\ o 71. številka. V Trstu, v četrtek dne 14. junija 1894. Tečaj XIX. „CDINOtT*1 uhaja po trikrat da teden v ientili i»-ilanjih ob torkih, četrtkih in aobotlkh. Zjutranjo izdanje izhaja ob «. uri zjutraj, več»rno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : ■a Jadra m*»ai: . t. —.90, izven Avitrij* f. 1.40 ca tri m«MC . ■a pol l«ta 10- 4,-8,— „16— Na nrtib« fcrei priložen« naročnine h rs jemlje ozir. PoitamiČDe itevilke no dobivajo v pro-dftjalnieah tobaka v Trutu po fl nvč„ t» Gorici po S nrl. Sobotno večerno ladanje v IrUu M n«., v Gorici 4 nt. EDINOST OlMllo Ilovenaketfa političnega druitva Oglasi »e račnne po tarifu t petitu; ca na*lovi' z debelimi črkami mu plačuje |>roitor, kolikor oba.'gu i avadnih »rutic. 1'o-lrtna osmrtnico in j tvnozahvale, dn-mati oglani itd. se računajo po pogodbi. V»i dnpi«i naj »e poiiljajo urodniAtvu : ulica Caserma št. 13. V»ako pmmo mora biti frankorano, kor nefrankovana ne ne sprepmajo. Rokopisi no ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaso sprejema upravniitvo ulica Caaerma 13. Odprte reklamacije »o proste pottnino. Primorakot „T I«HUN jO MM / 1 XX. redni občni zbor politlćn«^« drnitva „Edlnoat." (Dalje.) Med čitanje® tajnikovega poročila bilo je večkrat slišati pritrjevan)« od ratnih stranij. Predsednik otvori raspravo o tajnikovem po* roiila. Oglati te k betedi g. inženir M. Živie. Govornik pravi, da kakor je čul is taj-nikovega poročila, odbor priinava deloma pravičnost pritožeb, ki prihajajo od rasnih itranij. Glavni vsrok temu pa je okolnost, ker nedostaje delavcev. Tako dolgo pa, dokler odbor ne privabi ljudij k tebi, dokler ne priredi ?eČ sborovanj, takć dolgo ne pridemo naprej. Odbor bi moral delavce tudi poučevati in vsgajatj. Priporoča satorej, da naj bi bilo odborovo delovanje bolj javno, potem se i« najdejo delavoi, ki ga obkolijo. Predtednik odgovarja predgovorniku na kratko, da gledć zahteve o javnem delovanju odborovem mora omeniti s obžalovanjem, da bi bilo nesmiaelo, ako bi odbor razobešal na veliki svon tvoje ukrepo in korake, koje kani atoriti. Oglati ae g. dr. P r e t n e r. Tudi on ieli pripomniti kratko opasko k tajnikovemu poročilu, toda žaliti ne mara nikogar. Govornik nikakor neče trditi, da ni res to, kar pravi poročilo, da so namreč pri nat drugačne rasmere, kakor drugod. Zato pa bi moralo politično druitvo tudi drugače postopati in ne zanašati se na ude. Kaj pa hoče druitvo od nas P vpraša govornik. Dejstvo je, da ima med vsemi slovenskimi društvi v Trstu in tudi med jednakimi druitvi po drugod, poli-tiiko društvo .Edinost" najmanj ihodov. In javni thodi to vendar bistveno sredstvo, po katerem so more doaesati avoje eilje, in poleg tega bi moralo druitvo redno poročati o svojem delovanju ter v ta namen ie rnzširiti svoje glasilo. Da te to doseže, nasvetujo govorni!; : 1.) Odboru bi morila biti dolžnoat aLIicovati shode. Ker pa je ravuo tu v političnih stvareh ie mnogo nevednosti, morali bi bal saradi tega prirejati shode in to ne le v mestu, ampak tudi po okolici. Na teh akodih naj bi aa raspravljalo o valnih dnev* nih vpraianjih, sklepale naj bi ae resolucije itd. (Dobro). 9.) Tajnikovo poročilo naglaia sicer, da se je storil velik korak naprej i razširjenjem društvenega glasila. To je res, napredek je že to. Ni pa a tem ie dovolj atorjeno. Nastojati moramo, pravi govornik, da rasiirimo drultveno glasilo v pravem smislu besede v dnevnik in to bi se doseglo najjedooatavnej&e a tem, ako bi te naslanjal list na akoijako podvsetje. — To naj bi iivolil uvažiti občni sbor. Za.g. dr. Protnerjem se prijavi k besedi g. posli vitos Nabergoj, govorivii bliso tako-le: PODLISTEK. 66 Kmetski upor. jiMMt iftimjsirga vek«. — Spi$al Avgust Šeiioa. Prtloiil L P. Planituki. - XIV. Pust dan je bil petindvajseti dan septembra meseca 1560. leta. Nebo je bilo za-atrto s bledimi, sivimi oblaki, is katerih se je aedaj pa sedaj vsul lahen jesenski dež; po venočem in rumenem listji gozda pa te je vlačila po tihem megla. Ob tem pustem vremenu ae je leno pomikala mala četa konji-kov proti Sosedu, daleč pred njo gospod Tabi, a kraj njega Oaipar Alapič. Oba sta imela temna plašča, oba sta g!edi la molči prćdae izpod mokro, na čelo potitnene čepice. Na licih gospode, drugače preoej besne, bilo je opaziti neki gluhi mir, ueko noveselje, posebno pa je bilo lioe grbastega Gašparja nenavadno bledo. Ras stolp te oglati trobenta, grajska vrata se na istežaj odprć in molčć Slavni občni sbor 1 Spoitovana gospoda ! Oglasil sem ae k besedi, toda moj namen ni niti grajati, niti 'hvaliti koga. Na tem svetu ni nobena atvar popolna. Ako ne deluje odbor tako, kakor si morda marsikdo želi, ne sme te valiti vto krivnjo na odbor, ampak če ni vse tako, kakor bi moglo biti, krivi so na tem rasni rodoljubje, kateri bi bili mogli mnogo storiti, a vendar niso storili ničesar. (Živahno odobravanje.) Nai položaj je zares jako kritičen io nikakor nismo na onem sta-liiču. na katerem bi morali atati. Med nami je mnogo imovitih rodoljubov, toda kriva je neodpustna zaspanost, da te najde med nami jako malo požrtvovalnosti. Nasprotno pa ne manjka malomarnosti; ako torej ni vse tako, kakor bi moralo biti, na tom smo' ti krivi sami. Nam ae rea dogajajo velikfi krivice, v prvi vrsti ie v tem, ker nam zanikujejo potrebnih iol. Kdor ima pogum, da te možato upira nasprotnikom, tega ie preganjajo. Če bi pa tako postopali, kakor je bil iirasil svojo misel gosp. inženir Živio, utegnila bi ae bila reiiti stvar mnogo povoljnejie za nas. (Dobro! Dobro!) Ne imemo sicer obsojati vseh dotičnih očetov, kajti povsod! to častne isjeme, vendar pa moramo priznati, di: kdor ne spoituje samega sebe, ta tudi ne sme zahtevati, da bi ga drugi spoitovali. (Dobro!) Če to nam odrekli iolo, na tem gotovo ni kriv odbor, kajti kakor je bil omenil že gosp. predaednik Mandič. to ni bila politična, ampak iolaka atvar. Daleč amo ie od dotičnoga dneva, ko dobimo svojo iolo, in kdo je kriv na tem P Malomarnost stariiev samih. Vaa stvar je bila alabo zasnovana. Meato da je podpisalo tu 500, tu 200, tam 300, morali bi bili nastopiti skupno. Potem bi ae bila naila prava podlaga, na temelju katere bi ae bila naia proinja reiila povoljno. 8 tem bi bili odprli tudi oči naiim nasprotnikom; tako pa amo jim le pokazali pot in sredstvo, s katerim nam morejo delati zapreke; in ako oni nadaljujejo po tem potu, ne dobimo iole nikdar. Kljubu temu pa se moremo vendar nadejati, da pridemo po poti poitenja prej do cilja, kakor nasprotnik se svojo zvijačo. Še jedno besedo bi spregovoril o novem tloventkem „kmetijskem društvu". Gospoda moja I usoda tega druitva je v vaiih rokah. Mi vsi je moramo podpirati, kajti prepričan tem, da utegne isto mnogo koristiti. Kdor ima srce na pravem mettu, mora ae zanimati sa naie narodno gospodarstvo. Človeka mora saboleti srce, ako pogleda, kako grozno je sanemarjena okolica, kak6 nas nasprotniki odrivajo od dne do dno vedno dalje od ob-reija gori na Krat. Pri tej priliki omenjam ie, da mi alo-venako kmetijsko druitvo leži jako na srcu. Da povapeiim delovanje istega, govoril sem gre nevesela četa v grad. Tolpa lovskih psov začne skakati okolu gospodarja, služabniki snamejo ponižno čepice, a malo potem pribiti na dvoriiče gospa Jelena v črno opravljena, in žnjo sinova Gavro, Štefan ter hčeri Klara Gruberka iz Samobora in Margareta Oršićeva s Slavetića, Gospa Jelena je bila strašno bleda in upadla, nje temni lasje so ji precej osiveli, e iz črnih nje očij je odsevala tuga, bojazen in nemir. Tahi zamahne ženi in otiokom z roko. potem razjaha konja in poljubi vso obitelj, za njim pa se pokloni Gašo gotpej. Neka plahost, nekak strah jo osvajal src j. vseh in zato ne izpregovori nihče, dokler ni družba odšla v grad, kjer sta te sinova in hčeri podvizali, da vsen>6 z očeta in gosta orožje iu premočena potuu plašča. Tahi se ozre po starinskih »likali, visečih po temnih stenah palače, vzdihue, »i pogladi gosto lase in reče : — Hvala Bogu, da sem zopet doma, in prijemii ieno sa obe roki, nadaljuje: zdrava bil že na Dunaju, da-li ne bi isto moglo dobiti vladne podpore. Minister poljedelstva mi je odgovoril, da je to zavisno jedino le od vašega delovanja. Ako bodete marljivi in ako bodete delovali zarea v povidigo gospodarskega atanja, gotovo vam ne odreče vlada avojega priznanja in podpore. Govorilo se je danes tudi o krivicah, ki se dogajajo našemu narodu. Res se v prejšnjih letih ni poznalo tega narodnega sovra-itva, s kakoršnim nas preganjajo dandanes naii nasprotniki. Tudi ni bilo v prejinjih časih toliko izzivanja in vsled tega tudi ne toliko obsodeb, katerim jo bilo vsrok narodno sovraštvo; med 1000 osebami je bila morda jedna, ki je bila kaznovana vsled narodnega sovraitva. Dandanes se pa taki slučaji dogajajo ze!6 pogostoma. Zatorej bi priporočal, da imenuje politično društvo posebno komisijo, katera naj bi zabeležila vse take slučaje in dogodke, katere naj bi vse natanjko opisala, navedši priče ter vse pobližje okolnosti ; potem naj bi se na temelju teh podatkov napisala spomenica, kojo naj bi izročili državni poslanci Nj. Veličanstvu ce-aarju. 8 tem bi pokazali na Najvišjem mestu, kaj ae dogaja tukaj. (Dobro!). Za pojedinega poslanca je namreč po mojem mišljenju zares boljie, ako molči, kakor pa da razoboia vse na veliki svon. Jaz sem sicer naie odno* iaje že opisal na kompetentnem mestu, toda s tem se ne doseže mnogo, ker si mislijo t glej ga, ta je strankarsk. Zaradi tega mislim, da bi bilo mnogo boljie in vplivnejie, ako bi so napravila taka spomenica. Človek ne bi res skoraj verjel, kaj vte ae dogaja tukaj koncem XIX. stoletja ! Priporočam zatorej svojo misel na prevdarek. Za gosp. Nabergojem se oglasi g. Marte 1 a u c. Tudi on želi dati kratko opazko k tajnikovemu poročilu. V tem poročilu, pravi, govori se o raznih napredkih, posebno kar se dostaje raziirjenja društvenega glasila. Isto je danes skoraj dnevnik. Poročilo pa ne pove, koliko sitnosti in dela je bilo povodom zadnjih volitev. Nsjprvo je bilo treba napraviti okolo 100 rekursov, in ko so bili ti odbiti, ie kakih drugih 80. In kdo je storil vse to P Prav nehvaležno bi bilo, pravi govornik s povzdignenim glasom, ako ne bi se hvaležno spominjali dotičnega gospoda, ki je z redko poitvovalnostjo ne lo isvriil vse delo, vrhu tega je dal vse, papir, črnilo, koleke peresa, vse is svojega. Ta požrtvovalni gosp. je : g. dr. Gustav G r e g o r i n. Zbor izreče svoje priznanje z viharnim „živio'-klicem na g. doktorja. Predsednik : Ne le, da je žrtvoval vae it svoje, a žepa, ampak vse delo je storil popolnoma brezplačno. (Živio !) G. Polic opaža, da gospod Nabergoj ni samo poslanec okoličanov, kakor omenja poročilo, ampak tudi mestnih Slovencev. (Dalje prih.) žena, zdravi, deca moja! Dolgo me ni bilo in že sem mislil, da se ne vidimo nikdar več, ker nas je zla usoda tako nemilo preganjala in ie se nismo izpametovali. Ali si prejela moj list iz KanižeP vpraia Tahi in sede. — Sem, gospod moj, odgovori Jelena in solze bo ji udero. — E, pa tam sem ti vse napisal o krvavom dnevu sedmega septembra, o sigetski nesreči in o junaški smrti tvojega brata Nikole. Nikola mi ni bil prijatelj poslednja leta, on je celo meni in tebi mnogo zakrivil, no to ao drugi računi — de mortuis nil nisi bene; junaški se je branil, junaški jepogiuil in hvale je vreden, a tisti, ki bo ga s svojo neumnostjo pustili na cedilu, kateri me niso marali ubogati, naj — — — ali no maram več o tem govoriti, glava mi gori — ako bi radi več zvedeli, evo vam čestitega gosta g spoda Alapiča, ta jo vse na svoje oči videl in komaj celo kožo odnesel, ker je že bil v turških krempljih. (Dalje prih.) Politiške vesti. Naša vojska in .slovanski jezik. Po-lemizujoč z listom .Hamburger Nachrichten* — kateri je očital avstrijskim častnikom ne-nemške narodnosti, da se preveč nacijonali-zujejo — odgovarja oficijozni .Freuidenblatt" med drugimi: .Mogočo, da se dogodi tu pa tam, da se nekoliko častnikov jedne in isto narodnosti v gostilni zabavajo v svojem materinskem jeziku; to pa ni nikako državno zločinstvo, da so le dotični gospodje toliko taktni, da priČno nemški govoriti, kakor hitro se jim pridruži kak drugi tovariš," — Dobro, ali mi ne razumemo, kako so mogle po takem višjo vojaške oblasti — ako se ne motimo — ne dolgo temu prepovedati češkim častnikom, da ne smejo tudi med seboj govoriti čoski. Snj to ni državno zločinstvo in škodilo menda tudi ne bode, ko .Fremdenblatt* sum pripoznava, da je avstrijska zastava vzlic vsej mnogojezično-ati — zmagonoano prodirala na Francosko in na Španjsko, v Dansko in v Turčijo. Duh je, ki oživlja. Tega naj oživljajo najnarav-nejšim sredstvom — « pomočjo narodnega jezika vojakov. Ulični napisi v Pragi. V predzadnji seji mestnoga zastopa Praškega stavil jo mestni zastopnik Podlipny predlog, da ho premeni velik del imen ulic praških. Ta predlog te je izročil potebni komisiji v proučevanje. Ta poslednja je sklenila predlagati mestnemu zboru, da se 84 ulicam premeno naslovi. Ta predlog je prišel v razpravo v seji mestnega zbora z dne 12. t. m. Po daljii razpravi so je odobril predlog Staročoha d m. Mildo a, da se preko omenjenega prodloga preide na dnevni red. — Boj mod mestnim zustopoin in nemškimi hišnimi posestniki radi napisov ima tudi svojo smešno stran. Kakor znano, jeli so nemški hišni posestniki namovlastno nabijati na svojo hišo ali BamonemAko ali pa dvojezične napise, češ, dr. ima vsak gospodar pravico storiti kar hoče. Da oBmošijo to trditev, nabili so nekateri češki hiini posestniki na avoje hiie napise v najrasličnejših jezikih — celo grški. Poljaki in Malorusi. Poljski liati jav. Ijajo soglasno, da se je doseglo popolno apo-razumijenje med Poljaki in vlado na jedni strani in gališkimi Rusi na drugi strani. Zahteva Rusov da bo se v posebni spome-nici prijavilo ministorstru in ni dvombe, da jim poslednje pritrdi, ker jim je pritrdil poljski klub. Tako poljski glasi, sedaj pa moramo počakati, kaj porečejo Malorusi sami o tem Bporazumljenju. Ruski veleposlanik pri sv. Stolici. Izvolski, jo že dospel v Rim. V vatikanskih krogih ae nadejajo, da ae bodo car odslej v atvareh katoliške cor vo dal obveščati direktno pu kakem katoliikeiu cerkvenem dostojanstveniku. Nadškof Mohilevaki je baje določen za to. Pričakovati jo tudi, da se v Petrogradu skoro namesti zastopnik sv. Stolice. Nikola Pasić, bivši srbski poslanik v Petrogradu in vodja radikaleov, bavit so je to dni na Dunaju. Z Dunaja se jo podal v Opatijo, kjer bo nastani njega obitelj. Potem odpotuje Pasić v Buligrad. To ka/.o, da se Pasić ne boji dosti vlado njegovih nasprotnikov. Beda V Italiji. Med delavci žvepljHrji po Siciliji vlada grozua beda. Vsled večletno krizo po jamah okrajev Caltanisotta, Girgenti in Palermo dobivajo delavci tako majhno plače, da si komaj prislužijo suhi kruh. V Lercari so vae jamu zaprte in redarstveno poročilo pravi, da ubit« ji rudrrjev v celih gručeh hodijo na polja, da u t e h i j o lakoto použivanjem — trave. V Fa* vari in Rucalumtu so nabiti proglasi, kateri poživljajo ljudstvo na ustajo. Vlada bi rada pomogla, ali ne ve kako. Različne vesti. Italijansko poliftlško društvo za Utro imelo je včeraj popoludne ▼ Pulju svoj letošnji redni občni zbor. Zbralo se je pod predsedstvo® Venierjevim okolo 200 ćlanov, vlado pa je zastopal na zborovanju okrajni glavar Uossetti. Predsednik je naglaSal v svojem govoru italijaustvo mesta Pulja in is-rekel svojo nadejo, da je zmaga narodne (italijanske) stranke o volitvah v Patinu najboljši dokaz, da ai pribori italijanstvo zopet prvotni svoj vpliv in gospodovalno stališče. — V imenu predsedniitva osvitljal jo odvet« nik dr. Vareton raimere v deželnem zboru i-itr^kem. Obžaloval je ,koncesije*, katere so no dovolile nasprotnikom in predlagal dnevni red, po katerem naj bi se italijanski poslanci krepko ustavljali v deželnem zboru vedno rastočim zahtevam Slovanov in dru-gimu ptujemu vplivu, da tak<5 ohranijo Istri nje (Zgodovinsko1 (!!!) narodno obliko. Proti temu dnevnemu redu je govoril član Martinolich, čeS, da je presplo&en, Želi, da bi se zahtevalo izredno, da se v deželnem zboru niti no smejo razpravljati predlogi in interpelacije, ki niso predloženi v italijanskem jeziku. Odvetnik Costantini iel je le korak dalje ; zahteval je, da ne mora razprav« Ijati v deželnem zboru istrskem izključno le v italijanskem jeziku, v drugih jezikih pa so ne smo niti pisati, Se manj pa govoriti (!!). O glasovanju je obveljal t večino glasov dnevni red, katerega je bilo predložilo piedsedništvo. Pri volitvi novega odbora je bilo zopet izvoljeno dosedanje načelnistvo druAtva. Ker pa ju predsednik v imenu naČelniitva izjavil, da isto no moro viprejeti zopetne izvolitve, in sicer iz tega razloga, ker de je pokasalo tekom m/prave, dn večina n e soplaia ■ na-6olniitvom glede načina, kako naj bi se iivel skupni program, predlagal je dr. Rini, da so volitev novoga načelništva odloži. Temu prodlogn jo pritrdil zbor soglasno, Slabi zakonodajcl. VčerHjšnji .OsHcrva-toro Triestino* objavlja namostniatvoni dopis z dne 3. t. m., kateri priobčuju, da ni dobil Najvišjega parjenja zakonski načrt dež. zbora tržaškega gledć obdačevanja opojnih ptjač. — Tej numnstniStveni objavi sledijo bržkone So druge jednake objave. Laška nestrpnost, „avita coltura', ali kaj ? V soboto vračala s(a se učenes V. rai-reda slovenske Solo pri sv. Jakobu, Franjo Rahli in Jouip ZnidarAio mirno domov, ras-guvarjajod so mejpotoma, kakor po navadi sloveuski, A to nikakor ni vSeč gospodi »avite oollure«, da bi se razlegala že od mladina po ulicah slovenska govorica in sato nadleguje jih vedno, bodi si s (čuvanjem, motanjem kamenja, psovkami itd. Teč takih slučajev naznanilo so je tudi redarstvu in ker jo isto res kaznovalo nekaj tacih nestrpne* zev, pomagajo si zdaj ti ljudje na drugi na* čin, da jih ne zasačijo. Ko Bta dotična dečka zavila v ulico Scalinata, vlijo se nanju veli* kunska bila ploha iz neke hiSe in hipoma bila h ta dečka vsa bela. Oblita bila sta namreč l apnom. Takoj so podasta na policijski inspektorat pri sv. Jakobu, da nainanita do* tični dogodek. Tu je vzel policijski komisar ves dogodek na zapisnik ter ob enem poslal jediiegu redarja z dečkoma v dotično hiSo. Po dolgeiu iskanju našli so res neko „gospodo", koja se jo začetkom izgovarjala, da o tem nič ne ve. Vendar ko je redar po preiskavi zasledil apno, viol jih je na sapisnik. Ćua jo ž o res, da se takim nesramnostim pride v okom. Kaj bi bilo, če bi bil to storil kak Slovenec ter oblil kacega „italjančka" ?! Kričanja tržaških židovskih listov bi ne bilo konca. Doličnima dečkoma je apno popolnoma skvarilo obleko, ker ai nista mogla takoj pomagati, Da naši gospodi ne ugaja slovenska beseda, to vemo, a zapomnijo naj si, da s teiu no prostraSijo naSe slovenske mladine iu da so bodo kakor do sedaj tudi v bodoče razlegala slovenska beseda iz ust slovenskih otrok. Z Vipavskega poročajo „Slovencu', da jo prebivalstvo Vipavske doline izredno sijajno vsprejelo aokcijskega načelnika W 11-t e c k a in ministerijaliiega svetnika \Vurmba, katera sta prišla v Vipavsko dolino, da si oglodata kraje, Kjer naj bi tekla nameravana železnica. Pri banketu v Ajdovščini odgovoril jo baron "VVittek na napitnioj grofa Frana Cor mirrju, <1* b->/a uri predpoludne. Okoličan-ski posestniki in mestni rodoljubi naj bi se udeležili v mnogobrojnom številu tega obč* nega tbora, predvsem pa skrbeli, da se vpiše veliko število udov. Od delovanja naiih ro* doljubov je mnogo odvisno ▼ tem obziru, kajti od onih gospodov, kateri imajo aačasno •tvar v rokah, nt moči vsega zahtevati! .Kmetijska družba* nam je prepotrebna t — pokažimo to ie v nedeljo ob priliki občnega zbora! CiS bi bil I Rodoljubon pekovsk pomočnik nam je dopotlal proglas tržaških pekov, v katerem se priporočajo kandidstje v odbor pekovske tadruge tržaške. Pomislivšj, da so mod tržaškimi peki in pomočniki tri četrtino Slovenci, savrela nam je kri, ko amo pregledali ta proglas. V prvo je ta proglas sestavljen lo t italijanskem jeziku, v drugo pa so naši pošteni slovenski priimki tako popačeni in pokvarjeni, da jo to prav škandal. Tu vidiš: Kraile, Forciohe, lurse, Pippsne, Decteve, Marussiche, Tomasinioiohe, Valen-tinciche, Adamiobe, Conioe, Cernitie, Kova* ciche, Urdicbe, Bittesnige, Buoiarje itd. itd. — Naj ai bo ie, ako hočejo naši slovenaki pekje poleg slovenskega is uljudnosti gojiti tudi italijanski jeaik, ali to je neodpustno, da nekaternikom na ljubo pretirajo svoj materini jesik ter dopuščajo, da se njinova imena tako grdo pačijo i italijanskim pravopisom. Čas bi bil ie res, da ae slovenski pekje ta-vedo svojih dolžnosti do svojega naroda! Omenjeni poštenjak nam piše tudi: „Kdo od mojih tovarišov rasume te v blaženi italijanščini sestavljeno proglase? Niti petnajtt takih učenjakov ni med njimi. Pripomniti moramo tudi, da ie dve leti oi bilo občnega tbora. Prva leta so natnanjali italijanski časopisi, kako lepo napreduje naša tadruga, dokler si ni bivši predsednik Caaaanoich upihnil življenja luč. Glejte torej, kaj delate, vi slovenski pekje I* Družba sv. Cirila In Mstoda. (Koneo.) G. J. Kranjec v St. Ilju pri Velenju 6 kron kot dar vesele družbe; č. g. Fr. Lokše, kapelan na {Črnigori, 6 kron kot dar vesele družbioe izpod Marijšberga in g. Ivan Končan v Sevnici 2 kroni 60 vin. kot dar aa binkoštoo praznike od veselo družbe na Radni. — Za slovensko šolo v Veli kov ou je daroval g. Slovoljub Korotan-ski v Celju 20 kron. Tudi tamoSnja novoustanovljena podružnica, najmlajša mej mnogoštevilnimi sestrami, je nabrala pri prvem živahnem zborovanju izdatno svoto. Živela! — Izjavljajoč iskreno tahvalo delavnim podružnicam, si. hranilnicam, si. .Slovenskemu planinskemu društvu" in vsem požrtvovalnim rodoljubom izrekamo danes nado, da se bo uprav vsled zadnjih dogodkov vTrstu veliko navdušenje občinstva do naSe družbe povek-Salo, požrtvovalnost pa pomnožila. V to pomoti Bog! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodu. Podporno rokodelsko društvo v Ajdovščini jo imelo dno 3. junija svoj občni zbor, pri katerem bo bili itvoljeni sledeči gospodje: Josip Kovač predsednikom, Pavel Kovač in Jurij Česnik njega namestnikoma, Fran Lokar tajnikom in Anton Novinec blagajnikom. ' Odbor pevskega društvi .Velesila" v Škednju konstituviral se je pri prvi odbo-rovi seji po občaem zboru tako-le: Predsednik : Lovro Sancin-OraŽ; podpredsednik : Franjo Šuman ; tajnik: Ivan Godina-Ban ; blagajnik : Peter Sancin Bjoka. Priporočilo. Znani naS rodoljub g. Fran K r a v o s je odprl svojo gostilno v ulic Valdirivo St. 19. — Ker so je gosp. Kravos vsikdai- pokazni neustrašnega bnrilca za našo niredne pravice ia ai je stekel obilo zaslug zlasti v borbi sa slovenske Sole, dolžnost je našim rojakom, da ga podpirajo po svoji ■oči. Angleška vojna eskadra (II. divizija) priplula je včeraj v Dubrovnik, kjer oataae 4 d ni j. Veliko poneverjanje v Italiji. Denarniiar javne bolnišnice v Bologni, .vite*" Nanetti, poneveril je 200.000 lir in pobegnil. Zasadili so ga v Genovi, baŠ ko se je hotel vkrcati na pot v Ameriko. Pri njem so naftli samo še 1500 lir; ostali denar, trdi Nanetti, daje zaigral na borzi. Volkovi po lotu, V občini Csucs, komi-tat Arad, napravili so volkovi v minoli zimi mnogo škode med čedami. Ta tverad se je do sedaj tako taplodila, da prihajajo gladni volkovi o mraku v vasi in na polju napadajo živino celć o belem dnevu! Ljudje so naprosili političko oblast, da naj priredi velik lov na volkove. Gadje. Kakor poročajo iz Ljubljane, je letos itredno mnogo gadov po planjavah okolo Ljubljane, posebno pa jih kar mrgoli □a kamenitom .Ravniku". Mnogo te gomati ubije ljudstvo vsak dan. Mnogo pomaga vraža ▼ tatiranje kač, ker mislijo neumni ljudje, da bo ratkosani gadje izvrstno sredstvo proti boleznim živine. Nezgoda. 51etna Justina Forluga, stanujoča na Opčinah hšt. 71, padla je včeraj raz stol in si zlomila deano roko. Otroka so odpeljali v bolnišnico. Policijsko. Včeraj to zaprli 31 letnega vratarja hiše it. 1 v ulioi Barriers, Kristijana H. it Ajdovičine, ker se je nevarno pretil neki Mariji S. — 35letnega težaka Ivana G. it Sežane so prijeli včeraj v ulici Torronte, ker se je bil vrnil v Trst, kljubu temu, da je bil že izgnan it mesta. Loterijske številke. Itirobane 13. t. m. Praga 77, 61, 9, 24, 52. Hermanovo 66, 38, 87, 35, 77. NajnovejSe vesti. Gradiška 14. Pri dopolnilni volitvi namesto umrSega poslanca Del Torrija je bil izvoljen v deželni zbor goriiki a 48 glasovi kandidat Vinoenc Micchielli. Praga 14. Magistrat je izdal, opirajoč ac na občinski poalovnik in na ljudsko štetev oklic do vseh hišnih gospodarjev, kateri so napravili na svojih hišah nemSke ulične napise, da odstranijo te napise tekom 14 dnij, ali pa da napravijo utok proti magistratov! naredbi, Četlnjo 14. Guverner v Skadru, Abdul-Keriui, je odstopil, ker je prišel v nasprotje s turškim pooblaščencem. Med tem, ko Ab-dul-Kerim noče niti čuti o kakih koncesijah Črnigori, svetuje turški pooblaščeneo, da bčdi Turčija kolikor mogoče popustljiva, da se ohranijo dobri odnoŠaji med obema deželama. Vsled te odpovedi ustavita je mešana komisija tačasno svoje delovanje ta ureje-nje meje. Beligrad 14. V miaiateratvu je skoraj pričakovati parcijalna krite. Liberalni ministri hočejo baje odstopiti, ker se nočejo bret-pogojno udati nadvladju naprednjakov. Uradnim potom ae oporoka vesti, da bi kralj Aleksander o predstoječem potovanju namur* jal obiskati Dunaj in Berolin. Sredec 14. Uradno .Svobodno slovo* naglašn, da niti princu, niti vladi ni doSel kakorieu si bodi dopis, v katerem bi bila Rusija označila pogoje ta približanje obeh driav. Hamburg 14, .Hamburger Corresp," naznanja, da se Nemčija ne vdeleži akeije v Maroku, dokler ne pridejo tam v nevarnost nemSki interesi. Rim 14. Ministerstvo se predstavi danes tbornici. Vse je radovedno slišati, v koliki inčri hoče ministerstvo varčiti pri vojski. Rim 14. Ko se je včeraj gospa Crispi v odprtem votu vozila po mestu Neapeljskem, metala je zbrana množica kamenje v kočijo. Lo težko «e je vos pomikal dalje. Pariz 14. V poslanski zbornioi hočejo staviti prediog, da se izključijo it Francoske vsi avstrijski pridelki, dokler bodo veljale carinske olajbSčavo za Uvažanje italijanskih vin v Avstri jo. Ako so v sprejme ta predlog, oškodovana bode v prvi vrsti avstrijska trgovina z lesom in moko, London 14 Is Ilongkonga je doSla vest, da se je minoli torek primerilo 86 slučajev kuge. Med obolelimi je tudi 9 angleških vojakov. Prebivalstvo beži is mestu. Vlada hoče požgati okužena poslopja. Vratislava 14. Na meji med Prusijo in rusko Poljsko so knnstatuval 60 slučajev kolere. Umrlo jih je 25. Trgovinski bnajavl. Blldimpsita. Pienira za juni «95-7-00, z» jesen 7-08 7 09 Koru*« ta juli-avgu*t 4-80 do 4 82 Oves *h jpitpn 5-80—5 82 Ri 5 37-5-39. PSi-riiei* nov k o.l 77 kil. t. 7-15—7 20 od 7$ kil. f. 7 25-7 30. od 79 kii. f. 7 35—7-40, od 80 kil. f. 7 45-7 50. od 81 kil. for. 7 50—7 55. Jerman •—•— ; proto 3-80—1-25. Ponudbe pSenice srednje, popralevanja omejunu. Prodalo ho je 15.000 met, stol., po mirnih cenah. — Otrobi brez obilnih cen. Vreme lepo. Praga. Neratlniriini sladkor za junij f. 1K.40, nova roba za september f. 15 35. jako »talno, rmtajofo. HaVTS. Kava Hantos good avHrage *a juni 97 50, za oktober 90 —. Hamburg. Santo* good averajfn lajuni 77 50, Snptomber 75*50, december «9 75, »talno. Dunajska bora« 14. junija I«9«. včeraj A---- Driarni dolg v papirju • „ T srebru Avstrijska renta v zlatu ■ .v kronah Kreditne akcije . . . . London 10 Lst..... Napoleoni...... 100 mark..... 1