pnmiWTM? #
wawce
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 25. MARCA 1977
Št. 3
VSEBINA
Oba!na skupnost Koper
—	ODLOK o ustanovitvi in delovanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obalne skupnosti Koper
—	ODLOK o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za gradnjo dijaških in študentskih domov in za rekonstrukcijo obstoječih stanovanj na območju občin Izola, Koper in Piran
—	ODLOK o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja družbene lastnine na območju občin Izola, Koper in Piran
Občina !!irska Bistrica
—	RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine H. Bistrica za obdobje od leta 1976—1980 v letu 1977
—	ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ilirska Bistrica v prvem polletju 1977
Občina Sežana
—	SKLEP o soglasju k cenam pogrebnih storitev in pokopaliških pristojbin
Obaina samoupravna stanovanjska skupnost !zo!a
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana obalne samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1976—1980
—	PRAVILNIK o oddajanju poslovnih prostorov in o postopku za določitev najemnin za poslovne prostore na območju občin Izola, Koper in Piran, ki so v upravljanju obalne samoupravne stanovanjske skupnosti Izola
Občina Piran
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena m o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov o komunalnih zadevah na območju občine Piran
—	DRUŽBENI DOGOVOR o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Piran
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti v Piranu
OBALNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi 116. in 117. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24-75) in 64. člena statuta Obalne skupnosti Koper, je Skupščina Obalne skupnosti na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti občin in družbenopolitičnega zbora dne 17. junija 1976 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI IN DELOVANJU SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBALNE SKUPNOSTI
KOPER
1.	člen
Ustanovi se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obalne skupnosti Koper (v nadaljnjem besedilu: svet) kot družbeno delo.
2.	člen
Svet v skladu z določili zakona o varnosti cestnega prometa in z določili drugih predpisov skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu na območju občin Izola, Koper in Piran ter opravlja zlasti naslednje naloge:
—	proučuje in obravnava cestno problematiko v zvezi s preventivo in vzgojo;
—	pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu;
—	sodeluje pri delu organov in organizacij, ki sc ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu;
—	razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja;
—	predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti v prometu;
—	pospešuje aktivnost šolske prometne službe;
— v okviru možnosti pomaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vpfašanji cestnega prometa.
3.	člen
Svet šteje 25 članov.
V svet delegirajo po 1 člana: Krajevna skupnost Izola, Krajevna skupnost Koper, Krajevna skupnost Semedela, Krajevna skupnost Olnio-Šalara, Krajevna skupnost Piran, Krajevna skupnost Portorož, Obalna konferenca Zveze mladine Slovenije Koper, Obalno združenje šoferjev in avtomehanikov, Postaja milice Koper, Postaja milice Izola, Postaja milice Piran, Zavod za šolstvo SRS — organizacijska enota Koper, Uprava javne varnosti Koper, Intereuropa Koper, Slavnik Koper, Cestno podjetje Koper, Komunalno podjetje Koper, Komunalno podjetje Izola, Komunalno podjetje Piran, Avto-moto touring klub Koper, Avto-moto touring društvo -Izola, Avto-moto touring društvo Piran, Občinsko sodišče Piran, Sodnik za prekrške Koper, Zavarovalnica Sava — poslovna enota Koper.
Člani sveta izvolijo izmed sebe predsednika.
Mandat članom sveta traja 4 leta.
4.	člen
Delovanje sveta je urejeno s poslovnikom, ki ga sprejme svet.
5.	člen
Skupščina določi z vsakoletnim proračunom sredstva za izvrševanje nalog sveta.
Višina sredstev se določi na podlagi programa dela sveta, način uporabe sredstev pa se določi s finančnim načrtom sveta.
6.	člen
Strokovna opravila za svet, pripravo gradiva za seje, kakor tudi administrativno tehnična opravila opravlja tajnik sveta, ki ga na predlog sveta imenuje komisija za volitve in imenovanje Skupščine Obalne skupnosti Koper.
18
7.	č!en
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od tedaj dalje, ko skupščine občin Izola, Koper in Piran dajo k njemu svoje soglasje.
štev.: 22-25-11-75
Koper, 17. junija 1976	Predsednik
BRANKO FURLAN, l.r.
K temu odloku so dala soglasje skupščina občina Izola s sklepom št. 020-17-76 z dne 21. septembra 1976, skupščina občine Koper s sklepom št. 020-10-76 z dne 8. junija 1976 in skupščina občina Piran s sklepom št. 22-25-75-77 z dne 21. februarja 1977.
Na podlagi 11., 12., 13., 15. in 17. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-52, 54-72, 24-73 in 15-76) ter 64. člena statuta Obalne skupnosti Koper je Skupščina Obalne skupnosti na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI NAJNIŽJEGA ODSTOTKA SREDSTEV ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO IN DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU, ZA GRADNJO DIJAŠKIH IN ŠTUDENTSKIH DOMOV IN ZA REKONSTRUKCIJO OBSTOJEČIH STANOVANJ NA OBMOČJU OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v društvih in družbenopolitičnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu »organizacije«), ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Obalne samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu »samoupravni sporazum«), izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov sredstva po stopnji najmanj 6% (šest) od bruto osebnih dohodkov namensko za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, za gradnjo dijaških in študentskih domov in za rekonstrukcijo obstoječih stanovanj na območju občin Izola, Ko^er in Piran.
Ta sredstva se izločajo v sklad skupne porabe posamezne organizacije in se uporabljajo v skladu z zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj in s tem odlokom.
2.	člen	*	,
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, vplačujejo sredstva za namene iz 1. člena po stopnji iz 1. člena tega odloka od bruto izplačanih osebnih dohodkov v sklad samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Obalne samoupravne stanovanjske skupnosti Izola.
3.	člen
Od sredstev, zbranih po prvem členu tega odloka, združujejo organizacije 20 % ali 1,2 % od bruto osebnih dohodkov pri samoupravni enoti za graditev stanovanj.
Z združenimi sredstvi gospodari zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj Obalne samoupravne stanovanjske skupnosti za namene in na način, določen s posebnim splošnim aktom te skupnosti.
4.	člen
Od sredstev, zbranih po prvem členu tega odloka, združujejo organizacije 35 % ali 2,1 % od bruto osebnih dohodkov pri samoupravni enoti za družbeno pomoč.
Na zahtevo posamezne organizacije lahko Skupščina Obalne skupnosti odloži združevanje sredstev iz tega člena v celoti ali delno, če
25. marca 1977 - št. 3
izvaja organizacija sanacijski načrt ali izplačuje zajamčene osebne dohodke.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena združujejo organizacije pri samoupravni enoti za družbeno pomoč tiste samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer ima delavec stalno prebivališče.
S temi sredstvi gospodari zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Obalne samoupravne stanovanjske skupnosti za namene in na način, določen s splošnimi akti te skupnosti.
5.	člen
Od sredstev, zbranih po prvem členu tega odloka, združujejo organizacije 5,75 % ali 0,345 % od bruto osebnih dohodkov za gradnjo dijaških in študentskih domov v skladu z Dogovorom o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980. S temi sredstvi gospodari Izobraževalna skupnost Slovenije.
Sredstva iz tega člena združujejo organizacije prek posebnega prehodnega računa Službe družbenega knjigovodstva.
6.	člen
Od sredstev, zbranih po prvem členu tega odloka, združujejo organizacije 10,92 % ali 0,655 % od bruto osebnih dohodkov pri samoupravni enoti za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini Obalne samoupravne stanovanjske skupnosti. S temi sredstvi gospodari zbor delegatov te enote v skladu s programi za sanacijo starih mestnih predelov in s predpisi občinskih skupščin ter s samoupravnimi splošnimi akti Obalne samoupravne stanovanjske skupnosti.
7.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Izola, Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Izola, Odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve na območju občine Izola, Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Koper, Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Koper Odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve v občini Koper, Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Piran, Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Piran in Odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve na območju občine Piran (Uradne objave, št. 3-73).
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 36-10-77
Koper, 22. marca 1977	Predsednik
BRANKO FURLAN, l.r.
Na podlagi 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-74) ter 4. in 64. člena statuta obalne skupnosti Koper (Uradne objave, št. 12-74) je Skupščina Obalne skupnosti na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1977 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI VREDNOSTI POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE IN STANOVANJA DRUŽBENE LASTNINE NA OBMOČJU OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN
„URADNE OBJAVE"
25. marca 1977 - št. 3
„URADNE OBJAVE"
19
1.	č!en
Spremeni se 2. č!en odtoka o določitvi vrednosti posameznih clc-mentov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja družbene lastnine na območju občin Izola, Koper in Piran (Uradne objave, št. 10-74), tako da se dosedanje besedilo nadomesti z naslednjim novim besedilom:
»Poprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine izračunane po JUS U C2 100-1-66 (Uradni list SFRJ. št. 3-66) znaša 5.615 dinarjev in velja za leto 1977.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
' - ) - ii.. . '
Štev.: 36-9-77
Koper, 22.marca 1977	.	Predsednik
BRANKO FURLAN, l.r.
0Bč!NA [URŠKA BtSTRtCA
Izhajajoč iz temeljnih ciljev, nalog in obveznosti družbenega plana in dogovora o temeljih družbenega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje 1976 do 1980 in ob upoštevanju osnovnih ugotovitev v letih
1976	do 1980 in ob upoštevanju osnovnih ugotovitev v letih 1976 in od
1977	ter na podlagi 154. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 3. februarja 1977 sprejela
RESOLUCIJO
O POL!T!K! MVAJANJA DRUŽBENEGA PEANA OBČJNE JURSKA BJSTRJCA ZA OBDOBJE OD LETA 1976 DO 1980
V LETU 1977
1.	Izvajanje osnovnih ciljev in nalog razvoja v ietu 1976
Skupščina občine Ilirska Bistrica ugotavlja, da bo družbenogospodarski razvoj občine v letu 1977 v veliki meri pogojen z osnovnimi značilnostmi razvoja v letu 1976, ki se kažejo zlasti:
—	v družbenopolitični aktivnosti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih interesnih skupnostih zlasti v razpravah o zakonu o združenem delu, analiziranju samoupravnih in dohodkovnih odnosov ter pripravah za intenzivnejše uveljavljanje teh odnosov na vseh nivojih; praktičnih rešitev z globljimi vsebinskimi spremembami pa je še zelo malo;
—	v globljem razumevanju in postopnem uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja in samoupravnega dogovarjanja o skupnih interesih in ciljih razvoja občine in širše skupnosti, kar sc zlasti kaže v uspešnem sprejemanju samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih družbenih planov; pozitivni premiki so doseženi tudi v razumevanju nujnosti skladnega razvoja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti; vendar pa so še velike pomanjkljivosti v sočasnosti ter v kvaliteti in konkretnosti planov;
—	v uspešnem začetku realizacije investicij v razvojne programe predvsem v industriji, pa tudi v kmetijstvu, trgovini, stanovanjski izgradnji, modernizacije cest in druge infrastrukture; z nekaterimi ukrepi, ki vplivajo na pospešeno realizacijo razvojnih programov zaostajamo predvsem z izdelavo urbanistične dokumentacije, v izvajanju zemljiške politike in urejanja lastniških odnosov;
—	v nezadostni gospodarski aktivnosti, stagnaciji proizvodnje, večanju zalog, večanju izgub, nezadostnih učinkih stabilizacijskih in sanacijskih programov ter v premajhnem porastu družbene produktivnosti dela kot najvažnejšega kazalca kvalitete in uspešnosti gospodarjenja;
—	v upadanju družbenega proizvoda in dohodka ter akumulativne sposobnosti organizacij združenega dela predvsem zaradi nizke gospo-
darske aktivnosti, skokovite rasti cen surovin in reprodukcijskega materiala ter stagnacije cen proizvodov, povečanju manj rentabilnega izvoza ter zaradi neustreznih razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka;
—	v previsoki rasti sredstev za osebne dohodke glede na rast družbene produktivnosti dela in glede na celotne rezultate gospodarjenja; pri tem sta še prisotni tendenca uravnilovke in premalo stimulativna delitev osebnih dohodkov, ki zavirata ekonomsko motiviranost za povečanje produktivnosti dela in izboljšanje gospodarjenja;
—	v zmernem in racionalnem zaposlovanju na območju občine, kar je v skladu z gospodarsko aktivnostjo, vendar v nasprotju s težnjami in potrebami po hitrejšem zaposlovanju; ukrepi za hitrejše odpiranje novih delovnih mest niso bili zadostni in niso dali rezultatov; brezposelnost in njene posledice še nadalje obstojajo; nadaljuje se zaposlovanje zunaj občine v večini pod zelo težkimi pogoji ter odhajanje mlade delovne sile, poglabljajo pa se tudi socialne razlike in zaostrujejo socialni problemi.
2.	Možni okviri razvoja v ietu 1977
Predvidena gospodarska rast v letu 1977 sloni na tendencah v gospodarskih gibanjih ob koncu leta 1976 in na prehodu v leto 1977, na možnostih za povečevanje proizvodnje in storitev v obstoječih in novih proizvodnih zmogljivostih, na pričakovani poživitvi prodaje na domačem in tujem trgu ter na boljšem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti.
Ob nadaljevanju intenzivne družbene akcije za stabilizacijo in pravočasnem sprejemanju ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ki so spremljale gospodarska gibanja v občini v preteklem letu^bo moč in potrebno v letu 1977 doseči:
—	rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za okoli 4 odstotke oziroma v družbenem sektorju za 4,3 odstotke. Družbeni proizvod celotnega gospodarstva bo po ocenah znašal v letu 1977 okoli 535 milijonov dinarjev oziroma 35 tisoč din na prebivalca;
—	rast zaposlenosti v združenem delu za okoli 2 odstotka, v tem na področju družbenega sektorja za 2,5 odstotka in na področju osebnega dela 1,8 odstotka, tako, da se bo na izpraznjenih in na novih delovnih mestih lahko zaposlilo 85 delavcev. Ob tem bo produktivnost dela porasla za okoli 2 odstotka in bo dosežena 50 odstotna udeležba produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda;
—	investicije v osnovna sredstva bodo znašale okoli 469 milijonov, kar je za 75 odstotkov več kot preteklo leto in predstavljajo okoli 39 odstotkov vseh predvidenih investicij za obdobje 1976 — 1980;
—	rast izvoza blaga in storitev za okoli 15 odstotkov ter uvoza blaga za okoli 3,5 odstotka, kar bo vplivalo na preusmeritev in poživitev proizvodnje ter zmanjševanje zalog;
—	rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega za okoli 0,6 odstotka; taka rast se v poprečju pojavlja že več let, v letu 1977 pa bo še posebej pogojena z visokimi naložbami in ustvarjanjem večjih zmogljivosti za rast osebnih dohodkov, ki so rezultat bolj produktivnega dela;
—	skladnò rast sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb z rastjo družbenega proizvoda ob upoštevanju s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov opredeljenih prednostnih nalog;
—	takšno gibanje cen s pristojnosti občine, ki bo v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi; v teh okvirih se bodo na nekaterih interesnih področjih cene oblikovale tako, da bodo pokrivale stroške enostavne reprodukcije, kar zlasti velja za ceno vode.
3.	Naloge na področju krepitve materiaine osnove temeijnih organizacij združenega deia in poiitika razporejanja dohodka
3.	!. Uresničevanje dogovorjenih razvojnih usmeritev zahteva krepitev materialne osnove temeljnih organizacij združenega dela v materialni proizvodnji. Na to opozarjajo še zlasti neugodni rezultati poslovanja v letu 1976, ki kažejo, da bodo tudi v letu 1977 razpoložljiva sredstva za razširitev materialne osnove majhna. Nujno bo potrebno zagotoviti:
.URADNE OBJAVE'
25. marca 1977 - št. 3
20
—	večjo rast dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dc!a predvsem s povečanjem produktivnosti dc!a in vzpodbujanjem boljšega gospodarjenja s sredstvi, kar !ahko zagotovi bo!j stimulativna dehtev dohodka in osebnih dohodkov; zato je treba takoj začeti s usklajevanjem internih aktov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki bodo omogočali delitev dohodka po rezultatih dela;
—	dosledno izvajanje stabilizacijskih programov, predvsem pa tistih stabilizacijskih ukrepov, ki bodo vplivali na večjo racionalnost poslovanja, večjo produktivnost dela, večjo proizvodnjo in večji dohodek; prizadevati si je treba, da stabilizacijski ukrepi dobijo trajnejšo notranjo vsebino gospodarjenja in poslovanja;
—	usklajevanje delovnega časa skupnih služb v organizacijah združenega dela, v občinski upravi, v komunalnih in podobnih službah, v zdravstvenih, socialnih in vzgojnovarstvenih ustanovah ter drugih organizacijah in skupnostih s potrebami delavcev in občanov;
—	izvajanje kadrovske in štipendijske politike v skladu z razvojnimi programi in kadrovskimi potrebami v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih; izhodišče za aktivnost na tem področju so sklepi problemske konference o zaposlovanju, štipendijski politiki in izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki, ki je bila decembra 1976.
3.2.	Pri razporejanju dohodka bo potrebno zagotoviti v letu 1977 hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove temeljnih organizacij združenega dela v materialni proizvodnji od rasti dohodka in nekoliko počasnejšo rast skupnih sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb.
Osebna, skupna in splošna poraba bo v skupnem obsegu zmanjšala ali vsaj zadržala delež v družbenem proizvodu, ki je bil dosežen v letu 1976, med posameznimi področji porabe pa bodo možna odstopanja, če bo to terjala skladnost razvoja in izvrševanja sprejetih nalog na posameznih področjih.
V	temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih bo treba pri razporejanju dohodka zagotoviti, da bodo sredstva za osebne dohodke naraščala za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka. To usmeritev bodo uveljavili delavci s samoupravnimi sporazumi o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.
Prav tako bodo sredsfva, ki imajo značaj osebnih prejemkov po sindikalni listi rasla v odvisnosti od rasti dohodka. Konkretna določila, sindikalne liste bodo vgrajena v družbeni dogovor za območje in v samoupravne sporazume dejavnosti.
Pri obravnavi zaključnih računov za leto 1976 in periodičnih obračunov ter pri ocenjevanju rezultatov poslovanja v letu 1977 bo potrebno preverjati v okviru začasne delitve dohodka, ali se došeženi dohodek razporejanja v skladu s samoupravnimi sporazumi in v skladu z razmerji dogovorjenimi v družbenem planu ter v primeru odstopanja proučiti vzroke in ustrezno ukrepati za zagotovitev dogovorjenih razmerij.
3.3.	Združevanje sredstev za izvajanje letnih programov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti bo v prvem polletju 1977 potekalo na podlagi zakona o začasnem financiranju teh dejavnosti.
Do 31. maja 1977 bodo sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Pri opredelitvi obveznosti, ki izhajajo iz teh samoupravnih sporazumov, bodo za drugo polletje 1977 upoštevana sredstva, združena v prvem polletju, kakor tudi presežki in primanjkljaji iz realizacije sredstev v letu 1976.
3.4.	Sredstva za splošno porabo se bodo v letu 1977 gibala v skladu z gospodarsko rastjo v občini ob upoštevanju novih obveznosti, kakpr tudi preoosov nalog in virov sredstev na samoupravne interesne skupnosti.
V	prvem polletju 1977 bo financiranje urejeno z odlokom o začasnem financiranju proračunskih potreb, za drugo polletje pa bo financiranje urejeno z odlokom o proračunu občine, pri čemer bodo sredstva iz obdobja začasnega financiranja všteta kot del proračunskih sredstev za leto 1977.
3.5.	Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo pri razporejanju dohodka analizirali vse sestavine ter namene, za katere se bo dohodek uporabljal, z vidika celovitih interesov tako za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb kot tudi za razširitev sredstev za leto 1977.
3.5.	Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo pri razporejanju dohodka analizirali vse sestavine ter namene, za patere se bo dohodek uporabljal, z vidika celovitih interesov tako za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb kot tudi za razširitev materialne osnove dela.
4.Neposredne razvojne naloge in ukrepi ter opredelitev njihovih nosilcev
Za uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog opredeljenih v družbenem planu in dogovoru o temeljih družbenega plana bo v letu 1977 aktivnost na področju združenega dela usmerjena v reševanje predvsem tistih nalog, ki bodo zagotavljale uspešno vključitev v srednjeročno obdobje.
4.1.	Temeljne organizacije združenega dela bodo sprejele dolgoročne ukrepe za odpravo žarišč, kjer se ustvarjajo izgube ali pogojujejo poslovanje na meji rentabilnosti. Organizacije združenega dela s področja industrije bodo začele pripravljati dodatne programe, temelječe na novih tehnoloških izsledkih in iskanju možnosti finalizacije obstoječe proizvodnje. To bo med drugim terjalo opustitev neustreznih proizvodov in uvajanje novih izdelkov z visoko stopnjo donosnosti. $ tem se bo tudi povečalo razmerje cen med proizvodi in reprodukcijskim materialom.
S smotrnim varčevanjem pri materialnih in drugih proizvodnih stroških, z materialnim vzpodbujanjem delavcev za zmanjšanje odpadkov in s ponovno uporabo odpadnih surovin se bo znižala lastna cena produktov, povečal dohodek in izboljšala materialna osnova za izvajanje že začetih investicij. Raziskave in priprave novih programov bodo za TOK, LK1 Lesonit in Piamo potekale v okviru SOZD ali druge povezave ob sodelovanju lastnih strokovnjakov z zunanjimi razvojnimi inštitucijami. Pri tem bodo posamezne organizacije medsebojno usklajevale svoje programe in organizirano angažirale lastne kadre.
Temeljne organizacije združenega dela s področja prometa in zvez, trgovine, gostinstva in turizma, komunale in obrti bodo pripravile oceno možnosti hitrejšega razvoja terciarnih dejavnosti. Na teh področjih še niso izkoriščene vse možnosti; tudi srednjeročni plan je ne upošteva v dovoljeni meri. Zato je treba v tem letu proučiti že znane usmeritve in sprejeti idejne projekte ter nakazati nove rešitve in aktivnosti, ki bi pospešile razvoj na teh področjih.
Na področjih kmetijstva in gozdarstva bo v tem letu primerna naloga samoupravno in proizvodno povezovanje zasebnih lastnikov s TOZD kmetijstvo in TOZD gozdna gospodarstva. Doseči bo treba novo kvaliteto v kooperantskih odnosih tako v množičnosti kot po vsebini. Sočasno z izdelavo in sprejemom prostorskega plana občine bo potekala tudi organizirana akcija za smotrnejšo izrabo kmetijskih zemljišč in pogozdovanje opustošenih kmetijskih zemljišč.
4.2.	Občinska skupščina, izvršni svet, upravni organi in ustrezne interesne skupnosti bodo zagotavljali splošne pogoje za izvajanje politike cen iz pristojnosti občine s tem, da bodo v letu 1977:
—	prilagajali občinske predpise in druge akte o politiki cen novemu zakonu o sistemu in družbeni kontroli cen in sklenili dogovor o izvajanju politike cen v letu 1977:
skrbeli, da se na področju materialne proizvodnje in storitev, kjer so oblikovane samoupravne interesne skupnosti, cene oblikujejo tako, da se z njimi pokrivajo vsi stroški enostavne reprodukcije;
—	uporabili ukrepe neposredne družbene kontrole cen, če ekonomski ukrepi ne bodo dali ustreznih rezultatov; posebna pozornost bo posvečena cenam tistih proizvodov in storitev, ki z vidika potrošnje predstavljajo osnovni standard;
v ok\ iru programa ukrepov za zaščito življenjskega standarda in izvajanju politike cen s posebno pozornostjo proučili gibanje cen vode
.n prispevkov za komunalne storitve zlasti z vidika stanja te infrastrukture.
25. marca 1977 — št. 3
21
„URADNE OBJAVE"
4.3.	Organizacija združenega de!a Transport bo aktivpo spremljala in sode!ova!a v pripravah ukrepov za usmerjanje skladnejšega razvoja in delitev dela na področju prometa predvsem z vidika varnosti v cestnem prometu in z vidika opredeljenih stališč za postopno preusmerjanje težkega tovornega prometa na železnico, ter se prilagajala pričakovanim ukrepom.
Ustanovljena bo občinska ali območna Skupnost za ceste. Do ustanovitve te skupnosti bo naloge na področju modernizacije lokalnih cest opravljal Cestni sklad po svojem programu in po programih krajevnih skupnosti. Z modernizacijo in rekonstrukcijo cestišč je treba prvenstveno nadaljevati v naseljih in na tistih cestnih odsekih, ki ovirajo avtobusni promet.
Zgrajena bo prva faza nove avtobusne postaje v mestu Ilirska Bistrica. Sredstva za ta namen bodo združevali: Slavnik Koper, krajevna skupnost Ilirska Bistrica, Skupščina občine, Cestni sklad oziroma Skupnost za ceste, Komunalno gradbeno podjetje in drugi.
Na področju PTT bo izvedeno kabliranje krajevnega telefonskega omrežja v mestu Ilirska Bistrica ter medkrajevnega na relaciji Ilirska Bistrica — Jelšane in Kozina — Podgrad — Ilirska Bistrica. Na relaciji Ilirska Bistrica — Postojna bo montiran visoko frekvenčni sistem s kapaciteto 60 zvez, kar bo bistveno izboljšalo propustnost telefonskih zvez.
4.4.	Skupščina občine bo v sodelovanju z medobčinsko gospodarsko zbornico sprejela program razvoja drobnega gospodarstva družbenega in zasebnega sektorja v občini, izvršni svet skupščine občine pa bo oblikoval posebno delovno telo za pospeševanje drobnega gospodarstva predvsem z nalogo povezovanja drobnega gospodarstva z večjimi organizacijami združenega dela in vzpostavljanju k ustanavljanju dislociranih obratov.
Organizacije združenega dela, ki imajo dizlocirane obrate na območju občine ali imajo pripravljene programe za odpiranje novih dejavnosti, bodo čimprej sprejele potrebne ukrepe za nadaljnji pospešen in stabilni razvoj teh dejavnosti. Občinska skupščina priporoča take ukrepe predvsem za naslednje dejavnosti, ki se po dosedanji razvrstitvi vodijo v drobnem gospodarstvu;
—	organizacija združenega dela Vezenine Bled bo za obrat konfekcije pripravila dopolnilni program, ki bo omogočil boljšo izrabo kapacitet, povečanje proizvodnje in dohodka ter zaposlitve;
—	temeljna organizacija združenega dela Grafika bo svoj razvojni program povečevala in prilagajala potrebam tiskarstva v SR Sloveniji in širše, se poslovno in samoupravno povezovala v okviru te dejavnosti in tako zagotavljala hitrejši razvoj;
—	temeljna organizacija združenega dela Pekarna bo izvršila priprave za gradnjo nove pekarne in drugih prostorskih kapacitet za povečanje proizvodnje, prodaje in skladiščenja;
—	Iplas Koper bo za obrat Račiče pripravil ustrezen razvojni program, ki bo zagotavlja! perspektivo razvoja, sanacijo pogojev dela in zaposlovanja;
—	Agrostroj Ljubljana bo realiziral prvo fazo modernizacije livarne v Vrbici in začel s proizvodnjo sive in barvne litine;
—	podjetje Transport Ilirska Bistrica bo zaključilo pripravo na programu razvoja servisne dejavnosti in programu ustrezne proizvodnje v kooperaciji s tovarno Tomos v Kopru;
—	Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica bo izdelalo program proizvodnje gradbenih elementov ter obrtnih in servisnih dejavnosti.
4.5.	Območna vodna skupnost Primorske Koper, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, skupščina občine Ilirska Bistrica in izvršni svet, delovne organizacije, samoupravna komunalna skupnost in drugi dejavniki bodo v okviru svojih programov sprejeli potrebne ukrepe za uresničitev naslednjih najnujnejših nalog:
—	zaključitev tretje faze gradnje na Moli vključno z odkupom zemljišč tako, da bo objekt lahko začel služiti svojemu namenu ter zgraditve internih čistilnih naprav v LKI Lesonit in Tovarni organskih kislin;
—	izdelava študije ukrepov za dosego stoletne varnosti pred visokimi vodami na območju mesta in na nekaterih drugih predelih vzdolž reke Reke predvsem z vidika prikaza današnje stopnje urejenosti
odvodnega sistema, nastopa visokih voda in pogostih poplav v mestu Ilirska Bistrica, načrtovanje ukrepov za odvod stoletnih visokih voda in prikaza etapne realizacije potrebnih ukrepov.
—	začetek gradnje vodovoda na relaciji Ilirska Bistrica — Tatre in s tem omogočiti sodelovanje mladinskih delovnih brigad ter začetek rekonstrukcije vodovoda v mestu Ilirska Bistrica; sredstva za mestni vodovod se bodo zagotavljala s posebnim samoupravnim sporazumom ali s prispevkom, ki ga bo predpisala občinska skupščina;
—	ustanovitev občinske vodne skupnosti, ki bo v okviru Območne vodne skupnosti Primorske usmerjala in vodila vodnogospodarsko politiko v občini.
4.6.	Samoupravna stanovanjska skupnost bo sprejela nov samoupravni sporazum o minimalnem izdvajanju in združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti za potrebe stanovanjske graditve in njihovo višino uskladila z gospodarskimi gibanji.
Stanovanjska skupnost in Kreditna banka Koper bosta v najkrajšem možnem roku sprejeli za srednjeročno obdobje dogovor o uvedbi premiranja stanovanjskih varčevalskih vlog v skladu z zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu z namenom, da se pospeši stanovanjsko varčevanje občanov.
Ob postopnem uveljavljanju stroškovnih stanarin in istočasnem razvijanju solidarnosti in socialne varnosti najemnikov stanovanj bo občinska skupščina upoštevala raven osebnih dohodkov in stopnjo rasti osebnih dohodkov v letu 1977; v skladu s tem bo povečana stanarina in sprejeti drugi ukrepi.
Samoupravna komunalna skupnost sc bo angažirala v takojšnje reševanje tistih komunalnih nalog in problemov, ki bodo pospeševali stanovanjsko gradnjo. Predvsem bo morala čimprej sprejeti samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja komunalne dejavnosti za srednjeročno obdobje, s katerim bo urejeno tudi združevanje sredstev za te namene.
Samoupravna komunalna skupnost bo organizirala posebno samoupravno enoto ali drugo ustrezno organizacijo za upravljanje in oddajanje stavbnega zemljišča in pripravila zasnove samoupravnega plana za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča.
Izvršni svet in skupščina občine bosta predlagala in sprejela ustrezne ukrepe, da se pospeši novelaci ja urbanističnega načrta in izdelava takih zazidalnih načrtov, ki bodo zagotavljali nemoten potek in večji izbor vrste oziroma tipov stanovanjske gradnje.
5.	Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo nadaljevale z ustavno preobrazbo in na podlagi zakona o združenem delu izpopolnjevale sistem samoupravnih odnosov zlasti z razvijanjem delegatskih odnosov in izboljšanjem njihove učinkovitosti, predvsem z vidika uveljavljanja neposrednih interesov združenega dela pri oblikovanju programov, kvalitete storitev in cen v posameznih dejavnostih.
Pri opredeljevanju svojih letnih programov za leto 1977 bodo SIS na posameznih področjih družbenih dejavnosti izhajale iz dogovorjenih prednostnih usmeritev v družbenem planu občine za obdobje 1976 — 1980.
Na področju vzgoje in izobraževanja se bo nadaljevalo uresničevanje nalog srednjeročnega obdobja, zlasti še uresničevanje dogovorjenega programa na podlagi enotnih standardov in s tem zagotavljalo izenačevanje možnosti za izobraževanje šoloobvezne mladine.
Že v začetku leta bo potrebno pristopiti k temeljitim pripravam za reorganizacijo šolske mreže na območju občine in uveljavljanju integracijskih procesov tudi na področju šolstva. V ta namen mora občinska izobraževalna skupnost ustanoviti posebno komisijo, ki bo skupno s krajevnimi skupnostmi OZD in strokovnimi institucijami izdelala predlog za reorganizacijo šolske mreže.
V letu 1977 morajo biti izvedene vse priprave, zlasti še izdelava konkretnih načrtov za izvajanje naložb v šolski prostor.
Občinska skupnost otroškega varstva bo predvsem izvajala tiste naloge, ki bodo vplivale na izenačevanje pogojev za razvoj otrok.
„URADNE OBJAVE"
25. marca 1977 - št. 3
22
Z zgraditvijo novega otroškega vrtca v Ilirski Bistrici za približno 100 otrok bo potrebno zagotavljati občutno več sredstev za redno dejavnost otroškega varstva.
Skupno z občinsko izobraževalo skupnostjo bo mora!a pripraviti konkreten program nadaljnjih naložb, ki so začrtane v srednjeročnem obdobju. Vzporedno z načrtovanjem novih kapacitet bo morala zagotavljati zadostno število vzgojiteljskega kadra.
Na področju zdravstvenega varstva bodo morala biti prizadevanja še nadalje usmerjena v krepitev in boljšo organiziranost splošne in dispanzerske službe, skrajšanje čakalne dobe v ambulantah in izboljševanje zdravstvenih storitev. Skratka, prednost je potrebno dati tistim nalogam, ki vplivajo na povečanje proizvodnje in produktivnosti dela ter zmanjševanje izostajanja z dela.
Zdravstvena skupnost mora skupno s Kraškim zdravstvenim domom pripraviti in sprejeti realna merila za ugotavljanje količine, kakovosti ter uspešnosti opravljenega dela, ki bodo osnova za racionalizacijo na področju zdravstva ter podlaga za svobodno menjavo dela.
Skupnost socialnega skrbstva bo svoje delovanje morala usmeriti v nadaljnji razvoj ukrepov in dejavnosti, s katerimi bo vplivala na preprečevanje ali zmanjševanje vzrokov za nastajanje socialnih problemov.
Prizadevati si bo morala, da bo zagotovila socialnim upravičencem primeren standard s tem, da bo valorizirala obstoječe pravice po enotnih načelih, ki bodo dogovorjena za SR Slovenijo.
Kulturna skupnost in tclesnokulturna skupnost bosta morali usmerjati svoje delo predvsem v nadaljnje razvijanje množičnosti, pri čemer bo potrebno tesnejše povezovanje s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela.
6.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
Na področju ljudske obrambe bodo v tem letu primarnega pomena naslednje naloge: dokončno dopolniti obrambne načrte in v zvezi s tem vojno organizacijo vseh struktuf in nosilcev splošne ljudske obrambe; nadalje usposabljati in uriti štabe in enote teritorialne obrambe; pospešeno izpopolnjevati sredstva vojnih zvez; usposobiti službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje; sistematično usposabljati vse strukture in nosilce splošne ljudske obrambe, zajeti v pripravi najširši krog občanov, predvsem mladino. Zagotoviti skladni razvoj civilne zaščite, jo ustrezno organizirati, pospešeno tehnično opremljati ter strokovno usposabljati tako, da bodo vse enote in štabi sposobni reševati prebivalstvo in materialne dobrine v primeru vojne in v hudih nesrečah. V tem letu se bodo začeli izvajati predpisi o načrtni gradnji zaklonišč v občini; v ta namen bo tudi izdelan prostorski program izgradnje javnih zaklonišč.
Na področju družbene samozaščite bodo vsi subjektivni dejavniki v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, interesnih in drugih samoupravnih skupnostih ter v občini aktivno delovali predvsem na konkretnih opredelitvah;
—	pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v družbeni samozaščiti, ki morajo biti vgrajene v samoupravne splošne akte;
—	oblik, vsebine in načina delovanja na področju družbene samozaščite;
—	ustreznih delovnih oziroma koordinacijskih teles, odborov za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na vseh ravneh. Naloga teh teles mora biti v prvi vrsti skrb za pravilno razumevanje, vrednotenje.in vgrajevanje družbene samozaščite v samoupravne akte.
7.	Splošna poraba
Izdatki za splošno porabo v okviru občinskega proračuna se bodo v letu 1977 gibali v skladu z gospodarsko rastjo v občini ob upoštevanju novih zakonskih obveznosti in bolj enakomernega pokrivanja potreb posameznih področij proračunske porabe, kakor tudi prenosov ustreznih nalog in virov sredstev za samoupravne interesne skupnosti. Dogovarjanje o obsegu splošne porabe, bo potekalo v soodvisnosti od dogovarjanja ostalih oblik porabe.
V okviru sredstev za splošno porabo se bodo v letu 1977 zagotavljala sredstva za delo državnih organov na podlagi družbenega dogovora o
enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dphodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji.
Občinska skupščina bo v okviru možnosti zagotavljala sredstva za postopno izenačevanje občinskih priznavalnin udeležencem NOV po posebnem družbenem dogovoru.
Po samoupravnem sporazumu o zagotovitvi sredstev za skladnejši razvoj kmetijstva v občini se bo začelo v letu 1977 odvajati iz proračuna 30 odstotkov sredstev zbranih od davka na katastrski dohodek. Ta sredstva predstavljajo delež proračuna za posege v kmetijstvu kot so nadomestila dela obresti in sredstva kmetijske pospeševalne službe. S sredstvi bo gospodarila kmetijska zemljiška skupnost.
Iz občinskega proračuna bodo začasno še financirane naloge požarnega varstva in del nalog komunalne dejavnosti. Do 31. maja 1977 mora biti sprejet samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje 1976— 1980 in samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne komunalne skupnosti za obdobje 1976 — 1980. Po 30. juniju 1977 se financiranje požarnega varstva in komunalne dejavnosti v celoti prenese na interesni skupnosti. V tem času sc dokončno prenese na ustrezno samoupravno interesno skupnost tudi financiranje železniških prehodov.
8.Usklajevanje aktivnosti pri izvrševanju nalog
V	naslednjem letu se bodo začeli uresničevati številni družbeni dogovori in samoupravni sporazumi o temeljih planov srednjeročnega razvoja na ravni organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, občine, regij in SR Slovenije.
Do 31. maja 1977 morajo biti sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih srednjeročnih planov za vse samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Do tega morajo biti sprejeti še vsi ostali srednjeročni plani in sporazumi o temeljih srednjeročnih planov, ki doslej še niso bili sklenjeni.
Vsi dejavniki družbenega razvoja od temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij do izvršnega sveta in upravnih organov so odgovorni za izvajanje dogovorjenih razvojnih nalog. Zato morajo sprejeti lastne akcijske programe dela v katerih bodo zagotovili izvajanje nalog v letu 1977.
Osnovni pogoj za uresničevanje dogovorjenih halog je nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov na podlagi zakona o združenem delu. Učinkovitost izvajanja srednjeročnega plana v letu 1977 bo v neposredni soodvisnosti od uresničevanja zakona o združenem delu, usklajevanja predpisov in samoupravnih aktov z določbami zakona ter dejanskega spreminjanja odnosov.
V	skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije bo izvršni svet skupščine občine spremlja! izvajanje s to resolucijo dogovorjenih nalog in obveščal občinsko skupščino o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana občine ter o ukrepih, ki jih je sprejel v mejah svojih pristojnosti.
Do 3. junija 1977 bo izvršni svet predloži! skupščini občine poročilo o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana v obdobju 1976 —
1977	ter prvo oceno možnosti razvoja v letu 1978. Na podlagi stališč, ki jih bo zavzela skupščina o tem poročilu, bo izvršni svet pripravil osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu
1978	in ga predložil skupščini občine do konca oktobra 1977.
Št. 30-1-77 —4-8
Ilirska Bistrica, 3. februarja 1977
BOJAN ing. BROZ1NA. L. R.
Na podlagi 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v 1. polletju 1977 SR Slovenije in 15$. členu statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 14-74) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. februarja 1977 sprejela
25. marca 1977 — št. 3
„URADNE OBJAVE"
23
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB V OBČINI ILIRSKA BISTRICA V PRVEM POLLETJU
1977
*
1.	člen
Ne g!edc na določbe 26. č!ena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-74), se potrebe uporabnikov, ki se financirajo iz proračuna občine Ilirska Bistrica v prvem polletju 1977 do sprejetja proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1977 začasno financirajo na podlagi proračuna za leto 1976.
2.	člen
V času začasnega financiranja se smejo izdatki proračuna občine Ilirska Bistrica izvrševati mesečno največ v višini ene dvajsetine izdatkov proračuna občine za leto 1976, povečane za 10,S %.
Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejema Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica.
Izdatki po tem odloku so sestavni de! proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1977 in se morajo izkazovati v zaključnem računu za leto 1977.
3.	člen
Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov, lahko skupščina občine Ilirska Bistrica najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov (po tem odloku) iz sredstev rezerv.
4.	člen
Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica se pooblašča, da dovoljuje črpanje proračunske rezerve (nerazporejena sredstva). O črpanju proračunske rezerve mora izvršni svet poročati skupščini na prvi seji po vsakem črpanju.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
Z istim dnem se razveljavi odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ilirska Bistrica za čas od 1. januarja do 31. marca 1977, objavljen v Uradnih objavah, štev. 20-76.
Štev.: 010-8-76-4-10
Ilirska Bistrica, 3. februarja 1977	Predsednik
BOJAN ing. BROZINA, 1. r.
0BČ!NA SEŽANA
Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-75), 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-73), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 13-73) in v skladu s stališčem zbora krajevnih skupnosti na podlagi 187. člena statuta občine Sežana je zbor združenega dela skupščine občine Sežana na podlagi 1<32. člena statuta na seji dne 23. februarja 1977 sprejel
SKLEP
O SOGLASJU K CENAM POGREBNIH STORITEV IN POKOPALIŠKIH PRISTOJBIN
L
Daje se soglasje k cenam pogrebnih storitev in pokopaliških pristojbin, ki jih je določila Uprava komunalne dejavnosti Sežana dne 29. 9. 1976.
2.
Cenik pogrebnih storitev in pokopaliških pristojbin je sestavni de! tega sklepa.
3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-15-69-3
Sežana, 23. februarja 1977	Predsednik
zbora združenega dela ALBIN TAVČAR, 1. r.
UPRAVA KOMUNALNE DEJAVNOSTI SEŽANA
CENIK POGREBNIH PRISTOJBIN IN STORITEV 1977
1.	PRISTOJBINA ZA I. KOLOBARNO DOBO	din
—	vrstni grob — 10 let	300,00
—	vrstni grob otroški — 10 let	200,00
—	rodbinski grob — 20 let	1.200,00
2.	PRISTOJBINA ZA NASLEDNJO KOLOBARNO DOBO
—	vrstni grob — 10 let	450,00
—	vrstni grob otroški — 10 let	300,00
—	rodbinski grob — 20 let	1.800,00
3.	PRISTOJBINE ZA POSTAVITEV SPOMENIKA
—	spomenika	400,00
—	nagrobnega znamenja	150,00
4.	UPORABA MRLIŠKE VEŽE
na dan	50,00
5.	UPORABA OBDUKCIJSKE SOBE	150,00
6.	UPORABA PREHODNE KRSTE	60,00
7.	UPORABA POGREBNEGA VOZIČKA
—	na pokopališču	30,00
—	po mestu	90,00
8.	POSOJILO ZAVES NA DAN	80,00
9.	PREVOZ POKOJNIKOV Z MRLIŠKIM AVTOMOBILOM
—	lokalni prevoz do 10 km celotne vožnje
(enkratna storitev)	100,00
—	nad 10 km celotne vožnje	5,30-km
—	zamuda časa (priprava, nakladanje,
razkladanje)	85,00-h
—	spremstvo pri vozu do 12 km	85,00-h
— spremstvo pri prevozu nad 12 km se zaračuna po prejšnji postavki ter še doda dnevnica v višini, ki jo predvideva samoupravni sporazum
—	prevozi pogreba na uro	147,00
10.	IZKOP IN ZASIP GROBA
—	izkop in pokop groba za osebo staro
nad 10 let — star grob	700,00
—	izkop in pokop za osebo
do 10 let — star grob	500,00
—	izkop in pokop groba za osebo
nad 10 let — nov grob	800,00
—	izkop in pokop groba za osebo
do 10 let starosti — nov grob	550,00
11.	PREKOP POKOJNIKA
—	delo delavca pri prekopu na uro	85,00
povečano za 30 %	111,00
12.	SPRAVLJANJE V KRSTO
—	enkratna storitev	100,00
—	spravljanje v krsto v nenormalnem stanju (ponesrečenec)
delavec na uro	111,00
13.	PREOBLAČENJE	250,00
14.	Vse storitve, ki niso zajete v tem ceniku (postavljanjem mrliškega odra, zavese, priprava krste in ostalih pogrebščin se
zaračunava po urni postavki grobarja)	111,00
—	infekcijski dodatek za osebo, ki ima stik z mrličem
30,00
24
URADNE OBJAVE"
25. marca 1977 - št. 3
OBALNA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST !ZOLA
Na podlagi 2. in 44. č!cna zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ. št. 6-76). 1. in 2. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS. št. 8-74) ter 6. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi obalne samoupravne stanovanjske skupnosti (Uradne objave, št. 1-76) sklenemo podpisniki naslednji
SAMOUPRAVN! SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA OBALNE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOST! ZA OBDOBJE 1976—Ì980
1.	SPLOŠNO
1.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana obalne samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1976—1980 je sestavljen v skladu z osnovami plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti v SR Sloveniji za področje stanovanjskega gospodarstva v obdobjih 1976—1980, družbenega dogovora o usmerjeni stanovanjski graditvi, družbenega dogovora o usklajevanju meri! za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov ter o obsegu in strukturi skupne porabe za obalno-kraško območje, v skladu s temeljnimi cilji družbenega razvoja obalnega območja za obdobje 1976—19H0 in s koncepcijo in strategijo razvoja obalne regije do leta 1985.
2.	člen
V	skladu z novo Ustavo nastaja nov samoupravni sporazum planiranja. v katerem smo delavci in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih nosilci procesa samoupravnega planiranja. Kot neposredni nosilci fuhkcijc planiranja samostojno sprejemamo svoje plane in programe razvoja, oblikujemo in sprejemamo skupno politiko razvoja v interesnih družbenopolitičnih skupnostih s pomočjo samoupravnega sporazumevanja. To pomeni, da mora priti do povezovanja med temeljnimi organizacijami — krajevnimi skupnostmi — samoupravnimi interesnimi skupnostmi in občinami oziroma obalno skupnostjo.
3.	člen
Obalna samoupravna stanovanjska skupnost organizira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da povečamo obseg stanovanjske graditve in da postopoma odpravimo stanovanjski primanjkljaj. Nadalje sodelujemo pri pripravi osnov načrtovanja družbenoekonomskega tazvoja obalnih občin za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in pripravljamo osnutek programa stanovanjske graditve.
4.	člen
V	samoupravni stanovanjski skupnosti delovni ljudje zagotavljamo in združujemo sredstva za stanovanjsko graditev, zagotavljamo družbeno pomoč, načrtujemo razvoj stanovanjskega gospodarstva ter odločamo o uresničevanju tega razvoja, oblikujemo cene v stanovanjski graditvi.
Nadalje upravljamo s skladom stanovanjskih hiš ter zagotavljamo njegovo smotrno vzdrževanje in obnavljanje. Da si zagotovimo sredstva za te namene, moramo tudi odločati o politiki stanarin, ki zagotav-Ijajo materialno osnovo za upravljanje, vzdrževanje in obnavljanje '--'.*.st a n ova n j sk ega sklada.
Ta samoupravni sporazum sc nanaša na politiko in plan celotne ' obalne samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih samoupravnih enot:
—	za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	za graditev stanovanj,
za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
!!. OSNOVNE ZNAČILNOST! DOSEDANIEGA RAZVOJA OBALNE ^AMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN NI ENE NADALJNJE NALOGE
*	6. člen
V zadnjem petletnem obdobju 1971 — 1975 smo v družbenem sektorju na obalnem območju zgradili 2624 stanovanj s poprečno površino 60 kv. m na stanovanje. Graditev je bila v glavnem skoncentrirana na treh območjih:
4H9 stanovanj v Izoli (Kosova ulica — Jagodje),
1661 stanovanj v Kopru (Olmo — Semedela — Za gradom) in
474 stanovanj v Piranu (Portorož — Lucija).
Gradili smo predvsem v obliki gradnje za tržišče, šele proti koncu petletnega obdobja se je pojavila koordinacija med obalno samoupravno skupnostjo in gradbeno operativo.
7.	člen
Na področju nadaljnje samoupravne graditve si podpisniki zastavljamo naslednje cilje:
—	v petletnem obdobju 1976—1980 bomo zgradili v družbenem sektorju 2800 stanovanj, poleg tega bodo zasebniki zgradili še nadaljnjih 700 stanovanj, skupno torej 3.500 stanovanj. Razmerje med družbenim in zasebnim sektorjem je 80:20, s tem. da je v družbeni graditvi tudi 10 odstotkov etažnih lastnikov. Tako je predvideno dejansko razmerje med družbenim in zasebnim sektorjem. 70:30.
—	na podlagi dosedanjega primanjkljaja in predvidenega porasta števila prebivalcev bomo gradili letno 10 stanovanj na 1000 prebivalcev;
—	skrbeti moramo, da bo v sodelovanju s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zagotovljena tudi istočasna graditev potrebnih spremljajočih objektov v stanovanjskih okoliših;
—	sodelovali bomo pri urejanju urbanističnih osnov in komunalnega opremljanja stanovanjskih sosesk.
8.	člen
Usmerjena stanovanjska graditev, ki mora postati prevladujoča oblika graditve, bo še nadalje v vseh treh občinah in bo razporejena zlasti na naslednjih območjih:
Izola: Kosova ulica. Jagodje
Koper: Prisoje, Za gradom. Žustema
Piran: Lucija
Pri tem predvidevamo, da bo razmerje v družbeni graditvi približno tako: Izola 510 stanovanj. Koper 1.680 stanovanj, Piran 610 stanovanj (Izola 18 odstotkov. Koper 60 odstotkov. Piran 22 odstotkov). V strukturi stanovanj se bo zmanjšalo število posebnih sob, garsonjer in manjših stanovanj, povečalo pa se bo število trisobnih stanovanj. S tem se bo poprečna površina enega stanovanja povečala za 9 % in na prebivalca za 4 %.
Individualna gradnja sc bo nadaljevala v vseh treh občinah in vseh krajevnih skupnostih, intenzivnejša pa bo zlasti na naslednjih področjih: Ankaran, Bertoki, Pobegi, Semedela, Žustema, Jagodje. Lucija. Beli križ.
Stanovanjsko graditev bo treba zagotoviti na dopustne meje. obenem pa izkoristiti v te namene manj kvalitetna zemljišča.
9.	člen
Občinske skupščine bodo morale s svojo politiko in ukrepi za razvoj in urejanje naselij, zlasti pa z racionalno uporabo zemljišča, zagotoviti, da bo proces urbanizacije usklajen z gospodarskim razvojem območja. Organizacije za urejanje mestnih in stavbnih zemljišč in kmetijske zemljiške skupnosti bodo morale torej postati odločujoči dejavnik v prometu s stavbnimi zemljišči in zagotavljati večje komplekse stavbnih zemljišč, da bodo omogočile cenejšo stanovanjsko graditev in racionalnejšo izrabo prostora.
10.	člen
(dede na pereče stanovanjske probleme tudi izven občinskih središč, predvsem tam, kjer so šole ali dislocirani obrati, bo obalna samou-
25. marca 1977 -št. 3	„URADNE OBJAVE"	25
pravna stanovanjska skupnost skrbela tudi za razvoj stanovanjske graditve, če bodo za to dani urbanistični pogoji ter če bo urejeno šolstvo, otroško varstvo in ostali spremljajoči objekti. Za tako graditev mora biti izkazana družbena potreba, cena kvadratnega metra stanovanj pa ne sme biti višja od cene stanovanj usmerjene stanovanjske graditve.
11.	člen
Glede na to, da trenutno primanjkuje 2000 stanovanj in da bomo potrebovali v prihodnjem petletnem obdobju zaradi naraščanja števila zaposlenih še dodatnih 2.500 stanovanj, bo konec leta 1980 še vedno primanjkovalo 1000 stanovanj.
12.	člen
Pomembno vlogo bo še naprej imela samoupravna enota za družbeno pomoč, ki bo reševala stanovanjske probleme določenih kategorij občanov, kot so delavci z nižjimi osebnimi dohodki, stari ljudje, upokojenci, borci NOV, invalidi in mlade družine. Za te potrebe je predvideno 1000 stanovanj.
Subvencionirali bomo stanarine občanom z nizkimi osebnimi dohodki ter planirali in pospeševali varčevanje občanov za stanovanjsko graditev.
13.	člen
Združevali bomo tudi določena sredstva za dijaške in študentske domove, za kar je v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976—1980 (Ur. list SRS, št. 20-76) predvidenih najmanj 0,345 % od bruto osebnih dohodkov. V sodelovanju s skupnostjo socialnega varstva bomo združevali tudi določena sredstva za domove upokojencev. V obeh primerih je tudi predviden le de! sredstev iz stanovanjskega denarja, ostalo bo treba zagotoviti iz drugih virov.
14.	člen
V družbeni graditvi bodo prevladujoča oblika stolpiči in bloki (70 odstotkov), v manjši meri tudi stolpnice (20 odstotkov) in vrstne hiše (10 odstotkov). Zasebniki bodo še nadalje gradili vrstne hiše, dvojčke ter enodružinske hiše. 85 odstotkov vse zazidave bo v urbanih naseljih in le 15 odstotkov v ostalih naseljih. V strnjeni zazidavi je predvideno 75 odstotkov graditve in v razpršeni gradnji 25 odstotkov.
Uveljavljati bomo morali stanovanjske standarde, predpisane s posebnim odlokom. Vsi podpisniki bomo prilagodili temu odloku svoje samoupravne akte.
111.	ZDRUŽEVANJ E SREDSTEV ZA REAL1ZACDO PREDVIDENEGA PROGRAMA
15.	člen
Za predvideno stanovanjsko graditev bo potrebno zagotoviti približno 1000 milijonov din. Organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti bodo izločile za stanovanjsko graditev 650 milijonov din ali 65 odstotkov. Da bi to dosegli, bo potrebno z novim samoupravnim sporazumom izločati za stanovanjsko graditev od leta 1977 dalje 7 odstotkov od bruto osebnih dohodkov.
Od skupnega stanovanjskega prispevka bomo združevali 0,345 odstotka za graditev študentskih in dijaških domov in 0,655 odstotka za obnovo starega stanovanjskega sklada, to je skupno 1 odstotek. Ostalih 6 odstotkov pa bo razdeljeno takole: 2,1 odstotka za družbeno pomoč (oziroma 35 odstotkov od 6-odstotnega prispevka), 1,2 odstotka bomo združevali pri poslovni banki (oziroma 20 odstotkov od 6-odstotnega prispevka), 2,7 odstotka bo ostalo na razpolago delovnim organizacijam (oziroma 45 odstotkov od 6-odstotnega prispevka).
16.	člen
Družbena sredstva bomo morali obogatiti z zasebnimi sredstvi in drugimi dopolnilnimi viri (stanovanjski krediti, premiranje stanovanjskega varčevanja, izboljšave pogojev stanovanjskega varčevanja itd.)
Od teh sredstev bo za stanovanjsko graditev namenjenih 838 milijonov din za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč 162 milijonov.
Sredstva, potrebna za stanovanjsko graditev, bodo koristnikom (družbeni sektor, kupci etažnih stanovanj in zasebniki) zagotovljena v razmerju 83:4:13.
17.	člen
Vsi podpisniki tega sporazuma, ki sodelujemo pri stanovanjski graditvi, se obvezujemo, da bomo ceno kv. metra stanovanjske površine razbremenili vseh stroškov, ki niso neposredno povezani s stanovanjsko graditvijo in da bomo iz stanovanjskega denarja gradili le tisto, kar je v tem sporazumu določeno.
18.	člen
Obalna samoupravna stanovanjska skupnost gospodari s približno 10.000 stanovanji. Pereč problem je dotrajani de! stanovanjskega sklada. ki zajema skoraj polovico pred letom 1900 zgrajenih stanovanj. V planiranem obdobju bi morali temeljito popraviti 400 stanovanj, 65 stanovanj, ki so neprimerna za bivanje, pa popolnoma preurediti ali porušiti. Amortizacija bo služila enostavni reprodukciji, to je nadomestilu dotrajanih stanovanj in rekonstrukciji starih stanovanj. Zato podpisniki sklenemo, da bomo amortizacijo združevali pri obalni samoupravni stanovanjski skupnosti, oziroma njeni samoupravni enoti za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
19.	člen
Da bi enostavna reprodukcija in vzdrževanje stanovanjskega sklada lahko prišla na normalno raven, bomo začeli postopoma uveljavljati stroškovno stanarino. Ta naj pokriva stroške gospodarjenja v ndrmalni dobi trajanja upoštevajoč enostavno reprodukcijo: amortizacijo, investicijsko in tekoče vzdrževanje, funkcionalne stroške (pogodbene in zakonske obveznosti, zavarovanje, civilna zaščita, vodni prispevek, odpisi neplačanih stanarin itd.) in stroške upravljanja.
20.	člen
Obalna samoupravna stanovanjska skupnost bo skupno s komunalno skupnostjo, skupnostjo za otroško varstvo in izobraževalno skupnostjo v skladu s posebnimi samoupravnimi sporazumi gradila spremljajoče objekte v stanovanjskih soseskah in v ta namen združevala potrebna sredstva in urejala druga vprašanja. Temeljne in druge organizacije združenega dela bodo v te namene združevale dodatna sredstva na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov.
V. ZAKLJUČEK
21.	člen
Obalna samoupravna stanovanjska skupnost bo v srednjeročnem planskem obdobju organizator, koordinator in nosilec celotne graditve družbenih najemnih stanovanj in usmerjevalec ostale stanovanjske graditve. Obalna samoupravna stanovanjska skupnost bo iniciator in nosilec prizadevanj za sprejem in izvajanje ukrepov za oblikovanje in družbeno kontrolo cen ter družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve.
22.	člen
V skladu s samoupravnimi načeli v gospodarjenju in upravljanju s stanovanjskim skladom bomo zagotovili večjo iniciativo hišnim svetom in zborom stanovalcev. Zagotovili bomo določena materialna sredstva, s čimer se bo povečala njihova vloga v gospodarjenju in upravljanju s stanovanjskimi zgradbami. Osnova za materialno poslovanje hišnih svetov oziroma zborov stanovalcev bo decentraliziran de! sredstev samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini (poleg sredstev tekočega vzdrževanja še de! sredstev investicijskega vzdrževanja).
23.	člen
Na podlagi tega samoupravnega sporazuma bo izdelan predlog srednjeročnega plana pbalne samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1976—J 980.
26
„URADNE OBJAVE"
25. marca !977 - št. 3
24.	Č!en
Srednjeročni p!an sprejme skupščina obalne samoupravne stanovanjske skupnosti po predhodni javni razpravi.
Skupščina obaine samoupravne stanovanjske skupnosti Izo!a je na zasedanju dne 25. februarja 1977 ugotovila, da je ta sporazum sklenjen in s tem razglaša njegovo veljavnost.
PODPISNIK!:
Delamaris: 1. TOZD Iris, 2. TOZD Argo, 3. TOZD Riba, 4. TOZD Pločevinka, 5. TOZD Avtotransport, 6. DS za vzdrževanje, 7. DS strokovne službe, Mchanotehnika: 8. TOZD proizvodnja tehničnih igrač,
9.	TOZD proizvodnja splošnih igrač in pisarniških potrebščin, 10. TOZD proizvodnja vijačnih in struženih izdelkov, 11. TOZD Predelava barvnih kovin, 12. TOZD Proizvodnja in popravilo orodij, strojev in drugih delovnih naprav, 13. DS skupne službe, Slavnik Koper: 14. TOZD Hotel Belvedere, 15. TOZD Projektivni biro Studio, SGP Stavbenik Koper, 16. TOZD Avtostrojni park, 17. TOZD Obrtniški obrati, 18. Iplas Koper — TOZD Polimer, proizvodnja armiranih poliestrov, 19. Alpetour Škofja Loka — TOZD Hoteli Simonov zaliv, 20. Slovenijales Ljubljana — TOZD Lesno podjetje oprema, 21. Pivovarna Union Ljubljana —TOZD Vesna, 22. Ladjedelnica 2. oktober, 23. Kmetijska zadruga, 24. Splošno komunalno podjetje, 25. Pristanišče za jahte Marina, 26. Steklo, 27. Enotnost, 28. Obrtna delavnica Kroj, 29. Strokovna služba Obalne samoupravne stanovanjske skupnosti, 30. Osnovna šola Vojka §muc, 31. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom, 32. Ekonomska šola z italijanskim učnim jezikom, 33. Gostinski šolski center, 34. Vzgojno-varstveni zavod, 35. Matična knjižnica, 36. Delovna skupnost Skupščine občine, Tomos Koper: 37. TOZD Tovarna motorjev, 38. TOZD Inštitut, 39. DS skupne službe, Cimos: 40. TOZD Blagovni promet, 41. TOZD Avtoproizvodnja, 42. DS skupne službe. Primorski tisk: 43. TOZD Tiskarna Jadran, 44. TOZD Založba Lipa. 45. TOZD Propaganda, 46. DS Skupne službe, SGP Stavbenik: 47. TOZD Gradbena operativa obale, 48. TOZD Gradbeni polizdelki, 49. TOZD Projektivni konstruktivni biro, 50. DS Skupne službe. Podjetje za PTT promet: 51. TOZD PTT promet Koper, 52. TOZD PTT servis, Nanos Postojna: 53. TOZD Industrijsko blago, 54. TOZD Avtomaterial, 55. Intereuropa —TOZD Špedicija, 56. TKG Ljubljana — TOZD Kovinska galanterija Šmarje pri Kopru, 57. Iplas — TOZD Transport — skladišča, 58. Slovenija Avto Ljubljana — TOZD Servis Koper, 59. SGP Gorica — TOZD Gradbena operativa Koper, 60. GIP Gradis — TOZD Gradbena enota Koper, 61. THP Portorož — TOZD Hote! Adria Ankaran, 62. Petro! — TOZD Blagovni promet Ljubljana — PE Koper, 63. Cestno podjetje, 64. Gostinsko podjetje Galeb, 65. Sermin Invest — commerce, 66. Invest biro, 67. Soča, 68. Jestvina, 69. Primorska razstavlja, 70. Intera-gent, 71. Kruh, 72. Osnovna šola Gračišče, 73. Osnovna šola Dekani, 74. Osnovna šola Marezige, 75. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom, 76. Center za glasbeno vzgojo, 77. Poklicna kovinarska in avtomehanična šola, 78. Gimnazija z italijanskim učnim ježkom, 79. Dijaški dom, 80. RTV Ljubljana, TOZD Radio Koper, Capodistria, 81. Globus Film, 82. Osrednja knjižnica, 83. Pokrajinski muzej, 84. Pokrajinski arhiv, 85. Zavod Mladinski biro, 86. Ortopedska bolnica Valdoltra, 87. Mladinsko zdravilišče RKS Debeli rtič, 88. Obalne lekarne, 89. Delovna skupnost skupnosti pokoj, invai, zavarovanja, 90. Regionalna zdravstvena skupnost — strokovna služba, 91. Služba družbenega knjigovodstva, 92. Ljubljanska banka, podružnica Koper, 93. Kreditna banka, 94. Zapori, 95. Uprava javne varnosti, 96. Občinsko javno tožilstvo, 97. Okrožno javno tožilstvo, 98. Sodnik za prekrške obč. Izola in Koper, 99. Občinsko sodišče, 100. Okrožno sodišče, 101. Okrožno gospodarsko sodišče, 102. Javno pravobranilstvo, 103. Sodišče združenega dela, 104. Družbeni pravobranilec samoupravljanja, 105. Carinarnica, 106. Luška kapitanija, 107. Delovna skupnost Skupščine občine, 108. Delovna skupnost Skupščine obalne skupnosti, 109. Delovna skupnost Obalne in občinske konference ZKS, 110. Delovna skupnost Obalne in občinske konference SZDL, 111. Delovna skupnost Kraško — obalnega sveta ZSS, 112. Delovna skupnost
Občinskega odbora RKS, 113. Delovna skupnost ZB NOV, 114. Slavnik Koper — TOZD Potniški pron?et in turizem, Iplas Koper: 115. TOZD Polikol, 116. TOZD Mehčala, 117. TOZD Termoplastik, 118. TOZD Polisinteza, 119. TOZD Orodjarna, 120. TOZD Plastovent, 121. TOZD Poliuretani, 122. TOZD Commerce, 123. Delovna skupnost skupne službe, 124. Triglav Koper, 125. Ekonomsko-administra-tivni šolski center Koper, 126. Agraria Koper TOZD Trgovina in predelava, 127. Podjetje ža PTT promet Koper — DS skupne službe, 128. Obalna delavska univerza Ivan Regent Koper, Trgo avto: 129. TOZD Trgovina in zastopstvo tujih firm, 130. TOZD Servis, 131. Hidro Koper, 132. Osnovna šola Janka Premrla Vojka Koper, Luka Koper, 133. TOZD Operativa, 134. TOZD Luški dom, 135. TOZD Izgradnja in razvoj, 136. DS Skupne službe. Droga Piran: 137. TOZD Soline, 138. TOZD Začimba, 139. DS Skupne službe, THP Portorož: 140. TOZD Grand hote! Metropol, 141. TOZD Hoteli Palace, 142. TOZD Hote! Piran, 143. TOZD Igralnica Casino, 144. TOZD Turizem — Avditorij, 145. TOZD Pralnica in čistilnica Lucija, Emona Ljubljana: 146. TOZD Hote! Riviera Portorož, 147. TOZD Hoteli Bernardin Portorož, 148. Nanos Postojna — TOZD Preskrba Portorož, 149. Koloniale, 150. Istrametal, 151. Komunalno podjetje, 152. Knjigovodski center, 153. Brivnica in česalnica, 154. Modno krojaš-tvo, 155. Elita Portorož. 156. Zavod za urejanje stavbnih zemljišč, 157. Osnovna šola Piran, 158. Osnovna šola Sečovlje, 159. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Piran, 160. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Sečovlje, 161. Tehnična pomorska strojna in elek-trošola, 162. Zdravstvena šola, 163. Gimnazija, 164. Gimnazija z italijanskim učnim jezikom, 165. Dijaški dom B. Sajeta, 166. Vzgojno-varstveni zavod Piran, 167. Vzgojno-varstveni zavod Strunjan, 168. Obalni center za socialno delo, 169. Matična knjižnica, 170. Organ za kaznovanje prekrškov, 171. Občinsko sodišče, 172. Delovna skupnost Skupščine občine
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS št. 18-74) ter 10. člena statuta samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom Obalne samoupravne stanovanjske skupnosti Izola je zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje sprejel na seji dne 29. januarja 1976
PRAVILNIK
O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV IN O POSTOPKU ZA DOLOČITEV NAJEMNIN ZA POSLOVNE PROSTORE NA OBMOČJU OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN, KI SO V UPRAVLJANJU OBALNE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOST! IZOLA
! ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV
1.	člen
Za poslovne prostore se štejejo prostori, ki se uporabljajo za poslovno dejavnost organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, društev, državnih organov, družbeno pravnih oseb, zasebnih obrtnih delavnic in gostišč ter samostojnih poklicev.
Za poslovne prostore se štejejo tudi počitniški domovi in počitniška stanovanja »weekendi«, ki so družbena lastnina.
Za poslovne prostore sc šteje tudi garaže, ki niso v stanovanjski hiši, oziroma ne predstavljajo pritikline stanovanja.
2.	člen
Namembnost poslovnih prostorov določi občinska skupščina za območje svoje občine z odlokom.
3.	člen
Poslovni prostori se dajo v najem z javno licitacijo.
O izrednih primerih, kadar se naj določeni poslovni prostor odda v najem z neposredno najemno pogodbo brez javne licitacije, odloča
25. marca 1977 - št. 3	 „URADNE OBJAVE"	27
odbor za gospodarjenje s poslovnimi prostori na predlog komisije za oddajo poslovnih prostorov.
4.	člen
Komisija za oddajo poslovnih prostorov določa izklicno višino mesečne najemnine za kv.m obstoječega poslovnega prostora, razpisuje in izvaja licitacije ter izbere najboljšega ponudnika za določen poslovni prostor.
5/ člen
Pri določanju izklicne cene mesečne najemnine za kv. m poslovnega prostora mora komisija upoštevati določila tega pravilnika.
6.	člen
Razpis javne licitacije sc objavi na oglasnih deskah poslovnih enot najmanj 14 dni pred izvedbo licitacije.
Komisija za oddajo poslovnih prostorov lahko sklene, da se za določeni poslovni prostor objavi razpis javne licitacije tudi v dnevnem časopisju.
7.	člen
Razpis mora vsebovati podatke o poslovnem prostoru in pogoje licitacije:
1.	kraj, ulico in hišno številko poslovnega prostora,
2.	površino poslovnega prostora,
3.	namembnost,
4.	izklicno ceno za kv.m obstoječega poslovnega prostora,
5.	višino varščine
6.	navedbe o morebitnih potrebnih vlaganjih najemnika za ureditev ali preureditev poslovnega prostora
7.	navedbo kraja, datuma in ure javne licitacije.
8.	člen
Komisija za oddajo poslovnih prostorov začne z javno licitacijo ob napovedanem času tako, da prisotne dražitclje seznani s pogoji dražbe, predvsem pa z naslednjim:
1.	da morajo zastopniki pravnih oseb predložiti pravnovcljavno pooblastilo za zastopanje pravne osebe na dražbi,
2.	da je najnižji znesek, za katerega dražitclj dviga dražbeno ccno^ 1,00 din,
3.	da na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno za kv.m mesečne najemnine, oziroma ponudnik, ki ob isti ponudbeni ceni ponudi druge ugodnejše pogoje,
4.	da lahko draži samo tisti dražitelj, ki je vplača! na tekoči račun ali blagajno stanovanjske skupnosti varščino v višini trimesečne najemnine za poslovni prostor, izračunane na podlagi izklicne cene za kv.m, vendar ne manj kot 1.000 din
5.	da bo dražiteljem, ki na licitaciji niso uspeli, vplačana varščina povrnjena, najugodnejšemu ponudniku pa bo de! varščine, ki ostane po odbitku stroškov licitacije, obračunan pri plačilu najemnine.
9.	člen
Med dražbo mora komisija pisati zapisnik o poteku dražbe. Zapisnik podpišejo člani komisije in dražitelj, ki je na dražbi uspel. V zapisnik sc vpišejo tudi ostali dogodki in pripombe, ki bi vplivale na sam potek dražbe.
10.	člen
Na podlagi sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov se sklene med najemnikom in najemodajalcem najemna pogodba.
! 1. člen
Referent za poslovne prostore mora en izvod podpisane najemne pogodbe predložiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe.
12.	člen
Referent za poslovne prostore mora izročiti najemojemalcu poslovni prostor v roku in v takem stanju, kot je citirano v najemni pogodbi.
13.	člen
Najemna pogodba mora vsebovati: naziv in naslov najemnika in najemodajalca z navedbo zastopnika, predmet, namen, rok, višino najemnine in rok plačevanja najemnine, od kdaj se plačuje najemnina, vzdrževanje, preurejanje, oddajanje poslovnih prostorov v podnajem, prenehanje veljavnosti pogodbe, predaja poslovnega prostora najemodajalcu ter ostala zakonska in dogovorjena določila.
H. POSTOPEK ZA
DOLOČITEV NAJNIŽJIH NAJEMNIN:
14.	člen
Vsi poslovni prostori se razvrstc na tri glavne skupine, in sicer:
1.	Kraj, kjer je poslovni prostor (lokacija)
H.	Namen, za katerega se lahko uporablja
H!. Urejenost poslovnega prostora.
15.	člen
Glede na kraj (lokacijo) so vsi poslovni prostori razvrščeni na podskupine, in sicer:
I.	A. najugodnejše lege — turističnicentri, trgi, glavne in obrežne ulice,
1.	B. manj ugodne lege v strnjenem naselju
I.	C. zaledje, odmaknjene ulice brez možnosti dovoza,
Odbor za poslovne prostore sprejme za območje posamezne občine kategorizacijo poslovnih prostorov po zgornjih podskupinah. Ta kategorizacija je sestavni de! tega pravilnika.
16.	člen
Glede na namen uporabe poslovnega prostora so vsi poslovni prostori razvrščeni na podskupine, in sicer:
H.	A. — vse dejavnosti, razen tistih, ki so naštete v podskupini B in C,
II.	B. — trgovina z živili,
— storitvena obrt: čevljarji, krojači, pletilje, tapetniki, frizerji, ključavničarji, steklarji, pečarji, pleskarji, kleparji, knjigovezi in druge storitvene obrti
II.	C. — državni organi in družbenopolitične organizacije ter društva.
17.	člen
Glede na urejenost poslovnih prostorov so vsi poslovni prostori razvrščeni na podskupine po številu točk na podlagi zapisnika o ugotovitvi vrednosti poslovnega prostora, in sicer:
III.	A — poslovni prostori ocenjeni nad 65 točk
111.	B — poslovni prostori ocenjeni od 36 do 65 točk
111.	C — poslovni prostori ocenjeni do 35 točk.
18.	člen
Denarna vrednost elementov v podskupinah je v vseh primerih enaka in znaša:
I.	za podskupino A — 9,00 din
2.	za podskupino B — 6,00 din
3.	za podskupino C — 3,00 din
19.	člen
Znesek najnižje najemnine za kv. m poslovnega prostora sc izračuna na ta način, da sc šteje denarna vrednost vseh treh elementov podskupin, v katere je razvrščen vsak posamezni poslovni prostor.
20.	člen
Skupščina obalne skupnosti lahko predpiše z odlokom najvišje najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore.
,URADNE OBJAVE'
25. marca 1977 -	3
2!. č!en
Z najemnino za poslovne prostore se lahko poračuna za dosedanja vlaganja, če je najemnik v!oži! )astna sredstva za ureditev poslovnega prostora in je poslovni prostor pridobi! z vloženimi sredstvi najemnika na svoji funkcionalnosti oziroma uporabni vrednosti.
To znižanje se lahko prizna pod pogoji, ki jih predvideva zakon.
Dosedanja vlaganja v ureditev poslovnih prostorov se priznajo le na podlagi knjigovodskih listin.
22.	člen
Za sredstva, ki so bila vložena za ureditev poslovnega prostora do sklenitve najemne pogodbe, se sestavi po določilih 21. člena tega pravilnika obračun, če to zahteva najemodajalec, in sicer od dneva vložitve sredstev, do sklenitve najemne pogodbe. Obračun je sestavni del najemne pogodbe.
23.	člen
Mesečna najemnina za poslovni prostor ne more biti v nobenem primeru nižja kot bi znašala dvakratna stanarina za isti prostor, izračunana po predpisih za določitev višine stanarine.
24.	člen
Bodoča vlaganja za ureditev poslovnih prostorov se urejajo samo s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom.
25.	člen
Vložena sredstva najemojemalca za opremo poslovnega prostora se v nobenem primeru ne upoštevajo pri določanju najemnine.
2.
Družbeni dogovor o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunal-nih zadevah na območju občine Piran in samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti v Piranu se objavita v Uradnih objavah.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. 1 Piran, 21. februarja 1977
Predsednik
zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, l.r.
Predsednik IVAN BAŽEC, l.r. Predsednik' zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, l.r.
Na podlagi 3. odstavka 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24-75) in da se omogoči občanom in delovnim ljudem v občini soodločanje v krajevnih in komunalnih skupnostih ter prek organov skupščine občine Piran o zadevah skupnega odločanja na področju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena
sklenejo
26.	člen
Ne glede na določbe 15., 16., 17., IS. in 19. člena tega pravilnika, plačujejo družbenopolitične organizacije, društva, predšolske in šolske ustanove ter socialno zdravstvene ustanove najemnino za poslovni prostor v višini dvakratne stanarine.
27.	člen
Vse dosedanje pogodbe za najem poslovnih prostorov morajo biti . usklajene najkasneje v treh mesecih po sprejemu tega pravilnika.
Če dosedanji najemnik poslovnega prostora iz kateregakoli razloga ne sklene nove najemne pogodbe po določbah tega pravilnika, mu najemodajalec odpove najemno pogodbo v skladu z zakonom.
28.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 01-118-1-1976
Izola, 29. januarja 1976	Predsednik
zbora delegatov samoupravne enote za
gospodarjenje BOLTEŽAR GORUP, 1. r.
udeleženci:
1.	skupščina občine Piran
2.	krajevne skupnosti na območju občine, ki so navedene med podpisniki na koncu tega družbenega dogovora
3.	organizacije združenega dela, ki so uporabniki komunalnih storitev na območju občine in ki so navedene med podpisniki na koncu tega družbenega dogovora,
DRUŽBENI DOGOVOR
O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA IN O NAČINU SOODLOČANJA DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V KOMUNALNIH ZADEVAH NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
1.
Udeleženci družbenega dogovora postavljajo s tem družbenim dogovorom strukturo organizacije samoupravljanja ^na področju komunalnih dejavnosti, s katerim se omogoča delovnim ljudem in občanom kar najbolj neposredna vloga pri soodločanju v teh dejavnostih v krajevnih skupnostih in komunalnih skupnostih ter soodločanje prek organov skupščine občine Piran.
0BČ!NA P!RAN
Na podlagi 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. februarja 1977 sprejela naslednji
Sklep
1.
Ugotovi se, da začneta veljati družbeni dogovor o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov o komunalnih zadevah na območju občine Piran ter samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti v Piranu, naslednji dan po objavi tega sklepa v Uradnih objavah.
2.
Komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju občine Piran so naslednje komunalne dejavnosti:
—	odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija),
—	javna razsvetljava v naseljih, oskrba naselij s toplotno energijo,
—	vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smet) )z zgradb ter javne sanitarije (javna snaga),
—	urbanizacija,
urejanje ulic, trgov in cest v naseljih, urejanje naselij z zelenimi površinami,
—	upravljanje in urejanje stavbnega zemijišča,
—	opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči.
—	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov,
—	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, opravljanje dimnikarske službe,
—	opremljanje naselij z javnimi tržnicami,
25. marca 1977 - št. 3	„URADNE OBJAVE"	29
—	opremljanje naselij z javnimi sejmišči,
—	opremljanje naselij z javnimi parkirišči,
—	gospodarjenje z lukami, pomoli in zgrajenimi obalami, namenjenimi za javni promet, kadar s temi objekti ne gospodarijo posebne luške ali druge organizacije združenega dela,
—	sanacija mesta Piran ter vzdrževanje sanacijskih del,
—	vzdrževanje občinskih cest,
—	urejanje in vzdrževanje javnih sprehajališč,
'— urejanje in vzdrževanje javnih kopališč,
—	urejanje in vzdrževanje vseh vrst plaž,
—	urejanje in vzdrževanje morske obale, ki ni omenjena v zgornjih alinejah,
—	čiščenje morja,
—	plakatiranje in okraševanje.
Občinska skupščina lahko odloči s svojim odlokom, da je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena še posamezna druga dejavnost, ki ni našteta v prvem odstavku tega člena ter če je trajno in nepretrgano delovanje te dejavnosti neogiben pogoj za življenje in delo občanov v občini oziroma v krajevnih skupnostih na območju občine, pa take dejavnosti ni mogoče zadovoljivo zagotavljati in uravnavati samo na podlagi delovanja tržnih zakonitosti.
3.
Krajevne skupnosti so temeljne samoupravno organizirane celice, v katerih delovni ljudje uresničujejo svoje interese in potrebe v zvezi z opravljanjem komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena (v nadaljnjem besedilu: komunalne dejavnosti).
Krajevne skupnosti morajo biti izhodišče za organizacijo samoupravnih dejavnosti in izgradnjo komunalnega sistema v občini; preko njih bodo delovni ljudje in občani opravljali zlasti tele naloge:
—	sodelovali bodo pri programiranju razvoja komunalnih dejavnosti in sklepali ustrezne samoupravne sporazume v tej zvezi;
—	sklepali bodo samoupravne sporazume za ustanovitev komunalnih skupnosti in v skladu s temi sporazumi pošiljali delegate v zbor uporabnikov skupščine komunalne dejavnosti: /
—	sklepali bodo samoupravne sporazume o številu delegatov uporabnikov v komunalnih organizacijah in o načinu, kako bodo delegirali te delegate;
—	dajali bodo pobudo za ustanovitev komunalnih skupnosti ali za ustanovitev temeljnih komunalnih skupnosti na njihovem območju;
—	dajali bodo predhodno mnenje na odločitve, ki se tičejo komunalnih dejavnosti na njihovem območju, občinska skupščina ter komunalne skupnosti ne bodo o komunalnih zadevah odločale, dokler ne dobijo mnenja vseh krajevnih skupnosti, na katerih območje se odločitev nanaša;
—	opravljali bodo druge naloge, ki jih določa zakon, drugi predpisi, ta družbeni dogovor in drugi samoupravni akti.
Krajevna skupnost lahko sklene, da bo sama opravljala določeno komunalno dejavnost, če je to tehnično izvedljivo.
4.
Udeleženci družbenga dogovora se bodo zavzemali za takšno organizacijo samoupravne komunalne interesne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: komunalne skupnosti), ki bo omogočala zagotavljanje interesov in potreb občanov kot uporabnikov komunalnih dejavnosti in njihovo kar najbolj neposredno odločanje v njej.
5.
Da bi oblikovanje komunalne skupnosti izražalo temeljne interese občanov in delovnih ljudi na vsem območju občine, sc udeleženci tega družbenega dogovora strinjajo, da naj se organizira občinska komunalna skupnost kot splošna samoupravna interesna skupnost, ki bo pokrivala vse komunalne dejavnosti v občini.
6.
Občinsko komunalno skupnost bodo ustanovili s samoupravnim sporazumom delovni ljudje in občani preko svojih krajevnih skupnosti
ter delavci organizacij združenega dela, ki so uporabniki storitev oziroma dejavnosti skupnosti skupaj z delavci komunalnih organizacij, ki opravljajo komunalne dejavnosti s področja skupnosti.
7.
Za kar najbolj neposredno uresničevanje svojih pravic in interesov v občinski komunalni skupnosti bodo delovni ljudje in občani organizirali pod pogoji, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom iz 6. člena tega družbenega dogovora, temeljno komunalno skupnost za vse komunalne dejavnosti te komunalne skupnosti.
8.
Če se pokaže, da delovni ljudje in občani kot uporabniki posamezne komunalne dejavnosti ali več po naravi povezujočih se komunalnih dejavnosti ne bodo mogli ustrezno zadovoljevati svojih potreb in interesov v temeljni komunalni skupnosti iz prejšnjega člena, bodo lahko ustanovili posebno komunalno skupnost za to dejavnost oziroma za te dejavnosti s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo v svojih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela; z ustanovitvijo take komunalne skupnosti se njeno področje izloči iz področja splošne komunalne skupnosti.
Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, bodo lahko delovni ljudje in občani ustanovili posebne komunalne skupnosti hkrati s splošnimi in njihovo področje izločili iz področja ustrezne splošne skupnosti.	)
9.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti lahko odločijo, da bodo ustanovili komunalno skupnost za svoje območje ali de! svojega območja za tiste komunalne dejavnosti, za katere so najbolj zainteresirani. Področja krajevnih komunalnih skupnosti sc izločijo iz področja ustrezne komunalne skupnosti.
10.
Da bo komunalna skupnost omogočala delovnim ljudem in občanom odločujoč vpliv na razvoj komunalne preskrbe v skupnostih, bo komunalna skupnost na področju komunalnih dejavnosti, ki jih' zajema, opravljala zlasti tele naloge:
—	odločala bo o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih komunalnih dejavnosti ter o posameznih investicijskih programih, potem, ko dobi predloge komunalnih organizacij,
—	odločala bo o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev ter o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev,
—	odločala bo o standardih za posamezne komunalne storitve,
—	določala bo cene za individualne komunalne storitve,
—	združevala bo sredstva za financiranje komunalnih dejavnosti v skladu s posebnimi predpisi,
—	potrjevala bo izvolitve in razrešitve poslovodnih organov komunalnih organizacij,
—	dajala bo soglasje k statutom komunalnih organizacij,
—	zagotavljala bo z ustreznimi ukrepi organizirano in racinalno izgradnjo, uporabo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav,
—	sodelovala bo pri pripravah za splošni ljudski odpor in pri organizaciji civilne zaščite,
—	opravljala bo druge naloge, ki jih določa zakon in drugi predpisi.
H.
Udeleženci družbenega dogovora se strinjajo, da bodo člani skupnosti lahko delegirali delegate v skupščino komunalne skupnosti iz delegacij, oblikovanih po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS, št. 34-74), lahko pa tudi odločijo, da bo funkcije delegacije za delegiranje v skupščine komunalnih skupnosti opravljal njihov delavski svet ali drug njihov organ, lahko pa izvolijo posebno delegacijo za delegiranje v skupščino skupnosti.
30
12.
Pri opravljanju svojih na!og bo komunalna skupnost sodc!ova!a z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z!asti s področja urbanizma, gospodarstva, stanovanjskega gospodarstva, elck-trogospodarstva in ptt storitev, vodnoprcskrbovalncga gospodar^ va na obali in dr.
13.
Udeleženci tega družbenega dogovora bodo združevali in namenjali za financiranje komunalnih dejavnosti v skladu s posebnimi predpisi zlasti naslednja sredstva:
—	prispevek za uporabo mestnega zemljišča,
—	prispevek za ceste in odstopljeni del iz cene goriv,
—	de! stanovanjskega prispevka, za katerega se dogovori pristojna stanovanjska skupnost s komunalnimi skupnostmi,
—	prispevki investitorjev za komunalno urejanje zemljišč,
—	komunalne takse,
—	namenska in odstopljena sredstva skupščine občine.
—	namensko združena sredstva,
—	samoprispevek,
—	krediti,
—	druga sredstva.
14.
Skupščina občine Piran bo opravljala glede komunalnih dejavnosti zadeve iz 23. člena zakona ter naslednje zadeve:
- razpravljala bo o vseh temeljnih vprašanjih politike in razvoja komunalnih dejavnosti,
—	dajala bo soglasje k dolgoročnim in srednjeročnim planom razvoja komunalnih dejavnosti in k cenam komunalnih storitev,
—	nadzorovala bo iz\rševanje komunalnih dejavnosti in zlasti izvrševanje planskih nalog ter zakonitost dela komunalnih organizacij in skupnosti,
—	potrjevala bo samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti,
—	dajala bo soglasje k odločitvam komunalnih organizacij o spremembi predmeta poslovanja, o razširitvi in zožitvi poslovanja, o razširitvi in zožitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija,
—	dajala bo soglasje k odločitvam o spojitvi komunalnih organizacij, o pripojitvi komunalne organizacije k drugi organizaciji, o razdelitvi komunalne organizacije na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi komunalne organizacije in o osamosvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo ali o pripojitvi take enote k drugi organizaciji,
—	opravljala bo druge naloge, ki jih določa zakon, ta družbeni dogovor in drugi predpisi.
15.
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpiše skupščina občine Piran in večina krajevnih skupnosti v občini ter večina organizacij združenega dela, ki so uporabniki komunalnih storitev v občini. Začetek veljavnosti ugotovi občinska skupščina in ga objavi v Uradnih objavah, pri tem začetka veljavnosti ne more določiti v času pred objavo.
Piran, 16. novembra 1976
PODPISNIKI:
1. SKUPŠČINA OBČINE PIRAN
II.	KRAJEVNE SKUPNOSTI: Krajevna skupnost Piran, Krajevna skupnost Portorož, Krajevna skupnost Lucija, Krajevna skupnost Sečovlje, Krajevna skupnost Strunjan, Krajevna skupnost Raven, Padna, Nova vas
III.	ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA:
Droga Portorož, Kmetijska zadruga Lucija, SGP Slovenija ceste, TOZD Portorož, Komunalno podjetje Piran, TOZD Gradb. obrt., mehaniz., Splošna plovba Piran, Nanos Portorož, Koloniale Portorož, Piran, Mlinotest Piran, Kmetijska zadruga Izola, Piran, Tobak Piran, Portorož, Emona — prodajalna Piran, Krim Ljubljana, Piran, Peko Piran, Minčeta Piran, Hote! Palace Portorož, Hote! Piran, Piran, TOZD Avditorij Portorož, Hotel Bernardin Portorož, Hotel Riviera
25. marca !977 - št. 3
Portorož, Kompas Ljubljana, Portorož, Počitniški dom 'Jezero* Ficsa, Brivnice in česalnicc Piran, Modno krojaštvo Piran, Foto Piran, Pralnica in čistilnica Lucija, Krojaštvo »Elita« Portorož, Istrameta! Lucija, Osnovna šola Piran, Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Piran, Gimnazija Piran, Gimnazija z italijanskim učnim jezikom Piran, Zdravstvena šola Piran, Vzgojno varstveni zavod Piran, Center za glasbeno vzgojo Piran, Internat pomorske šole Piran, DU »Ivan Regent« Piran, Osnovna šola Sečovlje, Osnovna šola Lucija, Zavod za korekcijo sluha in govora Portorož, Višja pomorska šola Piran, Srednja pomorska šola Piran, Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran, Muzej »Sergej Mašera« Piran, Obalne lekarne — Lekarna Piran, VVZ Elvira Vatovec Strunjan, Upravni organi občine Piran, Občinsko sodišče Piran, Sodnik za prekrške Piran, Postaja milice Piran, Avtomoto društvo Strunjan, Lovska družina Strunjan, Občinski sindikalni svet Piran, Občinska konferenca ZKS Piran in OK ZSMS Piran, Občinska konferenca SZDL Piran, Občinski odbor RK Piran, Center za socialno skrbstvo Piran, Služba družbenega knjigovodstva Portorož, Knjigovodski servis Piran, Komunalno podjetje Piran, Zavod za upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča Piran, Podjetje »Cvetje« Portorož.
Na podlagi 8. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-75) in v skladu z družbenim dogovorom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Piran
sklenejo
udeleženci:
1.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih v občini Piran, ki so navedeni med podpisniki na koncu tega samoupravnega sporazuma, kot uporabniki komunalnih storitev,
2.	delavci organizacij združenega dela v občini Piran, ki so navedeni med podpisniki na koncu tega samoupravnega sporazuma kot uporabniki komunalnih storitev, ter
3.	delavci komunalnih organizacij v občini Piran, ki so navedeni med podpisniki na koncu tega samoupravnega sporazuma, kot izvajalci komunalnih storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE KOMUNALNE SKUPNOSTI
V PIRANU
I. SPLOŠNO
L
Da bi skupno in enakopravno odločali o uresničevanju skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti, ustanovijo udeleženci tega samoupravnega sporazuma občinsko komunalno skupnost za območje občine Piran kot samoupravno interesno skupnost s področja komunalnih dejavnosti v občini Piran (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.
Sedež skupnosti je v Piranu.
3.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V njegovi odsotnosti ga nadomešča tajnik skupnosti, če je ta zadržan, pa član izvršnega odbora skupnosti, ki ga določi skupščina skupnosti.
4.
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma, ki bodo sprejeli in podpisali samoupravni sporazum ali k njemu pristopili, so člani skupnosti.
5.
Skupnost bo imela statut, ki ga sprejme skupščina skupnosti, potrdi pa skupščina občine Piran.
„URADNE OBJAVE"
2$. marca 1977 — št. 3
,URADNE OBJAVE"
S statutom skupnosti bodo v skladu s tem samoupravnim sporazumom sprejete podrobnejše določbe o nalogah in organizaciji skupnosti ter o samoupravljanju skupnosti.
6.
Skupnost ima pečat.
Pečat je okrogle oblike z besedilom: »Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Piran«. V spodnjem delu pečata je naveden sedež skupnosti »Piran«.
H. KOMUNALNE DEJAVNOST!, KI JIH ZAJEMA SKUPNOST
7.
Skupnost zajema komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena (v nadaljnjem besedilu: komunalne dejavnosti) iz 2. člena družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Piran (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor), ki se opravljajo na območju občine, če za posamezno od teh dejavnosti ni ustanovljena v občini posebna komunalna skupnost.
8.
Pri opravljanju svojih nalog bo komunalna skupnost sodelovala z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, zlasti na področju urbanizma, stanovanjskega gospodarstva, elektrogospodarstva, PTT storitev in vodnopreskrbovalnega gospodarstva v občini in na obali.
III. NALOGE SKUPNOSTI
9.
Da bo v skupnosti omogočen ustanoviteljem odločujoč vpliv na razvoj komunalnih dejavnosti, ki jih zajema skupnost, bo skupnost opravljala na področju teh dejavnosti naslednje naloge:
—	odločala bo o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih v skupnost vključenih komunalnih dejavnosti ter o investicijskih programih, potem ko dobi predloge komunalnih organizacij;
—	odločala bo o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev ter o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev;
—	odločala bo o standardih za posamezne komunalne storitve;
—	določala bo cene oziroma tarife za individualne komunalne storitve s soglasjem z občinsko skupščino;
—	združevala bo sredstva za financiranje komunalnih dejavnosti v skladu s posebnimi predpisi;
—	potrjevala bo izvolitve in razrešitve poslovodnih organov komunalnih organizacij;
—	dajala bo soglasje k statutom komunalnih organizacij;
—	zagotavljala bo z ustreznimi ukrepi organizirano in racionalno izgradnjo, uporabo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav;
—	sodelovala bo pri pripravah za splošni ljudski odpor in pri organizaciji civilne zaščite;
—	opravljala bo druge naloge, ki jih določajo zakoni, drugi predpisi in splošni samoupravni akti.
10.
Plan komunalne skupnosti mora obsegati zlasti:
L cilje in naloge pri opravljanju komunalnih dejavnosti s področja skupnosti;
2.	obseg, kakovost in način zadovoljevanja skupnih potreb in interesov po komunalnih storitvah in dejavnostih s področja skupnosti;
3.	združevanje dela in sredstev oziroma izmenjavo dela za uresničevanje skupnih potreb in interesov;
4.	pravice, obveznosti in medsebojne odgovornosti pri uresničevanju skupnih potreb in interesov.
Pri sestavi plana bo morala komunalna skupnost upoštevati zlasti njihovo skladnost in vključevanje v plane medsebojno odvisnih panog ter racionalno izrabo obstoječih in planiranih kapacitet.
31
n.
Komunalna skupnost bo spodbujala samoupravno sporazumevanje za ureditev medsebojnih razmerij pri izvrševanju komunalnih dejavnosti in to zlasti:
—	samoupravno sporazumevanje v enotnih osnovah in merilih za delitev osebnega dohodka v komunalnih organizacijah;
samoupravno sporazumevanje o zajemanju morebitnega dela dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka; če tako zajemanje ne predvideva poseben zakon;
—	samoupravno sporazumevanje v zvezi s sprejemanjem plana komunalnih dejavnosti, zlasti sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana komunalne skupnosti in komunalnih organizacij.
IV.	SAMOUPRAVLJANJE SKUPNOSTI
12.
Skupnost bo imela naslednje organe:
1.	skupščina skupnosti,
2.	izvršni odbor,
3.	odbor za nadzorstvo nad delom organov skupnosti.
Skupnost ima lahko tudi druge organe, ki se določijo s statutom
skupnosti.
13.
Skupščina skupnosti bo upravljala skupnost, pri tem bo skupščina:
—	opravljala naloge iz 9., 10. in 11. člena tega samoupravnega sporazuma;
—	sprejemala statut, spremembe in dopolnitve statuta in statutarne sklepe ter druge splošne akte skupnosti;
—	volila predsednika skupščine ter predsednika in člane izvršilnega odbora;
—	odločala o ustanovitvi temeljne komunalne skupnosti;
—	sprejemala finančni načrt in zaključni račun;
—	opravljala druge naloge, ki jih določajo zakon, drugi predpisi ter ta sporazum in statut skupnosti.
14.
Skupščina skupnosti je samoupravni organ upravljanja skupnosti in je sestavljena po delegatskem načelu.
Skupščina je sestavljena iz dveh zborov, in to:
—	iz zbora uporabnikov, ki šteje 40 delegatskih mest;
—	iz zbora izvajalcev komunalnih dejavnosti, ki šteje 18 delegatskih mest.
15.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo:
Krajevne skupnosti delegirajo v zbor uporabnikov 16 delegatov. Temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije delegirajo v zbor uporabnikov 24 delegatov.
16.
Delegate v skupščino skupnosti lahko člani skupnosti delegirajo iz delegacij, oblikovanih po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s samoupravnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS, št. 34-74 — v nadaljnjem besedilu: zakon o volitvah SIS).
Člani skupnosti lahko odločijo, da bo funkcijo delegacije za delegiranje v skupščino skupnosti opravlja! delavski svet ali drug njihov organ, lahko pa izvolijo posebno delegacijo za delegiranje v skupščino skupnosti.
17.
Skupščina sprejema svoje odločitve na skupnem zasedanju z enakopravnim odločanjem zborov. Odločitev je sprejeta, če jo je sprejela večina delegatov vsakega od obeh zborov.
Skupščina lahko odloči, da bo obravnavala odločitve o določenih zadevah na ločenem zasedanju obeh zborov.
32
„URADNE OBJAVE**
25. marca 1977 - št. 3
„
(e odločitev skupščine skupnosti ne bi bila sprejeta v enakem bese-di!u od obeh zborov skupščine, se uvede usklajevalni postopek, ki ga predpiše statut skupnosti.
Če bi tudi po izvedenih usklajevalnih postopkih zaradi različnih stališč obeh zborov ne prišlo do odločitve v vprašanju, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju komunalnih dejavnosti, bo lahko skupščina občine Piran, na predlog svojega izvršnega sveta, s svojo odločitvijo začasno uredila to vprašanje.
19.
Določbe o usklajevanju se ne bodo uporabljale, kadar bo skupščina glasovala o izvolitvah ali imenovanjih.
20.
Izvršni odbor bo izvrševal sklepe in odločitve skupščine skupnosti in opravljal druge naloge, ki se določijo s statutom skupnosti.
21.
Izvršni odbor bo ime! predsednika in 8 članov, ki jih imenuje skupščina skupnosti izmed sebe.
22.
Odbor za nadzor nad delom organov skupnosti bo ime! predsednika in dva člana, ki jih delegirajo člani skupnosti.
Delo odbora in način delegiranja članov bo določil statut skupnosti.
V.	SREDSTVA SKUPNOSTI
23.
Podpisniki tega sporazuma združujejo za uresničitev programov in planov s področja dejavnosti skupnosti naslednja sredstva:
1.	prispevek za uporabo mestnega zemljišča,
2.	prispevek za ceste in odstopljeni del iz cene goriv ter takse za uporabo motornih vozil,
3.	del stanovanjskega prispevka, za katerega se dogovorita komunalna skupnost in samoupravna stanovanjska skupnost,
4.	prispevek, ki se določi na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (npr. na investicijsko potrošnjo ali investicijsko potrošnjo, ki zahteva dodatna vlaganja za komunalno oskrbo, na vrednost porabe dobrin individualne komunalne potrošnje, prispevek iz dohodka TOZD itd.),
5.	prispevke investitorjev za komunalno urejanje zemljišč,
6.	komunalne takse,
7.	namenska in odstopljena sredstva družbenopolitičnih skupnosti,
8.	dogovorjeni de! cen in tarif, namenjen za razširjeno reprodukcijo, če ta ne spada v dohodek delovne organizacije,
9.	namensko združena sredstva, /
10.	samoprispevek,
11.	krediti,
12.	ostala sredstva.
VI.	STROKOVNE SLUŽBE -
24.
Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za potrebe komunalne skupnosti bo organizirala komunalna skupnost lastno strokovno službo, katere organizacija in naloge se določijo s statutom skupnosti.
VII.	KONČNA DOLOČBA
25.
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev in potrdi skupščina občine ter se objavi v Uradnih objavah.
Piran, 16. novembra 1976
PODPISNIKI:
I.	KRAJEVNE SKUPNOSTI:
Krajevna skupnost Piran, Krajevna skupnost Portorož, Krajevna skupnost Lucija, Krajevna skupnost Sečovlje, Krajevna skupnost Strunjan, Krajevna skupnost Padna, Raven, Nova vas
II.	UPORABNIKI:
Droga Portorož, Kmetijska zadruga Lucija, SGP Slovenija ceste, TOZD Portorož, Komunalno podjetje Piran, TOZD Gradb. obrt., mehaniz., Splošna plovba Piran, Nanos Portorož, Koloniale Portorož, Piran, Mlinotest Piran, Kmetijska zadruga Izola, Piran, Tobak Piran, Portorož, Emona — prodajalna Piran, Krim Ljubljana, Piran, Peko Piran, Jugotehnika Piran, Minčeta Piran, Hotel Palace Portorož, Hote! Piran, Piran, TOZD Avditorij Portorož, Hote! Bernardin Portorož, Hote! Riviera Portorož, Kompas Ljubljana, Portorož, Počitniški dom »Jezero« Fiesa, Brivnice in česalnice Piran, Modno krojaštvo Piran, Foto Piran, Pralnica in čistilnica Lucija, Krojaštvo Elita Portorož, Istramcta! Lucija, Osnovna šola Piran, Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Piran, Gimnazija Piran, Gimnazija z italijanskim učnim jezikom, Zdravstvena šola Piran, Vzgojno varstveni zavod Piran, Center za glasbeno vzgojo Piran, Internat pomorske šole Piran, DU »Ivan Regent« Piran, Osnovna šola Sečovlje, Osnovna šola Lucija, Zavod za korekcijp sluha in govora Portorož, Višja pomorska šola Piran, Srednja pomorska šola Piran, Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran, Muzej »Sergej Mašera« Piran, Matična knjižnica Piran, Obalne lekarne — Lekarna Piran, VVZ »Elvira Vatovec« Strunjan, Upravni organi občine Piran, Občinsko sodišče Piran, Sodnik za prekrške Piran, Postaja milice Piran, Avto-moto društvo Strunjan, Lovska družina Strunjan, Občinski sindikalni svet Piran, Občinska konferenca ZKS Piran in OK ZSMS Piran, Občinska konferenca SZDL Piran, Občinski odbor RK Piran, Center za socialno skrbstvo Piran, Služba družbenega knjigovodstva Portorož, Knjigovodski servis Piran
III.	IZVAJALCI:
Komunalno podjetje Piran, Zavod za upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča Piran, Podjetje Cvetje Portorož, Rižanski vodovod Koper