VESTNIK Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETMiK XXXVi) CELOVEC, PETEK, 28. MAJ 1982 ŠTEV. 21 (2072) Kreisky bo spet kandidira! Resnica o ..pritisku "pod katerim noče razgovarjati s koroškimi Siovenci Po ..razgovoru s prijateiji", kakor je sam imenovat razširjeno sejo Predsedstva SPO, ki je zasedaio v njegovi dunajski viii, je kancier Kreisky minuti petek sporoči), da bo ponovno kandidira). S tem je tapravii konec doigotrajnim ugibanjem in razpravijanjem okoii vprašanja, s kom na čeiu se bo sociaiistična stranka pri državnozborskih Volitvah prihodnje teto predstaviia voiivcem. Tozadevne razprave so se viekie že doige mesece, ker je kancier svojo dokončno odiočitev vedno spet odiagai in se pri tem skiicevai predvsem na svoje zdravstveno stanje. Pred to odločitvijo je kancler Preživel dva tedna na Koroškem in tukaj je očitno tudi sam dobil tisti "Pravi voh" (G'spur je kancler to imenoval), ki ga je Korošcem primat v zvezi z ljudsko zahtevo o Sradnji konferenčnega centra na Dunaju — le da je njega ta pristni koroški občutek prevzel pač v Manjšinskem vprašanju. Le tako je Pamreč razumeti nekatere izjave, jih je dal pred odhodom iz Kokoške. Tako v intervjuju z glasilom koroške SPO kot v izjavi za koroški radio je kancler Kreisky ponovil M"ojo ..argumentacijo", da pod pri- tiskom ni pripravljen razgovarjati. V obeh primerih je krivdo zvalil na Slovence. Sicer je dejal, da p vsakčas pripravljen razgovarjati, ker so obveznosti iz državne pogodbe pač obveznosti zvezne vlade — toda opozorila, da te obveznosti še niso izpolnjene, so zanj očitno „pritisk" in ne demokratična oblika opozarjanja na nerešena vprašanja. Vendar je kancler dovolj razumljivo nakazal, da gre v resnici za nekaj drugega. Povedal je namreč, da „so take stvari (mislil je akcijo dijakov) v Avstriji enostavno nespodobne in si tega ne pustimo do- Čudna pota pravice na primeru tržaških Slovencev Tudi v Italiji hodi pravica — vsaj ^ kolikor gre za pravico Slovencev r?* prav čudna pota. To so tržaški ulovenci v zadnjem času ponovno do-tveli, ko je šlo za uveljavitev pravi-^ do uporabe materinega jezika pred Uradi in sodiščem. .. Kakor smo poročali tudi v našem .'stu, je „pravda" tržaškega profesorja Sama Pahorja, ki so ga hoteli kaz-jj°vati, ker je v stiku s uradnimi ose-arni uporabljal slovenščino, segla gor ustavnega sodišča. Na tej ravni je !jo potem odločeno, da ima pripad-'k slovenske manjšine pravioo, da 'Zraža v materinem jeziku. Toda je teorija in drugo je praksa: )ub tej razsodbi najvišjega sodišča Samo Pahor pred tržaškim so-scem še vedno ne sme uporabljati gj^erinščine — še več, predsednik j^unega zbora v Trstu je Pahorja ce-. s policijsko silo izgnal iz sodne P,rane, ko je zaprosil za prevajalca. *o se je zgodilo v Trstu prve dni M^)a letos. Le dva ^diščern v Trstu znašel bivši odgo-rnt urednik Primorskega dnevnika tedna pozneje se je pred Tokrat je naletel na sodnika, ki mu je zgoraj omenjena razsodba ustavnega sodišča očitno že prišla na uho, kajti razsodil je, da pripadnik slovenske manjšine lahko govori na sodišču v slovenščini. Tudi tožilec je izjavil, da se pri svojih ugotovitvah ne more oddaljiti od obrazložitve ustavnega sodišča, ki dopušča pripadniku priznane slovenske manjšine, da se izraža pred sodniki v materinem jeziku; zahteval je oprostitev obtoženca, „ker ni zakrivil kaznivega dejanja". Tako so tržaški Slovenci v najkrajšem času doživeli dve tako različni interpretaciji istega predpisa, in da postane absurdnost takega pojmovanja zakonitosti še bolj očitna: v obeh primerih se je sodišče sklicevalo na isto odločitev ustavnega sodišča. Zato slovenska narodnostna skupnost v Italiji, ko z zadovoljstvom sprejema pozitivno razsodbo tržaškega sodišča, seveda upravičeno zahteva, da morajo taka stališča sedaj postati ustaljena praksa. pasti". Da bi to nedvoumno ugotovitev še podkrepil, je pristavi), da si študentje v Jugoslaviji kaj takega ne bi mogli dovoliti. In mero je dopolnil še z opozorilom na svoje veliko razumevanje za manjšine, ker se je vendar dolgo časa boril za južne Tirolce — „toda če se pride s takimi metodami, potem je pri nas treba računati z zelo trdim odporom". Ne bomo tukaj delali primerjav, kakšnih metod so se v svojem boju za narodnostne pravice posluževali južni Tirolci in kakšna so sredstva takega boja pri nas na Koroškem — eno je vendar gotovo: Mirne akcije slovenskih dijakov na celovški postaji, ki se ponavljajo zdaj že mesece, s kriminalnimi ali celo zločinskimi dejanji nimajo ničesar opraviti. Zato bi morale biti v pravni državi priznane kot demokratične oblike boja in jih nihče nima pravice difamirati kot „pritisk" ali „izzivanje" in še najmanj kot ..radikalizacijo, ki samo pospešuje proces asimilacije". In končno je kancler še jasno povedal, kaj je v resnici tisti „pri-tisk", pod katerim menda ni pripravljen razgovarjati. ..Dejstvo, da nočejo v sosvete, ki smo jih ustvarili zanje (mislit je koroške Slovence - op. ured.), predstavlja zame neznosno situacijo," je izjavil in še dodal: ..Zahtev, ki jih v tej zvezi postavljajo (namreč koroški Slovenci — op. ured.), ne moremo izpolniti, kajti sosveti so, in to še enkrat poudarjam, posvetovalni organi." Tako je torej maček spuščen iz vreče in zdaj vsi vemo, zakaj smo padli v nemilost: ker pač hočemo biti ponižni in pokorni podaniki vladajočih, marveč odločno in samozavestno kot lojalni državljani zahtevamo enako lojalnost od države. Tudi od njene vlade, ki je dolžna uresničiti naše pravice — vendar ne v mišljenju, da nam po svoji naklonjenosti ati nenaklonjenosti deli miloščine, marveč v zavesti, da mora dosledno' izpolniti svoje pogodbene obveznosti. °**azd Vesel, obtožen, ker dveh . procesih pred petir : T"nii leti spregovoril v je na oziroma trm . —. v materinem , jku in s tem po mnenju takratnih senike ^ 'ov kršil po kazenski postopnik. ^irchschtager **** uradnem obisku v Sovjetski zvezi teden biva avstrijski zvezni pred-sku"'^ Kirchschlager na uradnem obi-^ Sovjetski zvezi, kjer je gost pred-ScCi" 3 Brežnjeva. Predsednika Kirch-Osok^eha spremljata poleg drugih je °"°sti tudi zunanji minister Pahr (ki Hit\Moskvo priskpel neposredno iz LR O""........na večdnevnem minister Stariba- ^"ar. trgovinski dol^dsednik Kirchschlager je napove-pr-h.de bo pri razgovorih v Moskvi Jogal Dunaj za kraj srečanja, ki iet;L^ *3 letos napovedujejo med sov-Orn Predsednikom Brežnjevom in ^Ofkim predsednikom Reaganom. Novo vodstvo ZSO se je sestalo na prvi delovni seji Na nedavnem občnem zboru na Radišah izvoijeni čiani Nadzornega in Upravnega odbora Zveze stovenskih organizacij na Koroškem so se včeraj sestati na prvi detovni seji. Nadzorni odbor je za svojega predsednika ponovno izvoiii Lipija Koienika. Upravni odbor pa je izvoiii čiane posameznih pododborov ter začrta) smernice za bodoče deio. V Upravnem odboru so poieg petčianskega predsedstva, ki smo ga objaviti že v zadnji števiiki, še nasiednji čiani: Brumnik Avguštin, Domej Teodor, Gotthard Vincenc, Jurič Marija, Kokot Ančka, Konciiija Franc, Kropivnik Franci, Kuhar Peter, Kumer Frida, Maiie Auguštin, Maiie Janko, Nachbar Jože, Ogris Kristijan, Portsch Drago, Scheiiander Roman, Schiapper Tonči, Serajnik Franci, Sima Vaientin, Sturm Marjan, Travnik Miha, Wie-ser Feiiks st. in Wieser Vinko, kot zastopnik študentov na Dunaju in v Gradcu pa sta v odbor kooptirana še Haderiap Maja in Verdei Roman. Nadzornemu odboru pa poieg predsednika pripadajo še: Grobtacher Miiena, Kupper Miian, Obid Vida, Ogris Hanzi, Part) Jože in Vauti Stanko. Petindvajsettetnica stovenske gimnazije v Ceiovcu Po „mazaškem uvodu", s katerim so koroški nestrpneži za obiet-nico avstrijske državne pogodbe ponovno manifestirati svoje sovraštvo do edine siovenske srednje šoie na Koroškem in spioh do koroških Siovencev, je Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu ob koncu mi-nuiega tedna siovesno praznovaia 25-ietnico svojega obstoja. Ob tem sojem prazniku se je z raznimi prireditvami predstaviia javnosti, in javnost ji je k njenemu jubiieju izrekia čestitke preko števiinih osebnosti — vse od zveznega predsednika in pristojnega ministra do predstavnikov naših narodnih organizacij. O posameznih prireditvah ob 25-ietnici siovenske gimnazije in drugih prispevkih ob njenem jubiieju poročamo na notranjih straneh današnje števiike. Vodstvu gimnazije, profesorskemu zboru in vsem dijakinjam in dijakom pa izrekamo ob skupnem prazniku iskrene čestitke! Kdo bo prekHca! neresnico? Or/ bor/ se je cze/%, bo najbrž tež-bo pojasniti. Na fsab način sc je prvič pojavi/a v /Heine Zelfnng prejšnji poner/e/jeh. Or/ tor/ jo je v svoji tlsbovni Izjavi prevzel Nelmatr/Ienst In t/ot/a/ svoj homentar. Nato jo je v svoje poročilo zapisala v4/h4, potem bo je po /astn! Izjavi povprašala policijo, bi jo je potrdila, /n tabo je našla pot v drage borošbe časopise, H so jo nič baj neradi objavili, pa tar/! v ostali avstrijski tisk. Za kaj gre? Za dezinjornMC;jo, da je bi/a ekipa KTV kjakljana že pred po/Ieljo na fnesta ntazaške akcije na s/ovensk! gimnaziji. Zakaj je to tako pomemkno? /(er je koroško objavljeno mnenje na tem „dejstva" zgradilo celo teorijo. Teorijo, ki naj ki sagerl-ra/a, da so mazaško akcijo stori/! Slovenc! sami, še pred tem pa so obvesti/! /jnk/jansko televizijo. Te neresnice do danes nlkče n! preklica/. Da gre za neresnico, o tem n! nobenega dvoma. To vedo na celovški po/lcljl. To vedo medtem tar/! v arer/ništvib ce/ovšklb časopisov, najpozneje od sobotne tiskovne konference na s/ovensk! gimnaziji, ko je ravnate/j dr. Vospernik nedvoamno zavrni/ tako poročanje. /Va po/Icrj! sicer sedaj nočejo nič več vedet! o tem, da bi neresnico nasproti Z/M potrdi/!, vendar pa tad! ne mls/Ijo na to, da b! jo poprav!/!. V časopisih do danes prav tako n! b!/o nič, čeprav je b!/o n!čko/!ko priložnosti. Kako dobro vendar ta mehanizem de/aje' Sogve odkod se v arer/ništvih pojav! novica. Nihče ne vprašaje, a/! je resnična a/! ne, g/avno je, da je mogoče s/ovensko gimnazijo, slovenske dijake, koroške 5/ovence sp/oh spravit! v sam/jlvo /ač In ob dobro Ime. Ko je ta namen dosežen, ko so ga podkrepi/! števl/n! komentarji, ko ga je zacementira/a nesramna karlka-tara (s katero menda nihče n! srečen, vendar se tad! nihče od nje ne distanciraj, ko končno dobi svoj astreznl odmev tad! v pismih bra/cev, n! več pomembno, a/! je b!/a novica resnična. Kar je objav/jeno, je res. Namen je dosežen. Zakaj b! zdaj kaj popravlja/!? Četna b! vrača/l gimnaziji, dijakom, $/ovencem dobro Ime? K/jab tema, še enkrat.' Kdo bo pre-k/Ica/neresn!co? p. w. Južni Tirotci dobijo še tretji kanat za sprejemanje TV v nemščini V svojih prizadevanjih za ohranitev narodne identitete so si južni Tirolci ob izdatni podpori Avstrije kot njihove zaščitnice uspeli izbojevati važne pridobitve tudi na področju modemih medijev množičnega obveščanja. Mislimo tukaj predvsem na televizijo, ki igra danes velikansko vlogo ne samo pri oblikovanju javnega mnenja, marveč tudi pri oblikovanju človekove miselnosti. Tam, kjer je za ohranitev narodne identitete jezik naravnost odločilnega pomena, pa je to še toliko bolj važno. Doslej so imeli južni Tirolci uradno dodeljena dva lastna TV kanala, preko katerih lahko na celotnem ozemlju Južne Tirolske nemoteno sprejemajo prvi avstrijski in drugi zahodnonemški program; preko provizoričnih pretvornikov pa večina južnotirolskega prebivalstva poleg tega sprejema tudi še švicarski, drugi avstrijski in prvi zahodnonemški program. Ker bodo južni Tirolci dobili urad- no dodeljen še tretji lastni TV kanal, se je med njimi začela diskusija o vprašanju, za sprejemanje katerega nadaljnjega programa se naj bi potem odločili. Črto pod to razpravo je potegnila južnotirolska ljudska stnanka, ki se je odločila za drugi avstrijski program in s tem tudi La-dincem, ki so se navduševali za švicarsko televizijo in zlasti njene sporede za retoromansko narodno skupnost, nedvoumno pokazala, kdo je gospodar v južnotirolski hiši. V Avstriji so to odločitev južnotirolske SVP že pozdravili ter napovedali, da bo ORF svoje oddaje iz Južne Tirolske (ki jih je bilo od leta 1974 do danes že okoli 800) v bodoče še pomnožil. Avstrijska skrb za južne Tirolce zasluži res vse priznanje — toda Avstrija bi postala gotovo bolj verodostojna, če bi vsaj delček takega razumevanja pokazala tudi za potrebe lastnih manjšin, npr. tudi za njihove zahteve glede oddaj radia in televizije v njihovem jeziku. Prušnikova ulica v Vojniku priznanje protifašističnemu boju koroških Slovencev Sodetovanje med Vojnikom in Stovenci na Koroškem sega še v čas, ko se je siovenski narod v junaškem narodnoosvbodiinem boju bori) za svoj obstoj. Poimenovanje uiice v Vojniku po našem prvoborcu Kariu Prušniku-Gašperju pa pomeni priznanje in ponovno potrditev, da smo koroški Siovenci doprinesti pomemben deiež k zmagi nad naci-lašizmom in s tem k osvoboditvi siovenskega naroda, pa tudi k zopetni vzpostavitvi neodvisne demokratične repubiike Avstrije. Tudi če nam danes nekateri ta doprinos odrekajo, bo ostai zapisan v naši zgodovini z najboij svetiimi črkami. Tako je poudaril predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser minulo nedeljo v Vojniku pri Celju, kjer je bila v okviru prireditev ob Dnevu mladosti s posebno slovesnostjo dosedanja „Ulica žrtev fašizma" poimenovana po zaslužnem organizatorju protifašističnega boja na Koroškem Karlu Prušniku-Gašperju. Prisrčna slovesnost, ki je pričala o tradicionalnem prijateljstvu med prebivalstvom Vojnika ter za- KLUB SLOVENSKtH ŠTUDENTOV V CELOVCU: ProUsfovenska gonja je postediea nerešenega manjšinskega vprašanja Zadnji protistovenjki izpad na Ko-rotkem, ko so neznani storitci postop-je stovenske gimnazije v Celovcu pomazati s protistovenskimi ge:ii, je v javnosti izzvai tirok odmev. Medtem ko demokratične site ta napad obsojajo kot posiedito in vidni višek v zadnjem času stopnjevane gonje proti koroškim Siovencem, ziasti dei koroškega tiska skuša to akcijo podtakniti Siovencem samim in s širjenjem očitnih ia-ii (npr. s trditvijo, da je bita ekipa tjubijanske teievizije še pred poiicijo na kraju napisne akcije) ozračje v de-ieii še naprej zastrupijati. V zvezi z mazaško akcijo je objavit oster protest tudi Kiub siovenskih študentov v Ceiovcu, ki v svoji izjavi poudarja, da je ta skrunitev že dosiej napeto ozračje na Koroškem še boij zaostrita v škodo koroškim Siovencem. Pri tem KSS posebej omenja poročanje koroškega tiska in ziasti KTZ, ko se novinarji ne ustavijo niti pred tem, da bi pri braicih z dvoumnimi komentarji napraviti vtis, do so povzročiteiji te „ma-zaške akcije žaiostnega spomina" pripadniki siovenske manjšine. Tako se krivda za protisiovenske izgrede podtikava Siovencem samim, pravi KSŠ, kar predstavijo metodo, ki ni brez ziih vzorov v zgodovini tiska. Nasprotno ugotavija KSŠ, da je ma-zaška akcija proti siovenski gimnaziji izraz v najnovejšem času okrepijene-ga šovinističnega razpoioženja v smi-siu gesia „Siovenska gimnazija — veti-ki strup". Saj je vendar isti tisk na Koroškem upravičeno demonstrativno akcijo siovenskih šoiarjev na ceiovški postaji vzei kot povod za gonjo proti osrednji vzgojni in izobraževaini ustanovi Siovencev v dežeii. „Vsi ti dogodki so končno izraz še vedno nerešenega manjšinskega vprašanja, pri čemer odgovornost za te trajno nerešene razmere nosijo tri v deieinem zboru zastopane stranke, še posebej vodiina stranka v dežeii in dežeini giavar sam," poudarja Kiub siovenskih študentov v Ceiovcu. „Zato siovenski študenti ponovno zahtevamo demokratična in enakopravna pogajanja med predstavniki koroških Siovencev ter de-žeine oz. zvezne vtade, ker ie s pravo rešitvijo manjšinskega vprašanja na osnovi čiena 7 avstrijske državne pogodbe je mogoče uspešno nastopiti proti vzkaiitvi šovinističnega razpoioženja." mejskimi Slovenci na Koroškem, je dala Vojniku praznično podobo; zlasti „Prušinkova ulica" je bila okrašena s cvetjem in številnimi zastavami, na njenem začetku je bil razpet transparent z geslom: „Seme, ki ga je bogato sejal, bo vzka-lilo in obrodilo nove sadove". Slovesnosti so se udeležili številni prebivalci Vojnika in sosednjih krajev, med njimi tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja celjske občine, iz Koroške pa člani Gašperjeve družine, zastopniki naših organizacij in ustanov ter pro-svetaši SPD „Zarja" iz Železne Kaple, ki so se na povratku s svojega gostovanja v Varaždinu ustavili v Vojniku, da s pevskim in recitatorskim nastopom skupaj z domačini prispevajo k bogatemu sporedu poimenovanja Prušnikove ulice. Predsednik ZSO je v svojem govoru dejal, da se koroški Slovenci odločno zavzemajo za odprto mejo in dobrososedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Zlasti ob napetostih, ki danes ogrožajo mir v svetu, pomenijo taki odnosi v tem delu Evrope važen prispevek k miru in prijateljstvu med narodi. „Ven-dar nas zadnji dogodki na Koroškem — tu misiim predvsem na napad na siovensko gimnazijo v Ceiovcu, ki prav danes praznuje 25-ietnico obstoja, in na posamezne primere odrekanja pravic — potrjujejo v našem staiišču, da manjšinske poiitike v okviru dobrososedskih odnosov ne moremo in ne smemo voditi kampanjsko. Enakopraven poiožaj manjšine je namreč sestavni dei demokracije in demokratičnih odnosov v družbi, je morda najboij čvrsta podiaga in hkrati jamstvo za trajno in piodno sodeio-vanje ob meji, in to v interesu vseh ijudi, ki živijo v tem prostoru, ne giede na jezik in narodno pripadnost." Koroški Slovenci smo trdno odločeni boriti se za naše demokratične pravice, je naglasil tov. Wie-ser. To našo borbo gledamo kot sestavni del borbe vseh zatiranih in zapostavljenih narodov sveta. Zato smo prepričani, da v tej borbi ne bomo sami — z nami so avstrijski demokrati in z nami sta matični narod in njegova država. Prav na potrebo podpore narodne celote koroškim Slovencem, ki se morajo še danes boriti za svoj obstoj, pa je opozoril tudi znani Konferenčni center ne bi sme! postati giavno ges!o vo!i!nega boja X%Mr jr Mo že z%p/j%72o, jr v zMnjeTH č%J22 z/%jt/ gr%2/72;% Mnje-rcnČMfgg ce72tr% OZN 72% D%?MjK r%z-/7727;%/% — H? to//M %77jtr/j- jMg% Mr p% %T7jtrZjjM- g% MM, ^2 je to 77pr%j%7;je pojt%77/j%/ Mr 22%jT7%žr2ejji proMer;; %77jtrijjM 720-rnrrzje po/it/M. Z%fo rM; 722' MoMnegd T7zroM z% začMenje, M je rozMef-,,/7'222/jM z%Mev%" OVP dojeg/% 72eprič%M77%22 or/zM,- prot/ gr%2/72j/ M72jerer2Č72eg% ce7!rr% je je rzj%Mo 72%7weč rMrjoTM 770/2/722/7 22pr%772-