PRimukSKI DNEVNIK
Cena 200 lir
Lelo XXXV. Št. 10 (10.229)
TRST, petek, 12. januarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra iy43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni a Doberdob* ? Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER PRISPEL NA URADNI OBISK V BEOGRAD
FORLANI IN VRHOVECTZADOVOUSTVOM OCENILA VSESTRANSKI RAZVOJ ODNOSOV MED DRŽAVAMA
Glavni del včerajšnjih pogovorov sta ministra namenila pregledu mednarodnega položaja, danes pa bosta razpravljala o pogajanjih med Jugoslavijo in EGS - Znaten poudarek sodelovanju med obmejnimi deželami
(Od našega poročevalca)
BEOGRAD — Stalna posvetovanja med italijanskim in Jugoslovan-s*dm zunanjim ministrom so najbrž najboljši dokaz o visoki stopnji od-n®*ov med dvema državama in interesa za razvoj teh odnosov na vseh Področjih in ožje vzeto evropskem prizorišču. To je prva ugotovitev, ki »haja že iz prvih ur obiska italijanskega zunanjega ministra Forla-v Jugoslaviji.
. .J1 ,or*ani je priletel v Beograd pri---------------
PJižno pol ure pred predvidenim pri-
stankom, kar je dalo možnost za pr 'o, nepredvideno srečanje «na štiri i * z Vrhovcem že v njegovi rezidenci. Pogovor je trajal tričetrt u-re in je zadeval predvsem dogodke n» indokitajskem polotoku ter nemarnost, ki jo tudi Jugoslavija in "aiija slutita z nastankom novega 2fUišča krajevne in mednarodne napetosti.
Zatem sta se ministra z delega-Cliama v polni sestavi dalj časa podarjala na sedežu zveznega tajništva za zunanje zadeve. Poudariti Ve*ja, da so pogovori izrecno delov-Ppga značaja, saj sta se Forlani in Vrhovec na tak ali drugačen način ječala lani kar trikrat: dvakrat ob "ibu zasedanj OZN, zadnjič pa po Pogrebu alžirskega predsednika Bu-•Psdiena.
V uvodu sta Forlani in Vrhovec “kazila zadovoljstvo za razvoj od-
nosov, ki se ne razpleta samo na diplomatski ravni, pač pa na vseh področjih. Tu gre na primer pouda riti delo komisij za izvajanje osimskega sporazuma. Za obiske članov vlade in parlamenta ter gospodarskih odposlanstev. Napovedana sta že obiska predsednika italijanske republike Pertinija letos spomladi ter predsednika poslanske zbornice In-graa. Poseben poudarek sta minister Forlani in zvezni tajnik Vrhovec posvetila sodelovanju med obmejnimi deželami. Medtem ko je »Tanjug* poudaril misel, da sta narodni manjšini (italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji) naraven most sodelovanja in boljšega razumevanja.
Včerajšnji dan je bil posvečen v glavnem panorami izmenjave mnenj o dogajanju na svetu, medtem ko se bosta Forlani in Vrhovec danes pogovarjala o najbrž najpomembnejši točki tega obiska, se pravi
FORLANIJEVE IZJAVE PRED ODHODOM V BEOGRAD
Uspešno uresničujemo osimske sporazume
BEOGRAD — Tik pred svojim °dhodom v Jugoslavijo je italijan-zunanji minister Forlgni v razgovoru z urednikom beograjskega tednika «Nin» strnil nekaj misli v *^ezi z italijansko - jugoslovanskimi.1 edposi in specifično na tematiko ggUh interesov dveh jadranskih
Tako je omenil dejstvo, da sta "a nedavnem zasedanju OZN o razorožitvi Italija in Jugoslavija zagovarjali podobna stališča in se rudili za uspeh zasedanja. Seveda. Poudarja Forlani, so za uspeh -trateške linije razoroževanja in Pomiritve potrebni tudi ustrezni po-Ul'čni pogoji.
ti a- tem Pogledu je Forlani omenil di napore italijanske diplomacije, "a bi uskladila stališča evropske eveterice glede na vprašanja po-,'ntve na Sredozemlju in, v tem kviru, za mir na Bližnjem vzhodu.
. Zatem je Forlanj podrobneje o-avnaval vprašanje odnosov med n ,?J° in Jugoslavijo in dejal: «Med jasirna državama obstaja odnos soparnosti in prijateljstva. Skušamo im r?zumet* čina bolje in čutimo t trebo, da vprašanja skupnega in-resa rešujemo na nov način in z novimi inštrumenti.
Politična volja, ki je omogo--I a. zbližanje med Italijo in Jugo-izhaja tudj iz specifičnih o~ ti » ln’ Iti jih ne smemo zasenči-
„ <"asni^ar beograjskega tednika je _ 10 yPrašal italijanskega zunanje-os' m!nistra' kako poteka izvajanje pbaT*1 spoirazumov, upoštevajoč let? deistv°, da gre komaj za dve-zve° obdobje. Forlani je s tem v z CZ1 dejal, da so mešane komisije uresničevanje osimskih sporazu-Ijj v na delu in da se delo zadovo-dela razvija' «Predvsem zato, ker Dan- 0 v. Elitni medsebojnega zau-nel»?aj Prisrčnosti in v konstrukti v-e„!_? duhu, o katerem pričajo tudi
Prvi
rezultati.*
rem	Je tudi odgovor, v kate-
liia Forlani zagotavlja, da bo Ita-
Sr\e komisije skupnosti, kot tu-delegaciji, ki sodeluje na poga-za sklep tega sporazuma.
Valen je m"1 forlan sko dalje podpirala jugoslovan sk? ^1° po koristnem gospodar .£em sporazumu z EGS. To stali-izv^talija zagovarja tako v okviru
Janjih
tipamo, da bo novi sporazum o ■joueicvanju ugoden za Jugoslavijo,* ^glasil italijanski zunanji mi-
T.?f!yde dvostranskih odnosov med dJ°,in Jugoslavijo s, posebnim udarkom na gospodarske interesi le značilna tudi daljša izjava, dnV,0.,ie Forlanj dal milanskemu se yuiku Giornale nuovo*. Tu jl / erlani naravnost loteva «Trža-■. ega vprašanja* in poudarja, da u <jVSem zelo dobro znano, da je b drugi svetovni vojni ostal Trst Mitv svoiega naravnega zaledja. n .. ™ zato, da je treba na neki oiv?ln ,°bnoviti mrežo niti, ki so „ 0,g(K'ale. da je Trst bil os go-™arskih in kulturnih odnosov med auodom in Vzhodom, med severno . r°P • in Sredozemljem. Osimski J'?razurni nudijo pogoje za dosego ust C1*-'a' Posebno še, če jih bomo trezno donolnili v okviru spora-uma o sodelovanju med Jugoslavijo m EGS.*
Iz neuradnih krogov je namreč mogoče izvedeti, da bo v sklopu
globalnega gospodarskega sporazuma med EGS in Jugoslavijo dobil posebno mesto tudi gospodarski del osimskega sporazuma in bo na ta način postal, poleg dvostranske tudi splošna obveznost evropskih dr žav. V tem pogledu so seveda možmi dopolnila in, izboljšanje pogojev sodelovanja na tem področju ob bistvenem spoznanju, da je EGS na ta način osvojila to, čemur bi na kratko rekli «osimski duh*.
ST. S.
Papež Janes Pavel II. bo 25. januarja odpotoval v Mehiko
VATIKAN — Papež Pavel Janez II. bo odpotoval v Mehiko v četrtek, 25. januarja, ob 8. uri z DC 10 italijanske letalske družbe. Po eno-
skorajšnjemu zaključku pogajanj za sklep sporazuma med Jugoslavijo in EGS. Pri tem velja da v italijanskih krogih sodijo, da predstavijo, osimski sporazum prvo stopnjo sodelovanja, za kater.ga vlada precejšnje zanimanje v okviru celotne Evropske gospodarske skupnosti in da je zato verjetno, da bo dogovor med EGS in Jugoslavijo v celoti osvojil «osimski duh* in ga razširil.
Med pogovori na sedežu jugoslovanskega zunanjega ministrstva je Forlani najprej seznanil svojega jugoslovanskega sobesednika z najnovejšimi dogodki v Italiji in še posebej s stališčem italijanske vlade do evropskega denarnega sistema. Zatem je Forlani podal podrobnejšo informacijo o rezultatu obiska predsednika vlade Andreottija v a-rabskih prestolnicah. V tem okviru prevladuje mnenje, da je za prihodnost Evrope bistvene važnosti doseči mir na Bližnjem vzhodu in torej na Sredozemlju. Tudi priprave na tretje zasedanje KEVS v Madridu potekajo pod znamenjem zainteresiranosti evropskih držav za varnost na Sredozemlju.
Glede Irana je bila izražena zaskrbljenost za zagonetni razvoj dogodkov.
Druge teme včerajšnjih pogovorov so vsekakor tudi razorožitev, Afriški rog (Vrhovec je seznanil Forla-nija z rezultati obiska etiopskega predsednika Mengistuja v Jugoslaviji) in drugi problemi.
V samem začetku smo omenili, da sta se Forlani in Vrhovec na štiri oči pogovarjala o dogodkih na indokitajskem polotoku. Vrhovec je seznanil italijanskega sobesednika s stališčem SFRJ, ki obsoja vojaški poseg na ozemlju Kampučije in poudarja zaskrbljenost, ker je prišlo do odkritega spopada med državama, ki se prištevata med neuvrščene. Zaskrbljenost je, kol je poudaril Forlani, tem večja glede na možne širše mednarodne zaplete in na vlogo velesil na tem področju.
Jugoslovanski predstavniki so For-lanija seznanili z napori za posredovanje v sporu med Vietnamom in Kampučijo, o čemer je pričal tudi obisk prejšnjega tajnika za zunanje zadeve Minica v Hanoju in Phnom Penhu. Vrhovec je Forlanija končno seznanil s tem, da je bivši kampučijski su-eren princ Sihanuk poslal predsedniku Titu osebno pismo.
STOJAN SPETIČ
Zablockijem in Lee Hamiltonom, s katerima je izmenjal nekatere poglede o splošni mednarodni situaciji. Zvečer jc Zaccagninija sprejel tudi posebni svetovalec Carterja za državno varnost Zbigniew Brze-zinski.
Begin optimist glede mirovnih pogajanj
TEL AVIV — Izraelski predsednik vlade Begin je včeraj izjavil, da .je treba čimprej ponovno začeti pogajanja z Egiptom glede sklenitve mirovnega sporazuma. Glede skorajšnjega začetka pogajanj je Begin optimist, čeprav po drugi strani izraelski vladni viri pripominjajo, da je tak optimizem neupravičen, saj so ZDA ta čas zaposlene s preučevanjem drugih vprašanj. Washington pa noče niti tvegati, da bi ponovni začetek mirovnih pogajanj pomenil že takoj neu speli le-teh in zato si hoče zagotoviti pripravljenost Egipta in Izraela, da zares skleneta mirovni sporazum.
V ITALIJANSKEM GLAVNEM MESTU ZAVLADALO ZAČASNO ZATIŠJE
Se ena žrtev predvčerajšnjih izgredov v Rimu: sedemnujstleten študent podlegel hudim runum
Stefana Cecchetlija so napadli samozvani «organizirani komunistični tovariši» - Policija priprla domnevnega voditelja NAR - MSI v zadregi
Študent Alberto Giaquinto, ki je bil v sredo ubit v spopadu s policijo, takoj po prevozu v bolnišnico
Obisk Zaccagninija v Beli hiši
WASHINGTON - S kratkim razgovorom, ki ga je imel z ameri-
dnevnem postanku v Santu Domingu Jkim predsednikom Carterjem, je
bo prispel v Ciudad de Mexico. V nedeljo, 28. januarja, bo predsedoval svečani otvoritvi tretje latinskoameriške škofovske konference v Puebli. 31. januarja se bo papež vrnil v Rim z letalom mehiške letalske družbe.
MOSKVA — Na povabilo predsednika bolgarske KP Živkova je včeraj odpotoval v Sofijo na »prijateljski obisk* glavni tajnik sovjetske KP Leonid Brežnjev.
včeraj tajnik KD Benigno Zacca-gnini začel svoj uradni obisk v ZDA.
V nadaljevanju se je Zaccagnini srečal z ameriškim podpredsednikom Mondalom in se z njim pogovarjal o bilateralnih odnosih, Mon-dale pa jc poudaril, da ZDA s posebnim zanimanjem spremljajo politično živlienie Italiji.
Tajnik KD se je v Beli hiši pogovarjal tudi z ameriškim šefom komisije za mednarodna vprašanja
.......
PO SKORAJ PETURNI RAZPRAVI
Ministrski svet odobril triletni gospodarski načrt
Plan predvideva ustvaritev približno pol milijona novih delovnih mest
RIM — Po skoraj peturni razpravi je ministrski svet včeraj dokončno odobril triletni gospodarski načrt, znan z imenom »načrt Pandol-fi». Cilj «triletke» je dati novega zagona italijanskemu gospodarstvu s tem, da bi letošnji prebitek plačilne bilance naložili v proizvodno dejavnost in tako ustvarili tudi nova delovna mesta.
Kljub napovedim podtajnika pri predsedstvu vlade Evangelisti ja, da bo po zaključku seje ministrski svet izročil časnikarjem vsaj izvleček načrta z glavnim', točkami, je vlada na seji sklenila, da bo najprej seznanila z vsebino »triletke* predsednika republike Pertinija in predsednika obeh domov parlamenta, šele nato bo z njim seznanjeno tudi javno mne nje. Iz uradnih virov se je zvedelo le, da je vlada podaljšala za šest m-ccev fiskalizacijo sociale*!, dajatev.
Po vesteh, ki so pronicnile skozi zid uradne molčečnosti naj bi načrt predvideval 4,5-odstotni narastek državne proizvodnje, inflacija pa naj ne bi narasla na več kot 10 odstotkov. Kaže nadalje, da vlada ne na-
merava zavreti premične lestvice, pač pa bo skušala drugače upočasniti mezdno dinamiko in bo zahtevala od sindikatov, naj spoštujejo obvezo o omejitvi poviškov plač. V zameno in v primeru, da ne bo večjih pretresov na mednarodnem tržišču pa naj bi vladni načrt zajamčil okrog pol milijona novih delovnih mest v treh letih.
Nove naložbe, ci jih predvideva «načrt Pandolfi* naj bi bile namenjene predvsem Jugu s ciljem, da se postopno odpravi ogromna razlika med italijanskimi razvitimi in nerazvitimi področji. Z olajšavami, ki naj bi jih zagotovila Blagajna za Jug, naj bi v treh letih zajamčili za približno 2.000 milijard lir naložb in ustvaritvi 131 000 novih delovnih mest v industriji, približno
150.000	delovnih mest naj bi ustvarili s tako imenovanimi posebnimi načrti, ostala delovna mesta pa naj bi ustvarili v okviru uresničevanja načrtov ministrstva za javna dela, ki zadevajo tako posodobljenje cestnega omrežja, kot okrepitev vodo vodnega omrežja in drugih javno-koristnih del. (vt) ••
MEDTEM KO SE BOJI NA FRONTI NADALJUJEJO
OD SINOČI ZASEDA VARNOSTNI SVET OZN DA BI PREUČIL POLOŽAJ V KAMPUČIJI
Ostri protesti revolucionarnega ljudskega sve-ta» Kampučije proti nastopu Sihanuka v OZN
BANGKOK, NEW YORK — Sinoči ob 21. uri po italijanskem času se je pričelo zasedanje varnostnega sveta OZN, Ca bi preučili protest vlade Demokratične Kampučije proti Vietnamu. Na zasedanju bodo sprejeli tudi odločitev, ali bo lahko pred varnostnim svetom spregovoril princ IJorodom Sihanuk, kot predstavnik Pol Potovega režima, ki v bistvu i e obstaja več. Glede tega pa so tudi nemajhne težave, sicer birokratskega in diplomatskega značaja, saj zahteva tudi »revolucionarni ljudski svet* Kam"učije, da se udeleži zasedanja varnostnega sveta njegov predstavnik, zunanji minister Hun Sen. V poslanici OZN »revolucionarni ljuds'.i svet* Kampučije ne odobrava zasedanja varnostnega sveta in odvzema vse pristojnosti princu Sihanuku, da bi govoril v imenu ljudstva Hmerov.
Medtem so novice z bojišča dokaj meglene in protislovne. Vietnamska tiskovna agencija šVNA* je sporočila, da uporniki popolnoma nadzorujejo Plinom Penh in si prizadevajo, da bi mesto reaktivirali, saj je bilo ob njihovem prihodu popolnoma opustošeno, umazano in zapuščeno. Iz Bangkoka pa prihajajo novice, da se srditi boji nadaljujejo v predmestju Phnom Penha, tako da so enote FUNSK zahtevale pomoč vietnamske vojske. Boji naj bi bili v teku tudi na severovzhodu države, čeprav se po drugih vesteh da sklepati, da se četam FUNSK in Vietnama zaenkrat upira samo mesto Battambang. Pov sod drugod pa naj bi vietnamski tanki prodrli obroč vojske rdečih hmerov in se nevarno približevali meji s Tajsko, pa tudi padec Bat-tambanga naj bi bil samo vprašanje nekaj ur.
Kar zadeva usodo bivšega kampučijskega predsednika vlade, pa so tajske oblasti dobile še nepotrjeno poročilo, da je Pol Pot padel takoj po zasedbi Phnom Penha. Te novice so demantirali predstavniki rdečih hmerov, pa tudi sovjetska agencija Tass sporoča, da je Pol Pot v Pekingu. Medtem je bivši podpredsednik vlade Ieng Sary včeraj prispel v Hongkong, (d koder bo nadaljeval pot proti kitajski prestolnici, kamor bi moral dospeti danes.
Radio Phnom Penh je včeraj sporočil, da »reakcionarna Pol Potova klika ne obstaja več* in napovedal ustanovitev »ljudske republike Kampučije*. «Začenja se novo obdobje v zgodovini Kampučije, nova Kampučija pa bo komunistična, demokratična in miroljubna država, ki se bo približala gibanju neuvrščenih. Prebivalstvo bo imelo svobodo religije,* pristavlja radio Phnom Penh, »pravico do dela, počitka in študija ter pravico do privatnega življenja in enakopravnosti med ženskami in moškimi.* Phnompenški radio je zaključil svoje poročilo s tem, da bo nova vlada še naprej gojila diplomatske stike z vsemi državami.
Ob pomanjkanju svežih novic s fronte, pa kitajsko časopisje' nada-
ljuje svojo polemiko s Sovjetsko zvezo in jo obtožuje, da je v bistvu ona pripravljala agresijo na demokratično Kampučijo. Po drugi strani pa sovjetska informativna glasila nadaljujejo gonjo proti Kitajski in označujejo Sihanukov nastop pred varnostnim svetom združenih narodov kot smešnega, ker da hoče princ govoriti v imenu »neke vlade, ki je ni več*. Sovjetski tisk zelo »črno* poroča o položaju na Kitajskem in pravi, da so v tej državi teptane najosnovnejše človekove pravice, kjer naj bi bilo tudi za Kitajsko značil no, saj ni podpisala nobenega od 19 dokumentov o človečanskih pravicah, ki so jih podpisale skoraj vse države na svetu
Diplomatski in drugi zahodni krogi pa še vedno pričakujejo poseg Sovjetske zveze proti Romuniji, ki ni priznala nove kampučijske vlade, kot so to naredile vse države varšavskega pakta. Včeraj sta novo vlado priznali tudi Češkoslovaška in Etiopija, tako da je število držav, ki priznava »revolucionarni ljudski svet* Kampučije naraslo rja enajst.
V trenutku ko zaključujemo redakcijo smo izvedeli, da je varnostni svet OZN sklenil, da bo bivši kampučijski predsednik princ Norodom Sihanuk laliko osebno govoril o vietnamski agresiji.
SFRJ obsoja vdor tujih vojaških sil v Kampučijo
BEOGRAD — Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve veleposlanik Mirko Kalezič je na včerajšnji redni tiskovni konferenci časnikarjem obširneje pojasnil jugoslovanska stališča glede zadnjih dogajanj v Kampučiji. Najprej je Kalezič spregovoril o vsebini poslanice. ki jo je predsedniku Titu te dni poslal princ Norodom Sihanuk:
«V poslanici je govor o zahtevi demokratične Kampučije za zaščito njene nacionalne neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, ki so se zaradi tuje vojaške intervencije znašle pod vprašanjem. Znano je, da princ Sihanuk uživa v svetu ugled cenjenega državnika, rodoljuba in borca za neodvisnost svoje dežele. On je eden od ustanoviteljev gibanja neuvrščenosti. Jugoslavija je vedno podnirala politiko neodvisnosti in neuvrščenosti, ki so jo izvajali ljudstvo in vlada Kampučije ter princ Sihanuk, tudi tedaj, ko je po državnem udaru Lona Nota princ Sihanuk nadaljeval obrambo neodvisnosti svoje države.»
Kar zadeva vietnamsko - kampučijski spopad, je veleposlanik Mirko Kalezič dal v imena jugoslovanske vlade tole širšo izjavo: «lWt smo z največjo zaskrbljenostjo spremljali spopad med socialističnima in neuvrščenima državama Vietnamom in Kammčijo, ki je obremenjen z daljnosežnimi posledicami za mir in varnost v svetu. V skladu z ustanovno listino združenih narodov ter načeli in cilji neuvrščenega gibanja si je Jugoslavija od začetka v neposrednih stikih z obema stranema, med drugim tudi z izmenjavo poslanic na najvišji ravni, prizadevala prispevati k miroljubnemu reševanju spo padov med tema državama tako v njunem lastnem interesu kakor v interesu gibanja neuvrščenosti in vse mednarodne skupnosti.
Pri tem mi vedno izhajamo iz nujnosti doslednega spoštovanja na čel neodvisnosti, suverenosti, nedotakljivosti meja in ozemeljske celovitosti, nevmešavania v notranje VLADO BARABAŠ
(Nadaljevanje na zadnji strani)
VČERAJ ZASEDALO VODSTVO KPI
Komunisti zavračajo vmesne rešitve med enobarvno in nujnostno vlado
Kaže, da je vodstvo v celoti osvojilo teze, ki jih je pred nedavnim razvil sen. Macaluso
RIM — «Obveljala je Macalusova teza*. To je edini komentar, ki ga je mogoče razbrati po včerajšnji seji vodstva KPI. Medtem ko so dopoldne na sestanku izglasovali resolucijo o energetskem vprašanju, je popoldne tajnik Berlinguer postavil na dnevni red politično vprašanje, o katerem pa niso izdali nobenega uradnega sporočila. Vodstvo KPI namreč meni, da je treba vladni »triletni gospodarski načrt* še poglobiti in dokončno preštudirati. Nekatera stališča komunistov pa bodo mogoče znana šele v nedeljo saj bo uvodnik «Unita* obravr.cval prav to vprašanje.
Komunistični senator Emanuele Macaluso je vsekakor že jasno i-zrazil svoja stališča. Tako trdi v mesečniku »Rinascita*. da bo Andreottijev:. vlada, brez jasne preusmeritve, prav gotovo klecnila pred negativnimi ocenami KPI. V intervjuju pa, |ii ga je Macaluso dal uredniku tednika «11 Mondo*. prav jasno izključuje vsakršno hipotezo o vmesni politični rešitvi med e-nobarvno in nujnostno vlado. Ob tem Macaluso še poudarja, da je za državo nujna vlada'širše demokra-
tične enotnosti, v kateri naj bi bili zastopani tudi komunisti.
Praktično komunistični senator pravi: predsednik vlade Andreotti se mora jasno opredeliti za novo politično linijo, v nasprotnem primeru si bo morala KD prevzeti vso odgovornost za predčasni razpust parlamenta in sicer kot posledico neutemeljenih predsodkov o vriopu KPI v vlado.
V eni točki se torej KPI in An dreotti strinjata in sicer v zanikanju vsakršnih vmesnih rešitev, takih kot jih na primer predlagata socialdemokrat Pietro Longo ali Cra-xijeva stranka. Andreotti je namreč v sredo zvečer, med televizijsko «politično tribuno* povedal, da po njegovem mnenju ni realnih mož nosti za vladno krizo. Jasno je torej, da ostaja politični položaj v Italiji še nerazčiščen in bo ostal vse do razprave o triletnem gospodarskem načrtu.
Včeraj se je tudi desnica KD, predstavniki tako imenovane struje «stotih*, opredelila proti vsakršni vmesni rešitvi, saj zagovarja in podpira Andreottijevo Vlado. Tudi tajnik- KD,' Donat-Cattin, se jasno
opredeljuje za dosedanjo vlado. Postavlja se vprašanje od kod in zakaj taka navezanost na Andreottija, že tradicionalnega nasprotnika? Prav gotovo desnica KD ocenjuje Andreottijevo vlado kot nujen pogoj, da bi končno že prišlo do ostrega spopada s KPI.
P.P.
RIM — Predvčerajšnji val nasilja v Rimu je zahteval še eno mlado življenje: malo Po polnoči je v rimski bolnišnici izdihnil 17-letni Stefano Cecchetti, eden od treh domnevnih desničarjev, ki so jih samozvani »organizirani komunistični tovariši* ranili na Trgu Rovani v četrti Montesacro. Cecchetti je s prijateljema Alessandrom Donatonom in Mauriziom Battaglio sedel pred nekam barom, običajnim shajališčem desničarskih skrajnežev, ko so ix nekega avtomobila streljali nanj in ga smrtno ranili. Zelo hudo je tudi zdravstveno stanje Donatona, medtem ko bo Battaglia, katerega so krogle zadele v nogo, okreval v treh tednih.
S smrtjo mladega Cecchettija, ki se. kot kaže, ni nikolj ukvarjal s politiko in katerega edina krivda je bila ta, da je sedel pred omenjenim lokalom, je obračun predvčerajšnjih krvavih izgredov v Rimu še težji: dve mlad; življenji sta zgoreli na oltarju nasilja, več ljudi je bilo ranjenih in le za las atentati niso zahtevali še večjega števila žrtev. Strategi nasilja, ki so skrbno pripravili «mesec protikomunističnega ognja*, so očitno iskali žrtev. Niso je hoteli prvi dan med naskokom na zasebno radijsko postajo «Citta futura*. pač pa so dopustili, da se je val nasilja bohotno razrasel in zajel vso prestolnico, da je izzval spopade med skupinami. ki naj bi bile vsaj na videz povsem nasprotnih političnih prepričanj. In vsaj v sredo jim je načrt uspel, ker so nekatere skupinice, ki se proglašajo za zastopnice skrajne levice, začele obračunavati s političnimi nasprotniki.
Naklep je očiten: uveljaviti perverzno logiko nasprotnih ekstremizmov v času, ko se Andreottijevi vladi majejo temelji in ko postaja družbenogospodarski kriza vse bolj občutna. Najhuje pa je, da so se varnostni organi pustili presenetiti. Res je sicer, da je včeraj preiskava stekla s polno paro, vendar pa ima ta preiskava grenak priokus zvonjenja po toči. Dosedanji izsledki namreč niso zelo spodbudni, dasi so policijski agenti med številnimi hišnimi preiskavami priprli in prijavili sodišču številne ljudi zaradi nedovoljene posesti orožja.
V tem okviru je bil aretiran tudi prof. Paolo Signorelli, voditelj zloglasnih NAR, ki so si prevzeli odgovornost za dobršen del včerajšnjih in predvčerajšnjih atentatov. Signorelli, ki je razvpit fašist, je bil že vpleten v preiskavo o umoru sodnika Occorsia, vendar tedaj mu organi pregona niso mogli dokazati nobene krivde. Signorelli, ki je bil pod večer zaprt v kaznilnico Regina Coeli, je obtožen nedovoljene posesti orožja, ker so mu agenti na domu zaplenili nekaj sabelj in bajonetov. Najbrž pa je ta obtožba zgolj pretveza, ki naj dovoli policiji in sodstvu bolj poglobljeno preiskavo.
Po aretaciji fašističnega profesorja in ob valu obtožb vseh demokratičnih sil. ki so postavile skrajno desnico na zatožno klop, je neofašistična stranka z diplomatsko - parlamentarno ofenzivo skušala sprati s sebe vsaj posredno obtožbo, da je moralni mandator izgredov. Vodstvo MSI je tudi s kopico parlamentarnih interpelacij skušalo prikazati poročila italijanskih časopisov kot pristranska in namerno izkrivljena, še zlasti pa se je zneslo nad časopisno agencijo ANSA. Vendar ta ofenziva dokazuje le, da se misovski voditelji čutijo vsaj nekoliko krive in se skušajo za vsako ceno izvleči iz zagate s protiofenzivo.
Končno gre zabeležiti še dejstvo, da so v okviru preiskav rimski policisti preprečili atentat, ki ga je pripravljala skupina pripadnikov tako imenovanega «območja avtonomije*. Agenti so v četrti Montemario po naključju odkrili miniran avtomobil znamke »mini morris* in so priprli pet levičarskih skrajnežev, katerim so zaplenili tudi kopico samokresov in streliva. Zaenkrat ni znano, kdo naj bi bil žrtev atentata.
Lvt)
Parlamentarna komisija arhivirala
^petrolejski škanda!»
RIM — Parlamentarna preiskoval na komisija je včeraj praktično arhivirala primer protizakonitih prispevkov petrolejskih družb italijanskim politikom in strankam. Proti je glasovalo le sedem komunističnih komisarjev in en predstavnik neodvisne levice. Za arhiviranje pa so se odločili demokristjani in socialisti. Nedvomno bi komunistični pred log spravil v precejšnjo zagato sedanjo vlado, saj je bil med osum Ijenci sam predsednik Andreotti. •
Prepoznan atentator na visokonapetostni vod
NEAPELJ — Funkcionarji Digosa naj bi prepoznali enega izmed teroristov, ki so v noči med torkom in sredo izvedli, v predmestju Neaplja, atentat na visokonapetostni vod, ki oskrbuje tudi tovarno avtomobilov Alfa Sud. Terorist naj bi bil Bruno Russo Palombi, uradnik v sami tovarni Alfa Sud. Namestnik neapeljskega državnega pravdnika Manlio Minale je že podpisal za Russa zaporni nalog in sicer zaradi atentata na javnokoristne naprave, izdelave in posesti peklenskega stroja. Preiskave se vsekakor še nadaljujejo, da bi identificirali tudi druga dva terorista, ki sta sodelovala z Russom pri atentatu. Teroristični napad si lastijo samozvane »Oborožene delavske enote*, ki po mnenju funkcionarjev Digosa delujejo v sami tovarni Alfa Sud.
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
12. januarja 1979
NA DANAŠNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
V OSPREDJU KREPITEV MEDNARODNE Socialis,i zahtevajo drug
VLOGE TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA
Osnovo za razpravo bosta nudili resoluciji strank ustavnega loka in občinskega odbora
acne
Kočljivo vprašanje tržaškega pristanišča in njegove vloge v državnem in mednarodnem merilu bo v središču pozornosti današnje seje tržaškega občinskega sveta. Osnovo za razpravo bosta nudili dve resoluciji: prvo so podpisali predstavniki strank ustavnega loka 'KD, KPI, PSI, PSDI, PRI in SSk), drugo pa občinski odbor. Sam občinski odbor se je nato zavzel, da bi obe resoluciji «v višjem interesu mesta* združili v eno samo. vendar pa doslej ni bilo stikov med predstavniki odbora in demokratičnih strank, da bi se dpgovorili o skupnem stališču. Možnost združitve bodo zato preverili na sami seji občinskega sveta.
Sicer pa ostrih razlik med obema resolucijama ni. Glavna razlika je pravzaprav v tem, da je resolucija občinskega odbora v bistvu načelne in dokaj splošne narave, medtem ko .je resolucija strank ustavnega loka razčlenjena in vsebuje vrsto zahtev do vlade, parlamenta, deželnega sveta, tržaške občine in pristaniške ustanove, ter konkretne predloge o tern. kako zagotoviti tržaškemu pristanišču vlogo, ki mu pripada. Pri tem velja omeniti tudi. da se obe resoluciji sklicujeta na gospodarski del osimskih sporazumov, ki postavljajo osnovo tudi za preporod tržaškega pristanišča.
Resolucija strank ustavnega loka uvodoma z zadovoljstvom ugotavlja. da je vlada z odlokom o uresničevanju zakona o ratifikaciji o-simskih sporazumov priznala nujnost organiziranja tržaškega pristanišča po načelih konkurenčnosti in finančne avtonomije in da je v ta namen nakazala pristaniški ustanovi sklad 15 milijard lir, ter da je bil medtem državni prispevek za pristaniško ustanovo povišan z 2,3 na 4,6 milijarde lir letno. Resolucija nadalje poudarja, da so bili z osimskimi sporazumi in z odobritvijo zakona o obnovi Furlanije postavljeni pogoja in zagotovljena finanč na sredstva za uresničitev glavnih mednarodnih povezav v korist pristanišča, kar dokazuje, da .je parlament doumel važnost tržaškega pristanišča
To valorizacijo tržaškega pristanišča pa je treba konkretizirati, v tem smislu pa resolucija predlaga vladi in parlamentu vrsto ukrepov: pripraviti je treba zakon o ustanovitvi deželnega pristaniškega sistema, treba je odobriti zakon o zvišanju državnega prispevka pristaniški ustanovi, in končno je nujno izdelati zakon o novi vsedržavni ureditvi pristanišč in triletni načrt o investiranju 650 milijard lir na pristaniškem sektorju. Dežela pa mora s svoje strani izdelati‘ deželni načrt za pristanišča, nakazati finančna sredstva za realizacijo in-
vesticijskih načrtov pristaniške u-stanove ter po posvetovanjih z zainteresiranimi krajevnimi ustanovami pripraviti načrt za reformo Avtonomne ustanove za tržaško luko.
Občinska uprava mora takoj dati v zakup dela za povezavo med sedmim pomolom in industrijsko cono na Krasu ter poseči pri pristojnih forumih za hitro uresničitev drugih infrastruktur, ki so bistvene važnosti za tržaško pristanišče: avtoceste Videm - Trbiž, predora pod Mon-te Croce Camico in železniške ranžirne postaje pri červinjanu. Končno se resolucija strank ustavnega loka zavzema za sproženje pobud sodelovanja med pristanišči severnega Jadrana, ki jih specifično predvideva gospodarski del osimskih sporazumov, (tm)
Deželno odposlanstvo na srečanju v Genovi
Danes in jutri se bo delegacija deželnega sveta, ki jo vodi predsednik Colli, udeležila genovskega srečanja, ki ga na temo ((Italijanske dežele za razširitev evropske skupnosti na Grčijo, Portugalsko in Španijo*, organizirajo deželni svet Ligurije skupno z deželnim svetom iz Piemonta in italijansko sekcijo «Sveta evropskih občin*. Srečanje je precej pomembno in tudi zanimivo glede na vlogo, ki jo lahko posamezne dežele zavzamejo pri oblikovanju politike evropske skupnosti.
prijeme pri obnovi Furlanije
Po mnenju PSI je treba razpoložljiva sredstva namenili najbolj prizadetemu prebivalstvu in se izogniti njihovemu razprševu n ju na obrobna območja
Na včerajšnji tiskovni konferenci socialistične skupine v deželnem svetu, ki so se je udeležili njen načelnik Zanfagnini, predsednik posebne komisije za vprašanja potresnega območja De Carli, svetovalca Renzulli in Romano ter odgovorni pri gospodarskem uradu deželnega odbora PSI Saro, so bili v ospredju novi prijemi, ki jih socialisti predlagajo zaradi neučinkovitosti in zastojev pri obnovi porušenega področja v Furlaniji. V tem smislu so tudi izdelali dokument, ki ga bodo objavili prihodnji teden.
Socialisti izhajajo iz nevarnosti, ki grozi zlasti najbolj prizadetemu območju zaradi razprševanja sredstev tudi na nekatera obrobna ob-
močja. Po dosedanjih kriterijih bi
niiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||l|||||l|mi|II|||||||,|,„|l|||ll||,|„,||,ll|llllll,||||||||||||||)|
NADALJNJE RAZRAŠČANJE FAŠISTIČNEGA USTRAHOVANJA
Teroristi z zažigalnimi steklenicami opustošili časnikarski krožek v Trstu
Atentat izvršen sinoči nekaj po 21. uri - Velika gmotna škoda - Ogorčene reakcije na stopnjevanje črnega nasilja v «mesecu protikomunističnega ognja»
V okviru »meseca protikomunističnega ognja*, kot so fašisti poimenovali tekoči januar, je zločinska roka skrajnodecničarskega prevratni-štva sinoči nekaj po 21. uri izvršila požigalni atentat na tržaški časnikarski krožek, kjer imajo svoj sedež tudi deželno časnikarsko združenje, deželna časnikarska zbornica in deželna sekcija vsedržavnega skrbstvenega zavoda za časnikarje INPGI.
Črni teroristi, katerih nihče ni videl, so odvrgli proti vratom krožka, ki vodijo v bar, tri zažigalne steklenice. Ena se ni razpočila, drugi dve pa in pošteno opustošili prostore. Parketna obloga je do polovice sobe povsem uničena, strop docela o-žgan, tako da je odlepljeni omet dobesedno prekril pod, vrata so na obeh straneh močno požgana. Molotovki sta sprožili silen požar, katerega dim se je razvil v gornja nadstropja; to pa je bila tudi sreča, sicer bi se stanovalka iz tretjega nadstropja sploh ničesar ne zavedla in posledice atentata bi bile mnogo hujše. Poklicala je leteči oddelek kvesture, zatem so prišli gasilci in pogasili požar, nazadnje pa še osebje političnega oddelka policijskega poveljstva Digosa, ki je uvedlo preiskavo.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiniiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiifiiiiiiiiiiiimiititMiiiiiiiiimiiiiMiiiiniiiiiiiiiiii
PO ŠTIRILETNEM SLUŽBOVANJU V NAŠEM MESTU
SLOVO GEN. KONZULA RENKA OD TRŽAŠKIH ČASNIKARJEV
V imenu deželne časnikarske zbornice sta se gen. konzulu SFRJ Ivanu Renku zahvalila za njegov doprinos k razvijanju dobrososedskih odnosov predsednik Italo Soncini v italijanščini in tajnik Slavko Štoka v slovenščini
Generalni konzul Socialistične federativne republike Jugoslavije v Trstu, Ivan Renko, se po štiriletnem službovanju v našem mestu poslavlja in odhaja na novo službeno dolžnost v domovini. Včeraj je povabil na poslovilno srečanje v znanem mestnem gostišču tudi tržaške italijanske in slovenske časnikarje dnevnega in periodičnega tiska, radia in televizije, kar je bila seveda tudi priložnost za poslovilne zdravice.
Generalni konzul Ivan Renko se je v svojem poslovilnem nagovoru predvsem zahvalil predstavnikom tiska, radia in televizije za njihov dragocen delež pri razvijanju in u-trjevanju prijateljskih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki so dobili v osimskih sporazumih čvrsto osnovo za nadaljnji vsestranski razvoj v korist obeh sosedskih držav, predvsem pa tudi v korist prebivalstva obmejnih območij. Poudaril je, da s. je v času svojega delovanja v Trstu lahko prepričal o globoko zasidrani želji velike večine tukajšnjega italijanskega in slovenskega prebivalstva po prijateljstvu in sodelovanju tako na Tržaš kem kot v deželi in izrazil prepričanje, da bodo sredstva množičnega obveščanja kot izredno važen de javnik tudi v bodoče angažirana v poglabljanju odnosov in konstruktivnega sožitja.
V	imenu deželne časnikarske zbornice (tudi v imenu predsednika časnikarskega sindikata Danila Solija) se je gen. konzulu zahvalil za povabilo na srečanje predsednik Italo Soncini. Soglašal je z Ivanom Renkom, ko je poudarjal važnost vloge tiska in drugih sredstev infor miranja pri ustvarjanju vzdušja prijateljstva in sodelovanja iritJ sosednima državama in soživečima narodoma zlasti v tem poslednjem obdobju, spomni pa je tudi na skupno vlogo borcev za svobodo pri. postavljanju temeljev novih odnosov, ki so nasledili podobne odnose v stoletjih, ki so jih motila le tragična obdobja pred nekaj desetletji. Generalnemu konzulu Ivanu Renku je na koncu zaželel osebne sreče, zadovoljstva in uspehov na novem delovnem mestu.
V	imenu slovenskih časnikarjev je Slavko Štoka v svojstvu tajnika deželne časnikarske zbornice v slo-
venščini poudaril stalno zanimanje Ivana Renka .a življenje slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini in njegovo prisotnost na vseh pomembnih manifestacijah družbenega izživljanja naše skupnosti. Poudaril je njegov osebni doprinos kot posrednika pomoči Jugoslavije in Slovenije po potresu hudo prizadetemu prebivalstvu Beneške Slovenije in Furlanije in pa tudi njegovo razumevanje za potrebe sredstev množičnega obveščanja.
Spregovoril je še ravnatelj «11 Piccolo* dr. Borio, ki se je spomnil predvsem na svoje prve srečanje z Ivanom Renkom, ko je lahko spoznal tudi njegovo ne le diplomatsko odprtost in širino pri razvijanju dobrososedskih in prijateljskih odnosov.
Srečanje je poteklo v tovariškem in prijateljskem vzdušju, ki je značilno za odnose, ki so se v zadnjih letih ustalili v italijanski in slovenski časnikarski družini v Trstu v skupnih naporih, da vsakdo po svojih močeh prispeva k razvijanju demokratičnega in tvornega vzdušja med sosednima državama in narodi.
Večja soudeležba dežele pri glavnici«Au(ovie Venetc»
Prva komisija deželnega sveta je včeraj soglasno odobrila zakonski osnutek, ki predvideva, da dežela podpiše nove obveznice družbe «Au-tovie Venete*. S tem bodo omogočili kritje stroškov za povezavo med avtocesto Palmanova - Videm in odsekom Videm - Karnija. Deželni u-pravi, ki je glavni delničar družbe, pa to ne nalaga novih izdatkov, ker predvideni znesek ustreza posojilu, ki ga je dežela leta 1973 odobrila družbi «Autovie Venete* in ga ta še ni vrnila. Komisija je nadalje o-dobrila zakonski osnutek, ki se nanaša na bivše osebje ENALC.
• Rajonski svet za S. Vito - Staro mesto se bo sestal 18. januarja ob
20.30	v sejni dvorani v Ul. Colaut-ti št. 6. Na dnevnem redu so sledeči argumenti: predsedniško poročilo, branje zapisnikov, bilanca 1978, rajonska obvestila.
Kako so se škvadristi prikradli do krožka v drugem nadstropju? Vhodna vrata na ulici so se že dalj časa težko zapirala, poslednjih pet dni pa sploh ne, vendar ne zaradi okvare, temveč, ker je teroristična roka zabila v neposredno bližino ključavnice žebelj, ki je onemogočil zapiranje.
Napadalna akcija je bila tudi sicer premeteno izpeljana in zamišljena. V jutranjih urah je skupina kakih sto ultralevičarjev oziroma dvoumnih avtonomistov uprizorila na Goldonijevem trgu in vzdolž Mazzinijeve ulice v bistvu izolirano protifašistično demonstracijo, ne da bi povzročila posebne nevšečnosti. Polovica mladincev se je nato razšla, drugi pa so šli na skupščino v prostore filozofske fakultete na stari univerzi. Proti večeru je okrog 30 mladih ponovno demonstriralo na Korzu Italia pa tja do Battistijeve ulice. Ozračje napetosti so pozneje izkoristili fašisti za izvedbo atentata na časnikarski krožek, ki bi ga potem naprtili skrajnim levičarjem: tudi zato, ker je zopet govor o »nasprotujočih si skrajnostih*, črnemu in rdečemu terorizmu, ki sta v1 Rithor š?eer“f6s' pfišTa do izraza, pri nas pa za sedaj gotovo ne.
Tudi ne gre pozabiti, da je bil sinočnji napad izvršen le tri dni po tem, ko je četvero prenapetežev iz vrst «nasilne roke* MSI, Fronte del-la gioventu simbolično zasedlo vežo tržaške radiotelevizijs'c postaje iz protesta, ker njeni uredniki v poročilih ne »dajejo dovolj poudarka dejavnostim skrajne desnice*.
Vodstva omenjenih organizacij, ki imajo sedež v požganih prostorih na Korzu Italia, so ogorčeno obsodila podli poizkus ustrahovanja, ki je uperjeno zoper svobodo tiska in obveščanja. Časnikarji se ne gJede na glavo časopisa, jezik in ideologijo obvezujejo, da bodo še bolj branili ustavne svoboščine in demokratične ustanove.
Uslužbenci Založništva tržaškega tiska od tiskarjev in delavcev do uradnikov izražajo najglobljo solidarnost časnikarskim krogom, ki bi jim rade zarotniške sile odvzele svobodo pluralističnega informiranja, ljudstvu pa preprečile, da preko tiska posreduje svoje potrebe in zahteve.
Gnev spričo razraščanja fašističnega terorizma izražajo dalje pripadnice tržaškega kolektiva za zdravje, ki priredi danes, 12. t.m., ob 18. uri pred blagovnico UPIM na Trgu Stare mitnice javno protifašistično skupščino.
Pokrajinska federacija kovinarskega sindikata je obsodila predvčerajšnji atentat na sedež vsedržavnega vodstva FLM v Rimu in dala pobudo za to, da so delavci tukajšnjih kovinarskih obratov včeraj stavkali po eno uro ob koncu
vsake izmene. Federacija je hkrati pozvala tovarniške svete, naj mobilizirajo delavstvo za še nadaljnjo budnost v boju proti fašizmu.
Podoben komunike je izdala pokrajinska federacije gradbincev FLC, ki izraža solidarnost s sindikatom kovinarjev in poziva k e-notnosti med delavci in vsemi demokratičnimi silami, da se zatre prevratništvo kakršne koli obarvanosti in zgradi pravičnejša družba.
Tudi demoproletarci vabijo vse protifašiste, na; z združenimi močmi preprečijo uresničitev reakcionarnih načrtov, (dg)
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da je odgovornost za atentat na časnikarski krožek prevzela skrajnodesničarska organizacija «Lotta rivoluzionaria*. Moški glas je to po telefonu sporočil uredništvu tiskovne agencije ANSA s pripombo, da bo LR »nadaljevala boj v čast padlih kameradov do konca meseca*.
Visoka voda in sneg
Kakor smo napovedali v včerajšnji številki, se vreme znova pošteno ohlaja. Potem ko je bilo včeraj dopoldne nebo oblačno in ni deževalo, je popoldne nastala trikratna občasna razjasnitev, vendar so se vremenske razmere proti večeru temeljito skvarile. Temperatura je v mestu padla na 3 do 4 stopinje nad ničlo in padati je za čel leden dež.
V	višjih predmestnih predelih, kakor na primer na Greti, a zlasti seveda na planoti, je pa pričelo še kar obilno snežiti. Sneženje se je stopnjevalo onstran meje na območju Senožeč in Razdrtega pa tja do Postojne (drugod v Sloveniji je pokrajina že tako in tako bila pod razmeroma debelo snežno odejo), kjer se je o-krog 20. ure v samih dvajsetih minutah nabralo že za 5 cm sne ga. To je spravilo kajpak v krizo cestni promet, posebno pa voznike tovornjakov s prikolico, ki niso mogli naprej. Pristojni dejavniki so takoj zavihali rokave in začeli odstranjevati s cest nezaželeno belino, pri tem pa so naleteli na precejšnje težkoče, ker snežnih padavin ni in ni hotelo biti konec.
V	Trstu je bila v dopoldanskih urah tudi plima, zaradi katere je morje preplavilo del nabrežja in sicer tja do začetka Trga Unita o-ziroma do poslopja, v katerem je sedež pristaniškega poveljstva, a voda se je pritihotapila celo v jašek orkestra gledališča Verdi, kjer je bil pač potreben poseg gasilcev.
tako skoraj ves denar porabili v bistvu za izvajanje zakona štev. 30 o popravilu porušenih ali poškodovanih stavb. Nevarnost pa je še ve čja, ker do sedaj ni bil niti izdelan popoln seznam tega, kar bi treba obnoviti. Prav glede tega zakona pa socialisti poudarjajo, da ogromne vsote terja samo načrtovanje (govorijo o 300 milijardah lir), stroški pa nenehno naraščajo.
Kot osnovno nalogo socialisti terjajo da se razpoložljiva sredstva namenijo predvsem osrednjim področjem, kjer je prebivalstvo še vedno v barakah: dežela, poudarjajo, nj zavarovalna ustanova, ki mora poravnati vso škodo in ker ni pričakovati novih sredstev, je treba sedanja smotrno uporabiti in poskrbeti predvsem za tiste, ki jih je potres najhuje prizadel. Vsedržavni zakon štev. 546 govori o obnovi Furlanije, torej se nanaša bodisi na popravila, kot tudi na gospodarski razvoj. Zato je po mnenju socialistov potrebno ne le obnoviti področje kot je bilo do tragičnega maja leta 1976, ampak poskrbeti za nove pobude, ki naj omogočijo njegov preporod. Predlagajo zato izenačenje ugodnosti, ki jih zagotavljata zakona štev. 30 in 60 in ponovno revizijo imen vseli tistih, ki se lahko poslužujejo teh dveh zakonov. Danes se namreč dogaja, da dobijo precejšnje vsote bodisi tisti ki morajo hiše na novo zgraditi, kot tisti, ki jih le popravljajo. Treba je tudi določiti nov kriterij za usklajevanje podpor z naraščajočo inflacijo, kot tudi nove prijeme za dražbe, saj država je voljna plačevati, vendar je dežela v hudi zamudi. Zato socialisti terjajo, da morajo krajevne ustanove in tajništvo za obnovo imeti drugačno vlogo in jim je treba zagotoviti, da sami določajo, kaj ima prednost.
(db)
Zaskrbljujoč položaj ladjedelnic Italcantieri
V letu 1978 je Italcantieri zgradil ladje skupno za okrog 250 tisoč ton bruto registrske tonaže, ob koncu leta pa je imel naročila za 355 tisoč ton, in sicer za 28 ladij, od katerih je pet vojnih. Položaj in perspektive družbe — kot je rečeno v poročilu Italcantieri — so vse prej kot zadovoljive, saj Italcantieri težko občuti posledice naravnost dramatične krize svetovnega ladje-delstva, ki se je v preteklem letu še zaostrila. Po najnovejših podatkih ima namreč svetovno ladjedel-stvo naročila za komaj 5,5 milijona ton bruto registrske tonaže, kar predstavlja najnižjo raven v zadnjih enajstih letih.
Od danes podražitev plinskega olja
Medministrski odbor za cene je včeraj sklenil zvišati ceno plinskega olja in dizlovega goriva za 9 lir pri litru. Od polnoči stane liter plinskega olja za ogrevanje 171 lir namesto dosedanjih 162, liter dizlovega goriva pa 122,24 namesto dosedanjih 112,74. Odbor za cene je odobril tudi podražitev petroleja za ogrevanje, ki po novem letu stane 131,45 lire kilogram.
Medministrski odbor je tudi izdal poročilo, v katerem utemeljuje vzroke podražitve, ki jih gre iskati v težavni dobavi petrolejskih proizvodov iz Irana in v sklepu OPEČ o povišanju cene naftnih derivatov.
Prošnje za premestitve za osnovnošolsko osebje
Ministrstvo za šolstvo je razposlalo navodila glede premestitev in začasnih namestitev za učno osebje osnovnih šol za šolsko leto 1979/80. Rok za predložitev ustreznih prošenj zapade 15. februarja letos.
DRUGA PREMIERA BALETA MILANSKE SCALE
Romantični balet «Giselle» v dognani in tekoči izvedbi
Naslovno vlogo je plesala Luciana Savignano, princa Albrechta pa Paolo Borloluzzi - Dirigent Enriico de Mori
Solisti in zbor baleta milanske zScaleb so se, po «Pepelki» Sergeja Prokofjeva, predstavili v sredo v tržaškem gledališču Verdi z ro mantičnim baletom «Giselle* Adol pha Adama.
«Giselle» sodi med najuspešnejše romantične balete in čeprav je od njegovega rojstva poteklo že 137 let. je po tej vojni oziroma v zadnjih tridesetih letih, lahko rečemo, doživel ponovno rojstvo v celi vrsti novih koreografskih obdelav, ki so vsaka na svoj način obogatile to izredno odrsko delo in odkrivale v njem nove razsežnosti plesnega izražanja čustev, s katerimi je prežeta ta Heipejeva legenda o ljubezni in smrti in o ljubezni, ki seže preko groba, ker je lepota v njej večna.
Tako libreto, ki ga je po noro-
• llllllllimuffllimillllllllllllllllHIIIlIlllllIlllliiiliiiiiiiiHiiiilHiillIlllllHIllIllIlllllllllllllMIIIIIMIIIIMIIIIIIIIt
ZA OBRAMBO JADRANSKEGA MORJA
INTENZIVNO DELOVANJE MEŠANE PODKOMISIJE
Na srečanju v Trstu je italijansko - jugoslovanska podkomisija nadaljevala s primerjavo zakonodaj obeh držav na tem področju
Te dni se je na sedežu deželnega odbomdštva za industrijo in trgovino sestala tretja podkomisija (pravno - upravna vprašanja) italijansko - jugoslovanske mešane komisije za obrambo Jadranskega morja in priobalnih območij. Komisija je bila ustanovljena na podlagi osimskega .sporazuma in se u-kvarja predvsem z ugotavljanjem virov in vzrokov onesnaževanja, stalno kontrolo voda, tehničnim sodelovanjem ter z izdelovanjem predlogov obema vladama glede ukrepov in načrtov, s katerimi naj bi državi zagotovili mednarodno varstvo morja.
Na srečanju v Trstu je podkomisija, ki so jo z jugoslovanske strani sestavljali ing. Andrijan Randič, ing. Boško Petrič ter prof. Budislav Vukas, z italijanske pa ing. Gio-vannd De Cristofano, prof. Giuseppe Di Giovane, dr. Giuseppe Croce in dr. Riccardo Ubaldi, nadaljevala s svojim pripravljalnim delom, ki se trenutno nanaša na primerjavo zakonodaje obeh držav na področju obrambe pred onesnaževanjem morskih voda. Medtem ko so na prejšnjih sestankih sestavili podroben vprašalnik, ki naj bj omogočil poznavanje vseh pravnih o-blik, ki jih je posamezna država sprejela na tem področju ■ so se tokrat spoprijeli z odgbVdri na ta vprašalnik. Pri tem so zlasti skušali ugotoviti, kje se zakonodaji razhajata in katere so stične točke,
da b; državi v prihodnje lažje u-sklajevali skupno urejevanje vprašanj obrambe pred onesnaževanjem Jadranskega morja. Izpopolnili pa so tudi sam vprašalnik, da bi se popolnoma seznanili z zakonodajo v Jugoslaviji in Italiji. Nadalje so se domenili, da se bodo ponovno sestali marca v Splitu.
Vplačajte davek na reklamne napise
Tržaška občina opozarja, da 30. januarja zapade zadnji rok za vplačilo takse na reklamne napise za leto 1979. Vplačniki se bodo tako izognili nadplačilom, ki jih predvideva člen 51, DPR z dne 26.10.1972 št. 639 za prepozno vplačilo, in ki lahko dosežejo tudi 120 odstotkov same takse. V ta namen bodo odprti uradi AGIAP, Nabrežje N. Sauro 10/E, vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in od 15.30 do 17.30 (ob sobotah od
9.00	do 12.00). Interesenti bodo morali pokazati svojo številko, ali pa potrdilo prejšnjega vplačila, ali pa dopisnico z opominom, ki jo je AGI AP odposlala v preteklih letih. Do tega roka lahko interesenti poravnajo tudi svoj dolg (50 odstotkov dodatka na takso) iz preteklega leta. AGIAP priporoča, naj plačniki ne čakajo zadnjih dni, da ne bo
prevelike gneče.
VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ NA BAZOVIŠKI CESTI
V promet ni nesreči ob življenje znani gostinec Ernesto Kiemše
S svojim fiatom 127 je čelno trčil v nasproti vozeči ford in bil pri priči mrtev Voznik drugega avtomobila . Vladimiro Matelič - leži hudo ranjen v bolnišnici
Ernesto Kiemše
■ifiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniimiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinniiiiuiiinnmi
TUDI POLICISTE DOLETI...
Kmalu po osmi uri včeraj sta na križišču med Mazzinijevo ulico in Ul. San Spiridione iz še nepojasnjenih vzrokov silovito trčila avtomobil tržaške kvesture in renault 5, ki ga je upravljal 25-letni Flavio Druscovich po rodu iz Buj, a bi-
vajoč v Ul. Venezian 16 v Trstu. Policijsko vozilo je pri tem podrlo drog s prometnim znakom. V nesreči so zadobili zlome oziroma dru gačne poškodbe podčastnik Angelo Cannavaro (okreval bo v 30 dric-h), agent Marino Wolf (15 dni) in Dru-
scovich (15 dni), ki so jih sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice. Sreča pa je bila mila a-gentu Roccu Lettieru, ki”ima nekaj lažjih odrgnin in bo ozdravel v petih dneh. Na sliki poškodovani avto policije.
Včeraj zjutraj nekaj po osmi uri se je pripetila na Bazoviški cesti huda prometna nesreča, ki je utrnila življenje znanemu gostincu Ernestu Klemšeju. Tragični dogodek je močno pretresel Bazovce, Rojanča-ne in Šentjakobčane, ki so ga dobro poznali koi. vedrega in sposobnega gostinca ter ga radi imeli v svoji sredi zaradi njegove šegave narave in spontanega odnosa do bližnjega.
Pokojneriu je bilo komaj 40 let. Svoj čas se je zaposlil kot točaj v baru «Sportivo* na Istrski ulici pri Sv. Jakobu, pozneje je vzel v najem bazoviško restavracijo «Pri pošti*, nato se je preselil v Rojan, kjer je upravljal bar-bifč, ki ga je poiuenoval po sebi («da Ernesto*), nazadnje — pred kratkim — pa se je vrnil v Bazovico in znova prevzel omenjeno restavracijo v splošno zadovoljstvo domačinov. Rajni zapušča mlado ženo, Anno, ter sina Fabrizi.. in hčerko Manuelo, ki obiskujeta nižjo srednjo šolo.
Smrt je prežala na nesrečnika nekaj nad križiščem pri kamnolomu Faccanoni, in sicer v bližini gostilne «Dodich>. Ernesto je upravljal fiat 127 z evidenčno ta' '.Ico TS 163202 v smeri proti Bazovici, a je nenadoma in iz doslej Le nepojasnjenih vzrokov zavozil na levo stran cestišča v trenutku, ko je v nasprotni smeri privozil ford tržaške registracije 205856. Trčenje je bilo tako silovito, da jo bil Kiemše pri priči cb življenje žara Ji prebitja lobanje n hudih prsnih poškodb.
Voznik drugega avtomobila, 25-letni Vladimiro Matelič, skladiščnik iz Ul. Aquilinia v dolinski i . _ini, je pa zadobil vrsto hudih ran in zlomov — prelom leve nadlahtnice, domnevni zlom vc"„'- a števila reber, hude odrgnine na desni roki in levem licu, poškodba na ledjih. V bolnišnici : o mu ugotovili močan šok. Okrevati bi moral v 40 dneh.
(dg)
KD obtožuje Cecovinijev odbor
Pokrajinsko vodstvo KD je na svoji zadnji seji pod predsedstvom pokrajinskega tajnika Nodarija prouči-
lo tržaški nolitični položaj in potrdilo veljavnost linije, ki jo KD vodi v tržaški občini skupaj z drugimi silami ustavnega loka. Vsak dan bolj prihaja namreč do izraza — kot pravi tiskovno poročilo, ki so ga objavili po seji — nesposobnost Ce-covinijevega manjšinskega odbora, da bi bil kos potrebam občinske u-prave in da bi nudil konkretne rešitve problemom mesta. Po krivdi odbora — meni KD — so zelo važni ukrepi v veliki zamudi: tako na primer prehod kompetenc na rajonske svete, razdelitev mesta v cone za izvajanje zakona o pravičnih stanarinah, in začetek del za gradnjo superceste med sedmim pomolom in Padričami. Ta povezava je življenjske važnosti za razvoj tržaškega pristanišča; finančno kritje je že v celoti zagotovljeno, zaradi česar nima zavlačevanj odbora nobenega opravičila.
KD nadaljuje, da je sporazumno z drugimi ustavnimi strankami venomer dajala resne in konstruktivne predloge za reševanje raznih problemov in da je moral marsikdaj tudi sam odbor spremeniti svoje stališče ter se prilagoditi stališčem KD in drugih strank. To se je zgodilo tudi "lede problema pometanja mestnih ulic: pri tem je pomembno, da je priš') . odboru in v svetovalski skupini Liste za Trst ob glasovanju o tem vprašanju do ponovnih razkolov, kar dokazuje, da občinski odbor životari v zmedi in notranjih ločevanjih in da torej lahko da le pičla jamstva, da bi učinkovito ščitil interese mesta.
Vodstvo KD je imenovalo člane nekaterih strankinih komisij, pri čemer je izbralo izvedence, ki niso vpisani v stranko, ki pa bodo prispevali k izdelavi stališč KD glede nekaterih važnih problemov na področju gospodarstva, kulture, zdravstva, okolja in Sp-rta.
Čilu velikega oboževalca baleta svo- : jega časa Theophila Gautiera napisal V. De Saint Georges, kot glasba Adolpha Adama, sta se čudovito ujela in spojila v baletno izpoved, v kateri so vsi elementi romantičnega plesnega izraza mojstrsko usklajeni, v kateri ni pavz, ki bi kakorkoli drobile dogajanje, v kateri je misel izpeljana kot en sam drhKče napeti lok, ki ustrezno odzvanja skozi usklajeno koreografijo in glasbo na vsak gib, na vsako gesto, na vsak korak.
Koreografija, ki smo jo gledali tokrat, oziroma koreografska pre- ; delava in realizacija, sta delo prvega plesalca milanske Scale Paola Bortoluzzija, ki je — kot 'v večji ali manjši meri vsak koreograf — vnesel vanjo tudi nekaj novega. Baletna legenda se namreč ne začenja takoj z glasbeno mimiko, marveč z uvodnim «Pas de deux», ko se na odru v luči dveh svetlobnih snopov pojavita Giselle in princ Albrecht v navadnem kostumu in plešeta brez glasbene spremljave ljubezenski ples, kot da bi se legenda odvijala v današnjem času. S «pas de deux» brez glasbe se tudi izteče spet z isto prispo- ; dobo o večnosti in vsakokratnosti ljubezni. Pa tudi sicer so v baletu nekatere manjše koreografske novosti, zlasti v zbornih plesih.
V naslovni vlogi je nastopila prva balerina Scale Luciana Savignano. Če nas v «Pepelkh ni povsem navdušila, potem je treba vrizna-ti, da je kot Giselle naredila povsem drugačen vtis, vtis umetnice, ki mojstrsko obvlada vse plesne elemente in zna pričarati najin- . timnejše čustvene odtenke. Isto ve- •, Ija tudi za Bortoluzzija, katerega eleganca odraža baletno osebnost velikega formata. Zelo dobro so svoje vloge odplesali tudi ostali solisti, posebno priznanje pa zasluži baletni zbor, katerega so pomnožili gojenci baletne šole Scale. Toliko gracioznosti, usklajenosti in ritmične zanesljivosti ni dano tako pogosto gledati.
Orkester je vodil dirigent Enri-co de Mori s poudarjenim občutkom za romantično interpretacijo, ’ orkester gledališča Verdi pa je pod njegovim vodstvom tudi vrispeval pomemben delež v prepričljivem u-spehu predstave, (jk)
• Rajonski svet škedenj - Čarbola se sestane drevi ob 19.00 na sedežu v Ul. Roncheto št. 77. Dnevni red je sledeč:	predsedniško poročilo,
P.E.E.P za Ul. Capodistria in razno.
• Pri trgovinski zbornici je na razpolago interesentom posebn agenda - vademecum za leto 1979, ki vsebuje vrsto praktičnih navodil za varčevanje z energijo pri domačem ogrevanju.
Drama «Begunci» v Avditoriju
V tržaškem Avditoriju se je vče-raj . predstavila gledališka skupina Vannucci - De Francovich z delom amesa Yoycea «Beguncn. Predstava je solidna, izvedba elegantna, brez posebnih novosti, vendar povsem užitna. «Begunch je psihološka drama, oziroma drama razočaranja, stiske in utesnjenosti v svetu drobnih, a neusmiljenih intrig. Zgodba «Beguncem je preprosta; Berta je močno navezana na moža, umetnika Riccarda. Vanjo je zaljubljen Ric-cardov prijatelj Roberto, ki mu u-spe zvabiti ljubljenko v svoje stanovanje. V umetnika Riccarda je zagledana njegova bivša učenka Be-atrice. Par Riccardo - Berta označuje dogodek, ki je nekoč vzbudil veliko ogorčenje. Berta je namreč zbežala z bodočim možem in zapustila lastno, katoliško vero, kar je pomenilo na Irskem, kjer je delo arr.bientirano, škandal. Roberto skuša po več letih omogočili svojemu prijatelju Riccardu, da zasede univerzitetno stolico, to dela seveda iz ljubezni do njegove žene. Zgodba je torej preprosta, pomeni pa samo zgradbo drame, pravo, vsebinsko jedro dela so dialogi. Iz pogovorov med dramskimi junaki se izlušči u-tesnjena napetost. Pisatelj Riccardo je umetnik s tipičnimi dekadentnimi potezami, saj ga označujejo nevroza. želja po čutni svobodi in hotenje, da bi nadvladal ljudi, je torej sebični egocentrik, ki skuša drugim imponirati lastno razrvano in v bistvu šibko duševnost. Žena mu pomeni sredstvo s katerim lahko uveljavlja svoja bolna hotenja. Z besedami ji daje vso svobodo, vendar na tak način, da se Berta čuti. pred njim kriva. Riccardo želi biti žrtev a hkrati gospodar, lovec in plen. Berta se skuša njegovi bolestni igri upreti, vendar ji to ne uspe. Odzove se Robertovemu vabilu na zmenek, a pove vse možu. Približa se zaljubljencu, vendar se ponovno vrača k Riccardu. Njeno kolebanje pomeni samo pokorščino Riccardovim željam, njegovemu zapletenemu čustvovanju, njegovi krutosti in želji po mučeništvu. Roberto je novinar, njegova duševnost je preprostejša, mož zna biti tudi zvit, rad bi zapeljal prijateljevo ženo, vendar ostaja kljub temu bolj čist. Njegova povprečnost pa mu ne dovoljuje, da bi razpletel psihološke vozle, ki označujejo Ric-cardovo in Bertino življenje.
Igralci Massimo De Francovich, Mila Vannucci, Fabrizio Vi dale, Mario Ernichini, Maria Teresa Senna in Nada Fraschi so svoje vloge podali z občutkom za pravo mero. Niso sicer iskali posebnih izraznih možnosti, skratka posebno izvirne govorice, vendar so svoje delo o-pravili povsem dostojno. Predstavo je režiral Massimo De Francovich, omeniti moramo posrečeno in elegantno sceno Sergia D'Osma, ki je izdelal tudi kostume, (am)
Zlatarja ogoljufal
za 1,3 milijona lir
Leteči oddelek tržaške kvesture je prijavil krajevnemu državnemu pravdniku 24-letnega Angela Carlija iz Ronk zaradi goljufije. Novembra lam je stopil v neko tržaško zlatarno, pobaral lastnika za zlato uro znamke «longines» v vrednosti 1,3 milijona lir in strošek poravnal z nekritim čekom. Odtlej je za njim izginila vsaka sled.
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
12. |anuarja 1979
GLASBENA MATICA Trst
Sezona 1978-79 Četrti abonmajski koncert
Danes, 12. jan. 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
komorni orkester
RTV LJUBLJANA
Dirigent:	UROŠ LAJOVIC
Solist:	VOJKO CESAR - fagot
SPORED:
Haydn: Simfonija štev. 49 f-mol Mozart: Koncert za fagot v B-duru (KV 191)
Merku: Ali sijaj, sijaj s nce — Slovenska rapsodija za godala Britten: Sinfonietta op. 1
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro Pred pričetkom koncerta pri Magajni Kulturnega doma.
Gledališča
S S G
Stalno slovensko jiledališče gostuje lutri, 13 t.m., ob 19.30 v Idriji ter * nedeljo, 14. t.m., ob 18. uri v Cerknem s predstavo Carla Goldonija »Nergač*.
Danes, 12. t.m., ob 20. uri v Novi Gorici s predstavo Kole čašule «Vr-tuiec* — eksperimentalni oder.
VERDI
Danes ob 20.30 predstava baleta ♦Giselle* Adolpheja Adama v izvedbi baleta milanske Scale. V glav-nih vlogah nastopata Luciana Savi-Suano in Paolo Bortoluzzi. Abonmaji F in B.
^osebna predstava tudi jutri ob , uri. Predprodaja vstopnic pri glavni blagajni.
ROSSETT1
Danes ob 20.30 Paolo Ferrari in Ile^na Ghione predstavljata «Vite Private* N. Cowarda. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. A-bonenti 20 odst. popusta.
* * *
Dd Ig, januarja Boli »Un sorso di terra* v izdaji ATER - Gli Associati. v abonmaju odrezek št. 4. Rezer-vuoije pri osrednji blagajni za pono-V1tve do, 20. januarja.
AVDITORIJ
Danes, 12. t.m., ob 20.30 skupina Vannucci - De Francovich predstav-Ja Jamesovo Joycevo «Esuli». Rezer-y.acije pri osrednji blagajni v Pasa-z' Protti. Abonenti 30 in 20 odst. Popusta.
Ravnateljstva, ki so zainteresirana Za Predstave na šolah, se lahko o-bmejo na tiskovni urad gledališča ,e,rdi (tel. 62-931). Predstave so brezplačne.
* # *
y nedeljo ob 11. uri koncert za Violončelo. Ciklus nedeljskih koncer-*bv prirejajo v sodelovanju RAI, II Piccola in Stalnega gledališča.
Izleti
Smučarski klub Union priredi smučarski izlet na Zoflčblan u‘- Ra-vascletto in sicer za 4 nedelje za-P°redoma od 14. t.m. dalje. Infor-?acjie in prijave na sedežu v Ul. valdirivo 30 tel. 64459 vsak dan ra-** ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 ™ od 17.00 do 19.30, ob četrtkih od V™ do 19.30 in ob sobotah od 10.30 Ro 12.00.
PD »Valentin Vodnik« Iz Doline pri-peja 21. januarja smučarski izlet v Kavascletto - Zoncolan. Vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20. do 20.30 p® društvenem sedežu.
PD PRIMOREC - TREBČE
vabi na otvoritev razstave slikarja naivca
CLAUDIJA CLARIJA,
ki bo danes, 12. t.m,, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
Razstavo bo odprl kritik Milko Bambič, nastopil po pevski zbor Primorec.
Kino
La Cappclla Undcrground 18.00 - 22.00 «1 giomi di Clichy». Režija Jens Thorsen, Holandski film.
Ariston 15.30 «Un mercoledi da teo-ni», Jan Michael Vincent, VVilliam Katt, Gary Busey. Barvni film.
Ritz 16.30 «Dove vai in vacanza?* Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Ste-fania Sandrelli, Paolo Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden	16.30 «Assassinio	sul Nilo». Peter	Ustinov,	Jeane	Birkin,	Bette
Davis, Mia Farrow, David Niven. Barvni film.
Grattaeiclo 16.00 «Uomini d’argento». Michael Caine, Martine Balsam, Cybill Shepard.
Excelsior 16.00 «Convoy, trincea da-sfalto*. Kris Kristofferson, Ali Mac-Graw, Ernest Borgnine. Prepovedan	mladini	pod 14.	letom.
Fenice 15.30 «1 forza 10 da Navarro-ne». Robert Shaw, Franco Nero.
Nazionnle 15.30 «La carica dei 101». Walt Disneyeva barvna risanka.
Mignon 15.00	«Heidi	torna	tra i
monti*.
Cristallo 16.00 «Primo amore*. Ugo Tognazzi, Omella Mutti. Barvni film.
Filodrammatico 16.00 — 22.00 «Cover girls* (Pomo ragazze per tutti). Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 »Grease*. John Travol-ta, Olivia Newton-John. Barvni film.
Aurora 16.30 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi, Michel Serrault. Barvni film.
Capitol 15.30 «Battaglie nella galas-sia». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Ciao maschio*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta Milje 17.00 «Incontri ravvicina-ti del terzo tipo*. Barvni film.
Verdi (Milje) — Ciklus ameriških filmov sedemdesetih let. Danes ob 17.. 19. in 21. uri »The man who would be king* (Človek, ki je hotel postati kralj).
Razstave
Mali oglasi
'PETNAJST JIH JE BILO DOSLEJ IN VSAK JE BIL PO SVOJE ZANIMIV
V galeriji Tribbio, riazza Vecchia 6. je razstava tržaškega slikarja Ma-riana Černeta, ki bo ostala odprta do 19. januarja.
Razna obvestila
TPPZ sporoča urnik vaj orkestra in zbora v Bazovskem domu. Zbor: vsak torek in petek od 20.30 do 22. ure; orkester: vsak petek od 19. do 20.30, nato skupno-z zbogom ib solisti. Med tednom po dogovoru z dirigentom ločene vaje recitatorjev, članov orkestra in solistov:-Ob 30-letnici Filatelističnega kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v Kopru prvič v zgodovini jugoslovanske filatelije odprta razstava originalnih osnutkov za jugoslovanske znamke, ki jih je izdelal mojster Božidar Jakac. Na ogled so tudi študijske zbirke znamk članov Filatelističnega kluba Koper. Razstava bo odprta do 31. januarja 1979 vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Vstop prost.
",fliiii,llmillll||||||||m|,||||||||m|M|||imllMIIIHIIIIIIIIImlinmi,„i,f„ii,i,iiilinilininii"i""i"Ui"""n
Včeraj - danes
PRODAM 11AT 128 (famigliare) letnik 1973 — prevoženih 58.000 km. Telefonirati na štev. 824381.
IMAM staro violino 1/1 v zelo dobrem stanju, v kateri je v notranjosti pod «S» natiskano sledeče: JOHN BAPT SCHVVEIZER FECIT AT FORMAM IIIERONIMUMU A-MATI PESTINI 1813. Violina ni na prodaj, rad bi pa zvedel : t njeno današnjo vrednost. Morebitni odgovor, sporočite na tel. 413848.
MLADA slovenska družina išče v najem sončno stanovanje v Trstu ali okolici, za dobo 2 do 3 let. Telefon 724464.
ENOSTANOVANJSKA hiša potrebna popolne obnove z vrtičem, v mestu na prodaj najboljšemu ponudniku. Telefonirati na štev. 211303 od 11. do 13. in od 18. do 20. ure.
IŠČEM knjigo M. Matko: «Psiholo-ška sistematika poklicev*, ki je že razprodana, hvaležen, če mi jo kdo proda ali posodi na ogled. Giovanni Brajkovič — Via Zaroli 12 — 20025 Legnano (MI) telefon 0331/547489.
IŠČEM harmoniko 80 basov po možnosti znamke Paolo Soprani. Telefonirati na štev. 824787 od 16.30 do 18. ure.
DRŽAVNA poklicna šola industrijske smeri s slovenskim učnim jezikom — Trst Ul. Matteotti, 12 — tel. 765276, nujno potrebuje profesorja laboratorija elektronskega merjenja in praktičnega dela.
UGODNO prodam novo jadrnico za križarjenje za šest oseb. Telefonirati na (0481) 32-304.
ODDAJATE STANOVANJE? Vzamemo v najem stanovanje ali hišo v okolici Trsta. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Stanovanje».
ZAMENJAM smučarske (usnjene) čevlje št. 44 s št. 42. Telefonirati na št. 226-196 v popoldanskih urah.
PRODAM avto fiat 500 L letnik 1969 v zelo dobrem stanju. Telefon 756515.
KUPIM rabljen gumijasti tekoči trak (električen) dolg približno 5 m. Telefonirati na št. 220109.
SLIKE tržaških avtorjev prodajam po zmerni ceni. Telefonirati na štev. 814832.
DOBRO ohranjeno spalnico v pro-vensalskem stilu, z dvema stoloma, ročno izrezljano ogledalo ter stilni lestenec prodajam po izred ni ceni. Telefon 814832.
IŠČEM v Skednju pritlični prostor za slikarski atelje. Telefon 814832.
POTREBUJEM pridnega in zanesljivega delavca srednje starostne dobe ?a skladišče v centru mesta in za stalno zaposlitev, po možnosti z znanjem slovenskega jezika. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «Pošten».
NA PRODAJ kuhinjska kredenca v dobrem stanju. Oglasiti se pri O-skarju Jamniku, 63000 Celje, Slomškov trg št. 8.
MALO sobno kolo zamenjam za veliko (normalno) ali kupim rabljeno. Tel. 53160.
,	. ;rq 1ozv ' . .;
OBVESTILO
Vse objave v raznih rubrikah (izleti, razstave, razna obvestila, prosveta, darovi in prispevki, itd.) ter uokvirjene oglase društev in drugih organizacij sprejemamo najkasneje do 14. ure dneva pred objavo.
Danes, PETEK, 12. januarja
TATJANA
]fid^e vzMs ob 7-44 in zatone ob n ' * ~ Dolžina dneva 8.59 — Lu-vzide ob 16.23 in zatone ob 6.40
SOBOTA, 13. januarja
VERONIKA
Vreme včeraj: na j višja temperatura ■’ stopinje, najnižja 5,4, ob 13. uri r' , st°Pinje, zračni tlak 987,9 mb a 6' v*a8a 76-odstotna, nebo poobla-36 t	ie padlo 6,5 mm, veter
kmna uro -iuzni s sunki do 55 n*. *na uro' mor.je Razgibano, tem-ra ura morja 8,7 stopinje.
ROJSTVA in smrti
.J?.1}6 D. januarja 1979 se je v Trstu Cl° 6 otrok, umrlo pa je 15 oseb. RODILI SO SE: Elena Jerman, Bernardi, Fulvio Beltrami, avide Ruzzier, Tommaso Buttaz-zoni.
UMRLI SO: 90-letna Anna Silve-rf! vd. Rizzotti, 93-letni Giovan-sinh hnic> 83-letna Eulalia Scomer-eh- Vc*' Luciani, 85-letna Laura La-P ' vd- Fochesato, 87-letni Eugenio oattaruzza, 69-letna Albina Filippi-
ni vd. Giudici, 87-letna Maria Cini vd. De Vecchi, 68-letni Emil Bada-lič, 76-letni Alfredo Vidi, 78-letni Antonio Manesi, 79-letna Maria I-vancich vd. Cermel, 72-letni Mar-cello Zamperlo, 60-letni Pietro No-vellino Del Pin, 67-letni Alojz Gruden, 72-letni Mario Fonda.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30)
Largo Piave 2. Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m EN PAS od 22. do 7. ure: teJef štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - 'OLIČAT. FILZI10.- ' '.'2? BI- RAB '
TEČAJI VALUT	V MILANU
DNE 11. 1.	1979
Ameriški dolar	834.—
Funt šterling	1675.—
švicarski frank	495.—
Francoski frank	196,-
Belgijski frank	27.50
Nemška marka	446.—
Avstrijski šiling	61.-
Kanadski dolar	650.—
Holandski florint	410.—
Danska krona	155,—
švedska krona	189,-
Norveška krona	159,—
Drahma	18,60
Mali dinar	38.50
Veliki dinar	39,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prisprvajlr za
DIJAŠKO MATICO
Informacije SIP uporabnikom
Številka 16 ni več v rabi.
Službo «Točne ure» dobimo samo če telefoniramo na novo številko «161».
Točna ura 161
Emigrantski dnevi so kot mejniki dolgega in uspešnega boja za našo stvar v Benečiji
Od skromnih začetkov na sedežu «Ivana Trinka» v Ul. Monastero do množičnih prireditev v Ristoriju - Odkrita podpora najbolj odprtih sil - Programi
izvedeni z lastnimi močmi
Bil je 6. januar 1964. Mrzel dan. Tudi na sedežu prosvetnega društva »Ivan Trinko* v Ul. Monastero v Čedadu je bilo hladno. Le pri srcu tistih, ki so bili tisti dan na sedežu društva je bilo prijetno in toplo, še najbolj pa Izidorju Predanu. Kdove zakaj, morda zato, ker se je lepo število emigrantov odzvalo povabilu društva kateremu je predsedoval, na prvo srečanje. Morda pa tudi zato, ker je po očeh navzočih bral, da so sledili njegovemu navdušujočemu govoru. Bral ga je, bral z dolgega papirja v enem samem kosu, tako dolgega, da sta se mu oba konca motala okoli čevljev. Papir mu je drsel skozi prste, glas mu je nekoliko podrhtava! »želel bi, da bi ta praznik postal tradicionalen* je pribil in kronist je njegove besede zabeležil. Dejansko je s temi besedami oznanil rojstvo emigrantskega dneva.
Od takrat je minilo 15 let, pomembnih let ne le za razvoj emigrantskega praznika, ampak za vse Slovence na Videmskem, ki v tem dnevu vidi jo priložnost za svojo izpoved in tudi možnost za primerjanje doseženih uspehov. Iz skromnih začetkov, ki so temeljili na pobudah in iznajdljivosti posameznikov, je emigrantski dan prerastel v množično manifestacijo, ki jo je mogoče izvesti e-dinole ob sodelovanju čimvečjega števila ljudi. Z leti niso dozorevale samo organizacijske sposobnosti, bogatila in utrjevala se je tudi idejnopolitična osneva emigrantskega dne in s tem osnova celotnega boja beneških, rezijskih in kanalskih Slovencev, boja za najosnovnejše demokratične in narodne pravice, zaradi tega vztrajnega boja razpolagajo danes s celovito politično in programsko platformo, ki jo predstavlja po eni strani Listina o pravicah Slovencev v videmski pokrajini, po drugi strani pa polnopravno sodelovanje v akcijah za globalno zakonsko zaščito, ki so sedaj v teku.
Naša politična misel na Videmskem sega bolj nazaj v zgodovino, toda emigrantski dnevi predstavljajo zagotovo najdaljšo neprekinjeno, enkrat letno ponavljajočo se akcijo. Velja ji posvetiti nekaj besed, da bomo videli, kako je dozorela in kdo ji je pomagal.
Na prvem «dnevu» 1964. leta je sodeloval pevski zbor «Kras» iz Dola-Poljan pod vodstvom Pavline Komel, na harmoniko je zaigral domačin, ob glasbi in vinu pa so se ljudje tudi zavrteli.
Ponovitev emigrantskega dne 1965. leta je odpadla. Prav tisti dan je vso Benečijo zajel snežni metež, ki je prerečil prihod avtobus.
Naslednje leto (1966) se je emigrantsko srečanje »preselilo* v večje prostore. Politični del so izvedli na sedežu društva «Ivan Trinko*, kulturno-zabavnega pa je Anton Bir-tič s svojim ansamblom «Beneški fantje* pripravil v dvorani v Špetru, kjer je bila nrva množična udeležba in kjer so Birtičeve beneške viže prišle poslušat tudi študentke italijanskega učiteljišča.
Kinodvorano «Ristori» so prireditelji prvič dobili v uporabo 1967. leta. Tudi tam so nastopili «Beneški fantje* ter privabili veliko poslušalcev. Politiki so začutili pomembnost emigrantskega praznika ter so se ga pričeli udeleževati. Tega leta je bil navzoč poslanec Fortuna (PSI), naslednje leto (1968) pa je udeležence pozdravil poslanec Lizzero (KPI). Prireditev so vsebinsko obogatili z nastopom pevskega zbora iz štob-lanka: Stalno slovensko gledališče pr. je nastopilo s Štokovim «Anar-histom*.
»Manifestacija prebujajočega se slovenstva in vere v moč enotne sa moobrambe* se je glasil naslov čez štiri stolpce v Primorskem dnevni ku, naslov, ki je zaobjel 1969. leta o-snovne misli iz govorov duhovnika Emila Cenčiča ter Izidorja Predana. Prireditev je popestrilo gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gori ;e z igro »Tast po sili*.
Leta 1970 je čedadski župan sena tor Pelizzo (KD) v svojem pozdravnem nagovoru pred polno dvorano «Ristori», kar je bil tedaj že običaj, priznal, da je bila velika napaka to, kar se je dogajalo v preteklosti «Obsodil je fašistično raznarodovanje in povojno prisilo. Storjen je bil ko rak, kakršnih je bilo kasneje še več, toda tistega odločilnega, ki bo predstavljal začetek nove strani, na tega še vedno čakamo. Gledalci so z veseljem sprejeli «Modrega hlap-
ca*, pozdravili so prve recitatorje in domači zbor. Prvič so se emigranti srečali tudi v Bardu.
«Odprava rakave rane izseljevanja v tujino je prvi pogoj za preporod Beneške Slovenije,* je zapisano o emigrantskem dnevu 1971. leta, SSG je nastopilo z «Močjo uniforme*.
Ado Kont, predstavnik emigrantske zveze, je naslednje leto v svojem govoru poudaril obvezo za okrepitev boja za gospodarski in narodnostni preporod Beneške Slovenije.
Prireditev na dan 6. januarja 1973. leta je izzvenela kot klic po »spoštovanju našega jezika in naših zahtev po delu in kruhu na domačih tleh*, medtem ko je naslednje leto (1974) kronist svoje poročilo v Primorskem dnevniku takol ■ naslovil: «0dgovorni dejavniki naj omogočijo družbeni in narodni napredek Benečije*. Tiste dni je izšla prva številka Novega Matajurja, glasila zahtev in potreb beneških Slovencev. S tem je bil napravljen red na občutljivem sektorju, kakršno je lahko časnikarsko informiranje na tako angažiranem območju.
Ob udeležbi in nastopu deželnega odbornika za kulturo Volpeja ter deželnega svetovalca (KD) Romana Specogne so »beneški Slovenci 1975. leta še enkrat izpričali svojo narodno in socialno zavest* ter priredili bogat program.
Predsednik deželnega sveta Pittoni (PSI) je dal pečat emigrantskemu dnevu 1976. leta. »Vaš protest trka na zavest svobodnih in demokratičnih ljudi naše dežele*, je dejal ter pristavil: «Država je predolgo vaš dolžnik*.
Potres je s svojo tragedijo vnesel žalost tudi v emigrantski praznik, hkrati pa je zdramil Voe žive sile, da so se lotile obnove. Predsednik, pro svetnega društva «Ivan Trinko* prof. Viljem Černo je v svojem govoru bolečino Benečijo zaradi potresa strnil v naslednje odločne besede, ki so zvenele kot poziv k akciji: «Za obnovo raztrganega tkiva Benečije in enakopravnost njenih slovenskih ljudi*. Programski del je izpolnil Predanov «Emigrant».
Srečanje v «Ristoriju» januarja 1977 je pomembno tudi zategadelj, ker je videmski nadškof Battisti osebno stopil pred benešl:: Slovence ter jim zagotovil podporo cerkve v boju za narodne pravice.
Leto kasneje je bilo leto snovanja Listine o pravicah Slovencev v vi-
demski pokrajini. Govornik na emigrantskem dnevu 1978. leta dr. Fer-ruccio Clavora je zahteval učinkovito manjšinsko konferenco ter zborovanje o problemih izseljeništva. Beneško gledališče je nastopilo s Predanovimi »Žganjarji*, italijanske demokratične sile pa je zastopal podpredsednik pokrajinske uprave Vespasiano.
Letošnji praznik je kronika zadnjih dni. Vsebinsko je nadvse pomemben, zakaj prvič je nekdo na odgovornem mestu, kot je to predsednik deželnega sveta Golli (KPI), skrb za obstoj in razvoj manjšine pripisal večini.
Skozi te odstavke je razvidno, kako si utira pot naša stvar na Videmskem. Dolga je ta pot, toda ne brez uspehov. Nasprotno. Prav letos
pričakujemo novih nejših.
še pomernb--zd-
Protestna stavka v tržiških tovarnah
V tovarnah Detroit in Italcantieri v Tržiču so včeraj zjutraj delavci stavkali četrt ure v znak protesta proti krvavim atentatom in prevratniški dejavnosti v teh dneh v Rimu in v drugih italijanskih mestih.
Zaradi nujnih del na napravah visoke napetosti, jutri, 13. t. m., med 8. uro in 13.30 ne bo električnega toka, na območju Sovodenj, Rubij, Gabrij, Peči, Rupe in Mirna. Ravnateljstvo družbe Enel prosi za razumevanje.
WWF proti atomski centrali ob izlivu Soče
Drevi, ob 20.30, bo v dvorani Pa-laveneta v Tržiču sestanek članov tržiške sekcije World Wildlife Fund. Razpravljali bodo o nadaljnjih akcijah proti nameravani gradnji a-tomske električne centrale ob izlivu Soče, na področju Fossalona in o akciji za zbiranje podpisov za referendum proti atomskim centralam.
Plavalni tečaji v gorita bazenu ,
Združenje Gorizia Nuoto obvešča vse zainteresirane, da je še vedno odprto vpisovanje za plavalne tečaje za otroke rojene v letih od 1968 do 1972. Zainteresirani naj se javijo ob 18. uri ob ponedeljkih, sredah in petkih in naj imajo s seboj plavalno obleko. Tečaji bodo v bazenu na Rojcah.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo vabi člane na 32. redni letni občni zbor, ki bo v petek, 26, januarja, ob 20. un, v prostorih kluba Simon Gregorčič v Gorici. Na dnevnem redu Do poleg poročil o dejavnosti društva v zadnjem letu tudi izvolitev novega odbora.
			
Z VČERAJŠNJE JAVNE SKUPŠČINE V TOVARNI
Zaenkrat še nič razveseljivih novic: podgorska predilnica še vedno v težavah
Vztrajne vesti o stečaju družbe, ki upravlja tovarno - Sindikalisti m politiki zahtevajo takojšen sestanek med deželo in delodajalci - Prihodnjo sredo splošna stavka tekstilcev
Prihodnjo sredo bo v vsej državi splošna stavka tekstilcev in ob tej priliki bodo v Gorici priredili manifestacijo po ulicah in shod v kaki pokriti dvorani v znak solidarnosti z delavstvom tekstilne tovarne v Podgori, ki se nahaja v težkem položaju, saj imajo nestalno zaposlitev že več kot leto in pol. Pričelo se je s postopno dopolnilno blagajno takoj po poletnih počitnicah leta 1977, število delavcev v tej blagajni se je postopoma večalo, v začetku lanskega leta je bilo nad 1.700 delavcev in delavk te tovarne v dopolnilni blagajni, lani junija je bil med sindikati in ravnateljstvom podpisan sporazum o postopnem vračanju na delo. Tega sporazuma se je ravnateljstvo držalo le v prvih jesenskih mesecih, kmalu so se stvari zaustavile in sedaj je namesto ob ljubljenih 1.150 ljudi na delovnih mestih samo 850. Kar tristo manj od
ttlllllllllMIIMIHIIIMIIIIIIIHItlMIHIIHtllMIlfllHIMimmmilllllMIIIllIHMIimnilllilllHIIIIIIIIIIIinmillllllUlM
NEPOTREBNA ZAVLAČEVANJA Z NEKATERIMI DEU
Zakaj zavlačujejo z odprtjem osnovne šole v Ulici Čampi?
Protest staršev prizadetih otrok - Interpelacija Mfaltritscha županu - Podobno je s 30 ljudskimi stanovanji v Ločniku
V nekaterih oddelkih goriške občinske uprave očividno nekaj ni v redu. Prihaja do zastojev v delovanju uprave, marsikatero delo se ustavi in zakasni. To povzroči več-, krat povečanje stroškov posebno na področju javnih del. istočasno pa prihaja do precejšnjega negodovanja med občani. Kdo je za tako stanje kriv? Posamezni funkcionarji ali politično vodstvo uprave? V zvezi z dvema vprašanjema, ki zanimata goriško javnost v tem času, je socialistični občinski svetovalec Marko VValtritsch poslal v sredo goriškemu županu interpelacijo, v kateri zahteva razjasnitev o takih zastojih. Gre na eni strani za vprašanje odprtja šolskega poslopja za slovensko osnovno šolo v Ulici Čampi, na drugi pa za izročitev ključev več kot tridesetim stanovalcem enakega števila ljudskih stanovanj v Ločniku.
Šolsko poslopje v Ulici Čampi je bilo končano že v začetku lanske jeseni. Strokovnjaki so zagotovili, da bo šola odprta že v decembru. Manjkali so ustrezni odloki občine o razlastitvi malega zemljišča, po katerem bi bila speljana vodovodna in metanovodska napeljava. Na seji občinskega sveta konec lanskega decembra je župan odgovoril svetovalcu VValtritschu, da Sq stvari urejene in da se bodo učitelji in otroci vselili v novo poslopje takoj po novoletnih počitnicah. Enak odgovor je dal delegaci-
ji staršev v istem razdobju. Danes, po obnovitvi pouka po počitnicah, pa o vselitvi ni ne duha ne sluha. Otroci, učitelji in starši so se že pripravljali na otvoritveno svečanost, pa je moralo po sili razmer vse to za sedaj odpasti.
Enak položaj je v Ločniku, kjer so že šest mesecev dokončana stanovanja, ljudje pa se ne. morejo vanje vseliti, ker niso do njih speljali vode, metana in elektrike. Mestno podjetje tega ne napravi, dokler ne dobi ustreznega navodila od občine. Lahko si predstavljamo, kakšno škodo predstavlja taka zakasnitev tako za ljudi, ki se morajo v ta stanovanja vseliti kot za tiste, ki bi lahko dobili stanovanja, ki bi se zaradi tega izpraznila.
V	svoji interpelaciji je socialistični svetovalec zahteval, da jasno in javno pove, kje leži krivda za tako nedelovanje nekaterih občinskih organov.
V	sredo popoldne je bil v zvezi s tem vprašanjem in tudi z drugimi vprašanji, ki zanimajo osnovno šolo v Ulici Croce, sestanek staršev. Njihova predstavnica Bojana Briško jih je seznanila z delovanjem med-razrednega sveta in s pobudami, ki so jih zavzeli tudi z vprašanjem preselitve šole iz Ulice Croce v Ulico Čampi. Starši so ogorčeno obsodili počasnost občinske uprave in zagrozili, da bodo z javno demonstracijo opozorili javnost na tako neodgovorno delovanje.
obljubljenega torej, poleg tega je treba vedeti, da je še nadaljnjih 300 še vedno v dopolnilni blagajni.
Kje so vzroki za še vedno obstoječo krizo, čeprav se položaj tekstilne industrije v Italiji v zadnjih mesecih vidno izboljšuje? Odgovor na to so skušali doseči sindikalisti in politični zastopniki na včerajšnji javni skupščini, ki je bila v tovarniški menzi ob izredno veliki u-deležbi delavstva, saj so ljudje pričakovali, da bodo izvedeli kaj novega, kaj pozitivnega. Na žalost pa je položaj tak kot je bil pred meseci, morda celo slabši, če lahko verjamemo sindikalnim zastopnikom o izrečeni zahtevi s strani lastnikov po »komisarski* upravi v podjetju. Baje so podjetje nahaja tik pred stečajem in družbeniki se želijo na tak način znebiti prevelikih dolgov do uslužbencev in zavoda za socialno skrbstvo. Kaj bi bilo, če bi prišlo do stečaja in imenovanja likvidatorja s strani sodnije? Bi si podjetje opomoglo in bi se v njem ohranila delovna mesta, ali pa bi obrat docela zaprli?
Iz nastopov raznih govornikov, tako zastopnika sindikata tekstilcev Colleonija kot goriškega župana De Simona, predsednika pokrajine Pa-gure, deželnega odbornika Cocian-nija, zostopnikov KD Brancatija, KPI Zorzenona, PSI Dell'Or ca, PS DI Lodattija, je bila razvidna enotna želja po čimprejšnji rešitvi vprašanja polne zaposlitve v tej tovarni, ki je največja v Gorici in njeni neposredni okolici, čeprav se je v zadnjih letih število zaposlenih v njej občutno zmanjšalo. Tovarna se nahaja danes v pozitivnem produktivnem razdobju, v zadnjem času so dobili precej naročil, tukajšnje banke so postale bolj pozorne na delovanje tega obrata, deželna družba Friulia je pristopila kot delničar, v Rimu je vlada obljubila štiri milijarde lir, s katerimi bi lahko izplačali del zaostalih plač, del zaostalih prispevkov zavodu za socialno skrbstvo, ter namenili del tega denarja za nakup surovin. Kljub tem pozitivnim prijemom pa ni . strani lastnikov volje, da bi stvar stekla v obojestransko korist. Zakaj se to dogaja, so se vprašali ljudje, ki so si sledili v govorih pri mikrofonu in nekateri med njimi so rekli, da je žalostno, da se ponavljajo take javne skupščine, na katerih je vedno na dnevnem redu ugotavljanje, da se položaj ni izboljšal.
Delavci so seveda najbolj zaskrbljeni, saj niso doslej dobili niti plač niti prejemkov dopolnilne blagajne za lanski oktober in šele na včerajšnji skupščini so napovedali skorajšnje izplačilo prejemkov za oktober in predujmov za november. Lahko si predstavljamo, kakšne božične in novoletne praznike so preživele družine delavcev podgorske tovarne.
Sklep včerajšnje skupščine je bil ta, da je treba v čimkrajšem času priti do sestanka med deželno u-pravo in lastniki tovarne in da se mora deželna uprava bolj zavzeti za rešitev te tovarne, pritisniti pa je treba tudi na osrednjo vlado v Rimu, da nakaže iz svojih skladov čimveč denarja za to, da se podgorska tovarna, ki je nosilec gospodarske dejavnosti v Gorici, reši iz sedanjih zagat.
DE2URNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Korzo ltalia 89, tel. 24-43.
DEŽURNA LEKARNA V TR2ICU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna f.lli Rosselli, tel. 72-340.
Prispevki
Smrt Iva Pelicona, starega 56 let, je hudo odjeknila v Sovodnjah, od koder je bil clama in kamor se ja rad vračal, kadar je le mogel. Skoraj vsa povojna leta je živel na Majnici, v Fari, kjer je stanoval s svojo družino. Na Sovodnje ga niso vezah samo spomini na mladostna leta, ampak tudi na pomemben del zgodovine njegovih sovaščanov, morda najpomembnejši in tudi najlepši del. Na tista prva povojna leta, ko je vas zaživela svobodno in ko se je razplamtela zatirana slovenska beseda in misel. Sovodnje sj bile takrat središče organiziranega delovanja in Ivo Pelicon sd je skupno s svojimi tovariši prizadeval, da je bilo delovanje kar najbolj pestro. Dolgo let je sodeloval v zabavnem orkestru »Veseli veter*, ki ga je ustanovil in vodil Janko Cotič. V njem je pokojni Ivo igral kitaro. Z njim so igrali še harmonikar Janko Cotič, violinist Lado Uršič, harmonikar Oskar Vižintin in Dano Pelicon. Tako zabavni ansambel kot ženski pevski zbor, kjer je nastopala Pe-liconova žena, sta pogostoma nastopala doma, na Vipavskem, na radijski postaji v Ajdovščini itd.
Ivo Pelicon je že pri 21 letih spoznal, da se slovenski narod fašističnega jarma ne bo otresel in ne bo zaživel resnične svobode, če se ne pridruži oboroženemu osvobodilnemu gibanju, ki se je takrat že zelo utrdilo tudi na Primorskem.
Že v novembru 1943. leta se je pridružil partizanskemu gibanju ter je bil najprej v Gregorčičevi brigadi, januarja 1944. leta je prestopil v južnoprimorski odred, jeseni 1944. leta je v Bazoviški brigadi, osvoboditev pa pričaka pri komandi mesta Gorica.
Po vojni se je zaposlil kot kovinar v livarni SAFOG. Smrt ga je doletela na zadnji dan starega leta. Družini izrekamo naše globoko- sožalje.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 21. t.m., smučarski izlet z avtobusi. Vpisovanje na sedežu društva, v Gorici, Ulica Malta 2, najkasneje do 17. t.m.
Kino
|2|p Societd Italiana per l’E sercizioTelefonico
		—									
-	1 ~			m . '* ■* 	
Mladi harmonikarji Antona Birtiča na emigrantskem dnevu v Čedadu
V spomin na Sava Vogriča daruje učiteljstvo, ravnateljstvo in tajništvo doberdobskega okoliša 26.500 lir za Dijaški dom v Gorici in 26.500 lir za Slovensko sirotišče v Gorici.
flori ra
c O RS O 17.30—22.00 »Geppo il folle*. A. Celentano in C. Mori.
VERDI 17.00—22.00 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi.
VITTORIA 17.00—22.00 »Addio ultimo uomo*. Dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
'Iršič
EXCELSIOR 16.30 — 22.00 »Eutanasla di un amore*.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Battaglia nella galassia*.
A o »vi flori ca
in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Predvsem policaj*. Francoski film.
SVOBODA 18.00 -- 20.00 «Vročica sobotne noči*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Pest zlatega zmaja*. Hongkong.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
12. januarja 1979
OB ROBU SPOROV PRI USTANOVITVI MONETARNEGA SISTEMA
Po ((industrijskem čudežu» v ZRN na vrsti še vzpon kmetijstva
Zahodnonemški minister za kmetijstvo Joseph Ertl, Bavarec po rodu, se istoveti z nemškimi kmetovalci - Sporazumi izpred 20 let pruvcutu pust zu Francijo
Skupno evropsko tržišče se ponovno navezuje na tradicijo. Zaustavlja nihala! Monetarna Evropa, ki so jo predvidevali za 1. januar, bo morala še nekaj časa počakati, in sicer do tedaj, ko bodo uredili francosko-nemški spor v zvezi s kmetijstvom. V trenutku, ko se je EGS pripravila, da odpre z monetarno avanturo novo dobo v zgodovini, se je zgodilo, da smo bili pomaknjeni za 20 let nazaj. Se pravi v razdobje froncosko-nemških razprti! v zvezi s kmetijstvom. Po svojem smislu je pogodba, ki so jo tedaj sklenili, priznavala francosko kmetijsko poslanstvo. Vse to pa se je danes razblinilo v nič. Francosko kmetijstvo zaostaja, njegov nemški tekmec pa vzleta.
Porast nemške kmetijske moči se je pojavil po več letih: med 1972 in 1977. Francoski izvoz kmetijskih in prehrambenih izdelkov v Nemčijo je naraščal letno za okoli 9,2 odstotka, medtem ko je uvoz doživel pra- ati boom 53 odstotkov. Saldo kmetijske izmenjave Francije z Zvezno republiko Nemčijo je sicer ostal pozitiven (4 milijarde frankov v letu 1977), toda stalno se kvari. Po nemškem industrijskem čudežu je sedaj na vrsti kmetijski čudež, ki gr. je treba brez dvoma pripisati dinamizmu nemških kmetov.
To drži prav gotovo, toda morda drži še bolj, da nemški proizvajalci izkoriščajo obstoj sistema valutne izravnave. Gre za tvorbo, ki
Na današnji dan...
12. januarja 1887
V	Gorici umrl pisatelj in prirodoslovec Fran Erjavec, rojen 4. 9. 1834.
12. januarja 1949
Kitajsko mesto Tiencin, ena glavnih postojank nacionalistov, je padlo pod silovitimi napadi demokratičnih ljudskih sil. Položaj postaja za vlado v Nankingu čedalje bolj nevaren. Vojska Kuomintanga je v zadnjih spopadih zgubila po poročilih demokratičnih sil kar 343 tisoč mož. Zato so nacionalistične oblasti pozvale vse svoje funkcionarje, razen onih, ki imajo najodgovornejše funkcije, naj zapustijo Nanking in odpotujejo proti jugu.
12. januarja 1959
V	okviru postopne normalizacije po koncu vojne so v Zahodni Nemčiji ukinili vse. ^omejitve glede trgovine s tujo valuto. Odslej bo marka zamenljiva tudi za nemške državljane, ki bodo lahko kupovali in prodajali, skratka trgovali, s tuio valuto.
12. januarja 1969
Občni zbor društva »Sloven-sko gledališče* v Trstu. Imel je izreden pomen, ker je sklenil, da se skupaj s tržaško občinsko upravo in s tržaško pokrajinsko upravo ustanovi »Stal-no slovensko gledališče*. V ta namen so izvolili upravni svet, ki bo istočasno upravni svet društva »Slovensko gledališče* in pa bo zastopal društvo v novo ustanovljenem »Stalnem slovenskem gledališču*, v katerem bodo še predstavniki občine, pokrajine in dežele.
so jo svoj čas uveljavili na zahtevo Francije, ki pa je danes obrnila svojo ost prav proti njej. V avgustu leta 1969 so razvrednotili frank za 12 odstotkov. Po logiki Evropske gospodarske skupnosti bi se morale cene francoskih kmetijskih proizvodov zvišati sorazmerno. Pariz pa je tedaj odbil to zahtevo. To pa je bila past. S cenami, ki so ostale na isti ravni ter z razvrednotenim frankom bi francoski kmetje praktično vdrli na druga tržišča gospodarske skupnosti ter bi zaprli svoja. Da bi jim to preprečili so sklenili v Bruslju
povišati carine na njihov izvoz ter jih znižali pri uvozu, in sicer za odstotek, ki naj bi bil sorazmeren z razvrednotenjem franka. Potem pa se je, v razdobju razhajanja valut, ustvarila zamotana mreža izjem v notranjosti »zelene* Evrope. Tako se je zgodilo, da so ta položaj izkoristile države z močno valuto, tiste s šibko pa so bile pena-lizirane.
Tako se dogaja danes, konkretno, da kadar neki nemški kmetovalec izvaža svoj proizvod v Francijo, izkorišča dve subvenciji: 10,8 odst., ko proizvod zapušča ZRN ter 10,6 odst., ko prihaja v Francijo. Nasprotno pa je francoski izvoznik obdavčen v dvojni meri. Pod zaščito tega pravcatega zida ter s tem, da so deležni podpor ter relativno visokih notranjih cen, nemški kmetovalci neizogibno krepijo svoje proizvodne zmogljivosti. Tako se je zgodilo, da je bila konkurenca, ki so jo skušali umetno izzvati, v resnici izobličena. Francoski kmetje zahtevajo na ves glas, da bi prišlo do totalne ukinitve sistema valutne izravnave.
Uvajanje evropskega denarnega sistema, ki predpostavlja y 'vratek k fiksni pariteti valut gospodarske skupnosti, je nudilo Franciji priložnost, da enkrat za vselej napravi red v zadevi prometa s kmetijskimi proizvodi. Prav gotovo je namreč, da je raven sistema valutne izravna\ c tesno povezana z valutnimi nihanji.
4. in 5. decembra so v Bruslju državni poglavarji deveterice dali pobudo za evropski denarni sistem. Valery Giscard D'Estaing in Helmut Schmidt, ki sta bila glavna činitelja te pobude, sta največ svojega časa izgubila, da bi prepričala Italijo in Irsko naj se pridružita temu novemu evropskemu denarnemu sporazumu. To se jima je posrečilo šele en teden pozneje, medtem ko je Združeno kraljestvo o-stalo še vedno po svoji volji ob strani. Ker so debate trajale več časa kot so predvidevali, ga je o-stalo manj za razgovore o sistemu valutne izravnave. V sporočilu, ki je bilo objavljeno po zaključku »vrha* se omenja, da se deveterica obvezuje, da bo preprečila ustanavljanje nove valutne izravnave ter postopno znižala obstoječe. Kot se vidi, gre za precej megleno formulacijo. Francoski predsednik pa je izjavil časnikarjem, «da je ta zadeva (sistem valutne izravnave) preveč tehnična in da je državni poglavarji niso mogli obravnavati v podrobnostih*.
Toda kaj se je zgodilo? 19. decembra je v Bruslju francoski minister za kmetijstvo Pierre Mehai-gnerie zahteval od svojih kolegov, naj izvajajo vrhunsko sporočilo. Pri tem pa je uporabil nerodno taktiko s tem, da je zahteval tudi takojšnje znižanje francoskih obveznosti v višini 4 odstotkov. Prav ta trenutek je izbral zahodnonemški minister Joseph Ertl ter zavrnil v celoti vse zahteve. Ertl, ki je
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Preveč ste nervozni, in s tem si pokvarite vse. Naučite se kaj od okolja, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne pričakujte preveč od dela, ki ga o-pravljate, ker ne bo zaleglo. Veliko več zadoščenja v novi družbi.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nervoza, ki bo posledica slabših uspehov v poslovnem življenju. Preveč ste samosvoji, kar moti va-
in Hni7hn
' RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne vmešavajte se v tuje zadeve, ki se vas ne tičejo. Boste pod vplivom simpatične osebe.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Veliko boste delali, bolj malo opravili. Prenesti boste morali nesramen napad.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Lotite se dela takoj, da ne boste v zamudi. Verjetno se boste čustveno bolj navezali, kot ste mislili.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Če boste posegli v neko diskusij*'
Bavarec po rodu, je nevaren partner pri razgovorih. Nemški kmetovalci se istovetijo z njim. Seja 19. decembra je doživela popoln polom. Francija, ki je o tem že prej obvestila svoje partnerje, je tedaj zavrla pot za izvajanje evropskega denarnega sistema.
Tako v Parizu kot v Bonnu so skušali odvzeti sporu vso dramatično ostrino. Toda Joseph Ertl se noče umakniti. Še pred časom je izjavil na koelnskem radiu: »Francoska zahteva, da bi povezali izvajanje evropskega denarnega sistema z ukinitvijo sistema valutne izravnave, je nevzdržna in nesprejemljiva*.
Joseph Ertl igra odkrito. Gre za vplivnega liberalca, ki nima vedno preveč dobrih odnosov s kanclerjem Schmidtom ter predstavlja pomembno osebnost v koaliciji, ki vlada v Bonnu.
Ali se bo kanclerju posrečilo prepričati svojega ministra, da bi bil popustljivejši, ali pa bo hotel to storiti?
Vsa zadeva se je torej povrnila na najvišjo raven. O tem bodo razpravljali ministri za kmetijstvo deveterice, ki se bodo sestali čez tri dni v Bruslju.
(po VEipressu)
Kitajski študenti se šolajo v tujini
PEKING - Več kot sto tujih strokovnjakov je lani predavalo na Kitajskem. Letos bo kitajsko ministrstvo za prosveto povabilo v LR Kitajsko 140 strokovnjakov, ki bodo predavali na kitajskih višjih šolah in fakultetah. Znanstveniki iz Avstralije, Francije, Kanade, ZR Nemčije, Mehike, Romunije, Sirije. ZDA in Jugoslavije so lemi predavali študentom raznih fakultet. Kitajska agencija Hsinhua, je sporočila da so gostje iz tujine imeli predavanja na katedrah za tuje jezike ter še posebej na fakultetah za naravoslovne vede: elektronika, fizika, kemija, psihologija in elektrotehnika.
Lani je 480 kitajskih študentov obiskovalo visoke šole v tujini, in sicer v 28 državah, kjer so izpopolnjevali svoje znanje na področju znanosti in tehnologije. Čeprav je bilo število študentov v tujini lani rekordno, pričakujejo, da bo letos več kot 3000 Kitajcev odpotovalo v razne države. Prva skupina 52 kitajskih študentov je že odpotovala v ZDA.
BERITE REVIJO
pazite, da se lahko oprete na zelo trdne argumente. Popolno duševno ravnovesje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Neko zavestno sprejeto odločitev skušajte čimprej uresničiti. Prejeli boste zanimive novice o sorodnikih.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nikakor ne dovolite, da bi se vas na delu oprijel pesimizem. Ohranite svojo objektivnost tudi v nekem delikatnem vprašanju.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Utegne se zgoditi, da bo v pogledu neke delitve prišlo do spora. Pričakujte prijeten obisk.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Končno bo nekdo opazil vaše sposobnosti in dobre lastnosti. V čustvenem pogledu bo danes za vas dan zelo ugoden.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nikar se ne lotite posla, ki ni dobičkonosen. Zaradi svoje dobrote boste nekoga predobro ocenili.
Dragocene najdbe v Ciudadn Mexico
Devinski koncert
CIUDAD DE MEXICO — V mehiški prestolnici so v polnem teku dela pri iskanju dragocenih predmetov iz azteške dobe. Raziskave so se začele čisto slučajno, in sicer potem ko so delavci električnega podjetja našli pri kopanju jarkov v bližini katedrale, na glavnem mestnem trgu, monolit dolg kakih pet metrov, ki predstavlja azteško boginjo Coyolxhauhqui, oziroma boginjo Luno.
Arheologi so seveda takoj začeli raziskave, ki so potekale po preizkušenih metodah. Tako so polagoma razgalili ruševine velikega azteškega templja.
Eduardo Matos Mochtezuma, ki koordinira raziskavo, je izjavil, da so našli številne dragocene predmete. Med temi je več stotin kipcev in vaz iz predšpanske dobe. Našli so še 8 kipov v naravni velikosti, ki so stali pri vhodu v tempelj in so verjetno predstavljali stražnike.
Nadalje so našli lobanje ljudi, ki so jih žrtvovali na obrednih svečanostih. Nekateri imajo še nož v nosni votlini, druge lobanje pa o-čitno pričajo, da je bila žrtvam odsekana glava. So potem še drugi predmeti kot kačje glave, obredni instrumenti, vaze in kipi iz drugih mehiških krajev
Monolit v katerega je vklesana boginja Luna, je okrogel ter tehta 8 ton. Pred prihodom Špancev je stal na podnožju piramide, ki so je zavojevalci porušili 1. 1521 skupaj z velikim delom mesta. Azteki so zgradili tempelj 1. 1325, ko so zasedli dolino glavnega mesta. Zgradba je bila visoka 30 m, 120 stopnic pa je peljalo do templjev boga vojne in boga dežja. V obeh templjih so žrtvovali božanstvu vojne ujetnike. Španci so porušili svetišče ter uporabili kamen za gradnjo svoje katedrale.
božičnih pesmi
Prejšnjo soboto zvečer je bil v devinski cerkvi koncert božičnih pesmi. Nastopila sta devinski dekliški zbor (slika zgoraj) In moški zbor «Fantje izpod Grmade* (slika spodaj)
					
Zenska in njena stvarnost
Uzakonitev splava pomeni zmago zagovornikov življenja in ne smrti
«Splav ni zločin, splav je tragedija*! Tako so zmeraj trdile ženske organizacije, tiste organizacije, ki jih najbolj nazadnjaške sile sedaj dolžijo, češ da so z bojem za uzakonitev splava dejansko »ustvarile* ta pojav, vse demokratične sile pa naj bi bile «sokrive» pri tem »morilskem načrtu*.
Uvod je ’ lahko nekoliko grob;"’ vendar bi bilo skoraj nemogoče in tudi nedopustno, če ne bi o vprašanju splava, oziroma bolje o njegovi uzakonitvi, napisale nekaj ugotovitev in že «starih» prepričanj tudi v tej rubriki, potem ko so se v različnih državnih in cerkvenih krogih ponovno razplamtele tako hude polemike.
Polemike pa, vsaj z našega vidika, niso hude zgolj zaradi tona in uporabljenih izrazov, temveč predvsem zaradi vsebine. Marsikdo si je namreč domišljal (med tistimi, ki so tiho upale, da so vsaj že najbolj žolčni spori o nekaterih bistvenih vprašanjih glede splava za nami je bila tudi večina žensk), da se ne bo treba več vračati k načelnim trditvam, češ da so že osvojene.
Od načelnih izjav k izvajanju zakona št. 194 (to številko nosi namreč zakon o splavu) je bil moto vseh sil, kj so Se močno angažirale v zavzemanju, da bi vse bolnišnice v skladu z zakonskimi predpisi opravljale svojo nalogo. In že to, povsem razumljivo, ni bilo lahko izvedljivo, saj so že prvi tedni pokazali, da je ovir, opravičljivih in ne, nešteto.
Med največje težave, s katerimi pa so vsi tudi računali, je prav gotovo sodil splošni položaj v bolnišnicah, ki ni bil najboljši porok, da bi si te ustanove uspešno prevzele nove naloge, ki so se jih med drugim tudi zelo otepale. Sodba ni bila nikakor zmotna: praktičnim težavam so se že od vsega začetka pridružile druge,
kj so se rodile predvsem zaradi odklanjanja tovrstne zakonske rešitve perečega problema in v veliko manjši meri zaradi verskega prepričanja.
Dejstvo pa je, da se je k možnosti, da iz verskih razlogov ne opravljajo zdravniških posegov prkinitve nosečnosti, zateklo veliko zdravnikov, zdravniškega o-sebja in ne.
Ni naša naloga, da bi preverjali resnične razloge o takih odločitvah in razsojali- o -umestnosti, da se možnosti posluži tudi ne-zdravniško- osebje, ki v drugih, nič manj nevarnih in »vprašljivih* posegih nima nikakršne besede. vendar ne moremo mimo kopice podatkov, ki nesporno dokazujejo, da ravno najbolj goreči «oporečniki» v zasebnih ambulantah opravljajo, proti plačilu seveda, tiste posege, ki jih v javnih ustanovah onemogočajo.
Težko je zato verjeti v «dobro vero* tistih, ki se po nekajmesečnem zatišju ponovno oglašajo s težkimi sodbami na račun zakona o prekinitvi nosečnosti. Posebno so še presenetili nekateri cerkveni krogi, ki so ostro nastopili proti odločitvam italijanskega parlamenta in tako dejansko posegli na področje, ki nikakor ne sedi v njihov delokrog.
Značilnost zadnjih napadov je bila namreč ostrina kritik na delo italijanskih parlamentarcev, ki so se uklonili »neupravičenim in neopravičljivim zahtevam žensk*. Pri tem naj takoj omenimo, da z izglasovanim zakonom ženske fn v prvi vrsti ženska gibanja, ki so se za rešitev vprašanja naj odločneje potegovala, niso bile preveč zadovoljne, kajti zakon ni vseboval nekaterih, po njihovi presoji, bistvenih postavk.
S takim ravnanjem se torej nekateri cerkveni krogi in gibanja «za življenje* ne spuščajo samo v oceno določenih načel, kar je dejansko pravica vsakega državljana, temveč nesporno obsojajo
državni zakon, česar pa se, vsaj s tako lahkotnostjo in nadutostjo, ne bi smel; lotiti.
Kaj naj ob tako nerazveseljivem razpletu zakonske ureditve splava, oziroma njenega izvajanja, še porečejo ženska gibanja, vse ženske, ki so v prvi vrsti prizadete?
Najprej že stokrat poudarjeno ugotovitev, da splstvnt” sredstvo za načrtovanje rojstev, pač pa način, kako premagati-'Stoletno in nevarno zatekanje 'k rfvazačem, ki so si na koži — izraz še nikoli ni bil bolj umesten — tisočih žensk nagrabili na kupe denarja.
Zato sl tudi ženska gibanja — o tem pričajo še zlasti borbe v zadnjem letu vseh tržaških .ženskih gibanj — trmoglavo prizadevajo, da bi začele poslovati družinske posvetovalnice. Morale pa bi imeti na voljo dovolj denarnih sredstev, usposobljenega osebja in politične moči, da bi .es lahko opravljale svojo težko nalogo.
Ni odveč, če ob tem pripomnimo, da iste sile nasprotujejo tako izvajanju zakona o prekinitvi nosečnosti kakor tudi ustanovitvi družiaskih posvetovalnic, češ da bi se le-te sprevrgle v »razpečevalke kontracepcijskih sredstev*. Kal^o se je torej treba lotiti vprašanja nezaželenih nosečnosti?
Ob koncu še stalna grenka ugotovitev: ob teh žolčnin polemikah, kakor tudi ob zavlačevanju vsake rešitve, ki se nanaša' ali na boljše izvajanje zakona o splavu ali predpisov o družinskih posvetovalnicah, se po navadi kar pozabi na žensko, na njeno trpljenje, na njeno ponižanje, ko mora dejansko prosjačiti' za izvajanje svojih pravic, na dejstvo, da je s trdim bojem za uzakonitev splava izbojevala zmago za zagovornike življenja, ne pa smrti ali pekla, kot so to ožigosali tisti, ki še danes spoštujejo pravico do življenja bolj v teoriji kot v praksi.
(bp)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
Amerika pred veliko krizo
13.00	Ameriške komike: Zapeljevanje — film
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Jezik za vsakogar Francoščina: Les Gammas, les Gammas!
26. oddaja
17.00	Nemirna zemlja — 2. oddaja
17.50	Pantera rosa — risanka
18.00	NOVA
problemi in raziskave sodobne znanosti — 2. del Prvi znaki šimpanza
18.30	DNEVNIK 1 - KRONIKE: Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
19.00	Fotografija pripoveduje
6, in zadnje nadaljevanje
19.20	HAPPY DAYS - TV film Norec
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	TAM TAM
Aktualnosti Dnevnika 1
21.30	6 ITALIJANSKIH REŽISERJEV
Prima della rivoluzione — film
igrajo: Adriana Asti, Fran-cesco Barili, Allen Midgette režija: B. Bertolucci 23.1(0 XXiX. festival italijanske popevke
posebna oddaja z rezultati drugega večera Ob koncu DNEVNIK - Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim Knjige
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Človek in zemlja
17.00	Buli in Bill — risanka 17.05 Program za najmlajše
Sezam odpri se
17.30	Lihi prostor
18.00	MLADI IN KMETIJSTVO
18.30	DNEVNIK 2 — ŠPORT
18.50	Dober večer s . .. Quartet-tom Cetra
vmes film iz serije Atlas Ufo Robot Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	PORTOBELLO
21.50	Pet fantastičnih zgodb iz varietejskega sveta SMRT PRI DELU igrajo:	Federico Pacifici,
Eva Axen, Fausta Avelli režija: Gianni Amelio Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.05 TV ŠOLA
17.15	Poročila
17.20	ZVERINICE IZ REZIJE: Volk išče drva v Črnem potoku
17.40	Mathis — otroška serija
18.10	Radenci ’78
18.35	OBZORNIK
18.45	Geološka preteklost, oddaja iz cikla Spoznavajmo naše morje
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Koncert za Evropo
21.35	DNEVNIK
21.50	625, pregled programa
22.10	NOČNI KINO: 20. stoletje — 1. del
Zagreb
17.15	DNEVNIK
17.35	TV koledar
17.45	MAGNET — otroška oddaja
18.15	Družbena tema
18.45	Prijatelji glasbe
19.30	DNEVNIK
20.00	Koncert za Evropo
21.30	LUTKA — serijski film
22.20	DNEVNIK
22.34	Dosje našega časa: leto 1966
Koper
20.00	Dober večer — risanka
20.15	DNEVNIK
20.35	OBSEDENKA — celovečerni film
igrajo: James Mason, June Havoc
režija: William Spier in Roy Kellino
22.00	LOCANDINA — reklamna oddaja
22.15	Likovni nokturno — Od bogov obdani: Zakladi Bri-tish Museum
ŠVICA
12.25 Smučanje
14.00	in 15.10 TV v šoli
18.00	Ura G
19.35	PRIHOD V FRANKFURT -film
20.45	Reporter
21.45	CLAUDIA CARDINALE
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05	Ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Petkova glosa; 9.40 Disco mušic;
10.05	Koncert sredi jutri; 11.00 Drugorazredne narodnosti v Italiji: 11.35 Z lestvice najpopularnejših motivov 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Iz operetnih partitur; 13.15 Mednarodno zborovsko tekmovanje «C. A. Seghizži* 1978; 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Jugoton express; 15.35 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
7.30,	8.30,	9.30,	10.30,	11.30,
'2.30,	13.30,	14.30,	15.30,	16.25,
16.30,	17.30,	18.30,	19.30,	20.30,
21.30,	22.30 Poročila; 7.00	8.30
Dobro jutro v glasbi; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.10 15' z Munich Machine & Midnite La-dies; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je...; 10.15 Edig Galletti; 10.40 Glasba in nasveti; 11.32 Zimska plošča '78; 12.00 Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Poje Johnny Hollyday; 14.45 V družbi bratov Avsenik; 15.00 Lestvica LP; 15.40 Mini juke box; 16.05 ■Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih »opoldne; 17.45 Reklame in za-lavn-' glasba; 18.00 Melodije na tekočem traku; 18.35 Naši zbori pojo; 19.33 Crash; 20.00 Glasovi in zvoki; 20.32 V nedeljo zjutraj z G. Pagano; 21.32 Simfonični koncert; 22.45 Skupina Da ve Bru-beck; 23.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.00, 7.30 Sinoči,
davi; 8.40 Glasbena oddaja; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Da nes je na vrsti dežela Marche;
12.05	in 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Jazz glasba; 14.30 Obrabljene pesmi; 15.05 Rally; 15.30 Errepiuno;
16.45	Izvajalci resne glasbe; 17.05 II gioco della costruzione — rad. igra; 17.30 Plošče; 18.05 Oddaja z Mino; 19.35 Jazz glasba; 20.25 Sodnikove razsodbe; 21.05 Simfonični koncert; 23.08 Lahko noč z ...
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00, 7.55 Oni drug dan; 8.48 Kino, včeraj, danes, jutri;
9.32	«Corleone»; 10.12 Sala F;
11.32	Iz molka znakov; 12.45 Hit Parade; 13.40 Romanca; 15.00, 15.45, 16.40 Tukaj Radio 2; 17.55 Oddaja z Brunom Lauzije,' 18.33, 21.50, 22.45 Prostor X; 21.<«0, 2.3.10 XXIX. festival italijanske popev ke; 23.29 Zaključek.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 22.00, 24.00 Po ročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narod nosti; 10.15 - ll.OO Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Znano in priljubljeno; 12.10 Z orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Priporočajo vam . . .; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica; 14.23 Naši umetniki mla dim poslušalcem; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Moment musical; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Minute z ansamblom bra tov Avsenik; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomor ščakih; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.00 Literarni nok turno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
^-------MIŠKO KRANJEC
C Nekoč bo lepše
" (Dve povesti)
90.
•Gore gledajo na naju,* je nadaljeval, ko se je zagledal proti goram in ko je pozabil na pusto poezijo samotne postaje. «Gore imam rad. Najbrž zato, ker nisem bil nikdar na njih. Rodil sem se na holmu na Dolenjskem. Tam je vse mehko: malo gozdičev, malo vinogradov, malo sadovnjakov, malo njiv, redke hiše — vsega malo. Od daleč se ti zdi pestro. Ko pa stopiš kam k hiši, si spet sam... Dolenjci smo čudni ljudje: trije, štirje imajo hiše drugo pri drugi, živijo pa vsak zase, kakor da so si na sto in sto metrov narazen.* Potem je spet prešel na gore, ki so stale onstran mesta: «Zdi se mi... včasih, da bi tam človek srečno živel... v kakšni samotni hiši: okrog tebe bi bil najprej prostran vrt, potem pašnik, potem njive, potem gozdovi. Kje blizu bi še moral teči potok ... bogve zakaj prav potok. A tako se mi zdi, da je svet popoln šele, če kje blizu teče voda, čez hrib pa se vzpenja pot in se zgubi v neskončni daljavi...»
Mimo njiju je šel železničar s svojo brezbrižnostjo za vse na svetu. Suhadolc ga je spremljal z očmi. Dejal )• za njim: »Videti je pust človek, doma pa najbrž ima
družino... takole revno družino.* Nepričakovano se je nasmehnil polglasno in dejal: «Čudno, koliko je teh revnih družin na svetu ... bogve, od kod t,o. Konec koncev ne bi rekel, da so vsemu krivi kapitalisti. Zdi se mi, da je revščina od vekomaj, kar odtlej, ko se je začelo življenje. Radoveden sem ... toliko govorimo o socializmu in kako bo nekoč... radoveden sem, če bo socializem res odpravil revščino in kakšno bo takrat življenje. Slišal sem: vsakemu po njegovih potrebah. Človeške potrebe! Le kdo jih izmeri! Človek — to je neizmerna, neizpolnjiva želja nečesa. Moje sanje! Kdo bi mi jih kdaj izpolnil? In niso najvišje. Sanje in potrebe — to je dvoje. Toda potrebe hodijo za sanjami. — No, vseeno — rad bi videl, kaj nam bo dal naš socializem. Toliko nanq govorijo o njem, toliko o njem pišejo. Prepričan sem, da naši voditelji verujejo v življenje, verujejo v socializem, verujejo v človeka. Morebiti še stokrat bolj kakor verujem jaz.*
Opustil je socializem, dvignil roko, ki mu je nanj sedla čebela, si ogledoval živalco, in se nasmehnil, rekoč: «Vse življenje, vse življenje samo delo. Pa pride človek in ji vzame previške. Čebelica se malo jezi, ko ji jemlješ, kakor kmet, kadar mu država jemlje, potem pa gre spet dalje ... vedno dalje.*
Čebelica je odletela. Gledal je za njo, nato je privlekel iz žepa svojo staro uro in dejal: «Kmalu bo... še skope pol ure. No — eno vem: sčm me ne bo več!* Nasmehnil se je zase. »Zamerilo se mi je mesto, rekel bi: na smrt se mi je zamerilo!* Majda je zardela. Vedela je. zakaj: dvakrat ga je vrglo sem in vselej po mučnih opravkih. Pa saj tudi nje ne bo! Že ta trenutek se ji zdi neskončno daleč. Vse ji je daleč, vse ...
Suhadolc se je ozrl po njej poleg sebe, vendar tako,
da ga ni opazila. «Kako je mirna,* si je dejal. «Ostarela je, mirna in tako hladna. Bogve, če kaj misli, če kaj trpi? Sedi, sedi negibno in molči. To bi kazalo, da se ali še ni predramila ali pa že trpi.* Nato se je še ukvarjal z njo in seboj. «Kaj se je zgodilo z nama?* se je vprašal. «Kradla sva... oče in hči, oba v službi, oba kradeta. Saj to je strašno! Nikdar v življenju nisem kradel. Še tujega žeblja nisem vzel. Samo onega s ceste sem pobral, ker bi zaradi njega lahko bila nesreča. Zdaj pa je — — kar prišlo, prekleto — — smešno! Smešno in žalostno. In zdaj je človek utrujen, ves bolan. Sediš na klopi pod kostanjem na postaji v tujem mestecu, ki si komaj vedel zanj. In tam si ti s svojim otrokom kakor izgnanec...* Vendar o tem ni hotel z njo spregovoriti. Ne, zdaj nikakor ne bi rad načenjal. Pustil jo je kakor zdravnik bolnika po operaciji. «Sploh pa —» si je dejal, »če se ji bo zdelo, bo sama povedala.*
Na postaji jd postalo živahnejše. Ljudje so prihajali z vseh strani in postajali pred poslopjem v razgovoru. Smejali so se, veseli, zdravi, pripravljeni na pot ali pa čakajoč iia koga. Bili so poletno oblečeni, ženske pestro. Suhadolc je opazil, da se je Majda potegnila zanj, kakor da se skriva. Na srečo razen neke stare ženice, ki je občepela ob njima, ko ju je prijazno pozdravila, ni bilo nikogar v bližino.
«Grem nama po karte,* je rekel oče. «Kmalu pride vlak.*
»Dam ti denarja,* je dejala suho. «Vem, da ga nimaš.*
«Za oba — ne vem, če bi zmogel.* Odprla je torbico in mu dala nekaj stotakov. Nato se je — vsaj očetu se je zdelo, — potegnila za tisto ženico. Očitno je bil kdo tak na postaji, da ga ni hotela videti.
Čez kakšno minuto se je Suhadolc vrnil, postal pred njo in začel seštevati denar, ki ga je prinesel v roki. Sedel ni več. Majda se je nehote ozrla po njem; zdel se ji je reven, proletarski, in tudi sicer ubog. In še se ji je zdelo, da je tudi drugačen, kakor je bil doslej.
Stopila sta v tretji razred. Ko je oče postavil prtljago na police, je Majda utrujeno obsedela na klopi. Niti enega pogleda ni vrgla skoz okno na mesto, ki je ostalo za njima. Oče pa se je nehote ozrl po njem. Bilo je lepo, čepeč med gorami, obsijano z žarkim soncem, s svojimi očrnelimi strehami, z dvema cerkvenima stolpoma. Dejal je kakor zase:
"če ga takole gledaš... od daleč, je lepo. Morebiti je tudi lepo živeti v njem. A vseeno — jaz se mu bom izognil... tudi v mislih se mu bom izognil.* Nehote se je nasmehnil. Sedel je hčeri nasproti.
Vagon ni bil poln. Nekaj kmečkih ljudi je čepelo na klopeh. Bili so glasni. Suhadolc in Majda sta se zgubila med njimi, čeprav so okna bila odprta, da je z vseh strani vleklo, je v vagonu bilo zadušno, kakor da se kaj pari. Suhadolc se je nagnil do stekla in se zagledal v pokrajino, ki je bežala mimo njiju. Ko je mesto že utonilo, ko so bila okrog že sama polja, travniki in gozdovi, je dejal:
«Letos nam spet suša nagaja. Vsa ta leta po vojni kar naprej suša. Mi bi pa potrebovali dobrih letin, da bi si že enkrat vsaj malo oddahnili.* Zdelo se je, da mu je vprašanje vremena edino toliko tehtno, da je vredno govoriti o njem. V tem trenutku je bilo tudi to dobro.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
12. |anuar|a 1979
SMUČANJE
PRED JUTRIŠNJIM SMUKOM ZA SP
SMUČARSKI TEK
SREBRNA PALICA^ V BOHINJSKI BISTRICI
V CRANS MONTANI PREVEČ... SNEGA
Zaradi snežnega meteža so morali včeraj prekiniti poskusne vožnje
CRANS MONTANA - Letošnja punska predstava svetovnega smu-Sf^skega pokala bi morala po na-crtih imeti svoje prizorišče v sobo-
10	in nedeljo v Wengenu. V Wen-86nu pa ni v zadnjih časih zapadi,0 dovolj snega, tako da so organizatorji odločili, da bosta smuk in slalom za svetovni pokal v Crans Montani, kjer je bil že v torek na sporedu slalom, v katerem je ne-Pričakovano slavil zahodni Nemec
•Neureuther.
Po zadnjih vesteh kaže, da se ni izbira Crans Montane organizator-lem povsem posrečila. Včeraj je namreč v tem kraju ves dan do-“Al gosto snežilo, kar je prisililo smučarje, ki bi morali opraviti poskusno vožnjo v smuku, da so osta-
11	raje v hotelu. Snežni metež je nepričakovano pokril progo in s tem °nemogočil poskusno vožnjo. Upati ie'i se b° danes vreme izboljšalo in s tem omogočilo jutrišnji smuk in nedeljski slalom.
Medtem se v Švicarskem kraju ^rans Montani, kjer se je v teh d^h naselil »beli cirkus*, še na-Prej nadaljujejo polemike o diskva-mikacijd Kanadčana Kena Reada po smuku v Morzine. Kot je znano, so “aada diskvalificirali ker ni bil njegov kombinezon v skladu s pra-yi]i mednarodne smučarske zveze. yčeraj je Švicar Hans Hess, ki je ■zdelal ta posebni kombinezon, izja-i’1'' da iste kombinezone oblačijo Jbdi smučarji švicarske reprezen-"Snce. Kaže, da se bo ta polemika Se nadaljevala.
Stanje na lestvici za svetovni po-
pa se ni tudi po torkovem sla-■°mu bistveno spremenilo. Še ved-P° vodi Švicar Liischer s 105 toč-kami, sledi pa mu Šved Ingemar Stenmark s petimi točkami zaostan-*a. Presenetljivo tretji je na razpredelnici jugoslovanski zastopnik Rnjan Križaj, ki smuča iz tekmo-Van.ia v tekmovanje bolje.
Favoriti Za zmago v jutrišnjem smuku pa so vsekakor Kanadčani, v prvi vrsti Ken Read, Švicar Miil-er in Italijan Herbert Plank.
ŽENSKI SMUK ZA SP
V poskusni vožnji Prollova najhilrcjša
LES DIABLERETS - Dvoboj med Avstrijko Anne Marie Maser - Proll *n Švicarko Marie Therese Nadig, 111 vodita na lestvici za svetovni P°kal, se bo danes nadaljeval v švicarskem kraju Les Diablerets, kjer "n na sporedu smuk.
Včeraj so smučarke opravile poskusno vožnjo, v kateri je Prollova dosegla najboljši Čas pred zahodno V"emko Evi Mittermaier in Američanko Cindy Nelson. Nadigova je dosegla peti najboljši čas.
ŽENSKI SLALOM ZA EP
niela Zini pa peta. Vrstni red:	
1. Gatta (It.)	110’57”
2. Emonet (Fr.)	po 3”
3. Bieler (It.)	76”
4. Solckner (Av.)	77”
5. Zini (It.)	1’71”
Lestvica za EP: 1. Zechmeister (ZRN) in	
Serrat (Fr.)	56
3. Mosenlechner (ZRN)	34
4. Pelen (Fr.)	31
5. Gatta (It.)	27
9 Giordani in Bieler (It.)	15
SMUČARSKI TEK
V CASTEI ROTTU ZA SP
Norvežan Anuli zopet najboljši
CASTELROTTO - VALGARDENA — Pod pravo snežno nevihto je včeraj Norvežan Ove Anuli zmagal v smučarski hoji na 30 km na 13. mednarodnem tednu smučarskega teka. Tekmovanje je bilo za svetovni pokal v smučarskem teku. Zmagoslavje Norvežanov so dopolnili Braa, Aaland in Eriksen, ki so se uvrstili na četrto, peto in šesto mesto. Z zmago v prvem nastopu za svetov-
ni pokal, ko je Anuli slavil na 15 km v Telemarku (ZDA) je Norvežan še povečal prednost na skupni lestvici.
Od Italijanov je edini zadovoljil Maurizio De Zolt (sedmi), medtem ko je Capitanio razočaral in dospel na cilj v skupini.
Vrstni red:
1.	Anuli (Nor.)
2.	Lundabaeck (šve.) v 3. Pierrat (Fr.)
4.	Braa (Nor.)
5.	Aalland (Nor.)
Lestvica za SP:
1.	Anuli (Nor.)	52
2.	De Zolt (It.) in
Lundbaeck (Šve.)	36
4. Eriksen (Nor.)	34
Med mladinci je bil tudi smučarski tek na 15 km, kjer se je Jugoslovan Djuričič uvrstil na odlično 6. mesto. Sicer pa so med mladinci slavili Švedi, saj so osvojili z Erik-sonom, Danielssonom in Ottossonom prvo, drugo in tretje mesto. Četrti se je uvrstil Poepelt (NDR), peti pa Behle (ZRN).
1.40’3” po 36’7” 38’0" • 42’4” 46'6”
BOGOTA — Portorikanec Wilfre-do Gomez bo branil svetovni naslov v superpetelinji kategoriji (verzija WBC) s Kolumbijcem Jimenezom, 16. februarja v «Madison Square Gardnu* v New Yorku.
Tekmovalci SKDevin zadovoljili
Med pionirkami je Roberta Sardoč osvojila odlično peto mesto
Kot smo že poročali, se je tekaška ekipa Smučarskega kluba Devin, udeležila v Bohihjski Bistrici tekmovanja za trofejo «Srebrna palica*, ki jo že vrsto let prireja TVD Partizan iz Dola pri Ljubljani in sodi med najkvalitetnejša tekmovanja v Sloveniji. Letošnje tekmovanje se je odvijalo na isti pra gi, kjer so prejšnji teden priredili mednarodno tekmovanje, veljavno za FIS točke. Tekmovanja so se udeležil; vsi jugoslovanski reprezentanti, z mlajšim članom Čarmanom na čelu. Udeležencev je bilo 275. Poleg teh pa je po zaključnem u-radnem tekmovanju nastopilo še kakih 300 rekreativcev.
Naši tekmovalci so se kar solidno držali. Poudariti moramo zlasti izredno 5. mesto naše starejše pionirke Roberte Sardoč. To uvrstitev si je priborila na 5 km dolgi progi in je z njo doprinesla ekipi 6 točk, kar pomeni ekipno uvrstitev na 12. mesto med 21 nastopajočimi klubi.
Ostali tekmovalci so se uvrstili nekje v zlato sredino, mlajša mladinca Giani Legiša in Aleš Gruden pa med 10. in 15. mestom, kar je za naše razmere solidna uvrstitev.
Naše barve je branilo osem tekmovalcev, med katerimi tudi debitantka Natalija Gabrovec, ki pa zaradi prezahtevne proge tekmova-
..........................................................................................■liiiiiitimii...............................................mm..........................
KOŠARKA
V POKALU POKALNIH PRVAKOV
Slavje Italijanke Wilme Gatte
LA CLUSAZ - Včeraj je bil na Porodu na smučiščih v La Clusazu Francija) ženski slalom, veljaven evropski pokal. Italijanske smučarke so se le končno izkazale, saj J® Prvo mesto osvojila Wilma Gat-
Gabetli in Sinudyne poražena
V tem pokalu je Radnički LMK iz Beograda zasluženo zmagal na Dunaju
V sredo so odigrali tudi prvo kolo četrfinalnega dela pokala pokalnih prvakov, v katerem igrata dve italijanski ekipi in eno jugoslovansko moštvo.
SKUPINA A
Radnički LMK iz Beograda je gostoval na Dunaju in po predvidevanju premagal domačo ,;ki > UBSC. Marovič in tovariši so prav na startu naleteli na najlažjega nasprotnika, medtem ko se bodo že 17. januarja spoprijeli doma s čosičevim Sinu-dynejem.
No, Bolonjčani niso najbolje starta-li v četrfinalu tega tekmovanja. Si-nudyne je nami ^č v Barceloni proti istoimenski ekipi izgubil kar s 14 točkami razlike, čosič je bil z 21 točkami najboljši strelec v bolonjskih vrstah, medtem ko se je pri domačinih proslavil Sibilio (22).
IZIDA , .
UBSC Dunaj (Avstrija)
Radnički LMK Beograd (Jugoslavija) ,.J	82:88
Barcelona (Španija) -Sinudyne Bologna (Italija) £5:81 SKUPINA B
Kljub temu da je Američan Ga-bettija Batton le zaigral, kot zna, in je dosegel 32 točk, vseeno pa so košarkarji iz Cantuja v Nizozemski ostali praznih rok. Taurisanove varovance je namreč premagalo moštvo iz Den Boscha EBBC s petimi pikami razlike.
IZIDA
EBBC Den Bosch (Nizozemska) -Gabetti Cantu (Italija) 95:90
Villeurbanne (Francija) -Slask Wroclaw (Poljska) 102:84 Poka! L. Ronchettl V prvem kolu tega pokala je od italijanskih ekip slavil le Teksid iz Turina, ki je doma zanesljivo premagal Slavijo iz Prage. Košarkarice OMSA iz Faenze in Pagnossina iz Trevisa pa so v gosteh izgubile.
IZIDI
Teksid Turin (Italija) -Slavija Praga (ČSSR)	96:64
Levski Spartak (Bolgarija) -OMSA Faenza (Italija)	72:58
Slovan Bratislava (ČSSR) -Pagnossin Treviso (Italija) 82:72 Orly (Francija) - Brno (ČSSR) 63:94
POKAL PRVAKOV
Poraz Emersona
BADALONA — V prvem kolu finalnega dela evropskega tekmovanja za pokal prvakov je italijanski prvak Emerson v Badaloni izgubil z Juven-tudom z 68:70 (28:27).
Ružiči (Rom.) - Latham (ZDA) 6:3, 6:3
Fromholtz (Avstral.) - Stoli (ZDA)
6:1, 6:2
Orantes prvi
PALMA DE MAIORCA — Španec Manuel Orantes je osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju za pokal «Baron de Vidal*. V finalu je premagal Čehoslovaka Jana Kodeša s 6:1, 6:3.
Komentar Mirka Novosela
Odličen start Jugoslovanov
Jugoslovanske ekipe so v raznih» finalnih delih evropskih pokalnih tekmovanj odlično startale.
V	moški konkurenci je bilo zaposlenih kar sest ekip, od le-teh pa jih je zmagalo kar pet.
Le ljubljanska Iskra Olimpija je tokrat ostala Praznih rok. Gre pa omeniti, da je uspeh jugoslovanskih ekip še večji, ker so kar tri moštva omagala v gosteh.
Od vseh zmag pa je seveda najbolj prestižna tista, ki jo je osvojila Bosna v Sarajevu proti španskemu prvaku Real Madridu.
Bila je to edinstvena košarkarska predstava.
Sarajevska športna palača je bila nabito polna (več kot 7.000 ljudi), pa čeprav je srečanje prenašalo tudi tele-vizija. V takem ambientu so košarkarji Bosne proti objektivno>bolj-senu nasprotniku prekosili same sebe. Tekma pa je ^di pokazala, kaJ se lahko da doseči s požrtvovalnostjo, s trudom vsehigralcev, s srcem. Sarajevčani so dosegli izredno pomembno zmago, ki je v tast vsej jugoslovanski košarki.
Na dlani je, da tudi po tem uspehu ostaja naloga Bosne iz-redno težka. V finalni skupini pokala prvakov je namrečveč čredno močnih ekip in kljub porazu v prvem kolu,po mojem Mnenju, ostaja Real favorit za končno zmago v tem pokalu.
V	pokalu pokalnih prvakov je Radnički LMK osvojil lahko Vnago na Dunaju. Resnici na ljubo Beograjčani niso igrali twj-b°lje v tem prvem kolu. Sicer pa proti za razred slabšemu nasprotniku je tudi skromna igra zadostovala za zmago. Ze v prt-h°dnjem kolu pa bodo morali Beograjčani povsem drugače igrati, če bodo hoteli doma premagati italijanskega prvoligaša Smudgne.
Kot smo v uvodu dejali, je v Kovačevem pokalu v ^mjcolu ostala praznih rok le ljubljanska Iskra Olimpija, ki je v Izraelu Oživela tesen poraz. Kljub spodrsljaju pa imajo varovanci trenerja Daneua še možnosti, da se uvrstijo na vrh lestvice v svoji skupini in da seveda napredujejo v polfinale.
Če je bilo pričakovati, da bo splitska Jugoplastika v Belgiji Premagala svojega nasprotnika, pa je vsekakor PartizanizBeo-Prada tudi v tem pokalu poskrbel še za en podvig. Kicanovic in tovariši so namreč v Antibesu premagali najnevarnejšega tekme-ca za prvo mesto. Partizanu pa sedaj oštete se en dokai nevaren nasprotnik, to je goriski Pagnossin, ki je v Haifi izbojeval izredno
lagrebšk^Cibona pa je doma po predvidevanju odpravila fran-cosko peterko Orthez.
Boljšega starta od jugoslovanskih ekip torej ni Mo mogoče Pričakovati. Jugoslovanska košarka si torej utira pot tudi v' pokalnih tekmovanjih, kjer doslej m bila ravno najbolj uspesna, Ce izvzamemo Koračev pokal, v katerem so ze nekateri jugoslovanski klubi posegli po prvem mestu.
.. To pa je vsekakor izredno spodbudno, kajti dve finalni sreča-
bosta letos prav v Jugoslaviji. V Beogradu bo vehki male Kovačevega pokala, to je prav v okvvru Metnice smrti ^likega jugoslovanskega košarkarskega asa. Finale pokala pokalnih prva-
^JPugosl„vanskeCekipe imajo torej v teh evropskih tekmovanjih dvojno obveznost.
V PROMOCIJSKI LIGI
Dom po dveh zmagah ponovno poražen
Arto - Dom 78:67	(31:34)
Po dveh zaporednih zmagah so domovci zopet zapustili igrišče poraženi. Tokrat jih je premagal Arte, ki ima na lestvici šest točk več od naših fantov. Veliko število gledalcev je sledilo precej razburljivemu srečanju, ki je bilo pogosto izredno kvalitetno in privlačno. Naši fantje so stopili na igrišče s svojo najmočnejšo postavo, trdno prepričani v svojo zmago. N j to srečanje so se domovci pripravljali čez vse božične počitnice. Kljub temu pa jim igra v določenih trenutkih ni šla od rok.
Začeli so s polno paro, saj so že v prvih minutah prišli v vodstvo in ga v teku prvega polčasa zvišali na celih enajst točk. Kmalu nato pa so nerazumljivo popustili in nasprotniki so se jim približali na same tri točke.
V drugem polčasu sta bili ekipi enakovredni do sedme minute, nakar so «belo-rdeči» popolnoma popustili in začeli s tako raztrgano igro, da je razlika v koših znatno naraščala. Štiri minute pred zaključkom je znašala že celih dvajset točk. Temu sta botrovala tudi sodnika, ki sta po krivici dosodila peto osebno napako kapetanu domovcev Hvaliču. Tudi center Prinčič in Mauro Dornik sta morala nekaj minut pred koncem zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. V zadnjih dveh minutah pa so naši fantje le ublažili poraz, zlasti po zaslugi izredno učinkovitega Semoliča.
Naslednje srečanje bodo domovci odigrali v soboto proti prvouvršče-nemu Pagnossinu. Srečanje bo v športni dvorani s pričetkom ob 18.30.
Postava Doma: Nanut Rado 11, Dornik Mauro 8, Hvalič 10, Nanut Glauko, Semolič 26, Prinčič 6, Ču-bej, Dornik Ugo 4, Devetak 2, Mozetič.
M. Č.
TENIS
Barazzutti zopet poražen
NEW YORK — V drugem kolu osmerice najboljših teniških igralcev je Američan Brian Gottfried premagal Italijana Corrada Baraz-zutija s 7:6, 6:4.
MEDNARODNI TURNIR
Italijana uspešna
CARACAS — Na mednarodnem mladinskem turnirju v venezuelski prestolnici sta Italijana Claudio Pa-natta in Marco Alciati zmagala tudi v drugem kolu.
Panatta je s 6:1, 6:2 premagal Mehikanca Giffeninga, Alciati pa je s 6:3, 4:6, 6:1 odslovil Brazilca Mar-tinsa.
nja ni speljala do cilja.
Po štirih nastopih v matični domovini (Rateče, Bohinj, Gorje in Bohinjska Bistrica) se bo začela nova serija tekmovanj na raznih smučiščih naše dežele. Šlo bo predvsem za kvalifikacijska tekmovanja. V nedeljo, 4. feb., bo eno izmed kvalifikacijskih tekmovanj, nato pa 11. februarja maratonski tek v Črnem vrhu nad Idrijo. 18. februarja bo v naši režiji s sodelovanjem Kulturnega društva iz Ukev na vrsti tradicionalno tekmovanje za pokal «Lepi vrh*. Teden kasneje, 25.
Indipendientč prvak
BUENOS AIRES - Ekipa lndipen-dienta je drugič zaperodoma osvojila naslov argentinskega nogometnega prvaka.
V finalu je z 2:0 premagala Ri-ver Plate.
SANREMO — V prijateljskem srečanju je včeraj Milan brez velikih težav odpravil ekipo Sanremese s 4:0. Strelci zadetkov so bili Buria-
Zasedanje skupščine TKOS SRS
Obravnavali so tudi problematiko zamejskega športa
Na včerajšnjem zasedanju skupščine Telesnokultume skupnosti SRS Slovenije v Ljubljani, ki jo sestavljajo delegati vseh šestdesetih slovenskih občin, so v eni 'izmed točk prvič izrecno obravnavali problematiko slovenskega zamejskega športa. Delu skupščine je prisostvovala delegacija ZS-ŠDI, ki jo je vodil predsednik Vojko Kocman.
Po uvodnih referatih podpredsednika izvršnega odbora Telesnokulturnih skupnosti Evgena Berganta in Vojka Kocmana, ki sta nazorno orisala pomen, vlogo in potrebe zamejskega športa kot nenadomestljivega družbenega dejavnika, se je razvila diskusija, v katero so posegli delegati iz Pirana, Kopra, Ajdovščine in Nove Gorice, Politična obveza tega visokega organa je bila predvsem ta, da bo treba v bodoče še od bliže spremlja ti prizadevanja zamejskih telesnokulturnih delavcev in jim nuditi največjo možno pomoč predvsem preko obmejnih občinskih telesnokulturnih skupnosti. Zatem se je razvil še ploden razgovor in predstavitev specifične problematike predsedniku izvršnega odbora telesnokultume skupnosti SRS Rajkom šugmanon.
Kocman pa je povabil na o-bisk v zamejstvo delegacijo tega organa, da se neposredno seznani z našo stvarnostjo.
B. S.
na trofeji «Ciao Crem» in pa kalu Legovini šport.
CORTINA D’AMPEZZO — Bolzano, ki je včeraj premagal Gardeno s 4:1, po 22 kolih osamljeno vodi v italijanskem hokejskem prvenstvu A lige.
Valpellice je nepričakovano, a sicer zasluženo iztržil remi v Gortini z 2:2 in tako popravil delno svoj položaj na lestvici.
V drugih dveh srečanjih so v Milanu Diavoli remizirali z Meranom s 5:5, Asiago pa je pred domačimi gledalci doživel z Alleghe svoj prvi letošnji poraz in sicer z 10:6.
Lestvica: Bolzano 35, Gardena 32,
Merano 27, Cortina 20, Brunico 16,
Asiago in Diavoli Milano 15, Alleghe 13, Valpellice 3.
Prihodnje kolo (jutri): Alleghe -Valpellice, Bolzano - Brunico, Cortina - Diavoli Milano, Asiago - Gardena. Počiva Merano.
OBVESTILO
SPDT
obvešča, da je zbirališče smučarskih tečajnikov SPDT in odhod avtobusov v Ravasclctto to nedeljo,
14. t.m., ob 6. uri izpred sodnije (Trg Ulpiano).
POGOVOR S PREDSEDNIKOM ŠD JUVENTINA IZ ŠTANDREŽA
Tabaj: «Izključno za obstanek»
Po prvem delu prvenstva so Štandreici na predzadnjem mestu lestvice
Marko Ban (med skokom za odbito žogo) je eden najboljših Jadranovih
košarkarjev
februarja bo na sporedu klubsko prvenstvo, ki bo istočasno povezano š slovenskimi športnimi . igrami v tekih. Letos bodo namreč slovenske zimske igre zajemale tudi teke, ki bodo v Ovčji vasi.
V mesecu marcu bodo na sporedu še tri tekmovanja za razne pokale in trofeje, 4., 11. in 25. 18. marca izlet v Planico, kjer se bo odvijalo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.
Poleg tekaških nastopov so predvideni tudi nastopi alpskih smučarjev. Že to nedeljo bo deseterica najmanjših nastopila v Forni di Sopra
V nedeljo se je zaključil prvi del prvenstva furlanske skupine 2. a-materske lige, v kateri nastopa kot ediini slovenski predstavnik štan-direška Juventina. Štandrežci so v tem prvenstvu dokaj slabo zaključili prvo polovico prvenstva, saj so z bornimi 7 točkami obtičali na predzadnjem mestu lestvice. Kje iskati krivci), da je štandreška ekipa tako slabo zaključila prvi del prvenstva? Brez dvoma ne gre tu iskati samo en odgovor, saj bi drugače postalo vprašanje precej enostavno. Odstranili bi zapreko in težav bi bilo konec. Gre vsekakor za vrsto težav in nesporazumov, ki so botrovali takemu stanju. Da bi kaj več izvedeli o tem, srno za pogovor vprašali predsednika športnega društva Juventina Miloša Tabaja.
«V prvih 15 tekmah letošnjega prvenstva ste od 30 možnih nabra li samo ? toč^Xne]caj več M 22 odst. možnih -točk), kar vsekakor pove, da je vaše stanje dokaj kritično. Kako ocenjuješ ti te številke?»
«Brez dvoma je naše stanje na lestvici mnogo slabše od tega, kar smo pričakovali ob začetku prvenstva. Temu stanju je botrovalo več stvari, tako da ne moremo dati jasnega in samo enega odgovora na to, kar je doslej Juventina dosegla. Poudariti pa moram, da smo imeli precej smole v nekaterih tekmah. Naši igralci, ne po njihovi krivdi, so namreč v neštetih srečanjih zapravili številne priložnosti za gol: nasprotnik pa je v eni ali dveh
napadalnih akcijah dosegel zmagoviti zadetek. Tako smo v teku prvenstva izgubili več nepotrebnih točk, s katerimi bi sedaj bili na sredini lestvice.*
rPred pričetkom prvenstva ste se dokaj ojačili. Poleg estarih» igralcev ste namreč vključili v ekipo nekaj novih in vsaj na papirju precej kvalitetnih. Nekateri izmed teh so prišli iz vrste Pro Gorizie. Kako, da s tako ekioo ste želi tako malo?*
•ufo mojem mnenju ima Juventina, vzeti kot posamezniki, med najbolj kvalitetne igralce celotnega prvenstva in na papirju bi morali biti med najboljšimi. Zgodilo pa se je to, da se novi in stari igralci niso dovolj uigrali, zaradi česar se je to poznalo na igri. Povedati pa je treba tudi to, da sp nekateri igralci s premalo resnosti vzeli to prvenstvo in to se je poznalo z njihovo odsotnostjo na treningih. Sedaj se nam tudi to maščuje.*
rPravijo, da ne velja jokati in se tožiti nad prekipelim mlekom. Torej, kaj boste odslej storili, da bo ekipa v drugem delu prvenstva igrala bolje?*
»Pravega recepta za premostitev sedanjega kritičnega stanja ni. Drugače bi bilo vse preenostavno. Kljub temu pa nameravamo nadaljevati po poti, ki smo jo ubrali, in sicer z vključitvijo v ekipo mlajših igralcev. Upajmo tudi, da bomo v nadaljevanju imeli več sreče in da ne bomo zapravili toliko ugodnih priložnosti za zadetek, kajti v no-
gometu zmaga tisti, ki doseže gol.*
«0b koncu pa še vprašanje, ki posredno zanima vašo ekipo. Kdo je po tvojem najresnejši kandidat za prestop v višjo kategorijo in zaka-?»
»Zame ni dvomov: to je tržiška' Romana, ki je že po prvem delu prvenstva na vrhu lestvice. Tržiška ekipa namreč razpolaga s približno 18 igralci iste vrednosti. To pomeni, da igralci, ki sedijo na rezervni klopi, veljajo isto kot oni, ki igrajo. To je izredne važnosti. Drugo dejstvo pa je, da je Romana finančno zelo močna, kar vsekakor odločno vpliva za dosego rezultatov.*
LESTVICA
PO PRVEM DELU PRVENSTVA				
Romana	IS 10 3		2 22: 8	23
Sevegliano	15	9 3	3 22:11	21
Torriana	15	7 6	2 23:11	20
Pro Fiumicello	15	7 5	3 17:10	19
Moraro	15	7 5	3 13: 8	19
Itala	15	6 5	4 15:13	17
Sta ra nz a no	15	5 6	4 15:14	16
Pro Romans	15	6 3	6 14:11	15
Terzo	15	6 3	6 12:17	15
Ruda	15	4 6	5 13:12	14
Villesse	15	4 6	5 11:14	14
Torre	14	2 7	5 12:16	11
Malisana	14	3 5	6 10:19	11
Aiello	15	2.4	9 14:28	8
Juventina	15	1 5	9 11:23	7
Audax	15	1 4	10 15:29	6
(orl
MINIBASKET
ni, Chiodi in Antonelli (2).
■mn..........mi.............................................................................................um............................mifnnmilinu...■<■■■>««
ODBOJKA
NAŠE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
Tokrat sta zmagali le Borovi ekipi
V devetih srečanjih so naše ekipe doživele kar sedem porazov - Jutri derbi Kras-Olympia
Mirna Jaušovec v tretje kolo
OAKLAND (ZDA) — Jugoslovan ka Mirna Jaušovec se je uvrstila v 3. kolo mednarodnega ženskega teniškega turnirja v tem mestu. Jaušovec je namre* premagala Nizo zemko Stove s 6:4, 6:4.
Ostali izidi:
Evert (ZDA) - Richards (ZDA) 6:4,
6:4
Preteklo soboto in nedeljo je igra-1 lo v višjih ligah kar devet naših šesterk. Končni izkupiček pa res ni | bil najbolj spodbuden. Zmagali sta samo obe ekipi Bora. Vsi ostali naši ligaši pa so, žal, ostali praznih rok. Kot kaže, se bodo porazi vrstili (sorazmerno več kot zmag) tudi • v letošnjem prvenstvu.
ŽENSKA B LIGA
Zastopnice Sokola so doma zapravile res enkratno priložnost, da pospravijo drugi par točk. Začetek srečanja res ni obetal tako klavrnega konca. Gostje iz Brescie tokrat niso pokazale nič posebnega, vseeno pa varovanke trenerja Ušaja niso mogle preprečiti tretji prvenstveni spodrsljaj in drugega doma.
Tržačanke so v Mantovi izbojevale drugo prvenstveno zmago. Uspeh Borove vrste je bil resnici na ljubo tudi pričakovan, saj sodijo igralke iz Mantove med slabše nasprotnice in so še vedno brez točk.
Četrto kolo je bilo usodno za Treviso in Cenate Sotto. Prvega je odpravil Libertas Fascina iz Fiume Veneta, ki tako ostaja še edini neporažen in nesporen kandidat za končno zmago. Drugega pa vse boljša Primavera, ki je izgubila samo prvo tekmo z vodečo šesterko. Po tem nekoliko nepričakovanem uspehu, saj je igrala v gosteh, je Primavera na odličnem drugem mestu razpredelnice, ker ima boljšo razliko v setih.
IZIDI 4. KOLA
Sokol - Barribi Brescia 1:3 Libertas Fascina - Treviso 3:0 Pordenon - Libertas Schio 0:3 Mantova - Bor	0:3
Cenate Sotto - Primavera 1:3 LESTVICA
Libertas Fascina Fiume Venete 8, Primavera Noventa Vicentina, Cenate Sotto in Treviso 6, Barribi Brescia, Bor in Libertas Schio 4, Sokol 2, Mantova in Libertas Pordenon 0.
PRIHODNJE KOLO Barribi Brescia Mantova, Trevi so - Sokol, Libertas Fascina Liber tas Pordenon, Bor • Cenate Sotto, Libertas Schio - Primavera Noventa Vicentina.
Odbojkarska ekipa Hrasta (Doberdob) s trenerjem Maksom Gerg^etom
ŽENSKA C LIGA
Tako kot pri moških so tudi ženske skupine sestavljene z osmimi e-kipami. Slovenske barve brani letos v tej ligi šesterka Sloge. V prvem kolu so se slogašice pomerile v Gradišču s Scarpoteco, ki je prav tako kot Sloga tudi lani igrala v tej konkurenci. Nekoliko pomlajena in spremenjena postava gostinj je uspela domačinkam odvzeti samo niz.
IZIDI 1. KOLA
La Scarpoteca - Sloga	3:1
Bolzano - Azzurra	0:3
Corridoni - Spinea	1:3
Mogliano Veneto - AGI	3:0
LESTVICA
Azzurra, Mogliano Veneto, La Scarpoteca in Spinea 2, Bolzano, AGI, Corridoni in Sloga 0.
PRIHODNJE KOLO AGI - La Scarpoteca, Azzurra Corridoni, Spinea - Bolzano, Sloga Mogliano Veneto.
MOŠKA C LIGA
Od naših treh zastopnikov je v 1. kolu zmagal samo Bor. Zmaga Tržačanov je še toliko bolj spodbudna, ker so igrali v gosteh in priprave za letošnje prvenstvo so bile vse več kot optimalne. Borovci pa so s svo jo izkušenostjo dokazali, da se lah-
ko povsem upravičeno potegujejo za visoko uvrstitev. Doprinos Klavdija Veljaka je zaenkrat iz objektivnih razlogov veliko večji iz psihološkega vidika kot iz igralnega. V nadaljevanju prvenstva pa bo njegov doprinos tudi po tej plati prav gotovo še večji.
Kraševci so se v Benetkah srčno borili s šesterko CUS, toda na koncu so le morali priznati njihovo premoč, ker je Božič igral samo s «pol» moči, ker je moral na igrišče nerazpoložen. Vsekakor pa je treba omeniti, da sodi CUS med najresnejše kandidate za napredovanje.
Že pred pričetkom prvenstva je bilo znano, da bo imela goriška 01ympia letos dokaj težav z igranjem v tej konkurenci. Slovenski odbojkarji z Moglianom Venetom niso igrali slabo, toda nasprotnik je bil boljši.
IZIDI 1. KOLA
01ympia GO - Mogliano	Ven.	1:3
Scatolificio - Torjdana	3:0
Apies Fiume Veneto - Bor	1:3
CUS Benetke - Kras	3:0
LESTVICA
CUS Benetke, Scatolificio, Bor in Mogliano Veneto 2, 01ympia Gorica, Apies Fiume Veneto, Kras in Tor-riana Gradišče 0.
PRIHODNJE KOLO Kras - 01ympia, Torriana - Apies, Bor - Scatolificio, Mogliano Veneto -CUS Benetke.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Odbojkarice Brega, Kontovela in Hrasta so ostale v prvem letošnjem prvenstvenem nastopu praznih rok. Zastopnice Brega so gostile Prato, sicer novinec v tej ligi, toda po tistem, kar je pokazal v Dolini, ga bo izredno težko presenetiti tudi v tej višji ligi.
Za Kontovel lahko rečemo, da je poskrbel za neprijetno presenečenje, saj ni bilo pričakovati, da bo klonil pred domačimi gledalci. To pa toliko bolj, ker so se vrnilfe k matičnemu društvu kar tri igralke, ki so v preteklem prvenstvu branile barve Sokola. Upati je le, da so Kon-tovelke naletele na slab dan in bodo šele v nadaljevanju prvenstva zaigrale tako, kot znajo. Niti lansko leto niso najbolje startale, toda ko se jim je »odprlo*, so popravile lepo vrsto zaporednih zmag.
Tako kot v lanskem prvenstvu i-ma Hrast iz Doberdoba tudi letos precej objektivnih težav. Trenirati morajo doma v neprimerni dvorani, v kateri sploh ni mogoče regularno namestiti mreže. Kot pa je znano, igrajo v Gorici in s tem jim vsaka prvenstvena tekma navrže še dodatne težave.
IZIDI 1. KOLA
Breg - Pra ta	0:3
Kontovel - S. Luigi	1:3
Julia - Libertas Krmin	1:3
PAV Despar - Virt. Vigonovo 3:0 Hrast - Rivignano	1:3
Donatello - Ginnastica	3:1
LESTVICA
Prata, PAV Despar, S. Luigi, Libertas Krmin, Rivigiano in Donatello 2, Kontovel, Hrast, Ginnastica Spilimbergo, Breg, Julia in Virtus Vigonovo 0.
PRIHODNJE KOLO Rivignano - Donatello, Virtus Vi-genovo - Hrast, Libertas Krmin -PAV Despar, S. Luigi - Julia, Prata - Kontovel, Ginnastica Spilimber go - Breg.
G. F.
»ZINI & ROSEN WASSEK»
Poraz Nabrežincev
Saba — Sokol	46:27
SOKOL: Pahor M. 6, Pahor D., Terčon 14, Pertot, Venier, Busan, Stanissa W., Stanissa I., Della Schia-va 7, žužek.
Sokolovi minikošarkarji so odigrali zaostalo tekmo proti ekipi Saba. Za Vassallove in Terčonove varovance se tekma ni začela preveč dobro. Saba je namreč branila s consko obrambo, proti kateri so Nabre-žinci igrali dokaj zmedeno. V tem delu tekme tudi v obrambi niso zaigrali, kot znajo. V nadaljevanju pa smo bili priča dosti lepši in ena-kovrednejši igri.
Pohvalo zasluži tokrat le mladi
Terčon.	Mitja
ODBOJKA
2. MOŠKA DIVIZIJA
V nedeljo start Domove šesterke
Odbojkarsko prvenstvo 2. moške divizije se je uradno pričelo s prvim kolom prejšnjo soboto, oziroma nedeljo. V" tem prvenstvu je edini slovenski predstavnik ekipa goriškega Doma, ki že drugič zapored nastopa v tej ligi. Domovci so lansko leto zasedli dobro tretje mesto in malo je manjkalo, da niso napredovali v višjo ligo.
Goriški Dom je v prvem kolu prvenstva počival in bo pričel s svojimi uradnimi nastopi v drugem kolu v nedeljo, 14. januarja v Cervi-gnanu.
Dom bo v letošnjem prvenstvu nastopal s pomlajeno ekipo, saj so namreč nekateri igralci zapustili njegove vrste, poleg tega pa nekateri služijo vojaški rok. Cilj belo-rdeče goriške šesterke je v letošnjem prvenstvu 2. MD le obstanek v tej ligi ter pri tem stalno vključevanje mladih sil v moštvo. Trenerske posle opravljata Boris Cotič in Jožko Prinčič. Prvi skrbi v glavnem za telesno pripravo, Prinčič pa za tehnično delo.
Prvenstvo 2. MD se bo torej za Dom pričelo že v nedeljo, zaključilo pa se bo 19. maja. Nastopajočih ekip je devet.
V prvem kolu se bodo domovci spoprijeli s Pro Cervignanom v čer-vinjanu (Palasport v Ul. Chiozza), v nedeljo zjutraj ob 10.30.
Lk.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS - 61000 Ljubljana,
Oglasi
400 lir za
Stran 6
12. januarja 1979
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
_	,	,	.^uLJnT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	int»*kaf ^irst založnikov fieg^
‘M
PRED NADALJNJIM RAZVOJEM IRANSKE KRIZE
Baktiar predstavil parlamentu
VESTI S KOPRSKEGA
V Portorožu posvetovanje
Manjšina zavrača sedmojulijsko zakonodajo novo vlado in svoj program'o varstvu rastlin in okolja in zahteva enakopraven dialog z zvezno vlado
Njegov položaj ni zavidljiv, saj mu nasprotujeta tako opozicija kot vojska
(Poseben dopis)
TEHERAN — «Mesdames et mon-sieurs, les jeux sont faits*, na to sem pomislil, ko je včeraj Šapur Baktiar predstavil iranskemu parlamentu svojo vlado, »novih in poštenih obrazov*. Novi so nedvomno, saj so vsi, razen zunanjega ministra Ira Fenreskija. neznanci, prave drugorazredne figure, ki jih je Baktiar povlekel iz rokava zadnji trenutek, kot generala šafargata, ki nadomešča generala Džama v nezavidljivi nalogi nadziranja razkačene vojske. Nič čudnega, da je bil Šafargat od vseh najbolj izgubljen in negotov, saj so ga takoj obkolile cele trume časnikarjev.
V dvorani iranskega parlamenta ni bilo ne blišča ne slavnostnega vzdušja, kot da bi vsi vedeli, da se oblast nahaja drugje, v palači Niarvan, v zgornjem delu Teherana, nekaj sto metrov nad laično in buržujsko vlado. Pavji prestol ki-rovih naslednikov je nekaj čisto drugega, »šahinšah*, cesar vseh ce-
sarjev, gleda z viška na te male funkcionarje, ki so zanj le stranski proizvod zgodovine. V parlamentu pa je bilo zato kar precej predstavnikov ameriškega veleposlaništva, kot da bi hoteli nadzorovati svojega »croupiera*. Z njihovih obrazov si bral: »Nimamo nič boljšega*, zatrjevali pa so. da ZDA vsestransko podpirajo Baktiarovo vlado.
Če sedaj pogledamo program nove vlade, ki jo že primerjajo vladi Kerenskega, nam bo takoj jasno, da je Baktiar kot pravi hazardist ponudil svoje sodelovanje šiitskemu kleru in nacionalni fronti. Ljudstvo naj bi se pomirilo s postopno odpravo izrednega stanja, z razpustom tajne policije, s svobodo tiska in političnih idej in končno s pripravo svobodnih volitev. Glede gospodarskih problemov se je predsednik vlade omejil na večjo skrb za kmetijstvo, poudaril pa, da bo država ostala lastnik naftne, uranske, železne in barvne industrije, medtem ko bo vse ostalo prepusti-
•iiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiMmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
ZIMA NOGE POPUSTITI
Skoraj nad vso F-Jk že več ur močno sneži
Zastoji v Nadiških dolinah in v Karniji . V Sloveniji pa se novega snega veselijo za. radi bližnjih zimskih šolskih počitnic
VIDEM — Tokrat je zima pokazala svoje zobe predvsem nad deželo Furlanijo Julijsko krajino, čeprav je snežilo domala nad vsem alpskim lokom, a padavine so bile. z izjemo vzhodnega dela severne Italije, minimalne.
Podatki iz goratih območij so res presenetljivi: v Trbižu je zapadlo nad 70 centimetrov snega, snežna odeja meri na Nevejskem sedlu 120 centimetrov, nad 2 metra pri koži Gilberti, nad en meter na Predelu. ista snežna odeja tudi pri Belo-peških jezerih. Vsi obmejni gorski prelazi so zaprti za ves promet, na vseh višjeležečih cestah dežele pa je obvezna zimska oprema.
Včeraj zjutraj je bila skoraj za dve uri zaprta pontebska cesta pri Dunji, ker je več tovornjakov za neslo na spolzkem cestišču. Najhujši zastoji Da so bili kot običajno v Karniji in v Nadiških dolinah, kjer je bila pomanjkljiva cestarska služba ie s težavo kos izrednim snežnim padavinam. Promet je v celoti zamrl v tipanski občini. Učilnice so bile včeraj skoraj prazne, tudi na deloviščih so zabeležili precejšnje odsotnosti. Najbolj dramatično .je bilo v naseljih montažnih hiš. kjer so morali neprestano kidati sneg s streh, da bi preprečili morebitno rušenje trhlih struktur pod težo snega. Zaradi dežja v nižini so narasle vse reke in hudourniki, za sedaj pa ni še nevarnosti pred poplavami, ker se dež postopoma spreminia v sneg tudi na ravninskih območjih, saj je sneg pobelil tudi Videm.
V vseh območjih nad 1000 metrov nadmorske višine je srednja nevarnost pred plazovi, ki pa se bo v prihodnjih urah povečala, sai še vedno sneži in zrnat sneg se ni prijel na podlago.
Sneženje .je včeraj ponovno zajelo domala vso Slovenijo, le v obalnem pasu je deževalo. Večjih zastojev v prometu ni bilo. Sneg so tokrat z zadovoljstvom pozdravili, saj se bližajo zimske šolske počitnice in vse kaže. da bo tokrat smuka res zadovoljiva, (voc)
da varnostni svet čimprej obravnava nastali položaj in sprejme potrebne ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi ter na podlagi ustanovne listine združenih narodov, da bi zaščitili ozemeljsko celovitost, neodvisnost in suverenost Kampučije ter njen neuvrščen položaj.
Ob koncu bi rad pripomnil, da jugoslovanska vlada tudi v prir hodnje z največjo pozornostjo spremljala razvoj dogodkov v Kampučiji
in jugovzhodni Aziji. Zdaj še nima vseh potrebnih informacij, na po
Identificiran morilce madridskega sodnika?
MADRID — Policijski funkcionarji so identificirali tako morilca člana vrhovnega sodišča Miguela Cruza Cuence 1' t podpisnika proglasa. s katerim jt teroristična skupina prevzela odgovornost za atentat. Gre za dva člana skupine GRAPO (antifašistična odporniška skupina 1. oktobra). Morilca šo identificirali na podlagi slik, podpisnika ’ •> s pomočjo grafologa. Imen policija ni hotela izdati. c
SFRJ obsoja
(Nadaljevanje s 1. strani)
zadeve drugih držav, suverene pravice vsake države, da sama odloča o svoji notranji ureditvi, in nedopustnosti kakršnekoli tuje intervencije ali agresije z izgovorom, da are za nesoglasje z notranjim 'družbenopolitičnim sistemom neke države. ali s kakršnimkoli drugim izgovorom.
V dosledni obrambi teh načel, zlasti ko gre za neuvrščene države, vidimo tudi veliko vlogo gibanja neuvrščenosti.
Glede na zakonito zahtevo vlade demokratična Kampučija ja. nujno
dlagi katerih bi lahko spoznala vse vidike in izredno težke posledice nastalega položaja za mir in stabilnost na območju jugovzhodne Azije in širše v svetu.t
Veleposlanik Kalezič je na tiskovni konferenci tudi najostreje obsodil zadnje oborožene napade čet Južne Rodezije in Južne Afrike na ozemlje držav prve frontne črte in na tamkajšnja taborišča osvobodilnih gibanj.
la zasebnim pobudam. V zunanji politiki je Baktiar napovedal dobre soseske odnose z vsemi mejnimi državami v spoštovanju načel ne-vmešavanja v notranje zadeve, Iran naj bi se tudi postopno približal islamskim državam. Podprl je Palestince in zagotovil, da ne bo Iran izvozil niti kapljice nafte v Izrael in v Južno Afriko. V zadnjem delu smo bili priča nacionalističnemu izbruhu, ko je izjavil, da bodo obračunali z vsako organizacijo, ki ruši narodno enotnost, odstranili pa tujce, ki niso neobhodno potrebni proizvodnji.
Nedvomno h Baktiar dobil za upnico parlamenta, a glede «stva ne oblasti*, opozicije in vojske bo problem povsem drugačen. Predsednik vlade bo igral le vlogo glinastega vrča med opozicijo, ki ga obtožuje, da je »izdajalec* in »hlapec Američanov*, ter vojsko, ki ga ima za navadno »copato* islamske duhovščine. Gotovo pa ima Baktiar skrite adute, če se je podal v tako i-gro. Predvsem ga podpirajo Američani, kar seveda ni malo. ZDA so pripravljene na najbolj grobo igro, saj si drugače ne moremo pojasniti premikov ameriškeg„ brodovja. In ne navsezadnje, v Iranu živi nad deset tisoč ameriških svetovalcev in tehnikov.
Morda zveni protislovno, a bro-dovje in ljudsko gibanje se lahko sprevržeta v dragocena Baktiarova zaveznika. Vlada v senci iranske opozicije mora že voditi račune s skladnostjo mednarodne politike in strategije, prav zato so bile zadnje Homeinijeve izjave do skrajnosti previdne.
Tik pred Baktiarovo programsko izjavo v parlamentu je Homeini pozval ljudstvo naj ne obračunava »s sovražniki ljudstva*, naj skuša obdržati manifestacije v mejah omike, z eno besedo, Homeini skuša zaustaviti radikalizacijo ljudskih množic, preden bi mu položaj popolnoma zbežal iz rok. Primer delavcev petrokemijske stroke je poučen, saj je morala opozicija napeti vse svoje sile, da je vsaj delno prepričala stavkajoče delavce, da vzpostavijo proizvodnjo vsaj za no-tranie potrebe.
Baktiar mora sedaj izkoristiti ta položaj, a pred sabo ima nadpo-prečnega igralca, ajtulaha Homeinija.
ROBERTO LIVI
Simpozija se udeležuje okrog 300 jugoslovanskih izvedencev
KOPER — V Portorožu se je začelo tridnevno posvetovanje o najnovejših izsledkih s področja varstva rastlin in okolja. Okrog 300 predstavnikov znanstvenoraziskovalnih kmetijskih inštitutov in jugoslovanskih tovarn zadevnih preparatov razpravlja o vplivu uporabe raznih sredstev za gnojenje, za boj proti škodljivcem in podobno na človekovo okolje in zdravje. Predstavnik organizatorja, to je ljubljanske Agrotehnike, je v zvezi s tem rekel, da je uporaba določenih kemičnih sredstev v kmetijstvu koristna in človekovemu okolju neškodljiva, če se ravnamo po predpisih. Dokončno oceno pa bomo seveda slišali ob koncu posvetovanja.
GRAJA ZARADI PREPOČASNE IZGRADNJE OBALNE CESTE
Na seji skupščine obalne skupnosti so razpravljali o uresničevanju programa gradnje obalnih cest ter pri tem izrekli grajo zaradi prepo-
časne gradnje obalne ceste. Problem se vleče že skoraj deset let, čeprav bi morala biti obalna cesta prioriteta v slovenskem merilu (gospodarski pomen, turizem, povezava z zaledjem, maloobmejni promet itd.). Zdaj trenutno urejajo škocjansko križišče, kjer je treba zaradi močvirnatga terena premostiti mnoge tehnične težave, kjub vsemu pa bi moral biti objekt končan do začetka glavne turistične sezone. Marca bodo začeli
graditi semedelsko vpadnico, nato
pa bi prišel na vrsto odsek pri Rudi. Delegati skupščine so zahtevali točno izpolnitev rokov ter ~i tem grajali republiško skupnost za ceste, da se doslej ni dovolj ravzela.
Na skupščini so tudi razpravljali o oskrbi obalnega področja z vodo ter se zavzeli za projekt napajanja iz Planine. Gre sicer za dokaj obsežno investicijo, toda s pravilnim odnosom delovnih organizacij do podpisa samoupravnega sporazuma glede participacije sredstev, bi se seveda ta projekt dalo v nekaj letih uresničiti.	L. O.
IZJAVA ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
Okrepiti in razširiti gospodarsko osnovo manjšine ■ Za skorajšnje občinske volitve ZSO podpira nastop vseh slovensko in nemško govorečih demokratov
CELOVEC — Celovški «Slovenski vestnik* objavlja v najnovejši številki izjavo, ki jo je Zveza slovenskih organizacij sprejela na zadnji seji nadzornega in upravnega odbora.
Izjava je programskega značaja: ocenjuje obdobje politične agitacije, s katero je manjšina vse do jeseni leta 1977 neposredno odgovarjala na uvajanje sedmojulijske zakonodaje in spremljajoče ukrepe, nato pa analizira obdobje, ki sa je začelo po jeseni leta 1977 in v okviru katerega se je slovenska manjšina v Avstriji sama lotila u-stvarjanja tistih življenjskih pogojev, ki bi jih morala zagotoviti manjšinska zakonodaja, če bi je ne sestavljale nemškonacionalistične sile. Mimo tega pa izjava prinaša tudi smernice za prihodnje del) in se v tem okviru loteva občinskih volitev, ki bodo 25. marca letos.
Objavljene smernice posredno polemizirajo s kampanjo deželnega glavarja Wagnerja, ki je v zad-
aiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiii
Večkratni morilec pred čikaškim sodiščem
- i I
OVIEDO - Nafta, ki se je po brodolomu grškega supertankerja »Andros Patria' razlila po morju, je preplavila desetine plaž zahodnega delo Asturije in tudi obalo v pokrajini Logo v Galiciji, pri čemer je uničila številna gojišča mehkužcev.
Na kriminalističnem odseku čikaškega sodišča se je začel proces proti domnevnemu morilcu sedmih mož in otrok Johnu Waynu Gacyju. Sodna obravnava, med katero bodo mo ali ugotoviti kdo je umoril 27 oseb, katerih trupla so našli v Gacyjevem stanovanju, privablja številne radovedneže, ki pa ne morejo v dvorano brez natančnega telesnega pregleda policijskih agentov	(Telefoto UPI)
njih izjavah ter pod vplivom predvolilnega vzdušja skušal ustvariti vtis, da se je manjšina s sedmojulijsko ureditvijo sprijaznila. Zveza slovenskih organizacij zato že uvodoma ugotavlja, da manjšina sedmojulijsko zakonodajo slej ko prej zavrača, rešitev odprtih vprašanj pa vidi le v enakopravnem dialogu med zvezno vlado in manjšin« samo.
V danih razmerah mora manjšina mimo sedmojulijske zakonodaje in tudi proti njej narediti vse, da se okrepi njena gospodarska, politična in kulturna baza, v zvezi s tem pa se dokument Zveze slovenskih organizacij še posebej podrobno loteva dveh področij. Prvo je gospodarsko, saj je prav nerazvitost juž-nokoroškega gospodarskega prostora tista, ki objektivno najbolj pospešuje asimilacijo. Zveza slovenskih organizacij spričo tega povezuje razvoj Slovencev v Avstriji z razvojem koroških gospodarskih struktur, pri čemer naj ima še posebno vlogo obmejna lega Koroške ter možnosti, ki jih ta lega nudi za povezovanje s slovenskim in jugoslovanskim gospodarstvom. To pa je hkrati politika, v kateri bo našlo interes tudi nemško govoreče prebivalstvo Koroške. Drugo področje, ki se. ga lotevajo te smernice, pa je področje samopomoči v ožjem smislu, se pravi področje ustvarjanja potrebne baze mimo sedmojulijske zakonodaje: ta akcija, v okviru katere bodo letos odprli otroški vrtec v šentprimožu, kulturni dom v Šentprimožu ter kulturni dom na Radišah, se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Izjava se nadalje loteva tudi bližnjih občinskih volitev, za katere sta se med manjšino doslej izoblikovala dva koncepta. Po prvem so koroške stranke interese manjšine izdale, zato manjšina v njih nima česa iskati in mora na volitvah nastopiti samostojno, s svojo lastno slovensko koroško enotno listo; to listo naj podpro tudj glasovi tistih nemških demokratov, ki mislijo, da dosedanje reševanje manjšinskega vprašanja ni ustrezno. Takšno izhodišče sg je ,.i?gblikpyalo v okviru kluba slovenskih občinskih odbornikov in ga podpira tudi Narodni svet koroških Slovencev. Zveza slor venskih organizacij izhaja iz drugačnega izhodišča in zavrača u-stvarjanje enotne liste, češ da se z njo po nepotrebnem oži manjšinska fronta. Ker se na občinskih volitvah slovenski glasovi ne pojavljajo le na vrsti samostojnih občinskih list (ki pa medobčinsko niso povezane), marveč so v nekaterih krajih (Bilčovs, Železna Kapla) še posebej močni na socialistični listi, pojavljajo pa se tudi na komunistični, sodi Zveza slovenskih orga-
			
ANDREOTTIJEV!) POROČILO PARLAMENTU
Italijanska obveščevalna služba preprečuje teroristično dejavnost
Predsednik vlade je govoril o restrukturaclji SID • Povezave in sodelovanje s tujimi
obveščevalnimi službami - V arhivih se zbira veliko gradiva o teroristih
RIM — Notranja in zunanja organizacija SID, ali bolje rečeno, njegova restrukturacija prehaja v zaključno fazo. Njegove naloge bodo prevzeli sedaj drugi, novi organi, predvsem periferični. Na vsak način se je SID v obdobju od 22. maja do 22. novembra prejšnjega leta posvetil predvsem raziskovanju vsega tistega, kar je zadevalo elemente za ugodno rešitev primera Moro. In še danes se nadaljujejo vse tiste informativne operacije, ki imajo nekaj možnosti uporabe. To je mnenje, ki ga je v svojem poročilu o informativni in varnostni politiki posredoval parlamentu predsednik vlade Giulio Andreotti. Gre za drugo Andreotti jevo poročilo, ki se nanaša, kot rečeno, na obdobje maj - november prejšnjega leta.
V okviru informativne dejavnosti je SID opravil nekaj dela tudi na tujem, predvsem potem, ko so preiskovalci odkrili skrivališče v Ul. Negroli v Milanu in pa še druge teroristične centrale. Vsak element o moči in dejanski razsežnosti ter o načrtih posameznih terorističnih skupin je bil skrbno preučen, nakar je SID posredoval informativne podatke o terorističnih skupinah, oziroma posredoval vesti o morebitnih atentatih.
Kar zadeva organizacijo italijanske obveščevalne službe, je le-ta Po začetnih težavah uspela ustano-
viti nekatere operativno - informativne strukture, kakor so novj arhivi in skedariji. Službo so okrepili tudi z ustrezno delovno močjo, ki se formira na posebni šoli z izpo polnjevalnimj in specialističnimi tečaji.
Ena izmed dejavnosti, katerim posveča italijanska obveščevalna služ ba veliko pozornost, je mednarodno sodelovanje za boj terorizmu. To je potrebno predvsem zato, je nadalje rečeno v Andreottijevem poročilu,
ker raznovrstne povezave med teroristi s celega sveta imajo velikokrat lahko tudi usodne posledice. Zato je treba stremeti k še večjemu sodelovanju s tujimi obveščevalnimi službami. Zaenkrat, je rečeno v poročilu, je ta povezava obrodila sadove, saj je lahko italijanska obveščevalna služba izdelala informacije, po katerih so lahko ob prvih znakih nevarnosti nemudoma stekli varnostni ukrepi.
V Andreottijevem poročilu parlamentu je še rečeno, oziroma poudarjena je važnost informativne raziskave v desničarskih in levičarskih ekstremističnih krogih. V tem smislu teče prav sedaj raziskava, ki ima namen določiti tiste cone, v katerih nastaja tako imenovana «o-borožena partija*.
Po kratki analizi mednarodnega terorizma, je v poročilu poudarje-
no sodelovanje med italijansko in tujimi službami, predvsem gleda raziskav in nadzorstva nad mednarodno trgovino orožja ter glede raznih polvojaških vežbališč teroristov in nenazadnje kontrola nad ponarejenimi dokumenti, ki jih teroristi u-porabljajo.
Zemljepisni položaj Italije, ki je obvezno križišče za raznovrsten promet po Sredozemlju in njena družbeno - politična ureditev so hvaležna tla za infiltracijo tujih vohunov. Te pa italijanska obveščevalna služba nenehno nadzoruje, oziroma, v širšem smislu, nadzoruje ta dejanski položaj v. državi.
V nadaljevanju svojega poročila, je Andreotti govoril še o SISMI, ki je veliko naredil pri preprečevanju teroristične dejavnosti v Italiji in določil stopnjo nevarnosti posameznih terorističnih «pobud». (mč)
Srečanje mladih centra «Nediža»
NA SREČANJU V ČEDADU
ŠPETER SLOVENOV - Beneški mladinci, ki so se udeležili prvega mladinskega seminarja «Stara lipa*, so se pretekli teden sestali v Špe-tru Slovenov, da bi skupno preučili svoje zaključno poročilo o vprašanjih, ki so jih na seminarju nakazali in obravnavali. Govor je bil tako o zgodovinskem, socialnem, gospodarskem in kulturnem položaju Benečije, predvsem pa so mladinci predstavili konkretne predloge o mladinskem udejstvovanju tako v beneškem študijskem centru Nediža kot v drugih beneških kulturnih krožkih. Mladi Benečani so na srečanju dali tudi pobudo za ustanovitev mladinskega časopisa ih še predvsem za stvaren razvoj mladinske dejavnosti v športu, na glasbenem in umetniškem področju. Postavili so še vprašanje o novih tečajih slovenščine in o stvarnem mladinskem sodelovanju in angažiranosti v slovenskih beneških ustanovah.
Ob zaključku mladinskega poročila, ki ga bodo tudi čimprej izdali v italijanščini in slovenščini, je prof. Krizetič, ki je tudi vodil seminar «Stara lipa», izrazil zadovoljstvo o delu mladine, saj so res vsi pokazali veliko zavzetost. Krizetič je še poudaril, da so to prav gotovo o-betajoči kadri, ki bodo s svojim delom pripomogli k razvoju Benečije.
Svetovalci KPI in PSI za skupen nastop v Benečiji
Poglobljena razprava o političnem položaju beneških občin in o skupni organizaciji dela
ČEDAD — Pretekli teden so se v Čedadu sestali na skupni seji svetovalci KPI in PSI, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah v občinah Čedad, Manzano in Nadiški dolini. Na srečanju, ki sta mu predsedovala tajnika KPI in PSI, Covaz-zi in Gasperutti, je bil predvsem govor o političnem položaju v že omenjenih občinah. Uvodnim poročilom o političnem položaju in o skupni organizaciji dela, je sledila poglobljena razprava o številnih perečih problemih, ob skupni rešitvi katerih se bodo prav gotovo poglobili odnosi in sodelovanje med levičarskima strankama. Predvsem pa je na srečanju tekla razprava o konkretnih vprašanjih kot so občinske uprave, gorske skupnosti, industrijski konzorcij, šole in še predvsem sodelovanje s sosedno republiko Slovenijo, tudi v okviru o-simskih sporazumov. Predstavniki

VERJETNO JE BIL TRN V PETI PALERMSKEMU PODZEMUU
S streli iz «lupare» ubit policijski podčastnik
PALERMO — Filadelfio Aparo, 43-letni agent javne varnosti, poročen in oče treh mladoletnih fantov, je te dni brezskrbno preživljal dopust, ki si ga je izposloval po zaključku tečaja za dosego brigadirskega čina. Včeraj zjutraj se je odpravil z doma, stanoval je namreč v eni izmed številnih ljudskih stavb v okraju «Medalje d’oro», a komaj je napravil nekaj korakov, se je zgrudil mrtev na tla: trije ali štirje neznanci, so z rdečega fiata 128 sprožili proti podčastniku, ki je bil v civilu, vse naboje iz samokre sov in tudi iz »lupare*, ter izkori-
stili paniko, ki je nastala, in jadrno popihali s prizorišča napada, kjer je s prestreljeno nogo obležal na pločniku tudi 67-letni upokojenec Cosimo Tarantino. Slednjega so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da njegovo zdravstveno stanje ni resno, za nesrečnega agenta pa ni bilo več pomoči: krogle so mu med drugim popolnoma razmesarile glavo, zaradi česar so njegovo truplo odpeljali najprej na obdukcijo, nato pa so Apara položili na kvesturi na pare.
Na kraj streljanja so nemudoma prišli preiskovalci od funkcionarjev'
letečega oddelka kvesture, kjer je bil Aparo dodeljen oddelku za preprečevanje ropov, do agentov Digo-sa in preiskovalnega oddelka karabinjerjev.
Medtem ko so brez odlašanja blokirali vse izhodne ceste iz mesta, so karabinjerske in policijske izvidnice pregledale vse sadovnjake v predmestju, helikopterske skupine pa so v nizkem poletu nadzorovale področje, kamor bi se po domnevah preiskovalcev lahko vsaj začasno zatekli morilci. Ti so izginili brez sledu in so nedaleč od tragičnega dogodka pustili' rdeč fiat
katerega so, verjetno, da bi zabrisali morebitne prstne odtise, zažgali.
Elementov o napadu politične narave ni. Zato pa so preiskovalci mnenja, da gre za maščevanja palermskega podzemlja, bolje rečeno tistih krogov, ki se preživljajo z ropi. Morda jim je bil Aparo v napoto in so izkoristili ugoden trenutek, da so se ga iznebili. Policija in karabinjerji so nemudoma izvedli širokopotezno racijo in spravili za rešetke čelo vrsto že znanih prestopnikov, ki bodo morali, če se bodo hoteli izogniti lisicam, predložiti brezhiben alibi, (md)
KPI in PSI so se še na srečanju zmenili, da bodo skupno obravnavali nekatere specifične probleme gospodarskega, urbanističnega in kulturnega značaja. Benečija, so poudarili, ima danes svojo gospodarsko in kulturno središče v Čedadu, svojo industrijsko cono pa od Mojmaka do Manzana, od S. Gio-vanna al Natisone do Korena in prav ta področja potrebujejo danes vso oozornost in pomoč. Pozornost pa je treba osredotočiti tudi na gorski predel, kjer je še vedno odprto pereče vprašanje o emigraciji in to v gorskih vaseh, kjer živijo predvsem Slovenci. Predstavniki o-beh strank so ob zaključku srečanja še dodali, da zemljepisni položaj tega predela dežele Furlanije - Julijske krajine, ki meji na Slovenijo, vsekakor spodbuja k mednarodni u-veljavitvi tako na gospodarskem kot na urbanističnem področju.
Kmalu znana vsebina «erne škatic» strmoglavljenega DC 9
PALERMO — Pred palermskim letališčem Punta Raisi so včeraj o-pustili nadaljnje iskanje trupel potnikov ponesrečenega DC 9, ki je strmoglavil v morje v noči med 22. in 23. decembrom. Morje je namreč razburkano, piha močan veter z za-hodne-jugozahodne smeri s posameznimi sunki do 80 kilometrov na uro. Potapljači se niso sploh spustili v globino, saj je tudi vidljivost skrajno majhna.
Medtem pa neprekinjeno nadaljujejo z »dekodificiranjem* podatkov «čme škatle* strmoglavljenega DC 9. Vse kaže, da bodo v kratkem znani podatki o zadnjih fazah letenja.
nizacij, da mora biti poglavitni cilj akcije pred občinskimi volitvami ne oženje, marveč krepitev potenciala slovenskih občinskih odbornikov. Geslo, ki ga Zveza slovenskih organizacij zastavlja za občinske volitve, se zato glasi: čim,več slovenskih in nemško govorečih demokratov v občinske odbore!
V tej zvezi postavlja Zveza slo; venskih organizacij drugače tudi položaj nemško govorečih demokratov, ki naj manjšine ne podpirajo samo iz idealističnih pobud; manjšina mora svoj boj zastaviti tako. da bo segel v bistvene družbeno • ekonomske odnose, se pravi tudi v tiste, ki zadevajo nemško govoreče prebivalstvo. Le tako bo to pre; bivalstvo spoznalo, da z interesi manjšine podpira tudi svoje interese. Nasploh pa Zveza slovenskih organizacij v zvezi z občinskimi volitvami zavrača sleherni poskuJ politične monopolizacije manjšinskega gibanja.
K temu bi veljalo le pripomniti, da se ta razhajanja nanašajo na
Tradicionalni novoletni sprejem
Slovenski duhovniki pri predsedniku komisije SRS za odnose z verskimi skupnostmi
LJUBLJANA — Predsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman je priredil tradicionalni novoletni sprejem za duhovnike in druge predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju Slovenije ter za člane slovenskega duhovniškega društva.
Sprejema so se udeležili ljubljanski nadškof in metropolit, doktor Jože Pogačnik in njegov pomožni škof, doktor Stanislav Lenich, škof koprske Škofije, doktor Janez Jenko ter drugi.
V pozdravnem nagovoru je predsednik komisije Stane Kolman omenil odnose jugoslovanske in slovenske družbe z verskimi skupnostmi in pri tem poudaril, da so bili le ti še posebej predmet zanimanja in o-bravnav v lanskem letu ob razpravi v republiški skupščini o tem, kako se uresničuje zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji. Poudaril je vlogo koordinacijskih odborov, ki delujejo v okviru socialistične zveze in kjer se lahko rešujejo vsa vprašanja, ki zadevajo odnose med vernimi občani in neverujočimi, kar pa ne nomeni, da bi nameravali pritegovati in vpletati Cerkev kot inštitucijo v reševanje javnih zadev.
Novi ljubljanski nadškof Janez Jenko je prenesel navodila in smernice vrhovnih poglavarjev katoliške Cerkve, naj se odnosi med Cerkvijo in družbo razvijejo v duhu ustvarjalnega dialoga in dobrohotnega sporazumevanja. Pri tem ie izrazil prepričanje, da so takšni odnosi v Sloveniji v dobršni meri doseženi in se je zavzel za to, a se ohranijo in razvijajo. Ob koncu je pristavil željo slovenskih duhovnikov, da bi v tem vrvežu in nemim narodov živeli v svobodni jugoslovanski skupnosti in v okviru nje v svobodni Sloveniji, kjer naj ima Cerkev ne samo z ustavo, temveč tudi v praksi zagotovljen svoboden prostor za svoje delovanje.

sorazmerno majhen in časovno ome' jen del manjšinskega politične#* življenja, se pravi na občinske vOj litve, da pa obe osrednji organi' zaciji glede drugih za manjšin* bistvenih vprašanj ohranjata dos*' danjo enotnost.
Izjava se zaključuje z ugotovitvijo da mora delo Zveze slovenskih organizacij še nadalje potekati pd* geslom:	samopomoč, enotnost i*
strnjenost ne glede na različn* politična gledanja, vsestransko pf vezovanje z matičnim narodom i* mobilizacija demokratičnih sil v* činskega naroda,
MARJAN SEDMAK
PO NESREČI V TIBURTINI
Pobegli strojevodja se je javil oblastem
RIM — Massimo Bruno Mazz*' rocchi, strojevodja, ki naj bi pred' včerajšnjim zvečer spregledal znal* «stop* in tako zakrivil trčenje dveh kompozicij na tiburtinski železnišU’ postaji, se je danes v spremstv* odvetnika javil sodnim oblasteri' Mož je namreč po nesreči, ki j* terjala dve smrtni žrtvi, pod š°' kom zbežal s kraja trčenja. Ma*' zarocchija državni pravdnik ni *' retiral. ker ni ime! dokončnega i*' sledka preiskave. Zato je moža V°' slal k poveljstvu železniške poli' cije.