"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 54 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. AMERIKANSKI SLOVENEC W* PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI t Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!, ' ; GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASBLO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA -j V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DE N VER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. Fq^VICTORY UNITID ITATIS JjjfftsrAMPs KUPUJTE VOJNE BONĐE1 ŽTEV. (NO.) 48 CHICAGO, ILL., PETEK, 15. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 15, 1945 LETNIK (VOL.) LIV. Borba na Okinawi$e bliža koncu NA 0KINAWI JE PADLO V 74 DNEH 71,203 JAPONCEV; DRUGE RAZNE VESTI Otok Guam. — Na otoku Okinawi divjajo zadnja dva dni zadnji zaključni boji, ki so nad vse divji in krvavi. Japonci se skrivajo po skalnatih votlinah po pepinskem obrežju. Južna konica otoka je vsa v ameriških rokah razen samo še kakih 12 kv. milj. Amerikanci morajo pregnati iz votlin sovražnike z tekočim ognjem in drugimi načini. Odkar je začela borba za otok Okinawa je poteklo 75 dni in tekom tega časa je padlo v bojih 71,203 Japoncev. Borba za Okinawo je praktično že izvojevana in tokijska radio postaja je še pred dnevi objavila, da Okinawa je izgubljena. Toda vojaški ostanki, ka- terih cenijo še na nekaj tisoč v stisnjenem pasu na planoti skalnate gore Yaeju-Dake, se fanatično upirajo dokler jih ne bodo Amerikanci do zadnjega vse uničili. Tak je japonski fanatizem. Kitajske čete, ki so v ofenzivi že nad dva tedna ob obrežju med Foochowom in Hangchow (Dalje na 6. strani) FRANCOZI ČUTIJO NOV ODPOR MOHAMEDANOV Pariz, Francija. — Vlada generala De Gaulle še vedno Čaka odgovora od strani Anglije na njeno sugestijo, da naj se skliče —tir-'r petih vele«!, to Francije, Kitajske, Rusifc in Združenih držav, da se reši vprašanje nastalih sporov v le- vantskih dežeah, to je v Siriji in Lebanonu. Iz Londona ni glede tega nobenega glasu. Francozi pa med tem pričakujejo nov odpor od strani Mo-hamedanov v levantskih deželah. Mohamedani v Iraku se baje zbirajo ob meji Sirije in Le-banona in zatrjuje se, da so pripravljeni pomagati Sircem proti Francozom, če bo potrebno. Mohamedani vstrajajo, da se Francozi popolnoma umaknejo iz Levanta. Značilno je, da Angležem v Lebanonu niso sovražni, slednji so ostali na raznih krajih, da vzdržujejo in ščitijo red in javnost ne kaže nezadovoljnosti proti angleškim četam, dočim so proti Francozom vsi ogorčeni. To, povdarjajo francoski "krogi je znamenje, da vlada med Angleži in Mohamedani nekak sporazum proti Francozom. Vsled teh sporov so Francozi odpovedali Angležem več raznih pogodb in naročil. Še ne dolgo tega so Francozi oddali Angliji naročilo za več sto letal za svojo vojsko. To naročilo je zdaj odpovedano. Dalje je francoska vlada poslala nekaterim angleškim poveljnikom na Srednjem vzhodu odlikovanja, ki naj bi jih izročili namenjenim gotovi francoski predstavniki. Tudi to je ukinjeno. Francozi so vsled dogodkov v Siriji zelo užaljeni in odnošaji med njimi in Angleži se znajo še poostriti. VPRAŠANJE POLJSKE ZOPET NA REŠETU London, Anglija. — Pogajanja glede Poljske, ki so se ustavila na mrtvi točki med Anglijo, Rusijo in Združenimi državami, bodo prišla zopet na dnevni red. Za danes v petek je sklicana konferenca zastopnikov imenovanih treh velesil v Moskvi. Ru- sijo bo zastopal zunanji komisar Molotov, Anglijo Sir Archi-bald Clark Kerr, angleški poslanik v Moskvi in Združene države pa W. Averell, ameriški poslanik v Moskvi. Poleg teh so povabljeni trije Poljaki in sicer eden od sedanje lublinske vlade, drugi iz vrst nepristranskih krogov v Poljski in tretji pa bo zastopnik Poljakov izven Poljske. Londonska vlada je glede zastopstva prezrta. Le Mikolaj-čik, kot vodja poljske kmečke stranke je povabljen, kot priznan zastopnik večine. Kako in v kakem duhu se bo skušalo rešiti Poljsko vprašanje je še prezgodaj napovedavati. Angleži in Amerikanci so moralno obvezani, da se potegujejo za neko neodvisno Poljsko. Kako neodvisnost bo priznala Rusija je seveda drugo vprašanje. Nekaj neke volje za poravnavo tega spora je na strani Ku^ov, dasi so trdovjatni v svojih zahtevah, da v bodoči vladi ne sme ničesar dišati po čemerkoli, ki bi nasprotovalo interesom Sovjetske Rusije. Poljaki v Londonu pa tudi trdovratno vstrajajo in še vedno na-glašajo, da se naj Poljski da popolno neodvisnost v vseh ozirih, kar bo pa v danih razmerah težko doseči. Glede onih 16 Poljakov, ki so bili aretirani po Rusih pred tedni izražajo v Londonu dvom, da bi jih bili Rusi izpustili iz zaporov. So pa mnenja angleški vladni krogi, da bodo Rusi milostno postopali z njimi in da če pride do kakoršnekoli izravnave v poljskem vprašanju, da 'jih bodo potem oprostili. ZMAGOSLAVNI RUSI Ruska parada zmagoslavja se odigrava na kraju, kjer so se prej vriile nazijske zmagoslavne parade, ko so ruske čete zavile okrog Brandenburiklh Vral v Berlinu. Zastava na sliki je bila prva ruska zastava, ki je zaplapolala nad Berlinom, ko se je rdeča armada se borila v nekaterih oddelkih mesta. TAJNA N AZIJSKA VOJNA TVORNICA ODKRITA V AVSTRUI Ebentee, Z gor. Avstrija.. —— Na Zgornjem Avstrijskem blizu tega mesta so ameriške vojaške ob lasti-od krile tajne vojne delavnice, v katerih »o Nemci izdelovali velike težke tanke in za iste težke 290 mm. topove, ki so v velikosti daleč prekašali ameriške topove. Tu so bile v delu tudi "leteče bombe" V-l in V-2, s katerimi so Nemci grozili ameriškim mestom, kot New Yorku in Washingtonu. Te tovarne so bile premaknjene iz okolice Dunaja potem, ko so Amerikanci začeli pogostoma bombardirati Dunaj in njegovo industrijsko okolico. V Ebensee so našli pod zemljo tudi veliko oljno čistilnico, v kateri so čistili in prekuhavali olje za razne uporabe. Preje omenjene "leteče bombe" bi bili Nemci mogoče res začeli proizvajati v večji množini, da jih niso iz okolice Dunaja pregnali pogosti ameriški zračni napadi. To je pa zavleklo čas in v tem času je prišel odločilni poraz za Nemce na zapadni fronti. HOPKINS SE VRNIL IZ RUSIJE New York, N. Y. — Harry Hopkins, ki je odšel pred par tedni v Moskvo kot posebni odposlanec predsednika Triima-iia na razgovore z Stalinom se je predvčerajšnjim vrnil v Z dr. države. Njegova misija je dobro uspela, pravi vest. Stalina je prepričal o nujnosti, da se izravna vprašanje Poljske. In da so se začeli tozadevni razgovori o Poljski v Mopkvi, je njegova zasuga. Hopkins je izboren diplomat. MATI UTOPILA DVA OTROKA Chicago, 111. — Mrs. Helen Souhrada, 29 let stara vdova, je izpovedala na sodišču, da je utopila v kopalni bani dva svoja otroka eden star 3 leta, drugi t mesecev. Lani v novembru ji je umrl mož. Ali je storila ta nezaslišan zločin v duševni zmedi, ali premišljeno in . zavestno, oblast še ni ugotovila. SIRITE "AM. SLOVENEC'* I KRATKE VESTI • - — Pariz, Francija. — Francoski vladni kabinet je na svoji seji odglasoval, da se v Franciji odpravi cenzura, ki je bila doslej** »eijavi. Dokler bo trajala vojna v Pacifiku pa vlada nalaga francoskim urednikom dolžnost, da se v kritičnih vprašanjih obračajo na vlado za pojasnila. -nr- Ankara, Turčija. — Turški parlament je sprejel predlog, da se reformira turški a-grarski zakon s tem, da bodo turški mali kajžarji, ki delajo na posestvih veleposestnikov dobiil vsak kos zemlje, toliko, da se bodo mogli na njej preživljati. Za turške razmere pravijo, da je to velik korak naprej v socialnem oziru. — Rim, Italija. — Zadnji ponedeljek je bil obešen Ame-rikanec Werner Schmiedel, rodom iz Breingsville, Pa., vojaški dezerter, ki je pobegnil iz vojaške službe in na to v skrivališčih organiziral teroristične napade. Vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt še 27. marca. — Rim, Italija. — Kabinet ministerskega predsednika Iva-noe Bonomija je podal resigna-cijo včeraj princu Humbertu. Bonomijeva vlada bo ostala v uiadu kot izvrševateljica po-slov, dokler se ne posreči sestaviti nove vlade. » — Praga, Cehoslovaška. — Češke oblasti so pričele te dni s j Čistko vseh tistih, ki so sodelovali med okupacijo z Nemci. Veliko takih so poslali v koncentracijska taborišča za kazen. Monsignor Tiso, ki je pod Hitlerjem vladal Slovaško, je baje utekel na Bavarsko, pravi vest. — Caracas, Venezuela. — Radio vest iz Bogote omenja, da je V južno ameriški državi Colombia proglašeno vojno stanje, vsled ostrih komunističnih demonstracij. Predsednik Lo-pez je začasno prepovedal vsaka javna zbiranja, kjerkoli. Demonstracije so organizirali univerzitetni dijaki. — Washington, D. C. — Senator Butler iz Nebraske je predlagal v senatu, da se ima preiskati zadevo pomanjkanja časopisnega papirja v deželi. PRIZADEVANJA SV. OČETA, DA BI BIL PREPREČIL VOJNO Vatikansko mesto. — Vatikanski sekretarijat vatikanske države je te dni objavil nekatere podatke, ki kažejo veliko prizadevanje sedanjega sv. O-četa Pija XII., da bi bi pregovoril fašističnega voditelja Be-nita Mussolinija, naj ne vstopa v vojno in ga rotil, naj tega koraka nikar ne napravi. Musso-lini je vse opomine prezrl in po svojem poslaniku odgovoril sv. Očetu, da se z njim ne strinja in da njegovim nasvetom ne more slediti. Sv. Oče je grofu Ciano, ki je bil tedaj italijanski poslanik pri Vatikanu odgovoril, da napačni korak voditelja italijanske vlade ne more odobravati, neglede kaj ga čaka in da se ne boji nobenih koncentracijskih taborišč. Ko je Mussoli-ni vstopil v vojno je vatikanski list "Osservatore Romano" izrazil simpatije vladarjem prizadetih napadenih dežel. Mus-solini je bil glede tega razkačen in njegovi fašistični somišljeniki so tiste izdaje sežigali na vogalih rimskih ulic, pravi vest. PROTI ZLORABAM V NEKATERIH VOJAŠKIH BOLNIŠNICAH Washington, D. C. — Odbor, ki ureja zadeve vojaških veteranov je dobil številne pritožbe, da se po nekaterih vojaških bolnišnicah ne ravna pravilno z veterani. Posebna pritožba je naperjena proti bolnišnici v Northportu, N. Y. kjer zdravijo živčno nervozne veterane. Iste pritožbe so glede bolnišnie. po drugih državah. V kongresu zadevo preiskujejo in pozivali so več oseb na zagovor. PREDSEDNIK ZNIŽAL REZERVNO MERO ZLATU Washington, D. C. — Predsednik Truman je podpisal predlog, ki je s tem postal zakon, da se rezervna mera zlatemu ozadju papirnatega denarja zniža s 35% na 25%. Tako bo odsej imel papirnat denar mesto 35 le 25% zlate rezerve. Poročilo omenja, da se obljublja v bližni bodočnosti manj papirja za tiskanje časopisov. 1 PAVELIČEVA VLADA POD KLJUČEN - RAZGOVORI MED N0NSIGN0RI IN TITOM Washingto>n, D. C. — Beograjski radio je pred kratkim naznanil, da so bili aretirani številni ustaši, med njimi ministerski predsednik Paveličeve vlade Nikola Mandič, doglavnik Adema-ga Mesič, doglavnik Dr. Mile Budak, pooblaščeni vojni minister general Vladislav Milič, general Viktor Prebeg, minister pravosodja Dr. Pavao Canci, minister vzgoje Dr. Julije Ma-kanec, vodja ministerstva za rudnike Marko Levakovič, državni podtajnik v ministerstvu za trgovino Dr. Ferdo Cakič, hrvatski vojni minister admiral Nikola Steinfl, Adolf Tudert, državni svetovavec , polkovnik Jožo Rukavina, tajnik pri ministerstvu za notranje zadeve Dr. Bruno Nardelli, poslanik Aleksander Benak st., in svetovavec pri notranjem ministerstvu Aleksander Benak ml. Msgr. Alojzije Stepinac, rimsko katoliški zagrebški nadškof jt v spremstvu hrvaškega ministerstva Dr. Vladimirja Baka-riča obiskal maršala Josipa RroŽa (Tita), jugoslovanskega premierja. Tako poroča beograjski radio. Kakor pravijo druga poročila iz Jugoslavije, je Tito Se pred tem sprejel papeževega delegata Msgr. Jožefa Marconeja in je govoril pred delegacijo katoliške duhovščine v Zagrebu. Pri tej priliki je izjavil, da nikakor ni nasproten Rimu, vendar pa ne more razumeti, zakaj bi rimsko katoliška cerkev na Hrvaškem ne mogla hiti "bolj narodnega mišljenja" in "bolj neodvisna", kakor je bila v pteteklosti. Francoska časnikarska agencija AFP poroča, da "pogovori" med Titom in Msgr. Marco-nejem "vzbujajo velikansko zanimanje v verskih krogih." Ta agencija pravi, da je omenjeni cerkveni dostojanstvenik zaupni papežev zastopnik v hrvaški državi in da je sedaj edini vatikanski zastopnik v Jugoslaviji. Naslednje poročilo se ne tiče Jugoslavije, pač pa kaže, v kaki smeri se bodo morda razvile razmere v Jugoslaviji, kar se volitev tiče. predlog ministra za notranje zadeve Jugova je bolgar- * ski ministerski zbor izdal odlok glede volitev ljudskih zastopnikov v narodno skupščino, kakor poroča radio iz Zofije v ruskem jeziku. i. Pravico voliti imajo vsi bolgarski podaniki brez ozira na spol. Volilci in volilke morajo biti najmanj 19 let stari, kandi-datje za urade pa morajo biti stari najmanj 23 let. Upostav-ljen je sorazmerni volitveni sistem in skrivno glasovanje. ANGLEŽI SPET SKUŠAJO POTOLAŽITI INDIJO London, Anglija. — Ko je kraljevi namestnik v Indiji, vi-komt Wavell, v aprilu prišel na obisk v Anglijo, se je zavzel, da bi Indija dobila vmesno neodvisnost. Ta teden v sredo je Leopold S. Amery, tajnik za Indijo, to angleško ponudbo Indiji spravil na dan pred angleško nižjo poslansko zbornico, ki je naslednji dan o celi zadevi obširneje razpravljala. Izgleda, da bo ta ponudba na vseh straneh dobila veliko u-godnejši odziv, kakor vsi podobni poskusi, odkar je Sir Stafford Cripps med svojim poslanstvom v Indijo leta 1942 podal tej deželi tedanje angleške ponudbe. Crippgov poskus se je popolnoma izjalovil. _ Kar se tiče pogojev v novi ponudbi, splošno prevladuje prepričanje, da se ne zdijo preslabi ne samo Indijcem v Londonu ampak tudi Indijcem v New Delhi. Ta ponudba je poskus od strani viceroja Wavella, da bi pripravil indijske stranke do dejanskega sodelovanja v vladi britiške Indije. Proti taki vlogi so se Indijci samovoljno upirali, odkar so Angleži vrgli v ječo Mohandasa K. Gandhija in Jawahariala Nebruja 1. 1942. Sodijo, da prva stopnja v tej novi ponudbi obstoji v tem, da bodo ta dva in drugi voditelji indijske kongresne stranke izpuščeni brezpogojno na prosto i in da bodo povabljeni, da bi so- delovali pri skupnih konferencah z zastopniki moslemske skupine in drugih 3ekt. Po vsej priliki je Wavell pooblaščen, da jim da pravico imenovati člane v izvršno skupščino vicerojevo, ki je neke vrste svetovalna skupina in v svoji dejanski moči ne zaostaja veliko za kabinetom: Do sedaj so imeli Indijci vsa ministerska mesta, samo ministerstva obrambe, financ, in domačih zadev niso bila v njihovih rokah. Wavell jim je sedaj menda pripravljen izročiti vse drugo razen obrambe; general Sir.Claude Auchinleck, poveljnik britiških sil v Indiji, naj bi že nadalje imel to zadevo v svojih rokah, vsaj do konca vojne z Japonci. * -V omenjeni izvršni skupščini naj bi imela indijska kongresna stranka 40 odstotkov mest, Mohammed Ali Jinnahova mo-slemska liga tudi 40 odstotkov, ostale sekte pa 20 odstotkov. Crippsova ponudba še vedno velja, namreč da bo Indija po-vzdignjena v stanje dominijo-na po vojni, kakor hitro se bo zedinila glede konstitucije. Stran 2 am&mmi aifivitiia Petak, 15. Junija 194fi AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljeni leta 1891 Izhaja vsak torek in psisk Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANJfrL 5544 Naročnina: Za celo leto----$4.00 Za pol leta__2.00 Za četrt leta___________1S5 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_________$4.50 Za pol leta__ 2.25 Za četrt leta---1.50 The first and the Oldest Slovene Netvspaper in America. Established 1891 Iisued svery Tue*day and Fxiday Published b y EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Phone: C AN AL 5544 Subseripiion: For one year ...----$4.00 For half a year---2.00 For three months------—— 1-25 Chicago. Canada and Euzopa For one year-------$4.50 For half a year-. 2.25 For three months__ _ 1.50 Dopisniki so prošenL da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do irede jutra. — Na dopise bres podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. " __ POZOR 1 Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec; druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second dass matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. MIR V EVROPI - KAKO DOLGO? Mesec dni bo, odkar je svet proslavljal zmago v Evropi nad osiščem. Od tedaj se je že završil krvavi spopad na Srednjem vzhodu med Arabi in Francozi v Siriji. V Trstu je te dni malo manjkalo, da niso na ulicah zaregljale strojnice. V San Franciscu, kjer zboruje 50 narodov, pa objavljajo fraze o miru in kujejo pravila, kako naj se mir vzdrži in ohranjuje med narodi. V enem kraju delajo za mir, v drugih krajih prilivajo olje na ogenj. Kaj vse to kaže? Stari svet in starega človeka in njegove človeške slabosti. Zgodovina Evrope kaže, da so se skoro v vsakem stoletju, mnogokrat še bolj pogosto, spreminjali načini, s katerimi naj bi se ohranjeval v Evropi mir. Nobena uredba ni držala posebno dolgo. Pač pa so vsaki sledili prej aH slej novi spori, ki so naraščali in vodili v nove vojne. Po prvi svetovni vojni smo upali, da vojen ne bo več. Pa kako smo se varali. Še velika hujša je sledila in je še ni konec. Modroslovci trdijo, da je v človeškem življenju tako od parati veka, da se bori za svoj obstoj. Po podobnih potih hodijo narodi in si prizadevajo ustvariti srečnejšo in boljšo bodočnost. Nekateri so obzirni, po največ pa so kakor sebični roparji, ki le gledajo, da bi se okoristili na račun drugih narodov. Modroslovci pravijo dalje, da demokratični narodi morajo od časa do časa plačati ceno za svojo svobodo in demokracijo. Če bi ne plačevali za njo, bi je ne znali ceniti. To je sicer kaj težko razumeti vsaj od strani onih, ki morajo za demokracijo res prelivati kri. Čudno modrovanje, a pravijo, da je tako. Stvar, ki zanjo ne trpimo, pravijo, da nihče ne c^ni. Mogoče. Kaj naj pričakujemo v Evropi zdaj po tej vojni? Najprvo kajpada mir. Ali bo pa mir trajen? To je odvisno, kako se bodo evropski narodi obnašali za naprej \ V splošnem izgleda, da so se velike velesile naveličale dosedanjega političnega reda v Evropi.' Imeli so Ligo narodov. V liginem zboru se je mnogo govorilo, storilo pa nič. Vsak je bral svetu gorke levite, kritiziral druge, zahteval vse, sam pa ni nudil ne dal drugim nič. Samo poslušati nauke in dolge tirade se na zadnje vsak naveliča. Bolj ko je bil kdo majhen, bolj je bil glasan in bolj je kričal. Splošnosti to ni pomagalo nič. Večji narodi so hodili svoja pota kakor preje. Bogatini so vladali kakor preje. Gospodarsko izkoriščevanje se je izvajalo kakor preje. To pa vodi samo tako daleč in nič dalj. In ta "tako daleč" se jenja tam, kjer začne izkoriščanje duši ti druge. Iz takih zmešnjav in težav se navadno izležejo kake radikalne nove miselnosti, ki so sicer po značaju stare, le pridejo na dan z novimi imeni. Te miselnosti so odpor proti gospodarski samopašnosti in izkoriščanju. Ta odpor kroži kakor ciklon. Najprvo ruši mir in zadovoljnost v lastni deželi, pa kmalu prestopi meje lastne dežele. Tedaj nastanejo nove razmere in postane kmalu dušljivo ozračje med državami in narodi. Drug drugega začno dolžiti kot krivega in odgovornega za njihove slabe gospodarske razmere, itd. Na ene kažejo, da imajo preveč kolonij in torej več boljših virov kakor drugi. Začno se svetovati nove uredbe, katerim se seveda oni, ki bi z njimi kaj izgubili, upirajo. To gre naprej in naprej, dokler nekega dne ne začno pokati topovi, in kaj vse bo pokalo v prihodnjih vojnah, vedi sam Bog, ker znanost bo odkrila še marsikako novo orožje, da bo pokolj še mnogo strašnejši. K tem težavam pridejo še večne kaj upravičene tožbe manjšin po raznih deželah. Veliki narodi bi manjše na« rode radi ugonobili, ponarodili zase. Vsak narod pa rad živi, umreti noče nihče. In tako imamo večne pritožbe in zmešnjave v svetu. Ali bodo te težave izginile v novem redu, ki mu pravijo, da bo nekak "sferni red". Vsaka velesila bo kontrolirala svojo sfero, ali okrožje. Skrbela bo v svoji sferi za red med narodi in deželami, ki bodo v njeni sferi. Te sfere utegnejo nekaj časa živeti in uspevati, zlasti še tam, kjer bo taka velesila, v katere področje bo sfera spadala, razu- mevala potrebe v oskrbo ji danih narodov ter znala biti do njih pravična. Ako pa tega ne bo znala, se ji bo pisal konec na steno, kakor se je doslej pisal še vsakemu redu v Evropi, ki ni bil pravičen in demokratičen in je zaradi tega propadel. Neki se hudo bojijo Rusije. Ne brez vzroka. Komunistična ideologija je v gotovih ozirih, zlasti kar se tiče človekove osebne svobode, res nesprejemljiva za krščansko orijentiranega človeka. Ampak, kaj Če se tam obrne na bolje, če bodo vsaj malce prišli k pameti in če bodo znali j narodom deliti z drugo mero gospodarske in socialne pra- j vice, kakor pa jih meri n. pr. Anglija po raznih delih sveta, kjer ima svoje sfere že stoletja. Sprememba je mogoča. In če pride do nje, potem bo Evropi zasvetila nova bodočnost. Če pa do nje ne bo prišlo in bodo kaki samodržci skušali sedeti narodom na vratu po načelih tiranstva in zatiranja, potem je taki uredbi že danes napisana usoda na steno. Končala se bo v krvi, kakor se je doslej končala še vsaka taka doba. Mir v Evropi bo torej odvisen od modrih demokratičnih uredb velesil v njihovih sferah. Odvisen bo od modre demokratične politike. Če kdo misli, da bo samo s palico uspel, se tudi moti. Moč bo odločevala, dokler bo izvajala pravico in demokracijo. Če bo pa moč hotela nadomestiti pravico in bo hotela s krivicami vladati, ji bodo ljudstva kmalu začeli peti, kakor je pel Dolenjec Napoleonovemu vojaku, ko ga je pijanega moral zibati: "Vsaka reč le en čas trpi.. Dal Bog, da bi bilo za naprej v Evropi vse prav, ali vsaj blizu prav! • — — — — - — — — — — — — --------------------------------------—~ ~~ ■———■— — -———^ —» aaa»iSf POROČILO O SKUPNI PRIREDITVI Chicago, III. Prireditev, katero so imela skupna slovenska društva v nedeljo 29. aprila, se je prav dobro obnesla v moralnem in finančnem oziru. Čisti preostanek je bil čez dva tisoč dolarjev, kar je lep dokaz, da kjer je dobra volja, je še vedno lep uspeh. Da je bil tako dober uspeh, gre v prvi vrsti priznanje podružnicam SANSa in podružnici JPO, in vsem slovenskim društvom, katera so sodelovala. Prav iskrena hvala Mr. Antonu Končanu, predsedniku Badger Tool & Mfg. Co. za lep dar $500.00. Hvala tajniku Louisu Zorku, kateri se je zelo veliko trudil, Heleni Kusar, Ka-tie Triler, Josephu Kristan, sestrama Mrs. Cerkovni in Mrs. Simon, ki sta podarili lep namizni prt, bratu Etbinu Kristanu, za lepe in vzpodbudne besede, Mr. in Mrs. Tomazin, kjer ima^no večino naših sej in dobimo dvorano brezplačno. Enako gre tudi priznanje in zahvala vsem ostalim odbornikom in zastopnikom, kateri so tako pridno sodelovali pri tej prireditvi. Uspeh je bil res dober. Samo posebej darovanih darov je bilo za $11,078.35. Skupni dohodki prireditve znašajo $3,-083.36; izdatki so bili $792.35; čisti preostanek pa $2,291.01. Knjige tajnika in blagajnika pregledali in našli v soglasju z predloženimi računi: Anton Krapenc, Frank Volk, Frank Smit. i Vsem darovalcem, igralcem, pevcem, delavcem in vsem, ki so na kateri koli način pripomogli do uspeha te prireditve, se v imenu lačnih ljudi v starem j kraju prav prisrčno zahvaljujem. V imenu teh ljudi vas pa tudi prosim, da še naprej pomagate, ker ljudje v Jugoslaviji bodo še dolgo let občutili grozote vojne in trpeli pomanjkanje. Skupna slovenska društva v Chicagi se tega dobro zavedajo, zato je bilo na zadnji seji sklenjeno, da priredimo na jesen prireditev, katere čisti dobiček bo šel v pomoč SANSu, in enkrat prihodnjo spomlad bo pa zopet velika prireditev za pomoč ljudem v starem kraju. Med prireditvami pa ne pozabi^ te, da vse podružnice SANSa^ pomožne akcije, in posamezni odborniki vedno pobirajo daro- ve in obleko, katero ste pripravljeni darovati. Ne pustimo, da bi sedaj, ko so ljudje dobili svobodo, morali umreti od gladu. Prihodnja seja vseh zastopnikov se bo vršila v ponedeljek 25. junija v Tomažinovi dvorani na 1902 W. Cermak Rd. Pri-četek seje bo točno ob 8. uri zvečer. Udeležite se prav gotovo, ker imamo 5e zelo veliko važnega dela pred nami. Za skupna društva Anton Krapenc, predsednik. PISMA IZ ITALIJE " Ely, Minn. Cenjeno uredništvo: Pošiljam Vam tri pisma, ki jih lahko priobčite, če tako želite. Prvo je napisal moj sin, drugi dve pa neki fant, ki je od tam doma kot jaz. Za rojake iz tiste okolice bodo pisma še posebno zanimiva. Anton Stupnik. * Italija, . 1. maja 1945. Dragi Oče in Mati: V začetku mojega pisanja Vas prav lepo pozdravim. Imam se po stari navadi, kakor sem Vam že večkrat popisal. Zdrav sem, kar želim tudi Vam, in delam svoje delo, kakor sem ga delal prej. Zanimalo Vas bo, da sem dobil tukaj dosti Slovencev, in eden izmed njih je prav blizu od tam, od koder ste Vi doma. Ta fant mi je dosti povedal, kako je v Jugoslaviji. Povedal mi je, kaj vse so počenjali Italijani in Nemci v Sloveniji in v okolici, od koder ste Vi prišli. Ne bom na drobno popisoval, kaj vse so delali. Samo slabo, dobrega ne. Mislim, da Vam je že kaj znano, ker tudi naši časopisi pišejo o Jugoslaviji. Kadar bom prišel domov, Vam bom že kaj več povedal. Vaš sin Teme. Dragi g. Stupnik: Vaš sin Tone me je naprosil, da Vam pišem pismo v slovenskem jeziku. Prav vesel sem in ponosen, da lahko ugodim njegovi želji in Vam pišem tako v njegovem kakor v svojem imenu. S Tonetom sya dobra prijatelja in se poznava že pžrecej časa. Vidiva se skoraj vsaki dan, saj nisva daleč drug od drugega. Tako se zmeraj lahko ČETRTI POZIV NA KATOLIŠKI DAN V JOLIETU Priprave za Katoliški Dan gredo dobro od rok. Program je že skoraj popolnoma v redu, tudi obisk se obeta od blizu in daleč. Kakor smo že naznanili, se bo program začel dopoldne 8 slovesno sveto mašo, v cerkvi sv. Jožefa. Med, sveto mašo bo pridigal Rt. Rev. kanonik J. J. Oman iz Clevelanda. Popoldne pri zborovanju bosta nastopila kot glavna govor-j I nika Rev. Franc Gabrovšek iz Clevelanda in Mr. Joseph Zalar { iz Jolieta. Potem bodo poklicani še razni drugi zastopniki slovenskih organiziranih katoličanov v tej deželi. » • ♦ Kakor je bilo že oznanjeno, bo novoizvoljeni odbor zastopal tudi mnenje nas tukajšnjih katoliških Slovencev glede raznih vprašanj naše stare domovine, v kolikor se kot Amerikanci lahko glede tega izrazimo. • Znano je že, da so sveti Oče v soboto 2. junija javno-v svojem govoru, ki se je slišal po vsem svetu, omenili silno žalostni položaj naše Slovenije. Tudi napram dogodkom v Sloveniji bomo torej zavzeli svoje stališče in. v resolucijah izrazili, kaj in kako mislimo. Na svidenje v Jolietu na praznik sv. Janeza, 24. junija! Rev. M. J. Butala Rev. Edward Gabrenja, OFM Rev. John J. Canon Oman Rev. Alexander Urankar, OFM Rev. M. Jager kaj pogovoriva, da nama ni dolgčas. Toneta je zanimalo, kako je kaj v Sloveniji, jaz pa sem mu vse lepo domače povedal in razločil. Kadar pride domov, Vam bo že kaj več povedal. Jaz sem tri leta od doma, pa kakor se vidi, bo sedaj tudi Slovenija v najkrajšem času svobodna, potem pa se bom zopet lahko vrnil na lepo našo Dolenjsko. Sedaj končam in prav lepo pozdravljam Vas in vso družino Žitnik Janez, vas Gatina št. 8, Grosuplje. N * Bari, Italija, 25. maja 1945. Dragi g. Stupnik: Vas lepo pozdravljam in Vam sporočam, da sem dobil pismo, ki ste ga pisali 9. maja. Jaz, ki Vam pišem, sem doma iz vasi Gatina, to je eno uro stran od Velike Račne. Sedaj se nahajam v Italiji v mestu Bari, kjer sem že 18 mesecev kot jugoslovanski vojak. Vi bi radi vedeli, kako je v Kačni. Kako je sedaj, Vam ne morem povedati. Ko sem bil še doma v Sloveniji leta 1942, meseca julija, so Italijani v Veliki Račni pobrali vse ljudi od 16. pa do 50. leta in jih odpeljali v Italijo. Za Vaše ne vem, ali so bili takrat z njimi ali ne. Pa ne mislite, da so tako delali samo v Račni. To je bilo po celi Jugoslaviji. Italijani, to so bili pravi roparji in požigalci. Pri nas ni nobene vasi, da bi bila cela. Će ni požgana, je pa bombardirana. Dosti so tudi požgali gozdov, ker so mislili, da bodo s tem uničili našo vojsko, ki se je morala takrat skrivati po gozdu. Nemci so bili še hujši vragi. V mnogih krajih, ko so zažgali vas, so morali biti ljudje notri v hišah in so notri živi zgoreli. To se ne more popisati, kakšna grozodejstva so delali. No, in vendar je prišel enkrat tisti čas, ko je tudi Nemčijo vrag vzel. Sedaj ljudje spet brez skrbi dihajo, kateri so ostali pri življenju. Mislim, da bom tudi jaz šel kmalu domov v Slovenijo in potem Vam bom lahko od doma pisal kaj več, kako in kaj je v Račni, ali so še živi Vaši sorodniki ali ne. Vaš sin Tone je zdrav, kar želi tudi Vam. Vidiva se vsak dan in se pogovarjava, kdaj bo prišel tisti dan, ko se bova lahko vrnila na svoje domove. Vas lepo pozdravlja Janez Žitnik. NAZNANILO IN VABILO PODR. 5T. 20 SŽZ Joliet, 111. Naznanjam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se premeni dan seje in zatoraj bo naša seja v četrtek 21. junija ob 7. uri zvečer. Seja se je preme-1 nila zato, ker bomo imele veliki piknik na Očetov dan 17. juni-1 ja na Farnem parku. Ta primeren dan praznuje celi narod in' je pra v,d a se spomnimo na naše ' očete in jih pripeljemo z družinami na ta piknik, da se skupaj z veliko družbo veselijo. Razvedrila bo dovolj na prostem za starejše in mladino. Vsakovrstne igre bodo na razpolago za izvrstno zabavo. Dovolj bo jela in pijače, da bo za želodce dobro preskrbljeno. Odbor vas lepo vabi, da ne pozabite na ta dan, temveč pridite in se z nami veselite na Farnem pikniku. Na veselo svidenje! Josephine Muster. PISMO IZ EGIPTA £L Aruh, Egipt, 21. maja, 1945 Spoštovani! Najlepše se Vam zahvaljujem za objavljeno pismo, na katero se je takoj oglasil moj bratranec g. Franc Sterginer v Pueblo, Colo. Njemu sem tudi poslal daljše pismo. Ako bi Vas zanimalo, obrnite se na hjega, ker v njem je mnogo važnega. 1 (Pismo je bilo objavljeno v Am. Slovencu v celoti 29. maja. Mr. Sterginar nam ga je sam poslal po našem zastopniku Mr. J. Spillerju. — Ur.) Danes Vas lepo prosim, če bi objavili v Vašem cenjenem listu sledeče: "Nujno se naproša g. Martin Planine, ki je doma iz Podsre-de, srez Kozje, da se javi hčerki Mariji v E1 Arish, Egipt. Njegove prijatelje in znance prosimo, da ga opozore na to objavo. Srčno se zahvaljujemo za uslugo." Prilagam eno daljnih številk našega skromnega tednika v tujini, ki pa bo nekoč imel svojo zgodovinsko vrednost. Sedaj je izšlo 17 številk. Veliki reveži smo, zato smo skromni in ne moremo tiskati lista, čeprav ima svojo vrednost, zlasti za naše ljudi v Afriki in v Italiji. Prilagam tudi iz 12. številke moj članek o Sloveniji. Hvaležen sem Vam za poslani dve številki "Am. Slovenca", ki nas je Slovence tukaj vse brez izjeme srčno razveselil. Velikansko uslugo bi nam napravili, če bi nam ga še*pošiljali! Plačati nimamo s čim, ali hvaležni Vam bomo za slovensko čtivo, ki ga že štiri leta nismo videli tiskanega. Naš list je propagandnega značaja, zato pišemo bolj malo slovenski. Mi Slovenci smo skromni, edini. Gre za bodočnost in da drugi zvedo več o nas. Srčna hvala in iskreno pozdravljeni ! Dr. Ing. Janko Grampovčan. Biti brez slovenskega lista v teh časih se pravi biti brez zve« zrn s svojim narodom. DOGODKI Ameriki ^ Iz She(>oygaxuL Sheboygan, Wis. — Rev. James Cherne je obolel in se nahaja v bolnišnici sv. Nikolaja. Mre. Marie Prisland, gl. predsednica SŽZ, ki je bila dolgo čas? v bolnišnici valed bolnega .srca, te vedno ni popolnoma ozdravela in je še vedno pod zdravniškim nadzorstvom. Operirana Chicago, I1L — C. Šolska sestra Karmelita iz seatereke hiše pri Sv. Štefanu se nahaja v bolnišnici sv. Antona, kjer je uspešno prestala operacijo zaradi vnetega slepiča. Operacijo je izvršil Dr. Frank Grill. Graduacija Chicago, 111. — Letošnji gra-duanti iz osmega razreda farne šole pri Sv. Štefanu bodo preje-i svoje diplome to nedeljo, 17. unija, pri posebni pobožnosti v cerkvi ob 7:30 zvečer. Pri tej priliki bodo sami peli. Bo tudi poseben govor. Ker je to ena najbolj pomembnih prilik celega leta za našo faro, bo primerno, da se farani te graduacije v kar najlepšem številu udeležijo. j. ffiSŽl Sgt. Jack E. Papesh Waukegan, fll — Sgt. Jack E. Papesh, iz 1809 Dugdale Rd., je nastanjen na strategičnem le- ^^^H talskem pristani- ■ 3Ču z 8th Air ■ F o r c e Service ■ C o m mand Sta-1 yion, kjer skrbijo ■ za vzdrževanje ■ in popravo B-171 letečih trdnjav | osme zračne sile. On je "sheet metal repairman" pri vzdrževalni diviziji. Njegovi starši Mr. in Mrs. J. Papesh, ki so prebivali prej v Waukeganu, stanujejo zdaj v Forest Parku. Sgt. Papesh je dokončal Wau-kegan Township High School leta 1942, je član društva sv. Jožefa št. 53 KSKJ v Waukega-nu, prek morja pa se nahaja od oktobra 1943. Veteran umrl Ely, Minn. — Dne 8. junija je bil pokopan Matija Kovach, star 57 let, rodom iz Griča pri Črnomlju. Bil je veteran prve svetovne vojne in samski. Tu v Ely zapušča veliko sorodnikov cd svojih bratov. — P. Sinček Brooklyn, N. Y. — Pri dobro. znani in spoštovani tukajšnji družini Jerry in,Frances Corel Jr., na 79 Sholes St., Brooklyn, N. Y., se je oglasila štorklja in prinesla zalega sinčka. Očetovi starši, ki stanujejo ravno tam, so naročeni na oba naša lista. — A. Anslovar. Članstvu dr. "North Eagle", št. 21 ZSZ ,Ely, Minn. — Naše člane tako odraslega kakor tudi mladinskega oddelka vabimo, da se vsi udeleže mesečne, seje v nedeljo 17. junija ob 7. uri zvečer v Slovenskem Narodnem Domu. Volili bomotdelegata za prihodnjo konvencijo. — Frank Likar, tajnik. Odlikovan Ely, Minn., — Sgt. William Erzar, sin družine Mr. in Mrs. Frank Erzar Sr., je bil. odlikovan z letalsko medaljo "Air Medal", ker se je kot topničar v B-17 letalu pri 401. bdmbar-dirski skupini osme zračne sile v Angliji udeležil cele vrste bojnih poletov nad Nemčijo in ozemljem v nazijskih rokah. ... /"T Petek, 15. junija 1945 AMERIKANSKI SLOVENEC > Stran S POGLED NA RAZNE DOGODKE Mednarodna konferenca v San Francisco gre k svojemu koncu. O njej in njenih zaključkih se slišijo v svetu vse mogoče sodbe. Naš ameriški tisk, ki je v kritikovanju svoboden, je marsikaj kritičnega objavil o tej konferenci. Nekaj je v raznih kritikah na mestu, mnogo pa tudi ne. Mnogi kritiki pričakujejo od konference preveč. Od ljudi je mogoče pričakovati samo to, za kar in v kolikor so ljudje sposobni. Pričakovati več, je že utopija. Človek je še vedno človek in njegove slabosti ga drže priklenjenega tu na zemlji. Zato moremo od ljudi na konferenci pričakovati samo to, kar človek zmore, za kar in v kolikor je sposoben, in to ni posebno mnogo, če bi pa na konferenco prišli sami angeli, potem bi seveda lahko pričakovali več. Za razne kritike bi ne bilo napačno, da bi imeli to pred očmi. NOVI DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE Mednarodna konferenca ni kovala miru, ni bila to kaka mirovna konferenca, pač pa le nekaka konvencija narodov, ki je določala po temeljitih razpravah pravila, po katerih naj posluje bodoča mirovna konferenca. Zadnja mirovna konferenca takega pravilnika ni imela, zato se je na njej zgubilo mnogo časa. Zdaj bodo narodi imeli pravila, po katerih se bodo ravnali. In to je že lep korak naprej. Glede teh pravil je bilo nđ konferenci precej burnih debat. Zaradi teh debat je padlo mnogo kritike, kar pa ni bilo prav na mestu. Dokler smo svobodni in pravimo, da smo demokratični, moramo dovoliti vsem strankam priložnost in pravico do svobodnega izražanja. In to je ravno tisto, česar so se vsi na konferenci posluževali. V mnenjih smo slišali in videli razlike, kar ni nič novega, ker malo kedaj so v dveh glavah enake misli. Kljub vsemu temu je pa konferenca velik uspeh in to priznavajo domalega vsi svetovni državniki. Glede Rusije je protiruska propaganda v svetu veliko dosegla, ne koristi, pač pa škode. V mnogih krogih prevladuje mnenje, da je vojna med Zavezniki in Rusijo neizogibna. To so bile srčne želje Hitlerja in njegovih somišljenikov. Če kdo, se obrtem šušljanju in razširjanju protiruske propagande najbolj smejejo Nemci, ki so to propagando zasejali. Zdaj vidijo, da je njihovo seme vzklilo in obeta svoj sad. Kornu bo ta sad koristil, bo pokazala bodočnost. Dober poznavatelj evropskih narodov je pred nedol-gim objavil, da ima vsak narod v Evropi ljudi s posebnimi življenskimi ambicijami. Takole jih je klasificiral: Nemec ima ambicije, da bi bil vsepovsod nad vsemi drugimi neki ukazovalec in zapovedovalec. Francoz se rad ponaša s kavalirstvom in rad predstavlja gospoda. Italijan se rad napihuje s tisočletno kulturo in raznim umetništvom, kakor sraka s pavovim perjem. Čeh je rojen muzikant in stremi po glasbeni umetnosti. Anglež pa je rojen za diplomata in ima le tozadevne ambicije. O Angležu pristavi še, da rad dela o načrtih za daljno bodočnost. O Angležih je dobro zadel. Ti res delajo za svojo daljno bodočnost. Tudi v sedanjosti so taki. Angleži že sedaj zidajo s svojo politiko svoje politične šanse tako, da jim bodo služile za stoletja naprej. To niso prazne besede, marveč resnične. POD DROBNOGLEDOM Piše J. M. Trunk Nekatere izmed 60 vojnih nevest s svojimi malčki na krovu transportne ladje Thomas H. Bar-ry ▼ pristanišču v New Yorku. Na tisoče ameriških vojakov se je poročilo prek morja, ^gornje ženice so večinoma Angležinje. r^jSl^^^^^m SVETA i osiSčna premoŽenja zaplenjena Washington, D. C. — Predsednik Truman je ukazal oskrbniku lastnine tujezemcev, da.se naj polasti vsa vnovčljiva osiščna premoženja, ki se nahajajo v tej deželi. Ta premoženja obstoje iz gotovine, vrednostnih papirjev, zlatih palic, itd. Skupna vrednost tega premoženja znaša nad $220,000,-000.00. Vrednostni papirji bodo prodani po sedanjem kurzu in izkupiček se bo vred z gotovino vložilo v zvezno blagajno e dežele. zemljevid Amerike. Ce bo kateri vojak v svoji ginjenosti hotel dati duška svojim občutkom, bo lahko poljubil ta zaboj ameriške zemlje. Amerikanci so praktični in na vse mislijo. V zadnjih časih zopet čujemo o gibanjih arabskih narodov. Razni šejki in paše so pred nekaj tedni organizirali vse-arabsko ligo. Organizirana je z namenom, da bodo arabski narodi delovali za svoje koristi. To je vse lepo in prav. Vsak narod naj bi imel take pravice in tako svobodo. Zanimivo pri tem je ravno to, da do predkratkim je Anglija gledala na take pojave v arabskem svetu zelo sumljivo in jih je tudi preprečevala, če je bilo treba tudi z močno roko. Zdaj pa je tej ligi dala svoj blagoslov. Kako to? Od kod taka sprememba kar na enkrat? Ali je Anglija postala tako velikodušna in širokogrudna pri deljenju svobode svojim kolonijam? Mislite in sodite. skoraj neverjetno , Prav pred japonskim nosom je Mateo Ruiz, plantažni uradnik za Goodyear Tire and Rubber Company, upravljal gumij-sko plantažo na otoku Minda-|nao med japonsko okupacijo. Sedaj ima trideset ton sirovega gumija, ki čaka, kdaj ga bo mogoče odposlati v Zedinjene države. Ko so bili Amerikanci na otoku internirani, je Ruiz pobegnil k neki gerilski skilpini in je nadalje oskrboval gumijsko plantažo celo leto, ne da bi ga Japonci odkrili. Kakor hitro bo mogoče najti na kateri ladji prostor, bo gumij odposlan. To bo prva pošiljatev, ki bo dospela v Zedinjene države iz Dalj-inega vzhoda, odkar se je zače ila vojna. -o- Rusiji gre zasluga, da je v tej vojni nemštvo našlo, kar je iskalo, namreč svoj žalostni poraz. Gorje svetu, da ni bilo ruskih milijonov. Danes bi bili vsi sužnji in bi se o kaki svobodi ne smelo nikjer na svetu govoriti. Vse to je treba Rusiji priznati. Priznala ji bo tudi zgodovina. To dejstvo daje Rusiji priznanje, čast in slavo. Toda Rusija lahko to svoje priznanje zapravi in uniči, če ne bo skrajno previdna in pametna. In za to njeno previdnost je že skrajni čas. Rusija je zmagala. Dobila bo odškodnino, svoj vpliv bo silno povečala in razširila. V svojih mejah ima vse kar potrebuje za najširši razmah in za vsestransko uveljavljanje. V čem pa naj bo previdna in pametna? V tem, da od sedaj naprej ne bo izvajala s Bvojim enostranskim komunizmom neumestnega političnega pritiska na narode in dežele, ki jih ji je usoda privedla v območje njenega vpliva. Če imajo tisti, ki odločajo v ruski državni politiki, kaj politične modrosti, bodo znali pokazati do takih narodov Vsaj nekaj političnega kavalirstva in sicer s tem, da bodo dovolili vsem takim narodom vsaj versko svobodo. Ako bodo pa omejevali to, bodo imeli težave in te težave bodo Rusiji v ne malo škodo, ker njeni zunanji nasprotniki jih bodo uporabljali proti njej. če so Rusi zadovoljni s komunizmom, je to njihova zadeva in pravica, da ga imajo. Z vsiljevanjem komunizma drugim bodo naleteli pa le na na-sprostva. Ali si želijo to? ! če jo hočejo poljubiti Ko prihajajo naši fantje domov iz Evrope, mnogi kar ne [vedo, kako bi izrazili svoje veselje in ljubezen do ameriške zemlje. Zato so uradniki v pristanišču v New Yorku, ki bodo imeli na skrbi 250,000 vračajo-čih se vojakov na mesec, pripravili zaboj ameriške zemlje, ki ima ravno tako obliko kakor Do 20 let je kratka doba ^ zgodovini kakega naroda, pa je le zgodovina, in zgodovina je najboljša učiteljica. Rev. Francis M. Baraga piše o "The čase for Yugoslav federation." Dobro, brezhibno. Kot amerikanski Slovenec je dobro pogodil tudi smer vsega gibanja. Članek je objektiven, navaja le dejstva, ne vsebuje nepotrebnih dvomov, ne izraža nobenih nesmiselnih bojazni. Če je amerikanska javnost dostopna dejstvom, kakršna so, morejo izvajanja le hasniti na obe strani. Tudi upi ne smejo biti nesmiselni, utopistični, fantastični, kakor se porajajo v nekih krogih, ko se razvijajo nove razmere po vrlo neveselih dogodkih v zadnjih letih. Upi, ki se dajo realizirati, udej-stviti, izpeljati, pa so na mestu. Rev. Baraga izraža take utemeljene upe. Vsak del federiranih enot poravna na-sprotstva doma, med seboj, in to je edino možna pot za poravnavo. Prav Slovenija ima vse možnosti za dobro poravnavo, ker ima najboljšo podlago za poravnavo v dosedanjih razmerah. Bile so homatije prej, še večje so nastale zdaj, bodo jutri, ampak dosedanja dobra smer v pravilnih načelih javnega udejstvovanja, je najboljši svedok, da se načela tudi v prihodnjih razvitkih uresničijo, da ne bodo izginila, in da postane Slovenija prava učiteljica še za druge federacije v okviru Jugoslavije. "We ardently hope that out of the present turmoil, probably after much suffering, the time will come when Yugoslavila will be firmly f ounded on the doctrine of christian sociologist. False ideas pass away, true doctrines remain and leaven the whole mass." • To je sonce. Jaz ne upam samo, prepričan sem, da bo tako, ker nobena zmota nima obstanka. zatočišče pod belo hišo Sele zdaj je dovoljeno povedati, da je pod Belo hišo v Wa-shingtonu zglajeno posebno zatočišče za slučaj bombnih napadov iz zraka. Narejeno je bilo takoj, ko je Amerika sfopila v vojno. Služilo naj bi bilo v varndst predsedniku Roosevel-tu in njegovi družini. Stene so dFvet čevljev debele. Lorenzo Winslow, ki je izpisal n3Črt, pravi da 500 funtov težka bomba, morda celo 1,000 funtov težka, ne more predreti te stene, tudi če jo naravnost zadene. Predsednik RoOsevelt se ni udeleževal vaj, kaj storiti za slučaj bombnih napadov, enkrat je pa le šel doli in si je ogledal celo utrdbo, v katero vodijo stopnice iz vzhodnega konca Bele hiše. Iz te utrdbe vodi hodnik pod cesto na drugo stran v zakladnico, oziroma pod zakladnico. V prvih dneh vojne, ko je bilo vse v toliki negotovosti, so storili vse kar jim je prišlo na misel glede predsednikove varnosti. Vsi tisti, ki so delali v Beli hiši, so dobili plinske maske, na streho so bile postavljene strojnice, okrog hiše pa razpostavljeni vojaški policaji. Tudi Hyde Park, predsednikov zasebni dom, "je bil opremljen z vsestranskimi ob-veščelvanimi in občevalnimi pripravami, z električnimi očmi in dvojestranskimi radio telefoni. Stotnija vojaških policajev s celo opremo pa je bila nastanjena v neposredni bližini, da bi bila pri rokah za slučaj potrebe. Prav, prav, ampak ... Ali so prišli partizani v Trst, ali je prišla tja jugoslovanska vojska, o tem .morate sami priti na jasno. Menda so škofu dali "Zimmerarrest", kakršnega so naziji prisodili mariborskemu škofu kar pet let. Vidim, da so katoliški krogi, ne laški, v skrbeh radi laških katoličanov v Trštu. Prav, prav, ako bi laškim katoličanom novi Jugoslovani prikrajšali pravice, ki jim grejo vsaj po zakonu enakopravnosti. Ampak, ampak___kdo se je zganil radi razmer v Mariboru, in kdo se je zmenil, ko slovanski katoličani niso bili le prikrajšani, ko Slovani na Primorskem pod Italijani .sploh niso imeli nobenih pravic?? Ali so katoličani dvojih vrst? NAZIJI MU NE BODO UŠLI Krvna plazma in neupogljivi duh ameriških zdravnikov sta ohranila življenje poljskemu častniku, edini osebi ,ki pozna tiste nazijske krvnike, ki so trpinčili ljudi v zloglasnem koncentracijskem taborišču v Bu-ch^nwaldu. O tem slučaju pripoveduje sam kongresnik Wal-ter iz Penhsylvanije, ki se je povrnil v kongres po šest tedenskem potovanju po Evropi. "Ko so naše Čete prihajale že blizu Buchenwalda, so Nemci postavili v vrsto in postrelili skupino ujetnikdVj ki je "vedela preveč"; Nemci niso hoteli, da bi gotovi ljudje prišli v naše roke. Med temi žrtvami je bil tudi od kraja omenjeni poljski polkovnik. Ko so ga naši možje našli, je umiral vsled šestih krogel iz strojnice, ki so ga malone prerezale na dvoje. Vlivali so vanj plazmo in mu rešili življenje. On nam bo lahko pokazal SS-može, ki so ubežali iz taborišča in se napravili v civilno obleko. Ne bodo se mu mogli zatajiti. -o- zelenjava na otoku ascension Otok Ascension nima sploh j nobene zemlje na površini, temveč samo vulkanični pepel in žlindro, vendar je pa ravno na tem otoku središče pridelovanja zelenjave, ki bolj vzdržuje moralo naših fantov na Pacifiku kakor večina drugih stvari. Tukaj so napravili takozvane kemične vrtove ali vrtove brez zemlje. Z lepo svežo zelenjavo zalagajo naše borce po Pacifiku. Doma nam sveža zelenjava ni nič nenavadnega, fantom na Pacifiku pa je naravnost nekaj razkošnega in jih še prav posebno spominja na dom.. NIMA PREVEČ SLABEGA DELA! CpL Raymond J. Wick iz Loraina. O., je ravnatelj nemških vojnih ujetnikov v taborišču v Magdeburgu. Med njegovimi 7,000 ujetniki je tudi 226 žensk iz nemške armade. Tukaj vidimo korporala in nekaj njegovih podložnikov nežnega spola. Dekle v kratkih hlačicah je neka prejšnja nemška filmska igralka. Sami veste, kako se razmere razvijajo v Trstu. Angleži, Amerikanci.. hm? Vidim pozive tu: pišite, pomagajte, pojasnite, poučite, da pridejo vsaj Amerikancem glave na prava mesta. Le le .. škodovati ne more. Ali bo pomagalo? Bil je tiste dni v New Yorku "Informacijski biro", in denarja je bilo na razpolago in papirja je prihajalo, da človek nisi vedel kam s papirjem. Koliko je pomagalo? Spisi so bili večinoma pravilni, vsi ne. Kakor kaže sedanje postopanje v Trstu, je bilo vse bob ob steno. Le pišite, morda pomaga, ampak če morete kaj storiti, da bo za spisi močna roka, bo več pomagalo! Churchill je 1. 1937 povedal nekaj silno ostrega zoper Stalina in Rusijo. Dne 3. prosinca 1.1945 pa je po konferenci v Jalti povedal v parlamentu nekaj vrlo dobrega. To bi bila njegova zadeva, ker vsak je sam odgovoren za kako sodbo. Churchill ne govori tja v dan. Kaže, da se je moralo nekaj pri Stalinu izpremeniti, ko se je izpremenila sodba. Neki navajajo te sodbi. Kar je Churchill povedal 1. 1937 jim ugaja, prav nič ne-pa to, kar je povedal 1. 1945, in kaže, da bi po sodbi teh nergačev moralo ostati pri ostri sodbi iz 1. 1937! Pri Rusiji se ne sme nič izpremeniti. Kako je bilo, ko je prišel izgubljeni sin nazaj ? Oče iz sebe od veselja, brat je godrnjal. BARVAJTE Z P1TTSBURGH L barvami, ki so trpežne proti soncu in vsakemu vremenu HOUSE PAINT_______$3.35 galon FLAT PAINT..........$2.57 galon Ako niso vas zadovoljile druge barve, poskusite naše. Imamo vsako leto več zadovoljnih odjemalcev. MEDENS HARDVVARE 1804 WEST CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Tel. Seefe? 7838 birtL i AkiKUuNški mnm Pfet^k, 16. jtimja 1948 POLNA LUNA "Guillon, zdaj je spet polna luna," je dejal policijski poveljnik Plassard svojemu stražniku, ki se je pravkar odpravljal na službo. "Imejte odprte oči, napnite ušesa, Guillon! Saj ste zdrav, polnovreden človek, ki ima svoje čute v o-blasti! Ali pa ste morda utrujeni, dragi moj? Kar naravnost z besedo na dan! Kako vam je? Povejte mi, Guillon! Govorite ko tovarišu, ne kakor da ste v službi! Kar tako govorite z menoj in pozabite, da sem vaš predstojnik! Torej ? Kako vam je, dragi Guillon?" "Izvrstno, gospod poveljnik! ... Le to moram dodati: izvrstno, če sem v službi." "Ce ste v službi, vam je dobro? Samo tedaj? Kaj pa to pomeni? In izven službe?" Guillon je skomizgnil z rameni. Plassard je nadaljeval: "Saj se vem — če vas takole ogledujem, se mi pa le dozdeva, da niste, kakor zmeraj, da je neka bledica . . . Ali ste zaljubljeni, Gtuillon?" "Kakor je pač vsak v mojih letih, gospod poveljnik! Ne več, ne manj!" • "Torej!" "Da sem bled, je že res, gospod poveljnik, a bledico si razlagam takole: tisti umori iz treh prejšnjih noči ob svitu polne lune so me tako vznemirili, da nimam nikjer obstanka! Dokler ti trije umori ne bodo pojasnjeni, dokler ne bom dognal, kdo jih je izvršil, pač ne bom našel miru! Trije umori zapovrstjo, na enem in istem kraju, kjer doslej še ni nihče nikogar umoril! Pa vselej takrat, kadar sem bil jaz na straži! Pa nikoli niti mrvice o morilcu, čeprav je mesečina svetila ko sonce! Lekarnar, profesor, gledališki ravnatelj! Ne morem spati . spanec mi pretrga pustolovski glas: 'Polna luna mori, Guillon!' — To mi razjeda živce, gospod poveljnik ! To mi jemlje zdravo barvo lic!" "Razumem, Guillon, razumem! ... A zdaj pojdite, Bre-net se mora odpočiti!" Guillon je strumno pozdravil in odšel iz stražnice. Ko je bil že zunaj, je vstal policijski zdravnik, doktor Go-bin, ki je navidezno spal zadaj na zofi. Pristopil je k Plassar-du. "No, ali te je zbudilo, kaj V* ga je vprašal poveljnik. "Nisem spal, sem se le tako delal. V resnici pa mi ni ušla robena Guillonova besedica." "Uboga para, kaj?" "Ko bi bil jaz na tvojem mestu, bi ga odpustil iz službe!" 1 "Tega pa nikakor ne morem storiti! Kako neki ? Šlo bi le tedaj, če bi imel kak dokaz, da ni zmožen službe. Ali imam kak dokaz ? Nobenega! Smolo je imel. Trikrat zaporedoma! Je pa izvrsten ^tražnik." "Ali se nisi nič zavzel radi nekega stavka, ki ga je Guillon izrekel?" "Katerega?" "Polna luna mori!" "Saj to ni nič takega? Radi te grozne uganke je kar zbolel ! Ali pa meniš, da polna luna vpliva nanj?" "Pred nekaj tedni sem pregledoval Guillonove listine. Njegov oče in njegovega očeta mati sta bila mesečna." Plassard je prikimal. "Vem. Saj bi se dalo preiskati ... A čeprav bi dognali tako pomanjkljivost pri Guillonu, ali bi nam bila ona grozna uganka kaj bolj jasna? A baš za to uganko se moramo zdaj v prvi vrsti pobrigati. Ali veš, kaj si mislim? Da se je kak norec priklatil v naše kraje in zdaj ubija ljudi. Saj poznamo take slučaje/-) kjo so se noifci dolgo časa izmikali roki pravice." Tedaj je doktor prav počasi dejal: "Mislim, da se mi bo nocoj posrečilo razvozlati u-ganko!" Plassard ga je začudeno pogledal. A Gobin je molčal in le dejal: "Saj dovoliš, da zapustim uradno sobo za uro Ali dve? Na zdravjel" Komaj je doktor Gobin odšel, je vstopil stražnik Brenet, ki ga'je bH pravkar nadomestil Guillon. "Nič novega?" je nekoliko razburjeno vprašal Plassard. "Vse v redu, gospod poveljnik" je odvrnil. Tedaj je Plassard pristopil tik njega in ga vprašal: "Ali niste ničesar opazili na Guillonu?" Plassard je to vprar šal, ker se mu je zdelo straž-nikovo lice spremenjeno. Brenet je namršil obrvi in — molčal. "Ste?" je silil vanj Plassard. Brenet še vedno ni nič odgovoril. Poveljnik je udaril z nogo ob tla: "Človek, kaj je?" "Ne vem!" je zavpil stražnik in prav tako udaril z nogo ob tla. "Brenet! Kako se vedete? Prosim!" je zavpil Plassasd. Brenet je trčil s petami skupaj. Plassard se je kmalu pomiril. Vedel je, da se je moralo Brenetu pripetiti kaj izrednega, ker je bil sicer jako pokoren in odličen stražnik. "Govorite! Kaj boste povedali?" Tedaj se je Brenet žalostno nasmehnil. "Će bom govoril, bi prišel v ječo — in — če ne i bom povedal, tudi ..." "Na povelje, — govorite! — Kaj je z Guillonom?" "Bojim se ... " Brenet je šiloma spregovoril te besede: '.'da bo danes spet koga umoril !" Plassard je pobledel. Vsako besedo je poudaril, rekoč: "da bo danes . . . spet! Guillon — da — bi — ?" Brenet je prikimal. Nato je glasno dejal: "Vendar — dokazov nimam. A vse v meni mi pravi . . ." ' Plassard je za hip pomislil. Nato je zaukazal: "Takoj pojdite nadomestit Guillona! Recite mu, da moram nujno govoriti z njim!" Tedaj je pritekel Guillon ko vihra. Loveč sapo, je zajecljal: "Gospod poveljnik — za vojaškim spomenikom leži gospod doktor Gobin — umorjen — ustreljen, je!' Plassard je planil na Guillo-na. Zgrabil je stražnika, ki je bil za glavo večji, za ramena, ga stresel in zakričal: "Doktor je umorjen? In morilec? Ali spet niste nikogar in ničesar videli?" "Ničesar in nikogar!" "Guillon! Za božjo voljo! Četrti umor! Četrti mrlič!" Pla3sarda je nekaj prekinilo. Skozi odprta vrata je bilo slišati glas, ki so radi njega vsi trije okameneli. "Četrti umor smo preprečili, poveljnik; četrti mrlič je živ . . ." Nekam bled je vstopil doktor Gobin. "Brenet, uklenite Guillona!" Brez besede je Brenet izvršil povelje. Guillon se ni upiral. "Ali se mi sanja?" je slednjič dejal Plassard. "Ne, dragi moj, vse je zares!" je odvrnil doktor. "Saj sem ti bil prej povedal, da bom nocoj razvolal uganko . . ♦ Da veš, že po drugem umoru sem vedel, da je on morilec. Vendar nisem mislil, da je zločinec, marveč, da mori, ker je bolan. Danes .pa vem še več. Polno luno je uporabljal le za to, da bi bili njegovi umori nekaj skrivnostnega. Zakaj, ko sem prej le 'mrtev' ležal na tleh, je kaj urno pograbil mojo denarnico! — Brenet, poiščite ga!" Brenet je našel zdravnikovo denarnico v Guillonovi bluzi. SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA v Chloft m. Duh. svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan S laje, 1709 E. Slst St. Lorain, Ohio Glavni Odbor »upirat Coaimltt— Predsednica—Preaident Mrs. Marie Prisland, 1034 DiUingham Avenue, Sheboygan, Wis. L p od p reda.—First Vice-Preaident Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio II. podpredi.—Second Vice-Pres. Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St.. Pittiburgh, Pa. m. podpreds.—Third Vice-Pres. Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St, E3y, Minn. IV. podpreds.—Fourth Vice-Pres. Mrs. France« Raspet, 305 Spring St, Pueblo, Colo. V. podpreds.—Fifth Vice-Pres. Mrs. Mary Markezich, 2809 E. 95th St, So. Chicago. I1L Tajnic®—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St, Joliet, HL Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster 714 Raub St, Joliet, HL Nadzornice—Audi to rs vMrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St, Cleveland, O. Inkorporirana 14. d#e. 1927 v državi TlHnot«, Mrg. Mary Lenich, 609 Jones St, Eveleth, Minn. Mr*. Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd., Chicago, I1L Svetovalni in porotni odsek— Advisory Board . Mrs. Frances Susel, predsednica 15900 Holmes Ave., Cleveland, O. Mrs. Ivanka Zakrajsek, ~ 6059 — 68th Rd., Ridgewood, N. Y. Mrs. Marica Kopach, 1217 S. 61st St., West Allis, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth, Minn. Prosvetni odsek—Eaucational Com. Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje", 1135 K 71st St.. Cleveland, Ohio Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St, Warren, Ohio Misa Gladys Buck, * 10030-Ave. I*. So. Chicago, HL Od&br za Mladino in razvedrilo— Youth & Recreation Board Albina Novak, 6701 Schaefer Ave., Cleveland, O. Frances Bogovich, 6701 Schaefre Ave., Cleveland, O. T.illian Kozek, 2244 So. Wolcott Ave., Chicago, DL ZVEZIN DAN V LEMONTU DNE 22. JULIJA Tem potom se naznanja vsem članicam, njih družinam, prijateljem in znancem, da se bo letos vršil Zvezin dan dne 22. julija ali na četrto nedeljo v mesecu v Lemontu. Cerkveni obredi na Zvezin Dan bodo isto tako lepi kot vsa pretekla leta. Procesija se pfrič-ne pomikati ob pol enajstih izpred semenišča do grote Matere Božje, kjer bo darovana sve-tL maša ob 11. uri. Po sveti maši bo pridiga in blagoslov. Takoj po ^veti maši bo vež-banje vseh navzočih krožkov, nato sledi prigrizek za vse romarje. Ob 2. uri se prične mičen program, pri katerem bodo sodelovale mladinske in odrasle članice podr. št. 2, 16 in 20, nakar sledi prosta zabava. Romanje k Mariji na Ameriške Brezje vzbudi vsako leto med našimi članicami in prijatelji mnogo zanimanja. Vsi cerkveni obredi so tako veličastni, da nam v spomin pokličejo vsa tista srečna leta, ki smo jih preživeli v stari domovini ob takem romanju na Brezjah. Tudi tukaj, kdor je le enkrat pohitel na Zvezin Dan na romanje, se je vrnil še naslednja leta. Tu se srečajo znanci leto za letom, kateri se morda niso videli izza mladih let. Tu se tudi vidijo prijatelji, kateri se celo leto ne vidijo, ako ravno žive v enem in istem mestu. To je en kraj ve- selega snidenja v molitvi in petju. Tudi danes že vabim vse čitatelje, vse znance in prijatelje, da se odločite, da nas tudi letos obiščete dne 22. julija na Zvezin Dan. KAMPANJA Kampanja Slovenske Ženske Zveze se naglo približuje koncu. Samo še dva tedna je časa za delo. Torej ako je katera izmed čitateljic, ki še ni članica in bi želela vpisati se v naše vrste, naj to stori nemudoma. Lahko obišče tajnico v svojem lokalu ali pa piše na naslov gl. blagajničarke -Mrs. Josephine Muster na 714 Raub Street, Joliet, IU., ki je letos kampanjska načelnica, ali pa na spodaj podpisano, za podatke in prošnjo za pristop. Tudi je mogoče kaka skupina Slovenk v gotovih delih naših ameriških Zedinje-nih držav, ki želijo imeti podružnico. Za te naj se kar katera Slovenka zavzame in jih vpiše. Sprejemamo Članice od rojstva do 50 let, in se lahko zavarujejo za pogrebno zavarovalnino dveh vrst in postanejo članice skupne Slovenske Ženske organizacije. Za vse nadaljne informacije se obrnite na spodaj podpisano. Vse pozdravlja Josephine Erjavec, gl. tajnica SŽZ. "Na kakšno daljavo te je pa ustrelil?" je vprašal Plassard. "V najbližji bližini. Saj sva šla skupaj in sva govorila. Samokres je skoraj pritisnil name — med pleča — kakor so bili tudi drugi umori tako izvršeni . . ." "A kako, da nisi nič ranjen?" Ker imam telovnik, ki g& ne prodre krogla, . . ." "Imeniten človek si!" se je smehljal Plassard. Nato je pristopil k telefonu in prijavil o-vadbo. __n_ MEH ZA SMEH MUHE Mala Marica svoji mami: — "Mama, pokaži mi, kje se odpira tvoja glava?" Mati: "Za božjo voljo,.otrok moj, kaj ti ne pride na misel? Saj glave vendar ni mogoče odpreti." Marica: "Kako ti bo pa potlej očka izbil tvoje muhe iz glave, kakor, je obljubil?" ZAKONSKI DVOGOVOR * Gospa Micika pravi svojemu možu: "Pomisli, kako bi žen- ske trpele, če ne bi bilo živali. Za primer vzemi samo mene. Čevlje imam iz krokodilje ko-kože, torbico iz kačje, ovratnik od bizona, ogrinjalo iz srebrnih lisic, muf iz kunčjega krzna. Svilo za obleke pa delajo svi-loprejke." Mož vzdihne: "Da, da, le pomisli, koliko živali je treba, da se obleče ena sama gos!" MODERNA IIČI "Oče, denar potrebujem." "Zakaj, če smem vprašati?" "Za pohištvo." "Cemu pa pohištvo?" "Ker se bora poročila." "In jaz niti vedel nisem, da si zaročena?" "Ti, očka, si res nepoboljšljiv. Nikoli ne bereš časopisov." TO SE GA NE TIČE Katehet govori v šoli o stva-rjenju sveta. Eden izmed* u-čencev hoče nekaj vprašati. "No, kaj bi rad vedel, Jereb?" "Moj oče pravi da spi o na-s|^li opice." " "Poreklo vašega doma se pa mene prav nič ne tiče, dragi moj!" - SLAB V ZEMLJEPISJU I JUčateljica: "Ančka/ ali je I tvoj brat že odpotoval v Ameriko?" Učenka: "Da in včeraj smo že dobili od njepa razglednico iz Indije." Učiteljica: "Da, da, zmerom je bil silno slab v zemlje-pisju." VZROK NEZAVESTI "Milostljiva! Milostljiva! Gospod leži v predsobi nezavesten. Zraven njega je velika škatla, v roki pa drži pismo," v eni sapi pove služkinja svoji gospodinji. "Krasno," vzklikne gospodinja. "Poslali so mi moj novi klobuk." POČUTIM SE IZVRSTNO! Zahvala Hoboko Ako m Tai drži zapeka in vat dela mizerne, nervozne in is reda in č« trpite v »led glavobola, smrdljivega diha, želodčne nerednoali, ceprebav-nou, izguba spanca, pomanjkanja a peli U ter «e čutite v želodca zabasa ni ▼sled plina in zaostalosti—tedaj vzemite Dr. Pelenovo dolgo preizkušeni Hoboko. To je več kot navadna * odvajalna — j« zdravilna tonika — jo zmes 18 naravnih koreninic, zelišč in cvetja. Hoboko pripravi zamazana čreva k delo, pomaga prijazno in gladko odvajanje zabmsamh ostankov t odžene plin zapeke in povrne želodcu prijazna gorkoto. Uživajte ga natanko kot je pred pisano na omota. Ako želite ponovno uživati veselje, odpravo zapi* tnišLe neredno* sti in ponovna td«ba«vno transfuzijo. Glavno žile odvodnico neke odrasle osebe je s svileno nitjo prišil na žilo v stegnu nekega otroka. Katoliški Slovenci smo taki moćni, kolikor in kak«- je moć DO naše katoliško časopisi«. InvestJgate the New, Superior U.S.L0AN PLAN Here is something absolutety new ia Hoaie Ffnancfng Plans. Sttad tor fr+B drča)«,"!« Facts" HOME FEDERAL SAVINGS ,335. ASS0CIATI0N lBth Ji Ashtard Atenue Chicjfio Est- 1886 Phor. MONro SIOO RESOvRCCS * 1 5 . O O O O C r. o O SLOVENSKIM DEKLETOM IN 2ENAM naznanjam, da izvršujem kravž-1 janje las na več raznih • načinov. "Permanent" način kravžljanja napravim na mojem ali pa na vašem domu po dogovoru in želji, nrf sledeče načine in za sledeče cene: "HELENE CURTIS" način za -----* ............$10.00 "COLD WAVE" način za........$10.00 in za $15.00 "MACHINELE5S" način za.................,..$5.00 in več ALBINA M. JUDN1CH 1848 West 23rd Street, Chicago, III. Ža dogovor in čas me lahko pokličite med 9. uro dop. in 6. uro zvečer na telefon WEBSTEH 4342. Po 8. uri zvečer pa kličite na moj dom C AH AL. £571. Se priporočam! POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicasrL — Ti tV o i returned ? t>o*'t BE A P0SSESSIYE W?FE! REMEMBEK, youx husband haa been asaociating witfa men almost ezelusivel; while in the aervice. He wUl stili want to viait bis pa Is and spend some of bis time outside the bome. If you are aozioiia about tbia or _ regard it as a lack of devotion, be ia aure to dialike it and is apt to go out more. You wiil bave to guard against being too poases-aive and accept with good grace bis desires to viait witb bis pals. ILLINOIS IOCISTV POK MIHTAL HV6IINI 549 South Dearborn Street. Chicago Tflep bon t: Wobosb 5560 MEN-W0MEN WE ARE HIRING TODAY PUNCH PRESS OPERATORS EXPERIENCED NIGHTSHIFT OVERTIME AVA1LABLE Time and One-Half over 40 hours SUPERIOR ELECTRiCAL INDUSTRIES 1259 SOUTH CAMPBELL AVE. MEN—WOMEN—EX-SERVICEMEN Your job is not done until we reach Tokyo NO CUT-BACKS AT CR01N CAN C0. MEN — We Have Urgent Need for BODY MAKER MECHANICS FLANGER SČAMER and TESTER MECHANICS GEN*L LABORERS — WOMEN * "Just The Best Working Conditions" 3501 W. 31st Stran g AMERIKANSKI SLOVENEC Pete k j 15. junija 1945 Dušica - Rožamarija — ftgne* Giinther Rahlo jo gladi po glavi in hrbtu, toda danes je vse zaman. Ne more je uspavati. Strah pred nevihto je premočen ... Morebiti jo vznemirja tudi tajna, ki tiči za ono rožnato steno? . . . Stoka in vzdihuje, ko se obrača po postelji. — Iz gorske višine se vidi daljno obzorje. Podoba je, kot bi nebo ob vseh temnih obronkih obzorja izstreljalo cele snope svetlobe. Smrtna tišina je zavladala. Nemirni, bleščeči bliski pretresajo nočno temo. Zdajci se prikaže v daljavi žitno polje v rumeni svetlobi in brž zopet izgine. Nato se vidi kakšna vas, kak cerkven stolp in znova vse temno! Obgozdeno gorovje se prikazuje v modrih plamenih. Zastorov ne morejo zastreti, ker sicer ne morejo dihati. In če jih je Rožamarija za trenutek zaprla, da se skrije pred pošastno nočno razsvetljavo, že zavpije kneginja: Mene duši! — In mora jih znova razstreti. "Ali smem iti spat, mama? ... Pošljem ti gospodično Bergmann." "Moj Bog, moreš li spati v tej strašni noči? Druge deklice plešejo vso noč in so ob dveh zjutraj še prav sveže. Ti pa že zdaj povesaš glavo! Res strašno si neumna in dolgočasna in imaš celo sproščene kite, toda gospodična Bergmann je še bolj dolgočasna. Nagla, nepremišljena beseda zadostuje, da se zjoka. Kaj pomaga, če bi jo tudi odpustili! Kaka spretna, uporabljiva oseba, ki ima tudi nekaj okusa, bi v tem gozdnem zakotju vendar ne hotela ostati. Kdo sploh ostane tu? Koga vobČe imamo tu? — Z edinim pametnim človekom v okolici, ki nas je rešil dolgočasja, ko je začel govoriti, smo se r&dl tfefee morali spre-ti... To se pravi, da ne pride več, ker ima svoje vzroke." "Mama, govori o čem drugem, magari o meni!" "Moj Bog, saj vem, ti si mu še vedno naklonjena. Smejal se je tvojim otroškim zamislim ... Ta zadnji prizor! . . . Kako si mu bila nadležna___Moram se smejati, če se tega le spomnim. Sreča, da se še najde kaj smešnega v hiši, kjer se skrivajo za omarami okostja in krste... Kako se te je otresel kot kakega mrčesa! In njegov obraz! Okamenel je bil od groze radi prismojene goske!" Rožamarija je kot kip iz zlata in marmorja. Ne more se braniti! Domneva, da stoji ob sramotnem stebru, da ji trgajo obleko raz telo, da zro krute dči v njene skrite rane . . . Njene oči niso več sive. Črne so kot žamet in okoli njenega obraza vzvalove njeni plavi lasje, kot bi jih razgibala sapica. In vendar vlada popolna tišina ! Kneginja jo pogleda in njen posmeh, ki bi naj izrazil vs&rfe hipoma zamrl I "Ti si zelo čudna, Rožamarija." "Ne vem tega, mama. Morda zato, ker neznosno trpim. Čutim hud pritisk na srce." "Tega občutim tudi jaz in vendar ne delam obraza kot kakšno strašilo. Rožamarija, tebi pristoja ona stara omara in jftdnik, ki se skriva za njo. Moj Bog! O tebi imam dojem, kot bi bila že v grobu ležala. Oh, kako mrzim ta Brauneck! Zdaj je moja usoda dokaj tužna! Ležati moram in čakati vaše milosti. Da bi vas nikdar ne bila videla! Umrla bom na,tem in vi se boste radovali. — Ne, tega ne! Živeti hočem, slišite, živeti! Otresti se tega strašnega bremena in znova postati človek! Prezgodaj ste se veselili, ako mislite, da sem vaša sužnja!" "Mama, prosim te, pomiri se vendar! Jaz moram oditi. Veruj mi, da ne morem dopustiti, da tuj človek sliši tvoje govorjenje!" Blesteč, ognjen blisk! — Strahovit tresk, kot bi se stresla zemlja! — Dvigne se hipoma strašen vihar ter znova zdrvi čez pokrajino. Temni zastori ob oknu zlete proti stropu. Z orjaško sile se zaganja ve- ter v grajske stolpe, kot bi jih hotel zrušiti v globino. Toliko let so mu že kljubovali ! Okoli galerij šume, hrame, besne in stokajo razbrzdani vetrovi. Po dimnikih tulijo in ječe, ako ne najdejo brž izhoda. Blisk sledi za bliskom in grozotno odsevajo Črni oblaki v tej strašni razsvetljavi! — Strahovit žvenket stotero oken! — Neznosen hrušč in trušč! Vtej veličastni borbi sproščenih elementov se je kneginja s presunljivim krikom skrila v blazine: "Rožamarija, okna! . . ." Ta steče k zidu, pritisne gumb električnega zvonca. Toda ta ne deluje, pojavijo se le modri plamenčki! — Rožamarija ne more zapreti oken. Zunaj stoji orjaški mož, ld se krohoče in piha na vso moč svojo mokrotno sapo v sobo. — Kaj premorejo slabotne roke Rožamarije proti temu orjaku? — Ta zapiha v njene dolge, sproščene lase, da se razprše na vse strani ter jih podi znova okoli njene glave, da je popolnoma zavita vanje in zopet jih razprši! — V divji grozi zavpije kneginja: "Kaj delaš tako dolge, Rožamarija? Zapri vendar že! Pokliči ljudi, tebe ne maram več videti! Ti si strasnejša od vseh! Strašilo si s svojimi živimi lasmi. Oh, kako te mrzim, kako vas sovražim, kako mi je zoprn ta grad, iti bo še moja smrt! Pojdi že, pojdi! ... Jaz se ne bojim ničesar, ako le tebe ne vidim več. Ti si vsega kriva! Ti tičiš za vsem temi Ti si zli duh tega prokletega gradu, ki me trpinči in opreza za mojim življenjem!" Rožamarija se opoteka proti pragu. Ne, ne gospodično Bergmann, svojega očeta hoče poklicati ... V ušesih ji šumi in brni .. . Borba z razdivjanim viharjem pri oknu ji je malo da ne vzela sapo in ji je zvišala pritisk na srce. Odhajajoča je izgubila smer v temni predsobi, ki jo le tu pa tam razsveti ognjen blisk. — Dotaknila se je vrat z naslikanimi vrtnicami, če so njeni drhteči prsti odrinili zapah, tega ne ve! — Po dolgem tipanju ob steni je končno vendarle našla izhod. Toda komaj je sto? pila na hodnik, že zagrmi grozovit tresk, ki pretrese celo temelje tega velikanskega, kamnitega gradu. V tem strašnem grmenju, hrušču in trušču, se je izgubil strahovit krik, ki je odmeval za njo. V poletni sobi še gori luč, morebiti je njen oče še tam. Iz svoje spalnice mora priti v to sobo. Z zadnjo pojemajočo silo odpre Rožamarija duri. Ker pa ne najde v sobi nikogar, niti osebnega slugo svojega očeta, pritisne na alarmni zvonec in že leži poleg z usnjem prevlečenega divana one-sveščena na tleh. 2e nekaj ur se je borila z nadčloveško voljo proti napadu. — Toda zdaj je s svojimi močmi pri kraju.-- Zbudi se šele ob jutranjem svitu. Z veliko muko se dvigne iz svojega trdega ležišča. Vsi udje jo bole! — Omahuje in se opoteka proti sobi svoje mačehe. Toda v predsobi sedi bolničarka, ki brž vstane ter jo rahlo porine nazaj. "Pojdite onstran, princesa, bom vas obvestila___'' Zdaj se poda Rožamarija v svojo sobo. Na pol oblečena sede na svojo posteljo, kar zasliši zunaj glasove: "Da, bil je deček ... Zdaj pa ni več na^ de . Kneginja bo najbrž okrevala ... Je čvrste narave... V nekem ozira zares.. Rožamarija zdrsne z globokim vzdihlja-jem po svoji postelji ter se iztegne. "O, oče, nikar ne žaluj! — Mar bi te mogel osrečiti otrok, ki ti ga je rodilo sovraštvo?" — Sonce je stalo že visoko na zajokanem nebeškem oboku, ko vstopi s svojim lahnim, prožnim korakom Rožamarija v poletno sobo k svojemu očetu. Ta jo je čul, ko je prihajala, toda ni se obrnil. Ona pa pristopi k njemu, položi roko na njegovo ramo te reče: "Ne žaluj več, oče I" = (Dalje prihodnjič) NA OKINAWI JE PADLO V 74 DNEH 71,203 JAPONCEV; DRUGE RAZNlE VESTI (Nadaljevanje s 1. str.) zalivom so se zdaj že približali luki Wenchow in so od nje oddaljeni le de 14 milj, pravi vest. Manila, Filipini. — Invazija otoka Borneo polagoma uspeva. Čete avstralske 9. divizije so vrgle Japonce nazaj za 200 jar-dov pri mestu Brunei in so v bližini letalskega postajališča, Ki se nahaja dobre dve milje severno od mesta. Na otoku La-buan, kakih 25 milj severno, so Zavezniki zavzeli mesto Victo-ria town jn so zasedli letalsko bazo Timbalai. Slednji otok je veiike važnosti za zavezniško letalstvo. Druge operacije so šele v začetnem razvoju. Ameriški in angleški letalci so izvajali zadnja dva dni težke zračne napade na japonske baze na malajskem polotoku, na Javi, Celebes in drugih krajih. Prizadetih je več japonskih transportov. Iz Tokio je javljala v četrtek jutro radio postaja, da je pričakovati vsak čas vpada na japonsko odmače otočje ter poziva prebivalstvo, da naj se junaško obnaša proti sovražniku. -o- PRODAJA VOJNIH BONDOV GRE USPEŠNO NAPREJ Washington, D. C. — Prodajanje vojnih bondov je že doseglo svoto $5,280,000,000.00 to je posameznikom. Kvota za prodajo posameznikom je določena na $7,000,000,000.00. Manjka le še dobra četrtina do predpisane kvote. o- —»j, -- Pomagajte Ameriki do zmage! Kupajte zvezne vojne bondel BUNIONS Quick RELIEF! BOLEČINA PREĆ AU NE STANE HlC . . "FAIRYFOOT !hi-tro pomaga pregnati zbadajoče, srbeče "bunion" bolečine— obnost. • Um FAIRYFOOT Kako veseli boste ko postane vaš grdi bunion manjAi in lahko nosite •prave udobne čevlje. Tisoči, ki rabijo to, narp pišejo o pravem prijaznem uspehu. Mogoče vi trpite smrtno hude bolečine, ko poskušate s silo' bunion v normalne čevlje? Ni- vam treba nadaljevati to nepotrebno trpljenje. Začnite rabiti "Fairyfoot"—pošljite nam $1.00 za popolen zavoj. Poskusite to na našo odgovornost! JAMSTVO Porabite celi zavoj "FAIRYFOQT" zdravila in ako ne boste zadovoljni z uspehom, vam mi vrnemo vsak cent. Naročite si popolno **FAIltY-FOOT" zdravilo sedaj in vžili boste hitro pomoč. Izpolnite kupon in : ga pošljite na: Fairyfoot, 1223 S. Wa-'bash Ave., Dept. A. S., Chicago 6, Illinois. NE POŠILJAJTE DENABJA j FAIRYFOOT, 1223 S. Wabash Ava. I: Dept. A. S„ Chicago 5. I1L ]; Hitro mi pošljite FAJRYFOOT-;; Bunion zdravilo. Pošljite v navad- ;' ; nem zaprtem zavoju. , Pošljite C.O.D. Bom plačal $f ; | in poštnino, ko prejmem zavoj | ; na moj dom. :□ Priložen je $1. Vi plačate pošt- i j nino. Ako ne bom popolnoma ! ; zadovoljen^ mi vi vrnete denar.i ! i | Ima ______.L..._____________________\J,\ i; Naslov_________________________ ;! Maslo 1--------;-----Dišava..____L 1 •■ffrffffrfff jjJ Vi radi berete veeti iz gib naselbin t drugi radi bero norice is vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Anr. Slovencu**.' . . i Društvo sv. Jožefa iT. *. K. J- CLBVZLAND, (CoOfenraod) OVO Drastre s boru j« ruk tretji iilrtilt V ■ Nin g SlovaatkMI šomu aaHoIme* Ave. ob 7 Jfl. Ako it aiste fiaa tcgi najrat-jega droStra t Ameriki, se ni oposarja, da m takoj vpišite fafcfcr niste še prestari. V drpštro se sprejemajo moški in šceakt v starosti od 16. da A let* V mUdmski oddelek p« takoj po rojftvs j* do I*. I**. Poleg »redno velikih podpor za aahmjfa iilaiili Mf društvo tudi razne rrste šporUa ndSSoT/ 7~ , . . •• Predsednik John Peadirc, 14904 Pe^frer' AtentfV. V„ > Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St, Oblo. Zdravniki: Dr. Sknr. dr. Pam, dr. fcaatotKdtc OpaŠkaa DR. FRANK T. GRttj. ZDRAVNIK in KIRURG ' Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd„ Chieajfo Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do S zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. * Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4985 IZŠEL JE VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI Besednjak U 0S Je spisal In Mat DR.F. J.KERN To Ja najpopolnejši anglaiko-slovensU besednjak s angleško izgovarjava. Po tam basadnjaku se [Hipi Zdaj J« besednjak na raapolago. STANE S POŠTNINO $5.00 kav Je poslali s naročilom. Tleli, ki «e šelljo na) takoj pišejo peni na naslov* KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, HBnok J. M. Trunk Vidim vest, da 80 Angleži u-jeli pri Gorici 20 tisoč Mihajlo-vičevih četaSev in jih odvedli. Mihajloviča ni bilo poleg. Puz-zling. Ali so bili to Brbski četa-Si? Kako so prišli v Gorico? Se trfarsikaj bo treba pojasniti. * V»aj deloma so partizani zasedli Trst, tudi nekaj na zapadnem bregu Soče. Meni se govorjenje o meji ob Soči nič ne do-pade, ker tam za Sočo je še dosti Slovencev. Bomo videli, kako bodo zahavžvali Angleži. Od zapadnega brega Soče so se partizani umaknili, pravi vest, iz Trsta se nočejo, in prišlo je do neke poravnave. Kritično in bo še kritično, ker Angleži so čudni svetniki. ★ . Tudi v Velikovcu so partizani, vidim. Baje so dali Velikov-čanom 30 minut, da spokajo. Poznam te Velikovčane. Med tednom "hochdeutsch", razen v sredah, ko je tržen dan in vse slovensko mamVa. Kako se vreme izpreminja! Radoveden sem le, kako je kaj v Borovljah, kjer je tudi vse polno takih — dvoživk ali narodnih amfibij. ★ Vaa leta so se amerikanski poročevalci jezili na Ruse, da jim ne pustijo gledati na rusko uro. Vsaj tam pri Berlinu se je zdaj plot podrl. Velika razlika med Amerikanci in Rusi. Kakor valovi morja prihaja ruska vojska: da gre le naprej, kako gre — ničevo. Kakor bi bile le tolpe, pa niso. Na umazanih in bradatih obrazih gori ogenj, neprestano doni otožna in ognjevita pesem, naprej, naprej... Amerikanci se čudijo, neumlji-vo jim je. Well, ta gonilna sila je navdušenje, in vsako navdušenje gre za nečem skrivnostnem, žene po nečem, česar človek niti ne pozna, le sluti, le občuti. 2e Koseski je popraše-val: "Vitezi cenjeni, kam ste namenjeni, kaj vam zažiga v obrazih pogum?" Brez navdušenja bi morje ruskih vojsk oka-menelo. - Navdušenje. Ali more kdo živeti od navdušenja? Da in ne. Ko se razvija zdaj tudi med j Slovenci, navdušenja ne manjka. . . Prav, prav. — Premalo navdušenja je bilo, zato hlapčeva-nje. Obrača se. Kako se bo obrnilo? Neki vidijo pravcati raj. Gledajo v zvezde, loputnili bodo v trdo realnost. Pri vsem navdušenju in pri vseh more-jbitnih, uspehih bo življenje ostalo "po starem", raja nikoli ne bo. M. Medvedek komentira, ko zre med zvezde. Kako komentira? Well, naslanjanje na Rusijo za narodno ohranitev slovenskega pritlikavca, utegne biti na mestu, pametno, rešilno, ampak skakanje v pravoslavje, na kar poživlja g. Medvešek, bi bilo, kakor bi se kdo iz jasnih in zračnih in sončnih prostorov v palači preselil v temno in za-duhlo in nadušljivo klet. Ali res dobro hočete slovenskemu narodu, ko mu svetujete, da naj iz toplega sonca katoliške vere stopi v mrak osušene-ga pravoslavja? Pri pretiranem navdušenju bo Še marsikdo spodrsnil. ★ "J ust i tla — pravičnost . . dan na dan udarja to na uho, da že skeli. Pravijo, da ima tisti vrlo slab značaj, kateri najbolj poudarja značaj. Le poglejte, kakšna revica -je pravičnost, kadar prihaja iz krogov, kateri najbolj poudarjajo pravičnost. Yes, yes . . . brez pravičnosti ne gre in ne bo šlo, ampak od samega besedičenja pravičnosti ne bo. Pravica se mora dati, govoriti o pravici brez- pravičnosti je hinavščina. Pri pravičnosti smo bili do-zdaj posebno Slovani že povsod prikrajšani. Kako naj bo od-sihmal? Slovan naj da vsem pravico, katera jim gre, ako naj bo Slovan pravičen, ampak kjer gre za pravico ali pravičnost, katera pripada Slovanom, tam naj'jo vzame sam, pa jo bo imel. Ako pa posluša le tiste brumne lajne o pravičnosti in čaka, da bo dobil pravico, bo čakal lahko do sodnega dne. ONElAlDAVl VITAMIN WsLtABUT» j •X1 HTNK of it! Toar mtn-Imuni daifar ittiiirasMtl of A «nd D ViluiLns or of B Complti Vitamin«, in one pleaaut t*bM- Bcnanbcr UM name O NE-A-DAT (brsnd) Vitamin Tsblets. [-".< NERVI NE DO TENSE nerve« m&ka . Ton Wakcf*l. Craakjr. I B«Uait Dr. IIUcs Ncrrina I belju to kHta Nema I Ton.ion. Gct it *t yoar drag I store. Rad dinetiona ud I o*e onij as direeted. Alka-Seltzer Vir HEN HeuUefce. Mu-" ealar Pilu or SimpU Neurmlric, Dfctre*« after 6u M BUauk, er "Moral«* After" interfere with jnoor work or spoti yonr tan. trr A>»-Selt««r. headache is tUCH a I B1G UTTLE THIHO A LL^SET for a firood full day*s jHL work when * naggin^ head-, ache sneaks np on you. Yob snffer and so does your work. ' ' Eeady for an evening of relax-ation and enjoyment — a pesky headache interferes trith y^nr fun,' res t, enjoyment or relaxanon. DR. MILFS Anti-Pain PiHs usually relieve not only Head-meh«, bot Simple Neuralgia. Hus-cnlar Pains and » Functional Monthlr Pains. Do you use Dr. MOes Anti-Pain Pilla? If not why not? Yon cah STOt Dr. Miles AntiTPain Pflls st your drug store in the regnlar package for only a penny apiece and in the economy paclcage even cheaper. Why not set a package today ? Your dmggist has them. Read direetions and use only as direeted. Your money back if you are satisfied. t POSOJILA NA PRVE VKNJIŽBE na hiše, ki jih prenavljate, ali na refinanciranja. — Zmerne obresti K O R U N A Sarings and Loan Assodation 2832 W. Cermak Rd. Chicago. I1L _Rockweil 0538 DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1S01 So. Ashland Ave. Telafon Canal 0523 Uradna ara: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. DR. H. M. LANGASTER Dentist 2159 West Cermak Road ♦ (ogel Leavitt St.) CHICAGO. TIA. Telefon Canal 3817 Investirajte svoj denar v vojne bondel Pomagajte svoji deželi do zmage I