ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Cominerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU,
sploh po in izven Amerike
Vol хххуш__^leto хххуш.
CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 14, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 174
Zadnje vesti
Zopet gorkeje z najvišjo tem-^faturo 82 stopinj, najnižjo 62. nekaj dežja. Za Wiscon-okolico so za danes napo-®^ne hude nevihte.
Texasa, ki so trpeli po ®Pavi, so danes obiskali šte-vilni roji komarjev.
Tornado Hilda se vrti okrog s hitrostjo 13 milj na uro. Pazovalci trdijo, da je njegova „i. manjša, da pa je tudi od-
jena nevarnost, da udari ^ Združene države. Smer je zapad proti Mehiki.
gjy^®^land Courts stanovanjih . je eksplodirala bomba, olm	dvoje stanovanj,
in vrata nadaljnih dveh kovanj. Ozadje je skrivnost-
5 \ delavskem gibanju glasuje-sk. v New Yorku pristani-jj . ^^vci ali se s stavko nada-gre nazaj na delo. da posebna komisija pritožbe delavcev. Vod-® ^^lije je za sprejem predlo-
bodo v Pittsburghu od-bi ћ ^ konča stavka v druž-Ka ^^^"Westinghouse ali ne. V Z'? + 43 tisoč delavstva tovarnah sirom Amerike.
ђј^?. septembra bodo želez-strojevodji sklepali v ali gredo na stavko ali
^is ^ podjetju Kohler v traja že 17 mes^v; v	^ najdaljšo stavko
stv^p^^- **^™Griškega delav-sta^	so s končanjem
P^ včeraj ta poskus ni ostp^li ®tavka zavzema tako slfn	s® napadajo dejan-
bratje med seboj.
^ je dobil nagrado $64,-je • televizijskem programu, afj M ^^"*^riški stotnik Rich-Ohio ^" Worthingtona, hinj.". \®bard se pozna v ku-^ariai**	Gladko je odgo-
'•stih ^ vprašanja o jedilnih , ®'®Sleškega dvora ali sta-dvorov. Bilo je gledati kako . občinstvo odnehal in je šel na ItOf-.? tekmo z izjavo, da mu ^5^eva organizacija, to ^^^rica, kateri pripada. Ta
tar	to je bil komen-
» oiora ostati nepremagljiva.
stiT^^ '^g'®s je obiskala včeraj "^egla. šlo je za naj-Vj_ te sicer znane megle гјц . ^gelesu. Ljudje so se sol-stva'' ^®biU opečene oči. Obla-^oril^ prisiljena, da so opo-ђо ^ prebivalstvo naj enostav-doma in je bilo tudi ЈИц da se bo normalno delo ftes ^ 'Staviti. Meščani so da-jig^j ^^j dobili opozorilo, da •Hecin ^ pripravljeni, da jih aanes, v sredo, zopet obi-
se je Richard
NEMCI SO HOTELI POKAZATI MOSKVI LE SVOJO MOČ!
MOSKVA, 13. septembra—Po včerajšnjih neuspešnih sestankih med ruskim zunanjim ministrom Molotovom in Brentanom, ki je zunanji minister zapadnonemške vlade, se je danes dopoldne vršil še sestanek med kanclerjem za-padononemške vlade Konradom Adenauer jem in predsednikom sovjetske vlade Nikolajem Bulganinom. Tudi ta sestanek je bil samo formalnega značaja, ne da bi kaj bistvenega popustil Adenauer ali pa Bulganin.
član nemške delegacije je po prvih razgovorih v Moskvi dal gotovo pripravljeno izjavo, da Nemci ne morejo biti razočarani, ker mnogo od Moskve itak niso pričakovali.
V Washingtonu je komentar o namenu obiska Konrada Ade-nauerja Moskvi naslednji:
Nerazumljivi obisk Adenauer-ja Moskvi je bil od vsega počet-ka zamišljen kot udarec namenjen Rusom. Moskva je navajena, da pridejo k njej poslušni ljudje, ki končno Moskvo tudi ubogajo. Nemški kancler Adenauer je svoj odhod v Moskvo najskrbneje pripravil. Hotel je pokazati, kaj je danes Zapadna Nemčija.
Iz Bonna, prestolice v Zapadni Nemčiji je pripeljal v Moskvo posebni vlak, ki je imel 11 naj-'modernejših najbolj luksuzno opremljenih vagonov. Tak vlak v sovjetsko Rusijo še ni zavozil. Vlak na električni pogon je imel luksuzni jedilni voz in močno radijsko postajo. Zavozil je v glavno postajo Moskve, vlak sam pa so naslednje dni čuvali Nemci, ker je vlak pač mednaroden.
Adenauer je za svojo delegacijo najel najlepši hotel Moskve "Sovjetskaja." Ker gre za mednarodno delegacijo, je za časa bivanja te delegacije v hotelu "Sovjetskaja" stražil hotel — nemški vojak.
Kancler Adenauer sam je s svojimi glavnimi pomočniki prispel v Moskvo v dveh letalih. Letala ameriške znamke "Super Constellations" so pilotirali ameriški pilotje. Ta letala pripadajo nemški Lufthansi, ki je že obnovila svetovni zračni promet.
Kancler Adenauer in njegov zunanji minister Brentanb sta se vožila vsak v svoji limuzini Mercedes. Avtomobila sta nemškega izvora. Ameriški kongres-niki, ki se nahajajo v Moskvi so javili v Washington, da so se meščani Moskve bolj zanimali za nemške luksuzne avtomobile, kot pa za Adenauerja ali Bren-tana.
Kancler Adenauer je hotel z vsem nastopom Sovjetom poka-
Turnpike, ki bo v
predan prometu, se oz-
^ ^ Najmodernejši v Ame-
65	hitrost voziije bo
'""J na uro.
zati, da gre za svobodno Zapad-no Nemčijo, ki šteje 50 milijonov ljudi, ki se bo na novo oborožila, je pa gospodarsko vzeto v takem napredku, kakor, da ni bilo zadnje svetovne vojne.
Nemška delegacija, tako pravi to ameriško poročilo, je dosegla svoj namen, da je namreč pokazala Moskvi, da ne prihaja tja kot kaka satelitska država, marveč kot svobodna nemška velesila.
#
Nekaj sporazuma v Moskvi
MOSKVA, 14. septembra — Med nemško in sovjetsko delegacijo je prišlo do delnega sporazuma. Obe državi ustanoviti redna poslaništva, zapadni Nemci v Moskvi, Rusi v Bonnu v Nemčiji. Sovjetska zveza je obljubila, da bo Nemčiji vriffla vse vojne ujetnike. Nemci pravijo, da jih je še 96 tisoč.
Kancelar Adenauer je danes г letalom odletel iz Moskve. Pred svojim odhodom je nagla-sil, da ni bilo nobenega tajnega sporazuma in da ostane politika Nemčije do Zapada nespremenjena.
#
V Washingtonu so bili danes zjutraj s svojimi komentarji do sporazuma v Moskvi zelo hladni. Pravijo, da gre prav za prav za rusko zmago. Nemčija je s posebnimi poslaništvi v Bonnu in v Moskvi priznala obstoječe stanje dveh deljenih Nemčij, je torej kancelar Adenauer šel predaleč in je vprašanje združene Nemčije odloženo v daljno bodočnost.
Poroka
Prošlo soboto sta se poročila v cerkvi sv. Vida Miss Germaine Louise Grdina in Carmelo Jos. Amato. Nevesta je hči Mr. Joseph M. Grdina iz 1053 E. 62 St., ženin je pa sin Mr. Joseph Amato iz 17725 Scottsdale Blvd., Shaker Hgts. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju.
KOLESARJI-KOLESA BODO DRAŽJA!
06
® Umrl
Iz
domovine je prejel Ave.	iz 6513 ScTiaefer
Vagj	da mu je v Zdenski
ICiiieti,-	soustanovitelj
Poletni« ,^druge in njen dol-
poslovodja.
Predsednik Eisenhower se je odločil, da poviša uvozno carino na tuja kolesa za 50 odstotkov. To pa radi tega, ker se nahaja ameriška industrija dvokoles v krizi. Konkurenca s tujo industrijo je prehuda. Nove carine na tuja kolesa so višje, od $1.25 —$3, ali celo do $6. Razlika je v tem, za kakšno kolo v k(^n-kretnem slučaju gre. Tisti, ki imajo na zalogi tuja kolesa, se bodo sklicevali na višjo uvozno carino, čeprav koles na zalogi ta carina še ni zadela.
Ali je konkurenca tujih dvokoles tako resna, kakor, trdi to domača industrija? Številke so zgovorne in te povedo, da je bilo v letu 1949 v Združene države uvoženih le okrog 16,000 dvokoles; leta 1954 pa že 964,000. V kolikor gre za uvoz tujih dvokoles v preteklih mesecih letošnje-
POROČNI DIRINDAJ MED AMERIKANCI V ANGLIJI
Združene države imajo do konca zadnje vojne v Veliki Britaniji močna letalska oporišča. V zadnjem času so se pojavila velika nasprot-stVa do teh ameriških letalcev, češ, da angleški ponos ne more trpeti, da bi bila na angleški zemlji v mirnem času kaka tuja sila. Iz vrst angleškega ženstva so izšle posredovalke, ki naj ta spor ublažijo. Nekaj uspeha so le dosegle, če je ta uspeh pripisovati njim.
Kakih 250 Amerikancev —pilotov se poroči na mesec z Angležinja^. V sedmih letih je bilo v Veliki Britaniji 15,000 porok med Amerikanci in Angležinjami. Te poroke pa nimajo lahke izglajene poti. Na stotine prošenj za poroko je ameriško letalsko poveljstvo odbilo. Ameriški letalci v Angliji imajo po večini pri sebi svoje družine. Gre pa za mladino okrog 20 let, ki hoče na vsak način imeti Angležinjo za ženo.
Letalsko poveljstvo poskuša vse, da te zakone prepreči. Angleanja zaročenka mora prestati tmjevo pot spraševanj, kako je z njeno družino, kakšna je njena moralna preteklost, kakšen je njen osebni list, ali je bila katerikrat kaznovana ali ne, kakšno je njeno zdravstveno stanje. Vojaško poveljstvo je celo odločilo, da mora letalec, ki nima čina najmanj narednika, založiti kavcijo $300 kot stroške potovanj^ njegove bodoče žene v Ameriko, ko bo vojaški rok odslužen. Angležinjam tudi dopovedujejo, da s poroko ne postanejo avtomatiko ameriške državljanke in bodo morale zaprositi za državljanstvo po preteku gotovega roka in prestati državljanski izpit. Vse zastonj!!
Dogaja se celo, da vloži prošnjo za poročno dovoljenje Amerikanec črnec, pa mu vse oblasti dopovedujejo, da to ne bo šlo, da v Ameriki tak zakon ne bo srečen. Da je med stotimi slučaji le en slučaj srečnega zakona. Tudi v tem slučaju so nauki in svarila po večini —zastonj.
GOSPODARSKO BLAGOSTANJE NI SAMO V
AMERIKI, TUDI V ZAPADNI EVROPI
v EVROPI SE BOJIJO INFLACIJE;' TA STRAH NE VELJA ZA AMERIKO
WASHINGTON, 13. septembra—Na občnem zboru delničarjev Svetovne Banke je govoril tudi ameriški zakladni tajnik George Humphrey. Humphrey je s številkami dokazal, da današnja prosperiteta ni doma samo v Ameriki, marveč v vseh državah zapadne Evrope, na splošno pa je trdil, da gre za gospodarski napredek v vsem antikomuni-stičnem svetu. Humphrey je ta pojav označil kot zdrav in tudi trdil, da bor Amerika to pot nadaljevala.
Ameriške gospodarske napo-"*
vedi so naslednje:
ga leta, je pričakovati, da bo število dvokoles iz tujine koncem leta 1955 še višje od onega iz leta 1954.
Največja uvoznica dvokoles v Združene države je Velika Britanija. Ta kolesa so lahka in trpežna. V letu 1954 jih je prišlo v Ameriko 530,000.
Z Veliko Britanijo ostro konkurira Zapadna Nemčija, ki izdeluje posebno vrsto lahkih in trpežnih dvokoles. V Ameriko jih je izvozila v letu 1954 262,-000.
Za uvoz dvokoles v Ameriko se potegujejo tudi druge države, kot so: Francija, Avstrija, Nizozemska, Belgija, Luxemburg in Italija. Tudi Japonska je med konkurenti. Lansko leto je prišlo iz Japonske v Ameriko 1,300 dvokoles.
SULTAN NAJ GRE!
PARIZ, 13. septembra — Francoska vlada, ki je soglasno odobrila načrt nove samouprave Maroka, je poslala tja svojega odposlanca, ki ima edino nalogo, da prepriča sedanjega sultana v Maroku, da prostovoljno odstopi. Francoska vlada se je pobotala s prejšnjim sultanom Youseffom, ki biva sedaj v pregnanstvu na francoskem otoku Madagaskarju južnovzhodno od Afrike. Bivši sultan Youseff bi postal svoboden, ne bi pa se smel vrniti v Maroko, marveč bi bival v bodoče v Franciji.
PROCES V CHARDONU
" V Chardonu, O., se pred sodiščem zagovarja 43 letni delavec Leo Cavey radi umora, ki ga je izvršil nad 80 letnim Alvo Wil-liamsom, ki je veljal za najbo gatejšega v Chardonu. V uvodni preiskavi je Leo Cavey priznal da je v prepiru potolkel William sa s škarjami za rezanje žice Obramba bo šla verjetno za tem da dokaže sodišču, da Leo Cavey zločina ni izvršil v normalnem stanju.
Sedanja prosperiteta se bo nadaljevala najmanj do konca volilnega leta 1956. Osebna dohodnina se bo gotovo znižala. Federalna vlada ne bo prijela za' kako trdo gospodarsko kontro-o. Dolar stoji dobro. -Federalni proračun bo uravnovešen. Zakladni tajnik George Humphrey bo nadaljeval s svojo finančno jolitiko, ki je konservativna, v dajanju kredita potrebno previdna, hoče pa na vsak način dati poguma privatni iniciativi. Ni nobenega povoda, da bi grozila čaka inflacija.
Gospodarstvo v Evropi
Najbolj se bojijo inflacije Angleži. Povpraševanje in nakup alaga sta dosegla višek. Vlada Edena opozarja Angleže naj se nakupih omejijo, ker je velik izvoz angleškega blaga v tujino za Angleže življensko važen. To Dlago naj se ne potroši doma. Angležem primanjkuje delovne moči. Delavske mezde se dvigajo, dvigajo pa tudi cene, eksport je v zaostanku. Zlate in dolarske rezerve kopnijo. Angleži se resno bojijo inflacije.
Za Veliko Britanijo se z gospodarskim blagostanjem ponaša Zapadna Nemčija. Produkcija jekla je na višini, vendar pa ne more zadostiti vsem naročilom. Tudi industrija premoga in elektrike je v zaostanku in ne more ugoditi vsem naročilom. Nemško delavstvo zahteva 40 urni delavnik. Nemška industrija bo stala sred novo nalogo, ko bo treba oborožiti novo nemško vojsko. V Zapadni Nemčiji se za enkrat ne bojijo inflacije.
Francija se nahaja v ugodnem joložaju. Cene so stalne, mezde so za francoskega delavca visoke, produkcija izrablja svojo capaciteto.
Inflacija grozi Švedski. Mezde in cene so narasle, izvoz švedskega blaga pa je padel, tako, da se mora tudi Švedska posluževati za plačilo tujih obveznosti zlate rezerve in dolarskega zaklada. Švedska vlada posnema britansko vlado in sVari Švede naj ne potrošijo preveč doma, kar je potrebno za izvoz.
Soseda Kanada je prebolela mesece, v katerih je nastopila brezposelnost. Kanadska produkcija jekla je na višini.
Tudi italijanska vlada se je pohvalila s svojim gospodarstvom. Tudi italijanski delavec ima za italijanske razmere najvišjo plačo. Brezposelnost v Italiji je še vedno rana, ki je neozdravljiva. Pravih brezposelnih je okrog dva milijona in pol, dva milijona pa je takih, ki so le delno zaposleni. Tako brezposelni, kakor delno zaposleni gredo na račun italijanske preob-Ijudenosti, zato Italija v nobenem slučaju ne more biti polno zaposlena.
Klic po strokovnosti
Gospodarska poročila iz sveta so si edina v tem, da je industrijo moderna tehnika s svojimi iznajdbami postavila pred novo pa težko nalogo, da dobi dovolj strokovnih delavcev na razpolago.
Tudi v Washingtonu priznavajo, da je v Združenih državah zelo težko dobiti na delo kvalificirane delavce, ki naj zadostijo sodobni ameriški tehniki.
Na obisku
Na obisk sta prišla Mr. in Mrs. John Jančič iz Arcade, N. Y., in sicer k Mr. in Mrs. Louis Markočič, 1213 E. 176 St. Vsi štirje so bili na obisku v stari domovini, od koder so se vrnili pred kratkim. Isto je prišla k njim na obisk tudi Josephine Jančič iz Toronto, Canada. Mr. John Jančič je brat poznanega Mr. Vid Jančič-a iz Rosecliffe Ave. Dobrodošli v naselbini.
Zopet doma
Z obiska v stari domovini so se zadnji teden vrnili Mr. in Mrs. Anton in Caroline Telich iz 16201 Arcade Ave. ter Mr. in Mrs. Louis in Frances Modic iz Lake Shore Blvd. Potovali so skupno z avtom ter so si ogle dali skoro vso Jugoslavijo in, za nimive kraje po Švici in Italiji. Zelo se jim je tamkaj dopadlo in upajo, da jim bo mogoče zopet obiskati svojce v nekaj letih.
Eisenhower misli resno
WASHINGTON, 13. septembra—Republikanska stranka je objavila tole zanimivo politično taktiko za volilno leto 1956: Senat naj se iztrga demokratom. Radi tega naj v državah, ki bodo volile senatorja, nastopijo močni republikanci proti demokratskim senatorskim kandidatom, ti republikanski kandidatje pa bi bili govemerji.
Glede demokratskih predsedniških kandidatov se je iznesla tale kombinacija: Groverner države New York Harriman kot predsedniški, demokratski senator Kefauver iz Tennesseea pa kot podpredsedniški kandidat. Kot predsedniški kandidatje na demokratski listi so še vedno v ospredju Stevenson, Harriman in Kefauver.
Poplave v Indiji
Predsednik indijske vlade Nehru ogleduje razdejanja, priza-dejana po zadnjih poplavah v Indiji. Poplave so najstrašnejše ne samo v Indiji, marveč—v azijski zgodovini sploh. 45,000,-000 Indijcev je prizadetih, 28,-000 vasi je izginilo. Predsednik Nehru se je obrnil za pomoč na mednarodni Rdeči križ, pa tudi na Zdiužaae države. Ameriška letala so že v akciji in prenašajo prvo pomoč v zdravilih in hrani.
Nehru rabi kot prvo pomoč sredstev v vrednosti najmanj $20,000,000. Tudi mednarodni Rdeči križ nudi Indiji svojo pomoč.
#
Kakih 600 milj južno od flo-ridske obale se zbira nov tornado, katerega so krstili za Hildo. Novi tornado ima smer proti Floridi in so vremenske postaje začele svariti prebivalstvo, naj
bo na tornado pripravljeno.
*
Poplave so zadele državo. Vode so narasle vse vzdolž ameriške mehiške meje.
POPLAVA KNJIG— V RUSIJI
Moskovski radio trdi, da sovjetske tiskarne vržejo na dan dva milijona novih knjig. Založ-ništev je v Sovjetski zvezi 200. Ta založništva so se odločila, da bodo tiskanje knjig pomnožila, da bo v bližnji bodočnosti na leto tiskanih najmanj dve milijardi izvodov knjig. Radio je tudi javil, da so se nova založništva začela v vseh pomembnejših mestih Sovjetske zveze.
PROMET V USA JE VZOREN?
Angleži, ki so praktično opazovali ameriški cestni promet in se seznanili s cestno-prometni-mi predpisi v Ameriki, so izrazili Amerikancem vso pohvalo. Tisti, ki skrbijo za varnost cestnega prometa delajo Amerikancem večjo uslugo, kot pa vsi zdravniki skupaj. Angleže je osupnila poplava ameriških motornih vozil na cestah in ulicah, neglede na to ali gre za dnevni ali za nočni čas. V Ameriki je hitrost vožnje tudi izven mest in naselbin predpisana, v Veliki Britaniji tega ni.
Angleži so priznali, da so prišli v Ameriko kot neverni Tomaži, da bi se sploh dal urediti da-
našnji cestni promet. Iz Amerike odhajajo nazaj v Anglijo s prepričanjem, da se bo po ameriškem vzgledu dal urediti tudi v Angliji cestni promet. Gre pa za neko razliko med Angleži in Amerikanci. Angleži hočejo zve-zati varnost cestnega prometa z vzgojo, ne toliko s cestno-policij-skimi predpisi in končno s kaznijo. Amerikanci so Angležem dopovedali, da bo šlo tudi pri angleških voznikih kot gre pri ameriških, za nekatere take tipe, glede katerih je vzgoja kot taka brez haska in ne pomaga drugega, kot da se izdajo zakoniti predpisi, kdor jih pa krši, naj se aretira in kaznuje.
Zadušnica
V četrtek zjutraj ob 7.45 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin šeste obletnice smrti Elizabeth Ahey. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se
opravila udeleže.
#
Jutri, v četrtek zjutraj ob 7.30 uri se bo brala zaduSiica v cerkvi Marije Vnebovzete v spomin druge obletnice smrti Rudy Jelerčiča. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Seja
Redna seja društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. se vrši nocoj ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Članice se vabi na udeležbo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
•HEnderson 1-5311 — HEndersoa 1-5312
Issued I/very Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu' in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ___________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece)____
..$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_____
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
For Six Months. __(Za šest mesecev)_____
For Three Months—(Za tri mesece)__
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
BOGATA ALI REVNA JUGOSLAVIJA
(1)
Jugoslavija je vrgla v svet vest, da tam prebiva 17 milijonov ljudi. Sedanja Jugoslavija je malo večja od tiste, katero so slovenski Amerikanci zapustili kot bivši Jugoslovani po prvi svetovni vojni. Jugoslaviji je pripadlo Slovensko Primorje. Računajmo s številko 17 milijonov ljudi. V predvojni dobi, mislimo na drugo svetovno vojno, je Jugoslavija dosegla 15 milijonov ljudi. Danes jih je torej dva milijona več. Lepa razlika! Jugoslavija s 15 milijoni prebivalstva ni mogla postaviti en gotov človekavredni standard življenja. Kako ga naj postavi ista Jugoslavija, ki ima sedaj dva milijona ljudi še več?!
Tito Jugoslovanov ne pusti ven, morajo ostati doma. Menda bo vsakemu najbolj preprostemu človeku jasno, da se mora pač živeti, kakor kdo ve in zna. V Jugoslaviji, ki je v bistvu še vedno kmetska država, se na tem polju ni spremenilo bistveno ničesar. Če vzamemo, daje bilo kaj na kmetijah razdejanega, se moramo vživeti v jugoslovanske razmere na licu mesta. Jugoslavija tako preje, kakor danes, je kakor muzej starih šeg in običajev, ki se ne dajo spraviti s sveta čez noč. Vedno pa moramo gledati na Jugoslavijo kot državo in ne samo na Slovenijo.
Ce se je Štrekel kot rojen v Ameriki, četudi od slovenskih staršev, prvič na obisku v starem kraju, začudil, da se polja obdelujejo s kravami in volmi,'je za druge ameriške Slovence, ki so se izselili, to običajni pojav. Tako se je delalo takrat in tako se dela danes. V Jugoslaviji se je izvršil poskus s socializacijo vsega življenja. Mi smo prepričani, da ameriški Slovenci na splošno sploh ne vedo, kaj to v praksi pomeni. Komunistična vlada v Rusiji zahteva od kmetov, da pristopijo k zadrugam, polje se skupno obdeluje, pridelki pa enako na gotov način porazdelijo, kakor pač to ukazuje država. Kmet je svoboden! Tisti ameriški Slovenci, ki so se naselili v Ameriki po prvi svetovni vojni, se bodo živo spominjali, da so kmetje na kmetijah v starem kraju poljske pridelke, žito, na vse načine skrivali, tudi zakopavali, da bi ga ne bi bilo treba prisilno oddati. Ta lastnost kmetov, da hoče biti na svoji zemlji svoj gospod, krajevno ni omejena. Poučni vzgled iz Amerike:
Ameriška federalna vlada predpisuje, koliko naj se seje, da končno ne bo vsega skupaj preveč. Elsie Muma, 55 letna farmarka iz Hummelstowna, Pa., je bila klicana pred federalnega sodnika, ker je posejala za 18 akrov več pšenice, kakor ji je bilo od federalne vlade predpisano. Na sodišču je izrekla Elsie Muma tele besede: "Svoje posestvo bom branila tudi s pištolo. Sem neporočena bivša sirota, živim pa na posestvu svojih prednikov. Moji predniki so bili pionirji na tej zemlji in tako dolgo, kakor dolgo bom lastnica te zemlje, bom plačevala davke, bom plačevala dolgove, ne bom zahtevala nobene pomoči od strani vlade, pa nima nobeden pravice, da bi stopil na to zemljo, razen z mojim dovoljenjem."
Slovenci tudi pravimo, da ima grunt korenine do pekla.
Ce se je v Jugoslaviji začelo s prisilnimi kmetskimi zadrugami, so zadeli tega kmeta. Prvotni načrt se je kasneje sicer omilil, ideja pa je ostala, da namreč kmet ima svoje mesto v skupni zadrugi, da oddaja pridelke, kakor se mu predpisuje in podobno.
Če smo povdarili, da je Jugoslavija agrarna država, ni bilo mišljeno s tem trditi, da ti jugoslovanski kmetje— agrarci pridelujejo vsega toliko, da bi bilo doma dovolj, dovolj pa tudi za izvoz. Če ni belega kruha, mi slovenski Amerikanci se lahko vprašamo, kdaj pa je slovensko in hrvatsko kmetsko prebivalstvo sploh jedlo beli kruh? Koruza, koruzni kruh, kvečjemu rž in neka mešanica z ajdo. Beli kruh je jedla "gospoda." V Srbiji je bilo bolje. Srbija s svojim Banatom, tudi s Sumadijo, tudi s Kosovim poljem je pridelala mnogo pšenice, mnogo žita, ne samo za domače potrebe, marveč tudi za izvoz. Če sedaj kruha, mišljeno je belega kruha, v Jugoslaviji ni, ne smemo misliti na jugoslovanske in s tem tudi slovenske kmrte. marveč na žitnice Jugoslavije, to je na Banat, na srce Srbije, Sumadijo in na Kosovo polje v Macedoniji.	L. Č.
Urednikova pošta
s POTOVANJA PO CALIFORNIJI
Piše: MICHAEL CHOK
EUCLID, Ohio—Naš enkrat divji zapad se je že dokaj moderniziral. Lepe ceste, katere so speljane skozi fasade naravnih lepot, vlečejo turista v svoj objem. Amerika je danes na kolesih. V novih slikovitih avtih, ki drvijo v vse smeri daljnega za-pada, opaziš mnogo starejših šoferjev. Izgleda kot da hoče vsak videti nepoznane kraje in njih naravna čuda predno bi šel v nebesa.
Če se hočeš spoznati s svojo novo domovino (namreč mislim priseljene Amerikance), vsedi se za volan dobrega avta ter ga usmeri v različne kraje daljnega zapada.
Naš zapad je ogromen kompleks zemlje. Preko nepreglednih prerij, gorovja, puščave in kultiviranih žitnic so lepe ceste, po katerih lahko prideš kamor koli te srce vleče.
Pred tremi leti sva z ženo romala po zapadu. Letos sva bila spet na turi ter si ogledala še enkrat nekaj prvotnih in nekaj še nama preje nepoznanih krajev. Ceste so danes dosti lepše in tudi širše kot pred tremi leti. Za primer več stomiljska cesta št. 91 od St. George, južna Utah, skozi skrajni kotiček severne Arizone in naprej skozi južni del Nevade do Las Vegas je skoraj vse prenovljeno. Od Las Vegas naprej skozi Mojave puščavo, katera je že zgubila naziv puščave radi elektrifikacije in številnih modemih gasolinskih postaj ter drugega življenja moderne tehnike, je pa nova široka bule-varju podobna cesta, po kateri prideš v mesto St. Bernardino. Od tam je 65 milj oddaljen Pacifik.
Tako tudi se po vsej Califor-niji zida, kopa in orje. Staro izginja, novo se dviga. Od Pasa-dene napi ej skozi Glendale in San Fernando te vleče nekaj, da greš kar naprej. Tako sva tudi midva z ženo imela nekako željo, da voziva naprej proti severu na vzhodni strani štiristomiljske gorske veiige Sierra Nevada. O i.em pa bom več poročal pozneje.
Los Angeles je velemesto zapada. Zgleda, da bo nekega dne to velemesto Los Angelfes pre-
Z JADRNICO PREPOTOVALI POL SVETA
Šest Norvežanov, med njimi dva otroka, je prispela z jadrnico "Yenko" v pristanišče Napier na Novi Zelandiji. Z jadrnico so v devetih mesecih prepotovali pol sveta. Lani oktobra so od pluli iz Osla. "Kapitan jadrnice lens Janssn je rekel, da ni mornar, ko so se v Napieru izkrcali. Pred odhodom iz Osla se je samo teden dni učil ravnati z radio-aparatom. Vseh devet mesecev je bil tudi edini, ki ga je mučila morska bolezen. Vsi drugi, njegova žena, njegov osem let stari sinček in štiri leta stara hčerkica, ter dva druga mlada Nor-vežena ves čas morske bolezni sploh niso poznali. Vožnja je potekala gladko.
NETOPIRJE PROUČUJEJO
V Veliki Britaniji proučujejo ipereologi življenje jamskih netopirjev. Od leta 1948 so nataknili aluminijaste obročke že 1900 netopirjem. Zanimajo se zlasti za velikega netopirja-podkvičar-ja, ki ima na nosu čudno membrano v obliki podkvice. Najbrž jo uporablja za orientacijo. Ta netopir se lahko med poletom spusti z glavo navzdol. Posnetki kažejo, da ima med poletom zaprta ali nekoliko napeta usta, | iz česar sklepajo, da oddajaj "nadzvočne klice." Membrana (Па nosu mu bržčas pomaga, da se z odmevom orientira.
rastlo vsa mesta v Ameriki, če ga ne bo kak zastoj v današnji prisperiteti vrgel na boben.
Dela je dosti, delovnih ljudi pa še več. Iz držav kot naprimer Oklahoma, Arkansas, Colorado, Texas, Kansas in Nebraska je največ delavcev. Delavna moč teh držav išče zlata v obliki vsakdanjega zaslužka.
Mala Fontana, ki je poznana nam starejšim naseljencem kot mala in tudi že stara slovenska naselbina, v kateri pravijo danes, da je okrog 200 slovenskih družin, se tudi dobro razvija. Naši starejši ljudje, kateri so se radi ene ali druge bolezenske hibe preselili iz raznih delov se vera in vzhoda nadejajoč se ozdravljenja ali vsaj olajšanja v bolezni, se počutijo boljše v suhem podnebju veličastne Cali-forni je.
Ježe tako, da dokler je človek zdrav, mu je povsod dobro naj-sibo kjerkoli živi in da ima seveda primeren zaslužek. Ko pa se zdravje skuja, je pa treba ne kaj poiskati, kar naj bi nadomestilo to, kar moderna zdravniška veda še ne more dati. Torej, milejše podnebje je zadnja življenjska postaja in nada, s katero se bolnik otepa prerane ga vesoljnega kraljestva.
Ko sva si z ženo do dna ogledala južno Cahfornijo, sva iz najine začasne postaje v Pasadeni usmerila avto skozi že poprej omenjeno mesto proti Sierra Nevada. Najin zvesti avto drvi naprej proti severu. Z ženo pa uživama z uprtimi očmi krasote novih krajev, katere do sedaj nisva še videla. Na levo od naše poti, odnosno v smeri pogorja Sierra Nevada se vidi že oddaleč goro Whitney, ki je najvišji naravni velikan v Združenih državah. Na desno od nas pa leži Dolina smi-ti ali Death Valley.
V prijaznem mestecu Lane Pine kreneva na desno proti Dolini smrti, skozi mestece Keeler in naprej preko Townes Pass. Torej naprej k najnižji točki podmorske gladine v Ameriki. Tukaj v tej vijugasti, suhi in vroči pokrajini, pod žgočim solncem stojiva ter se čudiva mogočnosti narave.
(Se nadaljuje)
STRUPENI MOLJI
Milijoni strupenih moljev, ki so prileteli čez gore vzhodne Japonske nad deželo, so prisilili na stotisoče ljudi v petih okrajih, da ostajajo doma za zaprtimi vrati in okni. Brž ko pridejo ru-menkastobeli molji v dotik s človeško kožo, dobi človek po vsem telesu ospio in zdravljenje je precej dolgotrajno. To kožno bolezen je dobilo že kakih 250,000 ljudi, od^teh samo v mestu Na-goya kakih 200,000. Oblasti se boje, da se bo razširila ta bolezen po vsej zahodni Japonski, če vdoia strupenih moljev ne bodo zajezili. Te vrste molji žive sicer daleč v gorah in gozdovih, v začetku maja pa jih je nekaj zapustilo svoja običajna zavetišča. Proti koncu maja in v juniju so se silno razmnožili. Uporaba praška DTT in dr ugih sredstev proti mrčesu se v tem primeru ni obnesla.
PEVSKA VAJA
—Pri naših večernih pevskih vajah nam gre kar po domače in udobno. Pridno ga srkamo, igramo karte, če pa je zraven kaj žensk, tudi plešemo.
—In kdaj pojete?
—Na poti domov.
SPRAVA
Marko in Andreje sta se pobotala. Podala sta si roke in Marko je izjavil: "Želim ti vse tisto, kar želiš ti meni!"
Andrej osorno: "Ali že zopet začenjaš!?"
V "Podvodni žarometi"
življenje v morski vodi, zlasti globoko pod gladino, se bistveno razlikuje od življenja na suhem ali v zraku. Življenje morskih živali je tudi mnogo težav-nejše, njihov boj za obstoj terja od njih mnogo več naporov, kakor boj na suhem in v zraku. Toda narava je poskrbela za vsa živa bitja in jih usposobila za življenje, tako da jim je dala razne posebne organe. Tako je tudi s svetlikajočimi se morskimi živalmi.
Kdo še ni sedel v temni noči na morski obali in opazoval čudnega svetlikanja valov, plju-skajočih ob skale? Če se človek ponoči v morju koplje, začne večkrat žareti vse njegovo telo. Morske živalce, ki povzročajo to svetlikanje, niso povsod enake. V Sredozemskem morju ga povzročajo drobne bakterije in tako imenovane mastigofore, v Severnem morju in v severnem Atlantiku pa krogličaste, tudi enocelične morske živalce z latinskim imenom noctiluce, vidne tudi s prostim očesom, ker so dolge približno 1 mm. Krogliča-sto, napeto telesce ima repek in kratko migetalko, s katero se ta živalca premika po morju. V toplih poletnih nočeh se začno te živalce svetlikati, če se voda le nekoliko zamaje, in tako zažari vsa morska gladina.
Najlepše svetlikajoče se morske živali pa žive v tropičnih morjih. Tam se svetlikajo tudi mnogo večje, večcelične živali. Že sloveči naravoslovec Alexander Humboldt je pisal o nepopisno lepih podvodnih ognjemetih, ki jih povzročajo razne morske živalce, ko pluje ladja po morju. Nekatere svetlikajoče se živalce žive v kolonijah in če se dotaknemo ene, zažari vsa kolonija, ker so medsebojno z živci povezane. Neki član angleške znanstvene odprave, ki je proučeval morske globine, je napisal g prstom na takšno kolonijo živalic svoje ime in čez nekaj sekund so zažarele črke kakor svetlobna reklama. Večkrat se zgodi da zavozi ladja v takšno kolonijo in tedaj se začno valovi svetlikati.
Še lepše so prozorne morske meduze, prosto po morju plavajoče morske živali s telesom, podobnim dežniku, od katerega se širijo dolge lovke ali pipalke. Pri nekaterih vrstah zažari površina klobuka, če žival dražimo, pri drugih pa zažari notranjost ali konci lovk. Pri meduzah, ki imajo na strani mige-talke, da se lahko v vodi premikajo, se svetlikajo migetalke in v temi je videti samo njihovo žareče drgetanje. Globoko v morju pa žive živali, ki so neposredno odvisne od svojih svetlikajočih se organov, ker bi brez njih sploh ne mogle živeti. Opazoval in opisal jih je zlasti ameriški raziskovalec morskih globin Beebe. Tako globoko v morje ne prodre noben sončni žarek. Tam žive živali v večni temi. Orientirajo se lahko samo z zelo razvitim tipom ali pa z dolgimi tipalkami. Oboje pa jim lahko nadomeste "podvodni žarometi."
Svetlikanje teh globinskih rib, rakov, mehkužcev itd, pa ne omogoča samo orientacije, marveč privablja tudi plen, prežene sovražnika ali pa ima odločilno vlogo v spolnem življenju teh živali. Beebe je opazoval v morskih globinah neko okroglo žival, ki je nenadoma izločila iz sebe žareč oblaček in izginila za zelenkastim pačolanom. Najbolj razvite svetlikajoče se organe imajo tiste globinske ribe in sipe, pri katerih so vsetlikanje povzročujoče celice celo obdane s pravimi zbiralnimi lečami, s celično zgrajenimi reflektorji in organi za zastiranje kakor oko. Te svetlobo odbijajoče celične plasti izločajo svetlobo različnih barv. Svetlikanje vseh teh živali I je plod kemijskega procesa, ve-i zanega na kisik kakor oksidira-njc.
POKOPAIIME ALI KREMATORII
Običaj upepeljevanja mrtvecev je nemara star prav toliko kot človeški rod. "Pokop v plamenih" je bil znan že pri starih bojevniških plemenih. Tudi pozneje, v klasični Grčiji, so mrliče upepeljevali. S sežigom so v stari Grčiji počastili svoje junake in odličnike.
Da ta prastari običaj ni utonil v pozabo, pa je poskrbela v srednjem veku katoliška Cerkev, ki je—to pot za kazen—sežgala v Evropi na tisoče in tisoče živih ljudi—"čarovnic." In če se spomnimo Galileo Galilea, Jana Husa, Kopernika in drugih veleumov, spoznamo, da je bila prav Cerkev tista, ki je poznim rodovom ohranila ta običaj.
Sežiganje mrtvih je bilo v Evropi prepovedano vse do začetka 19. stoletja. Ko pa je sredi tega stoletja potreba po sežiganju mrtvih spet naraščala, so to vprašanje temeljito proučili, nato pa so na svetovni razstavi na Dunaju 1873. leta pokazali prvo peč za upepeljevanje mrličev. Že nekaj let pozneje so v Milanu postavili prvi krematorij. Za njim so ga zgradili že v Gothi in drugih mestih. Do pričetka druge svetovne vojne je bilo v 15 državah Evrope 320 krema-torijev.
Največ krematorijev je imela Nemčija (134), sledile so ji Velika Britanija (54), Italija (37) in Švedska (24). Manjše število krematorijev pa so imele tudi druge države v Evropi.
V	naprednih zahodnih deželah so vprašanje krematorijev že zdavnaj uredili. Predvojna zaostalost Jugoslavije je onemogočila zgraditev krematorija. Če pomislimo, da je imela Cerkev od pogrebnih ceremonij in pokopališkega ozemlja lepe do-Ija lepe dobičke, nam bo to nasprotovanje postalo jasno.
V	novejšem času je Cerkev spremenila odnos do sežiganja mrličev. V Angliji so glavne državne Cerkve dovolile sežiganje mrtvih. Njihov odpor do upepeljevanja pa je popustil tudi v drugih državah. Potreba po upe-peljevanju se je pojavila z napredkom civilizacije in rastjo estetskega občutka.
Za upepeljevanje se je zlasti zavzela panoga medicine — higiena, ki je opozorila, da je pokopavam^; mrličev precejšnja nevarnost za zdravje živih ljudi. Dokazali so namreč, da ostanejo različni bacili v zemlji živi nekaj let. Tako so bacili škrlatinke lahko v zemlji živi še po 30 letih. Takoj ko človek umre, ga pokopljejo z milijoni povzročiteljev bolezni, hkrati pa ne pomislimo ,da mrlič ogroža z bacili zdravje živih. Na pokopališčih pa grobarji često v razmeroma kratkih obdobjih razkopavajo grobove in tako prenašajo bolezni do živih zdiavih ljudi.
V	nekaterih državah imajo c sežiganju mrličev in njegovi prednosti pred pokopavanjem žs bogato literaturo. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem problemom, so v obširnih znanstvenih razpravah temeljito obdelali vsa ta vprašanja in s temeljitimi študijami ovrgli vse ugovore in pomisleke proti sežiganju mrličev. Sežiganje mrličev propagirajo v tujini tudi z ustreznimi filmi, ki ljudem nazorno pokažejo estetsko, higiensko in gospodarsko prednost sežiganja pred pokopavanjem.
Odločitev svojcev, ali bodo svojca pokopali ali upepelili, je docela prostovoljna. Nikjer na svetu se oblasti v te zadeve ne vmešavajo. Gibanje za sežiganje in proti pokopavanju mrličev je povsod stvar državljanov. Graditev krematorijev je večidel prepuščena ustreznim društvom, ustanovljenim na povsem prostovoljni podlagi. Država takšno akcijo kvečjemu podpore.
Na ta načela se bo postavil ob morebitni graditvi kremato-I'ija tudi ljubljanski mestni odbor.
Morebitni ugovori, češ da z upepelitvijo zabrišemo sled ^ morebitnimi zločini, saj se a prisotnost n. pr. arzena ugotoviti v kosteh še nekaj let po umorjenčevi smrti, je neuteme Ijena. Kriminalistični organi bodo vsako truplo, za katerega bo do sumili, da je zastrupljeno, prej obducirali.
V	Ljubljani nas sili h graditvi sežigališča širjenje mesta, ki se v velikem loku izogiba pokopa hšču, zavzemajočemu 20 ha zem Ijišča. To je toliko kot celotna površina tivolskega parka- r kopališče pa se z naraščajo^ prebivalstvom in mesta vedno bolj širi in tako ovira razvoj m® sta proti Savi. Vsak grob potrebuje na pokopališču 1X2 kva dratna me&a medtem ko ra i žara s pepelom le 50X50 c® prostora.
Sedanji MLO se je že pogajaj z bližnjimi kmeti za odkup na daljnjih hektarov zemlje. Stro kovnjaki menijo, da bi v 50 e tih porabiU še 50,000 m^ zem J®' če ne bi zgradili krematorija. vzdrževanje pokopališča bo trebno tudi precej številno ose je. Uprava pokopališča zapos" je sedaj nad 50 uslužbencev, krematoriju pa bi mogli to s e vilo znatno skrčiti.
V	Ljubljani dela načrte 23 zgraditev krematorija P®®® " komisija. Po teh načrtih bi ^ matorij stal na levi strani kjer je zdaj cvetličarna. Ces n^ železnico bi premestili tako, ^ bi obšla Žale in krematorij- °
stavili bi najmodernejšo ee
trično peč, ki razvije 800 10 C.
Pred uresničitvijo načrtov ^ gradnjo krematorija P& J® stalo vprašanje sogkSD#^ Ljubljančanov in vseh cev. Komisija za gradnjo pališča meni, da mora priti koflična pobuda za graditev ljudi samih. Mesto za take de so zbori volivcev in di » množični sestanki, kjer na] J je odločijo in predlagajo no misli za to gradnjo.
p.
KKOJAČEVA logika
—Jaz svojih odličnih str^^ nikoli ne terjam; plačajo, ka jih je volja!
—Oh! se čudi stranka. ^
—Da, nadaljuje krojač-pa kdo kmalu ne mislim, da to ni odličen odje lec—in mu pošljem račun-
Londonska gospa, ki v službo francosko strežnic^ ^ znala francoski, od družini pa nihče. In že pr^i je bilo nekaj narobe. Gosp^ morala zvečer nekam na pa je pred odhodom naro strežnici:
"Po večerji boste vse oKopali, jih oblekli v oblekce in jih deli spat. SeV
bodo brcali in se upirali- Ne P slušajte jih. Tudi s silo si P „ magajte, če ne bo šlo drug»
Francozinja je bila špoi'tn^^ in krepkih mišic in je se bo vse tako zgodilo, ka gt.lpa želi
O polnoči se je gospa vrn "Kako je bilo s kopanje^'^^ je vprašala. "Ali je bilo kaj
bor-
be, z otroki?"
"Ni bilo hudega. Dekletca niso branila nič, zelo hud
gc
je
bil starejši fant, ki je brcal vpil in otepal, da sem ga м ukrotila. Še ko sem ga v prala, je rentačil in klel."
"Kakšen starejši fant?
enega fantka imamo, Fi'edija, je star komaj tri leta."
"Ne, ne; ne mislim FrcdiJ Fredi je bil priden. Oni '
starejši, tisti, ki nosi očala, je bil hud."
"Božja pomagavka!" je v
tisti
zdih-
nila gospa. "Tisti je vendar
moz!
ZNAEOPRAVNOST
STRAN S
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1955
JUGOSLOVANSKI TER na Recher Avenue
Frank Žagar, pod-n	Segulin, tajnik
AvZp	18508 Shawnee
Theodore Kir^ 1-1107, blagajnik taAupi,!t	' zapisnikari-
John riif Slejko, nadzorni odbor:
kvich vP^'^dssdnik, John Barski odbor-	gospodar-пЉ Јш! c м Rupert, predsed-ostaii rfi- 1 1(1 Louis Godec,
^rancpq	"Joseph Trebeč,
in	Josephine Henik-
John	Korošec, poslovodja
KE 1-9309 in IV1-0812	Starman, tel.
'	I*"*]* *"*1°
■f
"CARNIOLA HIVE"
St. 493 L TM
Zehner,
Pfedsprtn! Josephine Stwan, pod-»ovna	Stampfel, du-
Mary Tekaučič,
krica	Mary Mahne, vra-
Mary Veo 1 Zigman, stražnica % bolnist' ^episnikarica in tajni-Gbvan 11т1\- °^delka Christine M7sg ■ i.l"3 East 60th Street, EN J^bevec	tajnica Pauline
IV i.oX. 1287 East 169th Street,
Tavčar m' iiadzornice: Frances ^netič '	Kolegar in Ursula
8ND pr^°P™ci za Klub društev Stivan,	Tavčar in Josephine
l?®secu	vsako prvo sredo v
Clairl^dvorani št. 1 SND na St.
•avenue, ob 7:30 uri.
"•^arnio
LA TENT" št. 1288 Т.М.
Oar,	Thomas Mli-
Joseph Babnik, 5'k John % X Joseph Sušnik, taj-^'ke, zanie ' blagajnik Louis John c Ivan Babaik, vra-c ®bnick ®tar, chaplain Joseph gBiith p' , opremljevalec Anton Sec, ivr f ■ G. Frank Smole, ^ažnik т° 1 ^ Anton Debelak, JH^serko	Subel, Pet. Frank
gku^ f_^^°zorni odbor: Joseph K i^^v' Drobnick in Carl 9'Oar Tn?	odbor: Thomas
?^avniiro P Susnik, John Grbec. J- Dejak ■	in dr.
v	vsako četrto nede-
doma ^ dvorani št. 1 Slov. "onia na St. Clair Ave.
^CLEVELAND" it. 126 SNPJ
A	Smrdel, pod-
glaž JI Andrew Curry, tajnik 1-47пк 'u?®® East 72nd Street, 1ђ1 blagajnik Frank Yako-Rudolph Abra-^ki: liavt John Pirc, nadzor-^Ithonv -yP^lach, Victor Grud^, iJ^teij Jnoi	Mladinski rav-
?i®'Ph Ahrt^ Gabrovšek in Ru-! °	za Cleveland-
^ SNPJ	SNPJ Blaž Novak,
i °Vac,	B. Novak in F. Ja-
l^.John	SND: A. Smith
гјги^тЈл'. zdravnik vsi sloven-®koliQj	v Clevelandu in
p^Poldne vsako tretjo nedeljo Mair. °P 9- uri v SND na St.
-f
^racija DRUŠTEV Pr	SN.P.J.
P^^i	Camillus Zarnick,
I'^gi predsednik John Krebel, .^''chmaS TTedsednik Anthony !)'k, 65ns V^ajnica Josephine Trat-,^бајп1^5а1=""^т ^ve., EN 1-0991, 5 Pistiika? 1 Jennie Gerchman, {^rni „J, Carl Samanich, nad-°^ак T ; John Kikol, Blaž Sejg John Strancar ml. ^ v	vsako četrto sobo-
• ^lair Ave^ Slov. nar. domu na
8L0%%Sy9O0SKE ^^VENKE" št. 22 SI
Fannie Brezovar, P'ca ђо	Stefi Koncil j a, taj-
АуЛ^,, ^'ckovic, 19612 Chero-?'6агка 'JHf- tel. IV 6-0462, blagaj-iGOth sfr	Sedaj, 713 East
„"'lene ' zapisnikarica Rose |ој,	odbor: M. Cerni-
■°okal,	Grosel in Gertrude
Д W^ecn	vsako drugo sredo
■^^епцр Slov. domu na Holmes 7.30 uri zvečer.
SDZ
^RAM. Z^r
ANTON
^ PredspH VEROVSEK ?redsedr,fu^'4 Joseph Godec, pod-F. Durn, taj-I9l6i %^]ničarka Mary Bozich, ^^()isnik!^"terey Ave., IV 1-7074, Anna Vadnal, nad-> '"i	Starman, Anna Vad-
rt	Koss, arhivarica Louise
oec. 8%Gc, igrovodja Joseph Go-%eseA, ,	vsak prvi petek
v S.D.Đ. na Waterloo Rd.
-f
^°?^PD1NJSKI KLUB p ^A JUTROVEM"
IMUwgovfC,
taj
yica Cf	Ros
{JI zapisnf. Mahnič, bh
R?f?ornfce^ca Mary ______ ,
?= 'h in а',л Vatovec, Antonia Ајппа ICreseviC. ^»stop: l' DoročoLif(";^P«: RosG V 1У, 8еје gg vr^^- Rose Bergoč. S^Gsecu oh 4^0 vsak prvi četrtek *oraru 2» tJ .30 uri V Slov. d, na Prince Avenue
blagajničarka Taucher ... Antonia zastopnica Vato
v del.
Pr	MATICA"
Bradach. pod-
t?^'snikarpa ,? Safred, tajnica in Prosser ^=1 Molile Frank 5919 blagajničarka 1 Germaru nadzorniki: Thom-tovalni ^л,' Mollie Frank. Posve-odbor; Frank Bradach.
Carolyn Budan, Josephine Bradach, Helen Lunder, Molly Frank, Johne Perencevic. Publicijski odbor: Josephine Mišic, Emil Safred, Jane Mirtic, Robert Widmar. Pevo-vodja: Anton Schubel.
Seje se vršijo vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Avenue. Pevske vsaje vsak četrtek ob 8. uri zvečer, soba št. 2 v SND.
"KLUB DRUŠTEV AJC" na Recher Avenue
Predsednik Frank Rupert, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 East 270th Street, Euclid 23, Ohio, tel. RE 1-4488, blagajnik Fred Martin, za-pisnikarca Frances Julylia, nadzorni odbor: Louis Godec, predsednik, Josephine Henikman in Frances Gor jane.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Avenue ob 8. uri zvečer.
"KRAS" št. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19071 Naumann Avenue, podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 East 156th Street, tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Drive, zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Ko-
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Avenue.
pore, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
4
"LIPA" št. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokal, 14503 Saranac Road, tel. PO 1-9214, blagajnik John Sivec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Frank Smole, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in John Cech, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev, SND Andy Skerl, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st., za Ameriško jugoslovanski center Joseph Trebeč, John Sivec in John Cech. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Avenue ob 1.30 uri popoldne.
KLUB "LJUBLJANA"
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Anton Bokal, tajnica Stefania Koncilja, 15611 Saranac Road, blagajnik Louis Godec, za-pisnikarca Louise Derdich, nadzorni odbor: Frank Fox, Paula Miklavcich in Josephine Simon, kuharica Frances Julylia, stric George Nagode, teta Frances Rupert, maršal Louis Starman, pevo-vodja Frank Rupert, zastopniki: klub društev AJC: Frances Gor-janc, Paula Miklavcich in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
+
"LOŠKA DOLINA"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 East 66th Street, HE 1-9183, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine Street, Willoughby, Ohio nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Frank Bavec, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Avenue Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
f
"LUNDER-ADAMIČ" št. 28 SNPJ
■Predsednik Krist Stekel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 East 73rd Street, EN 1-0320, blagajnik Frank Plut, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj Jacob Žagar, reditelj mladine Anton Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc, za čitalnico SND William Cahdon, za Clevelandsko federacijo SNPJ Stanley Dolenc in Anton Wapotich, častni uradnik William Candon.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
"MIR" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, pod-redsednik Jacob Lipovec, tajnik rank Sustarsich, 15Z26 Holmes Avenue, LI 1-8939, blagajnik An ton Zorko, zapisnikar Louis Ka-ferle, nadzorniki: August Svetek Peter Adam in Anton Srebot, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in di*. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob. 9.80 uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Avenue.
R'
F:
"NA JUTROVEM" št. 477 SNPJ
Predsednik Mike Ludvik, podpredsednik Charles Baša, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Avenue, tel. VUlcan 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Peter Segulin, predsednik nadzornega odbora John Samsa, , nadzornika: John LavrenčiC in Joseph Rolih, društvena zdravnika dr. A. J. Per-ko in dr. John Folin.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v
Slovenski delavski dvorani na Prince Avenue.
+
"NAPREDEK" št. 132 ABZ
Predsednik John Korošec, pod-prednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 33595 Morris Dr., Willoughby, Ohio, tel. Wlloughby 2-4359, blagajničarka Mary Gorše, zapisnikarica Anna Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik, Antonia Tanko in Mary Golob, zastopnik za Klub društev AJC Anthony Zadeli, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na soboto ali nedeljo, se pobira na ponedeljek.
"NAPREDNE SLOVENKE" ši. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, 4332 West 52nd Street, Cleveland 9, Ohio, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Katie Bradač in Violet Rupena, zastopnici Clevelandske federacije SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za Farmski odbor SNPJ Rose Jurman, namestnica Josephine Tratnik, za Atletični odbor SNPJ Alma Tyler in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu, St. Clair Avenue, ob 7.30 uri zvečer.
"NAPREDNI SLOVENCI" št. 5 SDZ
Predsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 128V- East 169th Street, IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Frank Stefe, Charles Koman in Ladislav Debevec.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Avenue.
+
"NAPREJ" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pirc.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9:30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"PIONEER" št. 158 SNPJ
Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Anton Vrh, tajnik Charles Zele, 20970 N. Vine Street, Euclid 19, Ohio, KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikarica Mary Japel; nadzorniki: Fred Martin. Andrew Jerman in Dorothy Zele; zastopnik: za Klub društev AJC Frank Žagar, Fred Martin in Frank Tegel; za delničarsko sejo SJC Frank Podboršek, Andrew landsko federacijo SNPJ Frank Podboršek in Anton Vrh.
Seje še vršijo vsak zadnji petek v mesecu ob pol osmih zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
"PODR. šl. 5 SMZ"
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Avenue, IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 6907 St. Clair Avenue, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni cel, za Klub društev SND Frank Jerman in Frank Misič, za Cleve-odbor: Frank Kuhar, Louis Eršte in Math Velikance, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, Math Velikance, Matt Zaman, Frank Bran-Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Avenue ob 8. uri zvečer.
KROŽEK št. 1 PROGRESIVNIH SLOVENK
Predsednica Anna Grill, podpredsednica Minka Kramer, tajni-ca-blagajničarka Theresa Gorjanc, 29525 Ridge Rd., Wickliffe, Ohio, tel. WI 3-0072, zapisnikarica Ivanka Kapel nadzornice: Frances Francel, predsednica; Rose Paulin in Josephine Tomsich, prosvetni odbor: Jennie Skerl, Darinka Zavrl, Angela Zavrl in Sophie Yager, poročevalki: Theresa Gorjanc "in Eva Coff.
Zastopnice za farmo SNPJ Antonia Tomle in Frances Henikman, za dram. zbor: Anton Verovšek, Ursula Branisel, za AJC; Marion Bashel, Mary Starman in Rose Slejko, za SDD: Ana Zaic.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Road.
KROŽEK št. 2 PROGRESIVNIH SLOVENK
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Road, blagajničarka Josephine Ger-lica, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Zastopnici za farmo SNPJ: Mary Bozic, Milka Slabe; za čitalnico: Rose Retar; za Klub društev SND: Katie Bradach.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"KROŽEK št. 3 PROG. SLOVENK"
Predsednica Mary Kobal, pod predsednica Louise Derdich, tajni ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 East 260th Street, RE 1-4588, zapisnikarica Gusti Slejko, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Josephine Henikman in Mary Lokar, .poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
"RIBNICA" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Frank Wirant, tajnik Joseph Ban, 1201 East 168th Street, Cleveland 10, Ohio, tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 East 75th Street, nadzorniki; Frank Debelak, predsednik, Frank Lunder in Max Želodec st., zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki; za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center John Komatar in Joseph Post, za S. N. čitalnico Louis Mrhar.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue, soba št. 4, staro poslopje. Društvo se priporoča vsem, kateri še niste člani SDZ, da se nam pridružite.
"SLOVAN" PEVSKI ZBOR
Predsednik Frank UrbanCič, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan J. Urbančič, 1342 East 170th Street, KE 1-6624, zapisnikar Rudolph Ivančič, pevo-vodja Anton šubelj, nadzorniki Frank Ivančič, Joe Vičič in Lud-vig Oster.
Pevske vaje se vršijo vsak torek ob 8. zvečer. Redne seje se vršijo vsak prvi torek vsakega tretjega meseca v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
PODR. šl. 14 SLOV. ZEWSKA ZVEZA
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach od cerkve sv. Kristine, predsednica Mary Zele, podpredsednica Mary Strazisar, tajnica Dorothy Zele, 20970 N. Vine Street, KE 1-4640, blagajničarka Rozi Pičelj, zapisnikarica Antonija šuštar, nadzornice Frances Globokar, Molly Legat in Frances Gerchman, zastopnici za Klub društev AJC Urška Trtnik in Josephine Blatnik.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue ob 7.30 uri.
"SLOVENEC" št. 1 SDZ
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 17415 Neff Road, IV 1-7169, blagajnik John Kostan-šek, 6912 Peck Avenue, zapisnikar Frank Kacar, nadzorniki: Frank Smole, Joe Smole in Jbe Brodnik.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"SLOVENSKE SOKOLICE" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Kocjančič, tajnica Cecila Subel, 1107 East 68th Street, blagajničarka Mary Renko, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice: Stella Božeglav-Sadeckas, Florence Zalokar in Catherine Dolan, zastopnica za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za AJC na Recher Avenue Rose Kern in Amalia Božeglav, za Clevelandsko federacijo SNPJ Ivanka Shiffrer in Amalia Božeglav, za Fafmo SNPJ Ivanka Shiffrer in Mildred Gornik, za čitalnico SND Sofia Colarič. za konferenco SND in SDD Frances Legat, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsaTc prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
\
SLOVENSKI DOM
Matoh; tajnik Frank Znidar, 15606 Holmes Avenue; blagajnik Krist March, 716 East 160th Street; zapisnikarica Martha Batich, 16006 Holmes Avenue; nadzorniki: Joseph Ferra, Joseph Koporc in Stanley Kozel.
Seje direktorija se vršijo vsak tretji petek v mesecu.
"SLOVENSKI DOM" št. 6 SDZ
Predsednik Anton Potokar ml., podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina Vesel, 877 East 185th Street, tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: John Barkovich, pred., Jean Marie Cecelič in Mary Kupar; zastopnica za Klub društev AJC Frances Julylia.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue ob 8. uri zvečer.
+
SLOV. NAR. DOTM, St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vertousnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrič, nadzorni odbor: Josephine Zakrajšek, John Pollock, Anton Wapotich, Leon Poljšak in Frank Eleršič; Gospodarski odbor: Frank Wirant, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Mack, Anthony Zakrajšek, Andy Champa in Joseph Flfolt, častni direktor Andrej Tekauc.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v starem po slop ju SND. soba št. 4.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Frank Kramer, podpredsednik Louis Pike, tajnik in blagajnik Vic Urankar, zapisnikar Andrew Gerl, oskrbnik pušk Ed Petrich.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mcsccu v Slovenskem domu na Holmes Ave.
"SV. ANE" ši. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, Ohio, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hof-fert, reditelj ica Mary Pristov, voditeljica mladinskega oddelka Ste-phania Kasorog.
Seje se vršijo'vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St.
Clair Avenue.	'
+
"SVOBODA" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Caroline Skocaj, tajnica in blagajničarka Josephine Vesel, 15317 Daniel Avenue, KE 1-7492, zapisnikarica Leopoldine Vozel, nadzorni odbor: Mary Ka-frle. Rose Slejko in Anna Zaic.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Road.
"SVOB. SLOVENKE" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, podpredsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petric, 101 East 225th Street, tel. RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 155 E. 220 St. Street, zapisnikarica Albina Brai-dič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden. Zastopnica za Klub društev SND Helen Mikuš; za čitalnico SND Mary Somrak.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Pričetek ob 8. uri zvečer.
+
"TRIGLAV/* PEVSKI ZBOR
Predsednik Jacob Jesenko, podpredsednik John Ivančič, tajnica Margaret Loucka, blagajničarka Ann Fischer, zapisnikarica in por ročevalka Anna Jesenko, nadzorni odbor: Pauline Stepic, Jennie Skuly in Olga Benco, pevovodja Antoh Subelj.
Vaje se vršijo vsak ponedeljek večer ob 7.30 uri v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Avenue.
"V BOJ" št. 53 SNPJ
Predsednik John šorc, podpredsednik Anton Sadar ml., tajnik Jos. F. Durn, 15605 Waterloo Road, tel. KE 1-5800, blagajnik John Zaic, zapisnikar Frank česen, nadzorniki: Frank Dacar, John Filipič in Anton Brenčič, vratar Peter Bukov-nik, zastopnika za Clevelandsko federacijo SNPJ Matt Petrovich in Marian Bashel, za Izletniške prostore SNPJ John Šorc in Jos. Kurent.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. del. domu na Waterloo Road.
+
"WASHINGTON" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Avenue, IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič. %
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Road.
"WATERLOO CAMP" št. 281 WOW
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik Frank Fende, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, bolniški obiskovalec Peter Bukovnik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Puskaric.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Road.
"WATERLOO GROVE*'St. 110 WC
Predsednica Emma Jane, podpredsednica Mary Rogel, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 East 173rd Street, KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda; nadzornici: Mary Yeraj in Pauline Balish.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SDD, Waterloo Road.
"ZDRUŽENI BRATJE" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 East 224th Street, KE 1-5773, zapisnikar John Kikol, nadzorniki: John Kikol, John Zaman in John Kre-bely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Road.
ŽENSKI ODSEK FARME S.N.P.J.
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Jennie Gerchman, tajnica Frances Henikman, 442 E. 156 St., zapisnikarica Viki Poljšak, nadzorni odbor: Mary Zaman, Ana Ogrin in Jennie Leskovec.
Seje se vršijo vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
Enakopravnosti Oglašajte v
DRUŠTVENI KOLEDAR
SEPTEMBRA
25. septembra, nedelja — Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J.
OKTOBRA
23. oktobra, nedelja—Predstava dramskega zbora Anton Verovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd.
29.	oktobra, sobota — Maške-radna zabava društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
30.	oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
NOVEMBRA
6 .novembra, nedelja—Opero "Rigoletto" poda Glasbena Matica v S.N.D.
13. novembra, nedelja—Kokošjo večerjo servira Gospodinjski odsek A.J.C. na Recher Ave.
13. novembra, nedelja—(Marti-
nova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd.
13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Zbor Triglav priredi koncert in prizor "Deseti brat pri predicah" v Slov. nar. domu, E. 80th St.
26.	novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
27.	novembra, nedelja—20-letni-ca zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave. Koncert in spevoigra "Kovačev študent."
APRILA — 1*56
29. aprila, nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave.
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborxu> sdrsTilo. da vam ustavi kašelj in prehlad.
Lodl Mandel, Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRVG CD. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
JAMES D. STAKICH, Prop.
IVanhbe 1-8288
16305 WATERLOaROAD
STPRE HOURS; Monday, Thursday, Friday—8 A.M. to 9. P.M. .Tuesday Saturday 9 A.M. to 6 P.M.—Wednesday 9 A.M. to 12 Noon
Mary's Lamb Goes Scientific

Secretary of Agriculture Ezra T. Benson takes a close look at » Iamb being raised on an experimental ration containing a hormone-antibiotic combination to make it grow faster on less feed. The lamb is one of the many varieties of scientifically raised livestock the Secretary recently inspected at the Agricultural Research and Development Farm of Chas. Pfizer & Co.,-Inc., Terre Haute, Ind. Looking on are (left) Warren Reynolds, Research Manager, and (right) Dr. Herbert G. Luther, farm Director. After touring the 700-acre research center. Secretary Benson praised American industry for "tremendous contributions" to the field of agricultural research.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
Toda njene prelepe, velike, modre oči so ga gledale resno, proseče. Zdajci so se zalile s solzami . . . Razburjati je ne sme! Mora ji izpolniti željo . . .
Čutil je, kako se je pričel ves tresti. Roke, noge—celo drobovje se je treslo v njem.
"Iza! Ljubica! Saj ti izpolnim željo. Toda ne smeš se po nepotrebnem razburjati! Saj kmalu ozdraviš! V Ljubljano pojdem po doktorja Jevnikarja. On te gotovo ozdravi. Najboljši zdravnik je in rad te ima kakor lastno hčerko. Ali ti bo prav, če ga pripeljem ?"
Pokimala je. Dvoje solz se ji je utrnilo iz velikih, temno obrobljenih oči.
"Mirna bodi! Takoj napišem, kar želiš. Grem po papir."
Opotekel se je iz njene sobe. Zunaj ga je slišala zvoniti. Nekaj je naročal staremu Andreju. Potem je slišala, kako je s čudno drsajočimi koraki odhajal po hodniku proti delovni sobi, da prinese papir.
Vrnil se je skozi njen budoar. Istočasno je s hodnika po kratkem trkanju vstopil oskrbnik Belingar. Z globokim poklonom in prestrašeno razprtimi očmi je obstal pri vratih. Za njim je tiho vstopil stari Andrej, plašno pogledal gospodarico, prijel mizico, ki je stala poleg okna, in jo prenesel k postelji. Zraven je postavil stol, vzel z Izine pisalne mize tintnik in gosje pero, postavil oboje na mizico in odšel s
CHICAGO, ILL. FOR BEST
RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2 3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 1 small child, need 2 bedroom, 4 or 5 room unfurnished apartment. N., N.W. or Suburb. Moderate rental.
uptown 8-4892
PLEASE HELP US! — We want to keep our 2 little girls with us. We desperately need an unfurnished apartment. Any good location. Prefer N. or N.W.
Please phone EStebrook 8-7508
BUSINESS OPPORTUNITY
LIQUOR STORE — Known as Zimny Liquors with living quart-ters, 150 ft. frontage on busy highway, also extra income from cottage. By owner.
FUlton 5-3594
GRILL AND DELICATESSEN — Wonderful location. Doing a big established business. $65,000 yearly gross. A real buy with a small down payment. Balance on easy terms. Is a hustler.
SAcramento 2-9072
REAL ESTATE
BLACKHAWK HEIGHTS — 5 room brick ranch, full basement, garage, large lot, nice residential section, close to transportation, schools and shopping district.
116 Mohawk Drive Hinsdale 4034
FEMALE HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — To take complete charge of home in Hammond with 2 adults and 2 boys, 7 and 9. Own room and TV.
Call collect — WEstmore 3-0375 or WEstmore 2-8756
Nice home needs EXPERIENCED HOUSEKEEPER — Assist with care of children. Own room. Good pay.
ANdover 3-3430 9 to 5
poklonom in dolgim, solznim pogledom na gospodarico.
Langerju so klecala kolena, ko je pristopil in položil papir na mizico. Peres je v stolu je zaškripalo, ko se je težko spustil nanj. S tresočo se roko je prijel za gosje pero in ga omočil. Pogledal je ženo—krčevit ihtljaj se mu je izvil iz zadrgnjenega grla. V prsih je čutil silno bolečino.
Iza pa je mirno uprla vanj oči in narekovala:
'Jaz, Izabela Aurora Langer, rojena Pleško pl. Breckerfeld— a!—aaa!" se ji je izvil strašen krik iz grla . . . Langer se je bil pred njenimi očmi brez glasu zvrnil s stola!
Belingar je priskočil in se trudil, da dvigne težko gospodarjevo telo. Toda—Langer jeva glava z mrtvaško bledim obrazom in osteklenelimi očmi je brezmoč-no omahnila.
"Mrtev! . . . Mrtev! . . je z grozo v očeh zašepetala Iza.
Belingar je počasi izpustil gospodarjevo truplo na preprogo, skočil k zvoncu in pozvonil na vso moč. Pritekla je služinčad, z njo vred Langerjevi otroci. Jo-kaje se je Cili vrgla preko očeta. Franci, ki je šele pred dvema dnevoma prišel domov, je obstal pri vratih kakor ukopan . . . Nikakor ni mogel razumeti strahote, ki jo je videl; štirje izmed slug so dvignili očetovo truplo in ga skozi materin budoar in delovno sobo zanesli v njegovo spalnico. Molče je krenil mladenič za njimi. Cili pa je glasno hlipala ob Izini postelji, dokler je ni Manica dvignila in odvedla iz sobe.
Nekdo je dirjal z vozom po zdravnika.
Doktor Pober je prišel, a ni mogel ugotoviti drugega kakor —smrt.
Chicago, Ш.
DOMESTIC HELP
LINCOLNWOOD — Housekeeeper wanted for employed couple with 2 school age children. Own room. House all on one floor, easy to take care of. Cooking and light laundry. Top wages — ORchard 3-7172 or WHitehall 4-0166. — Bus phone. Must have refer ences.
HELP WANTED MALE
A GOOD PLACE TO WORK!
Immediate Opening for
SKILLED MACHINISTS Turret Boring Mill and Lathe Hands For Day or Night Shiits
Must have tools, read and speak some English.
Good transportation.
Near Lake St., Milwaukee Ave. and N. Sangamon bus at door.
PYOTT FOUNDRY MACHINE CO.
308 N. Morgan MO 6-0294
Emplyoment Office Open Daily Saturdays Till Noon
FEMALE HELP WANTED
URGENTLY NEEDED!
REGISTERED NURSES
FOR 8 SHIFTS
3 p. m. to 11 p. m. 7 a. m. to 3 p. m. 11 p. m. to 7 a. m.
In very modern new Hospital. Permanent positions.
Apply in person.
COMMUNITY MEMORIAL GENERAL HOSPITAL
Willow Spring Road al 51ft St. La Grange, HI. PHONE;
FLeetwood 2-1200 Mr. J. G. SMITH Between 9 and 4
"Saj so pravili, da je na srcu bolan, ampak, da ga bo tako hitro pobralo, tega si nisem mislil," je stari Jernejec rekel Oblaku, ko je še tistega dne sedel na deskah v mizarjevi delavnici.
Oblak je odložil oblic, zavrtel vijak in vzel desko iz skobel-nika. Prikimal je in ugotovil:
"Da, da. Pred smrtjo smo vsi enaki, graščaki in tlačani. To tolažbo vsaj imamo."
"Hm. Kako pa misliš—kaj bo zdaj z našo tlako? Treba bo na graščinskih njivah krompir izkopavati—." ^
Staremu Jernejcu je zastal glas, tako grdo ga je pogledal mizar.
"Kaj pa nas brigajo graščinske njive! Graščinski naj svoj krompir kar sami pobirajo. Francozi so tlako odpravili— kaj nam mar, če si naša gospoda francoske razglase po svoje tolmači."
Stari Jernejec je prikimal. Mizar pa je nadaljeval:
"Razglas pravi; Robote strogo osebnega značaja so odpravljene brez odškodnine. No, ali ni jasno, da nam ni treba robo-tati?"
"že. Ampak tam govori tudi o nekih pravicah, ki so odkuplji-ve."
"To so pa takšne pravice, ki izhajajo iz nekdanje prepustitve zemljišč. Takšnih pravic pa pri nas sploh ni, ker so bila vsa zemljišča, ki jih imajo ali so jih imeli graščaki, našim pradedom s silo vzeta."
"Jej—ne vem, če niso graščaki tega že pozabili? ... ."
"Jih bomo že spomniU! Glavno je, da so Francozi podložni-štvo popolnoma ukinili. Zdaj bodo naši nekdanji gospodje stali vštric nas pred sodnikom. Temu pravijo Francozi enakost."
"Da, da. Samo—kdo bo pa zdaj na graščinskih njivah delal?"
"To naj vas pa nič ne skrbi, oče Jernejec! Če bodo hoteli imeti njive obdelane, si bodo že najeli toliko dninarjev, da bo vse opravljeno."
"No, saj! Mislil sem samo . . , Gospa so bili dobri z menoj — poslali so mi nekaj moke in kos slanine—
"In za to mislite svojo pravico prodati? Prekleto ste poceni! Jaz pa sem gospodi takole sporočil, ko me je prišel hlapec vabit na mlačvo: Na tlako naj me nikoU več ne vabi, ker me ne bo. Če pa mislijo, da sem jim za dobrote, ki so mi jih že izkazali, kaj dolžan, naj mi najprej vrnejo vso zemljo, ki so jo mojemu dedu vzeli, potem pa priložijo račun za tisto, kar so mi dali — prav rad jim ga poravnam."
"Ti si pa tič!"
"Kaj—tič! Mar ni pravica na moji strani? Ali sem jaz kriv, da sem siromak? Ni dovolj, da so nas okradli, še svojega življenja nam ne puste živeti."
"Jure!" se je iz temnega kota, kjer je dojila svoje tretje dete, oglasila njegova žena. "Zdaj pač ne smeš biti več tako trd do graščinskih, ko bo gospa sama gospodarila, Čeprav je gospoda vseh muh polna in nas tlači, kjer more, vendar se mi zdi, da smo to žensko krivično sodili. Je pač bela vrana med gospodo. Pomisli, rešila ti je pred dvema letoma življenje z lastno smrtno nevarnostjo! In če ne bi stalno skrbela za naše otroke, bi lahko že vsi trije od lakote pomlrli."
Mož je pritrdil novo desko v skobelnik in prijel za oblič. Na pol se je okrenil, ko ga je nastavil, in dejal po kratkem molku:
"Če so mi rešili življenje, to jim še ne daje pravice, da bi me silili na tlako. Gospa—o tem sem prepričan—nas sploh ne bo pritiskala k tlačanskemu delu, kakor nas je njen mož. Bolje jp poznam kakor ti. Se vsako delo, četudi bi ga moral opraviti na račun tlake, mi je pošteno plačala. Če ne z denarjem, pa z blagom. Za tole krsto mi je poslala les, zraven pa za okras toliko denarja, da bi zadostoval za pet krst."
'(Dalje piflfoenjIO
IŠČE SE
stanovanje s 3 ali 4 opremljenimi ali neopremlj enimi sobami s kopalnico. V okolici E. 40 in E. 55 St., med St. Clair in Superior Ave. Se plača od $40 do $90 mesečno.
Pokličite EX 1-4554
HIŠE NAPRODAJ
Cena znižana na $12,700
Lepa hiša za eno družino, 6 sob; preproge, zavese, fornez na plin, cementiran dovoz, zamrežen porC in kombinacijska zimska okna. Vpraša se na 429 EAST 1121h STREET MU 1-2273
lesen bungalow
s 4 sobami in kopalnico, se proda. Klet pod vso hišo, garaža in fornez na plin. Se proda tudi s pohištvom vred.
Vpraša se na 15827 ARCADE AVENUE
ENO DRUŽINSKA HIŠA
s 5 sobami se proda. Dve garaži, dva kokošnjaka, 30 sadnih dreves, 135 čevljev spredaj, 475 čevljev dolga lota. Voda, elektrika in vse v dobrem stanju.
Vpraša se na 2676 ROCKFELLER RD. v Wickliffe, O.
PRODA SE
Na East 68. cesti blizu Bliss Ave., poslopje v zelo dobrem stanju, tri stanovanja in trgovski prostor. 3 fornez i na plin, polno-podkletena in garaža za dva avta. Dober dohodek. Se proda zelo poceni in dobi se tudi zalogo in opremo trgovine.
Na Eddy Rd., blizu Bishop Rd. se proda nov, dobro zgrajen, zidan veneer bungalow. Rekreacijska soba. Lota 100x300. Cena zmerna.
Za podrobnosti se obrnite na:
JOHN KNIFIC
REALTY 820 EAST 185th ST., IV 1-7540
ZNIŽANO NA $9,900
Tuje nanovo prenovljena hiša s 7 sobami; 3 spalnice, vse na enemu nadstropju; nova klet, nov fornez na plin; blizu cerkva in šol. Davki $68 na leto. Idealno za veliko družino. Ceno se je znižalo za hitro prodajo. Nahaja se na E. 72 St., južno od St. Clair Ave. Se lahko vidi le po dogovoru. Ekskluzivno po
ECKART REALTY
Prijazni prodajalci zemljišč v Euciidu
KE 1-1440 484 EAST 200th STREET KE 1-6422
Proda se
2 novi zidani 2-družinski duplex hiši s 3 spalnicami vsako stanovanje; 3 bungalow hiše, 1 koča in 3 garaže. Se proda vse skupaj ali posamezno. Lota 140 čevljev spredaj, dolga 500 čevljev. Na 747 - 749 - 751 - 753 -755 Babbitt Rd., v Euciidu.
Zidana hiša za 3 družine. 4 garaže; v dobrem stanju in dober dohodek. Na 14804 VVestropp Ave., od E. 152 St. Izreden nakup za $25,500. Dajte ponudbo.
T rgovski prostor, spredaj 173x265 čevljev, s hišo s 7 sobami in garažami. V slovenski naselbini, 671 E. 200 St. v Euciidu. Se pokaže po dogovoru.
2 nova zidana moderna trgovska prostora naprodaj. Samo eden za v najem. Dobra investicija. Na 736 E. 200 St.
Nova zidana hiša za 2 družini; duplex, 7 in 7 sob; 3 spalnice vsako stanovanje. Na 18912 Neff Rd., od E. 185 St. Izberite si de-koriranje po vašemu okusu. Hiša odprta na ogled v nedeljo od 2. do 5. popoldne ali pokličite Ro-bich Construction Co., REd^ood 1 -6230, za dogovor za ogled.
ROBICH CONSTRUCTION CO.
RE 1-6230
ČISTA SPALNA SOBA
SE ODDA V NAJEM ZAPOSLENEMU MOŠKEMU. IMA PROST VHOD.
Vpraša se na
1717 EAST 47th STREET
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicotl 1-3113
DELO DOBIJO MOŠKI
OLIVER
ENA NAJVEČJIH TOVARN V EUCLIDU
POTREBUJE DELAVCE
Toolmakers
Tool Room Milling Machine operatorje
Toolroom Strojne Operatorje
Die operatorje
Visoka plača; plačane počitnice in prazniki; penzija in prispevajoča hospitalizacija ter zavarovalnina in druge podpore.
Morate biti državljani.
THE OUVER CORP.
19300 EUCLID AVENUE
V
Enakopravnosti
NAZNANILO IN ZAHVALA
z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem kom in prijateljem, da je po dolgotrajni mučni bolezni za vean zatisnil svoje mile oči naš predragi soprog, oče in slari oce
JOHN VRH
Blagopokojnik je umrl dne 1. septembra 1955. Pogreb se je vršil dne 5. septembra iz Louis Ferfolia pogrebnega zavow ^ oprav^eni sv. maši in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi_^ I svetejsega imena smo njegovo truplo položili k večnemu poc: na pokopališče Calvary.	. „i.:
Doma je bil iz vasi Gornji Zeman, fara Trnovo pn 1"* .. Bistrici na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 le Ob smrti je bil star 56 let.	. .g.
Tem polom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so P žili krasne vence h krsti pokojnika; vsem onim, ki so darovali sv. maše, katere se bodo brale za mir in pokoj njegove duše; vs • ki so darovali v gotovini za dobre namene, vsem, ki so kojnika pokropit ko je ležal na mrtvaškemu odru; vsem, ki ® svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, ter vs ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.	,
Lepa hvala duhovščini za opravljene cerkvene obrede, ur nikom in članom društva Na Jutrovem št. 477 S.N.P.J«	g.
član je bil pokojnik, za izkazano zadnjo čast, za pogiebce,
nosili krsto in za udeležbo pri pogrebu. Enako tudi pogrebneni zavodu za vso pomoč in lepo urejen pogreb.	,
Bodi vsem, ki so nam stali ob strani in bili" v pomoč v te* bolezni kot v dneh smrti, izrečena naša iskrena hvala.	.
Prelj ubij eni soprog, oče in stari oče! Prestal si muke trpljenje tega sveta. Sedaj počivaš v svobodni ameriški / resen vseh nadlog, žalostna so naša srca, pogrešamo Te, a Tebe nikoder ni, ker kar smrt vzame, nikoli vec nazaj ne da. Tolaži n zavest, da enkrat se zopet snidemo tam gori nad zvezdami za v komaj. Počivaj v miru—snivaj sladko!
Žalujoči:
JOSEPHINE VRH, soproga MRS. JOSEPHINE HAVER in	,
MRS. DOROTHY WILCOSKY- neei in vnuki
Cleveland, Ohio, dne 14. septembra 1955.
Restavracija naprodaj
Obratuje že 9 let. Ima. vso moderno opremo. $1,000 predvplačila.
Vpraša se na 5303 DETROIT AVENUE

MUSICARNIVAI
4401 Warr*MvIII« Cfr. Rd., Cl*v*. 3f
HELD OVER!!
NOW thru SEPT. 18th
CO YX »»
^ООШ
Cartaifl 1:30 tie. Ti90 Sundays TICKETS: $1.50* $2.00 S2.50 S3.00 fRI.-SAT.: S2.00* $2.90 $3.00 S3.50 •Sole only a* Ihealre 1 hr. before curtain
Cleve. phone reserv, MO 3 9550 TICKETS AT HALLE'S, BURROWS
Free Bus Meeti Van Aken Rapid 7:40 & 8:10

LEPOTIČJE
Trajno kodranje, umivanje j" barvanje las ter vsa v
stroko spadajoča dela-
TIVOLI BEAUTY SHOP
6407 St. Clair Ave., HE 1"»__
Za zavarovalnino
proti
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
JOHN ROŽANCB
15604 WATERLOO ROKE 1-6681 _

A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVO^
1053 EAST 62nd STREET	'	HEnderson 1'^°
URADI V COLLINWOODU:	go
KEnmore J-J 35 KEnmore __
17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD
t
What do you
to show
have
{or your
labors
5^ -e *
__ake a pencil and paper and write
down your total income for the last year. Now add up all your aavings and write that sum xiext to it.
At* you satisfied with what you've kept foryourselft H not, here's an ezcell^ way to do something about it
Go to yoor company pay office tomorrow and sign np for the convenient Payroll Savings Plan. Just teQ the people there how mudi you want to save each pay period—it can be as little as a coctple of dollars a week. Then fhegrH pot that momoy aside for yoo.
As soon as enough money accumulates, they purchase a U. S. Savings Bond and pass it 00 to you. And if you hang on to вмзвв Bond^ theyTl not only represent money saved, ЉеуИ earn extra money for you.
When bdd to matarity (9 years and 8 mouths) each Series E Bond pays an
a Labor Day address —to yourself
average of 3% per year, compounded aemiannually. And now, with the automatic extension privilege it will go on paying that sam / fine interest for K) more years.
More than eight million wridng people just like yourself are using the Payroll Savings Plan to provide for their futures. It win work for yoo, toa Sign up now.
Want your interest paid as cumni income? Invest in 3% Series H.
U. S. Series H Bonds are new current income Bonds in denominations of $500 to $10,000. Redeemable ^t par after 6 months and on one month'« written notice. Mature in 9 years, 8 months and pay an average 3% per annum if held to maturity. Interest paid semiannually by Treasury chedc. Available through any bank. Annuel Omit: $20,000.
Пт OL Ш. автптиш
dom MX pay por DWa adotrUttng, Tk* Ттишу XtapartiMM Лв1г PMtHotk donathH, Лш AdantUee ComuO omI
EN AKOPRAVNOST
. '.d