MoZ Ą slvl sahnfi. Rpman iz Napplepnpve dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) In prav tedaj se je napovedala komtesa de Romaine. Poslala je glas, da želi nemudoma govpriti % gospodpm komisarjem. 'Par minut ppzneje je vstopila, bleda ko strah, oblegena v staro pbnpBeno obleko, z ogrinjalom Crez ramena, ki je bilp vse prelahko za mrzli novemberski dan. Gospod Cpgnard ji je viteški in uglužup ponudil stol. Silno razburjena je biia in splze so |i silile v pči, ki jib je pa ppnpsnp zadrževala. »Prišla sem, gpsppd komisar,« je zaCela, \§a. giripava od razburjenja, »ker sve, mpja mati, grofica de Romaine, in jaz — v grpznem etrahu *- ker — mpj Bog!« Trepetala,. je, da je komaj govorila. Z veliko nežnostjp in pptrpežljivpstjp ji je gosppd Cognard ppnudil kpzavec vpde. Pila je in ga hvaležhp gtogledala. Hladna vpda ji je dpbra dela. »Projiim ,ves, gpgppdlCna, ppmirite se!« jo je tplazil. ^yfeS -'Aii - ...... Sm vam na razpplagol« »jRadi brata sem prišla, gospod kpmisar,« ie fravila, že precej bolj ppmirjena. »Radi grpfa ack de Rpmaine. Izgiljil je —! Ze c§vle tri dni ga nisve vldeli in tudi niCesfif 5uii o njem. In matl se boji —. Štrajšno se boji —.« Obi sp se ji razliriie od groze, ni mogla veC govoriti. Gpsppd Cpgnard je tolažljivo posegel vmes in prepričevaino pravii: »Nikakor se vam še ni treba bati najhujSega, gospodiCna! Taki mladi Ijudje veekrai pdidejo z doma, ne da bi materi in sestram povedali, kam gredo.« »Ah — ampak, gospod komisar,« j? prayila kpmtesa Mariette s tožnim glasom. »V našem siuCa^u sp razmere izjemne! Naša mati je bolna, priklenjena na dom, in Ceprav je brat bolj veseljak ko resnpben človek, jo ima vendarle celo rad in pride že radi nje vsakp noC domov. Včasi,« je nadaljevala in rahla rdečica jo je oblila, >wčasi ga pripelje gosppdična Filipi v svoji kočiji. Tudi v tprek je bilo tako. Čula sem, da je kočtja obstala pri vratih. Videla scm luC, čula sem tudi bratov glas, ko se je poslavljal od gospodične Filipe, in kako je kočija odropotala. Bila sem že v Dostclji, polnoC ie že miniia in čisto dobro se še spominjam, da sem se čudila, kako tiho je prišel brat v hišo. Kajti nisem ga čula, kedaj ba bi bil odklenil vrata in stopil v vežo. In druo jutro sem našla njegovo posteljo nedotaknjeno. Vobče da ni prišel domov, s§m si mislila, in da se je spet odpeljal z gospodično Filipo. In od tistega jutra ga nisve več videli.« »In — hm — ali ste — hm — govorili z gospodično Filipo?« je poprašal komisar obotavljaje se. »Ne, gospod!« je resnobno odgovorila komtesa Marietto. »Vi ste prvi, ki z njim govorim o tej zadevi. Mislila sem si, da je tako najbolje. In da mi boedet že vi dali navodila, kaj naj storim.« »Tako je, tako je!« je hitel pritrjevati gospod Cognar, ves srečen, da komtesa Marktte zaupa v njegovo duhovitost in policijsko sposobnost. »Čisto prav ste storili! Name se lahko zanesete! Z največjo obzirnostjo bomo stvar preiskovali. Ali bi mi morebiti hoteli podati par podrobnosti o tem — eh — hm — obžalovanja vrednem dodoku?« Komisar je začel izpraševati in križem popraševati in je na mah postal silno službcn. Za gospodična de Romaine mu ni vedela nič posebnega več povedati, s prav zglcdno potrpožlji- vostjo mu je venomer in zopet pripovedovala svojo zgodbo, kljub temu da ji je utrujenost govorila iz tfsake besede. Mož v sivi suknji je sedel v oddaljenem kotu sobe, ves čas se ni vtaknil vmes, te h koncu je nenadoma vprašal: »Ali ste, komtesa, prepričani, da mladi gospod grof ni morebiti priSel domov, še preden ste čuli voz?« Mariette de Homaine se je vidno prestrašila. Gotovo si ji niti sanjalo ni, da je razen nje in komisarja vobče še kdo drug v sobi. Ko je suhljati človek, v sivo oblečen, stopil iz svojega kota, so njena bleda lica še bolj prebledela. Kljub temu je še precej mirno odgovorila: »0 tem pa nisem prepričana, gospod! Spala sem že napol ob tistem času. Ropot voza me je zdramil. Le to vem, da brat isto noč ni spal v svoji postelji.« Mož v sivi suknji ni več vpražal, umaknil se je nazaj v svoj kot. Pa kadarkoli je gospodična Mariette odslej pogledala v tisto smer, je srečala dvoje bledih, globokih, pa ostrih oči, ki so jo neprestano opazovale. Končno je bilo popraševanje pri kraju, gospodična Mariefte se je smela posloviti. Napol v zadregi se je komisar obrnil k detektivu. »Zdi se, da vkljub vsemu nekaj ni v redu pri teh ljudeh —.« »Na srečo,« je suho povedal mpž v sivi sukoji, »ste se vestno držali mojega narpčila in niste niti za minuto pustili iz oči komtese in njene matere.« Gpspod Cognard ni odgovoril. Njegov polni obraz pa je zardel prav do ušes. »Ali bi ne bilo najbolje, da koj poSljete po tisto gledališko igralko, po Filipo?« »Seveda, seveda!« je hitel komisar in si olaj8an oddahnil, ker ga sitni človek ni več popraSeval, kako je izvrševal tista njegova naročila. 3. Gospodična Filipa je točno ob naročeni uri tistega popoldne prispela v lastni kočiji, v katero je bilo vpreženih dvoje čistokrvnih angleških dirkačev. Oblečeria je bila po najnovejši pariški modi in gospod Cognard jo je pozdravil, kakor se spodobi za galantnega moža, ki pozna oliko d onežnega spola in ve ceniti žensko lepoto. »Poslali ste po mene, gospod komisar —?« Je vprašala bodeče. Dotem ko se je namstila ko- likor se je pag dalo udobno v trdem, nerodnem stolu uradne komisarjeve sobe. »O gospodična,« se je opravičeval komisar, »kako zelo mi je žal, da sem vas moral nadlegovati —!« »Torej —? Kaj je —?« »Prav nič druga ko to, da bi vas rad vprašal, ali ste kje videli te dni mladega grofa de Romaine?« Nasmejala se je in skomignila z mičnimi okroglimi rameni. »O — tistega mladega malopridneža?« je dejala malomarno. »Ne, že dva dni ga nisem videla. Zakaj vprašate?« »Zato ker je ta mladi malopridnež, kakor ste ga čisto pravilno označili, izginil. Ne mati in ne sestra ne vesta, kaj se je z njim zgodilo.« »Izginil —?« je viknila gospodična Filipa. »Z mojimi smaragdi —?« Njena veselost in ljubka malomarnost sta jo hipoma minili. Vzravnala se je, njeni drobni prsteki sp krčevito grabili za naslonjač, njen obraz je prebledel in prepadel. »Z vašimi smaragdi —?« se je prestrašil gosppd Cognard. »Z mojimi smaragdi —!« 1e hlastnilsu »Z ogr- lico, lasnim nakitom in uhani —! Daroval mi je je ruski car, ko sem nekoč gostovala v Petrogradu. Več milijonov frankov so vredni, gospod komisar! O —! Grof de Romaine ni mogel izginiti —, ni smel —! Da bi takole izginil — in še z mojimi smaragdi —!« Zajokala je, solze sp ji zalile oči. Gospod kornisar je imel veliko mujo z njo, miril jo je, kakor je le vedel in znal. Da ni mogel kar takole izginiti, je zatrjeval, in še z njenimi smaragdi povrh. Da sploh ne more izginiti, saj je policija zato tu, da najde sled za takimi ljudj^ai —. Da ga bodo že našli in ji vrnili njene smaragde. Čisto gotovo! ,,,,,r xo.-.,.,..•,. »Morebiti jib je že med potom kje prodal —!« <$e ihtela gospodična Filipa in se ni dala utolafiti. »Morebiti je sedajle z njimi že daleč kje zunaj na morju — ta odurni mladi lopov!« »Toda povejte mi, gospodična, kako so neki prišli tisti neprecenljivo dragoecni smaragdi v rpke temu odurnemu ulademu lopovu?« se je tedaj oglasil miren, ravnodušen glas odnekod iz sobe. Gospodična Filipa je šinila okoli ko mlad tiger, ki si ga po-lraz.il. Dvoje temnih oči se je sabliskaio v moža. oblcčene^a v sivo. »Kaj to briga vas —?« Mož v 3ivi suknji se je nasmehnil. »Saj bi vam vendar vsi radi pomagali in našli vaše smaragde —« Gospodična Filipa se je pomirila. »Gospod de Romaine je hotcl pokazati moje smaragde svoji materi,« jc dejala in zardcla. »Obljubila sem mu namreč zakon — grofica je privolila — kakor hčerko rae je sprejela —. Bila sem pri njej n aobisku — rada bi bila videla moj nakit — in zato sem ga tisUtprek dala mlademu grofu — in — in.« . ''; r Glas ji je popolnoma zastal, spet je zajokala. Doživela je žalostno, pomilovanja vredno zgodbo, zgodbo o trapasti pasti, kakršne nastavIjajo mladim dekletom prebrisani zločinci, gladkega vedenja in prikupljive zunanjo^ti, zgodbo, ki se ponavlja in ponavlja že kar svet stoji, in se bo ponavljala, dokler se ženske — ne bpdo spametovale. »In ko ste v svoji kočiji vozili grofa de Romaine tisti torek zvečer domov,« je nadaljeval mož v sivi suknji, »ali je imel smaragde en pri sehi?«