp. društvo -D svete Barbare TJ ZA ZJEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvaniji. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZAIiAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZU ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, MONT., v CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni saloon, v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem MARTIN RAUH, Box 58, Chestnut, Park Co., Montana. j"GLA8 NARODA" prodaja 9* 1 wit it*vtft»: Antes BoWk, pooUvedi* w*-dražnie« Frank S t k i • t, 1771 St. Olair SU Cleveland, Obi«, John S net ari i«. 19011.0» - t*« BU Joiiet. HL Frank Qahrenja. SIS Pottm St.. JTehnvtown. Pa. Frank A. Baudek. Milwaukee. Wis. m v a zaslužene denarje je naj- lP7kn ^olje sigurno domu I 0»»l\U poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagiv 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da seno otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavii" 617 So. Center Ave., blizu 19. olice, kjer točim pristno uležan* „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, naj bolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igr&lnf miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve) vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodoSeU Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastili s svojim obiskom ! Mohor Mladic, 617 So. Center At^ blizo 19. ni. CHICAGO, 1LLENCI& *yss I ^ © jo da je največjp. nesreča v A- w\ (F^CL i »sierika za človeki — l>olo- I ® Li m C-'i v en. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne deia ne m ore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svo-> jim, dragim, kateri °.o ostali v starem kraju pomagati ? " Kadar.je c-lovelt l>ol;in — moro so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zlito roja i Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrneto na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. 0. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, kei njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte 1 Nekoliko najnovejših zahval skaterim* se naši rojaki zah~ valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor I V začetki moje bolezni hnt mras meje stresn, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge J roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso megli po-Revmatizem hi ma^at. FoU m se obrnem na Vas dr. a t bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- g««Ske l ozdravlena. vila in zdaj sem popolnome zdrav. Toraj se Vam srčno zahvnlim Opravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik nperve vrste in Vain ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skusefa: Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdraveL Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. 4.uton Staiiifel. Prof. Collins jamcM za popolno oz-dravljenjc vseh l>olesti: Kalcoi- l>olo^ti na plučah, prsih, želodcu, Čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prelilajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križa, zlato žilo (heineroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanie želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oolliii» je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 IV. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerib se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. On: Jnpslomka Intorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. -- , _ . .. . _,_£ £ jft* i LTRADHTKI: Predsednik: JOFK HABJAN, P. O. Box 803, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZ1N, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Bex 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: J08IP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P.'O. Box 114, Ereleth, Minn. POROTNI ODBOR: ITTTTAV.P. KLOBUČAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB EABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Bex 105«, Ely, Minn. Dopisi naj se blagoTotij* psiilj&ti a* L tajnika: Gee. L. Brsti ob, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne poailjatve naj s« peiiljaje blagajniku: Ivan Got že, P. O. Box 105, Ely, Minn., in pe avojeaa zastopniku. Društvene glasUs je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Fran Podgornik nmrl. Z Dnnaja je došla tužna vest, da so pokopali tanr. na centralnem pokopališču nadarjenega slovenskega časnikarja Frana Podgomika. — Fran Podgornik je naš rojak iz Čepovana. Za Tonklijeve dobe je Ibil par Het tucft itredn'ik "Soče". Že takrat je kazal neko samostojno stmjo, ki takratnim voditeljem ni ugajala, ter je vsled tega izstopil iz uredništva. Ta samostojn -., struja se je kazala potem v glavnem v vsem njegovem časnikarskem delovanji!. Reči pa se mora, da je prevevalo njegovo delovanje na časni karskem polju plemenito domoljubje in mu je narekavalo članke veliko slovansko srce. Čeprav je bil včasih sko-ro nerazumljiv ter je morda prema'o vpošteval dejanjske razmere. Njegov "Slov. svet" in njegova 'Slav. Echo* sta znana, kakor so znani sploh njegovi nazori, saj spada Podgornik v novejšo dobo našega političnega življenja. Na v^ak način pa se mora reči da je bil Podgornik markantna pri kazen v naši javnosti ter ima v mnogoterem pogledu zasluge, ker se je večkrat prav po njegovi inicijativi začelo marsikatero vprašanje stvar-neje razpravljati. Pf Tgornik je bil poročen z Ločilo Tolomejevo, umetnico na klavirju. Zapušča vdovo s štirimi otroki. Bolehal je že dlje časa, slednj iskal zdravja v Rudolfovi bolnišnici na Dunaju v ITI. okr., kjer ga je do hitela smrt. Najtežji zvon na Slovenskem s 118 centi ima Gospa sveta na Koroškem a na Kranjskem se odlikuje sedaj največjim zvonom župna cerkev Marije Device v Polju poleg Ljubljani: Velik zvon ljubljanske stolne cerkve cenijo le na 61 starih centov. Glasbeni dom zgradijo v Postojni za tamkajšnji salonski orkester it mešani pevski zbor. Načrt je napravljen in konstituiral se je konsorcij 1 to svrho. Tovarna ilirskih testenin v Ilirski Bistrici bode kmalo pod streho. V trgovini že težko pričakujejo si o več ih testenin skin izdelkov tvrdke Žnider-šič & Valenčič. Ceno medu so letos kranjski čebelarji določili na 72 stotink za kilo gram. Ajda obeta na Gorenjskem in ljubljanski okolici bogat pridelek. PRIMORSKE NOVICE. V Opatiji je bilo od 1 sept. 1004 do vštetega 14. sept. 1599 osob. Od 8. sept. do vštetega 14. sept. je prišlo na novo 852 osob. Dne 14. sept. je bilo navzočih 1673 osob. Nesreča pri delu. — 281etnega Jos. Calaseija iz Italije, delavca pri železnici v Kanalu, je zadel velik kamen v glavo in v hrbet, ko je eksplodirali mina. Delavec je težko ranjen. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Utonil je ▼ Soči 30letni Jak. Stirel s Češkega, usluJ.ben pri železniškem podjetništvu v Solkanu. Malo višje, kjer m zabili kole v vodo v svrho gradnje velikega mostu, je napravljena vrv tez Sočo, katera drži po drugi vrvi čoln, da se prepeljavajo delavci čez Sočo. Ko se je peljal omenjeni Stirel v soboto popoludne čez vodo. se je zvezna vrv pretrgala, voznik domačin, Toni, vulgo Kopač, je znal plavati ter priplaval do brega, dočim je onega trrjcs triala voda s seboj. Ko ga je prinesla do omenjenih kolov, se je oprijel jednega in klical na pomoč. Ali pomagati mu niso mogli tako h;. tro, ker ni bilo ljudij blizu in ker je voda tam silno deroča. Omagal je hi- tro in izginil v vodi. Truplo so po tegnili na suho v Stračicah. Iredenta. Uradna "Triester Zei-tung" je priobčila dne 17. septembra oster Članek o iredenti v naših deželah. V članku se konšatuje, da vse asopisje v Italiji, z malimi izjemam-, je barvano iredentistično, potem slika znane dogodke lani v Vidmu in 'edadu, ktere smo tudi mi točno opi-ali. Iredentistične demonstracije povodom kolisarskega meetinga 15. in 16. avgusta letos, povodom navzoeno-ti laškega kralja in kraljice in povodom kongresa dijaške zveze <£Corda Fratres". Pri obhodih so nosili oko-lu zastave neodrešenih dežel, pred. kraljem se je zastava Trsta dvignila in povesila s klici: Viva il Re. Na zborovanju društva 'Dante Alighieri' ani v Vidmu je imel celo laški nauč-ni minister iredentistični govor. Vsi laški listi pa so prinašali takrat govor Garibaldijev, ki se je povspel celo lo te trditve, da ko pride čez leto dri Videm, se bode obhajala rešitev rodnih bratov onstran meje. Dočim pa so nosili javno okolu v črno ovit.1 zastave Trsta, Tridenta, Gorice, Istre in Dalmacije, so v Benetkah in v Rimu javno zažgali avstrijske zastave. Posebno moč ima iredenta »rganizaciji društev, katerih je 74. ' Assoeiazione patria pro Trento e Trieste" v Milanu ima več nego 100 filijalk, na Čelu je Ricciotti Garibaldi. Bombe, ktere so našli v Trstu, so prišle iz Milana ter stojijo v zvezi z ire-dentističnimi krogi v Milanu, Benetkah in Vidmu. Mnogo Tržačanov je zbežalo v Italijo, ker se ne čutijo več varne pred sodnijo v Avstriji. Vsako leto pride za dan 18. avgusta v Trst mnogo iredentističnili proklamaeij. Mi to beležimo radi tega, ker doslej nismo čitali takih rečij po uradnih listih! RAZNOTEROSTI. Palica na Angleškem. V Času, ko je s carskim ukazom odpravljena na Ruskem telesna kazen, je zelo zanimivo vedeti, da še obstoji na Angle-žkem telesna kazen, o čemer svedoči uradno izvestje angležkega ministra ki dokazuje, da je bilo leta 1903 šestnajst osob bicanih s šibami. Število uadrcev je znašalo med 6 in 24, starost kaznjencev med 16 in 30 let. An-gležki listi trdijo, da vpljiva to sredstvo vspešno, ker izvestje ne navaja ni zednega slučaja, da bi se tak kaznjenec zopet pregrešil. Brata umrla v jedni in isti uri. Iz Velikega Bečkereka poročajo, da je v občini Salturnu umrl ob 5. uri popoludne ondotni posestnik Anton Rem-sig, star 74 let. Eno uro po njegovi smrti je prišla iz Gilada brzojavka, da je r3 letni brat Antonov, Josip Ilemsig, ki je bival v Jiladu, pravkar ob 5. uri popoludne umrl. Brata sta torej umrla v eni in isti uri. Značilno je, da je Anton Remsing malo pred smrtjo rekel svojim sorodnikom, ki so stali okoli njegove smrtne postelje, da je ravnokar sanjal od svojega brata, da sta oba istočasno umrla te1" bila eden poleg druzega položena na mrtvaški oder. Mali junak. Vojni dopisnik lista "Vostočnja Obosrenje" poroča o junaškem činu trinajstletnega ruskega dečka Nikolaja Lujev. Malega junaka je posinovil ruski poročnik, ki pa je izgubil življenje na "Petropavlov sku". Sedaj se pa mali deček sam udeležuje vojske. Zaslužil si je za svoje Čine že dva križca Jurjevcga reda, sedaj ga pa čaka za nov junaški čin že tretji. Prinesel je namreč Port Arthurja v ruski tabor poročilo generala Stoesselja. — Dogodki, ki jih je doživel na tej poti skozi japonski tabor, so kar romantični. Dvakrat se mu je posrečil poskus brez nezgode, tretjič so ga pa vjeli Japonci Toda, ker je še mlad, ga niso strogo stražili in to okolnost je porabil te ■ ušel Japoncem. Ti so sicer zapazili njegov beg ter streljali za njim, toda on jim je, ne zmeneč se za dobljeno rano, ušel, ter srečno došel tja, kamor je bil namenjen, v rusko taborišče. Iz Belgrada poročajo, da je v Srbiji sedaj na dnevnem redu vprašanje radi novih topov. Ko se je tukaj izvedelo, da sta Romunija in Bolgarija naroČile nove topove, so začel' merodajni krogi tudi tukaj premi šljevati, k oko bi spo polnili srbsko topništvo. Za to vprašanje se zan-ma sam kralj Peter, vzlasti pa prestolonaslednik Jurij. Na vojnem minister stvu se. pa nahajajo pred alternativo. Najceneje bi bilor ako bi dali prede lati sedanje topove sistema Debangs v brzostrelne topove, kar bi izvršila tovarna v St. Chamondu in bi stali j kupno 6 milijonov frankov. Mnogo kompetentnih osob je pa proti temu, da bi se dalo popraviti stare topove desnica je, da s 6 milijon: bi se 7.1 moglo nabaviti le 80 novih brzostrel-nih topov, dočim se zamore z istim stroškom spremeniti 4krat toliko sta-r"'1 topov v brzostrelne. Vprašanje glede topov še ni rešeno, a ne more se rešiti več dolgo odlašati. Vsa. stvar je odvisna tudi od novega posojila, k^ ga najine Srbija. Novo posojilo ima v prvi vrsti služiti za gradnjo novih železnic, a porabi se tudi za spopol-nenje topništva. Sicer ima vlada š na razpolaganje 12 milijonov dinarjev domače hipotekame banke, ktere je skupščina določila za gradnjo novih železnic. Te milijone lahko sedaj vlada porabi v druge svrhe, ako dobi v inozemstvu večje posojilo. Nesrečno smrt je storil kmet Jakob Didovič v Smokvici na Korčuli. Zjutraj se je odpravljal z oslom v vinograd na trgatev, kar se je osel spla-šil ter pri tem z vrvjoovil kmeta, da je padel na tla. Potem ga je vlekel [ kakih 150 m daleč po kamenju. Nesrečni Didovič je na dobljenih ranah kmalo na to umrl. Iredenta proti Nemčiji. "Times" priobčil je pismo izvrševal nega odbor?, narodne zveze "neodrešene Italije" Pismo je v imenu izvrševalnega odbora podpisal Italijan z neitalijan skim imenom Liebman. (Gotovo Žid') V pismu "kar mrgoli napadov na Avstrijo, a končno napada tudi Nemčijo in pravi: spoznali smo namene, ki jih ima Nemčija s Trstom, a uprli se bo-demo, da jih preprečimo. Najhujši italijanski nasprotnik ni Avstrija, marveč Nemčija. Nemčija tudi sili Avstrijo na Balkan, ko zahtevajo ita lijanske in angležke koristi samostojnost balkanskih narodov. Največja tovarna za tobak na svetu je v mestu Lille ter je lastnina francoske države. V tej tovarni se dela na leto do 50,000 tonelat raznegM tobaka, kakor smodk, cigaret, tobaka v omotih itd. — Tobaka porabi Nemec na leto povprečno 1369, Holandec h Belgijec 963, Anglež le 680 gramov Mošeja v Londonu. Kakor poročajo dobi London v kratkem mošejo in je neki turški paša že naročil načrte za krasno mošejo, zadosti obsežno z 2000 londonskih mohamedancev. Posebno karakterističen bo za poslopje vitki minaret, ki bo z njega vabil muezin vernike k molitvi. Načrte pošljejo sultanu v Carigrad, da jih odobri. Spoštovanje debelih. Pri nas je de belost pri človeku znamenje dobrega in brezskrbnega življenja, kakoršno imajo n. pr. prebivalci raznih farov žev, — pri raznih narodih pa se je debelost visoko spoštuje ter si ljudje na vse načine prizadevajo, da po stanejo debeli, ker je to znamenje od ličnosti. Debelost je pri raznih črr.ih plemenih v Afriki znamenje oblaki pri poglavarjih in njihovih rodbinah ter se s tem odlikujejo od navadnega ljudstva. Isti običaj velja v Polinr ziji in sosednjih otokih. Debeli mi sijonarji si pridobe pri njih lahko ugled in poslušnost. V Indiji je debelost neobhodno potrebna vsaki ženski ki hoče veljati za lepo. V indijski!, svetih knjigah pravila za izbiranje žene, pa se med drugimi lastnostmi udi zahteva, da mora biti hoja izvo-•jenke podobna hoji mlalega slona, za kar je vsekakor treba precejšnja lebelost. V južni Afriki si domačini sploh izbirajo za poglavarja najdebe-lejšega med seboj. Posebno slaven postane, ako je debeleji kot je vhod v navadne koče domačinov. V državi Kongo je debelost privilegij poglavarja ter se pri podložnih strogo kaznuje. Neki Anglež pripoveduje, da so žene slavnega vladarja v Mavoru skoraj širše kot visoke ter so podobne kockam. Poskrile so se jim v masti oči in poteze lica in telesa, ali ravno to je, kar se vladarju dopade. Glavno sredstvo, da se doseže taka debelost, je mleko. Koreanski pregovori. Malo papri kovo zrno je ostrejše kot veliko. — Iz mnogih praškov lahko nastane hrib. — Vsak ima svoja očala. — Vse nevarnosti izidejo pri ustih, vse bolezni dohajajo v telo skozi usta. — Neužitni sad je videti čestokrat lep. — Bivši vladar je vedno dober. — S prazno posodo se mora ravnati kakor če bi bila polna; lahko delo se mora opravljati, kakor če bi bilo težko, — Mož, ki je sit suhega riža zametu je celo medeno potico. Kretanje parnikoy. V New York so dospeli: Kaiser Wilhelm der Grosse 4. okt. iz Bremena z 1391 potniki. Anehoria 4. okt. iz Glasgowa. Dospeti imajo: Giulia iz Trsta. Princess Irene iz Genove. Majestic iz Liverpool a. Graf Waldersee iz Hamburga. Bordeau iz Havre. Albano iz Hamburga. La Touraine iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. Hamburg iz Hamburga. Columbia iz Glasgowa. Germanic iz Southamptona. Ryndam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Koenig Albert iz Bremena. Finland iz Antwerpena. Odpluli se: Baltic 5. okt. v Liverpool. Odpluli bode: La Savoie 6. okt. v Havre. Friedrich der Grosse 8. okt. v Bremen. Campania 8. okt. v Liverpool. Princess Irene 8. okt. v Genovo. Pretoria 8. okt. v Hamburg. Philadelphia S. okt. v Southampton. Zeeland 8. okt. v Antwerpen. Anehoria 8. okt. v Glasgow. Kaiser Wilhelm der Grosse 11. okt. \ Bremen. Rotterdam 12. okt. v Rotterdam. Majestic 12. okt. v Liverpool. Hamburg 13. okt. v Homburg. Bremen 13. okt. v Bremen. La Touraine 13. okt. v Havre. Cedric 14. okt. v Liverpool. Graf Waldersee 15. okt. v Hamburg Finland 15. okt. v Antwerpen. Hohenzollern 15. okt. v Genovo. Germanic 15. okt. v Liverpool. Etruria 15. okt. v Liverpool. Columbia 15. okt. v Glasgow. Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bade «zdr~Til vsrko bolezen, kajti ni jede*! zdravnik ne more bitrstro-kovnjak za vse bolezni. O tem dejstvu je vsak razumen člove1- prepričan. VeČ bole- : je, ktere mora .ravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti vsako bolezen, je to nespametnost. Po vseh velicih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnj ak. Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazu-jočase praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, katera jih tlači. Universal Medical Institute nika-špecialista in Vam naznani: Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. — Ako so drugi Rojakom v Pittsburgu, Pa., in oko lici naznanjam, da je za ondi moj zastopnik Mr. F. M. Schlander, 5102 Buttler St. — Dotičnik je z menoj \ zvezi; je pooblaščen za pobiranje na ročnine, prodajo knjig itd. ter ga to plo priporočam. Fr. Sakser zdravniki proglasili Vašo bolezen za enozdravljivo. — ako ao Vam nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in Vam kljub temu niso po- vrnili drageeenega zdravja. Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Yaio bolezen odkritosrčno in brez sramovanja, tako natančno, h«\kor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bod. zdravniška konferenca preiskala in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujete, uvidel, da Vas zamora ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjad. držav, Canade ali Mehike. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vr.m bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi več taeih. ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj ^poznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pomočjo kterih se oslabele osobe krepe, onranizmu (ži\otnej sestavi) podeli se nova meč, suhi S3 odebele, debeli so osuse, preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine. Rentgenovi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost Človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega Vas lahko ozdravimo, ako imate: REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOŽO. — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. —AKO ZGU BITE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE. — SPOLSKE BOLEZNI. — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU. — AKO STE NERVOZNI. — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE, — NE ČUTITE. - AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd. Ali ako imate katerokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vambodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosite zaman drazega denarja. Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen. Tu Vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 WEST.29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. ure dep. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. are predpoludne. =£7 =DQ= Frank Sakser"* 109 Greenwich Street, New York USTANOVLJENO LETA 1893. USTANOVLJENO LETA 1893. O DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. Milijone kron pošljem vsako leto Sloven-cem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti I Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron za $20.50 in IS centov poštarlne, bodisi da kdo pošlje 85 ali $500. n i nADTlAHMC ¥ ICTl/'C prodajam po izvirnih cenah in potnikom koll-PAKU t>KUUiN C LIS 1 IvE kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj _____________ mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v' New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov In prihrani dolarje. To je zel& važno! Z veleštovanjem frank: sakser, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IV. Y. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 3795 Cortlandt Telefon: 3795 Cortlandt • M - -»;' -. ^-M - --j- . ... Kilko Vogrio. Novoia. Spisal dr. Stejim. (^•Ije.) "Malo je manjkalo, da bi ne bil prišel", rekel je naposled. "A opustil .sem rajši več važnih pisanj, da bi se le mo^el nocojšnjega večera v tej gostoljubnej hiši udeležiti." Tem besedam so vsi verjeli, če so bile tudi prazen izgovor. Resnice je bilo le tolike na tem, da je bil Vogrin danes predpoldnem prejel eno pismo. Vsled tega pa je že mislil v istini odpisati gospe Skenovskej, da ne pride v gosti, kar bi bilo seveda boljše zanj, a ni se mogel vzdržati. Njegov notranji čut ga je gnal, njegova goreča ljubezen do Olge silila ga je na vso moč, da se poslovi od svoje prijateljice. Povedati jej hoče, da je dobil danes od grofa Konarske ga poročilo, da so mu na Dunaji njegovo prošnjo — odbili. Naravno je toraj, da ie bil Vogrin celi dan ves potrt in otožen. Kaj hoče zdaj početi, ko se mu je porušil zadnji in edini steber, na kterega je zi dal zlate gradote svoje sreče T Kaj mu hasni ljubezen, kaj ljubeče srce, ako ne more uresničiti svojih želj, ako ne more stopiti pred Olginega očeta ter ga prositi njene roke t — On je uničen, je brez upa in pomoči! Tak žalosten položaj ni seveda vabil Vogrina, da bi Šel v veselo družbo, in to k Skenovskim, od kterih se mora nocoj posloviti za vseloj. A vendar ee je odločil, pogumno prenašati nemilo osodo in zatajevati v druščini svoj notranji boj. Nocojšnja družba pri Skenovskih bila je celo majhna. Obstajala je z domačimi vred le iz Šest osob, a zabave bilo je mnogo. Ni se poznalo, da bi vladale hude slutnje in temne misli v pojedincih našega omizja. Izmed vseh je le Vogrin kazal neki notranji nemir, a tudi tega je izgubil, ko ic zlato avstrijansko vince razvedrilo gostom glave. Tudi Olga se je dobro premagovala in še precej rada govorila, a v svojih pogovoriL kazala je veliko resignacijo, trdč, da je nič prav ne zanima. Mnogo se je nocoj ugibalo o bero-linskem kongresu in o zasedanji Bosne; kajti tedaj, dne 30. junija, bilo je že znano, da je prejela avstrijska država mandat, zasesti Bosno in Her cegovino. Prva mobilizacija bila se je že pred 14 dnevi razglasila, in jeden del voj ske stal je ž^ na nogah. Celo narav no je tedaj, da so govorili nocoj v našej družbi o vojski, saj sta bila dva častnika, Robert in Vogrin, nav zoča. Čudno nasprotje si pa mogel opazovati v teh pogovorih. Nadporočnik baron Benda, ki se je sicer vedn^ s svojo hrabrostjo ponašal, ni ni? kaj kazal, da bi sedaj rad imel vojsko. A to lahko vsak razume, kdor pomisli, da se je Robert ravno ženil. Najbolj ga je bilo skrb, da se poroči z Olgo v jesen, sicer je izgubljeno njegovo posestvo! "Ni se nam bati, da bi imeli kakšne težave v Bosni in Hercegovini", trdil je Robert. "Gospod minister Aadrdssy pozna dobro ondotne razmere. Z eno kom^anijo in enim eska-dronom pomirimo celo Bosno. Bos njaki so preveliki strahopetci, da bi se drznoli kaj resnega početi prot! našim vojakom. Sicer pa bode naj boljše, da mi vso druhal v teh deželah pobijemo; potem bode mir. Vse to pa že tudi lahko ta vojska stori, ki je po prve j mobilizaciji na nogah, in jaz sem celo prepričan, da zdaj nobenega vojaka več ne pokličejo v vojsko." "Jaz bi prav rad vojsko imel", odvrne nato rezervni častnik Vogrin. "Zdaj še imam nekaj časa služiti in rad bi skusil, kako je kaj tam, kjer puške pokajo in boben poje." "To ni lepo, gospod doktor", pristavi gospa Skenovska, "da po krvi in krogijah hrepeip^p. Ali bi Vam ne bilo težko ločiti se o J svojih?" "Zakaj, milostljiva gospa t" vpraša Vogrin. "Svojej materi itak ne morem pomagati, drugih ljudij pa nimam, ki bi me pogrešali! Jaz ne iz gubim hiČesa, ako že danes stopim na krvavo bojišče. Boljše gotova smrt, kakor tako — negotovo — življenje!" Pri teh besedah pa pogleda Vogrin Olgo, zakaj le ona je mogla razumeti njih pomen. A Robert post an o hipoma bled; srce mu je utripalo samega strahu, da je menda Vogrin že zvedel za zločinsko namero — njegovega sluge. "Prav imate, gospod doktor", iz pregovori zdaj Olga. "Ko bi bila jaz možki in vojak, pozdravila bi tudi z veseljem vojaške trombe glas in ne trepetala bi pred švigajoČimi krog-ljami. Boljša je plemenita, junaška smrt na krvavih poljanah, kakor v leskečih dvoranah mestnih — nesrečno življenje!" Olgine besede so zbodle Roberta globoko v 3rce. On je dobro vedel, kaj je hotela deklica izreči s tem. A čutila, kaj prav za prav one izražajo, in razumevala sta jih le Vogrin in Olga sama. V takih pogovorih je čas hitro pretekel. Ura je že bila nad jednajst. Družba se poslovi. Dr. Sirnik in baron Robert gresta svoja pota. Vogrina pa spremljata — Rihard in Olga skozi vrt v gozdič, kjer je bil njegov čoln priklenen. Olga še poprosi mater, naj jej dovoli, da se z Rihardom malo po vrtu izprehodi, češ, da še ni bila danes na prostem. Mati jej prošnjo usliši, ve-doč, da deklici Čisti zrak le koristi V živahnem pogovoru stopajo Olga, Rihard in Vogrin ob jezeru, kar se zasliši, kakor da bi bil nekdo skozi prste zažvižgal. Vsi postanejo, a div-na tihota vlada 7.opet kakor prej v nočnej naravi. Le zdaj pa zdaj plju-skne mali valček ob kamen ali drev-uo koreninico na obrežji. "Mene bi bilo strah, gospod doktor, ko bi se morala zdaj sama kakor Vi peljati prek jezera", začenja Olga. "Vi se ne smete nocoj vozit i dporoča John Gk>lob, 803 Brftte SU JftlK LHL Math. Grahek, 1201—1203 Oor. Masa in BantaPee Av«., PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog« pcerita Map in železnine; v zalogi ima tudi Tri-nerjevo grenko vino. ' Pošiljam denatje v star« domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser* jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. Q8AHEK, lastnik Lepo urejena SLOVENSKA GOSTILNA ▼ Ely. Minn., v kteri redno točim Izvrstno plrt, fino vina in whiskey, prodajam tudi domafie in importi rane smod-ke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje t staro domovino in aera v zvezi u g. Fr. Sakser-jem v New Torku: rojake tudi rad postrešem r družin zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo leli koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z velefttovanjem ' TTA* 60TŽK. Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. JM potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanja pripravljen. • ^ 3 .ij 14 Rojaki, podpirajte rojaka I Podpisani priporočam svojo dobro srejest GOSTILNO, ▼ ktere} točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE 3MODKE in LIKERJE. Prt meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., U Telefon št. 59L GEORGE L BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje' raznega no-tarekega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva {bonde), polnomoči (Vollmacht) 1 in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavaroval-(J nino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. trebuje kak svet, naj i geslo toraj bodit »voji k svojim! _Marti« Muhič, >-»&. Podpisani naznanjam rojakom Sls-vencem in brat«at Hrvatom, da sem odprl ' j HOV SALOON, jl4il So. isti St., OMAHA, NI®S., I v kterom točim vedno sveže svetovno-| znamenito ANHAEXJSER k BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice, j T obilen »hišk so »riperoča JOSIP B. PEJSDTRTZ. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka^ Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New T ork in sicer na istej postaji. Vožnia do New Yorka traja manj nct?o tii dni; prihod ▼ New York pc dacva. Oglasite se = C.M.C0X ^ C. POST, Ass't Ticket AfSeJ, JJy Ticket AZect, 313 N. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, Segar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. Šcli ■ ■