Št. 50.
) '
V Gorici, v soboto dpe 24. junija  1905.
Izhaja dvakrat na teden, insicor v, sredo in, soboto
„1, n. uri predpoldne ter stane z fzralpimi,prilogami t,»r s »Kažipotom« ob novem let« vred. fto pošti pro-ji-msii'* '*' v Gorici na dom pošiljana:
\.   leto    .......13 K 20 h, ali »M. 6(50
pol lota .   .'.....C   » 60   *   •     »   3-30
četrt l«ta.......3   » 40   »   .     -    1-70
1'osamičuo številke stanejo 10 vin. • ¦Vs->-.» . Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki' ulici •tev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarn^-"l-i. Oal.rŠčvk %-.ik »lan od 8. uro zjutraj <lo 6. zVečer,;-ob nedeljah," j.,4 ,>d s. do 12. un>. Na naročila bres .doposlane na roLnine se ne oziramo.               - *\,'-l" ,
Oglusl in poslanice m» rafrinijo , po,-pctit.-vrstnii 8*i' tiskan" I-krat 8 ki.. 2-krat 7 kr. >krat* B kr.'v.saU'* -.i-fa. Vpckiat po dojilji. VK-je' črke -po prn^torti Keklame in «i>i\i v iti-.iiii^k.-iii iMu V> kr. vrMa — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od« r; .vornost.
Tečaj XXXV.
»Vsa za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jfonogoSe govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter \ % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od !CT) 12. dopoludne. Upravnigtvo se nahaja v GospiJ&I ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.         |yf
Naročnin/in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge red", katere ne spadajo v delokrog uredništva, . naj se pošiljajo le upravništva.
»PRIMOREC«
.. izhaja neodvisno od  »Soče«  vsak petek -in ¦-stane-tsit leto 3 K 20 h ali gld. IGO.
»Soča« in »Primorec,« so prodajata v Gorici v to-bakarni Selnvarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni t.avronči ft na trgu della Casonna.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor, Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Moljavec) tiska in zal.
Papežeua politiko.
Te dni, ko je praznovala \ )mla-jena Italija stoletnico rojstva svojega idealnega boritelja za svobodo in združeno Italijo, te dni, ko se je po celi Italiji proslavljal spomin pogumnega pa toliko preganjanega Jos. Mazzinija, katerega postavljajo Lahi opravičeno na stran Garibaldija in Oavourja, prav te dni je izšla iz Vatikana enciklika, ki naznanja Italiji hude notranje boje, boje luči s temo, katera veje iz te en-eiklike.
Kakor smo že zadnjič omenili na kratko, vabi s to encikliko papež katoličane v Italiji na politični boj. Katoličani, katerim je bilo po encikliki »Non ospedit* prejšnjega papeža za-hranjeno, deležiti se političnega življenja, naj se spustijo odslej v politično vrvenje, naj začno novo delo na kr« šeansko-soeijalnom polju, sploh klerikalno delo naj začne, kakor je začelo drugodi, ter naj donafia Italiji menda tiste sadove, katere jo doneslo drugim državam in deželam. Katoliško gibanje naj drži v Italiji cerkev in njene služabnike pokonci, kakor se to godi drugje, kjer prevladuje klerikalizem v nesreSo narodov pa v veliko dobro svete cerkve!
Sicer res govori enciklika prav previdno gledo prepoved, po »non expedit*-u, rekoč, da naj zahtevajo katoličani oprostitve od določob »non expedit«-a, kadar jim velevajo to težke okoliščine v korist družbe, res je tudi, da govori papež o duhovniku, da naj deluje le na svojem polju, ki je cerkev, vzvišen nad vse drugo, ter da se sme udeleževati združeb le po »zrelem preudarku« — ali vse to je le pesek v oči, na sploh se v Italiji in povsodi tolmači papeževa enciklika tako, da kliče vse katoličane n a politični boj. Škofje in papež so vrhni poglavarji tega novega gibanja,
duhovniki voditelji, katoličani pa čete, ki pojdejo v boj za sveto katoliško cerkev v Italiji.
Ali naj bo ta papežev odlok nekak odgovor na dogodke v Franciji? Ako ima tudi biti, je jako slab, in kaže, da vladajo v Vatikanu nerazsodni ljudje, ki se niso ničesar naučili, i n k i prav za to stopajo nizko na n i v 6 steklih f a r o v š k i h p o 1 i-tiskih p r i g a n j a Č e v, s k a k o r š-niini smo, žal, ob dar jeni v tako ve 1 i k o m š t e v i 1 u zlasti mi Slovenci. Še pred par leti je vladala v Vatikanu visoka politika, mnogo upoštevan diplomatični duh je razprostiral iz njega svoje peruti po širnem svetu, sedaj pa se je uselila tam nizka klerikalna politika. Jako lepo se jo sicer čitalo doslej o novem papežu, da obsoja klerikalno divjanje, navodila v »Motu proprio« duhovščini so bila naravnost krasna, ali sedaj pa se jo vse skupaj preobrnilo, in papež je pokazal svojo pravo barvo. Občo presenečenje jo vzbudila ta nova papeževa enciklika, in to povsem umevno, ker napovedano gibanje bo imelo dalekosežne posledico.
V Italiji zavre in utegne priti do velikih političnih bojev, ki nikakor no bodo pospeševali razvitka Italijo, utegne pa priti tudi do tega, da pride odpor, sličen onemu na Francoskem, ter da cerkev drago poplača Sartovo politiko ; ali tudi na druge države bo uplivala ta enciklika. Naši farovški priganjači brez dvoma pozdravljajo z veseljem novo papeževo encikliko in izkoriščali jo bodo v svojo grde narodu škodljive namene, proglašali jo bodo za encikliko splošne veljave, in te ne bodo pošiljali nazaj v Italijo laškim škofom, kakor so delali z ono »Motu proprio«. Nam vsem je še v spominu, da je bil prinesel ljubljanski škof iz Rima od papeža Sarta odobrenje podivjane klerikalne politike, kakoršna razsaja po Slovenskem, in takrat so proglašali to kot navodilo za bodočnost (dasi papež bržčas   takrat  n:  vedel,  kakšna   je v
istini Jegličeva politika), kaj pa storijo še% podaj ? ! —  —
Vidi se, da katoliška derkev se peča vodno bolj in bolj s politiko, ki r a z d v a j a njene vernike, ki prinaša narodom le škodo, da pa toliko sijaj-nejše stoji tu ona s svojimi služabniki! Španija in Avstrija sta najlepši izgled v tem pogledu. — Na Francoskem se bije boj proti tej politični cerkvi, ker je tam demoralizovanje to politike doseglo vrhunec. Ali bo sledila Franciji Italija ? Če se zgane pravočasno, ne bo delo pretežko ; uplivalo bi dobro tudi drugodi, morda celo na Avstrijo, katero ima katoliška cerkev tako upreženo v svoj jarem!
DOPISI.
IZ Mirna. (('e vi jarki strokovni t e č si j i u (r a z s t u v h. ) Dne 11. t. ni. oh 11. mije bil sklep tuk nad. strokovnega čevljarskega tečaja, ki jo  pričel že 1. nuiju t. 1.
Ustanovil ga je zavod za pospeševanje obrti v Gorici s sodelovanjem kupčijske in obrtnijske zbornico ter tnkajšnega občinskega starešinstva. Tu v javnosti treba vsekako po-vdarjati, d:i je. vodstvo deželnega, zavoda za pospeševanje male obrti — a posebno njegov delavni predsednik Krncst Holzer, tajnik A. iiizjak kakor tudi ravnatelj inžener K. Penso z največo požrtvovalnostjo in naklonjenostjo vztrajno delovalo, da se je tem častneje izvršil ta prepotreben tečaj za povzdigo naše čevljarske, obrti. Po 4 -5 ur na dan je poučeval priznani čevljarski strokovnjak učitelj J. Ilutka 29 čevljarskih mojstrov in pomočnikov z veliko vnemo in ljuheznjivostjo. Vsi navdušeni so naši marljivi čevljarji sledili predavanjem, katera je tolmačil domači nadučitelj Alojzij UrbanCif., ki je tudi neumorno vsak dan deloval na to, da sta se tečaj in razstava izvršila tako častno za našo obrtno občino.
Strokovnega učitelja, učila, strojevodjo in vse čevljarske stroje plačuje zavod za pospeševanje obrti pri c. k. trgovinskem mini-sterstvu na Dunaju, vse mnoge šolske potrebščine, papir za  uzorce, usnje za  čevlje,  gips
za modeliranje, razno risarsko in deloma tudi čevljarsko orodje je plačal zavod za pospeševanje obrti in c. kr. kupčijska zbornica; prostore pa, njih snaženje, dekoracije za dvorano, lepake in druge slično podrobnosti pa tuk. županstvo. Vodstvo obrtne Stile v Renčali je drag" volje posodilo šolsko klopi in stole, za kar se mu na tem mestu izreka iskreno zalivalo.
Ves pouk je bil večinoma praktičen in je pričel takoj z izrezovanjem modernih uzor-cev, nadplntov, celotnih čeveljskih obrazcev in risanjem raznovrstnih čevljarskih izdelkov. Jemanje mere z novim Čevljarskim merilom je bilo zelo zanimivo in je vsekako mnogo zanesljivejše, nego dosedanji način merjenja. Izdelovanji' kopit za različne nogo, posebno za nenormalne, in označevanje kurjih očes na njih je bilo za naše ukaželjno Čevljarje prav potrebno. Krojenje ali rezanje kože je velopo-membno za slehernega čevljarja. Kdor si zna vsak tudi najmanjši košček kože tnko vrezati, da ima od njega neko korist, da more vsak odrezek uporabiti v svoji obrti, ima gotovo največ gmotnega dobička od svojega dola. Kar čudili so se naši izkušeni čevljarji načinu in spretnosti tega krojenja po strokovnem učitelju, in trdili smem, da je ta voščak kar drsal s čevljarskim nožem po dragoceni koži, kakor liajspretnejši pisar po svojem papirju. Zadnji teden so izdelovali vsak svoj par čevljev, za katere je vsakdc brezplačno prejel najfinejše usnje. Mnogi so izdelali celo po več parov različnih vrst čevljev, ki vsekako nad-kriljujejo po trdnosti in po lepi obliki vse tuje izdelke. Šivanje s stroji je bilo zelo poučno, a žal le, da niso naši čevljarski mojstri organizirani v čevljarski zadrugi, da bi naše rokodelstvo pozdignili do pravega cvetočega tovarniškega čevljarstva. Le s skupno organizacijo bi si mogli nabaviti vse dragocene čevljarske stroje s sodelovanjem in podporo c. k. trgovinskega ministerstva in zavoda za pospeševanje obrti v Gorici. Čevljarski mojstri, premišljujte to zadevo, v združevanju je moč!
Vsi čevljarji so pouk redno obiskovali in vsi so zelo zadovoljni, da so se udeležili tega potrebnega tečaja. Zavod za pospeševanje obrti v Gorici bode s sodelovanjem našega zavednega občinskega starešinstva gotovo še pri-
(ii-ot* Monte Cristo.
napisal fllexandre Dumas.
(Dalje.)
-1'bogi dečko !" vzdihne Caderousse. „Torej, gospod abbe, *° je takoj vzgled za resničnost mojih besed, namreč, da je naš dobri Bog dober samo hudobnim. O," nadaljuje Caderousse 1 %'»jwii. ki je lasten prebivalcem juga, „svet postaja vsak dan sSabejši. Ljudje zasiužije, da bi jih penoril z ognjem in mečem; s tem je rečeno vse !"'
..Videti je, da ste ljubili tega mladeniča iz dna svojega srra- gospod," pravi abbe.
),ba, zelo sem ga ljubil," pravi Caderousse, ,,dasi si imam o< »tati, du sm ga jje{-aj trenotkov zavidal za njegovo srečo, »oda kakor gotovo se imenujem Caderousse, tako gotovo me Je bolela pozneje njegova nesreča"
Za nekaj trenotkov nastane molk, tekom katerega opazuje abbe izpveitiinjajučo se krčmarjevo fizijognomija.
„In vi ste tega ubogega mladeniča poznali?' nadaljuje 1-'•dprousse.
(.Poklicali so me" k iijetm:, ko je ležal na smrtni postelji, lla sem mu dal poslednji blagoslov/« odvrne abbe\
»•bi na kaki bolezni je umrl." vpraša Caderousse z gi-^"»n glasom.
»•¦todl česa umrje tridesetleten človek, ki je v ječi, če "e zato, ker je v ječi V"
Caderousse si obriše znoj, ki mu je stopil na čelo.
,,Kar je pri vsem tem čudno," nadaljuje abbe, „je to, daj je Dantes na smrtni postelji poljubil noge križanega Kristusa in mi prisegel pred njim, da ne ve, zakaj je v ječi."              !
,,To je res, to je res," pravi Caderousse, „tega ni mogel j vedeti. Ne, gospod abbe, ubogi mladenič ni lagal."                   j
„I5aš zato me je pooblastil, da razjasnim njegovo usodo, ki je ostala njemu samemu nejasna, in očistim njegov spomin,! če bi ne bil čist, vsakega madeža.             '                               j
In abbejev pogled postaja vedno ostrejši ter skoro požira obupni izraz na Caderousseovem obličju.
,,Bogat Anglež," nadaljuje abbe, „ki je delil njegovo žalostno usodo in je za časa druge restavracije zapustil ječo, je imel demant velike vrednosti. Ko je zapuščal ječo, je hotel pustiti Dantesu, ki mu je stregel tekom dolge bolezni z bratovsko požrtvovalnostjo, kak spomin ter mu je podaril demant Mesto da bi podkupil z njim svoje stražnike, ki bi bili morda demant vzeli, a ga vendar izdali, ga je hranil kot veliko dragocenost za slučaj, da mu vrnejo prostost; če bi se bilo namreč zgodilo to, bi bil prodal samo ta demant in bil bi bogat mož." - -
„To je bil torej demant velike vrednosti?" vpraša Caderousse z žarečimi očmi.
.,Vsaka stvar ima več stranij," odvrne abbe: „za Ed-monda je imel veliko vrednost: cenjen je bil namreč na petdeset tisoč frankov."
„Petdeset tisoč frankov!" vsklikne Caderousse. ¦ »Torej je; moral oiti pač Velik kakor oreh ?"
„Ne tako zelo," pravi abbe; „sicer pit lahko presodite sami, kajti imam ga pri sebi."
Caderousse je bil videti, kakor da išče s svojimi'očmi mesta, na katerem ima abbt? spravljen demant.
Abbe potegne iz svojega žepa majhno škatljico ter jo odpre, in pred iznenadenimi Caderousseovimi očmi se zalesketa kamen, vdelan v krasen prstan.
„In ta je vreden petdeset tisoč frankov?"
r.Brez prstana, ki je tudi precejšne vrednosti," pravi abbč. —
In s temi besedami zapre škatljico ter jo zopet vtakne v žep. Toda Caderousse «i predstavlja v svoji domišljiji še naprej lesketajoči se demant."
„Pa kako ste'postali vi lastnik tega demanta?" vpraša Caderousse „Ali vam ga je zapustil Dantes kot svojemu dediču?"
„Ke, ampak pooblastil me je, da izvršim njegovo poslednjo voljo. ,Imel sem tri dobre prijatelje in nevesto', mi je rekel, ,in prepričan sem, da se vsi štirje za menoj silno ža-lostijo. Prvi izmed teli dobrih prijateljev se je imenoval Caderousse/"
Caderousse vstrepeta.
„,Drugi,'" nadaljuje abbe* in se dela, kakor dani opazil Caderousseovga nemira, „ ,drugi se je imenoval Danglars; tetji,'" pristavi, „ je bil moj tekmec, a me je vendar ljubil.'"
Vražji nasmeh zaigra na obličju Caderousseovem, ki hoče abbeja prekiniti.                                   "
»Čakajte," pravi-abbe, „pustito me, da končam, in če imate kaj pripomniti, povejte to pozneje, ,'fretji je bil moj tekmec, a me je ljubil tuli in se je imenoval Fernand. Moja nevesta se je imenovala...' Ah," pravi abbe", »nevestinegaimena se ne morem spomniti."
„Mercedes," pravi Oadeioiissc.
„Da, da," pravi abbe in globoko vzdihne, „nevešta seje imenovala Mercedes."          .;<-
„In naprej?" vpraša Caderousse.
rejeval sliCne tečaje in razstave, da se obo-rože naši čevljarji s strokovnim znanjem, ki jedino vstvarja samozavestne in podjetne mojstre, kateri. znajo razširjati svojo obrt in trgovino. Tu na tem polju-, imamo še mnogo ledine in le orajmo jo,^da se vzdigne naša domača obrt. Da bi že ^enkrat prišli do novega šolskega poslopja, kjet bodemo imeli tudi nadaljevalno obrtno šolo z* .okodelske vajence in kjer bodemo tudi redno vsako leto prirejevali strokovne tečaje in razstave, ki udabnejo v srca naših rokodelcev želje po omiki in napredku. Upamo namreč vsekako, da nas bodo pri vsem tem podpirali merodajni faktorji kakor visoka vlada, posebno c. kr. trgovinsko ministerstvo, zavod za pospeševanje obiti, kupčijska zbornica, deželni zbor, e. kr. okr. Sol. svet, domaxe starešinstvo in naše delavno učiteljstvo. Iz novega šolskega poslopja pojde blagoslov po vsem našem obrtnem žn-paistvu, ako se bodo v njem negovale take težnje po delu in napredku, o čemur pa smo uverjeni.
Razstava vseh izdelkov tega strokovnega tečaja Se je torej priredila ravno za binkoštne praznike. liila je res krasno urejena, za kar moramo biti hvaležni veščaku - učitelju J, Hulka in nadučitelju. Alojziju Urbančiču.
Otvoritve na binkoštni pondeljek so se vdelezili c. k. dvorni svetnik in okrajni glavar grof Attems, predsednik kupčijske in obrtnij-ske zbornice Paternolli, c. kr. šolski nadzornik Franc Finžgar, predsednik zavoda za pospeševanje obrti Ernest vitez Holzer, tajnik Anton Bizjak in člani profesor Berbuč, inže-ner Emil Luzzato in Jožef Mulič, domače ob-činsko starešinstvo, mnogo sosednih županov in učiteljev ter nebroj domačih čevljarjev in sploh polna dvoraua občinstva.
Razstavo je otvoril predsednik Ernest vitez Holzer z daljšim slovenskim govorom, v katerem je povdarjal važnost in pomen slič-nih tečajev za povzdigo obrti, se zahvaljeval podpornikom zavoda za pospeševanje obrti z gmotnimi prispevki, izrazil je svojo zahvalo strokovnemu učitelju J. Hulka kot priznanemu veščaku, marljivim udeležencem, uradu za pospeševanje obrti pri c. kr. trgovinskem mini-aterstvu, kupčftski iu obrtnijski zbornici, domačemu starešinstvu za izdatne gmotne podpore in nadučitelju Urbančiču Alojziju za njegovo požrtvovalno delovanje.
Njemu je sledil z daljšim govorom dvorni svetnik grof Attems, kateri je izrekel zahvalo Tavno istim korporacijam in osebam ter spodbujal k marljivemu nadaljevanju sličnih tečajev in razstav.
V imenu občinskega starešinstva se je zahvalil nadučitelj Alojzij Urbaučič vladnemu zastopniku grofu Attemsu, miuisterstvu, kup-čijski in obrtnijski zbornici, posebno navzoČ-nemu predsedniku, zavodu za pospeševanje obrti, posebno navzočemu predsedniku in tajniku, vsem navzočim odličnim gospodom in domačinom, ki so se potrudili k otvoritvi razstave, ter se vsem faktorjem priporočeval za nadaijno podporo. Govoril je tutl v imenu udeležencev
tečaja, ki so se najbolj zahvaljevali spretnemu strokovnemu učitelju J. Hulka za ljubeznjivo praktič-io poučevanje, in v imenu strokovnega učitelja J. Hulka, ki je posebno pozivdjal čevljarje, naj pbpolnnjejo svojo strokovno znanje, vabil jih je, naj so ponosni na svoj stan, ki je ravno toliko vreden, kakor vsak drugi, ker tudi čevljarstvo koriti človeštvu, kakor vsak stan, in jih prepričal, da naj slede njegovim naukom, od katerih bodo imeli mnogo gmotnih
Konečuo se je še tajnik kupčijske zbornice A. Bizjak v imenu strokovnega učitelja Hulka zahvalil nadučitelju Alojziju Urbančiču za njegovo prijateljsko občevanje, sodelovanje pri pouku iu sploh pri aranžiranju vsega tečaja in razstave. Na to so pevci zapeli cesarsko pesem in predsednik vitez Holzer je povabil vse vgledne gospode in občinstvo, da uaj si ogleduje razstavljena dela. (Konec pride.)
IZ ŠtMjell. - Uredništvu „Soče". Gorica. Sklicuje se na paragraf 1J). tisk. zakona zahtevam z ozirom na dopis .,lz Branke, 3. jim." v štev. 4». Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da včasih v svojih pridigah streseni malo svojega »katoliškega žolča" na liberalce v Branki; res je pa, da se nisem nikdar v Branki v svojih cerkvenih govorih niti od daleč dotikal uiti omenjal braniških liberalcev in sploh nobenih, marveč so moji govori v Branki strogo dogmatični, tu pa tam moralne vsebine. V Štanjelu dne IN. junija 1905. Jožef Albert Strancar, kurat.
D o s t a v e k uredn. - Odgovor prepuščamo g. dopisniku.
IZ Štanjela — Uredništvu „Soče" V Gorici. Sklicuje se na paragraf 11». tisk. zakona zahtevam z ozirom na „dostavck uredništva" pod dopisom „Iz Štanjela" v štev. 47. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek :
Ni res, da so v Ljubljani nad moj podpis napisali popravek, res je pa, da so nad moj podpis popravek iz pridejanega izvirnika dobesedno prepisali, izpustivši le par besedi, ne da bi bili kaj dodali ne pre-naredili. V Štanjelu, dne 18. junija 11)05. Jožef Albert Strancar, kurat.
Dos ta vek uredništva: Pa je „kunšten" ta štaujelski« Strancar! Podpisal je polo papirja in bianco, na ta papir so mu napisali v Ljubljani iz njegovega pisma popravek ter ga poslali nam. Ali en ima vseeno drzno čelo trditi, da niso napisali v Ljubljani popravka, marveč so ga le prepisali. — Trav: če so kaj prepisali, se iz tega napisali nekaj na tisti papir, katerega je podpisal on in bianco. On je poslal pismo zato, da iz njega napišejo v Ljubljani popravek. To se je zgodilo. Strancarjcvo čvekanje je le prazno dlakocep-Ijenje. Preveč časa ima ta nadležni pop, pa kuje pri teranu take nesmiselne popravke!
IZ Bril, 19. jnnija. — (Zahvala.) Briški rodoljubi ne morema drugače, in na to nas tudi dolžnost veže, da se iz globine srca prav toplo zahvaljujemo slavnemu telovadnemu društvu „Sokol" v Gorici s sodelovanjem S o 1 k a n s k e ga „S o k o 1 a", tamburaškemu društva „P o d gor a", ter pevskemu zboru društva ..Prapor" v Pevmi, kakor tudi pevskemu zboru društva „Lipau v Biljani za prireditev in sodelovanje narodnega slavlja na Vrhovlji dne 18. t. m., na katerem smo užili nad vse krasen in v dušo in srce segajoč užitek.
Prav toplo se zahvaljujemo g. dr. Treotu za spodbudljiv govor, s katerim je povdarjal potrebno vzajemnost in solidarnost med goriškimi Slovenci, kateri nimajo od nikoder pričakovati rešitve nego le v samosvoji moči. Te spodbudne besedo je prijelo navzoče občinstvo z rarios*jo k srcu. Zahvaljujemo se tudi predsedniku tamhur. društva .Podgora" g. Francetu Kocijančiču za trud in požrtvovalnost na tej narodu; veselici. Sploh pa naj velja vroča zahvala vsem gg. gostom iz Gorice, Kanala, itd., da ko blagovolili s svojim pohodom povzdigniti sijaj veselice.
Včerajšnji praznik je pokazal in začrtal pot v glavnih potezah k boljšemu in k živahnejšemu narodnemu življenju na briških tleh, med Brk; samimi. Le krepko naprej!
V tem znamenju kličemo vsem gg. udeležencem : prisrčni na zdar!
Briški rodoljubi.
Z Gradišča, dne ID. junija. (Odgovor dopisniku „Soče" z dne K), junija.) Cenjeni list nSočatt z dne 10. junija t. 1. štev. 4(1. je prinesla dopis iz Gradišča o plesih, katera sta se vršila dne 12. in 13. junija. Dopisnik zavrača vso krivdo na prireditelje javnega plesa, a moramo ga jako, jako obžalovati, in sicer zato, ker ni pisal resnice, kar bi bila njegova sveta dolžnost, poročati jedino in golo resn»-u. Javni ples na 12. iu 13. junija je bil določen že davno prej, kar je odbor društva dobro vedel, osobito je dobro vedel, da Binkoštni ponedeljek je že pol veka na Gradišču običajni javni ples. Odbor dru&tva mora tudi vedeti, da bralna društva po vsem Slovenskem so se ustanovila z namenom, da se mladina v njih izobražuje, da blaži duha ter čita dobre časnike in knjige, iz katerih si bistri um ter se unema za obstoj svojega naroda in ne za to, da se neti prepir in sovražtvo med svojimi rojaki. Grndiško „Brnlno društvo" odnosuo odbor istega, je zlorabljal svoja društvena pravila s plesom na dan 12. in 33. junija, in sicer za to, da jo unetil društvo, prepir in neslogo med našo mladino iu svojimi rojaki. Odbor ..Bralnega društva" je s svojim društvenim plesom ponagajal nekoliko tudi županstvu in ožjemu občinstvu in sicer radi tega, <ia se občinarji nekoliko posmejejo - a za takrat mu je izpodletelo!
Gola in sama istina je, da krčmar in vsi priredit; ;ji javnega plesa so bili zadovoljni, da se vrši  društveni   ples  mesto jav-
nega, in sicer s pogojem, da plača društvo plesno pristojbino v občinsko blagajnico, da se tako ohrani mir in red med mladino in občinarji — a nekateri odborniki društva so temu iz zasebnih namenov kljubovali, najbrže zato, da bi ne plačali plesne pristojbine, dasi dobro vedo, da mora občina, ozkoma županstvo skrbeti za vse uboge občinarje, ne oziraje se na to, so li isti iz Renč ali iz Gradišča, ker do sedaj je še vedno Gradišče in Renče jedna sama skupna nerazdeljiva občina. Ako pa misli dopisnik, da plesna pristojbina na Gradišču ali Renčali ni za jednake namene v korist obeh občin, se jako moti !
Sovodnje, 22. VI. 05. Na moj dopis iz So-vodenj z dne 14. jun.  05 se zvija gospod R. na vse načine, ter hočfr prikriti barvo društva. Ako so ujeli par liberalcev, koji so nevedoma pristopili,  ker  niso vedeli, za kaj  gre,   ni  s tem Se dokazano, :!a bode društvo strogo narodno ter nepristransko, in tudi naročim obeh  I listov ni garamija m to ! Že ker  trdi gospod   | R., da Kospod vikar ne  upliva na njega,   naj   2 nam   razloži,   kakšne  okoluosti   ga   privajajo  | sedaj tako pogostoma v njegovi  družbi v »o- I Stilno pri 11., kjer ste sklenili prirediti   vose-  I liro. Pred osumjem društva g. vikar ni zaha- K jal tje! Tudi trditev, da  so bili vsi   vabljeni, ['4 ni resnična ter temelji na laži! Vem za ne- <J katere, ki bi bili pristopili, a   niso  bili   vali- ' ljeni, ker so p r e 1 i b e r a 1 n i. Povejte nam pa Vi drugi vzrok ! Dobro bi bilo tudi, da bi nam razjasnil g. R., kako misli, da  se  bode petje po njegovem odhodu  k vojakom gojilo, ker tega še ne ve širša javnost.  Da je  zato tudi že preskrbljeno, o tem ni dvoma. Gospod jf It. in njegovi generali vedo, mi tudi, pevci pa ne. Torej na dan z izjavo!! Pomeniva se se. „Opazo vak< c".
Rihemberšho-brejska občina, is. «. or». Nas
obriti očka Pavlica se je spet rehabilitiral in rogovi se mu dvigajo drzno, kvišku, odkar imamo ž njim potrpljenje, da ne zasledujemo več natanko njegovega »delovanja". Čim pogosteje zadaja v Gorico (seveda plačano pot mora imeti vsaj od občine), pa skuhata s svojim Drejčkom tam doli kako klobasko zu ,,1'rim. glisto".
Tako sta tudi v zadnji štev. tega lista iz naše občine grozno zamijavkala o pogubnosti plesov. Pravita tudi, da ta njih imenitni list sploh ne mora poročati o veselicah f iu plesih, če se ne more pri tem krepko vda riti po kaki njima neljubi osebi, kakor to veleva pravo in veliko katoličanstvo Pavličevega kalibra.
Včasih je ,,1'rim. list" pisal, da ne samo ', plehi, ampak tudi krčme da so velika pogtmn [ za naše ljudstvo. Tega prepričanja je siu, ki p najbrže sam to piše. Prav tega prepričanju p;i L je tudi oče iu zato je hotel to tudi dejanski '¦ dokazati. Odprl je namreč v svoji hiši krčmo ter tako spodjedel kruh že tako pregostim in [ revnejšim krčmarjem v občini. Nekaterim, kij so tudi za  krčmo  prosili, je   pa nasprotoval. r
(Dalje o prilogi.)
„Dajte mi steklenico vode", pravi abbe\
Caderousse jo hitro prinese.
Abbč si nalije kozarec in pije nekaj požkkov.
„Kje sva nehala V vpraša nato in postavi kozarec na mizo.
„Nevesta se je imenovala MercMes,"
„Da, tako je. ,1'ojdite v Marseille', mi je rekel Dantes, prodajte ta demant, razdelite to, kar dobite zanj, na pet delov, in dajte onim peterim bitjem ua svetu, ki so me ljubila, vsakemu jedaega'."
„Kako? Na pet delov?" pravi Cadervusse. „Ali mi niste imenovali le štirih oseb?"
„Ker je peta mrtva, kakor sem izvedel... To je namreč Dantesov oče."
,,Ah, da", pravi Caderousse, v katerega duši so vstajali najrazličnejši občutki, „ah, da, ubogi mož je mrtev."
„To sem izvedel v Marseilleu", pravi abbe, ki se silno težko premaguje, da ostane ravnodušen vsaj na zunaj; ..toda izza te smrti je. minulo že toliko časa, da nisem mogel izvedeti o nji čisto nič natančnejšega ... Ali veste morda vi kaj več o smrti ubogega starca?"
„Ej", pravi Caderousse, „kdo naj bi pač vedel to boljše kakor jaz I.,. Saj sem stanoval z dobrim možem v isti hiši. Ah da, ubogi starec je umrl komaj leto pozneje, ko je izginil
„In kakšna bolezen je bila vzrok njegove smrti?"
,, Zdravniki, ki imajo ime za vsako bolezen, so jo imenovali unetje črev, njegovi znanci so rekli, da je umrl vsled bolesti, in jaz, ki sem ga videl umirati, menim..."
Caderousse se prekine.
„Kaj menite vi?* vpraša duhovnik nestrpno.
„Da je umrl lakote."
„Lakotel" vsklikne abbe in plane kvišku. „Lakotel „Naj-nižje živali imajo toliko živeža, kolikor ga potrebujejo; psi, ki se potepajo po ulicah, najdejo usmiljeno roko, ki jim podari
košček kruha! In človek, ki je bil zraven še kristjan, je umrl lakote sredi tolikega števila ljudij, ki so se tudi imenovali kristjane kakor on! Nemogoče, o; to je nemogoče!"
-Kar sem rekel, sem rekel", odvrne Caderousse.
„In tega nisi storil prav", se začuje glas na stopnicah. „Za-kaj se mešaš v to zadevo?"
Moža se okreneta in zagledata bolehno obličje Carcon-tino. Približaia se je, da bi poslušala pogovor, in sedla na vrhnjo stopnico.
„Kaj skrbiš za to ti, žena?" pravi Caderousse. „ Gospod me je prosil pojasnila, in  uljudnost  zahteva, da mu ugodim."
„Da, toda previdnost zahteva, da mu ne ugodiš. Tepec, kdo pa ti je povedal, zakaj te izprašuje ?"
„Iz najugodnejšega vzroka, gospa, to vam jamčim", pravi abbe. „VaŠ mož se nima bati ničesar, zlasti, Je mi pove vse naravnost in odkritosrčno."
„Ničesar bati se! Da, človek prične z lepimi obljubami, nato pravi: „NiČesar se nimate bati!" odide, ne da bi se brigal za to, kar je obljubil, in lepe.j^ dne pride v hišo nesreča, da človek sam ne ve, odkod je priS;;<."
»Bodite brez skrbi, dobra žena", odvrne abbe. „0d moje strani se vam ni bati nobeno nesreče, vy mi lahko verjamete."
Caivonte zamrmra uekaj nerazumljivih besed, na kar nasloni svojo glavo, katero je dvignila za nekaj hipov ^..•?t na kolena; in mrzlično trepetajoča pusti svojemu možu popolno prostost, da nadaljuje svoje pripovedanje, a vendar sede tako, da lahko riziune vsako besedico.
Med tem je popil abbe" nekaj požirkov vode in se nekoliko okrepčal.
„Toda% vpraša naprej, „ali je zapustil ubogega starca Čisto ves svet, da je moral umreti take smrti?"
„0, gospod, zapustila ga ni niti Kutalonka Mercedes, niti gospod Morrel; toda ubogi starec je Črtil Fernanda, onega" nadatfnje Caderousse ironično, „o katerem vam je rekel Dan tes, da je bil jeden njegovih prijateljev ?"
„Ali ni bi! njegov prijatelj?" vpraša abbe.
-Gaspard. Gnspard", se oglasi vrh stopnic žena, „110 i. misli, kaj hočeš povedati.''                                                       ;"
Caderousseu potemni obličje nestrpnosti, a ne da bi m' > brigal za ženine besede, nadaljuj?:
.,A1: more bili kdo prijatelj onega, katerega ženo si želi. ; Dantes, ki je imel zlato srce, je imenoval vse te ljudi svoji' prijatelje . . . Ubogi Edmotnd! . . . Pravzaprav je pu najliolj>e. [ da tega ni izvedel; sicer bi mu bilo v hipu, ko se mu je hli- J zala smrt težko odpustiti.. : In recite, kar hočete, nadaljuje <. uekaVo poetično, „jnz ae bolj. bojim prekletstva mrtvečevrp | kakor jeze živih.'*                                                                    §
,,Tepec!" pravi Carconte.                                                S
,.Ali veste, kaj je ta  Fernand   pravzaprav zagrešil proti Dantesu?" nadaljuje abbe.
„0, to mi je znano predobro !"
„Torej govorite."
,.Stori, kar hočeš, Gnspard, ne morem ti brauiti: tinto j če bi hotel ubogati mene, bi molčal."
.,To pot menim, da imaš prav, žena"', odvrne Cad«TOiiw'- j
„Torej mi nočete povedati?" pravi abbe.
„Zakaj naj bi vam to pravil?"  odvrne Caderousse. ..'-'e bi bil mladenič še živ iu bi n,.e prišel  vprašat,   da bi spozna' svoje prijatelje in  sovražnike,   tednj bi  bilo   to kaj drugega toda. povedali ste mi, da že počiva pod zemljo, in zato pustiva i ta predmet, kajti mladenič  zdaj  ne more   niti  sovražiti, "i" I maščevati so."
„Torej hočete", pravi abbe, „nnj dam ljudem, katere | imenujete vi nevredne i nezveste prijatelje, to, kar je bilo d«>-;: ločeno za plačilo njihove zvestobe ?"
Prav imate, to je res", pravi Caderousse. „Toda kaj b> i si napravili ti zdaj iz oporoke ubogega Edmonda ? To bi IM' f kaplja vode, ki kane v morje."                                               .
„In tebe uničijo lahko z jednim samim migljajem", P1!lV' \ žena,
frllofla „So&" it 5». Hne 2», junija 1105.
Češ, ker hoče on sam dokazati, da je krčma r«s v pogubo ljudstvu... kakor to uči nezmotljivi in preimenitni „Prim. list"! Ima očka Pavlica že sto služb in mastnih pl*č,, pa se povsod kaže nedosežnega v svojem postopanju, ni vraga, da bi se ne skazal tudi v krčmarski obrti! Za policijski red tudi si ne dela sivih las; saj je sam policaj, ker je žuvau. Sicer pa ljudje utegnejo; bolj penefrj piti in rajati nego po dnevu. In kdo ima kaj proti! V
Plesi, zlasti javni plesi so tudi pogubni. Zato ne dovoli, da bi se kjerkoli plesalo ¦, osobito rad bi društva ovaroval tega .greha,. Ees očetovska skrbi Da pokaže ljubljenim . občinarjem, kako grozovito škodljivi so plesi in kake strašanske posledice rode,je milostno dovolil godbo in ples v svojih posvečenih prostorih, v sv. krčmi. In res čudoviti vspehi, ali bi se reklo slučaj, ki ni slučaj! Godec jo umrl ravno v njegovem hlevu ; ni/ka Pavličeva sorodnica pa je morala radi tega plesa ležati pet tednov!... Ta »lučaja in morda Se kateri so pa lehko nista zgodila obenem, saj postni čas, ko so ti plesi bili dovoljeni, je dolg. Zlasti je bil na predvečer sv. Jožefa velik plesni hinderhonder. Ker ima takrat naš ata župan god, hotel se je, da govorimo o „Prim. listom**, še posebno hvaležuega skazati Bogu in svojena:, zaščitniku sv. Jožefu za vse dobrote, ki jih med nami grešniki vživa na tem pokvarjenem svetu L.
Vidite torej, kako skrben, genijaluo dober je naš oče župan! Pa se dobe vendar nekateri, ki mislijo, da ima tudi kako malo slabo lastnostico. Pokvarjen svet, kako grozovito se vara!
Vemo Se mnogo, mnogo lepega, ki So ni bilo nikoli objavljeno, a hočemo to v vefto njegovo slavo začeti o prvi priliki objavljati.
Domače in razne nouice.
Kolesarska SlaW05t - Jutri se bo vršila velika kolesarska slavnost v proslavo desetletnice obstanka kolesarskega društva »Gorica".
Dirka mUm- v Solil ob 3'.,; dirkači so torej okoli 4. ure v ..Tivoli'-.   -
Koncert v JHImteichu* prične ob 5. uri. Vstopnic e h koncertu se bodo prodajale zunaj ob cesti na cilju dirke.
Nastopijo razna pevska društva. Zvečer čarobna razsvetljava. Pirotehnik Mnkuc je napravil r posebne ognje za desetletnico kolesarskega društva. Bazna iznenadenja. - Ples se bo vršil lepo v hladnem, kakor je na sploh preskrbljeno za dobro zabavo občinstva.
Tramvaji bodo vozili od 2. ure naprej izpred kavarne „ Central".
Kolesarsko društvo „Gori.oaIi se je začelo v zadnjem času gibati prav živahno, in to gibanje je ne le glede s športnega ampak tudi z družabnega stališča. le z veseljem pozdravljat«. Društvo hoče proslaviti svojo desetlei-letuico na lep, pomemben uičiti, in vse predpripravo kažejo, da   se to tudi izpolni.   Dru-
štvo pričakuje, da se vabilu na proslavo desetletnice v prijaznem bližnjem Hilmteichu sredi zelenja v prosti naravi odzovt-občinstvo v kar največjem številu. Društvo p« to tudi zasluži — zatorej na svidenje jutri v „Hilmteichii". VSi k0le8arji, kateri hočejo biti za stražo dirke Selo-Tivoli, in vsi člani Jurije so na-prošeni, da gotovo točno pridejo v nedeljo 25. -t. .mtA*.;ki^'nav^eiarjal^Jjjer sejim določi vse potrebno.                              Odbor-
kolesar dr. r Gorica".
Pri dirki kolesarskega društia .Gorica" bodo
dirkali samo društveni člani, ne pa kakor še širi.govorica, da dirkajo tudi člani tukajšnjega italijanskega kolesarskega društva. — Odbor.
sPe»SkO In filaSOeBOdniŠhO"-bode imelo tudi letos konecletni izpit učencev glasbene šole, in sicer v dvorani „Trgovskega Doma" dne 29. t. m. ob 10. uri zjutraj. Opozarja se stariše in vse one, kateri se zanimajo za napredek glasbene šole, da prisostvujejo pri izpitu ter se prepričajo o vspebib te prepotrebne glasbene šole.
Vspored je tale: I. <glasovir) a) F. Sehu-bert : Otroška koračnica, Moser Olga in Mozetič Ema; b) O. Kohler: Rondino, Bajec Marica ; c) M. Olcmenti: Kondo, Medved Cirila. H. (gosli s spremljevanjem glasovirja) a) R. Jokiscb: Cantilena, Ozvald; b) H. Hoffmann: Melodie, Kodrič; c) M. Hauptmann: Romance, Pečenko Silvnn. - - IH. (glasovir) a) J. Dus-sek: Sonatina, Kos Henrika; b) Alban FOr-ster: Pomladanske cvetke, Turk Gabrijela; c) F. Kuhlau; Sonatina (Adagio, allegro scher-zando) Benigar Evgenija in KociančiČ Marija. -~ IV. (gosli s spremljev. glasovirja) a) H. Hoffmann: Predavanka št. 1., Tomnžič Albin; b) R. Hoffmann: Predavanka št. 2., VohiriČ Miroslav; c) R. Hoffmann: Predavanka Št. &, Kraševec Vida. —- V. (glasovir) a) H. Bach-monn: Spomini, Kraševec Milena; b) A. Schra-der: Varijacije na lastni tema, Volarič Bogomila, — VI. (gosli s spremljev. glasovirja) a) C. Unglaub: Spominski list, b) It. Jokisch: Menuett, Bratuž; c) O. Kohler : Improptu, d) H. Sitt: Bagatela, Petornelj; o) O. Kohler: Romanco, I) R. KOgolo: Rondoletto, Neffat Anton. - Vil. (glas.) F. Mendelssohn : Hoeh-zeitsmarsch tius ..Fin Nommernaclitstrnum", Turk Gabrijela in Volarič Bogomila. VIII. (gobli s spremljev. glas.) F. Svhubert: Sonata F dur, Coen Rnuol. Glasovir: Ha/red g. K. Komela. Gosli: Ituzml g. .1. Michla.
Kako avanzira nemški uradnik.       v sredo
smo sporočili, da je imenovan višjim poštnim kontrolorjem znani kontrolor Neumnim. To imenovanje je res značilno v marsikaterem oziiu. Neumaun je trd, zagrizen Nemec, ki sovraži Slovence, ter se mu v nemški nadutosti ni zdelo \ redno tekom dolgega službovanja priučiti se slovenščine. Sicer tudi laški ne zna, le tako za veliko silo. lzvcžbuu je le za službo pri brzojavnem oddelku. Pričakovati ni bilo nič drugega nego to. da pojde ta nemški človek v pokoj, ker ima že 40 <beri počasi : šestinštirideset) let službe, namreč, ušte-
tih vojaških 12 let. Ali kaj se je zgodilo? I Tam pred Časom je bil ta zagrizenec, katerega nikdone mara na pošti, katerega se podložni mu uradniki bojijo kakor hudič križa, kandidat celo za mesto višjega upravitelja v Gorici! Ali to bi bilo le predebelo, zato so se tudi Lahi upirali. Toda posrečilo se mu je vendar, da je imenovan višjim kontrolorjem. Iz Gorice so premestili pred časom drugega višjega kontrolorja v Trst, d*a je na-napravil prostor Neumannu v Gorici! Sicer je erar drugače skop ter ne da uradnikom niti krajcarja reiuuneracije, pa če delajo ob raznih prilikah, kakor oh praznikih, kot črna živina, v tem slučaju pa se je izvršilo ex oftb preme-iščenje, erar je^plačal trimesečno plačo in tro-ške premeščenja, kar znaša za osmi razred več stotakov, in imenovan je ljubljenec goriški Neumann. Najlepše pa je to: Ker ima mož 40 (beri počasi šestinštirideset) let službe, bi ne mogel avanzirati, marveč po obstoječih določbah bi morali iti v pokoj. Pa kaj se jo zgodilo? Neumann je drage voljo »odstopil" tistih 12 vojaških let erarju, (uajbrže so mu svetovali, naj tako stori!), tako da bi ne imel še ,40 let službe - in imenovan je bil višjim poštnim kontrolorjem za Gorico. Prazno pa je bilo to mesto pri vozni pošti, ali dasi ne pozna nič te službe, je vendar imenovan. Naj-brže ostane tudi odslej pri brzojavu, kjer bo sedel lahko še dolgo vrsto let v uradu po 5—6 uric na dan. Pa bi bil nespameten, že bi šel v penzijo!! ~ - Kaj takega je mogoče le pri nemškem uradniku. Slovenca bi bili pognali v pokoj, Nemec pa naj ostane! ¦— Nekaj čudnega je to, da sedaj lepo molčijo laški listi o tem imenovanju, ko so vendar pisali, ko je šlo za mesto upravitelja in pozneje, ko se je drugega slov. uradnika premestilo v Trst, tako ostro proti njemu 1 Kaj je obljubil laškim poštnim uradnikom, da ga pustijo v miru po listih, ko so ga še pred kratkim mesarili in ko oblajajo v javnosti vsakega slov. uradnika V! To bi bilo zanimivo vedeti! Nekaj slutimo.
\L SOkOlSklh krogOV se nam piše: ,. V „Kdi-nosti" z dne 22. t. in. poroča o narodni slav-nosti na Vrhovlju nekdo, ki mora biti poseben „ prijatelj" goriškega »Sokola"'. Dasi je imel goriški „Sokol" pretežno večino težavnih priprav, ga poročevalec v vsej notici plemenito" ignorira. l)% mu ni bilo treba omeniti goriškega »Sokola", je izpustil raje iz poročila sprejem in pozdrav Sokolov — najlepši moment - ker bi bil mo1**1 omeniti tu onega, ki se je zahvalil za spre., a in v kratkih besedah dobro pojasnil pomen slavnosli, starosto — goriškega »Sokola". Poročilo o telovadbi je pa naravnost — smešno, če ne —V Svobodne !!! vaje, ki so se izvajale ob godbi, ki se po krivem dolži uepreciznosti, so bile vse drugo, le ne sokolske proste vaje, in jih tudi niso izvajali soi&nnski Sokoli, ker vedo, kaj sodi občin1 ^vu in kaj ne; prepričam smo, da jih podtikanje, takih vaj žali. -
Strokovne kritike o telovadbi  smo se v
„Sočinem" poročilu izogni!, ^ker je taka o telovadbi na mokrem orodju in mokrih tleh nemogoča. Resnici na ljubo konštat «ip, da so izvajali telovadci solkanskega pokola" vaje s palicami, pa brez godbe, in oni goriškega »Sokola« pa vaje na bradlji, konju in skoku.
Poročevalcu pa svetujemo, naj v prihodnje izliva svoj žolč na drugačen način, ki ne bo škodil društvom, kakoršno je ravno goriški »Sokol«, ki pri vsaki priliki rad dela in
Premeščen je poštar J. Miirschetz iz Bovca v Železnike.
Izlet K Štanjel na Krasu priredi dne 2. julija t. 1. tržaško pevsko društvo »Kolo«. ..
Goriški nadŠkOt mons. Jordan je obolel ter leži že par dnij v postelji. Bolezen baje ni baš brez nevarnosti.
Slabo Je bilo prišlo v četrtek pri procesiji nekemu učencu na Travniku. Hitro so ga nesli k vodnjaku, kjer so ga močili, da jo revček prišel zopet k zavesti. Vzrok jo bila velika vročina. Tudi nekemu topničarju pri procesiji je prišlo slabo. Odpeljali so ga v vojašnico na Travniku.
Kmalu bi bila zgorela pri procesiji v četrtek deklica Karmela Resen. Ko je prišla ta deklica s procesijo v bližino trgovine Hedžet & Koritnik, je neka ženska za njo v nepoznosU nagnila prižgano svečo, in hipoma je bil dolgi pajčolan belo oblečene deklice v plamenu. Poškodovana je tudi obleka. K sreči bo hitro pomagali drugi ljudje, da se ni zgodila velika nesreča. Ostalo je le pri strahu. Takoj na to so   zapovedali   ženskam ugasiti sveče.
Ona ženska s svečo je užgala najprvo obleko Josipine Vogričeve, »Marijine hčere", ki je bila opečena po vratu, obrazu ter so ji bili začeli goreti tudi lasje. Resnova je šla pred Vogričevo. Na njo je zanesel ogenj veter z Vogričeve. Malce je poškodovana tiidl Marija Sacher,
K SliVIIOStl M VrhOllJU. Zadnjič smq le na kratko omenili pozdravni, govor g. kojščau-škega župana. Ker je p^ to govor lep in na mestih prav značilen, ga podajerao tu v celoti: »Dragi Sokoli! Častita gospoda! Prinašam Vam v imenu tukajšnega občinstva in tu prisotnih občinskih zastopnikov prisrčne pozdrave ter kličem Vam: dobrodošli! Vže vest o Vašem današnjem dohodu v gorenja Brda je nas jako razveselila, toliko bolj ginjeni veselja se nahajamo danes, ko se je ta vest uresničila, ker s tem imm je dana častitljiva prilika, da zamoremo Vas, dragi Sokoli, v srečnem objemu sprejeti v svojo sredo. Dragi Sokoli! nastopili so resni in burni časi, zlasti pa za obmejne Slovence, v katerih treba narodne zavesti in organizacije; v to svrho treba pa tudi narodnih buditeljev. Za obuditev in spojitev te narodne akcije ste še Vi, dragi Sokoli, danes blagodušno ponudili. — Zgodovina Vaša nam jasno svedoči, in tega ne mora nihče vtajiti, da Vi dragi Sokoli ste s svojim trudapolnim delovanjem  na  narodnem
„KakoV Ali so postali ti ljudje bogati in mogočni V"
„Torej ne veste njihove povesti?"
„Ne, povejte mi jo."
Caderousse si nekaj trenotkov pomirja.
„Ne", pravi „predolga je."
„Kakor hočete, prijatelj", pravi abbe z najbolj ravnodušnim obrazom na svetu; ,.vaše pomisleke spoštujem. Delate pač kot zelo previden mož. torej ne govoriva o tem. In kaj je bila moja naloga'/ Gola formalnost. Ta demant torej prodam."
In s temi besedami vzame iz žepa škatljico ter jo odpre, da se demant vnovič zalesketa pred Caderousseovimi očmi.
„Pridi vendar pogledat, žena!" pravi Caderousse.
..Demant V" pravi Carconte, vstane ter pride po stopnicah. „lu kaj je s tem demantomr"
„Ali nisi slišala, žena V" pravi Caderousse. ,,To je demant, katerega je zapustil dobri mladenič svojemu očetu, svojim trem prijateljem, namreč Fernandu, Danglarsu in meni, pa sv«ji nevesti Mercedi. Ta demant je vreden petdeset ti^oč frankov."
»Kakšna krasota!" pravi ona.
»Petina te vsote j$ torej najina'?" vpraša Caderousse,
»Da, prijatelj"' odvrne Dautes, ,,in četrtina onega dela, »• ga je imel dobiti Datitesov oče, kajti menim, da imam pravico, razdelki ga med vas štiri."
»In zakaj med štiri V" praga Carconte.
»Ker so to štirje Edmondovi prijatelji."
„Izdajic.e niso prijatelji!" zamrmra žena.
»Da, da", pravi Caderousse, „in to sem rekel že jaz. Nagraditi izdajo, morebiti celo zločin, to je oskrunitev, skoro bi rekel sakrilegij."
»Tako sta hotela", pravi abbe mirno in vtakne demant z°pet v žep. „Dajta mi zdaj naslove Kdmondovih prijateljev, da izvršim njegovo poslednjo voljo."
Velike, zuojne kaplje zdrknejo po Caderousseovcm čelu. Abbe vstane, gre proti vratom, pogleda po svojem konju in se vrne.
Mož in žena se spogledata z nepopisljivim izrazom.
»Demant bi bil samo najin", pravi Caderousse.
»Misliš?" odgovori žena.
,,I)uhovnik naju pač ne vara."
,,Stori, kar hočeš", pravi žena, ..jaz se nočem mešati v to stvar."
In po teh besedah odide po stopnicah. Mrzlica jo je tresla še vedno, in kljub silni vročini so klopotali njeni zobje vsled mraza. Vrh stopnic obstane-še za trenotek.
„Dobro si premisli, Gaspard !" pravi. s   „Moj sklep je gotov", pravi Caderousse.
Carconte vzdihne in vstopi v svojo sobo. In nato se ču-jejo njeni koraki, dokler ne pride do svojega naslonjača, v katerega omahne čisto onemogla.
„Kakšen ie vaš sklep V" vpraša abbe.
„Vse vam hočem povedati/ odvrne krčmar.
»Mislim, da je to res najboljše, kar morete storiti, ne morda, ker sem radoveden in bi rad vedel to, česar mi ne marate povedati, ampak ker mi s tem lahko pomagate, da izvršim poslednjo voljo vašega prijatelja v njegovem smislu."
»Vpam, da se to zgodi,' pravi Caderousse. In lica mu zažarijo upanja in poželjivosti.
»Jaz poslušam," pravi abbe.
„Čakajte,tt odvrne Caderousse, Jahko bi naju prekinil kdo na najbolj zanimivem mestu, in to bi bilo vsekakor neprijetno; sicer tudi ni nikomur treba vedeti, da ste prišli v to krčmo."
In krčmar odide h hišnim vratom ter jih zapre in za-pahne zaradi večje varnosti z nočnim zapahom..
Med teifi si izbere abbe" prostor, no katerem je sedel lahko čisto komodno in poslušal povest. Bilo je to v kotu, kjer je sedel v senci, dočim je padala na pripovedovalčevo obličje
polna solučua luč. Sedel je s pobešeuo glavo in s krčevito sklenjenimi rokami ter bil pripravljen, poslušati z največjo pazljivostjo.
Caderousse sede predenj na pručico.
„Pomni, da nisem jaz vzrok tega,'' pravi tresoči se glas Carcontin kakor da je videla skozi strop, kaj se ima zgoditi."
„Prav, prav," pravi Caderousse. „Bodi brez skrbij. za vse sem odgovoren jaz."
In nato prične.
Dogodki v času Dantesovega jetništva.
„Pred vsem," pravi Caderousse, „vas moram prositi, gospod, da mi obljubite jedno."
nKai ?a vpraša abbe.
„Da nikdar, in če izrabite mojo povest ali ne, ne izve nihče, da ste stvari, katere bodete slišali danes, izvedeli od mene, kajti ljudje, o katerih mi, je govoriti, so bogati in mogočni, in če se me dotaknejo le s koncem svojega prsta, me upognejo kakor travnato, bilko."
r,Bodite brez skrbi, prijatelj," pravi abbč; „duhovnik sem, in skrivnost izpovedi ostane gotovo v mojem srcu. Pomnite, da je najin jedini namen ta, da izvršiva poslednjo voljo svojega prijatelja tako, kakor je primerno. Govorite brez strahu, toda tudi brez sovraštva; povejte mi resnico, čisto resnico. Oseb, o katerih imate govoriti, ne poznam in jih najbrže tudi ne-spoznam. Sicer pa nisem Francoz, ampak Italijan; Bogu služim in ne ljudem in vrniti se hočem v samostan, katerega sem zapustil samo, da uslišim poslednjo prošnjo umirajočega.**
To zagotovilo Caderoussea precej pomiri.
„Prav,tt pravi, ,,v' tem slučaju hočem storiti celo več, kakor ste zahtevali. Pomagati vam hočem,. da spoznate prijatelja, katera je smatral Dautes za odkritosrčna."
7
polji med goriškimi Slovenci dosegli že lepe uspehe in napredek. Sadovi Vašega narodnega delovanja so nam najboljši porok, da polagoma tudi med bripke rojake iz Vaših vrst zašije luč narodne prosvete. Zato smo želeli, in bD je skrajni {as, za kar smo Vam iz srca hvaležni, da ste tudi v naša mifina Brda, ki so velevažna postojanka v narodnem ozira, obrnili slednjič svojo pozornost ter prišli budit tp, kar je spalo „spanje pravičnega". Današnji praznik bodi torej sokolsko-narodni, ker namen mu je vsejati narodno seme med briške rojake, ter pričati o tem, da je goriško Sokolstvo postalo velevažen faktor za goriške Slovence. Obmejni Slovenci, pod častitljivo zastavo goriškega Sokolstva narodno prebujeni in ojačeni, se bodo lahko branili pred nasprotniki, ki stezajo svoje nenasitne pesti po naši zemlji, pa tudi pred nasprotniki, ki stekajo svoje grahoželjne prste po naših rodnih dušah. Zatorej vi, dragi Sokoli, razprostrta svoje fiie perutnice nad obmejnimi Slovenci ter ščitite pod istimi naše narodne svetinje; Vaše bistro oko naj bode vedno obrnjeno na ono stran, odkoder sili naš narodni nasprotnik prestopiti svoje moje, Sokola os.tri k^unček pa, ako bi se ta nasprotnik drznil lastiti si naše narodno posest, izkljuj mu oči tako, da oslepljen in osramočen ostane tam, kjur mu edino pritiče. V to Bog pomozi in sreča junaška! Bog živi goriško Sokolstvo!"
Iz BiBliil]«- — Lani smo poročali v „Pri-inorcu", da so prišli prebivalci v Črnemvrhu v fari Št. Peter v Benečiji v nasprotje z or-dinarijatom v Vidmu glede novega pokopališča. Ordinarijnt ni dovolil blagosloviti pokopališče. Sedaj nam poročajo od tam, da v Črnemvrhv. je svoboda kakor v Bicmanjih. V Ricmanjih je za duhovnika župan, v Črnemvrhu je pa duhovnica, neka poštena ženska, ki ne zna ne citati ne pisati, kipa vodi mrtve na pokopališče. 19 pogrebov je že vodik na neblagosfovljeno pokopališče. Z rožnim vencem v roki vodi pogrebe. Vsi počivajo v miru, nobeden še ni prišel nazaj, Čeprav ni zemlja blagoslovljena L,
Izlet SrtOT na SlMMSte. — Srbi iz kraljevine napratijo velik izlet na Slovensko. Obiščejo tudi postojnsko jamo. — Misel tega izleta je sprožil naš goriški rojak podpolkovnik J. Vukasovič-Štibilj.
Zblaznel ]e 49 letni natakar Fr. Hvala iz Lokavca. Našli so ga v Adamovem kostumu v Kornu pod novim mostom. Redarji so ga oddali magistratu, kjer so odločili, naj se ga takoj odda k usmiljenim bratom. To se je zgodilo, ali tam niso našli niti jednega prostora več v oddelku za blazne.
Tb& je padala včeraj popoludne od Loč-nika po Moši, Gradišču, Majnici, Vilanovi, Fari, Krminu in delu Brd tako močno, da je napravila velikansko škodo.
JliŽsa Železnici je izdala sedaj cirkular na vse čuvaje in železniške delavce, v katerem jih poživlja, da svojih prošenj in pritožb ne smejo več oddajati v sekcijah in ravnateljstvu
uatmeno, temveč le službenim potom. Ta prepoved je za omenjene železniške uslužbence težek udarec. Ako so svoje pismene prošnje in pritožbe oddajali službenim potom, ni bilo od nikoder rešitve; ako so povpraševali po dolgem času po rešitvi, ni noben predstojnik o tem nič vedel. Zato so se podajali uslužbenci v počitku in prostih dnevih in vloževali ustmeso prošnje, oziroma pritožbe. Sedaj se jim je pa to prepovedalo, železničarjem se je tako vzela prostost do svojih pravic in zadoščenj. S tem kaže južna železnica, kako notranjo organizacijo razvija v svojem prometu.
HifiV le ZgortI v Št. Andrežu dne 21. t. in. ob 4. uri pop. Matiji Zavadlavu. Štiriletni otrok se je igral z žveplenkami ter zažgal. Živino so rešili. Hlev je zavarovan.
68ki - Na goriški trg so pripeljali včeraj prve letošnje gobe, kakih 50 kil.
Nagli Strt. — Ko je nesia Marija Pahor iz Opatjegasela domu nekaj sena, jo je med potjo zadela kap, padla je na tla ter ostala mrtva.
Štrijkl. — Podkovati in kolarji še vedno štrajkajo. Izmed 40 jih je odšlo 30 iskat dela drugam. Niti enega konja se ne more podkovati v Gorici, jih  morajo peljati v okolico.
Štiri prvatta društva skupno t. j. „sioven-
ska Čitalnica", „Ženska podr. sv. Cirila in Metoda", „Sokol" in »Sadjarsko in vinarsko društvo" prirede zadnjo nedeljo julija t. 1. v Prvačini veliko narodno veselico. Zanimiv program prihodnjič. Vsa bratska društva se prosi, naj istega dne ne prirejajo veselic. Odbori omenjenih društev.
Trg SfHodOV so otvorili danes, in sicer na trgu sv. Antona. Otvori se vsaki dan ob b. zjutraj. Kupčija pa začne ob 7. zjutraj.
Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich.
Ponočna služba v lekarnah-     -  v času od
25. jim. do 2. julija bo ponočna služba v lekarnah CristofolettMiliubieh.
Oddelek veteranov v Kamnjah na vipavskem
priredi javno »tombolo" dne 29. t. m. pri „Rebku" od G. ure do 7. pop. z 12 dobitki, in sicer: 1- činkvina: Volneno blago za moško obleko. 2. činkvina: Volneno blago za žensko obleko. 3. činkvina: Peča platna, 4. činkvina: Stroj za žveplanje trt, 5. činkvina: Trtna škropilnica, 6. činkvina: Krasna ura budilka, 7. činkvina: Lepa svetiinica za strop, 8. činkvina: Gnjat, 9. činkvina: JO butilk izvrstnega vina, 10. činkvina: Pisalna miza, 1. tombola: Elegantna kompletna namizna oprava za 12 oseb, 2. tombola: Železno oralo najnovejšega sistema. Pred tombolo in po tomboli ples.
Ako bo vreme ugodno, se snide mno-gobrojnega ljudstva iz Trsta in Gorice, kojo je obljubilo svoje udeležbe.
Bralno in pevsko društvo .Kras" v Opatjemselu
priredi v Četrtek 29. t. m. veselico s petjem, igro in plesom. Svirai bo vojaški orkester 47. pešpolka,
Šakal V Brtll? — Na Vrhovlju je nastopilo s telovadbo pod vodstvom g. Čemeta tudi nekaj mladeničev iz kojščanske županije, kir kaže, da se je začelo zanimanje za telovadbo tudi v Brdih. Prav bi bilo, da se osnuje nKoj-ščanski Sokol". Začetek je tu. Na delo!
Dekliški del. — Učenke vsake starosti se vzamejo prihodnje šolsko leto na stanovanje. Strogo nadzorstvo in fina vzgoja se zagotavlja. Priložnost za učenje modernih jezikov, vsakovrstnih ročnih del in godbe v hiši. Ponudbe sprejema gospa Marija Draschler roj. pl. Gariboldi, v Gorici, Via Trigemina št. 7. I. nadstr.
Vsatt dal piJIS z vinom ali z mlekom, konjakom, rogaški^-Tempelvrelet" in boste imeli zraven prijetne in hladilne pijače to prednost, da si pridobite tek in lahko prebavljanje.
Vojna rt Rosi i Japonci.
Vijat operacije v Mandžuriji.
,Tempsuw se poroča iz Petrograda: Poročila iz Mandžurije so povzročila v Petrogradu veliko vznemirjenje. Pokopane so vse nade, da bi se v kratkem sklenil mir. Sedanje operacije v Mandžuriji so tako obsežne, kakor še nikdar doslej, raztegajo se na fronto okoli 500 vrst. Vsiljuje se vprašanje, da-li je bil naval na divizijo generala Miščeuka samo izpad, ali pa je maršal Ojama žeresnazapadu popolnoma obkolil rusko armado. Iz New Jorka pa se poroča: Kakor se Cnje, se Linevičeva armada umiče proti Harbinu.
Med ujelimi ruskimi častniki.
Kakor se poroča iz Londona^e nastal v tabora, kjer so zaprti ruski častniki, ki so bili ujeti v bitki pri Tsušimi, konflikt. Admirala Nebogatova in druge oficirje, ki so se vdali Japoncem, ne da bi bili ranjeni, so bojkotirali vsi ostali ruski častniki. Nikdo jih ni pozdravljal in nikdo ni hotel ž njimi govoriti. Japonci so napravili konec tem neprijetnim razmeram s tem, da so admirala Nebogatova in njegove Častnike popolnoma ločili od ostalih ruskih ujetnikov. Iz Petrogada pa se poroča o aferi admirala Nebogatova: Čudno postopanje admirala Nebogatova je pojasneno. Ako se vrne domov, bo brez dvoma ustreljen z vsemi onimi častniki, ki so se zajedno ž njim vdali!
Rusija naročuje patrone.
Ruska vlada je naročila, kakor se poroča iz Špandava, pri nemški tovarni orožja L. L6\ve & drug 200 milijonov patron, ki se ji morajo izročiti do 1. avgusta 1905. Iz tega se sklepa, da Rusija nima namenu, da bi že sedaj sklenila mir,
V Harbinu
imajo Rusi 51.000 mož s 300 topovi. Forti z nasipi in rovi so postavljeni na raznih točkah v presledkih 20—70 milj. Napada se bojijo baje od južne aH pa zapadne strani. Vsak dan gre en vlak iz Petrograda vHarbin. Tudi v Vladivostok odpošiljajo vsak dan en vlak.
, Nova mobilizacija.
Včeraj je pričela v moskovskem vojaškem okrožju mobilizacija. Mestni glavar je pozval prebivalstvo, naj se vede popolnoma mirno.
Premirje?
Toliko se je culo zadnje dni o premirju v Mandžuriji, ali sedaj poročajo iz Petrograda, da je končno sklenjeno, da ne pride do nika-kega premirja. Ako bi zmagali v bližnji bitki Rusi, bi zamogli sprejeti japonske predloge o miru, ako pa zadene Ruse nov poraz, potem pa je gotovo le to, da se bo nadaljevala vojna do skrajnosti.
Nove vojne ladje za Rusije.
Milanski „Corriere della Sera" poroča, da gradijo v ladijedelniei Orlando v Livornu za Rusijo dve oklopnjači enakega tipa, katerih stroji bodo imeli po 23.000 konjskih moči.
Prodiranje Japoncev v severni Koreji.
Iz Londona poročajo, da je prodiranje japonskega geW«Ila"~Harše^aTve7 ki se je koncem aprila izkrcal v Genznnu, znatno napredovalo. Pričakovati je vsaki trenotek poročila, da je prišlo do resnih bojev ob reki Tuinen.
t<ampijone, kr žrrlke,  prtiče
iz papirja
predaja po ugodnih cenah
knjigarna A. Gabršček,
Razgled po suetu.
Zadnje vesti. Kllnnbogen je interpeliral v zbornici radi odpuščanja delavcev i/, arze-nala v Pulju. O dogedkih v Domžalah je odgovoril minister za notr.' posle tako, da so bili izzivalci Slovenci ter da ni bil ranjen nihče ! LiheviČ se umika pred japonskimi četami. Med Kirinom in Šantungom je glavna brambena črta. V Lodzu v Rusiji so nastali veliki novi nemiri. V Markom so ustrelili na javni idiei kat, škofa VVngnerja.
Poslanska Zbornica. — Ministerski predsednik baron Gautsch je apeliral v seji' 21. t. m. na zbornico, naj skoro reši proračun, Kar se tiče odnošnjev z Ogrsko, sloji avstrijska vlada na .podlogi migodbe iz lota 18(57. ter stori od svoje strani vse, da se izvedejo pogodbo, sklenjene pod prejšnjimi vladami. Toda vlada bo znala v odločilnih trenotkih, Če treba, tudi varovati avstrijske interese. {Živahna pohvala.) Minister je na to prešel na notranje-politična vprašanja ter naglasil, da se bo o vprašanju glede slovanskih vzporednic v Šleziji bavil šlezijski deželni šolski svet, ki je v prvi vrsti v to poklican, in da hoče rešiti to -vprašanje na način, da zadovolji vse stranke. Z ozirom na češko vprašanje se je ministerski predsednik zahvalil vsem faktorjem, ki so pripomogli, da je češki deželni zbor v zadnjem zasedanju deloval. Minister je za prihodnje jesensko zasedanje napovedal več predlogov, ki naj bi obe narodnosti približali in ugodno delovali na njihovo razmerje. Tudi kar se tiče uradnikov, hoče vlada ugoditi že-
„Pričniva z njegovim očetom, če vam je prav," pravi abbe\ „Edmond je govoril z menoj mnogokrat o starcu, ki ga je ljubil neizmerno."
»Povest je žalostna," odvrne Caderousse, majaje z rameni. „Začetek najbrže poznate ?"
„Da/ pravi abbč, „Edmond mi je povedal vse, kar se je zgodilo do onega hipa, ko so prišli ponj v majhno marseil-lesko krčmo in so ga odvedli v zapor."
„0 moj Bog, da. Vse še vidim pred seboj, kakor bi bilo to danes."
„Ali ni bilo to baš ob njegovi zaročni gostiji V"
„Da. in gostija, ki se je pričela tako veselo, se je končala tako žalostno. Vstopil je policijski komisar s štirimi oboroženimi možmi, in odvedli so Dantesa v zapor."
„ Tako daleč mi je povest znana, gospod," pravi duhovnik. „Izza tega dogodka je bilo Dantesu samemu neznano vse, kar se ni tikalo izklučno njegove osebe, kajti izmed peterih oseb, katere sem vam imenoval, ni videl nobene več, in tudi izvedeti ni mogel o 'njih čisto ničesar.
„Ko so Dantesa odvedli, je hitel gospod Morrel poizvedovat, kaj je z njim; toda vesti, ki nam jih jedonesel, so bile zelo žalostne. Starec se je vrnil domov, slekel in spravil svojo svatovsko obleko, hodil cel dan po sobi gorindoJ. in ni lege posteljo niti zvečer, kajti slišal sem ga vso noč, da je hodil po sobi. Jaz sam — to moram povedati -— tudi nisem mogel spati. Bolečina tega ubogega moža mi je vzbujala toliko sočutja in vsak njegov korak je bilmojemu srcu tako težak, kakor da je stopil na moje prsi.
»Drugo jutro je prišla v Marseille Mercedes, da bi prosila gospoda Villeforta pokroviteljstva; opravila ni ničesar. Zajedno je šla obiskat tudi ubogega starca: vide, kako ves pobit molči in da izza žalostnega dogodka ni nič spal in ničesar jedel, ga je hotela vzeti s seboj, da bi mu lažje stregla; toda prosila ga je zastonj. ,Ne/ je rekel, ,svojega stanovanja ne zapustim, kajti moj ubogi sin me ljubi nad vse, in ko se vrne iz
ječe, pride najprej k meni. Kaj poreče potem, če ne bodem] pripravljen za njegov vsprejemV
„To sem slišal na stopnicah. Zelo sem želel, da bi se posrečilo Mercedi, spraviti ga s seboj, kajti neprestana hoja nad glavo mi ni dala miru."
„Toda ali niste šli sami tolažit ubogega starca V" vpraša didiovnik.
„0, gospod," pravi Caderousse, „človeka, ki noče tolažbe, ni mogoče potolažiti; in on je ni hotel. Sicer pa ne vem zakaj, a zdelo se mi je, da me ne vidi rad. Neko noč, ko sem ga slišal glasno ihteti, se pa nisem niogel več premagovati; šel sem k njemu; toda ko sem prišel ,do vrat, ni več ihtel, ampak molil. Gospod abbe", nemogoče mi je naslikati z besedami njegovo ponižno zgovornost in njegove iskrene prošnje. To je bilo več kakor pobožnost, več kakor bolest. In dasi se ne kažem svetega in ne ljubim jezuitov, sem si rekel tedaj: ,Hvala Rogu, da sem sam in nimam otrok, kajti če bi bil oče in bi čutil tako bol kakor ta ubogi starec, ne da bi našel v svojem srcu besede, katere govori k Rogu on, bi šel naravnost k morju in bi planil v valove, da bi mi ne bilo treba trpeti še naprej takih bolečin.'"
„ Ubogi oče I" vzdihne duhovnik.
,,Vsak dan je postal bolj molčeč in se vedno bolj odtu-jjeval ljudem. Gospod Morrel in Mercedes sto večkrat prihajala k njemu, a njegova vrata so bila vedno zaprta, in odpiral ni, dasi je bil doma. Nekega dne, ko je spustil Mercedo proti svoji navadi k sebi ia ga je uboga deklica, ki je sama skoro obupala, poskušala tolažiti, je rekel: ,Verjemi mi, dete moje, oitj I je mrtev in naju pričakuje na onem svetu. Zato je nespametno, da bi midva pričakovala njega, in zelo se čutim srečnega, kajti, starejši sem in ga imam torej videti prvi/
flČe je človek še tako dober, preneha sčasom obiskovati ljudi, pri katerih postane žalosten. Tudi ubogi Dantes je ostal polagoma sam. Le včasih sem videl, da so prihajali k njemu tuji ljudje, ki so se vračali a slabo skritimi zavoji.   Šele po-
zneje sem izvedel, da je prodal na ta način vse svoje stvari, da je mogel živeti. Končno ubogi mož ni imel ničesar več. Ker je bil dolžan najeainiuo že za tri obroke, so mu pretili, da ga vržejo na cesto. Prosil je še za osem dnij odloka, kar so mu dovolili. To sem izvedel od hišnega lastnika, ki je prihajal od njega in se oglasil pri meni.
„ Tekom prvih treh dnij je hodil nad menoj kakor navadno. Četrti dan nisem čul ničesar več. Šel sem k njemu, a vata so bila zaprta. Ko sem pogledal skozi ključavnico, se mi je zdel tako bolan in obupan, da sem obvestil gospoda Morrela in šel po Mercedo. Oba sta se podvizala in prišla takoj. Gospod Morrel je prignal s seboj zdravnika. Ta je spoznal pri starcu črevesno vnetje in zapovedoval dieto. Bil sem prisoten, gospod, in nikdar ne pozabim, kako se je nasmehnil starec pri tem predpisu.
„0d zdaj i-prej so ni več zapiral. Imel je vzrok, da ui jedel ničesar, kajti zdravnik mu je predpisal dieto,"
Abbe bolestno vzdihne.                             -
„Ta povest vam vzbuja sočutje, kaj ne, gospod V" pravi Caderousse.
„Da,'# odvrne abbe\ „zelo je ganljiva."
„ Mercedes ga je našla vsakokrat, kadar ga je prišla obiskat, bolj upalega in je vstrajala pri svoji zahtevi, da ga spravi na svoj dom. Tudi gospod Morrel je bil tega mnenja in je hotel preskrbeti vse, kar je bilo potrebno za selitev. Toda starec je bil tako hud, da sta so ga končno pričela bati. Mercedes je ostala pri njegovi postelji, gospod Morrel pa je odšel in pokazal Katalonki s prstom na mošnjo, ki jo je položil na peč. Toda sklicuje se- na zdravnikov predpis, bolnik ni hotel vživati hrane, ki mu jo je ponujala. Živel je še deset dnij v postu in obupu ter končno umrl, prekliujaje vse one, ki so zakrivili njegovo nesrečo, z besedami, katere je govoril Mercedi : ,Če še kdaj vidiš mojega Edmonda, mu reci. da ga umirajoč blagoslavljam.'"
(Dalje pride.)
Ijam obeh narodnosti, Urejenje jezikovnega vprašanja je možno le potom zakonodaje. Vlada predloži v ugodnih trenotkih za Češko in Moravsko zakonske načrte, ki temelje na tem, da sta oba deželna jezika ravnopravna ter da se tudi dovoli, da se sme rabiti češki jezik v notranji službi v čeških okrajih. Pre-žedšj na vseučiliščno vprašanje, je ministerski predsednik naglašal potrebo, da je treba visoke šole preustrojiti na "moderen *na"čln, radi česar bo vlada zahtevala od zbornice kredit 25 milijonov kron. Kar se tiče moiavskega vseučiliščnega vprašanja, je vlada sklenila, da pride pred zbornico z zakonsko predlogo, da se na Moravske«! ustanovita dve vseučilišči-.* Ako v tem pogledu ne pride do sporazuma med obema strankama, tedaj vlada sama stavi tozadevne piedloge; talce visoke šole se namreč ne smejo smatrati za narodnostno bojno sredstvo. (Živahno odobravanje.) Ministerski predsednik je zaključil svoj govor z izjavo ob nastopu svoje službe, da bo vlada v vseh političnih stvareh pravično postopala. Zbornica mora od vlade zahtevati, da tako dela, kakor govori. (Dolgotrajna pohvala. Mi-nistru-prcdBedniku so čestitali.)
Po dolgem debatiranju so oddali včeraj rnč. provizorij prorač. odseku.
Noio mmtsterstvo na Ogrska«. - Na Ogrskem
je prifilo prisiljeno končno do novega miiii-storstva. To ministerstvo je bilo v zbornici tako sprejeto, kakor je bilo napovedano naprej, Prednoje pričela seja 21. t, ni., je bila zbornica in galerija gosto napolnjena. - V dvorani je vladala velika razburjenost. Ko je, prišel Košut v zbornico, ga je levica v.pre-jela z burnimi eljen-klici. Predsednik Justlfje otvoril sejo ob 10. in pol uri. Po prečitanih raznih spisih so prišli v dvorano novi ministri pod vodstvom barona IVjorvarvja ter so bili od b-vice vsprejeti z zasmcliom in žvižganjem. Predsednik je zvonil ter je prosil poslance, naj bodo mirni. Baron I'Vjervary je izročil kraljev reskript ter je prosil, naj bi se ga prečkalo. Nr< to je pričel govoriti ministerski predsednik baron l<Vjervary ter je izrazil nado, da ostane na svojem mestu le malo časa. On smatra za svojo dolžnost, da se s strankami sporazume in pogodi, da bo možno sestaviti vlado iz večine, katere program bo zamogla vsprejeti krona in koalicija. Ministerski predsednik je omenil neugodni gospodjmki položaj, ki ga je prov/.ročilo o\-lex stanje ter je podal vrsto predlogov, tako desetmesečni proračunski pro\izorij, tokratni kontingent za tekoče leto, del lanskih investicij, Ki .spadajo ua leto liM)f>. H:uon I''ejen-ary je na to prosil, naj se izvoli kvotna deputacija ter naj predsednik s temi predlogami potrebno ukrene. Minister-s-ki {»redsednik baron Fejervarv je končno prosil, nuj se prečita drugi kraljev reskript. (Veiik nemir.) Predsednik ni hotel prečit al i, dokler ni prvi reskript rešen. IJarou Fejervarj' se je skliceval na stoletno tradicijo, da je treba kralja poslušati, ako hoče. govoriti dv/iniiemn zboru Konečno se ji1 o vprašanju glasovalo. Večina je glasovala proti čitanju. FejorvaiT je izjavil, da zapusti vlada svoje mesto, ker je večina storila omenjeni sklep, Ki j« v nasprotstvu s tradicijami več stoletij. Na to so členi ministerstva zapustili dvorano. Po kratki debati je bila vsprejeta nezaupnica, ki jo je predlagal Košut. Na to je bil odpe-čaten drugi kraljev reskript, ki določa, da se državni zbor odgodi do i o. septembra. Posl. Ilanffv je v imenu koalicije poda! sklepni predlo«, naj zbornica vzame na znanje kraljev reskript, vendar nnj izjavi, da je odgodjenje protizakonito. - - Nadalje izjavlja, da prepoveduje, da se izroči ogrski del h kvoti, j« 0d županstev se pričakuje, da ne bodo pomagali pobirati davkov, ki jih ni zbornica sklenila, tako tudi da ne bodo sodelovali rta novačenju rekrutov. Po kratki debati je !,J1 sklepni predlog iianffvjev soglasno vsprejet v nenav/ofuosti liberalne stranke. Na to je bila si»ja ob oljeu-klicih na predsednika zaključena.
V laški poslanski zbornici so po dolgih debatah sprejeli zakonski načrt glede povišanja treskov za vojno mornarico.
^ Sprememba garnizij.   - -  Dunajska „Zeh"
poroča, da se na josen \zsr& izredna sprememba garnizij. Ta sprememba bi se bila 'meto izvršiti še le „a spomlad.
Papež  hoče  iz Vatikana.   - Rimski  list
««alia- piše, da je papež sklonil, da pojde ''* »fkoliko tednov v Caste! Gandolfo   ob al-
banskpin mesec.
jezeru.   To  so zgodi baje prihodnji m sicer so zdravniki svetovali papežu. "aj ra^ zdravja sprempiii zrak.
Barje* račun za perzijskega šafta.   -»vV5ek JSQ\nnyu   pripovedujo, da je
kvovski
perzijski šali za časa svojega bivanja na Dunaju stanoval s svojim spremstvom v hotelu „George", kjer je imel 46 sob ter še raznih postranskih prostorov. Gostilničar mu je predložil račun v znesku 18.000 kron. Šahovemu blagajniku se je pa ta račun zdel previsok in vsled tega se je pritožil pri gostilničarju. Konečno sta se pogodila za 44.(00 K.
:~   SflML jed ,t Švedsko in Norveško se uoravna
najbrže tako/da pr;de na*~norveški prestol kak švedski princ. Morda tudi Norveška poruši s*voje obmejne utrdbe ter se sklene med obema državama pogodba za medsebojno obrambo,
Ženske brez Imen. — Ženske v Koreji nimajo svojih imen. Samo one iz največjega plemstva, -pevke- (kangl imenovane] in pro-.stitutke (šogi imenovane) imajo  svoja imena.
Dekleta kličejo stariši in sorodniki s številkami. Omožene ženske se kliče po priimkih, kakoršne so imele doma, V Koreji ni treba naznanjati pri rojstvu „ veselega dogodka". Ljudsko štetje daje umevno le netočne podatke.
Paroplovba  v  Dalmaciji  in znani  Hribarjev
nilčlt. Vlada je odbila projekt Lloyda in dalmatinskih parobrodnikov glede ureditve obalne paroplovbe iz Trsta po Dalmaciji, ter se je odločila, da bo dajala odslej subvencijo samo kakemu močnemu novemu parobrodnemu društvu. Ze so se začele mešati v to zadevo „Banea Popolare Triostina", dunajski »Kredit-1, „Niederosterreiehiseho Kscompte - (»esell-schaft". Upati je vsaj sedaj, da se potrudi Dalmacija po svojih zastopnikih, občinah in drugih faktorjih, da se oživotvori znani Hribarjev načrt, ki jo jedini, ki more res pomagati Dalmaciji.
Občutljiva kazen nekega župnika.   —   Mlinar
Alojzij Kipka iz okolice Kromeriža jo tožil tamkajšnjega župnika radi razžaljenja časti. Župnik je sovražil mlinarja ter ga je nekoč celo obdolžil požiga. Sedaj ga jo hotel ' '0-Čiti javnemu zasmehu. Pisal je nekemu lisui, da je bil I tipka imenovan častnim občanom v domači občini. Podpisal je pod notico ime nadnčitelja. Notica je res izšla v listu ali Kipka seveda ni bil res imenovan častnim občanom. Ko se jo dokazalo, da je pisal omenjeno notico župnik, je vložil Kipka tožbo. Sodnija je, obsodila župnika, ki se piše l'r. Stadler ter je bil radi žnljenja časti že štirikrat kaznovan, na denarno globo SKIO K, če jih ne plača, pa na v{ mesece zapora. Sodnija je povdarjala, da je župnik svoj poklic, ki mu nalaga dolžnost sejati mir med občane ne le na prižnici, marveč tudi s svojim nastopanjem, zanemaril na najgrši način.
Proti Vtečkam. - Ljubljanski občinski s^et je sprejel predlog obč. svetnika f ubira, da se prepove na javnih šetališčih damam nositi vlečke.
Vprašanje glede uvedenja novega koledarja na
Ruskem. -- rPetrogr. Vcdomosti" javljajo, da se je po inicijativi ministerstva za finance pričelo razpravljati vprašanje, da bi se na nilskem uvedel gregorjanski koledar. Sedar pro-učavato vprašanje sv. Sinod.
Proti moderCU. - Pred časom smo naznanili, da je 'prepovedal bolgarski naučni minister Šišmanov dekletom, ki pohajajo šole, nositi moderc. Sedaj je izdal tako prepoved tudi rumunski minister; katera se pregreši proti tej prepovedi, bo najprvo opominjana, potem kaznovana, in če bi še to ne izdalo ničesar, izključijo neposlušno učenko iz vseh šol v liumuniji.
Monopol tobaka V Črnigori. - Monopol tobaka, ki je bil doslej laški, bo odslej črnogorski. Laški delničarji ostanejo v društvu le z jednim delom prvotne uložene glavnice. Laške uradnike zamenjajo s Črnogorci.
Štev.    236
Oglas.
Razpisuje so služba
občinskega tajnika
v Volčah vsled starošinstvenoga sklepa z dne 12. junija 1905. Letna plača jo 540 K. Prosilci, zmožni za to službo se lahko-oglasijo pri županstvu v Volčah do konec tega meseca ozir. julija 1905.
Županstvo v Volčah,
dne 19. junija 1905.
Maj ti i k, župan.
Razpis
učiteljskih mest v okraju Sežanskem.
V sežanskem šolskem okraju, jazpjsujem ta-le učiteljska mesta:
1. mesto učitelja-voditelja na jednoraz-rednicah v Kazljah, Kobljeglavi, Mavhinjah, Šempolaju in na Vojščici;"
% učiteljsko mesto na petrazrednicah v Komnu in Sežani in na trorazrednicah v Gor-janskem in v Lokvi.
Službeni prejemki so določeni v zakonu _o(l 2\... decembra.....J90J. L dež. zak. in - ukaz štev. 44,
Pravilno opremljene prošnje naj se predloži4 podpisanemu v dobi šestih tednov po oglasu tega razpisa v uradnem Časopisu „Osser-vatore Triestino",
C kr. oleajni ioisk< svet
13. junija UlOri. Predsednik:
Rebek 1. r.
Učiteljica
išio službe kot vzgojiteljica v privatni hiSi ali družabnica.
Zmožna jo treh jezikov.
Ponudbe na opravtiištvo „Sočea.
Anton Potatzky v Goric
N» nredt ttaltelja ?,
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlrnberSkega In drtbnega blaga ter tkanin, preja la altlj.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in fovljarjo.
Svetinjlee. — Rožni venci. — Masne knjlitee.
tišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krognjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2    35 - 8
Gorica
Gorica
Klimatično zriravišče.
Hotel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-ona nibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Goriei. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.

O g"    s k. a
cvetlična paprika
z Segedin. 1. vrste, sladka, garanfir. pristno, priznano izvrstno »rste. I.astni pridelok kg za K 5. .Razpošilja po povzetju od I leg daljo f ran ko. Nadalpe [»osebnosti: Bla« nI na, ogrski Balami itd se zaračunajo najoenojc-
Razpočiljilnica vsakovrstnih deželnih pridelkov * Haupt A. Rudolf
Budimpešta (Ogreto) Vil. Ovodagasse 23
Karo! Angeli
krojač in trgouec u Kanalu potrebuje
dva krojaška pomočnika.
Sprejmeta se takoj, delo stalno.
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
«~~  ui ca Vatturlnl št, 3.  •»«*-
ktf mar in zidaroki mojster na Vvhovljah fit. 30 „Na Planini" izvršuje vsakovrstna
zidarska in sfavbarska dela,
katera izvrSiije nataiijčno in točno po vsakem obrisu.
Nadaljo priporoča svojo gostilno, kjor
toči priHtua danita bela In črna vlm, Ima tudi prenočišča m potnike. Postrežba točna, cene zmerne.
g**- Samoigralnl -*oj
oiandolinski orkestrion
najnovejše, najdovr&enejše
konstrukcije.
Za   koncertno   in  plesno
godbo, za restavraterje,
koncertne in plesne
dvorane.
Čudovito eeno.
Odlična   lepota   glasov,   mo-
«l<>"na  izvršitev  pod  polnim
jamstvom.
Pošiljam na  najmanjše  obroke brez poviška cene.—Prospekti gratis in franko.
S Zangl na Dunaju,
IV., Favoritenplatz 2.
Edini zastopnik in tvorniška zaloga firme Kuhi & Klati v Berollnu.
Božjasl
Kdor tipi na božjasti, krčih itt drugili nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in f ranico v priv. Scawannec • Apoteke, Frankfnrt a. H.
Ceniki zahtevano brezplačno.
Lekarnarja A. THIERRTJev
B»LZ«m varstveno znamko zelena nuna.
Najbtareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, ka&lju, riganju, žclodJSiicmu krču, slabemu teku, kisnlioi. zg^'i, zaprtju, napi--' hovanju, influfenci, ranam, xobo-bolti itd. Franko na vsako pusto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj* natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K.
SL Centifolijno mazilo.
(Mazilo iz cvetlic tavientroi.) KaJmoEnejSe Čistilno mazilo sedanjosti. USinkcje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stam; s spr.m. nico in jjoštfuno vred; 2 lončka K 3"60. Tri tno je.lino iz lekarne pri angolju varuhu A. TBIERRT-ja v Pregradi
?ri RogatCU-Slatlni kamor naj se nabavljajo naročila. )a ta zdravila gt>tovo uCinkujoj" ter so nonadomestna, pričaj« broSurica s tisoderiini zahvalnimi pismi, ki je priuj&na zastonj balzamu, ali se isto dopoSljo posebej =7             na zahtevo.                      r
__   «„             ,            ...         .      ,              1 dojenček nič za to, Ce se vsled tega ne omili sosedom";
KriCaUOSl   malin    OtrOR.              saj nima še  nikakega  drugega sredstva,   da bi potožil
Vpitje malih otrok — to  bode priznal celo največji prijatelj  otrok >    je pač godba,  ki ni vsakemu po sodu: saj  pa  ima tak  miadi  zemljan večkrat tako | kivpak in vztrajen  glas, da spravi s tem glasom svojo okolieo do neiiinlega razburjenja. Seveda ne more mali
svojo bo!, da bi svojim oskrbnikom na milejhi način pojasnil nastalo bolestno uepriliko v svojem organizmu. Sosebno debeli dojenčki, ki mnogo trpe na zaprtju, vpijej« včasih po celo uro, in če se išče vzrok, se uvid-, da so taki otroci dob t: preveč kravjega mleka, ki se v želodcu sprime v debele kepe in .'ci vJ-A vre-'
i nja v črevesu provzrota napetost in zbog tega je otrok vznemirjen ter kriči. Da so ta nedostatek odpravi, je najbolje, da se primeša kravjemu mleku Kufekejeva otroška moka — zavrela na \odi — ker se mleko v otrokovem želodcu razpusti v fine kosme, so lažje prebavi in vrenje se vrši tako lahkotno, da napetost |>r«>-mino. otroci postanejo mirni in se vrši čiščenje rodno. To j-j samo ena onih n\ncgih dobrih učinkov Kufoko-
jevo moke za otr ® ko, ki je mnogo let že povsod kot jako izborna -»treska hrana znana ter jo uilcdno zdrav-nistvo priporoča in. predpisuje. Vsled svojih dragocenih lastnosti je res pravi nadomestek za materino mleko in pospešuje »osebno vsled svojih mi neralnih in beljakovih snovi kar najugolmeje razvoj kosti in   mišici vja.
Posestvo se takoj proda
za polovico vrednosti.
Obstoji iz hiše, hleva, več njiv, pašnika, vinograda in tudi gozda blizu nove železniške postaje Ročinja (Primorsko). Kupnina vse skupaj   1000 gld.; po dogovoru se lahko tudi  nekaj
-dolžno ostane^---------
Ponudbe  sprejema:  AntOIl RenkO,  trgovec  Celovec, Koroško.
Mmu it it
: v Gorici
StelailPilt.0 (Plana Duarao)
priporočata svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoies.
Mehanična  delavnica  konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoies, pušk in samokresov.
Šivalna stroja In poprave jamčiva od 5-10 let.
Hočete dolgo živeti
h se rsidovaU sv«jcga zdravja J »a pa t» dosežete, morate skrbeti za zdrav želodec in za urejen« prebavo
Vsakemu, kdor si je pokvari" ali pa prehladu želodec z neprebavljivimi, prevroč mi ali premrzlimi jedili pomaga gotovo
Germanova življenska esenca,
katera se da vspeSno uporabljali pri: pomanjkanju teka, oslabelem želodcu, napenja-ju koh-anMi, »gagi, slabostih, glaToblu, omotici, kr«b, zaprtosti in zapeeonosti, hemorojidah (zlata ži'a.) Po prcobilili obedih, posebno po mastnih in težko prebav'jivih jedilih, odstrani omenjena esenca pritisk in_ b letin >, pospešuje tek, v-led česar pripomore v veliki meri k vzdrževanju in hranitvi telesa. S tem da izloča v>c pokvari ne sokove iz telesa, čisti tudi našo kri in ima med vsemi enak'mi sredstvi prednitl radi >voje absolutne neškodljivosti tudi po dolgoletni uporabi, ker je pripravljena iz najfinejših in njboljJih rastlinskih sokovr ker ima prijeten grenkoaromaličen okus tako, da jo rade zauživajo celo občutljive osebe  ženske in otroci.
Germanova življenska esenca naj bi ne manjkala kot pravo ljudsko in domače sredstvo v nobeni hiš;, ker nas obva uje večkrat re-nih boleznij tam, kjer nimamo koj pn rokah zdrav niš e pomo i. Pri kupovanju zahtevaj vedno „Gennanovo življensko esenco'4 iz lekarne „Pri črnem orln*-, v Bclovtiru, ker je še polno »redstev z en kim imenom toda nkakor ne z isto uc-laosljo. Kot znamerje pristnosti rosi vsaka steklenica zavita v zelenem kartona polno ime firme: lekarna „Pi*I trnom orlu" K. ornimi v Belovaru (Hnraiko), kamor naj ;e pošiljajo tudi vsa poštna naročila. Cena steklenici je K 1*4'. p- pošli se pošiljajo najmanj tri steklenice Za-itek stane 40 vinarjev pri poštrem povzetju, pa ludi če se i aprej poš je doli''no svoto. Naslovi bodejo to 5 o pisani. Poja nila na vprašanja, p-cspeklt in navodila k up"rabi z.islonj
Germanovo življensko esenco priporočam kar n>jtop!eje trpečemu človeštvi ker sem se prepri-*;tl cm sebi in tudi na mnogih mojih faranov, kaenm sem iste priporočil, o n-jbojjšem njenem uspehu
Edrauud Modeotti, župrit v Troj tvu (Hrvaško).
Poročam Vam, da sem poskušaval z lazličnimi sredstvi, toda nobeno n< imelo istega«pli a name kol Germanova življenska esenca.                                                                                  Andreas Žižek, Sv. Ann
Prosim zopet za osem steklenic življenske esence, katero hočem priporoča'i vsem onim, ki bolehajo želodcu. Čutim, kako se mi vrača vedno bolj zdravje               Polonfes llitber v Semriacliu pri Pegg:\aui'
^mm^mmmm^mmmmmmmmmmmmm^tmmmmm^
^nton 3vanoY pečenko - Gorica   I
TEKALI&ČE JOSIPA VERDIJA it. 28.
Velika zaloga
pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih prignanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahteva pnsUf^tnrli nzorce.
Zaloga piva
tovarno G. Auorjevih dedičev v Ljubljani in ptzenjskega piva ,pra7droj« i?, sloveče češke »Meščanske pivovarne".
Zaloga ledn,  karerega se oddaja le »* debele od 100 kg naprej.
Cena zmarna. Pestraiba poitena In točna.
^Goriška ljudska posojilnica''
vpisana zadrugi z omejenim Jamstvom,
Hacalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28, nov. 1902. tako:
Hraniln« vlog« se obrestujejo po 4'/,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila s na vknjižbe po 5'/*%, na varščino ali zastavo in na menice po C>%. Glavni deleži koncem leta 5'/,%.
Stanja 31. dec. 190i. (v kronah): Članov 1781 z delažiK = 113382. — Hranilne vloge 1,554,989 13.— Posojila 1,570 810 39 — Vrednost h i 6 110.G75-— (v resnici so vredne več). -- R e s e r v n i zalog 75.101*01.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79.
mmm&mmcmmmmmmsMmm^mmm
$t$m$
** Mizarska zadruga *»»
v Gorici      Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnim obratom na piirno In  vodno silo
naznanjn, da izdelujo
najrazličnejša pohištva
useh slogou
ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.
Podružnica v Trstu Via tfl Piazza vecrAla 1. Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v Orlfantu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Namizno orodje in posodje vseh vrst.
Priznano težko posrebrnjene
najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, karo, čaj, namizni podstavki, nmetiii Izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni  izdelki za hotele,  restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
C. kr. dvorni založniki
Shristofle & C.e - Dunaj
I. Operitring 5 (Heinriclishof).
-7   Ilustrbvah cenik na zahtevanje.  —
V  vseh mestih  zastopano po prekupcih.
Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime C h r i s t o f 1 o.
4           Prvn koiicosljoitirnim dolnvntcn z me > ¦*   tonilm ohnitom z.i lino int-ltantko, lizika, mi > ^   tomaliko, optiko, fino Iirušenje in polirnnje itd ^ ^   Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih > M   telefonov, plina in vode.                                      >
<        Poprave so IzvrSujejo liHro In po ceni.     >
I  Ivan PotoiiDik & A. Hlipl I
3              Gorica, za vojašnico.             t 2  Preclzijska delavnica predmetpv za merjenje, t
5                    Bograta zaloga                > ^   raznih predmetov za razsvetljavo ga pllnovo > ^                         in električno lne\                       >
4   Oprave za kopelji, sesalke vseh si*lemov. — > 4   Popravljalnica au omobilov, tnotociklov m dve- > 2   koie->. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje ^ ^   —. Puinpe,  železne in kovinske cevi.   Zaloga >
<   mesarskega o.odja, kuhinjskih nožev, brivskih J 2                          brili v, škarij itd.                          p-
•ˇˇˇVVVVirVVTVVVVfVVVVrVVVVTVf^^
Hapol J^paščik,
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd.
Priporoča se slavnem« občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah,