/	'■—
THOUGHTS - LETO 3 2
MAREC 19 8 3
misli
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni ni vključena!
(THOUGHTS) Religlous and Cultural Monthly in Slovenian language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji +
Ustanovljen ( Est.) leta 1952 +
Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji +
Urejuje in upravlja (Editor and Manager)
FR. BASIL A. VALENTINE,
O. F. M.,
Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787
Rokop.j- ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec +
Stava (Setting): MISLI,
19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 +
Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunsvvick, Vic. Tel.: 380 6110
SLIKA naslovne strani: Prijazna Planina pod Golico, ki privablja mnoge s svojo velikonočno obleko narcis.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART 1. and PART II.) — C ena prvega dela 7,— dol., drugega dela pa 8.50 dol.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SL0VENSK0-ANGLEŠK1 SLOVAR v eni knjigi (Komac - Škerlj), žepna izdaja, je pošel in čakamo nove dobave.
ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. -Obsežno delo dr. J. Kolariča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,— dol. (Posamezne knjige: prva 7.—, druga 9,— in tretja 28,— dol.)
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in povojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10,— dol.
VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimiva najnovejša knjiga izdana v slovenskem zdomstvu. Napisal misijonar Andrej Prebil. — Cena vezani knjigi 13,— dol., broširani pa 10,— dol.
ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ — Spisal Franc Bflkvič. Cena 6,— dol. ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauserja. Cena 5,— dol. MATI. DOMOVINA, BOG - Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2.-- dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2,- dol.
PERO IN ČAS I,— Izbor iz pisanja Mirka Javornika od 1927 do 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,- dol.
NAŠ IN MOJ ČAS —Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal filozof Vinko Brumen v Argentini. Cena vezani knjigi 13,— dol., broširani pa 10,— dol.
ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA - Strani 280. Cena vezani knjigi 16,- dol., broširani 13,— dol.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjava prič o teharskih dogodkih po vojni v letu 1945. — Cena 2,— dol.
V	ROGU LEŽIMO POBITI - Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po vojni v letu 1945. — Cena 2,— dol.
(Dalje na notranjih zadnjih platnicah!)
UPAM, da Vas bodo te velikonočne MISLI obiskale že pred prazniki in pO svoje pripomogle k lepšemu praznovanje velike noči. Sicer je res: bolje kasno kot nikoli. Vendar sem vesel, če izdajanje lista ne zastaja. Upam, da bom s prihodnjo številko že skoraj na tekočem. Žal je urejevanje in upravljanje mesečnika le enO izmed mojih skrbi in marsikatero drugo delo mora imeti celo prednost. Potrpljenje z obeh strani, pa bomo ostali prijatelji!
Knjiga naročnikov, ki sem jo ob prejemu uredništva dobil od prejšnjega urednika o. Bernarda, je polna in je ob dodajanju novih imen v teku let (1972 - 82i postala nepregledna. Zdaj prepisujem imena v novo. ki bo spet za deset let. Z zadovoljstvom pri tem ugotavljam, da smo v teku lanskega leta vpisali šestdeset novih naročnikov, letos pa že tudi trinajst. Seveda jih je nekaj tudi odpadlo (smrt, odhod iz Avstralije, pozaba spremembe naslova ob selitvi. . .), a v številu ni primerjave. Le tako naprej! Vsi se potrudimo pri nabiranju novih, da s tem podaljšujemo MISLIM življenje! — Manj vesel sem tistih, ki list prejemajo, pa se zmenijo za naročnino. Še tu jih resno prosim, naj poravnajo svoj dolg!
— Urednik in upravnik
bp
Umisli
ij ^
človeške
~r\	...
LETNIK 32
ŠT. 3
MAREC 1983
VSEBINA + Velikonočna skrivnost — NadSkof Šuštar — stran 33 + Velika not — pesem — Silvin Sardenko — stran 34 + Velikonočni spomini — Milka Hartman v Nedelji — stran 35 + Slovenija se ne neha na državnih mejah — Intervju z nadškofom po vrnitvi — stran 36 + Veselo jutro — črtica — Dr. Jože Krivec — stran 39 + Velikonočni pirhi — Milena Merlak — stran 40 + Pred sto leti se je rodil Skof Rožman — Po J. A. — stran 41 + Kristus je vstal! — Škof Rožman — stran 42 + Pismo iz Trsta — Tržaški Slovenec v Kat. Glasu — stran 43 + P. Bazilij tipka ... — stran 44 + Izpod Triglava — stran 46 + Božja beseda — Vstal je! — mr — stran 48 + Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 50 + Pesem dveh src —roman — Florence L. Barclay — stran 52 + Na5e nabirke — stran 52 + Doživeti vstajenje se pravi ... — stran 54 + Adelaidski odmevi — P. Janez in P. Ciril — stran 55 + SLS ob jubileju — deklaracija — stran 57 + Z vseh vetrov — stran 58 + Kotiček naših mladih — stran 60 + Križem avstralske Slovenije — stran 61 +
Velikonočna skrivnost
ŠE NAM' ZVENE v ušesih tople očetovske besede, kijih Je pri številnih srečanjih govoril avstralskim rojakom ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Pustimo 17111, da nam spregovori tudi v tem velikonočnem uvodniku. Tole so njegove misli, ki naj nam pomagajo lepi e razumeti Velikonočne praznike:
“Velikonočna skrivnost” pravi Cerkev temu, kar vsako 1eto obhajamo in doživljamo v velikem tednu in na veliko n°č. Zgodovinski dogodki Kristusovega trpljenja, smrti in Vstajenja, ki se jih spominjamo, so notranja celota. Tudi v °t>hajanju velikonočne skrivnosti ne smemo ločevati posa-rrieznih delov. Nenehno smo v nevarnosti, da jih trgamo iz Celote ter jih jemljemo posamič in le same zase: navdušenje Množic na cvetno nedeljo brez velikega petka, slovo pri Zadnji večerji brez izdaje in trpljenja, kriz in grob brez vsta-]c‘nja, vstajenje brez križevega pota in smrti na križu. Člo-Ve*ko je to razumljivo; na Kristusovi poslednji poti je nam-rcČ toliko nasprotij, da jih težko sprejmemo kot celoto.
Toda prav v tem je velikonočna skrivnost. Po človeško §}edano je sicer pot od navdušenja množic v nasprotovanje 171 sovraštvo, v izdajo in obsodbo na križ — pot v smrt in ne v življenje. Božja moč pa se kaže v tem, da je ravno ta pot vr«a postala pot v novo življenje. Kristus je s smrtjo na ruu premagal smrt in strl njeno moč.
Velikonočna skrivnost kot pot v Življenje pa je še veliko Sloblja. Kristusova smrt in njegovo vstajenje je naše odreše-n,le’ ie naša pot v življenje in tudi naša sedanja resničnost.
0 kristjani obhajamo velikonočno skrivnost, sc ne spomi-n]arno le zgodovinskih dogodkov. V velikem tednu se ne
NAJ BI VELIKONOČNA. SKRIVNOST NAPOLNILA SRCA DOBROTNIKOV, NAROČNIKOV,
BRALCEV, SODELAVCEV IN PRIJATELJEV Z RADOSTJO IN BOŽJIM MIROM -
TO VAM ŽELI UREDNIŠTVO IN UPRAVA MISLI, VAŠI DUHOVNIKI, VAŠE SESTRE IN POSINOVLJENI MISIJONARJI
.J
VELIKA
NOČ
Daleč grem po beli poti: velikonočnim zvonovom naproti. Kadar jih srečam, zazvonijo tisto nebeško melodijo,
da korak obstane in srce se zgane v zamaknjenju.
Himno slišim. Čudotvoren glas! Bratje, greste? Pojdimo skoz vas! Od zelenih vej pod zeleni krov zadehtelo bo po njej.
To je praznik praznikov: ALELUJA!
Na večer se zlije v lep nasmeh. Videli ga boste v vseh očeh.
Od pisanih cvetov do pisanih košar zablesti skrivnosten žar.
To je praznik praznikov:
ALELUJA!
Noč spočne in nam rodi Pomlad. Angel pahne kamen z grobnih vrat. Iz blaženih gomil do blaženih duhov dviga se mogočnih kril.
To je praznik praznikov:
ALELUJA!
SILVIN SARDENKO
zbiramo le k spominskim slovesnostim. V veri smo prepričani, da je izdani, na smrt obsojeni in križani Kristus vstal od mrtvih in živi. Ne samo na Očetovi desnici, temveč sredi med nami v svoji Cerkvi, v nas samih. Če se mu odpremo v veri, upanju in ljubezni, če ne živimo sebično le sami zase, temveč tudi za druge, kakor je Uvel on, smo z njim na poti v življenje.
Eden izmed nas je, sredi med nami. V vsem nam je podoben, na isti poti trpljenja in smrti je, naš brat — in vendar hkrati ves drugačen: na poti skozi smrt v Življenje, naš Odrešenik in Bog, mi pa njegovi bratje in sestre. To je velikonočna skrivnost! V globokem ponižanju ga vidimo, ko čaka, da bo stopil na križ. In vendar lahko že v tem trenutku zaslutimo, da se človeška resničnost trpljenja in smrti v moči Kristusove osebnosti in njegovega vstajenja spreminja v novo življenje. Na poti življenja smo.
Naj bi nam vsem ta velikonočna misel razsvetljevala življenjsko pot ter prežarjala temo trpljenja in preizkušenj ter v vseh nas poživljala zavest, da smo otroci vstajenja!
Velikonočni spomini
PRED LETI, ko so bili za nas, starejše vernike, sla-b* časi, da smo pobirali tudi drobtinice kruha in za nedelje ni bilo govedine in dobre juhe za družinsko m,zo — bi se nam po pravici ne bilo treba postiti, a sm° se postili.
Veliki teden je bil za nas čas strogega posta. Ves Cas Posta nas je spremljal žalostni del rožnega venca 'n Utanije trpljenja Kristusovega.
Veliki četrtek je bil praznik. K maši smo šli v farno cerkev, zvečer pa k postnemu opravilu na podružnici, ^ler smo, vaščani, opravili postne molitve. Pred mašo
So	vaški fantje z ragljami oznanjevali pomen velikega dogodka Kristusovega trpljenja. Trikrat so ragijali °koli cerkve in nato trikrat okrog glavnega oltarja. Večkrat je kakšen fantin sprožil ragljo sredi molitve ~~ n°. pa to nas ni motilo.
Na veliki petek smo zgodaj vstali. Spominjam se, da s° oče šli na polje molit. Bila je navada, da smo šli tu-Clj drugi tiho kam na samoten kraj, zmolili trpečemu veličarju primerno molitev in prošnjo, pokleknili, zemljo poljubili iz spoštovanja, ker je bil v zemljo — tarn na Golgoti — zasajen križ s Križanim.
V	kuhinji se je pripravljalo za peko šarkljev. Ko so !'h vsadili v peč, se je že kadilo iz lonca, kjer se je ku-ala gnjat, in v drugem loncu vrele klobase za žegen. 0 je dišalo, posebno radi lačnih želodcev! Težko Srr>0 čakali konca postnih dni.
Popoldne smo barvali pisanke. Misli so nam hodile na križevem potu — tu je pomagalo branje dolgega pa-Sllona iz stoletne knjige evangelijev.
Velike sobota je bil veličasten predokus velikonočnega jutra. Fantiči so hiteli z gobami k farni cerkvi po Ze9nan ogenj, nato domov in po domeh, da so mami-°e vžgale treske in žegnan les presnica v štedilnike. a*'le so, da žerjavica ostane za kuho na veliko noč.
Ko so pri fari in v vseh stolpih zadoneli "odvezani" zvonovi, so dekleta tekla na potok si umivat obraze — aJti med zvonjenjem je tekla žegnana voda in ta je Pregnala razne bolezni na koži in obraze tudi pomla-
T°Piči so zagrmeli in grmeli vso veliko soboto. O-PolcJne je bil po cerkvah ali ob križih blagoslov vel ikola.^ ^°^ar‘ K°šara je bila v hiši shranjena vse leto za velikonočni žegen. Vanjo so mamice djale kuha-
M. Gaspari: Vstajenje
no šunko, klobase, hren, pisanke, jabolka, na vrh pa šarkelj. Košara je bila visoka po velikosti ali številu družine. Vsa ceremonija se je ohranila do danes. Kot danes je tudi pred sto leti bila okrašena s cvetjem.
Spominjam se, da neka uboga bajtarica ni imela visokega šarkeljna, pa je v košaro pridejala kuhinjsko sito. Po žegnu, ko so kmetice ali dekle hitele iz cerkve (vsaka je hotela biti prva na poti domov), pa se je "prirajmalo" (prigotJUoj, da je uboga ženica zadela s košaro v durnik. Košara ji je zletela na tla in sito se porolkalo po cerkvi. Pokazale so se tudi gospodarjeve (moževe) spodnje hlače, ki so bile priložene k šarkeljnu. Seveda je o tem dogodku — po ljudsko — v treh farah zvonilo.
Na krstnico so ves dan pokali možnarji. Zvečer smo zažgali kresove, oziroma kupce — bilo jih je po štirinajst do šestnajst — na hribu. Lepo je bilo gledati te goreče kupce po hribih. Ponekod so jih naložili in sežgali v obliki križa.
Na velikonočno jutro smo šli zgodaj na polja in hribe ali čeznje molit veseli del rožnega venca. Po cerkvah je zvonilo velikonočno jutranjico. Topiči so zagrmeti, ljudje pa hiteli k farni cerkvi - k vstajenju. Aleluja, aleluja! so vzklikala srca in pesem vernikov. Vse je bilo praznično oblečeno, posebno ženske rute so morale biti Židane.
Doma pa je navadno očka pripravil na velik krož-
nik velikonočno dobroto, ki je bila zdravilna — seveda, če je ni bilo preveč za lačne želodce. Južina je bila posebno dobra, kajti le redkokdaj je juha dišala po govejem rebru ali stegnu, in nudiči so bili iz moke in rumenjakov. Po južini smo dobili lep dar — barvane pisanke, s katerimi smo šli na trato rolkat. Prišlo je rolkat in tulčkat sosedstvo in prijateljsko območje;
pa smo tudi zapeli, se pogovarjali, se pogostili in veselili. Vse pa je bilo povezano z verskim občutjem. In to občutje je šlo z nami iz praznika do drugega praznika cerkvenega leta in v lepem spominu ostalo do danes, ko je velika noč bolj praznik užitkov in velikonočne košare kot pa iz vere — a v srcu dobrega vernika to občutje živi še v mogočnem spevu "Aleluje"!
MILKA HARTMAN v celovški "Nedelji"
i
Slovenija se ne neha
na državnih mejah
Pod gornjim naslovom je verski tedn ik D R U Ž IN A (Ljubljana, 6. marca 1983) objavil pogovor z nadškofom DR. ALOJZIJEM ŠUŠTARJElvi po vrnitvi iz Avstralije. V odgovorih
je nanizal nekaj vtisov, ki jih je p Ijamo, saj gotovo zanimajo tudi n
Gospod nadškof, v razmeroma kratkem časovnem razdobju ste obiskali Slovence v ZDA in Kanadi, Argentini in sedaj še v Avstraliji. Kaj imajo te slovenske skupnosti na treh celinah skupnega in v čem se razlikujejo?
Zdi se, da je med slovenskimi skupnostmi po svetu res mogoče ugotoviti nekatere stične točke, pa tudi nekatere razlike.
Razlika je najprej v tem, da so v Kanadi in ZDA slovenski naseljenci že nekaj rodov, da živijo v dokaj strnjenih skupinah, da imajo svoja župnijska središča in dokaj dobro gmotno podlago. V Severi Ameriki vsaj v zadnjih desetletjih vse bolj priznavajo različnost kultur in tako se tam lahko tudi Slovenci bolj uvelja-
nesel iz obiska med nami. V izvlečku jih tukaj objav-, med katerimi jih je v teku kratkih treh tednov nabral.
vijo v svoji posebni kulturi, kolikor se seveda popolnoma ne prilagodijo novi domovini.
Posebnost Argentine je v tem, da je tam sorazmerno veliko slovenskih duhovnikov in izobražencev in da živijo v veliki skupnosti, zlasti še v Buenos Airesu. Imajo tudi izredno bogato kulturno življenje. Poleg tega je Argentina tuje priseljence sprejela odprtih rok in jih tudi danes zelo ceni.
V	Avstraliji je položaj drugačen. Nekaj izseljencev je res prišlo pred drugo svetovno vojno, glavni val pa je bil po drugi svetovni vojni. Naši avstralski naseljenci imajo vtis, da je bil to zadnji val, ko so drugi že odšli
v	Severno oziroma Južno Ameriko. Njihova posebnost je še v tem, da živijo daleč narazen. Pa še avstralski predpisi so strožji kot v drugih državah in tudi družba je do tujcev bolj zaprta. V Avstraliji so tudi
*-
razmeroma pozno dobili organizirano slovensko dušno pastirstvo, kljub temu pa so si v petnajstih letih, zgradili tri cerkve ter celo vrsto kulturnih in verskih središč. Tako se mi zdi, da bi bilo negativno ocenjevanje naših avstralskih izseljencev povsem neutemeljeno.
Moram pa reči, da sem pri vseh teh obiskih in potovanjih ugotovil, da je vsem Slovencem po svetu skupna pridnost, delavnost, poštenost in medsebojna povezanost, ki prerašča v pravo prijateljstvo, in pa seveda vernost. V vseh je še vedno živa slovenska zavest. Prizadevno gojijo domačo besedo, folkloro, zlasti narodne noše. Povsod se radi zbirajo okrog verskih središč.
Večkrat smo že skušali ugotoviti morebitno vzročno povezavo med vero in narodnostjo v izseljenstvu. Čeprav tega ne gre jemati brez pridržkov, lahko rečemo, da vera in narodna zavest hodita z roko v roki, mar ne?
Tisti avstralski Slovenci (to velja seveda tudi za druge), ki so že od doma prinesli vero, so dobili v duhovnikih in verskih središčih mogočno podporo tudi po človeški plati, za svoje poklicno delo, družbeni polo-ZaJ in tudi narodno zavest. Seveda pa ni mogoče istovetiti vere in narodnosti. Priznati je treba, da so verni 'Judje, ki so na narod pozabili, in da so narodno za-Vedni ljudje, ki ne verujejo. Takšno preveč kratkovidno istovetenje ne ustreza niti zgodovinskemu razvoju n,tl današnji resničnosti.
Kljub temu pa ostaja dejstvo, daje vera, ki jo ljudje Sami izpovedujejo, dajala našim rojakom veliko po-m°č tudi za ohranitev jezika, narodne zavesti in ne nazadnje tudi pri ohranjevanju stikov z matično domovino. Naši duhovniki namreč niso pomagali izse-Jencem le v verskih zadevah, temveč vsestransko. Mir-110 lahko rečemo, da so največ storili zanje.
Že za Argentino smo dejali, daje zemljepisno zelo oddaljena od Evrope. Za Avstralijo to velja še bolj. Včasih zemljepisna oddaljenost vpliva tudi na miselne in duhovne razdalje. Kako ste kot Evropejec doživljali avstralsko drugačnost?
Avstralija je drugačna, to je pač vsakomur jasno. . rugačna po zemljepisni legi, drugačna po podnebju 'n Pokrajini. Drugačna je tudi zaradi pestrosti kultur, narodnosti in ver. Naseljenci so se tukaj veliko teže znašli, kot na primer v Argentini, kjer je en jezik in ena vera. Tudi kar zadeva razlike od matične Slovenje, Avstralija gotovo prednjači. Naši ljudje tam mar-
aj pogrešajo. Manjkajo jim cerkve v domačem slo-8U- manjka jim zvonjenje, ki so ga doma poslušali na Vsakeni koraku. Manjkajo jim možnosti, da bi se zbra-
li	v domačem kraju. Kljub vsemu so se naši ljudje dobro prilagodili. Domotožje pa seveda nikoli ne ugasne.
Omenili ste zaprtost kot eno od značilnosti avstralske družbe. Ali se vam zdi, da bi ta očitek veljal tudi za avstralsko krajevno Cerkev?
Žal, tudi za Cerkev velja. Morebiti še bolj. To so mi potrdili tudi naši duhovniki. Družba se je zaradi različnih vplivov, posebej moralnega pritiska Združenih narodov, nekoliko odprla in čedalje bolj sprejema zamisel kulturne pestrosti. Cerkev pa še vedno ni naredila odločilnega koraka.
Katoliška Cerkev je v Avstraliji v manjšini in tudi v njenem občestvu moramo razločevati stopnje odprtosti. Nekateri priznavajo pripadnikom vsakčga naroda, da lahko živijo in se uveljavljajo po svoje, drugi pa bi spet najraje videli, ko bi se kar najhitreje vključili v domačo Cerkev in postali sestavni del župnij in škofij. Naši duhovniki jih sprašujejo, kako bi se odzvali, ko bi recimo Avstralce v Evropi silili, naj se odpovedo svojim posebnostim. Ob tem se navadno zamislijo in počasi dojemajo, da bi to bila res krivica.
Zdi se torej, da se proces asimilacije v Avstraliji ne razlikuje od podobnih procesov na ostalih celinah?
Tako je. Čeprav je narodna zavest še vedno živa, se dogaja, da mladina med seboj govori angleško. Pri narodnostno mešanih zakonih pride do uporabe angleščine še prej. Če mladi rod ne bo več razumel slovenščine, potem bo seveda brez pomena vztrajati pri bogoslužju v slovenskem jeziku. Najbrž bo narodna zavest živela dlje od jezika. Le-ta bo počasi utonil, naši ljudje pa se bodo še dolgo potem zavedali, da so Slovenci. Pa peli bodo še vedno v slovenščini.
Zadnjemu poročilu o vašem odhodu iz Avstralije smo dali naslov “Čez tisoče kilometrov — sklenjene roke”. S tem smo hoteli povedati, da je vaš obisk razpel nekakšen duhovni most med Slovenijo in Avstralijo. Pred odhodom ste povedali, kakšni so cilji vašega obiska, kaj boste ponesli s seboj v Avstralijo. Sedaj pa bi vas radi vprašali, kaj ste od tam prinesli sebi in nam? Če hočemo namreč vzpostaviti dialog, moramo hkrati dajati in sprejemati.
V	Avstralijo sem hotel ponesti zagotovilo matične Cerkve in naroda, da imamo avstralske Slovence še vedno za živ sestavni del našega narodnega telesa in Cerkve, da se zanje zanimamo, da jih imamo radi, da spremljamo njihovo delo, da zanje molimo. Hotel sem jih v tem potrditi z živo besedo, z osebnim srečanjem.
Seveda bi potreboval neprimerno več časa, ko bi se hotel z vsakim osebno pogovoriti, tako pa sem največkrat stal na eni strani sam, na drugi strani pa so bile stotine rojakov. Toda vedeti moramo, da to niso bila običajna družabna srečanja, temveč bogoslužje, ki smo ga v resnici nadvse globoko doživljali. Čutil sem, da sem jim nekaj dal, da so mojo besedo sprejemali odprtih src. Prav otipljivo sem občutil njihovo veselje, sproščenost, rekel bi celo srečo, da smo se našli, da sem jim iz domovine nekaj prinesel.
Seveda sem tudi sprejemal. Na prvem mestu je bila potijena zavest, da se Slovenija ne neha z državnimi mejami, temveč smo jo razširili malone na ves svet. Doživel sem veselje, da se naši ljudje dobro držijo, da so s svojim delorrj in svojo kulturo prispevali tudi h
gospodarskemu in kulturnemu razvoju dežel, ki so postale njihova nova domovina. S seboj domov sem prinesel izredno obogatitev, saj se mi misli neprestano vračajo k avstralskim srečanjem. Mnogi so mi naročili pozdrave za domače, mi dajali naslove, pripovedovali o rojstnih krajih. Iskreno si želim, da bi se vezi med nami še krepile.
Kadar bodo prihajali naši rojaki domov na obisk, jih sprejmimo z odprtim srcem. Omogočimo jim, da se bodo zares počutili doma. S takšnih obiskov naj bi odnesli kar največ življenjskega prepričanja in moči, kar jih bo bogatilo še dolgo po odhodu. Vse moramo storiti, da bi njihovo življenje ostalo bogato in močno in da se ne bi nikdar spremenilo v golo životarjenje.
Sydneysko
letališče,
29. jan. 1983:
Takole je
avstralska
Slovenija
pričakala
ljubljanskega
nadškofa
SLOVENCI iz daljne Avstralije smo v teh dnevih sreče in veselja z Vami. Med nami je Vaš sin, za nas najdražji predstavnik slovenskega naroda. V povezanosti s tega srečanja radosti in molitve Vam pošiljamo prisrčne pozdrave!
Tako se je glasila vsebina telegrama, ki ga je ob obisku ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja poslala avstralska Slovenija ostareli nadškofovi mamici na Dolenjsko.
dr. JOŽE KRIVEC:
“BI-I—1M, ba—a—am, bim, bam, bom, bi-i-im, ba-a-am, ” je v daljavi donelo iz cerkvenega stolpa v slovesno jutro Gospodovega vstajenja. Nekje so streli
12	mož nar jev pretrgali mir.
Vnukova hiša med goricami se je prebudila.
'Dobro jutro in blagoslovljene praznike, mama! Blagoslovljeno Veliko noč, očka!” so drug za drugim hiteli otroci z voščili
"Hvala! Hvala, otroci! Tudi vam vsem skupaj blagoslovljeno Veliko noč!" sta hitela odgovarjati oče in
mati
Kmalu nato je mama povabila vso družinico k velikonočnemu zajtrku. Miza je bila že pripravljena. V sredi vaza, v njej so stale butarice in olj kova vejica še °d cvetne nedelje. V pobarvani šibnati košarici živopisni pirhi, na lesenem krožniku šunka in hrenove kopnine. Iz sredine belega prta se je smejala potica.
a vsakega je čakala bela skodelica za dišečo kavi-00 in ob njej tnajčken šopek pomladanskega cvetja: dišeče vijolice, rumene trobentice in vejica žametnih mačic.
bogatost je vabila na mizi, med njo je cingljala pomlad in vesela mladost otrok, prebujenih v zgodnjem jutru.
Zbrali so se vsi ob mizi Iz vrča je zadehtela slast Vr°če sladke kave, drugače kot druge dni
Oče jih je povabil: “Molimo v čast Kristusovemu Vstajenju! Oče naš...”
Tedaj se je zganilo v kotu nad mizo in On je nesli-sn° razlil blagoslov iz svojih svetih rok nad zbrano ^nižino. Blagoslov velikonočnega jutra!
Nato so posedli zapovrstjo in čakali Mama jim je z°čela deliti dobrote. Ko je končala svoje skoraj obodno delo, je najstarejša hčerka neopazno vstala in Pomaknila na mizo še en krožnik Z očmi je dala Znamenje ostalim trem, češ, saj se razumemo, kaj to P°meni, kajne?
Na tisti prazni krožnik je romal kar po vrsti in brez esed del dobrot: sestrici sta položili šunko s hrenom, ratec se je odrekel pirhu, največja kosu potice Otroci, kaj pa naj to pomeni? " jih je prekinila
^Pogledali so se, se okorajžili ter ji povedali, da bo Prostovoljni dar za ubogo mamico Slejkovo.
^ h, mamica Slejkova! Ob robu goric, kjer se je P°bočje pokrilo z gozdovi, je ždela nizka koča te že-n,ce- Sama je živela v njej. Že pred leti je pokopala
to
moža, nihče pa ni nikdar govoril o otrokih, ki bi jih bila imela, kajti sem sta prišla od onkraj Drave.
Ženica je bila Vnukovim otrokom sama dobrota in ljubezen. Dan na dan so zahajali k njej, kot bi bili tam doma. Pred kočo pod kapom je imela klop. Tam je rada posedala in oni so se drenjali okrog nje in radi poslušali njeno pripovedovanje. Koliko lepega iz svojega življenja jim je vedela povedati! S kako lepimi besedami je znala slikati nepozmne ljudi, vdliki svet in življenje v njem! In kako rada je imela te otroke, ki jim je razdajala del svojega srca. Iz njenih dobrih majhnih oči je sijala ljubezen in vedno jih je božala in vzdihovala:“Jah, jah, otročiči moji zlati!”
Tiste dni pred Veliko nočjo je ženička zbolela Klop pod kapom je ostala prazna, niti prvo toplo pomladno sonce je ni zvabilo čez prag. Tožila je svojim obiskovalcem: “Jah, jah, otročiči moji zlati! Kako bom nesla k žegnu, ko sem pa tako brez moči? Še kruha si ne bom mogla speči Vsa sem polomljena: roke, noge, vsaka koščica posebej. Jah, jah, otročiči, kaj bo z mano!”
Ko so otroci neko popoldne odhajali od bolnice, so na pol poti posedli ob grmovju, kjer so prve trobentice vabile iz rumenih kupčkov. Menili so se, kako naj bi mamici Slejkov i pomagali, da bi tudi ona imela lepe praznike, najbolj pa, kako bi ji priskrbeli dobrote žegna. Zedinili so se tedaj, da ji bo vsak od svojega nekaj odstopil.
“Jaz ji bom dal pirhek!” se je odločil bratec pri’L “Jaz ji bom primaknila šunko!” je dodala sestrica.
“Jaz ji rada prepustim hren in šunko!” se je odločila druga sestra.
“Moja potica bo zanjo, ki nam toliko dobrote izkazuje!” je ponudila še najstarejša.
Veselo in toplo je mama objela z očmi svoje otroke, ko je zvedela, za kak dober namen so se sami -in prostovoljno odločili
“Pa nikar ne mislite, otroci moji, da sem jaz na Slejkovo mamico pozabila! V tisti košarici, ki si jo nesla k blagoslovu ti, ” se je obrnila do manjše hčerkice, “v tisti košarici je žegen za Slejkovo mamico. ” “Kaj mislite,” je dostavil še očka, “da ste se samo
vi	spomnili nanjo? Poglejte, kaj sem ji pa jaz prihranil!" In postavil je steklenico rajnega haložana na mizo. “Da vam bo še bolj odprla svoje srce...”
Pohiteli so z zajtrkom, nato pa se odpravili z že-gnom v kočico k Slejkovi.
“Jah, jah, otročiči moji zlati, pa me res niste pozabili! Kako bi me bolelo, če bi nobenega ne bilo k meni!”
Solznih oči jih je božala in ljubkovala. “Jah, jah, v cerkev ne bom mogla, predaleč je za mene, ” je tožila.
Njen pogled je otožno obje pobočje goric, v katerih je zgodnja pomlad poganjala v trsje kipeče sokove novega življenja. Za kočo je v vrhu cveteče češnje ošabni škorec zapel pozdrav po vrnitvi iz južnih krajev.
“In nobene velikonočne pesmi ne bom letos slišala. Jah, jah!”
“Hočete, mamica, da vam mi katero zapojemo? ” so se obiskovalci prijazno ponudili.
“O, le dajte! Še jaz bom pomagala!” se je brž vsa navdušila.
Iz otroških grl se je oglasilo svečano: “Zveličar naš je vstal iz groba ...” Ona pa je zraven pripevala kakor v cerkvi, kadar so pevci na koru dvignili glasove.
“Oh, saj je še lepše kot v cerkvi!” je pohvalila male pevce in dodala, da lepše velikonočne nedelje še ni doživela.
Tudi otroci so bili srečni Srečni, ker je bil Gospodov včliki praznik. Veseli pa tudi, da so osrečili mamico Slejkovo.
Polni radosti so se odpravili k veliki maši.
Velikonočni pirhi
Za Veliko noč si bomo podarili veliko pirhov.
V	pirhih, pod pisano pobarvanimi lupinami je skrito upanje, kal novega življenja.
Rdeči pirhi so kaplje Jezusove krvi,
so simbol trpljenja, simbol križeve poti,
ki jo je prehodil Odrešenik pred dnem vstajenja.
Za Veliko noč si bomo podarili veliko pirhov, zvrhan pehar že čaka na praznični mizi.
To so pirhi hvaležnosti, ljubezni in dobrih želja, pirhi s srčastimi ornamenti in veselo Alelujo, pirhi toplih besed za vse ljudi na zemlji, pirhi miru za vse narode na modrem planetu, pirhi čiste vode za vse reke, jezera in morja, pirhi čistega zraka in sončnega prostora, pirhi za vse preganjane in izumirajoče vrste.
Veliko pirhov si bomo podarili za.Veliko noč,, na dan zmage nad smrtjo, na dan vstajenja.
Jezus nam vsem podarja veseli pirh Odrešenja.
MILENA MERLAK
KRIZA TEŽA I N
PLAČILO
(Njegovo
škofovsko
geslo)
goče zaslediti take, ki nimajo prave podobe o tem, kakšen bodi katoliški škof, kadar mora učiti in voditi svoje vernike. A kako bi ne sumničili, ali je bilo Rož-manovo delovanje med vojno pravilno ali ne, ko pa je tudi njih slika vse medvojne dobe potvorjena ter ves razvoj dogodkov pristransko podan? Lahko je danes nepremišljeno obsojati — med okupacijo in revolucijo biti na odgovornem položaju, gledati svoj narod krvaveti pod okupatorjevo peto in v žaru bratomorne revolucije ter neustrašeno voditi zbegano verno ljudstvo po pravi poti — ni bila lahka stvar. V iskrenih molitvah dolgih nočnih ur je škof Rožman iskal božjega razsvetljenja in vselej ravnal po vesti.
Pred sto leti se je rodil škof Rožman
* 9. MARCA 1883, vas Dolinčica, župnija Šmihel v Podjunski dolini na Koroškem
MALO je med Slovenci mož, o katerih bi toliko godili in pisali, kot o škofu DR. GREGORIJU ROŽ-ANU. Veliko lepega je prišlo iz ust in izšlo v tisku 0 njem prav od dne, ko je prevzel vodstvo ljubljanske sKofije. Veliko ‘pa tudi laži in klevet ter spačenih Polresnic, ki jih je narekovalo sovraštvo in maščeva-nj^eljnost. Ena in druga plat je vedela zakaj. Njegova °seba je bila nam izraz in simbol volje naroda, ki je
hotel
ostati zvest Cerkvi in njenemu nauku. Onim
rugim pa je budila vest, ki so jo hoteli zadušiti prav tem, da so in še mažejo škofov spomin. Pa vendar a sPoniin še in še vedno bolj sveti.
Ko je pred nekaj leti izšlo v Celovcu dr. Kolaričevo el°, ki v treh debelih knjigah podrobno opisuje živ-jenje rajnega škofa, so se v Ljubljani naravnost razbo-. otl'> s članki, protesti in napadi, polnimi sumničenj ln grobih laži. Z vsemi sredstvi naj bi onemogočili VtlS’ ki ga je omenjeno delo vzbudilo. Saj je jasno P°kazalo, v čem je bil škofov “zločin nad narodom”: j^o v tem, da je takoj ob začetku stalinistične revo-. cije na Slovenskem spoznal njeno resnično bistvo in Je kot nadpastir njen teror jasno in odločno obsodil.
riznati moramo, da je skoraj štiridesetletna sovina gonja proti rajnemu škofu Rožmanu rodila svo-Je uspehe. Rožmanova slika je v mladem rodu polena in skažena. Celo med mladim klerom je mo-
Za nas, ki lahko svobodno povemo ali zapišemo svoje mnenje o našem velikem škofu trpinu, velja tudi naloga, da branimo njegovo čas in dobro ime. Ni naš namen pozivati k opičjemu posnemanju slavospevov, s katerimi rdeči režim časti svoje heroje in “gradi lepšo bodočnost” — naš namen je braniti resnico. To pa danes ni lahko. Saj imamo opravka z lažjo in sovraštvom.
Braniti resnico pomeni dajati našemu rajnemu škofu Rožmanu mesto, ki mu v naši zgodovini pripada in ki mu bo dala ob svojem času zadoščenje. Božji mlini meljejo počasi pa gotovo — poslužujejo pa se nas, da izvrše svoj posel.
Vselej zavračajmo neosnovane očitke in govorimo s spoštovanjem o dr. Rožmanu kot katoliškem škofu! Skrbno, naravnost tankovestno je pazil, da bi v čem ne pogrešil v svoji odgovorni nadpastirski službi. Vemo, da je včasih naletel na nerazumevanje in je zaradi tega veliko trpel, a molčal. Ne najdemo pa v vsej njegovi bogoslovni in dušnopastirski praksi niti enega primera, ko bi ravnal nepokorno ali se v svoji škofovski službi izvijal odlokom vodstva Cerkve.
Dr. Rožman je bil z vsem srcem Slovenec: bil je sin Koroške, te zibelke slovenstva, ki je plačevala najtežji račun potujčevalcu, saj je ta hotel izbrisati slovenstvo s površja zemlje. Če je škof moral med vojno stopiti pred italijanskega ali nemškega oblastnika, je to storil le v obrambo pravic svojega preiz-kušanega ljudstva. Kako podla je psovka narodnega izdajalca temu velikemu sinu našega naroda!
Dr. Rožman je — čisto jasno — odklanjal komunizem. Ne kot politik ali kot gospodarstvenik, kar ni-
koli ni bil, ampak kot nadpastir, kot zvest razlagalec Cerkvenega nauka o brezbožnem komunizmu. Zato je o tem govoril jasno: na prižnici, v svojih pastirskih pismih, v pogovorih s svojimi verniki. Kot nadpastir je čutil dolžnost in pravico, da svojo zbegano čredo svari in opominja. Kdor ga ni poslušal, je krenil na krivo pot. Morda jo je kasneje spoznal, a bilo je prepozno . ..
Škof Rožman je bil mučenec. Vemo, da mučeni-štvo ni le v prelivanju krvi, ampak v sleherni obliki nasilja in krivice, ki hoče uničiti svojo žrtev. Po svojem značaju ni lahko prenašal obrekovanja in laži, sumničenja in psovanja ter izraze sovraštva, s katerimi so ga hoteli nasprotniki vsaj moralno uničiti, ko ga fizično niso mogli, ali morda niso upali. A vendar
je znal potrpeti in molčati, kadar je šlo za lastno čast. Z zlatimi črkami bo enkrat napisano o škofu Rožmanu, da je odgovaijal organiziranemu zlu v ponižnem junaštvu z molkom in odpuščanjem. To pa je herojstvo v pravem pomenu besede — kot tak nam bo vselej v spomin in zgled.
Ko ta mesec obhajamo stoletnico njegovega rojstva, zahvalimo Boga, da nam je poslal tega velikega sina Koroške, ki nas je vodil v najtežji dobi naše narodne zgodovine. Hvaležni smo mu za zgled molilca, ki je znal blagoslavljati na kletve in grožnje. Šel je skozi svoj veliki petek v poveličanje svoje velike nedelje vstajenja. Prav kakor Kristus, kateremu je tako zvesto služil.
Po J. A.
KRISTUS JE VSTAL, ALELUJA!
Tako se leto za letom glasi velikonočno oznanilo. In to mora najti odmev v naših dušah.
Kristus je zmagal! V njegovo človeško naravo, v dušo in telo, se je razlila brezkončna blaženost, srečna zavest dokončne zmage.
Jezusova zmaga je tudi tvoja zmaga. Jezus je tudi naše sovražnike premagal, nas pa pritegnil v svoje zmagoslavje.
Njegova zmaga bo resnično tudi naša zmaga, če mu pustimo, da On v nas zmaguje, da v našem umu, v naši volji, v našem srcu vlada On, ne naše slabosti, naša sebičnost, naše grešne želje.
Jezus bo v nas zmagal — le ne ovirajmo ga, ko nas vodi po isti poti, po kateri je sam prišel do zmage. Križev pot vodi do vstajenja.
To radostno upanje naj nas stalno spremlja in LUČ VELIKONOČNEGA JUTRA NAJ V NAS NIKDAR NE UGASNE!
Škof GREGORIJ ROŽMAN
t
Pismo iz Trsta
"Tržaški Slovenec"je podpisal ta članek v goriškem "Katoliškem glasu". Zanimiv je za vse, ki se zanimamo za zamejsko Slovenijo, za rojake iz Trsta in okolice med nami pa seveda še najbolj.
KAKOR na Trbižu, v Čedadu in Gorici, tako je tudi v Trstu zavladalo pravo mrtvilo, odkar so v Beogradu sprejeli drastične omejitvene ukrepe glede poto-Vari jugoslovanskih državljanov v tujino. Na desetine trgovin, posebej namenjenih jugoslovanskim kupcem, žalostno sameva in njihovi gospodarji samo še obuja-1° spomine na čase, ko je po tržaških ulicah mrgolelo na tisoče ljudi iz vseh krajev sosednje republike in Puščalo v našem mestu težke milijarde.
Živo se še vsi spominjamo prizorov, ko so se vsi ti turisti" gnetli po tržaških trgovinah in kupovali vse mogoče stvari od najbolj potrebnih in poceni do naj-draž/ih in nekvalitetnih. Za vse te usluge pa čestokrat niso bili deležni niti običajne trgovske vljudnosti in korektnosti, kaj šele iskrene hvaležnosti za njihov obisk.
Takšne ugotovitve se same od sebe ponujajo v raz-rnisljanje, kako se lahko stvari čez noč temeljito spre-er>ijo. Kot Slovenci smo na nakupovalno mrzlico bližnjih in daljnih sorojakov iz Jugoslavije vedno gledali nekam zaskrbljeni iz raznih vidikov, vendar smo bili neprepričljivi in nemočni, ker da gre pač za posledico odprte meje in je treba takšno stanje vzeti na
znanje.
Odprta meja je res veliko pomenila zlasti za Slo-ence v zamejstvu, ker smo lahko gojili vsestranske ezi s sorojaki v matični domovini, zlasti še na kultur-nern in športnem področju, in je medsebojno pretaka-nle oseb in blaga pomagalo tudi v omejevanju asimila-c'/e. Zato še vedno upamo, da se bo v najkrajšem času °bnovil in sprostil maloobmejni promet, da ne bomo sPet tako osamljeni kot pred desetletji.
RAZLASTITVE IN POLITIKA Drugi tak širši problem, ki še vedno ne samo za-,r !a- temveč ogroža temelje slovenske narodnostne uPnosti, pomenijo obsežne razlastitve za tako ime-n°vane hitre in manj hitre ceste, ljudske gradnje v Predmestjih in druge podobne načrte. V zadnjih me-Secjh se je slovenska javnost močno osvestila ob upra-'/'Cenih zahtevah za pravične individualne in socialne °dškodnine za posredno in neposredno škodo, ki jo 0 utrpeli tako posamezniki kot celotna narodna uPnost zavoljo izgube zemlje in z njo povezanega ne m°^enia- Bi la je pripravljena podpreti tudi odloč-°t>rambne akcije, katerih pa tisk nič več ne ome-
nja. Obširno pa poroča o raznih srečanjih na raznih sedežih in ravneh, o nekih načelnih dogovorih, zagotovilih, ugodnih predvidevanjih, kar upravičeno ali neupravičeno ustvarja vtis, da je že vse dogovorjeno (kako? ) in da gre našim nasprotnikom le za taktiko zavlačevanja in postopnega utrujanja odpornosti nepremišljenim načrtom, ki živo režejo v naše etnično ozemlje. Če so se kmetje v Furlaniji znali odločno braniti pred podobnimi posegi pri njih, zakaj ne bi tudi naši lastniki in razlaščenci segli po odločnejših zakonitih sredstvih v obrambo svojih pravic in koristi, ki so končno koristi celotne naše manjšine?
NA POLITIČNEM PODROČJU
Tudi na strogo upravno-političnem področju vlada v Trstu in na Tržaškem sploh vedno večja zmeda in negotovost. Odnosi med političnimi silami so neurejeni in zagrenjeni. Namesto iskanja skupnih točk in ustreznih rešitev se nadaljuje politika medsebojnih izključevanj, medtem ko krajevno gospodarstvo vedno bolj propada, da ne omenjamo že itak težkih posledic praktičnega zaprtja meje. AH bo mesto kot takšno pripoznalo, da mu je potrebno zaledje, pa četudi pripada drugim državam?
Na političnem področju manjšine beležimo živahno dejavnost celic in sekcij Slovenske skupnosti v pripravah na bližnji pokrajinski kongres. Ze is tega vidika sklepamo, da se je politično delovanje razširilo tudi na teren, in dokazuje, da je vedno bolj povezano s stvarnimi problemi naših ljudi. Tu moramo povedati, da naši ljudje na terenu gledajo zelo stvarno na politično dogajanje pri nas v zadnjih letih in mesecih, zato nikogar ne vprašujejo, kakšne oči ima, temveč ali je res pripravljen pomagati pri reševanju njihovih vsakdanjih, a zanje važnih konkretnih problemov.
Zato smo prepričani, da je v politiki potrebno imeti zdrav čut za stvarnost, v kateri določena družbena skupnost živi. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da stvarnost prehiti politike, ki jim potem ne preostane drugega kot rešiti, kar se rešiti da. Na žalost vsa povojna politika dejavnikov slovenske manjšine odraža po eni strani neke maksimalistične zahteve, po drugi pa popravljanje usodnih napak in zamujenih priložnosti. Dokaz je naša globalna zaščita, ki je ni in noče biti. Zato bodimo . . . realisti pri tem vprašanju in pri drugih.
k
■n\
kfi
!) rfTTTPMl^TFrTn/TTpT^]fi[ii(i
>v
p. basil tipka
*-T
fU i' ‘
‘V
Fr. Basi! A. Valentine, O. F. M.,
SS. Cyril & Methodius Slovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787
Slovenske sestre — frančiškanske Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874
LETOŠNJI VELIKONOČNI SPORED.
MELBOURNE:
Cvetna nedelja (27.marca) — Maša ob osmih v cerkvi, ob desetih pa v lepem vremenu pri votlini na prostem. Pred mašo blagoslov butaric, oljk in zelenja. Blagoslovljene oljčne vejice bomo razdeljevali, za otroke pa po možnosti le napravite butarice. Nekaj jih bodo imele pred mašo naprodaj članice Društva sv. Eme.
Veliki četrtek (31. marca) — Obhajanje spomina zadnje večerje in ustanovitve presvete Evharistije z večerno mašo ob pol osmih. Pred in po bogoslužju prilika za velikonočno spoved.
Veliki petek (1. aprila) — Dan spomina Jezusove odrešilne smrti na križu. Ob enajstih dopoldne bo^ pobožnost križevega pota na dvorišču pred votlino (v slučaju dežja v cerkvi). Prilika za spoved.
Ob treh popoldne obredi velikega petka: molitve in branje pasijona, razkrivanje in češčenje križa, obhajilo vernikov. Po obredih skupni obisk božjega groba v luiški votlini. Prilika za spoved.
Velika sobota (2. aprila) — Prilika za spoved je ves dan, samo pokličite patra iz Baragovega doma. Pomenljive obrede velikonočne vigilije bomo pričeli ob osmih zvečer, v lepem vremenu na prostem pri votlini. Blagoslov ognja, velikonočne sveče, vode . ..
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSESKO PODJKTJF
VIZZ1NI MEMORIALS
Verga Bros. Pl> l.ld.
9 TRAVALl.A AVF.. THOMASTOVVN. VIC Telefon: 359 5509, doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo!
Branje beril. Obnovitev krstne obljube, ali pa bomo morda prisostvovali krstu. Maša velikonočne vigilije, po njej domači običaj VSTAJENJA s procesijo, ki jo bomo zaključili z blagoslovom z Najsvetejšim. Nato bo blagoslov velikonočnih jedil. Kdor želi odnesti domov novoblagoslovljeno vodo, naj prinese s seboj stekleničko.
Velika noč (nedelja 3. aprila) — Maše ob osmilj, ob desetih (v lepem vremenu na prostem) in ob petih popoldne. Pred vsemi mašami spovedovanje, po mašah pa blagoslov velikonočnih jedil.
Velikonočni ponedeljek (4. aprila) — Ta dan je nedeljski spored maš: ob osmih in ob desetih. Pred vsako mašo je še prilika za velikonočno spoved.
ST. ALBANS in okolica (Sunshine, North in West Sunshine, Deer Park, East Keilor, Avondale Hts. . . .) ima priliko za velikonočno spoved na sredo velikega tedna (30. marca) od osmih zvečer dalje. Cerkev Srca Jezusovega, St. Albans.
NORTH ALTONA in okolica (Yarraville, Altona, Newport, Williamstown, Altona Meadovvs, Spots-vvood, Footscray . . .) bo imela slovensko spovedovanje na sredo velikega tedna (30. marca) od 5:30 do 7 ure zvečer. Cerkev sv. Leona Velikega
SPRINGVALE in okolica (North Springvale, Mul-grave, N oble Park, Clayton, Bentleigh in East Bent-leigh, Dandenong . . .): Slovensko spovedovanje bo na torek velikega tedna (29. marca) od 7 — 8 zvečer.
Cerkev sv. Jožefa, Springvale.
GEELONG in okolica: Priliko za slovensko velikonočno spoved boste imeli na veliki petek (1.aprila) ob sedmih. Cerkev svete Družine, Bellpark.
MORVVELL in okolica: Rojaki Gippslanda bodo imeli slovensko spovedovanje v ponedeljek velikega tedna (28. marca) ob sedmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, Morvvell.
VVODONGA — ALBURY in okolica: Velikonočna spoved bo na cvetno nedeljo (27. marca) ob petih popoldan. Sledila bo naša redna slovenska maša. Cerkev Srca Jezusovega, Wodonga.
TASMANIJO bom obiskal v povelikonočni dobi ali pa za začetek maja. Za datum se bomo še pogovorili-
Ne pozabite: slovenska radijska ura na 3EA bo na velikonočni ponedeljek (4. aprila) zjutraj ob sedmih VELIKONOČNA. Oddajo bo pripravilo versko središče v Kew ter obiskalo vaše domove s prelepimi veli' konočnimi pesmimi. Saj bomo dobrodošli, kajne?
fr
+ Dne 10. januaija je Bog rešil v Morwellu dolgoletnega trpljenja Kruščevo mamo, kakor smo rekli pokojni ANI KRUŠEČ r. Žagar. Umrla je v domu za ne-Pokretne ostarele, saj jo je že pred šestimi leti zadela Možganska kap. Pokojnica je bila rojena 4. marca 1908 pri Žagarju v Novi lipi, poročila pa se je v cer-kV| sv. Križa v Vinici z Jožefom Krušcem. Vdova je Postala leta 1956. Imela sta enajst otrok, od katerih je osem živih. Trije so v Avstraliji, kamor je pokojnica ospela v maju 1965. Razen nekaj prvih mesecev in seveda zadnja leta nepokretnosti, ko je potrebovala Posebno in stalno bolniško pomoč, je živela pri sinu ožefu v Morvvellu. Z njegovo družino se je redno u-eleževala slovenske maše in tudi rada prejemala za-raniente. Pogrebna maša je bila 12. januaija v cerkvi Vincencija, nato je sledil pogreb na pokopališče v ' allournu.
Iz slovenske cerkve v Kew je bila 20. januarja po _Zadušnici pokopana na keilorsko pokopališče I-1ŠKA SNEIDER. Umrla je za rakom v Bethlehem olnišnici, stara 44 let. Doma je bila v Vojvodini, z možem Štefanom — bivšim fantom Baragovega doma — pa je sivela v Thornbury.
V Wodongi je 22. januarja končala svojo zemsko Pot ELIZABETA PERKO r. Šnedec. Rojena je bila
• decembra 1907 v Zgornji Ročici, župnija Sv. Ana ''Slovenskih goricah. Poročila se je leta 1935 pri Sv. ni. V juliju lanskega leta sta z možem prišla k svoji hčerki Elizabeti por. Geist, ki živi blizu Wodonge. aKo seje veselila, da bo pozdravila ljubljanskega nad-s °fa, pa tega ni dočakala: 25 januaija je dobila grob na Pokopališču v Wodongi.
V soboto 19. februarja kasno zvečer je nenadoma ^rtirl na svojem prijetnem domu v Greensborough
ZEF PEKOLJ: odpovedalo mu je srce. Do zadnje-Je delal kot poznani in priznani tesar in komaj pred ekaj dnevi se je še menil z ljubljanskim nadškofom, Ia^ iSta S' c^ruž*n* dobro poznani. Rojen je bil 8. apri-a 1925 v Vapči vasi na Dolenjskem. Kot povojni be-^nec Je že leta 1949 med prvimi prišel v Avstralijo * se leta 1955 v Reservoirju poročil z Anico Vrh iz seiT|bij pri Ilirski Bistrici. Zdaj ji zapušča tri odrasle n°ve. S pogrebom smo čakali, da seje mogel sin An-0|! vrniti iz. Evrope. Res lepo število znancev in pri-a(eljev se je zbralo v naši cerkvi tako k molitvi rožne-a Venca ob krsti na sredo zvečer, kakor k pogrebni naslednjega dne. Pokojnikovi zemski ostanki bo-dru-0'^^' vstajenja na keilorskem pokopališču. Poleg ti L-Z^ne ZaPušča Jožef še eno sestro doma, eno pa aJ (Terezijo por. Smolič). — Iskrena zahvala ^ ni, ki so v spomin pokojnika namesto rož na grob ( ,r°Val' v Sklad našega bodočega doma počitka KuPna vsota je $320.-).
Naj naši rajni počivajo v miru božjem, vsem sorodnikom pa sočutna beseda sožalja v trdnem upanju, da se spet srečamo poslednji dan.
+ Krste in poroke bomo prihranili za prihodnjo številko, ki bo izšla kmalu po veliki noči. Upajmo, da ne bo pokojnih spet cela vrsta . ..
+ Pouk za prejem prvega obhajila smo že pričeli. Bo vsako soboto ob eni uri v razredu Slomškove šole. Enajst otrok se je prijavilo in zadnji čas je, če se želi še kdo pridružiti, ker kasnejših prijav ne bomo upoštevali. Starše kandidatov za prvo sveto obhajilo tudi naprošam, da bodo otroke redno pošiljali k verouku, pa hodili z njimi tudi redno k nedeljski maši.
+ Za pripravo za birmo je letos samo en kandidat. Če ne bo v kratkem več prijav, z razredom ne bomo začeli.
Krasen dan je bil, ko je nadškof Šuštar maševal in pridigal pri naši lurški votlini
TRIGLAZA
STO LET je minilo, odkar so prišli v Radence na zdravljenje prvi bolniki. V teku stoletja so postali Radenci svetovnoznano zdravilišče za zdravljenje bolezni srca in ožilja, vnetij urinskih poti in ledvičnih kamnov, motenj v prebavi in nevrovegetativnih motenj. Danes je to res moderna zdravstveno-rehabilitacijska ustanova in turistično središče, ki privablja goste od blizu in daleč.
V	REVIJI “PROBLEMI” (posebna številka Etnologija) neka Tamara Ditrich v svojem članku takole opiše današnjo dolenjsko vas oz. njeno življenje:
. .Številne žrtve na obeh straneh, medsebojna obračunavanja, ovadbe, vse je moralo vtisniti svoj pečat celotni vasi in se mora odražati vsaj pri starejši generaciji, s tem pa indirektno tudi pri mlajši. Od tod izvira odpor, da bi govorili o vojni, o zgodovini, odtod izvira morda tudi velika pasivnost, ki lahko kaže tih odpor, občutljivost in prizadetost starejših ljudi, skratka ‘težko’ vzdušje, kjer ne pride do odprtega dialoga. Omenila bi tudi zelo razširjen alkoholizem in precej visok odstotek samomorov. . .”
DVA VAŽNA JUBILEJA v enem slavi letos zamejska Koroška: 75-letnico ustanovitve Slovenske krščanske socialne zveze (SKSZ), ustanovljene leta 1908, in pa 30-letnico Krščanske kulturne zveze (KKZ), ki je nastala leta 1953 iz pripadnikov prve, ko je ta v novih razmerah krenila na stranpot.
Kakor je Mohorjeva družba naučila Slovence brati, tako je SKSZ naučila Slovence ustanavljati izobraževalna društva, knjižnice, dramske skupine, pevske zbore, godbe, tečaje za gospodaije in gospodinje in podobno. Takratno geslo dr. Krekovega narodno-soci-alnega delaje bilo: Z Bogom za Narod!
Po nesrečnem plebiscitu je bilo delo zelo otežkoče-no, pred petdesetimi leti seje ob razpustu avstrijskih strank preimenovalo v Slovensko prosvetno zvezo (SPZ), vse pa je uničila priključitev Avstrije Hitlerjevi Nemčiji. Ko je po vojni hotela Zveza zaživeti na svojih starih krščanskih načelih, jo je pa koroški odbor OF z organizirano premetenostjo dobil v roke ter s tem uničil enotnost koroških Slovencev. Glasovanje v zvezi z nemškimi komunisti je oslabilo slovensko narodno odpornost in ji pri volitvah vzelo tri poslanska mesta. Ocena tistih povojnih koroških let se glasi: Še nikdar se niso slovenske narodne koristi tako izkori -ščale za partijsko propagando kot tista leta na Koroškem! Najboljši delavci krščansko-socialnega gibanja so bili ožigosani za izdajalce (pa kaj ni to povsod, kjer komunizem skuša dobiti v roke vso oblast? ). Tako je leta 1953 nastala Krščanska kulturna zveza (KKZ), ki je združila vse tiste, ki se niso skladali z novo orientacijo ideološke miselnosti SKSZ. V tridesetih letih obstoja si je KKZ z delom odprla dostop v enotni kulturni prostor in je danes enakopravna zveza drugim. Nasprotniki jo sicer imenujejo “enotnosti škodljivi stvor”, a to je sleherna organizacija, ki se ne podredi režimskemu pritisku. Ne le v matični deželi, ampak celo v zamejstvu — in zdomstvu ...
LAŠKA KULTURNA SKUPNOST je lani končno odkupila staro stanovanjsko hišo v Senožetih nad Rimskimi Toplicami, kjer je preživljal mladostna leta pesnik Anton Aškerc. Po načrtih zavoda za spomeniško varstvo bodo hišo, kije dokaj redek tip gručaste kmetije, prenovili in v njej uredili pesnikov muzej. Nekaj je že v zbirki v pesnikovi spominski sobi, ostalo bodo prenesli iz drugih muzejev po Sloveniji.
O RIBNIČANIH smo že marsikatero rekli in vse je bilo njim v čast ter ponos. Pa morda še ne veste, da jim je sam cesar Friderik prvi dovolil prosto prodajati svoje lesne izdelke po vsem cesarstvu. S tem je dal Ribnici dovoljenje za razvoj domače obrti in za znamenito ribniško krošnjarjenje, ki seje raztezalo dolge čase preko slovenskih meja. In zanimivo je tudi dejstvo, da je cesar izdal Ribničanom to slavno dovo-, ljenje ravno v istem letu, v katerem je Krištof Kolumb
VlkTORlJSKIM SIOVPNCEM	North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
TOBIN BROTHERS I funeral directors	Malvern 1382 High Street, 509 4720
	Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115
	Mentone 93 2460
NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA	
°dkril Ameriko — leta 1492. Kateri dogodek tega leta Je važnejši — odkritje Amerike ali dovoljenje ribniškega krošnjarjenja, pa sami uganite . ..
KNJIŽNIČARSTVO je zelo dobro razvito na dvojezičnem območju soboške in lendavske občine, po-Ve poročilo iz Murske Sobote. Vsekakor pomembno vpliva na jezikovni razvoj ter na ohranjevanje in širjenje besednega zaklada. Na imenovanem področju •majo kar osem dvojezičnih knjižnic, ki so dobro založene s slovenskimi in madžarskimi knjigami. Za delovanje knjižnic posebej skrbi oddelek za hunga-r|stiko pri pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Poleg izposojanja knjig pa knjižnice skrbe tudi Za druge oblike kulture: prirejajo literarne večere, srečanja z avtorji, pravljične ure za otroke in podobno.
DR. ANTON SLODNJAK je v starosti 84 let umrl v Ljubljani. Vse življenje je posveča! raziskovanju slo-Venske literarne preteklosti, njenemu vrednotenju in Posredovanju v literarno-zgodovinskih pregledih, razpravah in esejih, kakor tudi v biografskih romanih. K°t univerzitetni profesor je predaval na univerzah v Ljubljani, Zagrebu in Frankfurtu. Bil je redni član slovenske in dopisni član jugoslovanske Akademije 2nanosti in umetnosti ter častni doktor zagrebške univerze.
fiAVARSKA PODRUŽNICA “GORENJA” je pred ' vidacijo, se glasi poročilo iz Bavarske. Pred tremi eh in pol je hotelo velenjsko podjetje Gorenje, ki se ukvaija z električnimi in elektronskimi aparati, dokazi, da more napraviti uspeh tam, kjer Nemcem ni šlo več. Za približno 20 milijonov nemških mark Je kupilo v bankrotu se nahajajoče podjetje Korting
WINE Dl N E and DANCE
Razvedrilo, domato hrano in pij ato Vam nudi
LAKE VIEW RESTAURANT in RECEPTION CENTRE 42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530
Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj ■	se	priporočata
MILI in JAKOB BOŽIČ
Electronic v Grassau na Zgornjem Bavarskem. Kljub trudu, da bi stvari izboljšali, so zmanjšali osebje za 300 ljudi in redno dovajali nove fonde — okrog 150 milijonov nemških mark je šlo v zrak! Zdaj pa je grassauski K8rting pred likvidacijo in se bo tako rešil bankrotnega postopka. Tovarno bodo zaprli konec marca.Gorenje seje ob tem obvezalo, da bopreostalih 600 grassauskih delavcev odpravilo zadovoljivo in v sporazumu z bavarsko vlado.
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bil ustanovljen pred devetdesetimi leti. V počastitev obletnice je priredila osrednjo proslavo, katere se je udeležilo okrog 600 delegatov raznih planinskih društev.
Slovenska planinska organizacija združuje v 172 planinskih društvih preko sto tisoč članov. Pa pravijo, da članstvo še vedno in stalno narašča, kar potijuje, da je v Sloveniji planinstvo izredno privlačno in v sodobnem načinu življenja tudi pomembno za zdravje. Po številnih poteh slovenskih planin hodi vsako leto kar okrog dva milijona ljubiteljev višin in naravnega okolja, na uslugo pa jim je 127 planinskih koč, 15 zavetišč in 1 2 bivakov.
DR. ANDREJU ČOKLU, slovenskemu znanstveni-ku-biologu, je univerza v Marburgu podelila nagrado iz Sklada nemškega naravoslovca in geografa Alexan-dra von Humboldta. Prejel jo je za znanstveno prou-čavanje živčnih celic, ki prenašajo informacijo o zvoku v cenrralnem živčnem sistemu.
Melbournskim rojakom je na uslugo
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE., BURVVOOD, Vic. Telefon: 288 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs.
SI	Z NAROČNINO MORDA V ZAOSTANKU?
POTUJFTK V RIM?
DOBRODOŠLI!
Hotel Bled
II. kat,
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY).
Tel.: (061 772 102 in (06) 757 9941
Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko koirolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
Velikonočno veselje bo odmevalo v naših dušah le nekaj časa, marsikaj samo dokler bo na mizi obilje “velikonočnega žegna” in minljivih dobrot. Ob nekaterih ljudeh, ki sami pravijo, da so kristjani, začutimo, da jim je velika noč samo folklora. Ta pa daje le nekaj zemeljskih užitkov, nič globljega in trajnega. Za take kristjane je sporočilo vstajenja zanimivo le tako dolgo, dokler lahko iz njega izsesajo nekaj užitka za svojo “odrešeno” naravo. Podobni so tisti množici, ki je iskala Jezusa takrat, ko so se ob njem v puščavi najedli. Takrat so ga iskali samo zaradi napolnjenih trebuhov. Kako? in Odkod?... — to jih ni zanimalo. Sodobni človek žal velikokrat zakoraka po tej poti
Ko se bo razlegalo veselo sporočilo letošnje velike noči: KRISTUS JE VSTAL!, tedaj vedimo: tudi mi bomo vstali In ko bomo drug drugemu voščili blagoslovljene praznike, ne smemo ostati samo pri teh nekaj dnevih, morda celo samo pri enem. Prevelika moč izhaja iz tega velikonočnega sporočila, da bi ga lahko zaprli v tako majhno kletko časa. Pohiteti mora z nami, obarvati mora našo zemeljsko dejavnost in ji dati novih razsežnosti, ki nas bodo nesluteno osrečile. Kaj je za človeka večjega, kakor prav dejstvo, da njegovo življenje ne izgine, čeprav je podvržen naravnemu zakonu umiranja. Zares osrečujoča je slehernega človeka zavest, da se končno pridružuje tistemu načinu bivanja, ki nam ga je pokazal Kristus. Vsi naši upi se stekajo v velikonočno jutro, ki še vedno ni minilo, ki še vedno preseneča - prav kakor tistikrat apostole. To trajno velikonočno jutro nosi v sebi kal veselja za vse rodove zemlje do zadnjega vstajenja z vsem vesoljstvom vred.	mr
Z BLISKOVITO naglico so se odvijali dogodki velikega tedna za apostole. Prvotnemu razočaranju ob dogodku velikega petka in strahu pred deležem Gospodove usode, se je pridružila novica o praznem grobu. Možgane so jim prešinjali spomini in šele tedaj so razumeli trikratno napoved smrti in vstaje-
Bc&ia Beseda
Ko je minila sob^lle Marija Magdalena in Marija,	mati Jakobova, in Saloma diša'	e mazilit. In prvi dan v tednu	so prišle h
grobu navsezgodaj, k<>?* lo- Govorile so med seboj: "Kdo nam bo odvalil kamen od vi/ Ko so se pa tja ozrle, so videle, da je kamen odvaljen; bil je namreč silno vel So v grob in zagledale mladeniča sedečeaa
j SG n
na desni in ogrnjenega z belim obla® PrestraSile. On jim pa reče:"Ne bojte se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega:	tukaj. Glejte kraj, kamor so ga bili polo-
žili. Toda pojdite, povejte učencem Pojde pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel."
In Sle so ven in zbežale od groba nikomur nič, ker so se bale.
KO je pa prvega dne v tednu zju’ Je Pokazal najprej Mariji Magdaleni, iz katere	je	izgnal	sedem hudih duhov. ^	^0r°Cila tistim, ki so bili prej z	njim in ki
so žalovali	in	jokali. A ko so ti slišal	9a je ona videla, niso verjeli.	Nato seje
prikazal v drugi podobi dvema izmc. u- ko sta šla na deželo. Tudi onadva sta šla in sporočila ostalim, pa tudi njirrtf .
Pozneje se je prikazal enajsteric Pr' ^'zi; in grajal je njih nevero in trdosrčnost, da tistim, ki so ga po vstajenj Verieli.
a,c|ajal
je trepet in strah; povedale pa
niso
evangelija svetega Marka 16, 1 — 14)
nja. Vendar je kljub vsemu živela v njih negotovost. ki se je porajala iz nejasnosti Nekaterih stvari >l! bilo mogoče razumeti, človeška narava pa. strem1 po razumevanju vsega. In vse to je dajalo dogajanj** nekakšen pridih sanj. Prva vest, da je grob praženje kakor bomba padla mednje in že tako zmede**1 misli še bolj razcefrala. Vendar pot h grobu ni bil'd zaman. Tam je izžarevala božja moč in utrjeval** tiste, ki jim je bil Gospod drag, v prepričanju, je to resnica: GOSPOD ŽIVI, NI OSTAL MRTEV1 Iz vsega se je počasi strnilo spoznanje, ki se prel*' va v rodove človeških otrok vseh časov in ožari11 z upanjem človeško hitenje.
Kaj rado se nam zgodi, da se sprejeto sporočil*
in Q*L,ya 'zv°Mi in izgubi tisto moč, ki je apostole f[j^*~ence P°S,lalo v svet in jih silila k oznanjeva-slehernim človekom visi od rojstva kakor jernr>^e^eV	smrt-	Neizogibno in neizprosno
Vs ,^e to' kar je človeku najdragocenejše. In v 0(j 1 časih je ostajal človek pred njo brez moči: je T*0 naPrei ie *’‘s<-’lo nad njim prekletstvo, ki ga je ‘i!*’0. °b<-u,'l- Hrepenel je po odrešenju, čaka! ožje obljube, ki naj bi obrnila njegovo bole-0 **sodo.
j n Kristus — ne samo, da je dajal upanje vsem SVoeml,eValcem’ ampak je dejansko tudi pokazat ga ° >n°^ na^ rtajvečjim sovražnikom človekove-z^vljenja: obujal je mrtve ne a Ve,iki petek pa je to upanje ugasnilo. Toda Za dolgo, ampak le toliko, da je v velikonoč-
nem jutru lahko še z večjo silo planilo v čas: KRISTUS JE VSTAL! In to vstajenje se ne neha, to vstajenje spreminja temno človekovo usodo v zmago. Ni se več bati izničenja: največji sovražnik našega bivanja je padel - smrti ni več!
To veselo oznanilo je moralo iz src vseh, ki so doživljali odrešenje - moralo je v svet, saj o tem ni bilo mogoče molčati Naenkrat je kakor verižna reakcija zaplamtelo in ogenj upanja in vere več ne ugasne. Čeprav v srcih posameznikov včasih pojema, čeprav nima v sebi tiste moči in žara, ki bi bivanje spreminjala, pa kljub temu ostaja v srcu spoznanje: moje življenje se ne uniči. . .
izpod
stjdneijskih stolpov ejžl
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
Fr. Ciril Božič, O. F. M.,
St. Raphael's Slovene Mišsion,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W., 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2160) Telefon: (02) 637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaeTs Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. W., 2160 Telefon: (02) 682 5478
POROKE	W
Luciano Cucek, West Ryde, sin Viktoija in Alme r. Samsa, in Sharon Lesley Powell, Carlingford, avstralskega rodu. Priči sta bila Robert Cucek in Natalie Starr — Merrylands, 25. februarja 1983.
Stanislav Kopše, Thornleigh, sin Stanka in Marije r. Rajh, in Majda Šut, hčerka Matija in.Viktorije r. Žgajnar. Ženin je iz župnije Štrigova, nevesta iz Ljutomera. Priči sta bila George in Aliče Sims. — Merrylands, 26. februaija 1983.
Nadia Maria Cencič,Merrylands, hčerka Alberta in Pavle r. Gustinčič, in John Russell McCudden, Guild-ford, sin Johna in Eileen r. Hill. Priči sta bila Ray John Steele in Sonia Bell. — Merrylands, 27. februarja 1983.
VELIKONOČNI SPORED je bil objavljen že v prejšnjih MISLIH in ga ne bom ponavljal. Sicer pa ga boste dobili tudi v velikonočnem RAFAELU. Omenim naj le, da prosimo vse, ki so se v postu posluževali šparovčka “Project Compassion”, da ga čimpreje vrnejo. Ako želijo potrdilo za povrnitev takse, naj na šparovček napišejo svoje ime in naslov.
MLADINSKA SREČANJA bomo zopet začeli pri Sv. Rafaelu in prvo tako srečanje bo na belo nedeljo,
10.	aprila, po maši. Vodil jih bo p. Ciril. Starše naprošamo, naj opozorijo na to mladostnike svoje družine. Na teh sestankih bodo razpravljali za čas doraščanja in za kasnejše življenje koristne zadeve.
VELIKONOČNA ODDAJA na 2EA v priredbi našega verskega središča bo na sam velikonočni praznik, 3. aprila, ob 7:30 zjutraj. To jutro gotovo vključite sprejemnike in sledite oddaji. Njen namen je, da vam prinese velikonočno sporočilo vstalega Zveličarja. -Velika noč je največji praznik cerkvenega leta.
Sploh redno poslušajte vse slovenske oddaje, saj so vam namenjene. Tudi sporočajte vodstvu svoje želje, pripombe, mnenja . . . Žal se premnogi zanimajo za te naše oddaje le v toliko, v kolikor prinašajo obvestila zabav in čestitke — ostali del smatrajo za “mašilo” v izpolnitev nam odmerjenega radijskega časa.
NEWCASTLE ima slovensko mašo na belo nedeljo (10. aprila) ob šestih zvečer v Hamiltonu. Naslednja maša je potem 29. maja. Obakrat je pred mašo tudi prilika za spoved, po maši pa srečanje v dvorani.
CANBERRA ima slovensko mašo na veliko noč (3. aprila) ob šestih zvečer, nato pa zopet 17. aprila ob 11:30. V običajni cerkvi: Red Hill.
WAGGA WAGGA ima slovensko službo božjo v nedeljo 17. aprila ob šestih zvečer v “Mt. Erin”, Edmondson Street. Prilika za spoved pred mašo.
BRISBANE ima službo božjo na veliko noč, 3. aprila, ob 11:30 v St.Mary’s, South Brisbane. V SURFERS PARADISE pa je slovenska maša prav tako na samo veliko noč (3. aprila) ob sedmih zvečer v cerkvi sv. Vincencija.
WOLLONGONG ima praznično službo božjo na veliko noč (3. aprila) ob peti uri popoldan v Villa Maria kapeli. Naslednja maša bo za materinski dan-na nedeljo 8. maja,
NAŠI POKOJNI
V	nedeljo 27. februaija 1983 je v bolnišnici v Ryde izdihnila ADELHEID (HEIDI) SKALA rojena Hindler dne 1. oktobra 1926 v Nemčiji. Leta 1949
SLO VENI A N FUNERAL SER VICE
'	A.F.D.A.
724 5408
, fiJIrnis’ .
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
se je Munchenu poročila v Cirilom Skala, kije po ro-
iz župnije Semič. V Avstralijo sta prišla mlada zakonca v marcu 1949 na ladji “Mosafari”. Pokojna Meidi, kakor so jo klicali znanci, je že nekaj let boleha za rakom. Je pa bolezen vdano prenašala in nam bl*a prelep zgled krščanskega sprejemanja križa. Pri tem ji je pomagalo pogosto prejemanje svetega obhajila. - Pogrebna maša za blago pokojnico je bila o-Pfavljena v farni cerkvi v Eppingu v sredo 2. marca, •lato smo jo spremili na Northern Suburbs Cemetery, KJer je našla zadnje počivališče v grobu, kamor je bil Pfed nekaj leti pokopan nenadoma umrli sin Filip. Po-eg moža Cirila zapušča pokojnica hčerko Antonijo let), sina Petra (28 let), hčerko Sonjo (20 let) in |lna Davida (13 let), kakor tudi sestri Margaret in enni ter brata Egona.
Dne 3. marca pozno zvečer je v Prince Alfred bolnici v Sydneyu umrl rojak ANGEL BLAŽIČ. Ro-Jen je bil 22. marca 1919 v vasi Omignano pri Salernu v daliji kot sin Ivana in Marije r. Vidic. Ko mu je bilo ?,est mesecev, so se starši z njim vrnili v vas Nekovo pri . analu. Leta 1951 seje Angel poročil v Danico Vidic 111 naslednje leto sta na ladji “Nelly” emigrirala v Av-stralijo. Pokojnik je bil zaposlen dolga leta pri Electri-Cl|y Commission of N. S. W., zadnja leta pa gaje mu-
1	a neozdravljiva bolezen in je prestal tudi težko operijo, ki pa gaje le za malo časa postavila spet na no-§e- Angel se je s prejemom svetega maziljenja in svete P°Potnice pripravil na odhod s tega sveta. Pogrebno mašo smo imeli v Marijini cerkvi v Concord (ponede-
ljek 7. marca), nato je sledila upepelitev v Northern Suburbs krematoriju. Že naslednji dan smo položili pepel v blagoslovljenj grob tamkajšnjega pokopališča. Angel zapušča poleg žene Danice in hčerke Margarite (28 let) tudi starejšega brata Jožeta, ki živi z družino v Pheasant Nest, v domovini pa sta še dve sestri.
V	četrtek 10. marca okrog četrte jutranje ure je v St.John of God bolnišnici v Burvvoodu umrl PAVEL BRCAR. Rojen je bil 17. julija 1935 v vasi Kamne pri Šent Rupertu na Dolenjskem kot sin Pavla in Marije r. Urana. Leta 1966 se je v Ljubljani poročil z Darinko Zavrl. V Avstralijo sta prišla s hčerko Mirjano leta 1970. Najprej so živeli v Blacktownu, zadnja tri leta pa v Blackheath (Blue Mountains). Pavel je bil zelo delaven in podjeten človek, po poklicu gradbenik, dokler se ni lansko leto v septembru oglasila bolezen. Zatekel se je v bolnišnico, kjer pa so mu mogli pomagati le začasno. Nekaj tednov pred smrtjo je prejel tolažila svete Cerkve in tako vdan v božjo voljo odšel s tega sveta. Pogrebna maša je bila opravljena v torek 15. marca v farni cerkvi v Blackheath, grob pa je našel na tamkajšnjem pokopališču. Pokojni zapušča poleg žene in hčerke še brata Ivana, ki živi s svojo družino v Blacktownu, v domovini pa še starše, tri brate in štiri sestre.
Vsem sorodnikom teh naših pokojnih iskreno sožalje. Prosimo Gospoda, naj jim da svoj mir!
Za konec pa še: Vsem rojakom zares blagoslovljene velikonočne praznike! ,
P. VALER1JAN
"TRETJI DAN BOM VSTAL!" — te Jesusove napovedi Marija ni pozabila; apostoli pa so jo preslišali in bili ob Jezusovi smrti brez upanja.
Marija pa je v žalosti sicer nad prestanim trpljenjem, a vendar v trdnem, vedno bolj rastočem upanju pričakovala vstajenja, dokler ni Jezus v nedeljo zgodaj zjutraj stopil pred njo v poveličanem telesu. Ona je bila prva, ki ga je pozdravila v zmagoviti slavi vstajenja.
Potrpimo v veri, da ima vsak križ, ki nam je naložen, v božji previdnosti ta namen, da nam pomnoži blaženost, poveča veselje v večnosti. Ta vera in upanje vliva v naše zbegane duše tolažbo in moč, da lažje vzdržimo in vztrajamo do
k°nCa	Škof	Gregorij	Rožman
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$250.— N. N. (Sydney); $24,— Marjan Lauko; $20.— Julka Mrčun, Franc Fekonja; $ 18.— Ernest Orel; $ 16.— Ivo Le-ber; $14,— N. N., Albert Škerlj, Mario MarSič; $10.— Ivan Smole, Terezija G. Gesmundo; $9.— Janez Žust, Marta Fale J, Janez Škraba, Helena Van de Laak; $6.— Martin ŠuStarič, N. N., Janez Robar, Mira Urbanč, IvanKovačič; $5.— N. N., Danica Slavez; $4,— Frančiška Gramc, Valter Prosenak, Branka Iskra, Katica Dodig, Jožef Rakar, Franc Vodopivc, Andrej Udovič, Alojz Brodnik, Stanko Vatovec, Silvo Mugerli, Janez Primožič, Emil Torbica, Ivan Stajnko, Pavlina Božič, Magda Hreščak, Slavko Habjan, Andrej Pichler, N. N., Marija Oginski, Anton Brumen, Silvo Tomšič, Julijana Mikac, Viktor Matičič, Jože Krušeč, Lojzka Jug, Jože Horvat, Olga Todorovski, Angela Dajnko, Mihaela Žafran, Alojz Poklar, Marija Vončina, Vladimir Trampuš, Milka Ponkrac, Ivanka Hrvatin, Roman Zrim, Frančiška Šajn, Ignac Kalister, Slavka Kruh, Jože Golen-ko, Marija Osolnik, Bela Emberšit, Romana Favier-Zorzut, Justi Mrak, Ivanka Anghel, N. N., Jože Ficko, Marija Ha-benschuss, Jože Pozvek, Ivanka Kontelj, Jožef Gorup, Jože Matkovič, Ivan Na-doh, Franc Maver, Franc Uršič, Julijana Furlanič, Jože KoSorok, Justina Glajna-rič, Terezija Ilijaš, Alojz Hrast, Albina Konrad, Marija Vravnik, Tine Kramar; $3.— Anton Gjerek, Rudolf Retelj, Jo-ie Sok, Anton Pašič, Jožef Kocjančič, Ivan Hozjan, Ljubica Pleterski, Joe Be-loviČ, Marija Grl, Marija Medved, Anica Klekar, Izabela Bukarica, Štefan Baligač, Anton Mlinarič; $2.50 Vinko Jager; $2.— Matt Cestnik, Slava Maver, Franc
*	* *
Naši posinovljeni misijonarji, ki delujejo v TOGU, Afrika, vse dobrotnike prav iskreno pozdravljajo in obljubljajo, da se jih bodo v velikonočnih dneh posebej spomnili pri svetih mašah. Zahvaljujejo se za darove, ki jih prejemajo preko MISLI in naših verskih središč. Obenem prosijo, naj bi jim nihče ne pošiljal denarja v pismih, ker ga v Afriki ne morejo zamenjati.
Florence L. Barclay:
unesem
Prevedel Silvester čuk Ilustriral Lojze Perko
roman
( DESETO POGLA V JE: IZPOVED)
Jane zlepa ni jokala, ta večer pa, ko jo je nekdo nagovoril tako, kot ni več upala, da bi jo kdo še kdaj imenoval, so se iz njenih oči vlile tihe solze, ki so ji tekle po rokah, po čipkah na prsih... Njeno skoraj moško zadržanje je bilo premagano, morala je s solzami plačati davek ženi v sebi.
Ob njenih nogah in vse naokrog so ležale raztresene rože...
Kmalu nato je odšla v hišo. Salon je bil živahen. Gostje so se ravno razhajali in so drug drugemu glasno voščili lahko noč. še po stopnišču so se pogovarjali o načrtih za naslednji dan.
Garth Dalmain je stal pod stopnicami s Paulino Listef in njeno teto.
Ko je Jane stopila v salon, je brž opazila Garthovo vitko postavo. Bil je s hrbtom obrnjen proti njej. Ko je šla čisto blizu mimo njega, se je zdelo, kot da sploh ni opazil njene prisotnosti. Ko pa je v njegovem glasu zaznala nenadno radost, ga je to njenemu srcu spet približalo-Edino ona je vedela, kaj pomeni ta radost in prisluhnila ji je ter si pri tem nevede položila roko na srce.
»Zelo mi je žal, drage dame,« je dejal Garth, »toda jutri zjutraj res ne morem ... Okoli enajste moram p° opravkih v vas.«
»Takile sprehodi po vasi so še posebno prijetni, gospod Dalmain,« je pripomnila gospa Parker, »zakaj ne bi vzel' s seboj še mene in Pauline? Niti ene mlekarne še nisva videli, niti enega kmečkega dekleta, ničesar, kar tako živo popisujejo romani iz vašega okolja.«
»Morda bi mu bili v mlekarni odveč,« je šepnila mis5 Lister malce zlobno.
Dekle je bilo v svoji obleki .iz rumenkastega saten3 naravnost čudovita. Glavo je nosila visoko, vse je izžarC' valo čar Američanke. Na sebi ni imela nikakršnega nakita razen venca biserov okoli vratu. Biseri so bili vsi enaki' toda zdelo se je, da na Paulininem vratu kar žarijo.
Vse te mamljive dražesti, ki so skušale osvoji11 Gartha, so šle mimo njega in se ustavile šele v Janini*1 očeh. Jane pa je opazila vsako malenkost na Paulini
nJene lepote še nikoli doslej ni ocenila tako visoko.
»žal moj obisk nima nikakršne zveze z mlekarno,« se biraniil Garth, »še manj pa s kmečkimi dekleti. Pač pa imam zmenek z nekim kuštravim paglavcem, čigar lepota je v njegovih čopih rdečkastih las in v njegovem pegastem obrazu.«
v Gospa Parkerjeva je hotela še naprej siliti, toda nečakinja jo je odločno prekinila: »Dosti, teta! Nikar ne bo-tečni! Sicer pa smo zaprli pot na stopnišče in gospodična Champion že nekaj časa čaka, da bi mogla naprej.«
Garth se je umaknil in Jane je šla po stopnicah. Ni je ^ti pogledal, vendar se je Jane zdelo, da je njegov pogled uprt v rob njene obleke, s katerim se ga je dotaknila, ko Je šla
mimo njega. Ustavila se je ob miss Lister. Vedela Je> kakšen učinek bo napravilo kričeče nasprotje med nJo :in lepo Američanko. Odločno se je z obrazom obrnila Proti Garthu: hotela je tako, naj ju opazuje eno ob drugi 111 Potem naj s svojim umetniškim očesom presodi. Počakala je.
Garthove oči so dolgo časa ostale povešene.
Nato jih je počasi dvignil do čipk na Janinih prsih, nekaj časa z njimi obstal tu, potem jih pa spet povesil. ‘'Gospodična Champion,« je rekla gospa Parkerjeva,
Šiftar, Slavica Hermes, Jože Vuga, Franc Pejovnik, Ema Žele, Anton Ferfila, Jože Lipec, Veronika Seljak, Avgust Glavnik, Zdravko Repič, Branka Iskra, Miro Marinčič, Franc Petek, Matilda Frankovih, Pavel Tonkli, Anton Iskra, Franc Mramor, Albina Zitterschlager, Ana Li-povnik, Janez Rogi, Marija Milič, Ivan Strucell, Janez Jernejčič; $1.25 Mara Ca-tana; $1.— Ivanka Tomšič, Alojz Filipčič, Marija Oražem, A. Dominko, Miha Matkovič, JoŽe Bole, Apolin Vouk, Matilda klemen, Maks Korže, Amalija Ma-ljevac, Jurij Moravec, Eric Kogoy, Franc Cinč, Slava Frei, Franc Kodrič, Marija Volčič, Milena Gieorgavski, Alojz Gasparič, Ivan Bole, Ivanka Batagely, Viktorija Gajšek, Ivan Truden, Helena Popovič, Ivan Stanič, Marija Kogovšek, Alojz Dr-vodel, Anton Konda, Adam Klančič, Jožef Androjna; $0.50 Marija Uršič.
NAŠIM POSINOVLJENIM
MISIJONARJEM, TOGO, AFRIKA:
$150.— C. S.; $100,— Družina Stariha, N.N., družina Žumer; $$50.— Amalija Šoštar, N.N., Anica Sajn; $40,— N.N.; $30.— Dr. Zvonimir Hribar, Franc Da-nev, Bariča Brodnik (namesto božičnih voščilnih kart prijateljem in znancem); $20.— N.N., Vinko in Rajko Jager (božični dar), Julka Mrčun, Jože Ficko, I-van Stajnlčo, družina Slavka Jernejčič (namesto velikonočnih voščilnih kart prijateljem in znancem); $25.— N.N.; $10.— Roman Uršič, Antonija Sabadin, George Marinovich, T.R.;$8,— Anton Bavdek; $6,— N.N., Karel Mezgec; $5.— družina Boelckey, Marija Laurenčič, Marija Persič;$2.— Anton Brumen.
MATERI TEREZIJI V INDIJO:
$100,— N.N. ( v dogovoru s sosedo-ne-vesto, ki ji ničesar ne manjka, namesto poročnega darila); $50,— Anica Klekar; $25,— N.N., N.N. (oba za lačne); $10,— Roman UršiČ (za lačne), George Marino-vic, Ivanka Študent (za lačne), Alojz Ga-sperič (za lačne); $5,— druž. Boelckey, Marija Laurenčič, Franc 5iftar(za lačne); $4,—Emil Kalci’ (za lačne); $3,—Marija Telich (za lačne otroke); $2.— Viktorija Gajšek, Fanica Lasič (lačnim namesto rož na grob sestrične).
ZA SLOMŠKOV POSTOPEK:
$10. — N. N.; $5,— Anica Smrdel.
DOBROTNIKOM BOG POVRNI!
Slovenci smo in kristjani. V teh dveh točkah smo eno, ali nas je mnogo skupaj ali pa so le poedine družine in posamezniki. Bog nas je ustvaril Slovence in nas pri si/, krstu sprejel za svoje otroke in ude svoje Cerkve. To dvoje nam ostane. A ko bi kdo tudi skušal zatajiti svoj rod in odpasti od krščanske vere, ne more zbrisati znamenja krsta iz svoje duše in ne predrugačiti dejstva, da je rojen iz slovenske korenine.
(Skof G. Rožman)
»boste vi jutiri igrali golf z gospodom Dalmainom?«
Jane je zardela kot mak, ,pa se je brž razjezila sama nase, zakaj je zardela. Jezilo jo je, da so jo vse te neumne okoliščine silile, da se je obnašala proti svojemu prepričanju. Kako se vendar Garth drzne tako obnašati! Kaj tako bulji vanjo? Kakor da je na njeni obleki kaj posebnega! Prisilila se je, da se je umirila, potem pa skoraj grobo odgovorila:
»Jutri sploh ne mislim igrati glofa, vi pa najbrž očiitno ne morete preživeti jutra drugače, ko da greste na igrišče! Lahko noč gospa Parkerjeva! Sladko spite, gospodična Lister. Lahko noč, Dal!«
(Prihodnjič nadaljevanje)
Doživeti vstajenje se pravi...
napisati pismo, ki ga že dolgo odlagam
obiskati človeka, ki name čaka
napraviti prvi korak k spravi
nekomu nekaj podariti
priznati, če sem kaj narobe napravil
prisluhniti drugemu in mu ne vsiljevati svojega mnenja
verjeti, da je spreobrnjenje možno, tudi pri meni
Razmisli, kaj bi lahko dodal svojemu vsakdanu, da bi tudi ti — doživel VSTAJENJE !
TUDI TO LETO POLET : 8. JUNIJA MELBOURNE/SYDNEY - LJUBLJANA
in tudi zelo ekonomska prilika
za obisk lepe Slovenije:
Iz Melbourna: 8/6/83 ob 09.25 AM
Prihod v Ljubljano: 9/6/83 ob 04.55 zjutraj
Iz Sydneya : 8/6/83 ob 12.40
Obrnite se pravočasno na nas, da dobite podrobnejša pojasnila!
ERIC IVAN GREGORIČU
DONVALE TRAVEL
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
Urednik me je poklical in vprašal, če sem kaj napi-Sa' za MISLI. Obstal sem v veliki zadregi, saj nisem tako hitro računal na novo številko. Komaj pred par dnevi je prispeli prejšnja (Seveda s hudo zakasnitvijo tudi zaradi urednikovega obiska Adelaide. Op. ur.) 111 bi moral spet pisati? Kaj posebnega se medtem pri nas ni zgodilo. Zato naj preko MISLI sporočim vsaj Pozdrave in dobre želje za velikonočne praznike vsem Slovencem v Južni Avstraliji in tudi ostalim po naši celini.
Lahko pa povem, da je pri nas vse narobe, kakor je Povsod ob selitvi. Naš misijon selimo k novi cerkvi, obenem pa je veliko popravljanja v “novem farovžu”.
° gradnji cerkve smo še vedno tako navdušeni nad ^darskimi deli, da smo se zdaj spravili na župnišče, ki |Jaj res služi svojemu namenu. No, morda bo že drugič aJ več poročati iz Adelaide.
Sprememba je tudi v mašnem urniku: iz tehničnih glogov bo nedeljska maša odslej ob deseti uri dopol-ne- Eno uro pred mašo pa ima mladinski zbor pev-, o v^jo. Vabimo vse mlade, ki radi pojejo, naj se pri-ruž'jo našim pevčkom.
Rojake v Berriju bom v mesecu aprilu obiskal na ?adnjo nedeljo. Popoldne ob petih bo slovenska maša 2upni cerkvi Naše Gospe od Reke.
^dijski oddaji (na valu 5 EB1 FM), ki jo pripravlja Versko središče, lahko prisluhnete vsako drugo in zad-nJ° Sredo v mesecu zvečer ob osmih.
P. JANEZ
Op- ur.: Janez, Janez, če bi vsi tako skopo pisarili v
1	ISLI, bi imel naš mesečnik vsaj polovico praznih s,rani. Zato si bom izposodil poročilo o adelaidskem
°bisku nadškofa dr. Šuštaija in blagoslovitvi nove cer-ga je p. Ciril napisal za ljubljansko “Družino”.
kve, ki
■ •** 5a jt p. v li ii uapioai /.a ij u ivijanorvw ^	•
. ukaj je celotni članek Oživljena Slovenija v Avstrali-J' družina, 13. marca 1983), sicer bodo res Slovenci matični domovini več vedeli o dogodkih med nami , 01 Pa mi v Avstraliji. Žal s sliko adelaidske nove cer-Ve svete Družine bralcem MISLI ne morem postreči.
doki,
er mi jo Adelaida ne pošlje.
Tri
nje slovenski verski centri delujejo v Avstraliji: v Vdneyu, Melbournu in v Adelaidi in Slovenci so si v . tfeh mestih zgradili svoje cerkve: pred petnajsti-
11	'eti cerkev sv. Cirila in Metoda v Melbournu, pred esetimi leti cerkev sv. Rafaela v Svdnevu in letos v delaidi.
'3- februar 1983 bo ostal Slovencem v Južni Av-■J> dolgo v spominu. To je bil dan blagoslova nji-
s,ralii
'iove
nove cerkve sv. Družine, dan, ki gaje naredil Go-
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Misšion,
44 Young A ve., l/V. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (0.8) 46 5733
spod, blagoslov njihovega dela, njihove prizadevnosti, složnosti: cvet njihove vere. Majhna je skupnost Slovencev v tem mestu, ki je središče vinorodne Avstralije, vendar se zaveda dediščine, ki jo je prejela od svojih mater in očetov: slovensko besedo in vero v Boga. Zgradili so si svoje domove tukaj in zedinili so se, da si bodo zgradili tudi cerkev, ki bo njihova, kjer bodo poslušali božjo besedo v materinem jeziku, peli in molili po slovensko in vse to posredovali svojim otrokom. Ti sicer živijo v drugačnih okoliščinah, čutijo že avstralsko, toda po njihovih žilah se pretaka slovenska kri, še čutijo svoje korenine. Samo nagovorjeni morajo biti.
Slovenci v Adelaidi so bili več let brez svojega duhovnika. Vsaka dva meseca jih je obiskal za en teden p. Bazilij (ali pa p. Stanko, op.ur.) iz Melbourna. Leta 1970 je kupil zemljišče ter staro hišo in z dovoljenjem nadškofije ustvaril slovensko versko središče z namenom, da bo zidal tudi cerkev. Z njegovo pomočjo je p. Filip dokupil zemljišče in hišo na drugi strani ceste. P. Bazilij je tam osnoval slovenski klub (že kar srebrni jubilej je za nami od ustanovnega sestanka, ki smo ga imeli v cerkveni dvorani v Hindmarshu po slovenski maši. Op.ur.), ki si je zgradil svoj dom; nova cerkev je sedaj njegova soseda.
Leta 1976 je p. Filip Inocenc Ferjan najel anglikansko cerkev, župnišče, prostorno dvorišče in dvorano, ki so jo zaradi lažjega vzdrževanja oddajali adelaidski operi za vaje. P. Filip se je leta 1980 vmil v ZDA in na njegovo mesto je prišel mladi p. Janez Tretjak. Najprej je pričel prenavljati notranjščino cerkve in zakristije, ko pa enkrat začneš s popravili stare stavbe, se vrstijo v nedogled. Popravljati zgradbo, vlagati vanjo mnogo denarja in vse to nikoli ne bo naše, je poti-hem začela računati Janezova gospodarska žilica (kljub temu, da je frančiškan!). O novi cerkvi niti ni upal razmišljati na glas, toda zaupal je svoje misli nekaterim dobrim ljudem in ko je v juliju 1981 govoril s Šentjernejčanom Ivanom Zagorcem, kije od ustanovitve posvetovalnega odbora slovenskega misijona sv. Družine njegov tajnik, se je začela zamisel udejanjati.
Ivan Zagorc je odšel k arhitektu .Michaelu Tillyju, kije po materi poljskega rodu. Taje povprašala na ob-
čini po dovoljenju za zidavo cerkve in 17. novembra 1981 so jim dovolili nadaljevati postopek za gradnjo. Medtem pa so se zanimali tudi za druge možnosti. Po nasvetu nekaterih naj bi raje kupili kakšno staro cerkev, ker jih je v mestu dovolj naprodaj. Vendar so uvideli, da so cene previsoke, poslopja dotrajana in potrebna prevelikih popravil. Ostali so pri prvotnih željah, ki so se že spreminjale v načrt. Zemljišče in hiša prek ceste sta namreč dajala možnost razvoja, ki si ga verska skupnost želi, pa tudi posvetovalni odbor, nekakšen župnijski svet, sestavljen iz dvanajstih članov, se je v lanskem januarju odločno zavzel za gradnjo nove slovenske cerkve in postal srce vseh prizadevanj.
Arhitekt je dobil dokončno naročilo in priprave so stekle. Občinski mlini so premlevali formalnosti, ki so nujne, se razume. Pa še pismo, ki zahteva prepoved gradnje, so dobili. Prebivalci ulice naj bi s protestom dokazali, da ne marajo slovenske cerkve poleg Slovenskega doma. Vendar se je pisec, naše gore list seveda in osamljen — uštel. Nihče ni protestiral, le čas je tekel. V pismu je bilo veliko neresničnih podatkov o številnih krstih, porokah, pogrebih, pa piknikih, ki bodo kar naprej motili miroljubne sosede. Občina je uvidela, kaj se skriva za pismom, in je 17. aprila 1982 izdala dovoljenje za gradnjo.
Na sam praznik dela, 1. maja lani, so slovesno zasadili prvo lopato za temelj nove cerkve sv. Družine. Dela so stekla in 27. julija je adelaidski pomožni škof Philip Kennedy, velik prijatelj Slovencev, blagoslovil temeljni kamen nove cerkve.
Gradbišče je bilo živo zlasti ob sobotah, ko so prihiteli ljudje in zares sami gradili svojo cerkev. Gotovo bi šlo hitreje, ko bi gradil kakšen podjetnik, toda tako je bilo zares vse njihovo delo. “Rad sem hodil na gradbišče in veliko sem se naučil od teh naših pridnih ljudi,” je zatrjeval p. Janez. In zidava cerkve zida — pa še kako! — živo Cerkev. Vzdigujejo se glave, nekaj se tu dogaja, bomo poprijeli . . . Tako raste skupnost, tako se pletejo prijateljske vezi.
V	začetku decembra so bila dela na cerkvi končana in pripravljena kot nevesta je čakala na dan blagoslovitve — 13. februar 1983. Preprosta in prijetna, zaradi svojega alpskega sloga pa tako ponosna, je vsekakor poleg Slovenskega doma živa priča slovenskega človeka, ki ima v en sam kratek utrip srca stisnjeno vse: mater, domovino in Boga.
Koliko časa, koliko truda, iznajdljivosti, kulture in vere so vložili ti ljudje v to cerkev! Tone Jesenko, doma blizu Vrhnike, je po lastni-zamisli in zamisli p.Ja-neza skoval oltar, ambon, krstilnik, tabernakelj in kropilnike. Kar vidiš, kako je črpal navdih iz globoke vere in slovenske dediščine. Lojze Pungerčar iz Šentjerneja je iz mahagonijevega lesa naredil klopi, Slavko Ivančič iz okolice Ptuja je mojster barv, pa zidarji z
mojstrom Prekmurcem Štefanom Kolmanom. . • Nemogoče je vse našteti. Koliko rok, koliko zamisli, koliko darov! Bog naj bo njihovo plačilo in božji blagoslov naj jih spremlja v življenju!
V	soboto, 12. februarja, je nadškof Šuštar podelil zakrament birme trinajstim fantom in dekletom. Zadnjikrat so bili zbrani v stari anglikanski cerkvi, kajti dočakali so dan blagoslovitve njihove lastne cerkve. Naslednji dan, v nedeljo popoldne, je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ob navzočnosti pomočnega škofa Kennedyja, senatorja Miša Lajovica, visokih predstavnikov zveznih in krajevnih oblasti, vseh petih slovenskih duhovnikov, ki delujejo v Avstraliji, duhovnikov gostov in množice slovenskih kristjanov blagoslovil novo slovensko cerkev sv. Družine v Adelaidi. Praznik, ki ga zlepa ne doživiš in ne pozabiš, dan, ko se še bolj zaveš, kako lepo je biti kristjan, dvakrat praznik, ker daleč od doma čutiš moč, ki jo daje slovenstvo: tvoji bratje in sestre.
“Janez, danes je tvoj dan, danes je vaš dan,” sem nekajkrat šepnil Jenezu. Na njegovem obrazu sem bral mnoge skrbi, ki jih je imel. Izza rahlo zatemnjenih očal so se zaiskrile oči in ustnice so oblikovale prijazen nasmeh. Dar tega dneva je bila sreča mnogih’ Hvala vam, rojaki v Adelaidi, da ste nam jo pripravil' in darovali!
Po maši in zahvali je bilo zares prijetno pri sosedovih, v Slovenskem domu. Lepo srečanje z množico rojakov, dobrote slovenske kuhinje, slovenska pesen' mladinskega zbora pod vodstvom Jožeta Šterbenca-ki vsako prvo nedeljo tudi lepša bogoslužje, domač' zvoki ansambla "Planika” iz Berrija, srečanje z nadškofom v prisrčnosti našega “Kako ste kaj? ” in njegovega “Odkod ste pa vi? ” — “Pa pozdravite naše...’
Marsikatero oko se je ta dan od veselja orosilo, ker: “Imam pa rad domovino. Naj bo še tako opotekava ii’ nerazumljiva, njene besede, čeprav tako majhne v primeri z angleščino in francoščino, nemščino in kitajščino, so le duh, ki me preživlja in ohranja. Kadar se pogovarjam s kom, ki pride od tam, pijem moč’ slovenskega vesoljstva” (Pavle Zidar). In nadškof nam je prinesel vesoljstvo božje ljubezni. Naj na5 zdaj preoblikuje in tri slovenske cerkve v Avstralij1 naj nas zgradijo!
t*
SLS ob jubileju
Iz Argentine smo prejeli ta dopis s prošnjo za objavo, mi pa objavi dodajamo svoje čestitke k visokemu jubileju. Veliko žilavost dokazuje SLS, da kljub nenaklonjenosti prilik in razdaljam še živi
OB DEVETDESETLETNICI svojega obstoja Slo-Vfinska ljudska stranka, kot ena najstarejšili krščan-«<o-demokratsko usmerjenih strank v Evropi, čuti °Ižnost, da ta jubilej poudari z naslednjo deklaracijo:
SLS je od vsega začetka trdno stala v obrambi na-r°d°vih pravic na vsem slovenskem ozemlju. Odtod IZv'ra nesporno dejstvo vodilnega položaja, ki ga je Zavzemala v slovenskem političnem dogajanju od leta dalje. Tudi v času tragične naci-fašistične okupacije in v obdobju komunistične revolucije je SLS ^jstala zvesta svojim načelom in poslanstvu. Kakor te-aJ tako tudi danes še vedno poudarja, da komunisti-Cn' totalitarni režim izključuje politično svobodo, jo Zato zatira, uničuje moralne in narodne vrednote in nemogoča rast našega naroda. Zato je v tem zgodo-''"iskem obdobju njena prva skrb in glavna politična naloga, da se slovenski narod v Republiki Sloveniji re-Si komunistične tiranije, ter sodeluje v ta namen z Vsenii demokratičnimi silami, ki hočejo doseči to o-Sv°boditev tako našemu narodu, kakor tudi drugim j^arodoin Jugoslavije, ki nikdar niso svobodno sprejeli 0rnunistične ideologije in komunistične oblasti. Slovenci smo se ohranili 1200 let na enem najbolj SP°rnih in nevarnih delov Evrope, na križišču intere-jS°v izhoda in Zahoda. Po svobodni odločitvi in v du-Majniške deklaracije smo leta 1918 vstopili v dr-. v,1o skupnost s Hrvati in Srbi ter drugimi jugoslo-nskirni narodi prepričani, da je bil ta korak rešitev ža naš narod.
.^er pa je postalo nerazumevanje za zdrave in pra-v ne odnose med posameznimi narodi v novi državi ^no bolj nevarno, je SLS z dr. Koroščevo Slovensko m larac'j° decembra 1932, ki je še danes poli nit>na, še enkrat pokazala rešilno smer: Slovenci, 'n Srbi naj bi si po svobodnem sporazumu in e^ernokratični osnovi zgradili državo enakopravnih bi h-C’ kater‘h ena b* bila Slovenija. Tej Sloveniji naj .priznane: narodna individualnost, ime, zastava, , lcna skupnost, finančna samostojnost, politična in turna svoboda. jn azv°J v Jugoslaviji pa je šel prav v nasprotno smer lj0* te,T1 zrahljal temelje državne zgradbe, kar je imelo ^Posledico zlom ob sovražnem vdoru leta 1941.
2^ 0 yojni in revoluciji je bil sprejet v New Yorku <j ‘ aPr*la 1954 program SLS, ki je jasen izraz takrat
11	možnosti ter predstavlja enega izmed mejnikov
v	njenem načelnem stališču. Kakor tedaj tako danes izjavljamo:
slovenski narod sestavljajo Slovenci po rodu, jeziku, narodni zavesti, izročilu, kulturi, mišljenju in hotenju, ne glede na kraj rojstva niti na to, ali žive na svoji zemlji ali v svetu, v okviru sedanje republike ali v drugih državah;
slovenski narod ima po naravnem pravu pravico do svoje države. Zato SLS stremi in dela na tem, da narod to svojo pravico uveljavi in se ves združi v slovenski državi. Posebna in trajna skrb slovenske države naj bo posvečena tistim članom naroda, ki žive zunaj njenih meja;
Slovenija naj bo urejena po krščanskih načelih o pravicah osebe in družine, svobode v družbi, demokracije in socialne pravičnosti; oblika družbenega sožitja naj bo izražena v svobodno izglasovani slovenski ustavi;
slovenski narod naj odloči s splošnim, enakim in tajnim glasovanjem vprašanje vstopa slovenske države
v	vsako zvezo držav, kadar bi svetovne in evropske razmere ali koristi narodov svetovale tesnejšo povezanost držav za skupno ohranjevanje miru, za pospeševanje kulturne rasti in razvoj gospodarstva. Prav tako ohranja tudi neodpovedljivo pravico, da izstopi iz državnih zvez, če se narod za to odloči svobodno in na demokratičen način.
Ob spominu na vse, ki so v teku devetdesetih let s svojim nesebičnim delom in žrtvami pomagali, da se utrdi med slovenskim narodom zgodovinska vloga kr-ščansko-demokratske misli, slovesno izpovedujemo našo neomajno voljo, da postane Slovenija svobodna, samostojna in združena.
Načelnik SLS Miloš Stare, Buenos Aires - Podnačel-niki: Dr. Ludvik Puš, New York — Dr. Marko Kremžar, Buenos Aires — Peter Markeš, Toronto — Franjo Sekolec, London — Glavni tajnik: Jože Melaher, Cleveland. — Člani načelstva: Argentina: Miha Benedičič, Janez Brula, Dr.Katica Cukjati, Janez Dimnik, Dr. Tine Debeljak, Dr. Jože Dobovšek st., Rudolf Hirschegger, Dr. Jože Krivec, Pavle Rant,’ Rudolf Smersu, Božo Stariha, inž. Jože Žakelj - Kanada: Otmar Mauser (Toronto) — Španija: Inž. Maijan Magister (Madrid) — ZDA: Andrej Perčič (Gilbert).
Buenos Aires, decembra 1982
z vseh
AVSTRALIJA postaja dežela ostarelih, nam povedo računi, ki dihajo zaskrbljenost. Ob letu 2000 bo vsak osmi avstralski prebivalec star čez 60 let. Podvojilo se bo tudi število ljudi, ki so stari nad 75 let ... Časopisje ob tej statistiki zapisal, da premalo mislimo na to in obenem tudi današnjim ostarelim ne priznamo deleža, ki jim v resnici gre. “Današnja družba pričakuje od upokojencev, da se sami bore za svoj obstoj in svoje pravice. To pa je nepravilno in krivično, če pomislimo, da so garali celo življenje. Danes sami za svoje pravice ne morejo niti stavkati, kot to delajo aktivni uslužbenci..
Etnična televizija (kanal 0/28) je napovedala, da bo v kratkem začela redni spored z naslovom “Time of Your Life”. Vseboval naj bi odprte razprave o o-starelih, njih težavah, iskanju boljših pogojev za zadovoljno življenje in podobno. Eno je gotovo: veliko zavisi od njih lastnih otrok, kakšno jesen življenja bodo imeli. Mnogi srednje starosti in mlajši grdo pozabljajo, da bodo enkrat ostareli tudi oni...
DR. RUDOLF TROFENIK je prejel za zadnji božič eno najvišjih nemških civilnih odlikovanj: križ reda za zasluge s trakom. Podeljeno mu je bilo na predlog bavarskega državnega ministrstva za šolstvo in kulturo za njegovo izredno delavnost kot mednarodnemu založniku in kulturnemu delavcu.
Prejemnik odlikovanja je doktor prava in filozofije. Že od leta 1959 živi v Miinchenu v Nemčiji, kjer je ustanovil znanstveno založbo svetovnega ugleda in knjigotrško podjetje, ki oskrbuje z redkimi izdajami vodilne evropske ter ameriške univerze in knjižnice. Katalog učenih zbirk, revij in poedinih knjig založbe Dr. Trofenika, objavljen ob koncu leta 1980,. šteje
74 strani, seznam njegovih sodelavcev raznih narodnosti pa navaja preko 200 imen.
Dr. Trofenika se je ob 70-letnici spomnila Nemčija in poleg Slovenije v svetu še marsikateri del sveta, ne 'pa rodna domovina. Tam še Slovenski biografski leksikon (10. zv. 1981) ni upal napisati o njem vse resnice, da je po odpustu iz službe docenta na ljubljanski univerzi (1946) preživljal od 1947 do 1956 težke in krivične zapore . ..
NAJVEČJA sončna elektrarna na svetuje v pušča-
vi	Mohavve, v državi Kaliforniji (ZDA). Od 52 hektarov puščave, kjer je urejena elektrarna, je 40 hektarov prekril sistem 1818 ogledal (helioelementov). Vsak heliolement je sestavljen iz dvanajstih rahlo navznoter upognjenih ogledal, kijih poseben računalnik usmerja naravnost proti soncu, da vsrkajo čim več sončne energije.
AVE MARIA — slovenski mesečnik, ki ga izdajajo za ameriške rojake slovenski frančiškani na ameriških Brezjah (Lemont, Illinois), obhaja letos svoj visoki jubilej. Pred dolgimi 75-imi leti je izšla prva številka in še živi. Kako dolgo še, je vprašanje, ki mu je težko odgovoriti. Naročniki umirajo, novih ni več. . . Ko je sedanji urednik MISLI leta 1956 po petletnem urejevanju zapuščal uredništvo AVE MARIJE in se odpravljal v Avstralijo, je imela še 4500 naročnikov. Danes jih ima komaj še 1920 — torej manj kot avstralske MISLI. Finančno jo rešuje to, da ima lastno tiskarno na ameriških Brezjah, kjer izhaja.
Vsekakor: AVE MARIJI tudi iz Avstralije iz srca čestitamo in ji želimo, da bi morda le dočakala stoletnico. Zaslužila bi jo, saj je od svojega rojstva pa do danes imela med ameriškimi rojaki veliko in lepo poslanstvo: mnoge je rešila versko in narodno. Sejo bodo potrebovali.
SLEHERNI TEDEN umre po vsem svetu okoli pol milijona ljudi — posredno ali neposredno - zaradi ka-
Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI,
se z zaupanjem obrnite name. V moji odsotnosti me nadomestuje v uradu gospodična MARIJA (KuSeta), ki Vam bo Sla v vsem na roko. £e pridete na agencijo, vprašajte za MARIJO, lahko pa ji tudi telefonirate na telefon agencije: 654 - 1233
TOUR WORLD INTERNATIONAL, 49 Exhibition Street, Melbourne, 3000 — Tel. 654 1233, Consultant Dr. J. KOCE
Jenja. To so najnovejši podatki Ameriške zdravstvene službe, ki že od leta 1964 raziskuje splošno zdrav-st/eno stanje Amerikancev. Njeno poročilo se glasi: Zanesljivo je ugotovljeno, daje kajenje cigaret pogla-V|tni vzrok smrti v naši družbi in je zato tudi eden najpomembnejših zdravstvenih problemov našega časa.” kadilci trikrat pogosteje obolijo na srcu in kar dvaj-Setkrat pogosteje za rakom kot nekadilci. A pri tem ne gre le za raka na pljučih ali v grlu. Isto poročilo n'kotin upravičeno imenuje “the most used drug” ter ga vzporeja s heroinom in alkoholom. Raziskoval-C1 Svar'j° tudi pred napačno razlago nekaterih cigaret-n'h oglasov:“Ce oglašujejo, da ima cigareta gotove ^namke samo en do pet miligramov tobakove žlindre ' ar)> se to lahko dvigne pri kajenju na 15 do 20 miligramov, če kadilec globlje in hitreje vleče kot pa preskusni aparat.” Raziskave dokazujejo, da v teku dne °Semnajstih ur (spanje je izključeno) preživi kadilec Veh paketov cigaret nič manj kot tri do štiri ure s c'gareto v ustih, med prsti ali na pepelniku. Privošči Pa si v tem času okrog 400 vdihljajev dima, med kate-r'm' vdihne do 1000 miligramov tobakove žlindre.
. Tobakaiji: vredno premisleka, ali ne? Po vseh ra-j^1‘h drži primera, da je vsaka cigareta žebelj v
laburistična stranka je po volitvah dne ; rnarca, na katerih je liberalna koalicijska vlada izgu-.1 a, prevzela posle avstralske federalne vlade. Tako '^amo v zadnjih tridesetih letih začetek druge laburi-l^Cr>e vlade, ki bo na krmilu države za naslednja tri
^edanji parlamentarni sedeži so takole razdeljeni:
	Poslanci	Senatorji	
	zdaj prej	zdaj	prej
ALP	75 52	30	27
Ub/np	50 73	28	31
Deniokrati		 		5	5
Neodvisen	—	1	1
Skupaj	125	64	
n°gi volilci mislijo, da so te volitve bile drugačne k Vseh prejšnjih. Delavska stranka (A.L.P.) s Haw-istf1 113 (Prevzel Je vodstvo stranke od Haydena Vabil'an V februai3u’ 0 Je Fraser razpisal volitve) so lja 1 Vo'*lce, naj volijo za njihov program, ki obljub-Ur Večj° zaposlitev, olajšanje bremen socialno šibkih,
o	zdravstveno zavarovanje, boljše šolanje in' še
marsikaj, kar bo doseči s politiko širokega sporazumevanja.
Frazer se je v svoji kampanji skliceval na sedanji rekord in splošno varčevanje. Spremembe na boljše bi bilo pričakovati, ko se svetovni gospodarski položaj obrne na boljše, ker smo odvisni od svetovnega trga.
—	Mnogim njegov način zaprtega vladanja ni vzbujal simpatij. Z imenovanji nekaterih ministrov ni imel sreče. Pripisovali so mu bolj govorništvo kot pa namen za večje sodelovanje mladine in ženskega spola, razumevanje za konservacioniste ifi druge slične sku: pine. — Deficit je bil v zadnjem zveznem proračunu prenizko predviden, kar pomeni, da je sedanji gospodarski položaj slabši kot so ga ocenili.
Večina volilcev se je torej odločila za alternativo upanja. Upanje ima lahko veliko konstruktivno moč in bo na novih vladnih programih, da upraviči zaupanje, s katerim je bila v vodstvo Avstralije izvoljena druga stranka.
SOVJETSKI TISK je nedavno surovo napadel papeža in ponovili so napad tudi nekateri njegovi pristaši po drugih deželah. Ko so zdaj ob zasedanju škofovske konference poljski škofje pretresali priprave za papežev obisk, so obenem v svojem poročilu izrazili obžalovanje, da je “tisk v nekaterih tujih državah obtožil papeža podtalne dejavnosti ter s tem globoko žalil prepričanje vernikov, ki jim sveti oče pomeni najvišjo moralno avtoriteto”. Te obtožbe “so prava škoda za spravo in prijateljstvo med narodi in so napad na svetovni mir, za katerega se Janez Pavel II. neutrudno zavzema”. — Od državnih oblasti so poljski škofje zahtevali izpustitev vseh tistih, ki so v zaporu zaradi uvedbe vojnega stanja. “Prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu, nasilju in željah po maščevanju. Krivice je treba zdraviti z zadoščenjem za trpljenje in odpuščanjem,” so napisali ob koncu poročila.
Urarsko in zlatarsko podjetje:
Alexander
WATCHMAKER AND JEWELLER
31	The Centre, Seven Hills, N.S.VV. (nasproti postaje)
Telefon 622 1408 vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. Engraviranje imen brezplačno.
HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN VVORK-ROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte
o	ugodnih pogojih. — Priporočata se
Edvard in Kristina ROBNIK
kotiček naših mladih
Seveda sem rad objavil pisemce, pa tudi pozdravih pesmico in seveda sliko, ko si pozdravila nadškofa ob prihodu v Sydney. Vidiš, lepe spomine boš imela ^ obisk visokega gosta iz Ljubljane. Pa še birmal te je-kot praviš v pismu.
Le še kaj se oglasi! Nič ne čakaj, da te šele patef Ciril nagovori k temu! Pa še svojim prijateljicam povej, da striček težko čaka pisem slovenskih otrok. Kaj so res tako zaspani? Naj se vendar oglasijo v svoje'11 Kotičku! - Lepe pozdrave! — Striček.
KOTIČKARJI! Res bi ne bilo lepo, če b1 šla letošnja VELIKA NOČ mimo nas br& prilike za nagradno barvanje pirhov. GotoV0 bi mi zamerili in nehali pisati v Kotiček. T? ga pa se bojim, ker ne bi imel rad tele vaš1 strani prazne. . .
Na delo torej! Štiri pirhe vam ponujam,1 vsi so še tako preprosti: barvic potrebujejo< da bodo zaživeli in nam govorili o vesele prazniku vstajenja Gospodovega. Zato le brž barvice v roke. Seveda bo eden izm& umetnikov dobil nagrado — izbirali bom0 12. APR!LA, zdaj se pa potrudite in slik0 pravočasno pošljite! — STRIČEK
POZDRAVI SRČNI VAM HITE NAPROTI, PREDRAGI NADŠKOF NA VAŠI POTI MED NAS SLOVENCE TU V AVSTRALIJI.
POZDRAV ZA VAS NA BILKI VSAKI,
V	VSEH ŽARKIH, KI NEBO JIH LIJE, POZDRAV ZA VAS V VSAKEM CVETU, KI V NAŠI NOVI DOMOVINI KLIJE!
POZDRAV ZA VAS, NE EDEN - TISOČ, NA USTIH VSEH SLOVENCEV VAŠIH: KOT OČE, KOT PASTIR NAJBOLJŠI PRIHAJATE MED NAS - DOBRODOŠLI!
DRAGI STRIČEK!
Pater Ciril mi je rekel, naj se tudi jaz oglasim v Kotičku. Pa sem se odločila. Povedati ti moram, da sem na sydneyskem letališču kot druga pozdravila gospoda nadškofa, ko je priletel v Avstralijo. Prva gaje pozdravila moja sestra Danica.
Ker si v Kotičku izrazil svojo željo, da bi rad objavil pozdrave, s katerimi smo pričakali gosta iz Slovenije, ti tudi jaz pošiljam pesmico, ki sem jo povedala nadškofu. Pa še sliko ti prilagam, da boš videl, kako sva se srečala in pozdravila. Vesela bom, če jo boš mogel objaviti.
V	nedeljo 30. januarja pa me je gospod nadškof birmal. Moja botra je bila Frančiška Grželj. Ne bom nikoli pozabila tega lepega dne.
Prisrčne pozdrave tebi, dragi striček, in seveda tudi vsem, ki radi berejo naš Kotiček! — Margaret Grželj,
12	let, Berala, N. S. VV.
NAGRADNO
BARVANJE
PIRHOV
bassendean, w. a. — Zelo nas je v Perthu razbelila vest, da pride na obisk v Avstralijo ljubljan-
1	nadškof dr. Alojzij Šuštar. Počaščeni smo bili, da Je prišel v njegov spored tudi obisk našega oddaljenega ertha. Tukaj nas ni ravno veliko, pa upam, da se bo-1110 zbrali k nadškofovi maši v čim večjem številu. Ko Sino pred leti prišli v Avstralijo, se ne bi mogli niti za-misJiti, da nas bo kdaj obiskal domači nadpastir. ..
žalostno vest o smrti gospe Katarine Ilijaš ste že Prejeli p0 njenj hčerki. (Prilagam časopisni izrezek s P°ročiloin.) Za njeno stoletnico, o kateri ste nas tako eP° spomnili v lanski oktobrski številki MISLI, sem J° obiskala. Bila je še vsa vedra in tudi zgovorna. V ^govoru sem jo vprašala, kaj ima rajši: kavo ali čaj. rav po domače je glasno odgovorila:“Kofe!. . Za svete Katarine, ko je godovala, sem bila spet pri '1]eJ 'n prinesla sem ji “kofeta”. Malo je popila in po-mala, daje dobro. Obiskala sem jo tudi za božične Panike - tedaj pa ni več govorila. Tudi izgledalaje Zel° utrujena.
^ Tako nas je torej zapustila naša stoletna mamica.
a8a:ala se je v dolgem življenju — le naj zdaj počiva
y °žjem miru! Vsem sorodnikom sožalje! — Ida ^°rich.
ADELAIDE, s. a. - V Adelaidi smo slovenski pri-e Jerici zaključili lepo dobo naše prisotnosti: z obili-J-o dobre volje smo zgradili lastno cerkev, ki res ni ve-a’ saj velike naša mala skupina ne bi potrebovala, anipak je lepa in domača, nam vsem v ponos. Koliko ' aJemnosti in razumevanja smo pokazali v mesecih upnega dela za naš skupni cilj: dobiti slovensko sve-. Ce> ki naj nas zares združi v eno družino okrog bož-Je§a oltarja
kislim, da nam bo vsem za vedno ostal v spominu elepi dan otvoritve in blagoslovitve, ko smo imeli v °J' sredi ljubljanskega nadpastiija in slovenskega ® ropolita, ko so naša srca prekipevala radosti in n°sa in so se solze sreče lesketale v očeh .
Ni
samo On bo lahko zares pravično razporedil naša imena. Zato lepo prosim, naj nihče ne zameri mojemu človeškemu poskusu, ki očitno ni uspel.
Naj še enkrat poudarim misel ob koncu prvega odstavka: dobili smo svetišče, ki naj nas združi v eno družino božjega ljudstva, v kateri skušamo drug drugega razumeti, pa med sabo tudi potrpeti in si bratsko odpuščati.
Z iskrenimi slovenskimi pozdravi vsem, zlasti pa našemu pastirju p. Janezu ter vsem dobrotnikom in graditeljem naše lepe adelaidske cerkve! — Danilo Kresevič.
CARINA (Brisbane), QLD. — Prilagam ime rojak'a, ki ga iščejo domači. Objavite ga, prosim, pod rubriko
o	pogrešanih! Morda ga le kdo bralcev pozna. — Res, koliko je teh “živih mrtvakov” po širni Avstraliji, rojakov, ki se niti materi ne oglašajo več. Žalostno, a resnično. Prav je, da vsaj MISLI koga odkrijejo ter zopet vzpostavijo zvezo med pogrešanim in sorodniki. Vselej seveda najbrž ni uspeha, a poskusiti je vredno.
Melbournski rojaki!
Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu).
Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
, 11116 sram priznati: tudi svoje srce prištevam k o-Ko sem po maši v imenu skupnosti moral v
vi	spregovoriti nekaj besed zahvale, sem komaj °W besede. V veselju mi ni bilo niti važno, kaj sem , e| na papirju pred sabo — besede so same vrele na da"; Ul kar ni jih hotelo biti konca. Danes razumem, riti^ nerno8°če našteti prav vse in se nikomur zameji *> ko začneš naštevati imena sodelavcev. Prav v tem
o	namen tega mojega pisanja, ker bi se rad iskreno Vs rav*čil vsem tistim, ki sem jih imenoma izpustil, Vs a^0r pa gotovo vključil v končno skupno zahvalo slu'11 Ve’ n' m°j namen komu zmanjšati za-ne^eno Priznanje, kakor Bog tudi edini ve dobro in ne |^ešljiv°, koliko mu je vsakdo s svojim delom prilasti. Kajti njemu v čast smo gradili svetišče in
E. Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij 01ympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil!
V zalogi imamo slovenske črke ČŽŠ, kijih Vaš pisalni stroj morda šenima.
EMIL ZAJC
1	Yarra Court, N. DANDENONG, Vic. 3175 Telefon: 795 6937
križem australske
Slovenije
Tudi v Brisbanu smo bili po božiču počaščeni z visokim obiskom iz Rima: med nami je bil Msgr. Frančišek Šegula, glavni pospeševatelj (postulator) za Slomškov proces proglasitve blaženim oz. svetnikom. Ob asistenci dr. Mikula je za nas tudi opravil sveto daritev. Kljub nepričakovanemu prihodu med nas se je preko telefonskih žic hitro razširila novica in udeležba pri maši je bila še kar zadovoljiva. Zbrali smo se potem seveda tudi v sprejemnici prostorov Vincencije-ve konference in ob dobrotah naših slovenskih žena malo pokramljali o tem in onem. Kljub temu, da je Monsignor Šegula že precej desetletij od doma in govori druge jezike, mu slovenščina lepo teče. Daje iz zelene Štajerske doma, pa njegov veseli značaj ne more skriti. Radi smo ga poslušali, ko nam je razlagal, kako teče delo za Slomškov proces. Omenjal je tudi Baragov proces, kateremu dam osebno prednost pred Slomškom. Vsekakor: oba sta naše gore lista in vredna oltarna kandidata.
Ko to pišem, se pripravljamo še za višji obisk: med nas bo prišel ljubljanski nadškof dr. Šuštar. Tako duhovno kot narodno potrebujemo od časa do časa takihle injekcij. Tudi Kraljičina dežela mu kliče veselo dobrodošlico! — Janez Primožič.
MORVVELL, VIC. — Ob smrti naše drage mame ANE KRUŠEČ, ki je odšla k Bogu po plačilo v letošnjem januaiju, naj se preko MISLI iskreno zahvalimo
F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W., 2040
TAX CONSULTANTS —
INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo, vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom:
V. FERFOLJA,
J. M. THAME,
E. WEINBERG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — 'Tariff. Companies".
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (NVorkers- Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.)
Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490
vsem prijateljem in znancem, ki so nam v dnevih žalosti kakor koli pomagali. Posebna zahvala vsem, ki so mamo spremili na njeni zadnji poti in Bog povrni tistim, ki so se udeležili molitve rožnega venca pri nas na domu za pokoj njene duše. Tudi v bodoče drage mame ne pozabimo v svojih molitvah! — Jože Krušeč in družina.
OTTOWAY (Adel.), S. A. — Ker MISLI zbirajo razne podatke za kroniko slovenskega izseljenstva v Avstraliji, tudi Matico mrtvih, Vam pošiljam izrezek iz adelaidskega časopisa (Advertiser, 24. januarja 1983), kjer sem zasledil slovensko ime in našel sledeče podatke:
BADAVNIK MIRKO se je rodil 11. novembra 1924 v vasi Robadje v Sloveniji, kakor pravi osmrtnica. V seznamu krajev Jugoslavije je vas Robadje orne-njena v občini Čakovec, bivša občina in župnij3 Štrigova, ki zdaj pripada Hrvaški. Pod predvojno Ju-goslavijo je vas nekaj časa res spadala v Slovenijo in prav tako kot bivša občina in župnija Štrigova. Na starih zemljevidih je omenjena kot Robadija. Pa so že takrat v stari Jugoslaviji bili zaradi kraja mali pre' piri, bodisi politični in tudi cerkvenj (med mariborsko škofijo in zagrebško nadškofijo). Prebivalci so mešani eni se imajo za Hrvate, drugi za Slovence. Kot se vid1 iz osmrtnice, je bil pokojni Slovenec.
Mirko Badavnik je umrl v Royal Adelaide Hospi'
!;	SYDNEYSKIM ROJAKOM
nudi
ji BOLOGNA SMALLGOODS
Telefon	7	OUEST	AVE.
!; 728 1717	CARRAMAR,	2163
i1	sveže meso, kvalitetno suho meso,
'' raznovrstne salame in druge mesne izdelke.
Za razne priložnosti po naročilu i1	spečemo tudi celega prašička.
'	Hitra in brezplačna dostava.
Obrnite se na nas! i|	Priporoča	se lastnik podjetja
\	J.	& A. ŠKRABAN
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
^opravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice,
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
LF,WIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 5536
TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314
Rojak VOJKO VOUK
teli
'u zaradi raka dne 23. januarja letos. Dne 27. janu-
l	a.so bili njegovi zemski ostanki kremirani v krema-0rUu adelaidskega pokopališča Enfield.
Pokojnikovo ženo sem govoril po telefonu. Je po
I	u Angležinja. Spoznala in poročila sta se v Angliji, a '962 pa iz Anglije emigrirala v Avstralijo, kjer sta ^ela v Elizabeth Field, na periferiji Adelaide. Kaj je a|. P° poklicu, nisem mogel ugotoviti, kakor tudi ne, 8a je kdo tukajšnjih Slovencev sploh poznal. Po ^ videzu ni bil povezan vsa leta niti s slovensko S^nizacijo niti z verskim središčem, tra °jn'k zapušča poleg žene Katarine tudi sina Pe-a- Lepo je od nje, da v osmrtnici naproša znance, naj sk-. eSt° cvetJa na 8r°b raJe darujejo ustanovi za razi-rakove bolezni, tiče °rt*a	P°datki	pomagali	točnosti	naše	Ma-
Dr ^kojnih. Z iskrenimi slovenskimi pozdravi! Stanislav Frank.
^ LePo se Vam zahvaljujem za sporočilo. Želel bi, da tudi od drugih krajev poročali o pokojnih roja-
. n- Tako -Enako
® oddaljenih manjših naselbin običajno ne pri-
kih r	arugin	Krajev	poročali	o	poKojnin roja-
ša p °	na*a	tatica	mrtvih	gotovo popolnej-
*last' • ° ^ že*e* tuc*' Por°čil ° krstih in porokah, ki j 1 'z oddaljenih manjših naselbin običajno ne pri-v Misli, ker pač nihče ne poroča. — Urednik.
Manjimup, W. A. — Novembrska številka MISLI p0,atlco mrtvih me je spomnila, da v njej še ni mojega Vq °Jnega moža. Čisto sem pozabila sporočiti njego-dneSRlr,‘ ~ Moj mož JOŽEF RIJAVEC nas je zapustil •j-re 10. junija 1982 v 77 letu starosti. Rojen je bil v SL,0yem pri Gorici. Bil je dolgoletni naročnik Ml-'nie Je rad prebiral. Zdaj, prosim, da spremenite 'n mesečnik pošiljajte name, pokojnega Jožefa ~ četudi z zakasnitvijo — v Matico mrtvih. am povrni! — Štefanija Rijavec.
bjne sP°r°čilo — četudi je zakasnelo in žalostne vse-ured ^am najlepše zahvaljujem. Iskreno sožalje n,štva in uprave MISLI. — Urednik.
;> Opali
<■
i ■ i' \r
‘ ^	Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda	pred	\'
4l	obiskom domovine?	1’
^ f
Oglasi se pri nas: imamo	bogato izbiro	^-
\	BRUŠENIH OPALOV in	DRAGIH KAMNOV.	\ ’
*	i’
i’ i’ i’ i' r ir r r 1r
t KOVACS GEMS & MINERALS j’
■ y .............................................   t
■ k izdelujemo pa tudi
ZLATNINO in SREBRNINO 4y po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . .
£ OBIŠČITE NAS!
Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!
291-293 WATTLETREE ROAD, x EAST MALVERN (Melbourne), 3146 A Telefon: 509 1611
Rešitev KRIŽANKE prejšnje številke:
Vodoravno: 1. platnice; 7. Romano; 9. Kopitar;
11.	ki; 13. krt; 14. ptica; 16. rad; 17. are; 18. atlas; 19. nor; 20. as; 21. ulivati; 25. okrasi; 27. kastrola.
—	Navpično: 1. pek; 2. tri; 3. notica; 4. ima; 5. car; 6. en; 8. okras; 10. Peter; 12. itd.; 13. krava; 14. proso; 15. ateist; 17. Ana; 21. ura; 22. las; 23. vir; 24. Ida; 26. K(oroška) K(ronika).
Rešitev so poslali: Elka Pirnat, Žalika Svenšek, Slovenske sestre Slomškovega doma, Vinko Jager, Jože Grilj, Lidija Čušin, Marija Oražem, Ivan Lapuh, Albina Konrad, Marija Vravnik, Amalija Kucler, Stanko Aster-Stater, Zorka Peršič, Francka Anžin in Marija Špilar. — Žreb se je nasmehnil ALBINI KONRAD.
*	* *
Delavca nosita cement s tovornjaka v skladišče. “Lenuh leni, samo po eno vrečo nosiš!. . .”
“Lenuh si ti, ker se ti ne ljubi hoditi dvakrat!”
Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32	THE BOULEVARD, FA1RFIEI.D WEST, N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583
t
Ivanka Žabkar: BESEDNICA Z UGANKO:
5.----------------...---------
Vstavi besede, ki pomenijo: 1. predveliko-nočna doba cerkvenega leta (dve besedi); 2. glavna pobožnost predvelikonočne dobe (dve besedi); 3. beseda nakazuje duhovnika v eni najegovih poklicnih aktivnosti; 4. skesani grešnik; 5. zunanji izraz notranje vernosti; 6. beseda že sama pove, da stoji na grobu; 7. čudež, s katerim je Jezus posebej potrdil svoje božanstvo in svoj božji nauk; 8. eden izmed naslovov, ki jih dajemo Jezusu; 9. eden velikih praznikov v cerkvenem koledarju (dve besedi).
Če si vstavil v Besednico pravilne besede, ti morajo črke na pikicah (...) — seveda pravilno sestavljene v dve besedi — povedati, kaj o veliki noči simbolično predstavlja Kristusa.
Rešitev pošljite do 9. aprila na uredništvo!
KDO BI VEDEL POVEDATI . . .
. . .kje je JOŽE NOVAK. Prevalje na Koroškem so menda njegov domači kraj. Že osemanjst let se ni oglasil domačim. Nedavno mu je umrla mati, do zadnjega v skrbeh za pogrešanega sina. Kdor bi vedel za njega ali kaj se mu je morda zgodilo, naj prosim javi na uredništvo MISLI, ali pa na naslov Franca Čule-ka, 45 Blackman Cres., Macquarie, 2614, A. C. T.
Kaj pa MIRKO BENULIČ — ga kdo pozna? Doma je iz Podgrada in pred leti je bil v Canberri, kjer se je tudi ponesrečil. Okrog osem let se ni oglasil domačim in mama je v velikih skrbeh za sina. Javite uredništvu MISLI, če kaj veste o pogrešanem.
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
FRANC ARNUŠ Telefon:	76 Beverley Road.
459 7275	ROSANNA, Vic.
TUDI SKOZI STISNJENE ZOBE SE DA ZBIJATI SALE . . .
(Temu se smejejo v Sloveniji pa se dajmo še mi!)
+ Doslej smo govorili o lepši prihodnosti, kaže pa, d1 bomo odslej govorili o lepši preteklosti.
+ Iz vrste načel je lahko narediti verigo.
+ O lepši prihodnosti mi nekateri zadnje čase prip0' vedujejo tako zasanjano otožno, kot bi govorili o & sih, ki se ne bodo nikdar več vrnili.
+ Preberem v časopisu. Lepo piše:"Pred zakonom & enaki." Če je to novo stališče, ga podpiram. Čep^ mi zveni nekoliko preveč revolucionarno. Z oziro$ na izkušnje.
+ Rad ima dobro obveščene podrejene — takšne, 'J se strinjajo z njegovimi stališči.
+ Otrokom revolucije še vedno pripovedujemo pr& Ijice.
+ Neki Slovenec je hotel iti v tujino. Na meji je dd le pol pologa: 2500 dinarjev namesto 5000. Carinik "Kako, da hočete dati samo pol pologa?" Dobili1 odgovor:"Ker se ne mislim vrniti."
+ Pa še eno o k raškem kmetu, ki so mu davek zbR zvišali. Šel se je pritožit v Ljubljano. Poslali so v Beff grad. Tam je vprašal visokega uradnika, zakaj so vendar davek tako zvišali. Odgovor:"Ker smo na Z* hodu tako zelo zadolženi." je sprožil tale razgovo1 "Če bi prodali mojo kmetijo, ali bi lahko pop& čali dolg? "
"Kaj še!" se je zasmejal uradnik.
"In če bi prodali ves Kras? "
"Tisto vaše kamenje je malo vredno."
"Kaj pa, če bi prodali vso Slovenijo? " je krfe povpraševal dalje.
"Ja, to bi pa menda že nekako zadostovalo." "Takole naredite — pa nikomur tega ne povej prodajte Slovenijo Zahodu, pa se boste vi rešili d° gov, mi pa vas!"
TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. nJ'ga je izšla v Argentini. Vezana stane 4,— dol., broširana 3,— dol.
NOJA za KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega ne-rtr|e spise Tomaža Kempčana. Cena lično vezani knjižici je 5,— dol. o HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v dol rno*'tven'l<a- Dodane so tudi stalne mašne in druge molitve. Cena 5,— °- pesmarica v skrajšani obliki (tiskana v Avstraliji) stane 2.~ dol. kristjan MOLI je naslov najnovejšega molitvenika, ki je izšel lani v Ju Ijani in ima 305 strani. V belih, rdečih ali temnomodrih trdih platnicah. enaje S, - dol.
g ^HEPHERD OF THE VVILDERNESS — Angleški življenjepis misijonarja araga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,— dol.
S[MEN VVHO BU1LT THE SNOWY - O življenju fantov, ki so gradili ',0vvy Mountains projekt, napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8,— dol. d0.-.^ ORCHARD — Dore Sluga, povojni emigrant, v angleščini opisuje fant'V^anje V0Jne 'n revolucije v Sloveniji ter povojno begunsko pot mladega a v svet. Vredno branje tu rojenim slovenskega rodu. - Cena 6,— dol.
slovL0VEN1A LAND 0F MY J0Y AND MY S0RR0w “ Vlado kozina, dem nS du*lovn'l< v ZDA, v angleščini živo opisuje, kako je kot mlad štu--bogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. — Cena 9,— dol.
GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Izšla je v angleškem jeziku v ljno°Za'ožbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško do-v casu revolucije in razmišljanja o komunizmu. — Cena 6,— dol. M°HORJEVKE 1983: CELOVŠKE 14.-, GORIŠKE pa 16,- dolarjev.
SLOVENIAN HERITAGE
(Vol. I) — Zbral in uredil dr. E. Gobetz, izdal pa Slovenian Research Center of America.
V	angleščini pisana knjiga o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. — Cena 18,— dolarjev.
Naj omenim, da poštnina v ccni NI vključena!
-H
SLOVEL \ AUSTRAUAN
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Sl‘ni rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, po/jian pod imenom TRIGLAV, na Irving *reet, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praškov, ra/en velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p m.
budimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan Petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje.
^udi Vam j,0 prj nas vse|ej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
Ka,>AR Sl MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠEL V SLOVENSKEM DOMU!
Naš
asa telefonska številka: (062) 82 1083.
DONVAL RAVEL
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM .
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO,
BALI, SINGAPUR, HONGKONG,
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA.
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!
r