s CORREO ARGENTINO TAKI F A REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. Leto I. BUENOS AIRES, 30. JUNIJA 1934 štev. 39 NAROČNINA: ¿a Juz. Mrricr>Ku m za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. ■ Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH VELIČASTEN SPREJEM Ml-NIS. BARTHOUA V BEOGRADU Ves Beograd v zastavah - Francoski zunanji minister častni meščan -Njegov govor beograjcem - Svečan sprejem na občini in v parlamentu ogradil Prihod v Beograd Francoski zunanji minister Barthou se je pripeljal preteklo nedeljo iz Bukarešte v Beograd na parniku 'Kralj Aleksander'. Beograjčani so priredili izreden sprejem odličnemu zastopniku prijateljskega francoskega naroda. Mesto je bilo vse v zastavah in v pristanišču ob Donavi se je zbrala ogromna množica občinstva, ki je priredila gostu prisrčen sprejem. Ko je parnik pristal, so trd-njavski topovi oddali pozdravno salvo, godbe so zasvirale himni obeh držav in ljudje so vzklikali došlecu. Mjnistra Barthoua je sprejel beogradski župan, ki mu je izrekel dobrodošlico v imenu mesta ter mu je po starem slovanskem običaju ponudil kruha in soli. Gost se je zahvalil in izjavil, da razume globoki pomen tega darila ter da je res vesel, "ker mu je dano stopiti v neposredne stike z jugoslovanskim narodom. Med spalirjem, ki ga je tvorila množica, in spremljan od sokolskih čet in raznih godb, je krenil Barthou proti mestni hiši, kjer se je takoj po njegovem prihodu začela slovesna seja. Tekom seje je župan sporočil francoskemu zunanjemu minis-1 minister Barthou ni trn da tra ie mestni svrt i7lVn1i1grad samo zate> da vrne '»03 8a Je m.e.stm svet 01| Jevtiču, marveč, da je francoski miza častnega meščana ter sklenil nister prigel kot oZnanjevalec nove dobe, v kateri prihaja realistična politika do veljave, k! ji gre. Zagrebške "Novosti" posebno po-vdarjajo Barthouove izjave o nedotakljivosti meja ter njegova prizadevanja za zagotovitev miru na rodtagi krajevnih dogovorov, temelječih na medsebojnih garancijah. Potovanje francoskega ministra je močno okrepilo že itak trdne zveze med državami Male antante in Francijo, pa je zato razumljivo, da ni italijanski tisk preveč navdušen, marveč očita Franciji, da ustvarja hou svečano sprejet v parla- skupine držav in da je to velika ne- mentu. Sejna dvarana je bila o- varnost za. mir. "Avveniré d Italia Jr . . .J. . na pr. razlaga, da je v Nemčiji na- krasena s francoskimi in Jugo-¡staia reakcija proti tem francos- 'Corrie- na pr. razlaga, da je v , stala reakcija proti tem slovanskimi zastavami" in je nu-lkim smernicam, milanski dila sploh sijajno sliko. V ložah re della Sera" pa pravi, da treba so bili navzočni skoro vsi člani I N«rac« Parati v njihovih napo-, . , , j. . .. I rih. za preprečenje francoskih na- \ Beogradu akreditiranega di- ¿rtov. plomatskega zbora. Seji so prisostvovali tudi vsi člani vlade, galerije pa so bile polne občinstva. Navzočnih je bilo približno 500 narodnih poslancev in senatorjev. Ob 11. uri predpoldne je stopil v parlament minister Barthou v spremstvu načelnika jugoslovanske vlade g. Uzunovi-ča, zunanjega ministra Jevtiča ter francoskega poslanika v Beogradu Naggiarja. Došlecu so prisotni priredili velike ovacije. Tekom svojega bivanja v Be-je g. Barthou imel več Eusija in Jugoslavija Rusija in Jugoslavija doslej še maca navezan dip.omatičnih stikov, ni pa nobenega dvoma, da se bo to zgodilo v najbližji bodočnosti. Pojavile so se baje nekatere težave v zvezi z vprašanjem ruskih emigrantov, ki jih je mnogo v Jugoslaviji, a te težkoče nikakor niso takšne, da bi se ne dale premostiti. Povsem naravno je tudi, da se je ureditev teh vprašanj morala po sili nekoliko zakasniti, ker j« bil jugoslovanski zunanji minister v zadnjem času zaposlen in zadržan radi konference Male antante in pa radi Barthouove-ga obiska. Ta fašistična jeza je zelo razumljiva spričo popolne, izjalovi tve vseh italijanskih spletk na polju zunanje politike, fino izmed glavnih polj za te spletke je bil Balkan, ki se je pa danes popolnoma odtegnil italijanskemu vplivu. Italijanska upanja na Bolgarijo so splavala po vodi radi modre jugoslovanske politike, ki stremi po čim bolj prijateljskih stikih z braskim bolgarskim narodom, in pa radi poslednjega državnega prevrata v Bolgariji, ki je sofijski zunanji politiki pokazal nove razgovorov z načelnikom vlade, -smeri," bolj odgovarjajoče res-z zunanjim ministrom Jugosla- ničnim koristim države; v Al-vije ter z vojnim ministrom baniji se je močno ohladila Iju-Milovanovičem. Kralj Aleksan-j bežen do prijateljev z naprotne der pa ga je povabil na kosilo. stranj Jadrana; balkanski pakt pa je zavaroval ves poluo- ITALIJANSKO-AVSTRIJ-SKIDOGOVOR GLEDE TRSTA RAZNE VESTI Žita bodo pridelali letos v Italiji komaj 48 milijonov kvintalov, do-čim so ga lani 81 milijonov kvintalov. Tako je napovedal Mussolini, ki je obenem obljubil, da bo vlada poskrbela za zaščito kmetov. Grška vlada je dovolila, da se u-vozi 25.000 ton argentinskega žita in sicer -proti plačilu v gotovini, ne pa proti danes tako razširjeni zamenjavi blaga. Ker je bil obdolžen vojaške in politične špijonaže v korist Rusije, je bil obsojen na 15 let ječe bivši italijanski socialistični poslanec Um-berto Bianchi. Obenem z njim sta bila obsojena oficirja de Monte in Ambroggi; prvi na 16, drugi pa na 15 let. Katoliška Cerkev je prepovedala vse knjige in spise italijanskih senatorjev Benedetta Croceja in Janeza Centileja. Gentile je znan tudi Slovencem, ker je kot naučni mini- V torek zvečer se je odpeljal proti Parizu. + Glasovi listov O pemenu Barthouovega obiska, s katerim se je močno okrepilo pri-jatelstvo med Jugoslavijo in Francijo, piše beograjska "Politika", da prišel v Beo-obisk g. krstiti glavno ulico v Dolnjem Milanovcu z imenom Louisa Barthoua ulica. Ministrov predlog •Na županovo željo je moral odlični gost nagovoriti beograj-ce. Zahvalil se je za izredni sprejem, ki so mu ga priredili ter dejal v nadaljnjem, da je on samo minister in umrljiv človek, Francija pa je večna in večno mora biti tudi prijateljstvo med njo in Jugoslavijo. Kot častni meščan predlaga radi tega, naj se ulica v Doljnjem Milanovcu ne imenuje po njem, marveč naj nosi ime Francije. Njegov predlog je bil odobren z burnim odobravanjem. Po končani seji je g. Barthou krenil na Francosko ulico ter jo prehodil. Županu je izočil večjo vsoto s. prošnjo, naj jo razdeli med ubožne prebivalce Dol njega Milanovca. Sprejem v skupščini Sokolska društva so priredila zvečer veliko ljudsko slavje na Francoski ulici; nastopili so zbori, svirale so godbe in plesalo se je kolo. Člani Barthouovega spremstva in novinarji, ki so ga spremljali na potovanju, so se udeležili tega slavja, prirejenega v počastitev francoskega zunanjega ministra. Naslednjega dne je bil Bart- tok pred posledicami nezaželje-nih tujih vplivov. Toliko slav-Ijeno tesno sodelovanje Italije z Madžarsko in Avstrijo se bo končno izcimilo v morebitno okrepitev trgovinskih stikov, preveliko prijateljstvo napram Nemčiji pa danes ni posebno priporočljivo, ker je Hitler preveč osamljen. Italijanski načrti, da bi se obkolila Jugoslavija s pasom neprijateljsko razpoloženih držav pod rimsko kontrolo, italijanske diplomatične ofenzive proti Mali antanti in proti balkanskemu sporazumu — vse to se je popolnoma izjalovilo, do-čim beleži francoska zunanja politika pod Barthouovim vodstvom vprav izredne uspehe Prešnji teden so se vršila Trstu trgovinska pogajanja med j ster uvedel zakon, s katerim so se zastopnikom rimske vlade As-j zatrle slovenske in hrvatske šole v quinijem in avstrijskim trgovin-! Julijski krajini, skim ministrom. Kakor poroča Kakšnih 500 državnih uradnikov sedaj "Giornale d'Italia", je bilo je odpustila v zadnjem času avstrij nav tem sestanku sklenjeno sle- ska vlada, ker se ji niso zdeli v podeče: I. Določi se poseben po- ntičnem oziru dovolj zanesljivi. Zlo mol za izkrcavanje in vkrcava-nje avstrijskega blaga; 2. Av-štriji se določi v luki poseben prostor, kjer bo mogla zgraditi skladišča za premog, katerega rabijo njene železnice; 3. ustanovi se posebno stalno skladišče za blago, ki je namenjeno v Avstrijo ali pa prihaja iz Avstrije ; 4. osnuje se posebna carinarnica za zacarinjevanje avstrijskega blaga. ' glasni "P. V.", oziroma "P. U." znan iz avstrijskih cesarskih časov, so spet uvedli tudi v republiki. Strašna nesreča se je dogodila pri francoskem pristanišču Lorientu. Parnik "Prosperité", na katerem je bilo vkrcanih kakšnih 200 delavcev, je zavozil v drugo ladjo ter se tako naglo potopil, da so skoro vsi utonili. Devet zamorcev je bilo ubitih, 28 pa ranjenih, ko je tovorni avto, na katerem so se vozili po Newtonu, v Sev. Carolini, zadel z vso silo v neko drugo vozilo. Potres so imeli v Chileju, med A-rico in Copiapójem. V Pampi Union se je zrušilo več hiš. Iz ujetništva se je vrnil v svoj rojstni kraj Ortelsburg neki Vil-helm Zapka, ki so ga bili rusi vje-li že leta 1915. Od onega leta ni bilo več glasu o njem. Ko je odhajal k vojakom, je pustil doma 6 mesecev starega sina, našel pa je sedaj 19 letnega mladeniča. Žena in oče sta mu umrla za časa njegove odsotnosti. Kijev je spet glavne mesto Ukrajine. Ukrajinski sovjetski uradniki so se že preselili iz Harkova v staro prestolnico, iz katere so se bili umaknili radi izpostavljenosti me-vropi. Kdor motri položaj v o- sta sovražnim vpadom. Izjavili so, onem delu sveta ter pomisli tu-' da J« Sovjetska zveza sedaj že do-'i na brezuspešna podajanja v in Hn sp " ni frehn hati Baš v času, ko se je francoski vpliv v Evropi začel že močno majati radi neodločnega kole-banja takratne francoske vlade, ki bi si bila skoro zapravila pri-iateljstvo svojih najbolj zvestih dotedanjih zaveznikov; ker ni vedela, kakšno stališče naj zavzame napram Mussolinijeve-mu manevru s sedaj že pozabljenim paktom četvorice, je vod stvo francoske zunanje politike prevzel mož, ki je že do sedaj pokazal izredne sposobnosti, veliko delavnost in ki tudi jasno ve, kaj hoče. Zato, seveda, tudi uspehi niso mogli izostati. Docela samovoljna je trditev i-taliiartskih listov, da so francoski načrti nevarnost za mir v E- Žerevi, mora priznati, da še e-dina možnost zagotovitve miru volj močna in da se ji ni treba bati sovražnika. Proti cerkvam in samostanom so Kako so sprejeli Barthoua v Parizu, ko se Je vrr.il iz Varšave ^bstoia vprav v udejstvitvi! začali avstrijski hitlerjevci v zad francoskih prizadevanj: razde-liti evropske države v skupine, ki medsebojno jamčijo za var-no§t svojih meja ter se obvežejo, da v slučaju potrebe skupno nastopijo proti morebitnemu na padalcu. Takšni garancijski pakti bi ra prav gotovo sila otežkočili fVlo snletkariem in onim, ki radi ribarijo v kalni vodi. razumi *'vn. da fleda-jo ponekod na Barthouove načrte z neprijaznim očesom, na n jegove uspehe pa z neprikrito Prva eksekucija ženske pod Kema-zavistjó. ' i lovim režimom. njem času izvrševati bombne atentate. Začeli so napadati katoliško duhovščino, ker je v dobrih stikih z Do-ITussovo vlado. Hitlerjev režim se maja. Tako zagotavljajo iz raznih virov in napovedujejo v najbližji bodočnosti važne notranjepolitične sprcimem.be v Neir.čiji, ker so nacijevci prišli v navzkrižje s konservativci in z "jeklenimi čeladami". V Turčiji so obesili neko žensko, Sedberk Hanum po imenu, ker je s sekiro umorila svojega moža. To je Kako usmeriti naše društveno delovanje? Samo takšna izseljenska organizacija, katere geslo bo: "Nočemo politike, nočemo strankarskega cepljenja v naših vrstah!", sme računati, da pritegne nase res velike skupine slovenskih izseljencev v Južni Ameriki. To pa seveda ni dovolj. Če si hoče zagotoviti obstoj in napredek, mora svoje delovanje usmeriti tako, da bo izseljenec — torej v prvi vrsti naš delavec — imel od njega ne samo zabavo in razvedrilo, marveč tudi resnične koristi. Delovno polje je veliko, v marsikaterem oziru še deviško. Oglejmo si ga v naslednjih točkah! i. Izseljensko društvo, kakršno bi se moglo ustanoviti na pr. v Buenos Airesu, kjer je mnogo naših ljudi, bi moralo v prvi vrsti skrbeti za praktično izobraževanje članov s prirejanjem tečajev za izpolnjevanje v tukajšnjem jeziku, za uvajanja v praktična znanja, v nove poklice in podobno. Čim boljše poznavanje tukajšnjega jezika, v govoru in pisavi, je tudi za delavca od največje važnosti, ako hoče napredovati. Kdor zna pravilno govoriti in pisati, ima v svojih rokah važno orožje v boju za lepšo bodočnost in je mnogo na boljem nego oni, ki le za silo in slabo govori jezik dežele, v kateri si mora služiti svoj I kruh. Tako bi tudi marsikdo utegnil priti j do boljšega kruha, ako bi si pridobil j nekaj osnovnega znanja na polju ra- j čunstva, knjigovodstva, risanja i*d. Od velike važnosti bi moglo biti u- j vajanje v nove poklice. Za nekatere j poklice so časi zelo slabi in tudi za j bodočnost ni nobenega izgleda. So pa I druge stroke, kjer je povpraševanje po delavcih. Radi razvrednotenja argentinskega pesa so zrastle tu cene u-voženega blaga in to povzroča, da nastajajo v deželi nove industrije, ki rabijo izurjeno osobje. Ko bi se za kakšen nov poklic zanimalo primerno število članov, bi društvo (v slučajih, ko bi to bilo možno) moralo poskrbeti za v dotični stroki izvedenega človeka, ki bi zainteresirane izučil. Stroški bi bili v takšnem slučaju sorazmerno mnogo manjši, nego če si posameznik sam išče učitelja, da ga pripravi za novo delo. To bi bilo za izobraževanje že odraslih izseljencev. 2. Prava izseljenska organizacija pa tudi na naraščaj ne sme pozabiti. Torej bi spadala v njen delokrog skrb- za poučevanje slovenskih otrok v našem jeziku. Vprašanje naše šole in z njim združeni problem našega naraščaja se z eno samo šolo v Villa Devoto ne moreta rešiti. Potrebno je, da se poučevanje raztegne na vse one kraje, kjer je večje število slovenskih družin. Takšno težko nalogo pa more uspešno vršiti samo močna organizacija, ki bi računala z zaslombo vsakega dobro mislečega izseljenca, ker bi vanjo mogel vstopiti vsak, ne gle-' de na svoja politična in druga prepri čanja. 3. V slogi je moč. Organizacija, ki bi skrbela za slogo, bi polagoma prišla tudi do finančne moči, da bi mogli vzdrževati svoj urad, ki bi bil članom na razpolago za nasvete, informacije in posredovanja pri oblastih. Takšen urad bi mogel biti obenem brezplačna posredovalnica za delo. 4. Posebno skrb bi moralo izseljensko društvo posvečati tudi gospodarskemu organiziranju svojih članov s pospeševanjem zadružništva. To nad vse važno polje skupnega delovanja je bilo do sedaj med nami popolnoma zanemarjeno. Posledice se poznajo: imamo sposobne in marljive delavce in obrtnike (mizarje, črevljarje, zidarje), ki bi danes, ako bi bili združeni, lahko delali v lastni zadrugi, pa so osamljeni in morajo po sili držati roke križem. 5. Gojitev ižseljenske vzajemnosti bi tudi obrodila mnogo dobrega. Potrebno je, da si izseljenci podamo roke, ne glede na stan in položaj, da drug drugega dvigamo in vzpodbujamo ter si medsebojno pomagamo v svojih naporih za boljšo bodočnost. Nikjer nismo tako navezani drug na drugega, kakor v tujini. Za druge, med katerimi živimo, smo tujci; le med nami si nismo tuji, ker nas vežejo ista kri, isti jezik, isti običaji. Kdo nam v tujini pomore, če si sami ne? In izseljenska vzajemnost bi se morala izkazati pred vsem v slučajih nesreče in potrebe. Kakor se vsak član obveže, da bo plačeval članarino, tako naj se tudi obveže, da bo po svojih gmotnih možnostih podpiral tovariša izseljenca v potrebi. 6. Organizacija, ki naj združi in predstavlja našo skupnost, mora seveda skrbeti tudi za širjenje naše prosvete s tem, da prireja predavanja, vprizarja igre in goji našo pesem. A tudi na tem polju, na prosvetnem, je potrebno, da se združijo i tak pičle sile, ki so danes razcepljena. — Razcepljenost je kriva, če so naši di-letantje v mnogih letih le malo napredovali. V tem je vzrok, da samo polovica obiskovalcev slovenskih prireditev prisostvuje igram, druga polovica pa se prikaže v dvorano šele tedaj, ko se začne prosta zabava. Podobno zlo, kakor v igralskih skupinah, imamo tudi v pevskih zborih. Kakó vse drugače bi bilo, ko bi se, z namenom resnega izpopolnjevanja in ustvarjanja, združile najboljše igralske moči in vsi pevci! * Takšnemu društvu bi »bila zagotovljena lepa bodočnost in bi radi tega moglo tudi računati s čim prejšnjo udejstvitvijo starih, sanj o lastnih društvenih prostorih. Prizadevati bi si moralo, da pride čim prej do zem ljišča, na katerem naj vzraste za prvo silo vsaj dvorana. Koliko slovenskega denarja je že šlo za najemnine društvenih prostorov in dvoran za prireditve! Ogromni tisočaki! šest in še več letni napori društvenikov, članarina, ki so jo plačevale, dohodki vseh prireditev so šli v tuje zidove. * Nihče ne more zanikati velikega napora, ki so ga izvršili naši društve-niki tekom dolgih let nesebičnega in Čela bolgarskih vojakov na Noreskijevsm trgu v Sofiji povodom državnega prevrata požrtvovalnega delovanja. Res pa je tudi, da uspehi tega delovanja niso nikakor v skladu z izvršenim naporom. Žalostno je tudi, da so se vprav v društvih začeli netiti osebni in načelni spori, ki so že mnogo škodovali naši skupnosti. Zato bi bil čas, da se ta preteklost, ki je tesno združena z danes še obstoječimi društvi, izbriše za vedno ter se prične skupno delo na zdravih in krepkih temeljih. Neupravičeno samoljubje in pretirana navezanost na imena posameznih organizacij nas ne sme ovirati, da pametno in pošteno priznamo: Kreniti moramo na novo pot. Če ne krenemo na takšno pot, na skupno pot, bo razkol med društveniki vedno večji in z njim bo le še bolj rastla apatija izseljencev za naŠ2 društva. 1 od 20.000 TE2KA LETALSKA NE SREČA V OSJEKU Pri neki letalski prireditvi, ki se je vršila 25. t. m. v bližini O-sjeka, je neko zasebno letalo, čigar akrobacije so ljudje občudovali, treščilo iznenada v občinstvo. Dogodil se je pretresljiv prizor, ko so ljudje opazili, da pada letalo nanje, a se radi gneče niso mogli umakniti. Osem o- j seb je zgubilo življenje, deset pa i jih je bilo težko ranjenih. Obla-j sti so uvedle preiskavo, da ugo-| tove, kaj je nesrečo povzročilo. 1 INCIDENT NA JLTGOSLC VANSKO-MAD2ARSKI MEJI Iz Budimpešte poročajo, da je ¡ jugoslovanska obmejna straža utrelila nekega madžarskega POIZVEDOVANJA Tukajšnje kr. jugoslovansko poslaništvo prosi, da se nemudoma javita konz. odseka v ulici Charcas 1705 naslednja rojaka: Stjepan Rakonci iz Trn j ana in Mihajlo Mandrap, svak dne 22. a-prila t. 1. ubitega Rista Valica. JUGOSLOVANSKI KLUB V proslavo Vidovega dne, priredi odbor Jugoslovanskega kluba v društvenih prostorih ul. Florida 621 društveno zabavo s plesom. Spored obsega naslednje točke: 1. Koračnico iz "Zrinjskega", poje "Jadran"; 2. Serenato od Demenyja, poje isti pevski zbor; 3. Vidalita od Aguirreja, poje bariton g. Daniel; 4. Cigane iz "Grofice Marice", poje tenor g. Sivcarevic; 5. Flor df loto od Niemana, klavirska točka, izvaja g. Soto; 6. Miramar od Furine, id. 7. A la luz de la luna, mehikanska pesem, duet; 8. Guitarra Española od Randa, poje bariton g. Daniel; 9. Dalmatinski šajkaš, pojeta gg. Svicarevič in Marasovič; 10. Tam gdje stoji od Lisinskega, poje pevski zbor "Jadran"; 11. Sto Čutiš od Jenka. Po tem sporedu se vrši ples. Člani in dame ne plavajo vstopnine, povabljenci $ 2, člani društev $ 1. Ni potrebna etiketna obleka. K obilni u- deležbi vaibi Odbor. ,ill!lllllllllllllllllllllliil!IIIH!IIIIH!SiUiilll. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom kmeta, ki je imel na obeh stra- Buoncs Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 neh meje posestvo, ko je ponoči (višina ulice Cangallo 3500) hotel preko meje. Uvedena je; ....... bila preiskava. ! M iU H * »* '"' M ? H i ^ - ^ 1M - ^ ^ ^ M | M * Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zeupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. 7. popoldne Govorimo Jugoslovanske Jezike in sprejemamo od 10. — 12. uro ter od 3. ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro 1619 m* Beležke 0 Mržnja in jeza včasih povzročita pri navadnem zemljanu, da pri izražanju svojih hudih čuv-stev ne meri besed in ne gleda na meje. V večini slučajev se pozneje, ko se je pomiril, kesa, da se ni znal brzdati ter da m» je ušlo več, nego je prav in dostojno, pa išče v svoji razburljiv vosti olajševalno okolnost za svoje obnašanje. Išče jo in jo včasih tudi najde. Drugače pa je z novinarjem, posebno pa s takšnim, ki urejuje glasiloz katero izhaja en sam krat na teden. Takšen novinar ima časa dovolj, da še en krat pregleda kočljive stvari, ki jih je napisal, da jih pretehta in trezno presodi preden gredo v javnost. Zato ne more noben pameten človek najti olajševalne okolno-sti za ono, kar spravljata v svet takozvani glasili srbsko-hrvat-skega dela naše tukajšnje skupnosti. Mi končno že razumemo, da se lahko mrzita tudi dva človeka, ki sta že ponovno sedela skupaj pri isti mizi v uredništvih nekaterih izmed dolge vrste tukajšnjih srbsko-hrvatskih listov, ne moremo pa razumeti, čemu neki je potrebno, da se pred očmi cele naše kolonije obmetavata z najbolj hudo dehtečim blatom. Mar ge v onem delu naše tukajšne jugoslovanske skupnosti res ni važnejšega vprašanja nego sta dva človeka ter njuno zasebno življenje? Vlačijo se na dan najbolj črne obdolžitve, stolpci se polnijo z izrazi, ki jih ni najti v besednjakih, namenjenih širšim krogom, objavljajo se grofi a pisma, natrpana z najbolj prostaškimi izrazi itd. itd. To, dragi moji, to že ni nikakršno novinarstvo, marveč je bolj podobno onemu opravilu, za katero se spodoben človek skrije v kot in se ne kaže pred svetom. ' Nismo nikoli marali drezati v to zadevo in tudi sedaj se je le neradi dotikamo. Stvar pa postaja že takšna, da ne moremo izbegovati še nadalje dolžnosti, ki nam, kót članom jugoslovanske kolQiiije, veleva, da povemo svoje mnenje. In to naše mnenje, povedano z vso odkritosrčnostjo, je: 1. da je ono, kar počenjata tch kozvani glasili srbsko-hrvatske-ga dela naše kolonije, pravi škandal, ki mora vzbuditi ogorčenje vsakega poštenega Jugoslovana, ker ne presega samo mej časnikarske dostojnosti, marveč jc v kričečem nasprotju tudi z naj elementarnejšimi pravili najbolj p r i m it ivne dostojtiosti sploh; 2. da tako pisani listi nimajo pravice nastopati v imenu naše kolonije, ki jo v svoji ogromni večini tvorijo pošteni in dostojni izseljenci; 3. da si ne moremo misliti, da bi ti pošteni in dostojni izseljenci podpirali takšne liste, in 4. da so, torej, za sramoto, ki pada radi takšnega početja na našo tukajšnjo skupnost (pred vsem v očeh domovinske javnosti, ker tukajšnja —- hvala Bogu! - našega jezika ne razume) odgovorni v prvi vrsti oni, ki s svojim denarjem omogočajo takšno mazanje papirja. In je res žalostno, da moramo takšne beležke pisati vprav za Vidov dan... 5 V Ž ARGENTINSKE VESTI s >> á VIDOV DAN Javili smo v prejšnji številki našega lista, da se bo povodom Vidovega dne darovala v katedrali na Plaza Mayo slovesna božja služba v počastitev spomina onih, ki so padli za svobodo domovine. Odbor Sokolskega društva Buenos Aires I. pa nam sedaj sporoča, da je katedrala na dan 1. ju lija zasedena in da se bo maša darovala radi tega v cerkvi "Nuestra Señora de la Mer ced", na ulici Reconquista 207, ob 11. uri. * Odbor Sokola Buenos Aires I. vabi vse člane naše kolonije, naj v čim večjem številu prisostvujejo tej službi božji. MED RADIKALI Znano je, da je Uriburujeva vlada razvelja\ ila volitve, ki so se bile vršile v pol.r. Buenos Aires v letu 1931, ker so tili radikali dosegli veliko zmago, d asi so se volitve vršile v č?r sw vojaške diktature. Od takrat per-sonalistični radikali niso hoteli ničesar več slišati o kakšnih volitvah, dokler se prilike v državni "temeljito ne izpremenijo". To svoje pasivno zadržanje so ohranili tudi pozneje, ko se je: končala doba Uriburujeve diktature, in tudi na konvenciji v Santa Fe so se voditelji stranke ponovno izrekli za "aktivno abstinenco". Ona "aktivnost", ki se je takoj pokazala v izbruhu vstaje, ki naj bi radikalom spet pomagala do vlade, se je pa klaverno izjalovila, kakor ,so se bili že prejšnji takšni poskusi. * Od tedaj se je začela med per-sonalisti ofenziva proti abstinenci in vedno večji je zfbor onih, ki zahtevajo, da se stranka udeleži volitev. Glede te zadeve se sedaj posvetujejo radikalski prvaki v buenosaircški pokrajini in, kakor kaže, se bodo odpovedali abstinenci. ZAKON O STOLICI Poslansa zbornica je v četrtek odobrila osnutek takozvanega zakona o stolici <„Ley de la silla"), ki določa, da mora biti v vsaki delavnici toliko stolic oziroma sedežev z naslonilom, kolikor oseb je zaposlenih, da si osobje more odpočiti tekom odmorov ter jih tudi uporabljati pri delu, ako je to mogoče. Prav tako bodo morala imeti sedeže za osobje vsa vozila, kakor tramvaji, avtobusi, železniški vozovi itd., pa tudi dvigala. Za delodajalce, ki prekršijo ta zakon, so določene denarne kazni od 20 pesov dalje. NIC NOVIH PRISELJENCEV Priseljevanje v Argentinijo se je skoro popolnoma ustavilo radi slabega gospodarskega položaja in pa radi omejitev, katere povzročajo velike sitnosti človeku, ki se hoče tu: naseliti. Glasom podatkov, ki jih je objavilo glavno ravnateljstvo za imigra-cijo, ni prišel v prvih pet mesecih t. leta v deželo noben priseljenec v pravem pomenu besede, to je nihče, ki bi bil prjšel sem z namenom, da si poiče dela in zaslužka. Do konca maja se je pripeljalo v Buenos Aires 2245 potnikov prvega razreda (lani, v istih mesecih, jih je bilo prišlo 2541), v drugem in tretjem razredu pa se jih je pripeljalo 9467 (lani 9521). Od teh 9467 potnikov je bilo 3965 takšnih, ki so že prej živeli v Argen-tiniji in so bili le začasno zapustili deželo; 461 je bilo trgovcev in turistov» 353 jih je bilo namenjenih v druge južnoameriške države; poljedelcev pa je bilo 94 in specializiranih delavcev 21, a prišli so v Buenos Aires z delovnimi pogodbami v žepu. ZA ZAŠČITO MATERIN STVA Socialistični senator Palacios je že lani predložil v višji zborn¡f;i zakonski osnutek za zaščito delavk, ki postanejo matere. Predlog je bil izročen v proučevanje posebni komisiji in je tako zaspal. "Centro Socialista Femenino" se je sedaj obrnil na senat s posebno prošnjo, da podreza častitljive zakonodajalce. "GRAF ZEPPELIN" V BUENOS AIRESU Danes predpoldne prispe v glavno mesto Argentinije orjaški nemški zrakoplov "Graf Zeppelin". ŠTETJE BREZPOSELNIH Kongres je sklenil, da se mora odslej izvršiti vsako leto po dva krat štetje brezposelnih delavcev in uradnikov v vsej državi. Prvo štetje se mora izvršiti v času največje zaposlenosti, drugo pa v času vsakoletnega največjega zastoja dela. Da bo štetje čim bolj točno, je predvideno tudi sodelovanje krajevnih delavskih sindikatov in drugih organizacij. ONI PRIJATELJI NAŠEGA USTA, KI ŽIVE NA PATERNALU, ss lahJto naročijo na "Novi List' pri rojaku Slavku Škofu, ki ima papirni co v ul. Gannendia 4971. Istotam se sprejemajo tudi naročnine za "Ženski svet" ter se predajajo tudi posamezne številke te priljubljene ženske revije. CERKVENI VESTNIH CERKVENI KOLEDAR 1. julija — šesta pobinkoštna nedelja, posvečena spominu dragocene krvi Gospodove — slovenske božje službe kakor po navadi, ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. 2. julija — pondeljek — posvečen spominu, kako je šla Marija obiskat svojo teto Elizabeto. 3. julija — torek — spomin svetega papeža Leona II. 4. julija — sreda — spomin svete Elizabete, portugalske kraljice. 5. julija.— četrtek — spomin svetega Antona Marije Zaharija, ustanovitelja reda Sinov svetega Pavla. PRIREDITEV "LJUDSKEGA ODRA" V dvorani "XX Settembre", na 11I. Alsina, se je vršila preteklo nerieljo prireditev D. K. D. Ljudskega odia. Nastopil je pevski zbor, ki je zapel dve Hajdrihovi, nakar se je vprizorila Finžgarjeva drama v treh dejanjih "Veriga". Pomanjkanje vaj je povzročilo, da so bili nekateri prizori zelo ponesrečeni. Škoda! Kuplet pa je ugajal in se je moral ponoviti. Udeležba srednja. SOKOL "LA PATERNAL" Odbor Sokolskega društva "La Paternal" vabi članstvo in vse rojake, naj se udeleže v nedeljo, dne 1. julija, ob 11. uri dopoldan, slavnostne službe božje v proslavo Vidovega dne, ki se bo vršila v cerkvi "N. S. de la Merced", ki se nahaja na ulici Reconquista, vogal Cangallo. Odbor. RAD! ZLOSTAVLJANJA UMRL V bolnišnici v Tres Arroyos je preteklo soboto umrl španski državljan Aurelio Pascual baje na posledicah zlostavljanja, ki ga je moral pretrpeti na tamošnji policiji, ko so ga zališevali. Uvedena je bila takoj stroga preiskava in iz La Píate je bil poslan na lice mesta poseben nadzornik, ki je že moral kaj najti, ker je takoj suspendiral dva častnika tamo-šnje policije. SPET KOBILICE Iz raznih krajev pokrajine Corrien-!tes poročajo o veliki škodi, ki jo tam povzročajo oblaki požrešnih kobilic, j Poljedelci so napram tej nadlogi brez ¡ moči, ker nimajo primernih sredstev za pokončavanje kobilic. ZAPUŠČINA ZA UNIVERZO Carmen Luisa Bernacci de Diaz, ki je umrla 15. t. m., je zapustila bue-nosaireški univerzi vse svoje premoženje, ki ga cenijo na pol milijona pesov. ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. Vsako nedeljo se PLEŠE Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 mu mu SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167, BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak vojak je dobrodošel - DRUŠTVENIVESTNIK IZ JUGOSLOVANSKEGA PATRONATA V času od 1. do 16. junija t. leta so bile zaposlene naslednje osebe potom urada Jugoslovanske izseljeniške zaščite: ¡ Ante Vajčič, Janko Zlatic in Marin Ružič kot mizarji; Ivan Kerič kot I delavec v tovarni masla; Marija Me-dak in Marija Staničic kot služkinji; Milan čurčija, Nikola Predragovič, Mirko Vitas in Jánko Srčic, težaki; Lovro Špalj in Mate Anton j ič, zidarja; Mate Šepič, ključavničar; Toma Eškinja kot čistilec kovin; Anton 1 Pantič kot čebelar; Marko Barič, slu-! žabnik; Ante in Frana Šmalj kot matrimonio". X000000000000000^ Todo el mundo debe conocSr al SASTRE DEL SOTANO donde uin peso vale dos Trajes, sobretodos y perramui desde $ 27., Hechuras desde $ 27 TUCUMAN 449 Descuento del 5 o|o presentando este aviso. 'ÍXXXKÍOOOOOOOOOOOOO1' PRIREDITEV V CORDOBI Jcgcslovansko podporno društvo v Córdobi vabi tem potom na svojo prvo plesno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, 8. julija, v dvorani "Ukraji ' na", ul. 82, štev. 1533, v Barrio Ingles. i Zabava se prične ob 8. uri zvečer in bo trajala do ranega jutra. Vabimo VS3 Jugoslovane in Jugoslovanke iz mesta in okolica, naj se je udeležijo v čim večjem številu. Vstopnina: za moške $ 1.—, ženske pa brezplačno. ODBOR. KDO VE ZANJ? Rajmund Slane, bivajoč v Franciji, išče svojega brata Ignacija Slanca, doma iz Gonobič pri Celju, dravska banovina, Jugoslavija. Kdor bi vedel za njegov naslov, ali pa če sam čita te vrstice, je napro-šen da to sporoči našemu uredništvu ali pa naravnost na ta-le naslov: Sr. Presidente de la Sociedad Francesa de Cocineros, Lavalle 1057, Buenos Aires. 6. julija — petek — spomin svetega preroka Izaija. 7. julija — sobota — spomin svetih bratov Cirila in Metoda, apostolov slovanskih narodov, katerih praznik obhajajo v naši domovini dne 5. julija. 8. julija — sedma pobinkoštna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, kakor po navadi. EVANGELIJ Evangelij šeste pobinkoštne nedelje pripoveduje, kako je Jezus čudežno nasitil štiri tisoč mož z nekaterimi kruhi in ribami. Misel, ki jo je mogoče posneti iz evangeljskega besedila in ki jo večkrat med tednom prevdarjaj: Daj nam danes naš vsakdanji kruh, telesnega, in duhovnega, ki je spoznanje resnice in življenje po njenih naukih! NEDELJSKA MOLITEV \ Ljudstvo se mi smili, kajti že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. In če jih pustim lačne na njih dom, bodo na potu omagali, aleluja. V. Naj se dviga, Gospod, moja molitev. O. Kakor kadilo pred Tvojim obličjem. Molimo. O Bog moči, ki je vse Tvoje, kar je dobrega: vsadi v naša srca ljubezen do Tvojega imena in daj nam v bogoljubnosti rast, da boš to, kar je dobrega, vzgajal in kar bo vzgojenega, z gorečo dobrotjivostjo varoval. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Tvojem Sinu, ki s Teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog na vseh vekov veke. A-men. CERKVENI KRONIKA Zakrament svetega zakona sta sklenila Karolina Pelicon in Albin An-tonič, pred pričama Zofijo Sulic in Ivanom Kacin. Želimo jima vse najboljše. Zakrament svetega krsta sta prejela Alojzij Albert Mihelj, kateremu sta botrovala Marija kodrič-Mihelj in Kari Kerševan ter. Lidija Emilija Vehar, kateri sta Obema botrovala Rozalija Klavžar-Leskovec in Alojzij Leskovec, želimo vso srečo. DIPLOMIRANA Krojačnica Leopold Ušaj - Calle GARMENDIA , štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro iz- . bero angleškega in češkega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo Instituto Médico Moderno Ta zavod je edini v Bueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda r. X-žarki ter jim analizira kri in seč Konzultacije in analize brezplačno KAPAVICA - z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki v 2ENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. « 347 - SUIPACHA - 347 Stran 4 NOVI LIST SI SLOVENCI DOMA IN DRUGOD t< 1 Slika iz Kakn ja Otvoritev ljubljanskega vele-sejma V sredo, dne 30. maja, se je na svečan način otvoril letošnji ljublja-j nski velesejem. Poleg razstave vzor-j cev so organizatorji priredili še celo, vrsto drugih zainimivih razstav, ki ¡ kažejo razvoj Jugoslavije na raznih poljih udejstvovanja. Med temi raz-| stavami so: kartografska, "Žena v piklicu', razstava ruske umetnosti pa razstava propagandnega materiala. Proti tihotapcem Tihotapstvo na severni državni meji še vedno cvete in je Maribor nekako središče vseh onih, ki se pečajo s tem prepovedanim poslom. Ves saharin, kresilni kameni ter nežigo-sane igralne karte, ki se razpečava-jo po vsej državi, prihajajo preko severne meje. V Mariboru deluje baje nekaj "veletihotapcev", ki pošiljajo druge, revne ljudi na nevarni posel, sami pa skrbe za razpečavanje vtihotapljenega blaga. Policija si že dolgo časa zaman prizadeva, da bi jih izledila, ker prijeti tihotapci no čejo ali pa ne vedo povedati za svoje "delodajalce". Oblasti so sklenile zvišati zaporno kazen na tri leta ječe, kajti tihotapci se raje puste zapreti leto dni, nego da bi plačali kazen oziroma denarno globo. Lani je bilo na severni meji aretiranih 125 tihotapcev, od katerih je samo 30 plačalo kazen. Ta podatek' gotovo priča, da se s prepovedanim poslom pečajo večinoma revni ljudje, dočim gre skoro ve3 dobiček v roke razpečevalcev. Dijaka pri nenavadnem poslu Policaj je zasačil na Sv. Petra cesti, v Ljubljani, dva dijaka, ki sta bila vdrla v Pirnatovo manufaktur-no trgovino, od koder sta hotela od. nesti nekaj blaga. Nesrečna smrt otroka Pet letna deklica Ivanka Vrhovni-kova iz Rakovnika pri Kamniku je utonila v prekopu med tovarno Titan in elektrarno na Duplici. Dekletce je trgalo na travniku cvetlice, a ■ se je preveč približalo prekopu ter zdrknilo v deročo vodo. Bolgarski književniki v Jugoslaviji V zadnjih dneh maja je posetila' Jugoslavijo skupina bolgarskih knji-: ževnikov. Bili so v Beogradu, v Zagrebu in tudi v Ljubljani. Povsod so bili zelo lepo sprejeti. Ogledali so si razne zanimivosti, prisostvovali svečanim gledališkim predstavam, pred vsem pa uporabili čas, da so navezali stike s srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi književniki. Posebno belgijsko poslanstvo pri kralju Aleksandru Dne 29. maja je kralj Aleksander sprejel v Beogradu posebno belgijsko odposlanstvo, ki je prišlo sporočit, da je stopil na belgijski prestol kralj Leopold III. Delegacijo je vodil podpredsednik belgijskega senata. Dar kraljce Na prošnjo župnika v Hlebcih pri Čapljini, ki se je bil obrnil na dvor za podporo v svrho nabave dveh u-metniških oken za novo zgrajeno žu-pno cerkev, je kraljica Marija nakazala 10.000 dinarjev. Velkodušen dar Tvrdka Jugočeška v Kranju je sporočila občini, da daruje sto tisoč dinarjev za novo šolsko zgradbo. Podporo izplača takoj, ko se začne nova šola graditi. Požar V Kozarjah pri Dobrovi je izbruhnil požar v parni žagi posest, in sedlarja Jakoba Trobca. Uničil je poslopje, v katerem je bila žaga, ter strojne naprave. Vzrok požara ni znan. Ker je umoril mačeho Mariborsko sodišče je obsodilo na 20 let robije in na trajno izgubo častnih pravic 23 letnega viničarskega sina Franca Herička iz Dobrenja, ki je na zverinski način s kolom umoril svojo mačeho Terezijo Heričko, staro 60 let. Zagovarjal se je, da je bil pijan. Delo v trboveljskih premo gokopih Trboveljska premogokopna družba se je koncem maja končno domenila z ravnateljstvom državnih železnic glede dobavljanja premoga. Družba je znižala cene za 4 od sto pri normalni mesečni količini. Rudarji, med katerimi je velika brezposelnost, u-pajo, da se obratovanje v najkrajšem času spet prične v večjem obsegu. Obupen korak V Beogradu si je vzal življenje glavni ravnatelj zavarovalne družbe "A-ssicurazioni Generali". V smrt ga je gnalo, ker je na svoj račun podpisal za več milijonov dinarjev menic. Smrt v plamenih V skednju prodajalca oglja Rupe-ne na Rakeku je nastal v nedeljo, 27. maja, požar, ki se je naglo razširil. Iz gorečega skednja, v katerem so Rupenovi tudi stanovali, so rešili vse pohištvo ter konja in tovorni avto. Obstojala je nevarnost, da se ogenj razširi tudi na sosednja poslopja, ker je pihal močan veter. Zato. so prihiteli na pomoč tudi ognjegas-fci iz Ivanjega sela in z Unca. Po velikem naporu se jim je posrečilo o-mejiti požar. Sele naslednjega dne so našli na pogorišču popolnoma zoglenelo truplo Rupenovega šoferja, ki je bil spal na senu in ga je bil dim najbrž zadušil, da se ni mogel reSiti. Ker niso vedeli, da je bil šel spat na seno, je bila njegova nesrečna smrt neizbežna. VESTI S PRIMORSKEGA Objokane žene in dskleta pred nesrečnim bosanskim premogokopom Ker so delali denar V Mariboru so bili obsojeni skupno na 4 leta ječe in na 1500 Din. globe brezposelni oskrbnik Anton Kokot, zakonca Franc in Alojzija Kurnik, njuna sinova Franc in Rudolf in pa Franc Kokot ter služkinja Rosalija Krumplova, vsi iz Jareninskega dola. Obdolženi so bili, da so ponarejali 100 dinarske bankovce, a so se tako slabo razumeli na ta posel, da niso niti enega mogli spraviti v promet. DROBNE VESTI V Bra/.ilu, v državi Bahia, je pripravil zastopnik neke severnoameriške petrolejske družbe vstajo, ki je imela izbruhniti na dan sv. Ivana ter strmoglaviti deželno vlado. Pa mu ni uspelo, ker so oblasti še o pravem času izvohale njegove načrte. * # ¥ # * 4 LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata NAROČITE SE! GONJA PROTI ŠKOFU DR. FOGARJU Tržaška fašistična klika si prizadeva onemogočiti škofa Fogarja v Trstu, pa radi tega nadaljuje s svojo gongo. Da bi pritisnili na Vati kan, so fašisti nahujskali, potom svojega tajnika Peru sina, vse tržaške poslance in senatorje, da so pri vladi protestirali radi "proti italijanskega zadržanja" tržaškega škofa. Mons. Fogar se je mudil prejšnji mesec v Rimu, kjer sta ga sprejela v avdijenco papež Pij XI. in pa vatikanski državni tajnik mons. Pacelli. Vatikan je v tej zadevi zelo reservi-ran in se še nič ne ve, kakšno stališče namerava zavzeti v sporu med dr. Fogarjem in tržaškimi fašisti. Vendar pa j« značilno, da je katoliška agencija "Corrispondenza" prinesla vest, da bo dr. Fogar najbrž sam podal ostavko na svoje mesto ter mu bo Vatikan podelil važno misijo v drugem ambitu. Gotovega pa ni še nič. O fašistični gonji so že mnogo pisali tudi drugi evropski listi. Ugledno francosko glasilo "Temps" se je bavilo z njo v dolgem članku, v katerem je izrazilo mnenje, da bi Vatikan : v tem vprašanju ne smel odnehati, ker je zadržanje tržaškega škofa popolnoma v skladu z načeli katoliške Cerkve. Iz Trsta poročajo, da je tržaška škofija močno zastražena in da je dr. Fogar prav za prav jetnik državnih oblasti, ker zapišejo karabinerji vsakega, ki gre v škofijsko palačo. Fašistična glasila so začela ljuto napadati razne slovenske in hrvatske du-i hovnike, ki si še upajo pridigati v | slovenskem oziroma hrvatskem jeziku. vod. Posojilnico prevzame Banca Ca ttolica del Veneto". Zavod je bil aktiven, a se je moralo vodstvo odločiti za likvidacijo, ker so oblasti zagrozile s fašističnim komisarjem. Aretacije v Gorici Koncerp maja so goriški karabinerji aretirali mehanika Simandela, nekega njegovega pomočnika in pa pri tvrdki Koren uslužbenega g. Le-bana. Črez par dni so jih odpeljali iz Gorice v Rim ter jih tam zaprli v "Regina Coeli". Policija jih dolž:, da so delali protirežimsko propagando. * # * ft ★ Dolgotrajna preiskava V Golcu, v čičariji, je bilo že lansko leto aretiranih sedem fantov, ker I da so baje rovarili proti Italiji. Odve- j deni so bili na Reko, kjer še sedaj i čakajo na razpravo, ki se je že več j krat odgedila, ker ne morejo oblasti , zbrati zadostnih obtežilnih dokazov. ¡ "Centralna posojilnica" v Gorici mora likvidirati Vodstvo goriške "Centralne poso- ¡ jilnice" je sklenilo prostovoljno likvidirati ta solidni slovenski denarni za- Marijan Čotar postal žrtev policijske spletke O tragediji rojanskega rojaka Marijana Čotarja, ki se je vrgel v Trstu s tretjega nadstropja kvesture, je ljubljanski "Slovenec" izvedel še naslednje podrobnosti: Čotar je padel na glavno ulico pr?d kvesturo, kjer teče rojanski tramvaj. Padel je naprej na tramvajsko žico, nato na tla. Prav radi te okolnost; ni bil na mestu mrtev, pač pa je umrl šele v bolnišnici. Tu je še poljubil križec, ki mu ga je dal v poljub duhovnik. Bolniki so še slišali, kako je dejal: "Hvala Bogu, da je konec trpljenja. Strašno so me zdelali..." Čotar se je očividno vrgel skozi okno, da bi se rešil mučenja med zasliše vanjem na policiji. Kar je še bolj tragično: Čotarja je zvabila v past tržaška policija. Prejel je iz Trsta (brzojavko, naj se vrne iz , Jugoslavije domov v Trst, kjer ga čaka služba. Kazni naj se nikar ne boji, ker je bila zadeva že urejena z ob-lastvi. Na sporočilu so bili podpisani svojci! Čotar je verjel in se odpravil domov. Italijanska policija ga je takoj aretirala. Podobne brzojavke je prejelo še več priseljenih Primorcev. Nekaterim je bilo brzojavljeno, naj pridejo takoj domov, da je mati na smrtni postelji. Ti so res šli na pot in po skrivnih potih prekoračili mejo. Ko so prišli domov, so jim svojci povedali, da oni sploh, niso nič brzojavili! Tudi bolan ni bil nikdo. Od teh ni italijanska policija nikakor ujela, temveč so se srečno vrnili,v Jugoslavijo. Stojimo torej prod novo specialiteto fašistične policije, ki fašizmu gotovo ni v čast! ^JiniiiiiiiiiiiniuiiiniiiiiiuiuiMiiiiiiiiinmmiiiiiin Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE | ZASEBNO KLINIKO | Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡ V VSAKEM SLUČAJU 1 KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V | NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- | NEJSE ZDRAVSTV ENE NAPRAVE 1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIC I I I i NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO | Ig OSKRBO. IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ¡ ' s = Sprejemamo od 14. do 20. ure. I ^«uiiuiaiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijuiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiitiitiuiuiuiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiuiuiiitiuiiaiii** »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin-iiiniiiiiniimiiiiiiiiiii»-- Slab pastir Administrator gtjriške škofije Si-rptti je bil svoj čas osrečil Štariclrež 2 italijanskim kaplanom, /lasi ga prav nič ni bilo treba, ker je domači župnik g. Kosovel brez težav opravljal svojo službo. Kaplana so kmalu vsi obsovražili, ker se je izkazal ne samo kot ovaduh, marveč tudi kot pravi pohujševalec cele vasi. Posebno nesramno se je obnašal v šoli. Nekoč je tekom pouka vprašal učenca, kdo in kje je naš Bog. Otrok mu je odgovoril, da je v nebesih. Kaplan pa jc tedaj ves togoten snel z zida Mussolini-jevo sliko ter zdivjal: "Ta-le jo ^naš Bog in živi v Rimu"! Radi takšnih in podobnih slučajev je moral Sirot ti končno odpoklicati svojega proteži-ranca. Standreške ženice, ki so hodile na Sv. Goro prosit l>oga, naj bi njihovo vas rešil tolikega pohujšanja, hvalijo sedaj Vsegamogočnega, da je uslišal to prošnjo. 020200020000000100535301024823235348482323532353234853482323484823485348302353485323482301020202002348534823532353534853915353482323235323482348234830010200010101010201000100010153 PISMO S KRASA ' Emigrantsko glasilo "Istra" je priobčilo v svoji 21. številki od i. junija naslednje pismo iz Dutovelj, datirano maja 1934: Kot drugim občinam v Julijski Krajini, tudi nam ne prizanašajo niti gospodarske neprilike, niti fašistični mogotci. V ¿ádnjem času so šla samo v T A L J Specialist v modernem slikanju Facundo Quiroga 1275 Dock Sud MALI OGLASI ANGLEŠKA DRUŽINA išče Služkinjo, ki zna tudi kuhati Melián 1955, Belgrano. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SASTRERIA "DANTE'' Corte Moderno Rivadavia 3556 Buenos Aires U. T. 62, Mitre 42~J) n ŠIVILJA - MODISTKA ; izdeluje fine in navadne obleket p« najnovejši modi in zmernih cenah; Anica B. Dolščak . > Calle Charlone 36, pol kvadre od ul Dorrcgo, poldrugo kvadra od Rivera. PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo V JUNIJU: 30. Zeelandia •l ■■! V juliju: 1. Gral. Osorio. 2. Oceania '" 8. Cabo S. Antonio 6. Arlanza 13. Conté Grande in And. 8t*r< Proti Evropi odplovejo V juliju: . 2. Massilia 3. Alsina 4. Avila Star 5. Zeelandia in Groix 6. Oceania in Sierra Nevada 11. Arlanza 12. H. Chieftain in C. S. Antopio VREDNOST DENARJA Zadnji uradni tečaji za nakazila do 100 $ mesečnih: 100 dinarjev 8.98 100 lir 32.40 100 šilingov 70.43 100 mark us.to 1 funt št. 100 fr. frankov 2S.0I 100 čsl. kron 10.82 100 dolarjev 378.83 SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstveni ni pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X ŽARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE Konzultacije brezplačno HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDE EK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — P >d ugodnimi pogoji srwejematno bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na ted nske obroke od $ 5.— Gran Instituto Médico Abasto 3284 - CORRIENTES - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tirkajš -iiH in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazni kih od 10. do 12. ure. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.