165. številka,
Ljubljana, v četrtek 23. julija.
XXIV. leto, 1891
Izhaja vsak dan ivei«r, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v« t ro-og e r ■ k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt Jleta 4 gld., za jedca mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10£kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor po&tnina znafia. Za* oznanila plačuje se od četiristopne. petit-vrste po (J kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat^tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. (Jpravnifitvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vse ostane pri starem.
Ko ho je pričel prevrat v notranji politiki in je nekako kazalo, da se pr bližujeta vlada grofa Taatfea in pa združena nemška levica, bilo je mnogo nemških glasil posebno iz stranke nemških nacijo-nalcev, ki so odločno svarili, naj Nemci ne goje prevelicih nad ter so izrekali prepričanje, da nemški narod v Avstriji nema nikakoršnega uzroka odložiti orožje, s katerim se je branil in se udajati sladkim Čutom zmage. Najbolj so to poudarjali baš nemški organi v onih naših pokrajinah, kjer Nemci žive skupaj a Slovenci, kjer je narodni boj najhuji, na slovenskem Stajerji in na slovenskem Koroškem.
Navajeni smo že od davna, da Nemci, ako-pram imajo posebno v teb dveh pokrajinah vso moč v rokah, vender tožijo, da se godi njihovi narodnosti krivica, da narašča Blovenska povodenj (die vvindische Flut) katera bode, če bi človek hotel verovati njihovim izjavam, skoro preplavila vse nemštvo v teh pokrajinah in poslovenila ves Gorotan in vso zeleno Štajersko.
Kdor pa le količkaj pozna zares mučno stanje ubogih naših slovenskih trpinov na Koroškem, kdor ve, da se ne godi dosti bolje slovenskim bratom na Štajerskem, akopram jih je skupoma stanujočib in vrlo zavednih in za narodnost svojo večinoma vnetih skoro toliko, kakor kranjskih Slovencev, bode le z ramami pomajal, ko bere bombastične besede o slovenskem potopu!
Pač pa je nam silni nemški nasprotnik poplavil velik del nekdanje slovenske domovine, potisnil je in Še vedno potiska nazaj krotkega, pohlevnega Slovenca, ki je bil preslab, da se ubrani silnemu navalu. Ničesar ni imel ubogi Slovenec v prejšnjih stoletjih v rokah, da se ubrani temu pogubnem navalu močnega nemškega elementa, ki je imel vse udobnosti na Bvoji strani. Spal je trdno spanje narodne nezavednosti in le v borni kmetski koći imel je še zavetje jezik praočetov in pa deloma v cerkvi, povBod drugod bilje izpodrinjen iz javnega življenja. Skoro čudež je, da se je sploh še ohranil narod v tacih razmerah, da ga ni zadela usoda polabskih Slovanov, ki so izginoli v nemškem potopu za vekomaj.
Nekoliko zboljšale so se razmere, ko se je probudil slovenski narod po prizadevanji neustraš-Ijivih in neumorno delujočih slovenskih domoljubov, ki so dosegli toliko, da se je vsaj nekoliko začelo jemati ozira na največje in najBilneje krivice, ki so se godile Slovencem ter se je vsaj nekoliko skušalo dati narodnih pravic tudi doslej v tem oziru skoro brezpravnim slovenskim trpinom , katerih nikdo ni uprašal, imajo li kako zeljo pri srcu.
Komaj pa je vlada pokazala bo le nekoliko pravično tudi drugim narodom in je za čas ministrovanja grofa Taatfea odpadla kaka redka drobtinica ravnopravnosti tudi Slovencem, takoj so se pričele in neso več potihnile tožbe nemških listov o zatiranji nemštva in o protežovanji Slovanov. Kako krivične in neutemeljene so vse take tožbe, to vemo predobro vsi, ki vidimo dan za dnevom koliko nam še manka, da bi mogli reči: Zdaj smo dosegli vsaj približno toliko, kolikor nam je neobhodno potrebno, ako hočemo osigurati narodu svojemu obstanek in omogočiti mu, da napreduje tako, kakor bi mu to mogoče bilo po nadarjenosti njegovi.
Ker pa gori omenjeno približevanje nemške levice in grofa Taaffea ni takoj obrodilo sadu, kakor so ga morda pričakovali nekateri vročekrvni nemški časnikarji, ker je itistični minister grof Scbonborn na interpelacijo Beljaškega poslanca dr. S(einwenderja, ki je zahteval odpravo jezikovnih odredb, odgovoril negativno, takoj začulo se je kakor v koru: Saj ostane pri starem! Imenoval je Belja-ški poslanec jezikovne odredbe otežujoče spone, kijih je Slovanom prijazna administracija naložila telesu nemškega naroda. Justični minister pa je odgovoril, da se uzroki, s katerih so se izdale jezikovne odredbe, še vedno veljavni, da torej vlada nema ni-kakeršnega uzroka razveljaviti te odredbe. Ta popolnoma objektivni in opravičeni odgovor pa nikakor ni po volji onim, ki niti trohice pravice in ravnopravnosti ne bi privoščili Slovanom, da bi Šlo po njih nazorih. Jadikujejo torej naprej, da nemškemu narodu se je zanašati )o na samega sebe, da naj-t nI noj i, najzanesljivejši njegov zaveznik je narod na na u duše no s t. Dokler je ta živa, škodovala mu ue
LISTEK.
Car Jovan.
(1596—15380 Srbski spisal A. San d i d, poslovenil A. IVkonja. (Daljo.)
Za prijateljstvo carja Jovana sta se poganjala i Zapolja i Ferdinand J on izprva ni hotel ni jednemu ni drugemu verjeti.
Sam s svojo vojsko je vojeval na Turke in Madjarje.
Od madjarskih velikašev je posebno miv.il na Bale u ta Te rek a, morebiti že zato, ker se jo ta b takim priimenom priimenoval (Terek madjarBki pomenja: Turek). Na njega jo uajpreje udaril in mu odvzel bvojo poznejšujo prestolnico Subotico in vso okolico. Sovražil se je s tem do smrti svoje; Terek ga je ob glavo pripravil.
Z Zapoliem se je b početka precej čislal. Ko se je Balent Terek vzdignil in šel na carja Jovana, poslal je Zapolja k njemu svoje poslanike, da mu povejo, da se pazi od Tereka.
In prispe ta Balent Terek in misli udariti na carja Jovana. No, ko vidi Srbe junake, strese se od
straha. Z mesta Srbi planejo na Tereka in na njegovo vojsko, in jo strašno potolčejo; komaj ubeži Terek z nekaterimi drugovi svojimi prek Dunava, tako ga je bil popadel strah pred Srbi in carjem Jovanom !
Da je Terek bil pobit, naposled, ni že tako hudo; ali da je prišel v toliko sramoto pred brati svojimi Madjarji — to je zelo bolelo Tereka: „I)a vsaj kdo, pa baš ti razdrapanci (Srbi niso bili plemenitaši, zato jih je ta naduti velikaš tako grdil) potolkli so me, obtulili — govoril je Terek v srditosti . . .
Želel je kralj Ivan Zapolja, da pride k njemu ta črni človek, da ga vidi; in car Jovan pride z deset korenjaki k Zapolji v Tukaj.
A ko se je vračal iz Tokaja, udari na Te-mešvar, pa odtod na mestece Čoino, z one strani Moriša, in vzame je. Bilo je to imenje velikašev rodbine Čakijev. Sedaj zbere Vladislav Čakij tristo konjikov Madjarjev, da iztira carja Jovana iz Čoine. Ko se pograbijo, pobijejo se ljuto; pogine jih mnogo i z jedne i z druge strani. A Bog pomaga carju Jovanu in on nadbije Čakijove kuujike. In v boju pade ta veliki Madjar Čakij in izgubi glavo; ž njim so poginili tudi mnogi plemiči io gospodičiči.
bode niti neprijaznost niti prijaznost vlade, do katero — kakor pravi jeden teh nemških organov — ne more imeti pravega zaupanja. odni politiki,
pravi, neso mogoči za dolgo časa kompromisi. Na tem polji velja samo aut-aut. Vlada je za Nemce, ali pa proti njim, tretje misliti si ni mogoče. Iz odgovora justičnega ministra sklepa list, da se boče tudi na dalje vladati proti Nemcem, da bode torej vse oBtalo pri starem in da je navidezno premirje le morda kratko. Opominja Bvoje pristaše, da vstra-jajo v boji za pravico nemškega naroda.
Kar piše o razmerah na Koroškem in o tožbi, da vlada hoče tudi nadalje še razvajati Slovence (Verhaetschelung der Slovenen) je tako abotno, da niti ni treba odgovarjati na to. Če so na Koroškem Slovenci razvajeni (!) po vladi, potem pač ne vemo, kake pojme ima omenjeni list o pravicah narodov in o ravnopravnosti! Slovenci, posebno v pokrajinah ob meji, pač niti s tem ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, da vse ostane pri starem. Delati moramo na to z vsemi svojimi močmi, da se naše stanje zboljša, da so obrne na boljše, ker sedanje razmere nikakor še ne morejo zadostovati opravičenim željam slovenskega naroda.
„Iskrena reč braći Hrvatima."
Pod tem naslovom priobčil je Beligrajski „Odjek", glasilo radikalne, sedaj vladajoče stranke, uvoden članek, katerega tu v prevodu priobčimo, dasi se ž njim vseskozi ne strinjamo in se baš v tem uprasanji Čestokrat more reči: „lliacos intra muros peccatur et extra.u Članek, ki je naperjen v prvi vrsti proti „Hrvatski*, katera je načelno in Btrastoo Srbom protivna, slove:
„Radikalna stranka v Srbiji, kot zvest tolmač mišljenja, teženj in na 1 naroda srbskega, bila je vsekdar odkritosrčen boritelj za srbsko narodno in sploh — slovansko idejo in solidarnost.
Akoravno je „sila okolnosti" vezala sedaj vso moč radikalne stranke za naše domače, deželne zadeve, ipak ona spremlja z najiskrenejo simpatijo sedanje življenje vseh slovanskih plemen, in raduje se napredku in uspehu njihovemu isto tako, kakor
Ko to čo jej o madjarski velikaši in graščaki, pridejo h kralju Ivanu Zapolji in govorijo mu: „Naj vaše veiečanstvo milost ima in odstrani od nas tega carja Jovana, da ne vlada nad nami. Sinovi naši in hčere naše ontali so nam zdravi in celi, hvala Bogu, od Turkov, — a sedaj boče ta poganija, da nad nami vlada !"
A reče jim na to kralj Zapolja: „Ker jaz ne morem vladati nad vami, ker ste mi protivuiki in puntarji: naj vlada on, ker toliko ima pri sebi svojega naroda srbskega. Jaz sem pa majhen, ker ste mi iz rok vzeli moje žezlo kraljevsko, vaš upor in neposlušnost ■ torej, ne morem se na njega vzdiči.
In velikaši zopet: „Biti čemo pokorni io davati davek velečanstvu vašemu, kakor i za času ustanka krucevskega u . . . .
Strah je bil všel v Madjarje ; bolj so se bali tega črnega Človeka, nego svojega kralja Zapoljo — ker je smel car Jovan usmrtiti tudi madjarskegu, katerega koli velikaša.
Tudi kralj Zapolja bal se je njega. Car Jovau se ni hotel spreti ž njim.
Madjarji, velikaši in graščaki, napadali so Srbe; pa pridejo poBlauci carja Jovana pred kralja Zapoljo, zelo se pritožujejo na te napadalce. Id kralj jih pozivlje na odgovor, a se oni njemu izgo-
odkritosrčno obžaluje neuspeh ali britko usodo posamičnih sopiemenikov svojih.
Mi jako dobro znamo, da imajo mali slovanski narodi vrlo malo odkritosrčnih prijateljev in da se morajo baš radi tega drug na druzega naslanjati, pomagati si, a ogibati se vsakega mejsehnega raz-pora i o naiprotstva. To je nujna potreba in sveta dolžnost vseh, posebno pa onih, ki so po pokolenji in krvi najbližji in katerim je zgodovina prisodila, da morajo živeti v zajuiuici.
No, dlje časa že gledamo na svojo žalost, da so naši bratje Hrvati krenili po nesrečni stranski poti, katera nikdar in na noben način ne more roditi dobrega plodu za njihovo domovino io a narod hrvatski.
Mi jako neradi govorimo o nesrečni stroji, ki je pod firmo Veliko-Hrvatstva raztrovala javno in zasebno življenje na Hrvatskem in napravila nepre-stopen jez mej narodom srbskim in hrvatskim v njijini skupni domovini, trojedni kraljevini. Mi prepuščamo našim srbskim bratom in razsodnim Hrvatom, da oni sami po svojem najboljšem znanji in razumu razpravljajo srbsko in veliko-hrvatsko upra-šanje v trojedni kraljevini, ker nemarno radi, da nam se s katere koli strani očita, da se mi nepoklicani mešamo v njih domači prepir. Toda glasilo veliko hrvatske Btrauke „Hrvatka" izzvala nas je s svojim člankom „Srbstvo se kostruši", in smo, radi ali neradi, primorani, da jej na kratko odgovorimo. Današnja Srbija ni Avgijev hlev na Balknnu, ki kuži ves Balkan, nego pravi Avgijev hlev je uredništvo zloglasna „Hrvatske", katero je v polnem pomenu besede okužilo narod hrvatski in zasejalo strupeno seme krvne mržnje mej najbližjimi brati slovanskimi, mej Srbi in Hrvati. Da je temu tako, to dokazuje vsa preteklost „ veliko-hrvatske" stranke in vsaka beseda rečenega č'.aoka njenega.
Politika radikalni! ntranke je, piše .Hrvatska", „krvoločna"; „ona je povod one pokvarjene, moralno porušene pasmine, nesposobne za pravo kulturo, marveč lene, pohlepne po tujem blagu" . . . in tu za to, ker „ta naduvena politika propaguje veliko Srbstvo, da na račun hrvatskega naroda osveži svoje usahle žile, da se moralno propala Srbija vzdigne." In ko je tako lepo počastila „Hrvatska" ves narod Rrbski, zagrozila je na konci „izdajskemu" narodu srbskemu v trojedni kraljevini, da ga bodo Hrvati /.'orisali z lica dežele . . .
Mi smo te besede „Hrvatake" naveli zato, da kcuatatujemo pred vsem Slovanstvom, da neao Srbi, ampak ti žalostni Veliki Hrvati uzrok nesrečnemu razporu srbsko-hrvatskemu. Narod srbski ni nikdar delal in tudi sedaj ne dela na to, da bi posrbil narod hrvatski, niti na to, da hi na razvalinah Hrvatske napravil veliko srbHko državo. Kaj tacega morejo srbskemu narodu predbacivati le ljudje ve-liko-hrvatske „pasmine", ki so s svojim skrajnim šovinizmom iu dou-Kihotsknui poiitiškimi idejami odtujili narod srbski od naroda hrvatskega iu napravili Bvojo državo politiški oslabelo.
Mi vemo, da so se nekdaj za pravice in interese trojedne kraljevine borili v prvih vrstah naj-odličmji sinovi naroda srbskega, a da so jih sedaj zameujali ljudje sumne moralne vrednosti — temu je najmanje kriv narod srbski.
Mi odkritosrčno obžalujemo nesrečni spor srbsko-hrvatski, ker smo globoko uverjeni, da je škodljiv za splošne slovanske interese, najbolj pa za trojedno kraljevino in narod hrvatski. No, ni naša stvar, da to mi rešimo. To je najnujneja in najsveteja dolžnost vseh zavednih hrvatskih rodoljubov iu politikov, ki ne vidijo rešitve trojedni kraljevini in narodu svojemu v izkoreninenji ali po-hrvatenji »srbske paamiue", marveč v ravnopravnosti, v njih zložnem delovanji za skupne koristi in za korist trojedne kraljevine.
Samo pravo mater, a ne mačeho ljubijo deca z odkritosrčno, sinovsko ljubeznijo......"
Politični razgled.
Notranje <lezele.
V Ljubljani, 23 julija. Jtllnisterski shod.
Vest angleških listov, da se bodo sešli grof Kalnoky, Rudini in Ca pri vi v Osteudeu je popolnoma neosnovana. Vodji vnanje politike avstro-ogerske iu nemške sešla se bodeta prve dni septembra meseca pri velicih manevrih v Schwarzenau-a na Nižjem Avstrijskem. Drugi ministerski shodi za zdaj neso na programu.
Farlatnentarne zadeve.
Najprej poslaniška iu za ujo gospodska zbor niča zaključili sta svoje zborovauje, tako da je grof Tabtle oficijelno naznanil kouec zasedanja in for-inelno zaključil po najvišjem povelji državni zbor ter ga odložil do jeseni. Povsod vlada torej popolna tišina na parlamentarnem polji. Vender se že zdaj jiripravijajo predlogi za jesensko dobo. Posebuo se to godi v resortu železnic. Predloži! se bode takoj predlog o zgradbi strategično važne proge iz Mar-maros-Szigetba v Stanislav, ki jo za zvezo Ogerske in Galicije za slučaj mobilizacije velicega pomena. Vsaka državna polovica zgradila bi svoj del proge. Skupni stroški proraćunjeui so na 25 milijonov goldinarjev.
Gospodska zbornica imela je poslednji svoji dve seji dne 20. t. m. v katerih se je rešil budget in več nujnih predlogov, ki so bili vsprejeti v poslanski zbornici. Ko je bil dovršen dnevni red, izrekel je grof Taafld po najvišjem povel|i, da je zaključeno zasedanje državnega zbora, ki je odložen do jeseni.
K odpravi proste lake v Trstu.
Iz Trsta se poroča, da je vender finančna direkcija odpravila uekatere nedostatke, ki so delali velike neprilike trgovcem ter objavila razglas, da se blago lahko odpošilja brez tolicih nepotrebnih potov iu stroškov, kakor so bili do zdaj potrebni. S tem se je ustreglo vsaj deloma opravičenim pritožbam, o katerih smo že govorili. Vender se čujejo še vedno tožbe o nepotrebnih formalnostih in potih, katere imajo trgovci z blagom, ki prihaja preko morja ter se izreka želja, da bi se tudi o tej zadevi kaj ukrenilo, da se olajša trgovcem njih itak ne baš prijetno stališče, ki ga jim nalaga novi položaj.
Dodatek interpelacijam o Jtcki.
Po interpelaciji poslanca Ugrona v ogerski zbornici čuti se razžaljenega oficirski zbor hrvatskega polka št 79 grofa JelaČiča. Kapitan Uzelac došel je v Budimpešto, da v imenu oficirskoga zbora p osove Ugrona na dvoboj. Ugrona zdaj ni v Budimpešti.
Jiosa nski bataljoni v lirucku. K   prihodnjim  vajam  v  vojaškem  taboru v Brucku oh Litvi prišli bodo tudi trije Bosenski ba-
taljoni. Za 150 mohamedancev, ki se nahajajo v teh treh bataljonih, priredila se bode posebna mo-litvenica, rituelna kuhinja in kopališče, da se bode ustreglo vsem predpisom korana.
Konec carinske borbe z Huninnijo. Oge.rski uradni list objavlja v sporazumljenji s finančnim ministrom in z avstrijskim ministerstvom izdano odredbo, s katero prenehajo v prometu z Romunijo obstoječe sporne carine in carinske do-klade, kakor tudi nekatera druga omejenja prometa z Romunijo. S tem je tudi od ogerske strani uradno naznanjeno, da preneha carinska borba proti Ru-muniji, kakor je to že nekaj dnij poprej prijavil, v istem smislu Dunajski uradni list tostranske državne polovico za dežele zastopane v državnem zboru.
V nanje države.
Fotovanje srbskega kralja.
Včeraj nastopil je mladi srbski kralj svoje potovanje na Rusko in bode 10. avgusta na povratku gost našega cesarja v lšlu. Potovanje na Rusko se je nekoliko prej izvršilo, nego je bilo prvotno namenjeno, da se bode kralj mogel udeležiti slavuostij, ki se bodo dale v Peterburgu na čast francoskemu brodovju.
Razglašenje neodvisnosti .Bolgarije«
Iz Peterburga se poroča, da se v tamošnjih diplomatiških krogih misli, da bode Bolgarija proglasila svojo neodvisnost še pred koncem tega meseca. Rusija baje ne bode ugovarjala.
Nov oddelek ruske mornarice.
S carskim ukazom odredilo se je, da se napravi s 1. januvarjem bodečega leta v okrožji pomorske divizije za Orno morje sedmi oddelek moštva za brodovje, ki je kot taktična jednota jednak polku. Novi oddelek bode imel preskrbeti potrebno moštvo za oklopnico aDvanajst apostolov", dalje za plavajoči dok, dva skunerja, jeden parobrod in jedno transportno ladijo, katera se še gradi. Zgraditclj transkaspiške železnice.
General Anenkov imenovan je članom ruskega državnega sveta. Vsled tega odstopi kot vodja trans-kaspiške železnice, katero je on zgradil.
Krvav konflikt na meji.
Iz Belega grada se poroča, da je bil mej prebivalci na meji iu mej ogerskimi finančnimi organi krvav konflikt ob priliki zasledovanja tihotapcev. Mej obema vladama pričele so se obravnave zaradi tega dogodka.
Francoski gostje na Ruskem.
Kakor poroča angleški list „DaiIy Chronicle", dobili so ruske mornarice častniki ukaz, da se ogibajo za čas poseta francoskega brodovja vseh političnih govorov. Car se baje ne bode udeležil banketa na čast francoskim gostom. Koliko je resnice na teb poročilih, pokazalo se bode kmalu.
Jlintsterska kriza na Francoskem.
Ker je zbornica odklonila diskusijo o kreditu G00.000 frankov, ki ga je zahteval Frevcinet za povekšanje poliklinike, govorilo se je v poslaniških krogih, da hode Frevcinet dal svojo demisijo. Tovariši ministri odsvetovali so Frevcinetu, naj tega nikar ne stori, ker glasovanje zbornice nikakor ne izraža nezaupanja. Stvar se je res poravnala na dobrem in Frevcinet opustil je misel na demisijo ter oRtane. Tako bi bili obe krizi, ki sta nastali v poslednji dobi vsled glasovanj francoske zbornice, srečne odpravljeni in nemata nikakoršuih resaejih posledic.
Fran cosku zbo rn i ca sklenila je tudi dne 20. t. ni.  svoje zasedanje. Ko je bil rešen carinski predlog, bilo je nekoliko stvari
Dalje v prilogi.
varjajo: „Odkar, Bvetli kralj, prifiel je v lWko ta | car Jovan — z mesta poubija mnoge Madjarje!"
In premesti car Jovan svojo stolico iz Subo-tice v Segedin, da bliže bode i svojemu narodu v Banatu. —
Iz Beča so cesar in kralj Ferdinand L in njegovi pristaši madjarski velikaši izbrali in poslali Pavla Bakica Srba, kateri je prišel iz Turške s petorico bratov svojih, da gre k črnemu človeku z blagum iu h silnimi darovi, da ga pregovori in pridobi na stran kralja Ferdinanda. Poročijo carju Jovanu : kralj ti obeča dati gradove z imenjem, a ne kakor kralj Ivan, ki nema brige nikakšne o vašem v i s o k o r o d s t v u !
Napišejo droben list in pošljejo po Pavlu v roke carju Jovanu v Segedin. Pismu priložijo omenjenega blaga pet tis oči j forinti v zlatu iu deset zlatih peharjev in pet turških živbcev; Se pošljejo za perjanike car-Jovanove pet sto komadov sukna za obleko.
To prinese Pavel in izroči carju Jovanu. Prevari bo car Jovan, ugrizla ga kača: vsprejme darove od Cesarja in kralja in njegovih tam velikašev, pa jih da svojemu palatinu vojvodi Sukoti, da razdeli, kar se komur pristoji.
V pismu je Ferdinand tako carja Jovana pozdravljal: „Dii se ničesar ne bojiš od Zapolje kralja, ker čemo mi takoj od zgoraj pomakniti silno vojsko na njega. Tedaj ga mi bomo od zdolaj mogli lahko prijeti, izdajalca vsega kristjanstva, ti b o d e š potem despot, in v O g e r s k i kar je koli imel posestev (prejšnji) despot od cesarja Sigmunda, vsa ta p o s e d s t v a z današnjim dnem tebi poklanjamo in izročamo!"
In predal je Pavel carju Jovanu v roke diplomo s pečatom na vrvci, za potrditev gornjim besedam in za svedočanBtvo, da ta posestva osta-jejo carju Jovanu in njegovim potomkom, dokler mu traje roda in plemena, z moške in z ženske strani.
Razveselil se je car Jovan tolikim darovom in tolikemu obečanju od kralja Ferdinanda; oči so mu zaslepnile, nesrečna omamila ga.
Za povračilo poročuje in daruje kralju Ferdinandu junaško mišice Bvoje hrabre vojske, iu od sebe zvesto službo in desnico roko ; Pavlu da deset perjanic iu omar za taljerje, kakor bratu svojemu.
A ko glas o tem prispe h kralju Zapolji in vidi ta, da sedi v Buditnu mej dvema neprijateljema,
od zgoraj iu zdolaj — začne jokati siromak kralj! In odpravi Zapolja s pismom Bvojega poslan a do carja Jovana, da ga nagne na svojo stran, ali vsaj da ne drži s Ferdinandom.
A car Jovan list odpisuje in v pismu tako-le odporočuje kralju Zapolji: ,Glej, je že četiri mesece, kar s svojimi ljudmi ležim v zemlji puBti: tvoje velečanstvo delalo se je gluho, nisi hotel z menoj pleniti, ali mi kako dobroto storiti; ničesa mi še nisi dal v roke. Tudi v Budimu sedi tvoje velečanstvo kakor nemo. Sedaj, pri moji veri, naj-miloBtljiveji Ferdinand poslal mi je toliko uovcev in še obečal, dati mi imenja, i u poslal mi je zato tudi zlato pismo s pečatom na vrvci — da že ne znam, kako da mu se oddolžim. Sedaj Hem sluga v službi kralja Ferdinanda, torej tvoje velečanatva naj se več v mene ne zaupa. Ako nemaš troška, jaz imam dosta pa i tebi pošiljam."
In poslal je car Jovan kralju Zapolji na dar tisoč forinti v zlatu !
Ko se je poslanik v Budim vrnil in pred gospodo   madjarsko  javil  kralju  poročilo  in izročil novce — vsi bo glave pobesili iu k črni zemlji pogledali ; čudili so se odgovoru in daru carja Jovana... (Konec prlli.)
Priloga „Slovenskemn Narodn" ftt 165, dne 23. julija 1891.
na dnevnem redu, da se je bilo bati, da ne bi na-stale resne zapletke. Vsa ta nevarnost je zdaj odstranjena temeljito in se vsaj za nekaj časa ni bati iz parlamenta prihajajočih mintsterskih kriz, katere bo poslednje dni razburjale ne s.ime francosko zbornico nego vlekle na se pozornost vse Evrope, posebno pa Nemčije zarad zuaue interpelacije Lau-rove, ki je bila pa odložena vsled energičnega postopanja vlade.
Francoska in Nemška.
Francoska odgovorila bode na poset nemškega cesarja ua Angleškem s tem, da bode postavila drugo pomorsko divizijo in reservuo brodovje v kanal La Manche.
Velik meeting v Farizu.
Danes priredita pos.anca Laur in Deroulede velik meeting, ki bode protestoval proti odredbam nemške vlade v zadevi potmh listov. 1'uzneje mislita napraviti jednake shode tudi v drugih krajih. To jima bode v odškodovanje za to, da se je v zbornici odložila interpelacija Laurova.
Letina na liuskenu
Kmetijski shod gubemije Kazanske je sklenil prositi za podporo petih milijonov rubijev, da preskrbi kmete z žitom, daije, da se podaljša obrok za plaćanje davkov, da se prepove žgati iz žita žganje, da se zapro žgunjske pivnice za jedno leto m da se dovoli, da se objavi splošni oklic za podporo prebivalstva Kazanske gubernije. Ministerstvo notranjih zadev poslalo je uradnike v kraje, kjer se je bati slabe letine, da poročajo obširno. — Iz Odese se poroča, da je ozimna pšenica v guberniji Ker-sonski in v Besarabiji rodila bolje, nego se je pričakovalo iu da je prav dober pridelek.
Socijalisti na Nemškem.
Nemški socijalni demokrati se že zdaj pripravljajo za volitve, ki bodo v novembru za mestni zastop. Akopram si od ten volitev ne obetajo j>rak-tičuega uspeha, vender se jih hote udeležiti, da se preverijo o svojih silah in da se sploh zanese agitacija mej mase. Časnikarstvo socijalnih demokratov na Nemškem je precej razvito. Izhaia 27 dnevnikov, 23 liBtov po trikrat na teden, 7 po dvakrat, 13 je tednikov, 1 list izhaia vsacib 14 dni, dalje 1 znanstvena revueja, 1 list za mladino, 2 šaljiva lista in 1 ilustrovau zabaven list Skupaj izhaja G7 socijalističnih liBtov. Socijalistična stranka je torej dobro organizovana in delavna.
Pamellvva pravda.
iLe davno je končana pravda kapitana 0'Shea proti Paruellu, kateri je ločeno soprogo tožitelja vzel za ženo. Treba je samo še plačati stroške, katere je imel kapitan O'Sheu pri svoji pravdi. Vsota je velika, zato se je pogodil Purnell, da plača polovico takoj, drugo polovico pa čez mesec dni. Preteklo je že več mesecev, a o Parnellovih novcih še ni ničesar čuti.
Dopisi.
Iz l'o«lkloNtra 20. juliju. [Izv. dop.] Razmere ua Koroškim znane »o gotovo vsakemu narodnjaku. Tukajšnji oeniškutarji bi najraje uničili popolnoma koroške Slovence, posebno pa tukaj nahajajoče se Kranjce. Toda če marsikateremu Korošcu nič ne stori, ako ga malo zbadajo, vender vsak Kranjec kaj tacega ne dopušča.
Včeraj hotel sem svojemu prijatelju, kateri je imel v moji domovini na Dolenjskem novo mašo, čestitati brzojavno. Napisal sem torej slovensko brzojavko na listič, b svinčnikom še zraven zapisal, da bo nebi uradnik preveč trudil, kraj po nemški b svojim popolnoma slovenskim podpisom na kolo dvor, kjer je tukajšnji brzojavni urad.
Čez kake četrt ure povrne se dotičuik z brzojavko ter mi pravi, da predstojnik tukujšnje želez-nične postaje ni vaprejel brzojavke, češ .slovenskih telegrumov mi ne vsprejemamo (VVindische Telegramme tibernehmen vvir uicht.)
Razburjen hotel sem iti sam povprašat, kje je to zapisano, da bo sme le nemški brzojavljuti. Ali službeno zadržan, moral Bem naposled pisati pisemc« da mi takoj brzojavko odpošlje, ker ni nobenega uzroka, da ne bi smel slovenski brzojavljuti. Zraven sem mu še po nemški zapisal kraj, kamor je ua-menjeuo, da ga prej uajde. Na to je prevzel brzojavko ali pisal mi je nazaj, da se mora postaja tudi nemško brzojavljati, sicer ničesar ne prevzame iu da moram za to še za dve besedi štiri novčiče poslati. (Telegrafenstation muss deutsch augegebeu werden, vveshalb hier — (kraj) Unterkrain deutsch dazugesetzt vvurde.) Daues poslal je res po štiri krajcarje, iu dal sem jih, da je bila stvar pri kraji.
Ko bi le koga imel, da hi kolikor toliko malo skrbel za to, da se take in jednake reči več ne zgodijo, postopal bi tudi sedaj drugače, ali žal, da ue morem, pa tudi ne smem.
Jednake sitnosti imamo vedno tudi na pošti, kjer pa tudi ni nič natanko, ali pismo danes ali
jutri odpošlje tukajšnja ekspeditorica, ali ga adresat daues dobi ali jutri, ali še le čez dva dni.
Po-tno in brzojavno vodstvo v Gradci opozarjamo na te uprav barbarične razmere in pričakujemo, da bode dotični uradnik dobil primeren ukor in da se bode skrbelo, da se bodo strankam za njih denar tudi primerno ustrezalo. Slovenski rodoljubi pa naj objavijo vsak tak kričeč slučaj, da se bodo taki arogantni uraduiki malo z debelim prstom potipali.
I/. <*o<lovići» 21. julija. [Izv. dop.J Občina Godoviška prosila je c kr. ?ifiji postni urad v Trstu, da naj blagovoli ustanovit* c. kr. poštui urad v Godoviču, ker je zelo potreuuo, ne samo za našo občino temveč tudi za celo okolico. Mnogi posestniki iz Rovt, s Kičega vrha in od drugod podpisali so pred župauom izjavo, da želijo pošto v Godoviču, ker imajo sem najbližji pot, naj si bode po leti ali po zimi in lahko dobivaj redno liste in jih oddajajo, kakor sami želijo
Ker pa naša prošnja do sedaj še ni uslišana, more biti uzrok temu, da ji uuša bližnja sosedna občina Črnivrh, kakor vemo iz zanesljivega vira, močno nasprotuje in se izraža, da poštni urad v Godoviču m potreben.
O tej zadevi piše prijatelj tako-le:
V nedeljo 12. t. m. sem mogel slišati na Črnem vrhu, da jo poštno ravnateljstvo uprašalu županstvo Čruovrško da sporoči, če je c. kr. pošta v Godovič-u potrebna ali ne. Na to uprašanje je občinski hlapec odgovoril, Ua ni potrebna iu gosp. župan je icč podpisal iu odposlal. To nepre-udarjeno rešilo bi zualo zaradi pošte v Godoviču škodovati.
Čudno, da občinski hlapci stojijo na krmilu — — če bolj čudno Je, da se tako važna rešila občinskemu hlapcu v pretres dado — in da skleji hlapcev župan potrdi, — meneč, kaj, saj v Črnem vrhu imamo pošto, če je tudi ne bo v Godoviču.
Modre glavice črnoviške ne preudarijo, da bi bila velika korist, ako bi posta bila v Godoviču, — da bi tedaj poštni posel imel krajšo pot do Godo viča po pisma, kakor pa da za poštnim vozom do HcUdeišiče drči, in se tuko tudi vrača. Koliko bi bila pot prikrajšana, iu koliko poprej bi pisma prišla ua Črni vrh.
V zimskem času bi bilo to najpotrebnejše, ker pride pot ves umorjeu kasno ali pa tudi ue isti dan na črni vrh.
Veliko bi bilo vredno, ko bi se*pošiljatve naravnost v Godovič-u oddale, ne pa, da pot nosi samo 2 kili (saj več ne sme) do Črneg.ivrha. —
Tudi bi se lažje odposlalo reči katere vagujo čez 2 kili  iz Godoviča naprej.
Vsak prevideu mož more presoditi, da bi bil tak urad jako koristen za občino Črnivrh. Pomisliti bi bilo treba županu, da je več davkoplačevalcev, obrtnikov in rokodelcev, kateri dobivajo poštna povzetja in morajo pismouoscu za prenašanje plačati kolikor zahteva. Da'je dojde pimonaša iz poštnega urada v Hotederšicah ob 12l/8 ure vGodovie, potem rasdaje liste in pride na Urni vrh ob 21/« uri popoldan,
ako bi pa bil poštni urad v Godoviču, bi bil že brez vso zadrege ob lll, ure na Čruemvrhu, torej cele tri uro poprej.
Iz ISrag«k 'JI. 'iihja. (Izv. dopis.j Pretekli mesec je bila v Dragi volitev novega občinskega odbora ter novega občinskega starešinstva. Narodna stranka je zmagal* v obeh razredih z veliko večino, dasiravuo se je nam nasprotna stranka z navodili, ki so jej dohajali iz Kočevja, z vso silo prizadevala, zmagati v obeh razredih in tako občinsko starešin stvo v roke dobiti. To bila je najsrčnejša želja kočevskega „Sehulvereina", kakor se je njegov predrzni podpornik že javno izrazil, da mora Dragar-skega župana g. P. Turka iz občinskega odbora izbacniti. Vender želja te«a strastnega našega nasprotnika, ki se v svoji vsegamogočnosti domišljuje, da bo VBe Slovence v Dragi posebno s svojim brez-ozirnim postopanjem uničil, so ni izpolnila, ker župauom je zopet izvoljen jednoglasno g. P. Turk. Svetovalca pa sta: Jurij Poje in Jakob Mihelič, zauesljiva narodna moža. Tako je zavednost slovenskih volilcev preprečila vse zlobne nukane nasprotnikov.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zarad dveh dopisov: Z Gorenjskega (Zopet od-
dajanje učiteljskih služeb na Kranjskem) in iz Zagorja za Savo, govorečemu o tamošnjem gosp. župuiku. Današnja številka ima dve strani priloge.
— (Volitev za deželui zbor kranjski.) Kakor poroča uradni list, razpisana je volitev deželnega posianca za kmetske občino volilnega okraja Radovljica Kranjska gora namesto umrlega poslanca in deželnega glavarja dr. Jožefa Poklukarja na dan 10. septembra t. 1. Imeli bodemo torej zopet malo volilne agitacije.
— (Letni zbor družbe sv. Cirila in Metoda.) Danes zbralo se je v prijaznem našem Kamniku mnogo članov družbe sv. Cirila in Metoda k rednemu občnemu zboru. Že včeraj zvečer imeli smo priliko pozdraviti v čitalnici muogo vnanjih domoljubov, posebuo vi lih naših duhovnikov s Koroške iu Štajerske, ki so prihiteli, da se udeleže glavnega zbora prekoriatne družbe, o katerem bodemo obširneje poročali v bodočih številkah.
— (Doktorjem vsega zdravilstva) promoviran jo bil ua Graškem vseučilišči včeraj ee-kuudarij tukajšujo deželne bolnice g. Radovan Kepic. Vrlemu bivšemu „Triglavunu" iu odločnemu narodnjaku uaše uajiskreneje častitke!
— (Častno pri zna uje.) Gosp. M. Kuncu, vodji krojaško-obrtuega ucilišča v Ljubljani došla je te dni jako krasna diploma, po kateri ga starešinstvo evropske modne akademije v Druždanah, Bv prizuauje njegovega delovanja iu zmožnosti- imenuje pravim članom akademije. Čestitamo!
— ( F r em ešče u j e )) Gosp. Aut. B r u m e u, sudiški pristav v Slovenski Bistrici premeščen je v Lož, g. pristav Ivau P i m a t iz Loža v Slovensko Bistrico.
— (Separatni vlak v Prago) k razstavi od el bode po želji, ki se je razodela od raznih stranij, že dne 3. avgusta iz Ljubijaue. — Potem odpade vlak, ki je bil nameravan za 13. dan avgusta, ako bi se bilo oglasilo dovolj udeležnikov. Vlak dne 3. avgubta bode šel brezpogojno, torej si more vsak urediti svoje razmere tako, da mu bode mogoče udeležiti se tega vlaka. Pogoji so isti, kakor bo bili pri prvem vlaku dne 26. junija. Kdor želi pojasnil, dobi jih v g. J. Pavlina potovalni pisarni v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
— (Slovenskega pevskega društva veliki koncert ua Ptuju.) Kukor se nam poroča, namerava slovensko pevsko društvo ua Ptuju preložiti Bvoj veliki koncert na 8. septembra ali pa za letos opustiti ga popolnoma, ker se Slovenci udeležujejo zdaj razstave v Pragi pozneje pa one v Zagrebu. Opozorili bi slavno vodstvo pevskega društva ua to, da priredi „Ljubljanski Sokol" due G. —8. septembra poseben vlak v Zagreb in sicer za proge iz Maribora in Trsta do Zagreba Udeležba iz Ljubljane bode prav obilna, jednako se je nadejati tudi iz drugih krajev. Iste dni bode v Zagrebu velika pevska slavnost iu bi torej ude-ležnikom izleta v Zagreb ne bilo lahko mogoče biti dne 8. septembra na Ptuju Dne 3. avgusta pa se odpelje posebni vlak v Prago, katerega se bode gotovo posluži! vsak zaveden Slovenec, kateremu le količkaj pripuščajo razmere, da si ogleda krasno razstavo čiških bratov. Glede na te dve veliki slavnost i južnih in severnih naših bratov res letos čas ui ugoden prirejevauji večjih, lokalni značaj pre-sezajočih veselic na Slovenskem, kar je ua vsak uačin treba jemati v poštev.
— (Izlet „Slavčev" v Radovljico.) „Slavec" izletel jo v nedeljo ua Gorenjsko in si je izbral mesto Radovljico, katero je razveseljeval b svojim obiskom. Izlet „Slavčev" v Radovljico je prvi večji izlet, ki ga je videla Radovijica v svojem obzidju. Do danes ni bilo uič, kar bi rodoljubna društva vabilo v Radovljico. Mesto samo je v društvenem oziru jako saspano, čemur je pač nuj-več kriva uemškutarija, ki ovira zložuo in vzajemno društveno življenje. Zategadelj smo se začudili, ko smo Čuli, da hoče „SIavecu v Radovljico, zakaj človek ne gre rad v kraj, kjer misli, da ga ue bodo pozdravljali veseli obrazi. No, „Slavcu", kakor smo videli sami, ui bilo sojeuo izpiti grenko čašo greu-
kega nemškutaratva radovljiškega. VobcI iu pojoč poletel je v nedeljo zjutraj ua Gorenjsko in se je ustuvil v Radovljici. Iu tu se je pokazalo, da je Radovljica vender boljša, nego nje glas. Ko se je „Slavecw bližal, pokali so moznarji in slovenske tro-bojnice, ki so so videle ua nekaterih radovljiških hišah, pa so nas prepričale, da ima Rudovljicu tudi rodoljubne duše. Kuj pred uhodom v mesto bil je postavljen slavolok in tu je pričakal in pozdravil
„Slaven" s prisrčnimi besedami radovljiški župan gospod A. 11 oblek, ljube/njiva gospica Alojzija Ra bičeva pa je „Slavcua izročila krasen šopek. Takisto je pozdravila „Slavcaw deputacija gasilnega društva pod vodstvom g. M. Kosmača. Potem je „Slavec" šel v mesto, in tudi tukaj bil je naudušeno vsprejet ; rodoljubne Radovljičanke obsipale so ga s cvetjem. Ob desetih bila je maša, pri kateri je pel „Slavec" jako lepo Nedvedovo mašo. Po skupnem obedu v j:. Hirschmana izvrstni gostilnici pričel He je ob treh koncert, ki je bil mnogobrojuo obiskan, ker se ga je udeležilo nad 500 1j udi j. „Slavec" pel je izborno iu izredno odlikoval se je g. Meden, tako da je vsled burnega odobravanja in ploskanja moral „Slavec" vedno peti. Pri koncertu je bilo jako odlično občinstvo. Tu smo videli drage RORte iz Kranja, Tržiča in iz drugih bližnjih krajev, le Radovljičanje niso prišli vsi, pa saj ni čudo, predno se tak „purgar" vzbudi, za to je treba najmanj stoletja. Predsednik „Slavca" g. Ig. V a 1 e n ti nč i č, ki se je že pri vsprejemu zahvalil g. župauu, pozdravil je pri koncertu vso družbo z lepimi, res v srce segajočimi besedami. Poudarjal je, da aSlavec* s slovensko pesmiio budi sloveusko zavest in je v tem zmislu uapil Radovljici, želeč jej, da bi se razvijala in da bi napredovala v naroduem oziru. Tako je minil hitro čas v naroduem naudušenji in treba je bilo misliti na odhod. Skupno je „Slavec" odkorakal v mesto in je naredil podoknico gospici Alojziji Rabičevi in je tudi pred Btauovanjem župana g. A. Robleka zapel pesem. S tem je ,Slavec" počastil rodoljube radovljiške in je potem odšel na kolodvor. Mnogo Radovljičauov spremilo je „Slavea" na kolodvor. Konečno nam je splošno omeniti, da se je izlet izvršil sijajno in da bode gotovo mnogo pripomogel, da se obudi narodno življenje v Radovljici. Kakor dober genij čuva nad Radovljico gospod Piauecki, kateremu gre v prvi vrsti zasluga, da so se vsaj nekateri krogi zanimali za nedeljsko veselico.
— (Izlet „Zagorskega Sokola,") kije bil naznanjen za nedeljo 26. t. m. v St. Gothard, preložil se je zarad važnih uzrokov na poznejši čas Dan izleta se bode naznanil pravočasno.
— (Brzov lak v Prago) Ker ae je oglasilo zadostno število udeležencev za posebni brzovlak v Prago povodom deželne razstave in drugih slav-uostii, in sicer za 3. avgusta t. L, je vlak zagotovljen in odhaja torej dne 3. avgusta iz Trsta ob 9. uri 56. min. dop. Cena tje in nazaj I gld.41 40, II. gld. 30 20, 111. gld. 1!) — ; iz Ljubljane ob 5. uri 3 0 min. pnpoludne, cene: L g Id. 36 60, II. gld. 2G 60, 111. gld. 15*80; iz Zagreba od 4. uri 30. min. pop., cene: I. gld 38—, II. gld. 28.30, III. gld. 17 60; z Zidanega mosta, kjer se vlaki združijo, ob 7. uri 30 min. zvečer, cene: I. gld. 88.80, II. gld. 24 50, III. gld. 15.20; iz Celja oh 7. uri 58 min. zvečer, cene: I. gld. 32'GO, II. gld. 23 60, III. gld. 1460; iz Maribora ob 10. uri 1!) min. zvečer, cene: I. gld. 29*40,
II. gld. 21-20. IU. gld. 13 — ; iz Gradca 4. avgusta ob 12. uri 24 min zjutraj, cene: I. gld. 25 70, II. gld. 18 40, III. gld. 11*10; iz Bruka ob 1. uri 52 min. zjutraj, cene: I. gld. 22 GO, II. gld. 16 10,
III. gld. 9 50; z Dunaja drž. kol ob 8. uri 25 min. ziutraj, cene: I. gld. 11 —, II. gld. 7 50, III. gld. 390. Prihod v Prago 4. avgusta ob 5. uri pop Cene so znižane tudi za vmes ležeče postaje, kakor je razvidno iz programa, kateri se na željo pošilja radovoljno. Vozni listki, ki veljajo za povratek 30 dni in za vsak vlak, naj so kmalu preskrbe, dobivajo se pri prireditelju Jos. Pauliuu, mej narodna potovalna pisarna v Ljubljani, kakor tudi v Trstu pri g. G. A. Gjaji via Arsenale, v Gorici pri g. G. Likarju, na Reki pri Poionio-Balbi, v Zagrebu v mestni pisarni ogerske državne železnice, v Cel ji pri g. Drag. Hribarju, v Mariboru pri g. M. Berdujsu, v Gradci v mestni pisarni južno železnice, v Beljaku in Celovcu v glavnih tralikah.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanj u mestne občine L j ub 1 j aus ke) od 1 2. ju-jija do 18. julija 1891: Novorojencev 14, umrlih 16, in Bicer za jetiko 3, za različnimi boleznimi 18, skupaj 16. Mej njimi je tujcev 3, iz zavodov 5. Za infekcijozuinii boleznimi bo oboleli, in sicer za ošpicami 2, za škrlatico 2, za grižo 2, za vraticu 2.
— (Cveterorazred na ljudska šola v Metliki) izdala je za preteklo šolsko leto letno poročilo, kateremu povzamemo, da je bilo na tej šoli 368 dečkov iu deklic, na pouavljalui šoli 65,
torej vsega vkupe 433. Poučevali so na tej šoli gg.: Andrej Šest, nadučitelj in vodja; Fran Avsec, katehet; Ivan Zakrajšček, katehet; Fran Grego r a č, učitelj; Josip K r i ž n a r, zač. učitelj; Matilda Parma in Vita Zupančič, učiteljici.
— (Nabrežinsko „Bralno društvo") priredi koncert o priliki svojega slovesnega otvorenja v nedeljo dne 26. julija t. I. v prostorih gosp. Tanceta. Pri koncertu sodelujejo: tamburaški zbor telovadnega društva „ Tržaški Sokol", Proseški tamburaški zbor in pevci društva „Hajdrih". VBpored: 1. Nagovor predsednika. 2. Ivan pl. Zaje: „U boj!", moški zbor. 3. SI. KatkiC: „Grand potpourri bolgarskih narodnih pesmij", udara tamb. zbor telovadnega društva „Tržaški Sokol". 4. Ivan pl. Zaje: „Na straži", moški zbor s samospevom baritona. 5. #% „Sarafan*, ruska narodna pesem, udarata sokolski in Proseški tamburaški zbor. 6. H. Volarič: „Za dom", moški zbor. 7. M. pl. Farkaš: „Venec hrvatskih narodnih pesmij", udarata sokolski iu Proseški tamburaški zbor. 8. A. Hajdrih: „Slava Slovencem", moški zbor. Vse pevske zbore pojo skupno Nabrežinski in Proseški pevci. Začetek koncertu je ob o'/a- uri popoludne. Lstopuina 20 kr. za osebo. Olani „Braluega društva" plačajo polovico. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (V Na brezino.) V nedeljo, dne 26. t. m. vrši se v Nabrežini slovesno otvorenje tamošnjega .Bralnega društva". „Sokol Tržaški" napravi o tej priliki izlet v Nabrežino, da dostojno proslavi prvi nastop mladega društva, kojemu je prevažen namen, poajieševati omiko in napredek mej narodom. Ker so Nabrežinci poznani kot jekleni in vstrajni rodo ljubje, ker se nadejamo pri velikem koncertu v Nabrežini izrednega užitka in ker je voznina jako uizka, želeti je, da se mnogo Tržačanov pridruži Sokolom. Zabavni vlak odide ob 2. uri popoludne, prosimo pa, da bi udeležniki vsaj četrt ure poprej dospeli na kolodvor, da more vodstvo poBtaje potrebno ukreniti glede vozov. Tudi rodoljube po deželi opozarjamo na to Nabrežinsko slavuosl.
„Edinost."
— (Vabilo.) Podružnica bv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico bode imela v nedeljo 26 t. m. občni zbor ob 4. uri popoludne, v prostorih rokodelskega društva v Ajdovščini. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Polaganje računov. 4 Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi načelništvo.
— (Toplice na Dolenjskem.) Od dne 16. t. m. do 15. septembra prihaja pošta v Toplice vsak dan dvakrat. I.) Pošta odhaja iz Novega mesta ob 12. uri opoludne in prihaja ob Vj2. uri na Top-Mce, od koder odhaja ob '/a3. uri in prihaja ob 4. uri v Novo meato. Ta pošta prevzema pisma od Litijske in obeh Krških pošt in tudi potovalce v Toplice. II.) Pošta odhaja, ko dospe Ljubljanska v Novo mesto, to je ob 4l/a> ur' popoludne in dojde na Toplice ob 6. uri zvečer. V Novo mesto vrača se ob 71 a- ur' m pride tjakaj ob 9. uri zvečer. Ta pošta prevzema pisma in potnike v Toplice in nazaj za drugi dan zjutraj ob 4. uri na Krško, ob 5. uri v Ljubljano.
— (Promet.) V posojilnici v Celji bilo je koncem junija hranil za 609.495 gld. in posojil za 577.904 gld.
— (Požar.) V nedeljo ob 5. uri zjutraj pogorel je na Preseku Marka Lukse hlev z vso krmo, kar je je bilo na hlevu. Škode je 800 gld , Luksa je zavarovan.
— (IzDobrnič) dne 22. julija: Obesil seje predvčeranjem ptedpoludne ua svojem domu J. Vdo-vič, po domače .Štočk". Občespoštovani poRestuik s Kala v Trebanjskem okraji bil je že v 70. letu. Uzrok samomoru je neznan, daBi se je že dolgo pred tem činom na njem poznala posebna zamišlje-nost in pobitost.
— (Poskus samomora.) 23letna omožena Ana Degrassi, stanujoča v ulici Audrona del Pozzo v Trstu, hotela je v morje skočiti, a namero nje je preprečil linančni stražnik Lucijan Dezonta. Domači prepiri so baje uzrok, da se je hotela De gras i usmrtil i
— (Natečaji.) Na pomorski akademiji na Reki raz|)isano je mestu suplenta za matematiko. Plača 1000 gld., stanarina 200 gld. Prošnje do 15. avgusta. — Na veliki realki v Ljubljani razpisani sta dve suplentski mesti: za francoščino in nemščino iu za slovenščino v zvezi z geografijo in zgodovino.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kamnik 23. julija. Šesta skupščina družbe Sv. Cirila in Metoda posebno sijajna. Na kolodvoru presrčen vsprejem. Župan Močnik v imenu mesta iskreno pozdravil prišlece. Sprevod v mesto z godbo in za zastavami društev jako lep. Vse mesto v zastavah. Po maši, pri kateri „Lira" izborno pela, bila skupščina. Zastopanih 59 podružnic iz vseh slovenskih pokrajin. Vseh. podružnic je 98, članov nad 8000. Prvomestnikov nagovor in blagajnikovo poročilo vsprejeta z „Živio-klicit" Sklopi vsi soglasni, izstopivši odborniki vskli-kora zopet voljeni. Banketa v Fišerjevem salonu udeležilo se je 150 oseb. Vse se raduje na družbe lepem napredku in na denašnji lepi skupščini.
Peterburg 21. julija. Na vsporedu slav-nostij, ki se imajo prirediti francoskemu bro-dovju na čast, je mej drugim: banket mestne občine v Kronstadtu; banket tamošnjega častniškega kluba; velik banket mesta Peterburg; obed pri generalnem admiralu velikem knezu Aleksiji; obed pri carji in carici v Peterhofu, kateremu se bode najbrže dodal ples, razsvetljava parka in ognjemet na vojnih parobrodih, zasidranih pred Peterhofom; banket francoske naselbine v Peterburgu. Francoski častniki bodo najbrže pohodili tudi Moskvo, kjer jih bode generalni guverner veliki knez Sergej pogo-ščeval. Dalje se bode, ako bode dopuščal čas, priredil izlet k slavnoznanim slapom Imatre na Finskem.
Cetinje 21. julija. Vlada ustavila plovbo na Skaderskem jezeru in se je odločila, da bode zaradi streljanja na črnogorsko ladijo zahtevala odškodnino.
Beligrad 21. julija. Tukajšen meščansk odbor dela na to, da bi se bosenski muhame-dovci naselili v Srbiji.
Kolonj 21. julija. Peterburškemu dopisniku v „Kolnische Žeitung" izrazila se je visokostoječa, k ruskemu dvoru spadajoča oseba o sedanjih rusko-francoskih razmerah tako, da je težko pripraviti carja, da bi Francoski javno pokazal svojo naklonjenost. Kadar se pa led odstrani, bode car z njemu lastno stalnostjo nadaljeval na tem potu in javno pred svojim narodom pokazal, da sedanjo francosko vlado šteje mej svoje prijatelje. Verojetno je, da se bode carju predlagani načrt o potovanji carice in prestolonaslednika v Pariz uresničil. Čuje se tudi, da pride predsednik republike, Carnot, o božiči v Peterburg. Da bi car šel v Berolin, tega nihče ne veruje.
Dunaj 22. julija. Taaffe odpeljal se zjutraj k cesarju v Ischl.
Opava 22. julija. Cesaričinja vdova Štefanija burno pozdravljena odpotovala na Dunaj.
Beligrad 22. julija. Kralj Aleksander po cerkvenem opravilu s posebnim parobrodom ob 8V4 odpotoval mej zvonenjem, streljanjem kanonov in ovacijami občinstva. Na praznično okrašenem pristanu bili razven civilnih in vojaških dostojanstvenikov in duhovščine, avstro-ogerski poslovodja, rumunski poslanik, bolgarski agent. Po najnovejših dispozicijah namerava se sestanek kralja z nemškim cesarjem sredi avgusta.
Conzville 22. julija. V Oil-Creek-u in Briceville (Tennessee) nastali hudi nemiri. St raj kuj ne i rudarji streljali na kaznjence, namesto njih na delo poslane in na vojaško stražo. Strajkujoči delavci imajo brzojav v svoji oblasti. Obsedno stanje se bode proglasilo. Večje število vojakov z gostostrelkami odide tjakaj in bati se je resnega boja.
Pardubice 23. julija. Laba narašča in je preplavila nižave v okolici. Vreme se je zjasnilo, torej se je nadejati, da voda kmalu upade.
Skader 23. julija. Turški vojak, ki je streljal na črnogorsko ladijo, bil pijan, zaprli so ga in izročili vojnemu sodišču.
Carigrad 23. julija. Po poročilih iz Meke število umrlih za kolero zadnje dni se pomnožilo. Povodom slučajev kolere v Djedahu sultan ukazal, da se snide zdravstveni svet, da ukrene profilaktične odredbe.
Cairo 23. julija. Palača Abdine, rezidenca Kediva, v plamenu, uzrok požara neznan.
Razne vesti.
* (Srbski posebni vlak v Prago) k razstavi doveiiel je mnogo Srbov iz kraljestva in nekaj v Belem gradu bivajocih Čehov. Bili so vsi slovesno vsprejeti, kakor vsi slovanski goBti, ki dohajajo z vseli stranij, da vidijo napredek Češkega naroda na kulturnem polji in s svojim posetom dokažejo, da se slovanska vzajemnost vedno lepše raz-cvita mej vsemi slovanskimi plemeni. Pozdravil je došle goste v imenu Prage dr. Podlipny, odgovorila sta arhimandrit Dražič in Ilič Dragotiu, ki sta oba krepko poudarjala skupnost in vzajemnost vseh Slovanov.
* (Prvi milijon obiskovalcev PraSke razstavo) dosegel de bodo skoro, kajti do zdaj obiskalo je razstavo 939.088 oseb. Do nedelje utegne biti prvi milijon gotov. To je gotovo sijajen uspeli, ki govori bolj jasno, nego vse drugo. Saj pa tudi ni čuda, ker dan za dnevom narašča naudušenje za to hI ova usko razstavo v vseh krogih slovanskih, ki tekmujejo drug z drugim.
* (Nezgoda pri manevru.) MajorSchu-s ter, poveljnik artilerijske divizije, bil je težko poškodovan na glavi in na obrazu po strelu iz topa, ker je stal prav blizu. Prepeljali so ga v Požun, a bati se je, da oslepi.
* (Nov str a j k služnikov Duuajskega tramvaja) se pripravlja. Služuiki trdijo, da je vodstvo vse dovoljeue olajšave po novih odredbah uničilo, tako da služuiki neso prav nič na boljem, nego so bili poprej. Oujejo Be torej glasovi o novem štrajku. Te dni imeli so služuiki velik shod, na katerem so pooblastili dr. Lueggerja, da zastopa njih interese. Nekateri so protestu vali. Na vzorni dr.Luegger je obljubil, da bode energičuo zastopal iuterese, katere mu je na srce položila skupščina.
* (Boj z roparji.) Koparsko četo, ki je odvedla trgovca Jatovaia iz Soluna, uapadli so turški vojaki. Načelnik roparjev je bil ubit, drugi roparji so pobegnili. Odvedenega trgovca neso našli. Bržkone so ga roparji odvedli zopet soboj.
* (Ladi ju se je potopila.) Hamburški parobrod „Bulticu potopil se je na potu iz Arhan-gela v Rotterdam na visokem morji. Moštvo se je komaj moglo rešiti.
* (Slaba letina vvzhodni Indiji.) Zaradi velike suše bati se je v mnogih krajih vzhodne Indije slabe letine in lakoto.
* (Nezgoda na železnici.) Pri zgradbi plovbenega kanala Manchesterskega prevrnil se je stroj in vrgel jednajst vagonov z delavci preko nasipa. JednaJBt delavcev je mrtvih, mnogo pa je ranjenih.
* (Jak — razparovalec žensk.) V Parizu našli so v jarku mestnega obzidja umorjeno žensko, ki j« bila razmesarjena, kakor ob svojem času Londonske žrtve neznanega morilca žensk.
* (Grozna do godb a.) V Ellisu v državi Nabraska v severni Ameriki umoril je naBelnik John Puterbaugh svojo ženo in štiri otroke, katerih naj-B tare j i je štel 15 let, potem pa usmrtil se ie še sam. Vsi umorjeni bili so ustreljeni v glavo. Uzrok groznemu dogodku je, da jo nesrečnež zblaznel.
* (Hud vihar) razdejal jo mnogo hiš v mestu Superior v državi Milvvaukee v Ameriki. Neki hotel, ki so ga baš gradili, podrl se je in pod raz-Vallnami pokopal nad 50 delavcev. Večina je mrtvih, druge izvlekli so težko poškodovane izpod razvalin.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica. II.
111. Gospod zbornični Bvetnik Janko Kersnik poroča, da so je začelo razpravljati vprašanje o olirtuopravuih razmerah tako zvanih oskrbovališč za tujce. Določiti je, ali je oskrbo tujcev zuiatrati sploh za obrt, i u če, ali izhaja iz pravic gostilničarskega iu krčmarskoga obrta ter jo je zatorej /matruti za dopuščen obrt. Ako bi bilo zadnje vprašanje zanikati, preudarni bi bilo še, ali ua) bi ne bila ta oskrba glede pa varnost, nravnost in zdravje po §. 24. obrtnega reda odvisna od koncesije in nje zadobitev od gotovih pogojev. Predno visoko niini-sterstvo odloči to vprašanje, želi zvedeti razmere o oBkrbovališčih za tujce po posameznih upravnih okoliših in mnenje o obrtnopravnem postopanji z oskrbovališči za tujce. Politična oblastva prve itop« nje so že pi odloži Iu svoja poročila c. kr. deželni vladi, sedaj pa želi ona, da bi se tudi zbornica izjavila ter pri tem na umu imela po zmislu mini-sterskega   ukaza  razne  vrste oskrbovališč, kakor
1. oskrbovališča zaselenih podjetnikov (hišnih po-aestnikov iu strank najemnic), zlasti po zdraviđč.ih, kateri   dajo   hrano   pri  njih   stanujočim tujcem;
2. stanodajalci sploh, ki dajo tudi hrano pri njih nastanjenim osebam (strankam podnajemnicam, sobarjem itd.); 3. oskrbovališča združena s h6teli in gostilnami.
Odsek je vprašanje, ali je oskrbo tujcev sploh zmatrati za obrt, in če, ali izhaja iz pravic gostilničarskega in krčinarskega obrta in jo je torej zmatrati za dopuščen obrt — natančno razpravljal in razvide), da oskrbe tujcev ni zmatrati za obrt, nikakor pa ne za dopuščan obrt.
Ako bi se oskrbovanje tujcev spoznalo za obrt, obdačili bi se oskrbovatelji tujcev, oni bi pa morali cene povekšati. Tujci bi zaradi tega gotovo ne prihajali obilneje, pa tudi ubožnejše prebivalce bi to hudo zadelo. Pa brez ozira na to oskrbovauje tujcev že zato ni zmatrati za obrt, ker nema obrtnega značaja, to bi so k veČemu lahko reklo o oskrbo-vališčih združenih z gostilnami in hoteli, kateri pa so kot dopuščani obrti že tako obdavčeni.
Tudi vprašanje, ali naj bi bilo oskrbovanje tujcev po §. 24. obrtnega reda odvisno od koncesije in nje zadobitev od gotovih pogojev, mora odsek zanikati, ker taka naredba bi ne bila dobra iz varstvenih, nravstvenih, zdravstvenih iu jednakih ozirov, to pa zlasti iz tega razloga, ker imetelji takih oskrbovališč zaradi svoje koristi vedno sami pazijo, da se ue zgodi nič, kar bi njih zaslužku škodilo. Zatorej so imetelji oskrbovališč sami najboljši Čuvaji za varnost, zdravje iu nravnost svojih oskrbovancev.
Kar se tiče posameznih vrst oskrbovališč, to ni oskrbovališč zasebuih podjetnikov (hišnih posestnikov iu strank najemnic) že zaradi tega ne zmatrati za obrt, ker so zlasti po zdraviščih sosebuo v ta namen, da je laže stanovanp; oddajati tujcem, stanodajalci, kateri dajo tudi hrano pri njih nastanjenim osebam (strankam podnajemnicam, sobarjem itd.) pa imajo te ljudi bolj za domače ali za rodo-vince, torej izključuje tudi ta slučaj pojem obrtuosti. Oskrbovališča združeua s hoteli in z gostilnami bo že tako obdavčena, ker spadajo hoteli in gostilne mej dopuščane obrte in ker jim že tako ui moči zabraniti imeti oskrbovališča, Pri obdavčenji se jim, če so združeni z oskrbovališči, gotovo že sedaj odmerja veči davek.
O razmerah omenjenih oskrbovališč na Kranjskem so politična oblastva prve stopnje u vedela in prijavila to-le: Oskrbovališč zasebnih podjetnikov (hišnih posestnikov in strank najemnic; ni na Kranjskem.
Oskrbovališča, po katerih dajo stanodajalci pri njih nastanjenim osebam tudi hrano, so v Ljubljani, v Kranji in na Jesenicah, V Ljubljani so imetelji majhnih stanovališč, kateri imajo na stanovanji in na hrani dijake. Imetelji so največ bolj ubožni. Dobiček je le neznaten, in ob njem v uajveč slučajih živi komaj imetelj oskrbovališča. Potem so tudi stanodajalci, ki zaradi svoje koristi dajo pri njih stanujočim delavcem tudi hrano. Dohodki, katere od tega dobivajo, so glede na to, da je delavcem kolikor mogoče malo računiti jedila, zelo pičli.
Slednjič je pri tej vrsti oskrbovališč omeniti strank najemnic, ki dajo posamezne nepotrebne jim sobe v najem samskim gospodom ali damam ter jih imajo tudi na hrani. Taki stanodajalci so izmej boljših ljudi ter ne iščejo, dajoč hrano svojim so-barjom, navadno znatnega dobička, ampak stori to bolj iz prijaznosti. Takih oskrbovališč pa je mulo.
V Krsnii dajo samo strankam podnajemnicam ali sobarjem brano, kar pa je po mnenji okrajnega glavarstva Kranjkega moči zmatrati le za zasebno prijaznost ali za postransko pogodbo poleg najemne pogodbe, a ne za obrt.
Ne Jesenicah bo najuovejši čas tuji delavci, ki mej tednom tam delajo in ob nedeljah žive pri svojih po sosednih občinah uaBeljenih rodbinah, pri zasebnih strankah na hrani in ua stanovanji.
To uastanjevanje iu hranjenje delavcev je po mnenji okr. glavarstva Radovljiškega presojati prav tako, kakor dijake na hraui, dosedaj pa ni dalo tamkaj povoda uradnemu postopanju niti z davčno — niti z obrtno — zakonskega stališča.
Oskrbovališč zdru'enih s hoteli in z gostilnami ni na Kranjskem.
Na podlagi navedenih razmer je poročevalec v imenu odseka predlagal: Častita zbornica naj se izjavi v zmislu tega poročila. — Predlog je bil vsprejet.
Zahvala.
Odbor društva „Slavecw zmatra si za prijetno dolžnost izreči najsrčnejšo zahvalo vsem onim gospodom, ki so pripomogli na katerikoli način, da se je zadnji izlet »Slavcev" toli sijajno izvršil. Po-sebe pa se zahvaljuje županu, gosp. A. Robleku na prijaznem pozdravu, ljubeznivi gospici Alojziji R a biče v i na krasnem šopku, zastopniku gasilnega društva, gosp. Mat. Kosmaču, nadalje vsem vrlim in rodoljubnim Radovljičanom, ki 80 hiše okrasili z zastavami, gosp. 11 i r bc h m a n n u na izvrstni postrežbi, biobito pa gosp. J. Pianeckemu na vsestranski skrbi ter kouečno drugim gostom iz Radovljiške bližine, ki ho h svojo navzočnostjo počastili naš koncert. Vsem kličemo: Na zopetno svidenje na prijaznem Gorenjskem!
V I*. ] u b I j a n i, dne 21. julija 1891.
Odbor pevskega društva ..Slavec .
Zalivala..
Podpisano društvo Šteje si v dolžnost, izrekati vrlim bt. Lamberčauom za jirijazno povabilo k slav-nosti v praznik prevzvišonih blagovestuikov sv. Cirila in Metoda, kakor za lepi VBprejem iu krasne trakove svojo najiskrenejšu zahvalo, ter še jedenkrat tem potom kliče: Živeli vrli Št. Lamberčani!
Zagorje ob Savi 22. julija 1891.
Telovadno društvo „Sokoltt v Zagorji.
s= Analherinova ustna vofta in zobni prašet s
ohrani usta, k rep i: a  čeljustno meso   ter  odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica nstne vode velja 40 kr.; jedna Skatlja zobuega  praška 20 kr.:  19 steklenic 4 gld.;  13 škatelj sauio S gld. (81-91)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
NaroČila se izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneskH.
Listnica uredništva:
Gosp. Ratiinir v Trstu: Dopis Vaš „o slovenščini v stolni cerkvi" je sicer, prav resničen iu dober, — a Daraoklojov meč konfiskacije sili nas, da ga odložimo, oziroma predelamo, ako ga hoćemo porabiti  Potrpito torej!
Gosp. do])isniku li Zagorja za Savo: Ustregli smo v včerajšnji številki Vaši želji, a dopis je bil gosp. državnemu pravdniku taku všeč, da ga je obdržal zase.
Tujci:
21. julija.
Tri Holioi: Berg, Vidonl, Prttcb, Bahtfer, Miiller, \Voiss, Hom, Toha<\ Knopp, Zavralek, Ferlo z Dunaja. — Wobl, Grtiiihut, Kisel, pl. Gerlach iz Gradca. — Michel iz Soluugradu. -- (iradischor iz Velikih Lašč. — Nettel iz Prage. — Lergetporer i Bleda. — Schutz iz Celja. — Kobler b Reke. — Pl. Obereigner s Snežnika. — Sandor i/. Zagreba. — Mali i* Tržiča. — Mikltč iz Itiidovljico. — Schink iz Zagorja. — Pl. Strassoldo, vit. Guttenberg iz Trsta.
Pri (»Ionu : Pascliak, Flger, Simon, Fabiani, Kulkn, vitez Tonello pl. Štrainare, Paradeiser, Rausch, Lackenba-cher z Dunaja. — Weiser, Deiitsdi i/. Zagreb*. — Cabogo iz Pulja. — Kili iz Stuttgarfa. — Novak i* Idrije. — Sladek iz Kočevja. — Vilhar iz Prezida.
Prt  linMirNkciu ilvurii : Haas :. Dunaja.
Pri |u>.ii«'iu kOlO<tVOril : Lukanitz iz Novega Jm-ka. — Raucli iz Linca. — Ulrii b iz Prage.
UiiiE'li   so v žš^ksijajna::i :
20. julija: Antonija Brajer, črevljatjova hči, 4 leta, Poljanska cesta št. i), searlatlu«. — Doroteja Svotek, mesarjeva žena, 71 let, sv. Petra eesta St. 38, kup.
21. julija: Aua Zupančič, železu, sprevodnika vdova, 52 let, Lingove ulice Št. 11, hydrotborax.
V deželni bolnici: 19. julija: Ivan Polajnar, hlapec, 24 let, oslabljenje
močij.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje 1) a nun etra v mm.	Temperatura	Vc-! trovi I	Nebo	Mokri ua v nm,
M	7. zjutraj	7.'t7"4 mm.	15*4» C	breiv.	megla	
i '	2. popni.	735 ii nim.	24 ,° C	si. vzli.	jasno	0 00 mm. j
Ti	9. zvečer	736'ti min.	18-2° C	si. vzb.	jasno ■ t,	
* : —. •—i <■>» 1 (N	7. zjutraj 2. popol, 9. zvečer	787*8 mm. 7:iu*l mm. 73G*3 mm.	20-00 c 2$'8° C 202° C	si. vzh. si. jzh. brezv.	jasno jasno jasno	1 eni) mm. 1
Srednja temperatura 19-3° in 20t;°, za 0J° poil iu I - 1   nad uurmuloui,
TT>*H rnia^ilrft. "borza dne 23. juliju t. 1. (Izvirno telogratičon poročilo.)
včeraj — daiiuv
Papirna renta.....gld.  i*2 80 — gl&   92 1.5
Srebrna renta.....,     92 80 —   ,    92 70
Zlata renta.......111 ri5 —    „ 111*60
5°/B marčna renta ....     „    102l>0 —    „ 10805
Akcije narodne banke   .   .     „ 1028   - —    „ 102H —
Kreditno aheijo.....„   29475 —   „ 994*75
London.......„    il7 70 —   , 117*55
Srebro.........—— —   „    —•—
Napol.......... 9 35 V, —   .      9 33'/,
C. kr. cekini...... ,       5*6*8 —   .      :> 58
Nemške marko..... „     57 85 —    ,     57 75
4°/0 državne srečke it 1. ltf.'»4       'Jf> 11 gld. 185 tfbi. — kr.
Državne srečko iz I. 18o4 100   „ 180   „   — „
ngerska zlata renta 40/4....... 105   „   05 „
OgerBka papirna renta «•/,...... lOvi    ,    10 a
Dunava ro*r. srečke 5°/0   .   .   .     100 gld. 120    „   25 „
Zemlj. ohč. avs>tr. 4'/t"/i z,rtt' ■»■L li nt i . 115   „   50 ,
Kreditno srečke......100 gl.l. 187    „   50 ,
Rudolfove Hrečke..... 10   „       20   „   — „
Akcijo Mglo^aVItr. banke   .   .     180   . 156    .   80 ,
TraiuwHy-društ. volj. 170 gld. a. v. . 225   „    — „
Zahvala.
Za mnoge, nam mej boleznijo in ob smrti naše preljubo soproge, oziroma matere, taščo in stare matere, gospe
DOROTEJE SVETEK
došlo izraze sočutja, za mnogobrojno udeležbo pri mrtvaškem Bprevodu iu za lepe vence izrekamo presrčno zahvalo.
V Ljubljani, dno 23. julija 1891.
(»jo«) Žalujoči ostali.
Pisarica za loterijo
hitra pri dolu in zanesljiva, vsnrejmo se v nekem večjem obrtnem trgu mi K i-uiiJNkeiiu, I Bledem ob južni železnici. Taka, ki jo že služila v kaki loteriji ali prodajalnlot ima prednost. — V tem istem kraji «1« ****** v uikup tudi
la^ov i" » % mešanim l>lagoiu
na račun in dobiva prevzemnik jodun delež dobička. — Pojasnila jo dobiti v tltkllei-jerl Muoueiil plMurni v I.juhljiiiil. (M)3— 2)
r;c"ber in trajen, postranski
zaslužek
daje podjetna tvrdka osebam, ki mnogo pridejo v dotiko z občinstvom. — Ponudbe vsprejme iz prijaznosti upravniStvo »Slovenskega Naroda". (510)
Največja zaloga
šivalnih strojev
I,juhi Jana.
Nizke oene. — Ugodno plačevanje na obroke. — Stari stroji «e zamenjavajo. — Popravki ae izdelajo hitro, dobro in (14)        ceneno. (476)
1
(8)    Ljubljana, Špitalske ulice 10. <456>
■'<»< rebi(61lie /.» plumnilee Iu na plMulue mize, pisne uiape, pisne podloge, tintuike, nakladnike za pisma, mo-čilnice, ravnila, deske beležuice, skledice 7/.\ peresa, držala, skrinjice za pismene znamke, steklenice za Mejo zvitki pivnikov za sušenje tinte, sušilne deščice iu suših i, pecati iz proževine z vso pripravo, sušilni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskane in ntisnene pečatne znamke, mo-čilniki in lepivni papir za bankovce.
Štev. 38.
(607—1)
Naznanilo.
I 'odpisani cestni odbor naznanja, da bode IllOSt V Žirell zaradi popravljanja <lo
konec tega meseca za vožnjo zaprt.
Okrajni cestni odbor Idrijski.
Si 14.193
(611-1)
Mestni magistrat Ljubljanski ima it a prodaj
prodajalnice v poprej Gale-tovi hiši, na Mestnem trgu št. 2.
Kupci oglase* naj se in izroče ponudbe svoje pri mestnem stavbinskem uradu.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
dne 22. julija 1891.
CEMEUT
izvrsten za kapnjice (slirne) in za zidanje, potem epelvo prodaja Matevž U par, tovarnar v Šmarijci pri Kamniku. Cena po dogovoru. (604—i)
puškar
v Borovljah (Ferlaeli) na Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pučke in revolverje ter vse lovske priprave, patrone ter drage
etreI)lvo po najnižjih cenah. — Puško ho vse pre-»kušene na ces. kr. izkušavaltšoi ter zaznamenovane z znamko tega zavoda. (175—40)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se oeno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Na najnovejši in najbolj5i način
umetuu (580—8)
♦
IIn zobovja
*  ustavlja brez vsnkih bolečin ter opravlja plombo
V MIIJI
in vso zobne operatlje, — odstranuje sobne bolečine z usmrtenjem živca
♦ zobozdravnik A. Paichel, j
♦ poleg Hradeckega (čevljarskega) mosta, I. nadstropje. ♦
(8)
KAROL TILL
(456)
Špitalske ulice to. LJubljana. Špitalske ulice 10.
Knjige h podobami, spisi za mladino, basni, abecedniki, igre za otroke in za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor-nfce za znamenjevanje, kvačkanje in plete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi s podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modelovanje. Knjige za slikanje in uzorci za tankopilje.
Stev. 709.
(588—3)
Razpis službe občinskega paznika.
Tri lllCStlli obcilli V Kamniku izpraznjena je služba Občinskega  paznika z letno plačo 420 gld. ter prostim
stanovanjem.
Prosilci za to službo, s katero je tudi zvezana dolžnost prižiganja polovice mestnih svetilnic, dopošljejo naj svoje prošnje s prilogami vred
do 1. avgusta t. 1.
podpisanemu županstvu. — Zahteva se znanja obeh deželnih jezikov.
Mestno županstvo v Kamniku
dne 17. julija 1891.
Župan: Jože Močnik L r.
i
i
i I
1
Naznanilo in priporočilo.
Podpisanec javljam slavnemu občinstvu, da sem združil svojo trgovino z železom na Mestnem trgu nt. 12, v 43alle-tovl hiši s trgovino, katero sem kupil od gospoda Franca Tr«'*l4a, in da bodem odslej vodil obe vkupe v hiši
na Valvazorjevem trgu št. 5.
Zahvaljuje svoje dosedanje gospode kupovalce za izkazano mi naklonjenost, prosim najudaneje tudi v bodoče mnogobrojnega poseta.
Z odličnim spoštovanjem
ŠTEFAN NAGY
v Ljubljani, na Valvazorjevem trgu štev, 5.
ti
t
n n (i i.
i
S
J
Naznanilo.
Podpisano občinsko pivristojništvo na limona uprasanja tem potoni javlja, da semenj v ponedeljek po sv. Jakobu v Šmartinu pri Litiji ni prepovedan, ter bode isti
v ponedeljek, dne 27. julija t. L
za blago kakor za živino.
Občinski urad v Šmartinu pri Litiji
V Postojinski jami
priredi se
dne 15. avgusta 1891. leta, ob 3. uri popoludne
izredna veselica
z električno razsvetljavo
kakor o Binkoštih vsacega leta.
Ustopnina za osebo I gld.   Otroci pod 10 letom so ustopnine prosti. (gog—i)
bfeai
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
in (270-31)
čista sulicetlIčrLSL kiselica.
Glavna zaloga pri
J. LININGER-ji
v Ljubljani.  ItlniMka eenta lil*, štev. «&. Prodaja po prvotnih cenah
dne 20. julija 1891.
($06— D
Zoro.
L. Luser-jev obliz za turiste.
Dobiva ae v I«■ k. .-li-mili.
Gotovo in liilro npli-
vajota iredrtvo proti
kurjim uf-moiii, >
,,iat,i., pt-tHiiin , v° !fe
drugim trdim ^jT t Pri*»H,,,,h
praskom      /L?*>  4yS pljj«  I« na
kole. "a °ff,e   V .
VT ^avni ra7-P°šilj;ilniri:
L. Schwenk-a lekarna
vA  ffc^/(r>24) Meldllng-Dunaj.
dr-
Pristen bhuio, če imata navod iu obliž varatveno znamko in podpiit, ^,t^^\j^yr  M je tu zraven; torej naj ho pazi Ar 4J^/^ In zavrne vao manj vredne ponaredke.
Pristnega imajo v l.|ul»-llnnl J. Swoboda, U. pl.
Trnkooav, G. Piocoii, L. Grecel; v ICu«lolfovem S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kamniku J. Moćnik ; ¥ C'elov«! A. Egger, W. Thuruiwald, J. Birnba-oher: v Brezah A. Aiob-in^er; v Trgu uia Koroškem) U Menner; v lleljMkn F. Scholz, Dr. E. kuuipt"; v 4»»ri«'l G. U. Pontoni; v WolfW-l»ern;il A. llntli; v Krn ii 11 K. Šav trik; v Ka«l-goul C £ Andrien; v l«lri|i Josip Warto; v Knduvliiei A. Uoblek; v CelJI J. Kupferschmid.
Izdajatelj iu odgovorni urednik; Joaip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Ndrodue Tiskarne".