SLOVENSKA BESEDA Uredništvo: Dalmatinova 8- Uprava : Beethovnova 6 Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152 Izhaja vsak petek ŠTEVILKA 32 V LJUBLJANI, 5. AVGUSTA 1938 LETNIK II. Dr. M Korun: VoJileljsl vo Izboljšanje razmer fe mogoče le ob sodelovanju vseh državljanov z demokratičnimi metodami Ena hitnost fašizma, predvsem pa nacijonalnega socijalizma, je voditeljstvo, kar znači, da vodi gibanje vodja, ki je edini in sam vsemogočni in nikomur odgovorni voditelj p o k r e t a. Njemu ob strani stoje njegovi pomagači in sodelavci, ki jim določa delokrog ter jih postavlja in odstavlja edino vodja. Voditeljstvo pozna odgovornost samo navzgor, navzdol, na-pram ljudstvu, so vod ja in njegovi poslovodje neodgovorni; slednji odgpvarjajo samo svojemu vodji, ta pa samo svoji ‘vesti. Vse korporacije in odbori, kolikor jih tako voditeljsko gibanje sploh pozna, ne smejo ničesar sklepati in odločevati, temveč imajo le posvetovalno pravico. O pravici ali celo dolžnosti kontrole in kritike ni govora, nasprotno: sta prepovedani. V voditeljskem načelu je znpopadeno mnenje, da samostojna duhovnost poedinega pripadnika gibanja ni važna. Važna je samo disciplinirana pokorščina, ki jo morajo pripadniki izkazovati svojim vodjem- Voditeljsko načelo zanika individualno vrednost posameznika in temelji na načelu neenakosti posameznih ljudi. Kakor niso vse rase enakovredne, tudi ljudje iste rase niso enakovredni in zato ne smejo in ne morejo imeti istih pravic. Poleg posameznikov, ki so poklicani, da sami od sebe, ne po volji ostalih, postanejo vodje, imajo vsi drugi samo pravico živeti in dolžnost slepo se pokoravati vodjem. Voditeljstvo raznih današnjih gibanj ni v bistvu nič drugega, kakor vračanje v polpretekle čase tako imenovanega p r o s v i t-Ijenega absolutizma. Tačas je krojil usodo narodov^ in držav vladar, postavljen po božji in svoji volji, ki je bil prepričan, da je to> kar on misli in hoče, za zaupane mu narode in države najboljše in njegova volja je bila zakon. Nikomur ni bil odgovoren, kakor niso današnji vodje; bližal se je nezmotljivosti, kakor jo pridaje nauk katoliške cerkve papežu. Mislim, da ga ni med nami, ki ne bi voditeljstva iz gornjih razlogov načelno odklanjal. Čas sam bo tudi pokazal, da je trajno nevzdržno. Dokler so voditeljska gibanja bila borbene stranke, ki so se borile za zmago svojih načel, jim je, kakor v vojski, voditeljstvo morda dobro služilo. Ko pa so ta gibanja ponekod uspela in zavojevala oblast v državi in sprepletla državo s stranko ter bila Postavljena pred nalogo pozitivnega ustvarjanja, se bo pokazalo, da je za uspeh potrebno odgovorno sodelovanje vsakega posameznika in vsega narod«. Kdor nima pravic, se svojih dolžnosti ne zaveda: kdor ima dolžnosti, hoče tudi svojo pravico, ne samo do slepe pokorščine, nego do sodelovanja in soodločanja. In kadar pride čas, da dobe današnji vodje naslednike, kdo naj določi naslednika, če nima ljudstvo te pravice? Pokazalo se bo, da bodo mnogi mislili, da so poklicani, toda le malo jih ho moglo biti izbranih. Tačas, če ne prej, bodo voditeljska gibanja pretresali boji, ki bodo omajali njihove temelje. Nikomur ne bi padalo na pamet, da bi se navduševal za voditeljska gibanja, če ne bi bil nekaterim usojen na zunaj viden uspeh. Toda moti se, kdor misli, da so ta gibanja zato dosegla uspeh, ker so temeljila na voditeljskem načelu. Uspela so samo tam, kjer so bila duševna in družabna nastrojenja kritično neuravnovešena; voditeljska gibanja so tipično revolucijonarna pojava. Povsod drugod, kjer razmere niso dozorele do revolucije, ne uspevajo in se potrebno izboljšanje razmer dosega samo ob sodelovanju vseh državljanov z demokratičnimi metodami in potom demokratičnih institucij. Tudi pri nas je nekaj mladine, in ne najslabše, ki se navdušuje za razne domače «voditeljske» pokrete. Naj se ne da zanesti lepim besedam in ogorčenju nad žalostnimi pojavi našega domačega javnega življenja, temveč naj razmisli o načelni strani voditeljstva in naj se ne odreka najdražjemu, kar ima človek, predvsem mlad človek, svoji — osebnosti! Tega voditeljsko načelo ne priznava vsem, temveč le samoizbrancem! V-n: B eoarajs Ici obislc Prihod g. dr. Mačka in tovarišev v prestolnico je določen na 14. avgust 1.1. Naše notranje politično življenje stoji neposredno pred zelo važnim dogodkom,: Pred obiskom g. dr. Vladka Mačka, predsednika b. SDK in b. HSS pri voditeljih b. srbskih strank Združene opozicije gg. Aci Stanojeviču, Ljubi Davidoviču in Joči Jovanoviču. Ta obisk ne pomeni le akta kurtoazije in vrnitve svo-ječasnega obiska predstavnikov srbske Združene opozicije v Far- kašiču, temveč ima predvsem namen, da pripomore k popolnemu razčiščenju odnošajev v okviru širše Združene opozicije in k poglobitvi zgodovinskega sporazuma z dne 8. oktobra lanskega leta. Po podpisu sporazuma z dne 8. oktobra 1937 se je pričakovala akcija v večjem obsegu in razmahu. Marsikoga je prevzela nestrpnost, ker je od sporazuma pričakoval neki hitrejši razplet situacije. Ta nestrpnost se je manifestirala zlasti v vrstah b. srbskih strank, ,kjer je celo neka skupina, nezadovoljna s taktiko šefov, prešla na aktivnejše terensko delo v okviru akcije, ki dobiva vedno bolj samostojen, poseben značaj. Nobenega dvoma ni, da je pomenila objava sporazuma važen datum v novejši politični zgodovini našega naroda. Prav tako, pa je tudi točno, da je po objavi sporazuma izostala ona akcija širšega obsega, ki se je upravičeno pričakovala, tako, da je nastal skoro splošen vtis, da niso bila s samim podpisom sporazuma rešena tudi vsa vprašanja taktike in skupnega dela na terenu. Storjene so bile razne napake. Namesto, da bi se najprej izvedla najširše organizirana akcija v predvojni Srbiji, so b. srbske stranke tratile svoje sile tudi v akciji v ostalih krajih države, kjer to ni bilo tako zelo potrebno in kjer so to akcijo že dolga leta uspešno vodili ljudje iz b. SD koalicije. In povsem razumljivo je, dalje to razkosava- nje sil, ki bi se morale osredotočiti na predvojno Srbijo kot težišče te akcije, zavrlo in otež-kočilo delo v teh krajih, kar se je pokazalo kot ovira prodiranju temelja sporazuma in njegove ideje prav tam, kjer je bilo najpotrebnejše. Sestanek gg. dr. Mačka in njegovih prijateljev iz b. SDK, b. HSS in b. SDS s šefi b. srbskih strank bo sedaj dokončno rešil tudi ta vprašanja taktike in skupnega, načrtnega dela; obenem pa mora sprožiti poživljeno akcijo najširšega razmaha, povdarjajoč pri tem temeljna določila sporazuma: Najširšo demokracijo, ureditev vseh vprašanj na čisti podlagi sporazuma, pač pa z oizirom na izrazite potrebe vsake pokrajine zase in pa priznanje popolne enakopravnosti vseh državljanov. Če se bo vse zgodilo na tej podlagi in po tej zamisli, ibo ro-clil beograjski obisk in sestanek one rezultate, ki jih od njega pričakujejo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci in ki bodo odločilnega pomena za vso bodočnost in usodo naše lepe Jugoslavije. H. K. : Negot egotova pri nodnosl Gospodarstvo je • temelj vsega življenja. Življenje ima sicer tudi še druge sile in potrebe, vendar ustvarjata gospodarstvo in delo, proizvodnja in potrošnja, prve in najvažnejše pogoje za njegov razvoj. Res je, da človek ne živi samo radi kruha, vendar je še bolj res, da brez kruha ni življenja. Zato je prva in povsem naravna skrb slehernega zemljana: Kako zadostiti potrebam svojega življenja? Čim nepopolnejša in negotovejša je njihova zadostitev, tem večja je skrb. In brez nje ni nihče, ki dela in od svojega dela živi. Samo oni. ki nima nobene skrbi, more imenovati življenjsko skrb kot sebično in le oni, ki od zla dobro živi, more odrekati prednost vprašanjem gospodarskega in so-cijalnega življenja. Gospodarska kriza, ki je pred desetimi leti zajela gospodarstvo vseh narodov, je uničila več vrednot in prinesla več težav, kakor vse strahote svetovne vojne, v katerih tiči glavni vzrok in vir vseh poznejših težav svetov* nega gospodarstva. Tako posestnik in podjetnik, kakor kmet in delavec so občutili njene posledice, ki so pač najtežje za onega, ki živi od dela svojih rok in od donosa svoje zemlje. Gospodarska kriza je zbudila v vseh slojih naroda zanimanje za gospodarska vprašanja in za vsa dogajanja v gospodarskem in političnem življenju človeštva. Vsak človek in vsak stan danes že dobro ve, da je njegova usoda odvisna od razvoja gospodarskih odnošajev. Zato so tudi bili s tolikim splošnim zanimanjem in upanjem spremljani vsi znaki gospodarskega izboljševanja, ki so se pričeli pojavljati konec leta 1936. Gospodarska kriza je doselgla svoj višek leta 1932., ko so svetovna proizvodnja in trgovina, kakor tudi cene surovin in Po vseh znakih sodeč, čaka človeštvo nova, še težja gospodarska kriza agrarnih pridelkov dosegle skrajno stopnjo zastoja. Leti 1936. in 1937. sta prinesli znatno povečanje proizvodnje in zvišanje cen surovin ter vseh poljedelskih pridelkov, tako, da se je že pričelo govoriti in pisati o prenehanju gospodarske krize in o novem razd-cbju živahnejše in donosnejše gospodarske delavnosti. Mnoga znamenja so takoj opominjala, da je to izboljšanje le začasno in nepopolno, ker so bili tudi njegovi vzroki le začasni in nestalni. Glavni vzrok večje gospodarske delavnosti in zvišanja cen je bil v ogromnem, vsesplošnem oboroževanju in v povečanem povpraševanju po surovinah in zalogah v vojne svrhe. Razen tega je delala vsaka država velike investicije za javna dela, ki so tudi povečala gospodarsko delavnost in zmanjšala število brezposelnih. Niti prvi, niti drugi vir večje proizvodnje in višjih cen pa ni trajen. Državne investicije in delo na oboroževanju imajo svojo časovno in denarno omejitev. Zato je veliko vprašanje, ali se bo kolo gospodarske delavnosti pod njihovim vplivom, hitreje zasukalo, ali pa se bo nepričakovano ustavilo oziroma se še celo zavrtelo nazaj. Prvih šest mesecev letošnjega leta vzbuja slabe slutnje. Zopet se zmanjšujeta industrijska proizvodnja in svetovna trgovina, zopet se kupičijo vedno večje zaloge surovin in agrarnih pridelkov, zopet pa tudi padajo njihove cene. Svetovna cena pšenice je zopet padla na 93 dinarjev za meterski stot in njene prekomorske zaloge daleč prekašajo svetovno potrelbo in povpraševanje. Nekatere države so ustavile vsako plačevanje v gotovini, druge pa, — bodisi še tako bogate —, se borijo s finančnimi težavami in proračunskimi primanjkljaji. POLITIČNI TEDEN Sedaj je končnoveljavno določen dan obiska g. dr. Mačka v Beogradu in sicer za prihodnjo soboto. Sedanja pot Hrvatov v Beograd pomeni nedvomno nad ves važen dogodek v zgodovini notranjepolitičnega razvoja naše države. Minilo je devet let, odkar so zapustili svobodno izvoljeni predstavniki Hrvatov srbsko metropolo, razočarani in razžaljeni, noseč s seboj svoje voditelje, padle v borbi za pravice svojega naroda. Med Beogradom in Zagrebom, med otroci iste matere, je zazijal prepad, ki je izgledal nepremostljiv, a strastna borba, ki se je razvnela med obema taboroma, je pretresala temelje naše mlade države, ogrožene v onih burnih dneh tudi od zunaj. Ni še minilo deset let, doba, ki ne predstavlja ničesar v življenju narodov, in zaceljene so stare rane. Brata si znova podajata roko, a kar je najvažnejše, sprava ni le med glavami in veličinami, ki so često samozvanci, marveč resnično in neposredno med obema jugoslovanskima narodoma. G. dr. Maček, predstavnik in voditelj Hrvatov, čigar legitimacije ni doslej še nihče osporaval, niti na opozicijski, niti na vladni strani, ne prihaja v Srbijo samo med voditelje, da stavi tam svoj podpis pod neko krpo papirja, marveč predvsem med narod, da sliši od njega sa-mega, kako sprejema bratsko roko, katero mu potom njega ponuja hrvaški narod. Obsega tega razvoja so se začeli zadnje čase zavedati tudi na vladni strani. Ne mine skoro politična prireditev vladne skupine, da se ne bi kdo izmed voditeljev režima zaustavil tudi pri napovedani poti g. dr. Mačka v Beograd. Tudi g. predsednik vlade in g. notranji minister nista mogla mimo tega, nad vse važnega notranjepolitičnega dogodka, ki pomeni nedvomno veliko patrijotično gesto Hrvatov do Jugoslavije. Sedaj pač ni več mogoče tolči po obrabljenem «državotvornem» bobnu in kazati na političnega nasprotnika s sumničenjem protidržavnosti, ki je toliko časa služila za tako hvaležno orožje v notranjepolitični borbi, s katerim je najpraznejši agitator lahko zaščitil brez priziva svojo nezasluženo pozicijo. Strašilo «protidržavnosti» se seli sedaj v staro ropotarnico, od koder se ne bo najbrže nikdar več vrnilo. Gospodje na oblasti morajo v novem položaju uporabljati torej nova gesla. G. dr. Korošec je na shodu v Šoštanju izrazil nado, da bo g. dr. Maček prihodnjič ustavil svoj vlak na pravi postaji, kjer je večina Srbov, Slovencev in muslimanov {kateri narod predstavljajo slednji, je nejasno, op. ur.). Torej se najvišji predstavniki vlade postavljajo naenkrat na demokratično stališče in ta izpre-memba v mišljenju režima je gotovo razveselila vso opozicijo. In kadar bo vlada dokazala s svobodnimi in tajnimi volitvami, da je njena postaja res prava, tudi opozicija, zvesta načelom demokracije, ne bo nič ugovarjala proti temu, da vlakovodja g. dr. Maček tam ustavi svoj vlak. Nasprotno, vsa jugoslovanska politična javnost željno pričakuje, da bi ji bila v kratkem dana priložnost, na demokratičen način izbirati to postajo. ■ —sj— Ob vedno večji politični in finančni negotovosti se pojavlja v vseh državah vedno občutnejši zastoj poslovanja, ki kaže na preobrat gospodarskega položaja na slabše. Ne da se še reči, kakšen obseg bo zavzel ta ne-všečui preobrat. Odločilen bo raz- , voj {gospodarskih razmer v Ameriki, od; koder sta tudi izvirala začetek gospodarske krize in pa zadnje gospodarsko izboljšanje, Po voljna gospodarska situacija leta 1936.-57. ni mogla omogočiti razvoja na boljše, ker ni bilo vzporedno storjenega ničesar za obnovo svetovne izmenjave dobrin, ki je bila po vrednosti preteklega leta za dve tretjini manjša, kakor leta 1929. V dobi povečane gospodarske delavnosti leta 1936.-37. ni bilo storjenega ničesar za obnovitev mednarodnega gospodarskega zaupanja in za odstranitev vseh onih ovir mednarodne trgovine, Že naravno je dano človeški duši, da s posameznimi dogodki v zunanjem stvarnem svetu ali soglaša, ali pa ogorčeno ugovarja. Ker pa ima vsako človeško bitje svojo lastno miselnost, je logično* tudi toliko različnih misli. To je potem tudi posledica različnih mišljenj, različnih nazorov in pojmovanj. Spoštovanje Uiiselnosti vsakega posameznika kot njegovega naj večjega zaklada nam narekuje tudi spoštovanje vsake politične opozicije. Opozicija, stvarna in prevdarna, nam le kaže veliko politično zrelost naroda. Težje je stvarno ugovarjati, kakor vladati, — je bila parola pokojnega Masaryka. Politično življenje je po širnem svetu zadnje čase sila razgibano in borbeno. Politiki so sicer opetovano poskušali po vseh mogočih državah kar na mah odpraviti posamezne politične stranke ali tudi samo struje teh strank. Ustanavljali so tako imenovane državne stranke, ki naj bi bile izrazit pomočnik režima. Vdihniti so hoteli kar čez noč tem strankam svojo ideologijo; misel, porojena v eni glavi, naj bi bila osrednja misel vsega naroda. Kakor je to absurdno, tako je (bilo tudi nemogoče! Rodil se je še hujši odpor, pri ekstremistih tudi s silo orožja. Preudarne glave so iskale izdelalo praško filmsko podjetje Reuter. Glavno vlago bo igral Zvonimir Rogoz. Na novih motornih vlakih je generalna direkcija državnih železnic že znižala doplačilo na vozno ceno prvega in drugega razreda s prvotnih 80 dinarjev za vožnjo brez razlike daljave na 40 dinarjev za vso progo Beograd—Dubrovnik oziroma na 20 dinarjev za razdaljo Beograd-— Sarajevo ali Sarajevo—Dubrovnik. Obenem je tudi preklicala prvotno določilo o omejitvi prtljage in sme sedaj vsak potnik vzeti s seboj v motorni vlak toliko prtljage, kolikor je lahko vzame v navadnem vlaku na polici nad seboj in, pod1 kloipjo. Nenavaden protest. Te dni je doživel Zagreb kaj nenavadno demonstracijo. Okrog 700 zagrebških vrtnarjev in prodajalcev zelenjave in sadja je v velikem sprevodu prišlo pred ban-skoi palačo, kjer so glasno protestirali proti temu, da se v zagrebških branjarijah in buffetih tudi prodaja sadje. K banu je odšla posebna deputacija demonstrantov in mu izročila tudi pismen protest. Jubileji ministrskih predsednikov. Poleg jugoslovanskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. ki je dočakal 50 let starosti, je slavil te dni svojo 70-letnico rojstva predsednik ru-mu/niske vlade patrijarh Miron Cristea. V vsej Italiji in v njeni zaveznici Nemčiji so pa pred dnevi izredno slavnostno proslavili 55-letnico Mussolinija. OUZD v Osijeku gradi novo palačo, ki bo naj večje poslopje v vsem Osijeku. Nova palača bo zavzemala prostornino 25.000 kubičnih metrov in bo v njej 218 raznih sob in drugih prostorov. V Benetkah se bo vršila konec avgusta velika mednarodna filmska razstava in bo na njej najmočneje zastopana Nemčija. Gospodarski svet Male antante bo pričel zasedati v Splitu 30. septembra t. I. in so na clnevnem redu tega zasedanja razna trgovska, carinsko-politična in bla-govno-tarifna vprašanja, ki so nastala predvsem v zvezi z novo nastalim položajem v srednji Evropi in s priključitvijo Avsti*ije k Nemčiji. Rumunija je izdelala posebno študijo o še tesnejšem sodelovanju Češkoslovaške, Jugoslavije in Rum,unije v Podonavju. Za zvišanje uradniških plač se je zavzel silno energično v zagrebškem občinskem svetu občinski svetnik inž. Horvat, ki je dejal, da smatra, da so uradniške plače vobče, predvsem pa dohodki zagrebških občinskih uslužbencev in uradnikov, mnogo prenizko odmerjene v primerjavi z življenjskim standardom, na katerega imajo uradniki pravico. Govornik je pristavil: «Uradniki so važen del konsu-mentov in 90% jih živi le od suhe plače. Če hočemo od njih zahtevati dobro in vestno delo, jih moramo tudi temu primerno plačati. Ta denar gre v promet, ga znatno poživi in se zopet povečan vrača v mestne blagajne. Gospodarski, upravni in socijal-ni razlogi govorijo za upravičeno zvišanje uradniških prejemkov. In zato se plače naših uradnikov morajo povečati.» V ljubljanskem občinskem svetu takih besedi že izlepa ni bilo slišati, čeprav vsi vemo, da ljubljanski mestni uslužbenci nimajo sijajnih plač. i Sodelovanje bolgarskega in jugoslovanskega zadružništva postaja vedno bolj tesno in prisrčno. Glavna zveza bolgarskih poljedelskih zadrug je poslala v Beograd kot svojega stalnega delegata Georgija Kožuharova, ki bo skrbel za čim uspešnejše in intenzivnejše sodelovanje obeh držav in narodov predvsem na zadružnem področju. Letošnji pridelek opija v južni Srbiji se ceni na kakih 36.000 kilogramov. Večino opija je država že odkupila od. kmetov potom Prizada. Virovitiška občinska uprava ima že nekaj let neprestane sitnosti s tamkajšnjo elektrarno, ki je v zasebnih rokah. Ker občinska uprava mesta Virovitice ni mogla plačati nekih starih dolgov za električni tok, ki ga morajo Virovitičani plačevati po 11 dinarjev kilovatno uro, so lastniki elektrarne preteklo zimo enostavno ustavili dobavo toka mestni občini za javno razsvetljavo, o čemer simo v našem listu že poročali. Sedaj gore po virovitiških cestah in ulicah zopet petrolejske svetilke, kakor v srednjem veku. Pred kratkim je pa SUZOR odobril virovitiški mestni občini posojilo 3 milijone dinarjev, s katerim si bo mestna občina zgradila lastno moderno električno centralo. Rekordno žetev rži je imela letos Rumunija, ki je pridelala 587.000 ton rži napraon 433.000 tonam lani in napram povprečno 369.000 tonam v zadnjih petih letih. Število tujih turistov na Češkoslovaškem je padlo letos v mesecu juniju na 430.000 napram 921.100 v lanskem juniju. Ta občutni padec gre predvsem na rovaš znižanja števila potnikov iz Nemčije, bivše Avstrije in Madžarske, ki sedaj Češkoslovaško' docela bojkotirajo. Smrt jih rešuje. Berlinska vlada je uradno obvestila tamkajšnjo židovsko versko občino, da je v zadnjem času umrlo v koncentracijskem taborišču blizu Weimarja 40 Židov. Italijanski vojaški manevri bodo prirejeni prihodnje dni v izredno velikem obsegu v Abruz-zih. n $ Obiščite VII. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938 Polovična vožnja na železnicah od 4. do 17. avgusta 1938 Veliki narodni tabor dne 14. VIII. 1938 — Jubilejna kul-turna razstava ob priliki 20let. Jugoslavije v Mariboru VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija - Tekstil - Trgovina - Obrt-Kmetijska razstava - Razstava cest - Tujskoprometna razstava - Fotoamaterska razstava - Filatelistična razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - Zenska ročna dela - Razstava narodnih noš iz vseh krajev drtave - Razstava „Nanos“ - Čebelarska razstava -Razstava malih živali - Koncertne in gledališke prireditve - Športne prireditve - Veselični park na razstavišču itd. Mariborski otok, naj lepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno romantično Pohorje ... Vinorodne Slovenske gorice ... Gostoljubni, lepi Maribor — Kas vabijo* Zaradi pomanjkanja bencina na vsem Japonskem je japonska vlada izdala naredbo, s katero se omejuje poraba bencina za vsa zasebna vozila. Zasebniki smejo za svoje avtomobile porabiti vsak mesec le po 140 litrov bencina. Madžarska vlada organizira posebne tečaje za brezposelne mlade ljudi, ki bodo zasedli vsa mesta v intelektualnem in gospodarskem življenju na Madžarskem, ki se bodo izpraznila z odpustom Židov ob uveljavljenju novega zakona o Židih. Zadnji popis prebivalstva v Italiji kaže, da pripada 47.49% Italijanov industrijskim delavcem, 8.2% trgovini, 3.8% prometu in 0.2% zavarovalnimi družbam. Umestna kazen. Vlada maršala Čangkajška uveljavlja še nadalje drakonske ukrepe proti vsem Kitajcem, ki iz materijal-nih ali drugih nagibov služijo Japoncem. Tako je bilo nedavno zaradi korupcije ustreljenih več generalov in višjih upravnih uradnikov centralne vlade. Taki ukrepi bi bili umestni tudi v nekaterih evropskih državah, ki slovijo zaradi neizmerne korupcije v svojih upravah ... Židje v Palestini organizirajo v posameznih mestih lastno milico v obrambo pred napadi Arabcev. V vsej Švici so izredno svečano proslavili 1. avgust kot spomin na dan, ko je bila pred 600 leti ustanovljena švicarska federacija. Prostovoljni prispevki češkoslovaških državljanov v sklad za narodno obrambo so doslej že presegli vsoto 400 milijonov čeških kron. Poljski tisk je zopet prepoln alarmantnih vesti, da nameravajo Nemci v bližnji bodočnosti zasesti Gdansko. Tozadevne podrobne instrukcije iz Berlina je gdanski narodnosocijalistični voditelj Forster baje že dobil. Novi angleški zakon o vojski in mornarici daje slehernemu častniku jamstvo, da bo napredoval lahko najmanj za majorja. Obenem se skrajšajo roki za napredovanja in službena doba za dosegoi polne pokojnine. Rumunske državne železnice so izdale posebne ostre odredbe, s katerimi se prepoveduje vožnja na vseh rumunskih vlakih potnikom, brez osebne legitimacije. pijancem, kakor tudi vsem osebam z nečisto obleko in bosonogim. Ogorčenje nemškeg;a tiska nad nekaterimi samostojnimi nastopi angleške javnosti in angleškega tiska zavzema zelo ostre oblike. Sedaj se nemški listi zopet zgražajo in jezijo nad «nesramnim» vprašanjem angleškega poslanca v spodnji zbornici Mantedgeja, ki je vprašal, ali morejo nova angleška letala prinesti 40 bomb do Berlina? Nemški listi tudi ne morejo prenesti nastopa angleškega parlamenta, v katerem so se mnogi ugledni poslanci energično zavzeli za zaščito Židov. V ameriškem zunanjem ministrstvu je bil ustanovljen poseben odsek, ki ima nalogo baviti še izključno le z intelektualnim umetniškim, zbližanjem Amerike z ostalimi državami sveta. Lepi i zgledi. Na Angleškem gradijo novo velikansko kemično tovarno v oborožitvene namene. Tovarna bo veljala nad četrt milijarde dinarjev. Svetovni esperantski kongres zaseda v Londonu in je navzoč-nih nad 1700 delegatov iz skoro vseh držav sveta. Dokazi prijateljstva. Nedavno je bil med Italija in Anglijo sklenjen poseben prijateljski pakt, ki pa praktično še ni stopil v življenje. Nov dokaz za to je dopisnik angleških listov «Ob-serverja» in «Cristhian Monitorja* dr. Kremona, ki ga je italijanska vlada pozvala, da takoj zapusti Italijo, v kateri je živel kot Anglež polnih 16 let. Selitev zakladov. V Francijo so prepeljali španski republikanci te dni s tovornimi avtomobili 180.000 kg zlata v palicah in srebrnega denarja, ki je last španske republikanske vlade. Zlato so shranili v blagajnah francoske Narodne banke. Na kongresu Francozov, prebivajočih izven Francije, ki se te dni vrši v Parizu, so nekateri znani gospodarstveniki naglaša-li, da je v nacijonalistični Španiji še izpred državljanske vojne investirana poldruga milijarda frankov francoskega kapitala. Velika japonska ofenziva se je pred dnevi ustavila, baje zaradi «velikega deževja». Nasprotno pa napredujejo kitajske čete maršala Čangkajška ob Rumeni reki in ob lunghajski železnici. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je ostal na neko interpelacijo v spodnji zbornici, kaj misli o češkoslovaškem načrtu narodnostnega statuta, enostavno odgovor dolžan. Del londonskega tiska, dasi-ravno z gotovo rezervo odobrava odhod lorda Runcimana v Prago, naglaša, da se nahaja ključ situacije vendarle v Berlinu. Puške za kruh. Po informacijah «Daily Expressa» je Nemčija prodala Madžarski večji del bivšega avstrijskega orožja, ki ga bo Madžarska plačala š poljskimi pridelki. Poskusna vožnja z novim električnim vlakom na progi Rim— Neapelj je dala dobre rezultate. Vlak je dosegel povprečno br-zino 150 km na uro. Za lepe dneve najcenejši In najprimernejši platneni čevlji za otroke z gumastim podplatom. Vel. 27—34 Din 15.— St. 85—12 Din 19.—, mo&ki Din 25.— Izdelujemo jih v beli, sivi ln (lrap barvi. Izpopolnite Vašo letno garderobo s temi okusnimi čevlji Iz belega nubuka z nizko peto in zaveza preko rista. Moške sandale, Izdelane lz močnega boksa, s prvovrstnim usnjenim podplatom. — Okusno okrašene z luknjicami, ndobne ter dajo nogi dovolj zraka. Modri, vedno moderni čevlji s polvlsoko peto, so okusno okrašeni z luknjicami in dajo nogi dovolj zraka. Elegantne moške sandale, Izdelane Iz belega semiša, z usnjenim podplatom ln usnjeno peto Pristojajo dobro k svetlim hlačaim. Pridnim otrokom za poletje fleksibl sandale, z okraskom in špango preko rista. — Od St. 27—30 Din 39.—. Odlični dekliški čevlji, Izdelani Iz rjavega boksa, kombinirani s temnorjavlm semišem. Isti čevlji, Izdelani iz črnega laka, kombinirani 8 črnim semišem. Moški, na rorn šivani polčevlji, Izdelani lz finega nubuka, zelo zračni z luknjičastim okraskom in usnjenim podplatom. Te santiUe Iz modnega usnja, z usn, n im podplatom so najboljša otroe obutev za poletje. Fini dekliški čevlji na zavezo. Pristojajo k kostimu. Primerni so za sprehod ln daljšo hojo, ker so udobni In Imajo nizko peto. Bogato okrašeni moški čevlji, Izdelani iz sivega semiša ali drap usnja z usnjenim podplatom. Pristojajo k vsaki letni obleki. Okusni ln močni otroški čevlji, Izdelani iz močnega boksa z usnjeno peto in usnjenim podplatom. St. 31—34 Din S9. Moškim za štrapac priporočamo čevlje iz močnega boksa s prožnim gumijastim podplatom. Trpežni in močni pa vseeno lahki visoki čevlji za dečke lz rjavega boksa z usnjenim podplatom. Dovžan Ivan dipl. krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra c. 81 Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela po najnovejši modi in po najsolidnejših cenah Postrežba točnu OPTIK J. GOLDSTEIN Ljubljana, pod Trančo 1 priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d. Priložnostni nakup Več prvovrstnih še popolnoma novih šivalnih strojev, koles in otroških vozičkov in večje število že rabljenih, vse po neverjetno nizkih cenah edino pri „PROMET“ Napoleonov trg (nasproti Križanske cerkve) v Ljubljani MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — so dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti „ Nebotičnik a. “ || Gostilna ..ŠTRAJZEL besede.: dr Dinko Puc. Za urednifttTCi: dr. Stanko Jug. Tisk Delniške tiskarne, d. d..predstamik Iva« Or«e*iik — v«i v Ljubljani. Za grudo in dom KAKO NAJ JEMO Mnogi ljudje zelo grešijo glede svoje prehrane in pretirano jedo, Škodujoč s tem ne le svojemu zdravju, temveč zmanJSujelo istočasno, ustvarjajoč nešteto nevarnosti raznih bolezenskih obolenj, svojo delovno zmožnost in kljubujejo vsem prirodnim zakonom. Pri določitvi prave dijete, potrebne za naše zdravje, je važen precizen odgovor na vprašanje: «Kdaj, kaj in kako naj jemo?* Na to vprašanje odgovor ni lahek. Kaj naj jemo? Jesti ie treba vse, vendar je treba izbrati za slehernega posameznika le ono', kar mu prija, kar mu vzbuja tek in kar mu nikakor ne more Škodovati, obenem pa mu olajšla proces prebave. Isto pravilo velja za pijače. Predvsem moramo izločiti alkoholne pijače in ostrejše začimbe. Kdaj naj jemo? Vedno ob istem času, strogo redno, sistematično in racijonalno. Samo tako bomo ohranili želodec in čreva zdrava. Pravi čas zajtrka je pol ure potem, ko smo vstali iz postelje. Kdor ima boljši in večji tek, lahko zajtrkuje še drugič okrog pol 10. ure dopoldne. Kosilo naj bo vedno točno opoldne ali najpozneje do 1. ure popoldne, večerja pa vedno dve uri prej, preden ležemo k počitku. Enako strogo, kakor na jed, moramo paziti tudi na redno iztrebljanje, pravilno prebavo in se moramo vedno izogibati zaprtju. Kako je treba jesti? To je morda najvažnejše vprašanje ljudske higi-jene. Zahodni kulturni narodi so že davno uspešno rešili to težko vprašanje. Danes ve tudi že naj-neizobraženejši delavec v Angliji, Franciji ali Nemčiji, kdaj in kako naj je. (Kako naj Je, pa na Nem- I škem določa firer s svojimi trabanti, ki se pa jedilnega lista, namenjenega nemškemu narodu, niti najmanj ne drže. Op. uredn.) Tamkajšnji delovni človek ničesar ne je naglo, hlastno in pohlepno oziroma požrešno. Vsak zalogaj dobro prežveči in pazi na to, da ni jed niti prevroča, niti prehladna. V uživanju alkohola je zelo zmeren in tudi ne kadi mnogo. Kdor bi rad shujšal, mora biti v vsem tem zelo'zmeren. Vsaka, tudi naj-nedo&nejša dijeta spada pod strogo zdravniško nadzorstvo. Zobje morajo biti zdravi, grlo moramo po vsaki jedi izpirati, piti moramo večkrat zdravilne in blagodejne čaje ter sploh pozorno paziti na vse, kar bi moglo spraviti v nevarnost naše zdravje. * Za rast človeškega telesa je predvsem potreben vitamin «E», ki se nahaja v velikih množinah predvsem v zelenih listih skoro sleherne rastline. V posebno veliki množini ga najdemo v pšenici, dokler je še zelena in mlečna. 14. Vili, vsi v Maribor! Bolgarski turizem Mestna občina v Sofiji bo pričela v kratkem graditi moderno žično železnico v gorovje v svoji • bližini in hoče tako omogočiti širokemu Občinstvu obisk prekrasne planine Vitoš, ki se dviga nad Sofijo. Začetna postaja bo med vasmi Bojana in Dragalevci. Vsa proga bo dolga 2600 m. Končna 'postaja bo Kamen del v višini 1460 m nad morjem. Do začetne postaje bo podaljšan sofijski tramvaj. Na žični železnici bosta obratovala dva vagona, vsak za 80 potnikov. Računa se, da se bo moglo v obeh smereh prepeljati na uro najmanj po 400 oseb. Ko bo železnica dograjena, bodo ob končni postaji sezidali velik moderen hotel in sanatorij. Pričakuje se, da bo nova žična železnica najbolj frekventirana v času smučarske sezone. i.u konzorcij »Slovenske