I : Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold , za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 2. februarija 1887. * • Obseg: Vzorni načrt govejega hlev.i. Šota kot nastelja. Naše sadjarstvo v prihodnji spomladi Zemlje- in narodo- pisni obrazi. Naši dopisi NoviČar. X * > Gospodarske stvari. Vzorni načrt govejega hleva. rb» A*-1_| * hiše ali iz stanovanja dotičnega uradnika ali družinske ._ ' f sobe pregledati. Pred vsem pa mora prostor, kjer se ima zidati hlev, biti suh. Ce se zidalo na mokrih Pri današnjem kmetijstvu, v katerem je reja goveje tleh, bi ne trpelo samo poslopje škode, marveč v nevar živine prva, zavzima torej najvažnejše mesto v vsem kme-tijstvu, prizadeva si kmetovalec, da bi dobil od nje največjo in najbolj trpežno korist. različnim faktorjem, kateri se morajo pri tem jemati v poštev in se je v polni meri na nje ozirati, se hoče omenjeni smoter (namen) doseči, spada neovržljivo tudi primerno prebivališče za živino. Ker pa se ravno pri tej točki tolikrat pregreši in se večkrat malo gleda na to, da se napravljajo praktični nosti bilo tudi zdravje živine. Če pa se tej veliki oviri ni mogoče izogniti, skrbeti je za to, da se tlom te- meljito odvzame mokrina, kar se more v vseh slučajih če hlevi, na drugi strani pa zopet mnogo denarja potroši za drage 1 ali kakor se žal! zelo pogostoma zgodi, za neprak- doseči z drenažo (cevbo) in se tudi v vseh slučajih dobro izplača. Sprednja stran hleva naj bode zavarovana pred ve- i * t % - trovi ter obrnjena proti severu ali severovzhodu, ker je : v tem slednjem slučaji hlev poleti hladnejši in mrčesi menj nadlegujejo živino. 9, + w ' i » 2. Prostorne razmere hleva. Te ne smejo biti preveč potratne, ker bi se drugače tične stavbe, zdelo se je stavbinskemu odboru c. kr. stavbeni stroški bistveno povišali, kajti hlev ima biti kmetijske družbe na Dunaji primerno, da objavi posebno tudi vzorni načrt za goveje hleve ter mu doda potrebna pojasnila. i sestavi teh načrtov je v prvi vrsti veljalo na- Pr samo tako obširen, da se priprav lahko pregleda. Kako veliko naj bode prostorišče kaže se iz živina pripravno stoji in počiva, in z malim trudom krmi in oskrbuje ter se , po- potrebovane temeljne podstave, katero je lahko čelo 5 da se kmetovalcem predočijo samo taki načrti, v katerih bi mogli ob zidanji novih hlevov in ob njihovi adaptaciji (prirejanji) dobiti potrebnega pouka, kako morejo z najmanjšimi stroški solidno (trdno) in praktično zidati. preračuniti iz naslednjih podatkov. Po velikosti živali se preračuni širokost staje, m sicer: za vole od . „ krave od f- ■ -m- mlado živino od 140 110 90 155 centimetrov 125 3 100 Splošni del. Izmed splošnih načel pri gradnji hlevov se bode tu 5? dolgost staje (odštevši jasli): posebno oziralo na: 1. Ležo in mer hleva; . prostorne razmere hleva; . svitlobo, zrak in gorkoto v hlevu; . sestavo hleva. za vole od „ krave od a ii mlado živino od odstavljeno tele 240 230 190 1-40 290 centimetrov; 250 220 1-80 metra. Leža in mer hleva. Širokost jasli znaša 45—55 centimetrov. Širokost hodnika, po katerem se krma prinaša pri jednovrstni staji živine, če stoji z glavami od stene od-daljena, znaša 80—90 centimetrov, ona hodnika pri dvo- _ __■ ■■ - ■ — m * ' Hlev ne sme biti od drugih gospodarskih poslopij vrstni staji živine, ko si stoji z glavami nasproti preveč oddaljen ter mora tako stati, da ga je lahko iz znaša 130—180 centimetrov. V /-> >T v l .J. ^rSr-rr--.t i* V t Širokost hodnika za odvažanje gnoja se ima "V f pri Razen svitlobe in zraku mora biti v hlevu tudi pri jedno- in dvovrstnih hlevih, če ima ta hodnik samo ta merna toplota. Toplina v hlevu ima osobito na živalsko namen, ali če ima biti ob jednem hodnik za dovažvanje menjo snovi velik vpliv. Ob prehudi gorkoti v hlevu krme in odvažvanje gnoja, preračuniti s 100, 140 do 170 postane zrak nečist in soparičen in živina se slabo počuti; posebno je nemirna in se slabo razvija. To se pa pri zmolz- centi metri. Hlev mora imeti tudi primerno visokost, da je dosti pozna posebno dobro pri mladi živini m prostora za zrak, kajti v nasprotnem slučaji, to je pri nih kravah, katere v tem slučaji dajejo menj mleka. ▼ Ce zelo nizkih prostorih se zrak kmalu pokvari, kar na pa je zelo malo 5 kote zdravje živine in na nje razvoj sploh pa živina zmrzuje, potreb ivo vpliva, torej več klaje, da dobi potrebno telesno gorkoto Visokost mora vsaj 3*80— 4 30 centimetrov znašati. Velikost shrambe za krmo ravna se po številu vine. Za vsako glavo dorasle živine računi se 0*4 kvadratnega metra prostora v shrambi za krmo. torej se v ta namen porabi več krme in korist iz krmljenja je manjša. Hlevna toplina naj se ohrani pri 10 1 0-6 Če se pinjah jih Da se taka gorkota v hlevih napi sto treb; je ob gorkem letnem času po potrebi prezračevati v shrambo za krmo vozi z vozom, potrebni prostor posebe preračuniti. mora se za ta prevoz ter skozi okna sileče solnčne ke odvračati s tem napravijo jalouzije, rouleaux, slamnate mi itd , da tako Velikost gnojišča ravna se tudi po številu živine, se živina ob jednem ubrani nadlegujočih muh. Po zimi potem po množini krme in stelje ter po dobi, v kateri Pa naj se pusti samo toliko prezračevalnih lukenj odma-gnoj leži na gnojišči. Računi se za glavo odrasle živine, šenih, da toplina ne pade pod 10—12 stopinj R.; če pa ce je gnoj 1*20 metra visoko nakopičen, kvadratnih je treba, se časih zapro tudi vse prezračevalne odprtine. metrov prostora na gnojišči. (Dalje prihodnjič.) . Svitloba, zrak in toplota v hlevu. Pri vsakem hlevu se zahteva, da ima potrebno svit-lobo; ta se dobiva s tem, da se napravi zadostno število oken primerne velikosti. Da živali za življenje in dober razvoj potrebujejo svitlobe, dokazalo se je že večkrat s praktičnimi poskusi. Svitloba ima velik vpliv na dihanje in tako na življenjski proces živali. v Sota kot nastelja. Suhe letine spravijo včasih kmetovalca v sitne zadrege zavoljo pomanjkanja krme in stelje, kar se več let potem pozna, ker je premalo gnoja se naredilo. Tudi zdravje in rast pri živini peša, kei • m jej ni mo- vrši počasneje, nego pr svitlobi temi se dihanje m več svitlobe. tem več se izloči ogljenčeve kisline v zraku, ki ga izdihavajo živali; ker je vsa menja snovi (prebavljanje, presnov-ljanje krme) z dihanjem v najožji zvezi, vpliva svitloba na živalsko menjo snovi pospeševalno in torej vzbudljivo na vse organsko delovanje. Za pravilno in zdravo orga-nično delovanje živalskega telesa pa je ta vzbudljivi in oživljajoči vpliv svitlobe vsekako potreben. Zdrav zrak je tudi nepogojno potreben za dober raz- goče tako obilno polagati, kakor bi kmetovalci želeli. To velja zastran krme, pa tudi zastran nastelje. listu „Milchzeitung" opozarja nekov Mendel-01-denburg na novo nasteljo, katera se noveji čas pogosto rabi v Oldenburškem in Braunšviku nastilj To je t posebno pripravlj > za Trgovci z njo tržijo Sicer uže davno rabi šotina prst kot konjem, ker ona mokroto hitro popije in telj , zlasti živalim in Šoti na t je namreč suha živine. Oskrbovati se jej mora vedno čist mnogo njihovim kopitom ugaja, in tudi dovolj prožna. Omenjena šota kot nastelja priporočena pa ni prirejena iz navadne šote, ki rabi kot kunvo, ampak iz kisleca sodržujoč zrak od zunaj, kar se deloma doseže z tiste plasti, katera v šotiščih nad kurivno šoto leži. odpiranjem vrat in oken, deloma s prevetrovanjem (prezračevanjem); to ima namen, da more odteči iz hlevov zrak, katerega so izdihale živali, kateri je torej v ze po- Mno- rabljen ter ima v sebi mnogo ogljenčeve kisline, žina s kislecem napolnjenega zraku, katero mora dobiti vsaka glava odrasle živine vsako uro znaša 40—69 ku- Pravijo jej: majha ali bela šota. Videti je, kakor bi klobučini podobna bila, spletena iz samih korenin in drugih rastlinskih delov. Ovo belo šoto sušijo najprvo, zatem raztrgajo in naposled v stiskalnici stisnejo kakor seno. Storijo to tako dobro, da na železnici ni bičnih metrov, kar je jednako 2 Vttkratni obnovitvi zraku v jedni uri. Zrak se more potem še pokvariti s plinovi, kateri nastajajo pri raztvorbi gnoja v hlevu, posebno amonijaka, To se vender more s tem preprečiti, da kot dodatek k stelji za vsako glavo , kilograma treba najemati zaprtih vagonov, ampak se daje naložiti po vsem vagonu. Bremenu nahaja se poskušinjska štacija šoto Ondi so dokazali da 100 delov na aku posušene šotine nastelji popije 895 delov vode. Xa 1 col dolgo katerega spoznamo po žgočem duhu narezane ržene slame 100 delov popije 389 delov vode. Zatorej popije šotina nastelj 2yokrat več mo- 1 1 dorasle živine vsak dan raztresemo gipsa (mavca), vsled česar se amonijak zveže; tako se dobi dobro redilo za posejane rastline, in zrak v hlevu se bistveno očisti. krote, kakor v to svrho najbolje pripravljena ržena slama. Da šotino nastelj praktično poskusijo, zaprli so v Gottingenu dva ovna v en hlev, kjer so to na- f steljo nastlali 1 centimeter debelo. Ko je čez nekaj časa ova plast postala mokra, nastlali so vrh nje * r novo plast so 54 dni. s prvo tem času pomešali. Na ta način nastiljali sadjarstvo bode naše pokrajine skoraj gotovo ob so polagoma 11*71 držalo to vrednost, ki nam jo obeta. Res je, da imajo kilogr. šotine nastelje ter ob konci dobili 132*50 kilo glavni kupci našega sadja, to so Nemci > sami w a i. v | ■ | v m ^^ ^m svežega gnoja. Ves čas ostala je stelja primerno suha dovelj sadnega drevj j a strani stoji bolj doma pod- Tekočinaste in trde izločke živalske telja vse vspre ebje, katero nam z večo sigurnostjo jamči dobre sadne jela po ni nič vonjalo v hI __ Sedaj se letine In če tudi ne bodemo zamogli prodati enkrat rabi nova nastelja v Oldenburgu čedalje več v vojaš- pridelke dobre letine, ostane nam še vedno pravilno nicah pri voznih in pri zasebnikih sušenje sadj > pr %. katerem se cent svežega sadj se ter čistej pr kočine in so posestniki konj ■* t prav adovoljni. Vsi hvalijo vedno vsaj toliko izplača kot se je lansko leto po zrak v hlevih, suha ležišča in manjše delo ki vpi dobivalo za sveže sadje i to je i 3 4 gold za tej teli Šota popije hitro in veliko te novi cent. Važno je, da se za ta slučaj pripravimo ijak. Zato je zrak ondi tako čist ter učimo pravilno sadje sušiti in pa da se precej povsod in zdrav. Da pljuča in oči po amonijaku trpijo i to je tam umne sušilnicc narede. Sicer pa o tem prihodnjič obče znano in zahteva pozornost okom pri- še kaj več • *♦ h a j a temu z gipsom kajnitom itd. Rabijo šoto za Prihodnjo spomlad bode pa delo naših gospodarjev konje tako, da najprvo napravijo ležišče živali pri- glede sadjarstva največ v tem obstalo, da bodo sadna to treba 8 V« kilo šote. Zatem seje naj vsaki drevesa sadili in divjake požlahnovali. Tu je pa treba zahteva za enega konja previden biti, kajti splošno zavzimanje za sadjarstvo mei dan nekaj dolaga kei i 2 kilo na dan se je Tekočinske izločke šota popije, po celi srednji Evropi (nam so največ jabolka in hruške trdi na njej ostajajo da se z dobi nareja vrsten gnoj Izkida se takrat pomešajo kedar i kar ves v na mari) bode imelo nasledke, da se bode pridelalo neizmerno veliko sadja, kar vse bode provzročilo ve- napit ali ga je preveč. Navadno ga puščajo pod konji liko konkurenco. Le dobri pridelk dali se bodo z 2 jejo 3 tedne. Nekateri dolagaj tudi ekaj slame Da nekaj in bolj debele pod šotino plast, nekaj pa dobičkom v denar spraviti, zato pa sadimo in cepimo taka plemena jabolk in hrušek, ki so za našo zemljo vrh nje, a bolj drobno. Slamo vsak dan z novo na- in podnebje primerna in ki imajo trgovinsko vrednost, domestijo, šoto pa kedar kidajo ali se je uže napila. Sadjarstvo v veliki meri, katero imamo mi na mislih, Za svinjake priporočajo šoto še prav posebno, ker pre- se pri nas z majhnimi izjemami ne bode pečalo s zene znani svinjski smrad in živalim daje suho in snažno ležišče. finimi hruškami, zato bodemo sadili hruškovo drevje za pridelovanje mošta. Jabolko je pa naš glavni vrednosti šotinega gnoja pričajo nam izkušnje, sad in tu naj pametni gospodar desetkrat premisli, Na lahki zemlji in za krompir, oves, travo ni slabšega, predno se odloči za sorto. Lastnosti dobrega jabolka • _ kakor je slamni. Jako čislajo šotini gnoj za zelnike, ker za naše razmere so: Rodovitnost, lepa oblika in barva zelje ali kapus zatem čudovito veliko in lepo vzraste. trpežnost in vinsko kisli okus. Sadili bodemo toraj iz- Izkušnje v Oldenburškem kažejo, da 60 kilogr. šote ko- ključljivo jablane kislih zimskih sort, ki so nam znane njem nastlane daje okolo 300 kilo gnoja. Tega je torej kot rodovitne in zdrave. Sladko jabolko, če je celo menj, kakor če s slamo nastiljajo. Umevno je to prav zgodno, nima nikake vrednosti, za sušenje je popolnem dobro, ker je slama debelejša in trdnejša ter jo je treba večkrat ponoviti, ker ne pije tekočin tako močno kakor šota. V Oldenburškem in Brunšviku nahaja se več fa- Kdor za nič. Danes rečemo le toliko, kedor noče tujih jabelčnih plemen saditi i ta naj pomnožuje pri nas udomačena brik, kjer izdelujejo nastelj iz šote in prodavajo. Kdor in domača jabelčna plemena, kakor „čebularje" tudi naroči vsaj za dva vagona, ta dobi šotino nastelj 50 „hlebčarji" imenovani, „mašanekarj e" pri Ljub-kilo po 75—84 kr., fabrikanta pa stane le 35—42 kr. ljani i n gambovci" imenovani, in v gorkejih krajih t Mnogo posestnikov, ki imajo doma šotišča, izdelujejo zlasti na Dolenjskem pa »dolenjsko voščen k o". šotino nastelj sami drugih, našim krajem primernih sortah in o načinu, kako to spomlad do mladega drevja priti, go- šote Tudi pri nas na ljubljanskem barji, imamo veliko Zato smo hoteli takošne posestnike opozoriti na vorimo v drugih člankih tega lista, sedaj dostavimo le ozirom na drago še svet in svarilo: Ne sadite preveč jabolčnih plemen zgorej navedeno poročilo. zlasti še z ozii slamo, katere je čeialje težavniše dobiti za nastelj na svoje vrte in sadovnjake zadovolite se z dvema ali tremi, kajti kupci plačali Vam bodo Vaše blago le tedaj Naše sadjarstvo V prihodnji spomladi. dobre sorte najmanj po celi vagon Pretečeno leto prineslo je kranjskim ter štajarskim sadjarjem nepričakovano obilo dohodkov. — Nasledek temu je in bode rastoče veselje do sadjarstva. Splošno zanimanje za to pr stroko kmetijstva pr dobro, če jim bodete zamogli ponuditi od ene in tiste Zmešane šare ali niti ne bodo vzeli ali pa jo bodo slabo plačali. Tega načela držijo naj se tudi cele srenje. Dolenjci pak naj si zapomnijo, da je prihodnost dolenjskega sadjarstva iskati v obilnem nasadu „dolenjske voščen k e". hodnjo spomlad posadili bodo naši pridni gospodarji na tisoče drevja, zlasti jablan. Mi jim prav damo kajti Saroduo-gospodarske stvari. 396 t? old 96 plač se prepiše na novi račun, da se iz te svote pristojb kmetski posojilnici. KmetsUa posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljubljani, imela je v nedeljo dne 23. januarija t. 1. svoj 5. redni občni zbor. Navzoči deležniki zastopali so 73 glavnih deležev. Po pozdravu načelnika Janeza Kneza prebere blagajnik svoje poročilo, iz katerega povzamemo sledeče: m Prometa imelo je društvo 239.136 gold. leta obstanka ki se niso izplačali lansko leto zadruge nazaj in s povišanjem vred za vse 20 gold. za uradno sobo> Predlogi nadzorstva se po kratki debati soglasno sprejmo in preide se k volitvi novega odbora. Po pred logu dr. Vošnjaka iz\ glasno: Jam Knez star., ravnatelj Ant. Knez, blagajnik; namestnikoma pa: V. Ogorelc olijo se v ravnateljski odbor so . Jenko, kontrolor t Jan Verhovnik kr. Gotovine nadzorstvo izvolijo se vsi prejšnji v blagajni in naloženega pri drugih denarnih zavodih 8393 gold. 67 kr. Upravno premoženje društva znaša 71.225 gold. 56 kr. Pomnožilo se je toraj memo lanskega leta za 19.078 gold. 48 kr, posojila povikšala so se memo lanskega leta za 12.594 gold. 21 kr. in iznašajo koncem leta 62.191 gld. 50 kr. Ta svota 21.932 gld. 50 kr. izposojena je proti intabuliranemu dolžnemu pismu, 3865 gold. proti menjici in intabuliranemu zastavnemu pismu, 36.394 gold. pa proti menjici. Hranilne vloge pomnožile so se memo lanskega leta za 17.991 gold. 75 kr. in iznašajo koncem leta skupno s kapitalirovanimi ob- gospodje odborniki, namreč Kotnik Ločniker in so dr. Vošnjak in izreče se jim zahvala občnega zbora, sebno pa še gospodu Ig. Kotniku, ki se je mnogo trudil v prospeh društva. zadnj točki nikov dnevnega reda n predlogi društve u omenja dr. Vošnjak, da sedaj, ko je društvo spremenilo svoja pravila in daje toliko poroštva, bi bilo pač želeti, da se delovanje društva bolje razglasi, kakor se do sedaj ? ker na ta način bode mogoče društvo restmi vred 56.400 gold čisti dobiček znaša po od razširiti tako, kakor zasluži z ozirom na svoje občeko-ristne namene. Razpošljejo naj se toraj na vse županstva in župnijske urade našega okraja primerne razglasila. bitku 4720/o obresti deležnikom 1341 gold. 96 kr men dzorstva poroča odbornik Kotnik se bode občinstvo podučilo. Ta predlog podpi Kotnik sosebno z ozirom na to. , da g- Ig- da namerava društvo Iz njegovega poročila povzamemo sledeče: Nadzorstvo skontriralo je v pretočenem letu dvakrat blagajnico in pregledalo listnico za menjice in dolžna pisma, ter pri tem našlo vse v redu, kakor to kaže po-trjenje dotičnih zapisnikov. Po sestavi letnih računov in bilance, pregledalo je iste in se prepričalo, da so računi in bilanca sestavljeni popolnoma pravilno in se vjemajo vsi izkazi s knjigami. i A * V Vsled tega predlaga nadzorstveni odbor, da se da znižati obresti posojilom in se vsled tega ravnateljskemu odboru potrebno naroči. ~ » Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J aro sla v. 50. Gibraltar. Čim bolj se približujemo Gibraltarj tem bolj nas ravnateljskemu odboru za lansko leto absolutorium in se zanimiva ta sloveča trdnjava. Na srednjem in največem mu izreče zahvala za vestno in trudapolno opravljanje vrhu te skalnate gore ponosno plapola angleška zastava, njegovega posla. Glede dobička, ki znaša 47 Južni vrh je potegnjen, in na skrajnem njegovem rtu 2 obresti za „Punta de Europa" stoji svetilnik sredi strahovitih utrdb. glavn deleže) 1341 gold. 96 kr., sklenilo je nadzorstvo Severni vrh je zelo strm, kakor da je odsekan. tem v sporazumlj ravnateljstvom sledeče: 150 gold. se plača dividende tako vrhu so tri vrste v živo skalo vsekanih otlin, po Katerih ? niki po vred; gold. na delež s štiri da dobe delež- baterije stoje. Meja angleška je zaznamovana s celo in pol %mmi obresti vrstjo plavajočih sodcev tu vedno po več B leskih vojnih brodov zasidranih. Ob morju, to je zunaj mesta 350 gold. se da ravnateljskemu odboru kot nagrada belijo se premnogi letni dvorci z bujnimi nasadi za njegov trud v letu 1886.; 45 gold. naj se dovoli za dobre namene, in sicer Okolu poludesetih smo obstali pred »vodnimi vrati". Angleški 10 gold. za „Collegium Marianum : vratar je bil sicer jako uljuden, vendar smo morali še tri ure čakati, predno smo smeli na posredovanje pru- 10 gold. za študentovsko kuhinjo pod vodstvom skega konsula iti skozi vrata. To dovoljenje velja samo gosp. Jerana; 10 gold. za podporno društvo slovenskih dijakov ostati v mestu, mora pripeljati poroka, in to domačina. v Gradcu; Takih porokov je lahko dobiti, vsak domač Jud je pri- poleg tega predlaga nadzorstvo, da se dovoli ši- pravljen porok biti za par pijastrov, dokler ga hoče za en dan, in sicer edino le za mesto, kdor hoče dalje šenski šoli 15 gold. za obutev in obleko revnih kdo imeti, otrok glede na to, da šteje naša zadruga skoraj največ udov iz šišenske občine, upamo tudi, se sprejme ta predlog; da Ker sem več dni pomudil v Giberaltaru, ogledal sem marsikaj. Tu se shajajo razna ljudstva, vzlasti mnogo 400 gold. se pridene reservnemu fondu ? svoto poviša na 2392 gold. 67 kr 5 je Angležev, Škotov, Španjcev, Italijanov, Mavrov, Judov, se s to Zamorcev in Mulatov. Mavri se odlikujejo z nenavadno mirnostjo in-ponositostjo, nosijo lepo brado, in se pokri- vajo z belim turbanom. Komaj ti pogledajo afrikanskega rejo zmagovati, in še vselej se je prigodila nesreča Juda, ki se jim prilizuje, sladka in ponuja na službo, ali manja, kedar so imeli vaje. veča Tudi afrikanski Judje se oblačijo po jutrovskem kroju, samo da nimajo turbana, ampak usnjeno kapico, in gibraltarski gori je tudi še več drugih otlin in jam Najbolj na je Šent-Mihelska jama. Dokonča mesto rumenih mohamedanskih pantofljev natikajo črne. jej še niso prišli. Marsikater predrzen častnik in vojak Zarujaveli Marokanci se oblačijo z večine v rudečo ob- je uže konec vzel, ker se je preveč i pal obče so leko in se pokrivajo z zelenim turbanom. Ti Afrikanci dijo, da je vsa gora izotlj se ne smejo naseliti na Gibraltarju, ali vkljub temu kakor postavim satj Posadka gibraltarska ima 3000 — 4000 mož in * u 7 u ------- O"---v^ MJL1KJU , J.L1 vendar premnogi skoro vedno tu stanujejo; kedar jim mesto do 16.000 duš. Čudovit red kraljuje povsodi, da-si preteče dovoljeni obrok, vrnejo se v Afriko, čez kaj dni so stanovniki različnih narodnosti in ver. dojdejo zopet preko morja, in dobe novo dovoljenje. dobiti Berača tu ni Vsak stan in vsaka narodnost uživa svoje posebne Skozi vodna vrata smo prišli najpreje na obširen, pravice. Ali ob vsem tem Gibraltar ni drugo nego to z večine z vojašnicami obrobljen trg, in potem v kra- lovajski brlog kait od tu se uganja pod varstvom An ljevo ulico, ki je najlepša, kar jih je Človek meni je prišel na nov svet. Noben dom nima balkona, , da vsak gleške najhuja premitna ali tinotapska kupčija s Španjsko Mesto so ustanovili Mavri ki so pod vodstvom Ta brez izjeme zelene jalouzije ali zaslonke, stene pa so rikovim te gore se polastili. Strategiški položaj gore so ali rumene ali črne. Velike so cigarnice, odlične so go- spoznali uže Rimci, zato so jo naselili in nazvali Julia stilnice in kavane, nagizdane so prodajalnice, in za čudo Calpa bogate so k n j i cr O in drugega temu sličnega knjigarne. vzlasti Španjci Razni mogočnjaki so se pipali za to ped zemlj a aposled so jih Angleži spodrinili in Ali vse je tako rekoč stisnjeno na malem prostoru. Tu to z izdajstvom 1704. leta pod vodstvom princa Hessen in tam smo videli in ogledali prodajalnice mavriških tr- Darmstadta. Zastonj je Španjska štirikrat navalila na govcev, ki so molče sedeli po mehkih jastukih, kadili, trdnjavo, da jo preotme, ni se jej sponeslo vkljub temu, pa malo po malem srkali črno kavo. Na nizkih mizah da jo je Francoska podpirala. Glasovit je bil zadnj so prodajali razne rožne esence, volnene in svilene pa- skus 1779 ki je trajal vse do 1782 Pravij sice, sage, kožice in drugo tako robo. Prahu je dosti 40.000 mož, 40 vojnih brodov, 10 plavajočih baterij s po ulicah, ker niso potlakane; nekatere so zelo strme, 142 topovi, pa drugih 200 velikih topov s kopnega je prav za prav niso drugo nego v skalo vsekane stopnjice. nastavljenih proti trdnjavi, ki ni imela več kot 7000 Kedor ima karto, more povsodi iti, razen v otline k ba- mož branbo. Dne 13. septembra 1782. 1. ste zedinjeni terijam, za tam je potreba še posebnega dovoljenja > ki sili bili do tal poraženi. Španjska vkljub temu še ni ga daje deželni predsednik. Skozi južna vrata smo prišli popustila svojega namena, nadaljevala je obleganje na prekrasni mestni perivoj, ki je zasajen z raznimi iz- Angleži so ovrli vselej vse njene poskuse branimi tujimi rastlinami. Od tu imaš lep razgled po zatoku, na španjske gore in na obalo afrikansko. Tu ali Mir ut- rehtski 1783 zagotovil je Angležem posest Giberai-tarja, in da bi ga tem huje utrdili, potrosijo za-nj vsako stoji bronasti kip vojvoda Wellingtona. Sem in tje med leto do 40.000 gold. Danes ga brani do 600 kanon, ki nasadi za okopi zijajo cele vrste baterij. Strahovito je jih z morja niti ne opaziš. Veščaki zatrjujejo, da je ni u utrjena tudi do sto čevljev visoka »Punta de Europa Vsaka kolikaj znatna višina je nastavljena s topovi. Na srednji vrh, na katerem plapola zastava angle-more se dospeti po več potih in stezah. Od tu se trdnj na svetu, ki bi se mogla gibraltarski primerjati f ška lahko sega ti 51. gleda vsa na tri vrhove razceplj gora iv 2 milj in najviši vrh meri 1439 čevlj Ob- Raz- znacaju Angleževem. Pripluli smo v Falmouth. V tej luki angleški odpo- glea je skoro grozen, človek meni, da plava v zraku nad čiva trgovina, preden se razlije po velikih trgovinskih morjem. Groza ga sprehaja, kedar gleda, strme stene žilah ki so apeljane v vse dele sveta. Falmouth ima po vzhodnem rebru. Po teh strminah prebivajo opice, uglednih znanstvenih društev. Med Falmouthom in rtom drugod v Evropi jih ne dobiš. Žive ob mladikah pritličje Lizard menil je Tacit, da so ostanki Iberov, ki so se v palme, ki tu jako bujno raste. To so tiste vrste opice, davnem času bili naselili tam gori. Ali to so bili po- jih pri nas z medvedi okrog vodijo, da plešejo in tomci starodavnih prebivalcev, ki so se znali dolgo upi- druge burke uganjajo. Malokedaj jih človek dobi na rati navalom tujcev. Njihov jezik živi dandanes samo spregled; jaz sem jih videl samo enkrat, veselo so žvr še v raznih imenih. Reclue nam sporoča, da je 1778. golele med grmovjem, ali se spenjale po robatih skalah, umrla v Mousehale-u poslednja žena, ki je še govorila Ubijati se ne smejo, niti loviti, kdor bi jo ubil ali vjel, ta jezik. Neki pobožni filologi so jej postavili nadgrobni obsodijo ga na hudo globo. kamen. Kdor hoče ogledati v živo skalo vsekane kazemate Vtisek, ki ga napravi nate bodi-si katerokoli an- mora imeti posebno dovoljenje od deželnega predsed- gleško mesto ali selo, ostane trajen. Niso to goros tasne nika. nego so Te kazemate so dolgi hodniki; po njih stoje to- palače in umetniške zgradbe, katerim se čudiš, povi, ki zijajo skozi izsekana oknica. Kedar streljajo, razne delavnice in tovarne. Po žilah augleškega naroda kmalu se vse otline zadimijo, tako da kanonirji ne mo- teče jako pomešana kri. On izhaja od pradedov, kateri časa, ali iz te borbe so se med seboj davili in klali več izšel je za čudo čil, zdrav in jak. Nariva se vsem lju-dem, širi se, kakor da hoče s svojim prometom celi svet podušiti; poplavil ga je uže, kakor vemo. Angleži so dober izgled narodom, tu vidimo, kaj more izvesti marljiv narod, mirna in preračunjena vztrajnost. Kakor angleški narod čuva svoje starine in običaje, tako je tudi njegovih žilah nahajaš ohranil vrline svojih pradedov. ^ ■ i Kv A 'j' 1» ? "i* »i . ~ ^^H*" - • 'v V* i . i y morinsko in atrebatsko naklonjenost k poljedelstvu in ger- obrtu, dansko in normansko odvažnost na morju, mansko viteštvo in jutsKo ljubezen za širjenje domovine. Nikedar ni truden v delavnici, nikedar oplašen po za- vam, nikedar zdvojen in vedno miren v očigled viharju in besnemu morju, vedno dober domoljub, vedno gotov na najsmelejša dela. Vsak Anglež nam predstavlja sam svoj narod, in kedar more, pomaga mu. Leden je kot račun, ali zna se tudi kedaj pa kedaj razvneti, kedar razvnetje more biti koristno. Ljubi ti ljudstvo, pa je tudi krvoločen, ter izvrši mirno, ledeno najokrutnejša dela, kedar samo meni, da je.hasnovito njegovi domovini. Angleška nima naselbine, katere ni zalila s krvjo. Okrutnost je časih bila sistematična, preračunjena. zahodni obali afrikanski tebi Na je angleški konsul dal meni nič nič umoriti deset nedolžnih črncev za enega umor-jenega Angleža, a vendar se ni vedelo za zločinca. Anglež, veli Iieclue, išče borbe ne za slavohlepje, ampak za korist, katero mu zmaga more nakloniti. Samo v tem slučaju on postane okruten. (Konec prihodnjič.) Mnogovrstne novice. * Koliko nas uže stane strah pred pretečo vojsko? Eden dunajskih časnikov izračunal je približno v sredo minulega tedna, za koliko je padla vrednost v zad- njih 14 dneh, samo veljave avstrijske, ogerske skupne državne rente z obresti v zlatu, srebru in bank- notih ne glede na železniške in vsa druga posojila In zračunal je ta 123 mili j računalo danes, 25 do 30 milijo guba izns goldinarj o n e g Ako se to povekšala se ta zguba iz novega za Kaj pa bi še le bilo, ko bi se vojska res pričela in kolika bi bila izguba pri vseh dru- zih vrednostnih papirjih, ako se prav nič ne oziramo na vse druge evropejske države. Naši dopisi. Dobrova 25. jan. (Društvene zadeve.) Tukajšni slo- vensko-katoliško bral društvo" imelo preteklo ne- deljo dne 23. t. m. svoj letni občni zbor. Poglavitna naloga temu zboru bila je. da se je v smislu društvenih pravil nov odbor za dobo enega leta. Volj bili ■ dalje: Anton Rotar in Ivan Remic, posestnika v Šmart • > . ' ■ | ■ ■ | i ■ h « nem ter Jernej Pleško, posestnik v Kozarjah. Ti izvolili so potem izmed sebe: predsednikom g. Josipa Laznika, podpredsednikom Mat. Ranta. dr. Josipa Poklukarja, tajnikom pa Po dokončani obojestranski volitvi govoril in raz lagal je vrli g. dr. Poklukar navzočim o sedanjem sploš- nem socijalno-političnem položaju evropejskem; ves res- nično zanimiv govor trajal je skoraj celo uro. Vsi smo vrlemu gospodu prav hvaležni za njegova prav jedrnata pojasnila. ^ • .i . > « < . prekah, katere bi mogle stati na potu njegovim osno- rednih Naše društvo ima sedaj tri častne ude in pa 57 udov; gotovo lepo število! Vsi ti udje morejo se združeno močjo, edinostjo in vzajemnostjo počasi si ustvariti prav krepko in čvrsto društveno telo, v kar Bog pomozi in sreča junaška! Več in pozitivneje o naših društvenih zadevah upno v kratkem poročam. Za sedaj izrekam le preiskreno željo,, da bi se naše ^slovensko katoliško bralno društvo" prav čvrsto razvijalo, cvetelo in obilnega sadu na vse strani rodilo, zato pa je treba vzajemnega, neutrudljivega de- lovanja. M. Rant. Ljubljane. Po končanem deželnem zboru kranj ne bere", v ne- skem prizadeva si Deschmann v svojem „Wochenblattua, o katerem je sam priznal, „da ga nihče besa kovati Aebe in svojo stranko, nasproti pa narodno se da, v senco staviti in vrh tega, stranko, kjerkoli moč, bodečega. . deželnemu predsedniku podtikaiti kaj Posebno mora Deschmanna to veseliti, da se predlog novega občinskega reda, o katerem se je v odseku komaj pričela nadrobna razprava, ni sprejel, • • • temveč v novo posvetovanje izročil deželnemu odboru. Ako bi se Deschmann malo nazaj in malo dalj okrog sebe ozrl, videl bi pač, da se tako važne postave, kakor ta, povsod temeljito pretresavajo in to tudi v takih slu čajih, ako vlada načrte, o katerih so se komi- in pa sjje oajvečih učenjakov in strokovnjakov posvetovale leta in leta. — Če se hoče tedaj nepristransko soditi, priznal bo vsak, iz kako zdravih nazorov je izviral in s koliko strokovnjaško zavednostjo je bil izdelan predložni načrt gosp deželnega predsednika. Zato pa Deschmannovo glasilo tudi ne smelo tako lakonično prezirati v zbornici z glasno pohvalo sprejete gorke zahvale, katero je deželnemu predsedniku v imenu zbora izrekel deželni glavar. Vse to javkanje „Wochenblattovo" kaže, kako nje-pokrovitelje bode, da je bilo delovanje našega deželnega z,bora, akoravno so oni gospodje v veliki manjšini, jako vspešno in mirno, skoraj brez^vsega prepira med slovensko večino in tako zvano „kranjsko-nemško" In ravno to pozdravljamo v popolnem so- gove manjšino. cr O z gospodom deželnim glavarjem kot najlepši so v odbor sogl a sledeči gospodje: dr. Jos. Poklukar. dr. Wolfa i - - ~ • —», ■ . »g - - : vspeh letošnjega zborovanja. vspehu vizitacije ministerskega svetovalca ministerstva poroča se nam iz iz naučnega državni in deželni poslanec, Jernej Babnik, župnik, Josip poslaniških krogov, da se je naučni minister izrekel, da Laznik, kaplan, Matija Rant, nadučitelj, vsi iz Dobrove je vspeh podučevanja nemščine na slovenskih paralelkah ljubljanske gimnazije po v olj en. To nam je dokaz, toda Razun barona Pinota odložila sta svoje poslanstvo M I^Kftjtt. d ^ * ' * 'ikrrfl- *"' ~ iKSjt 'tj še tržaški zastopnik Vucetič in pa Dobler. Mesto da je bila naša zadnja sodba v tej zadevi prava, dozdeva se nam tudi, da morajo učni vspehi tudi v dru- Vucetiča bil je uže obljubo storil njegov naslednik vitez zih predmetih biti boljši, ako )e učni jezik, materinski S ta lic. jezik. To nam več velja, in to preiskati bi moral sloven- Vlada predložil uačrte postav za uravnavo zem V v • sčine vešč organ naučne uprave. Kar je pa najpoglavit- ljiškega davka po dovršenih reklamacijah, dalje: o zgrad nejše pri vsem tem vprašanji pa je to, da moral na- bah v tržaški luki, učni minister vsaj sedaj po priznanih povoljnih o spremembi določil o prometu poštno-hranilničnega urada, glede nakaznic in konečno o vspehi h nemudoma storiti svojo dolžnost in slovenske uravnavi razmer ^Bb^EVv • ■■■1 "Snr V *' paraleike vpeljati tudi v druzih sosednih deželah na gim- dars&ih postav. pri bratskih zadrugah na podla gi ru nazijah, ki so namenjene za slovenske učencej Ali pa sedanji minister kedaj stori Bog vedi. T- r I * «■ f 1 (esarjevič Rudolf in nadvojvodica Štefanija po- dasta se začetkom meseca februarija na Opatijo, kjer Naučni minister odgovoril je na interpelacijo posl. Pickertovo zarad razmer v krajnem šolskem svetu v Sušicah rekoč, da se je vlada ravnala po določbah do-tičnih čeških postav za nadzorovanje šol. 80 za nju potrebni prostori uže najeti. Tudi za nas vesela novica, ker zna biti pomenljiva za zboljšanje politič-r;h razmer, ako jih spoznava cesarjevič sam. Novoizvoljeni državni poslanec dr. Ferjančič je po dogovoru v Hohenwartovem klubu namenjen, da se • - izvoli v nov odsek, ki bo imel posvetovati premembo Potem utemeljeval je dr. Jaques svoj predlo or o i redu, za njim govoril je še po tem k drugemu lastnemu o lastnem predlogu normativa za hranilnice, dalje pa tudi v legitima- cijski odsek na mesto izstopivšega dr. Poklukarja, jma ravno sedaj v odseku za ponovljenje pogodbe z je bil prvi na daevnom dr. Roser k prvemu in predlogu, dalje še Lienbacher zarad vravnave hranilniškega normativa, večinoma iz enakih nagibov, kakoršne je imel predlog L. Svetčev v kranjskem deželnem zboru. Po teh, približno do 2. ure trajajočih razpravah, prečitala se je prav „k o čast a" 'uterpelacija dr. Knotza, Ogersko, v kvotini deputaciji in v jezikovnem odseku, katera se je obračala zoper znano naredbo pravosodnega vrh tega pa v davkovskem odseku in onem za postave ministerstva prav adnje vpra zoper socijaliste preobilno posla. načelnika jezikovnega odseka grofa Hohenwart pa je še dr. Maag a. ali Novoizvoljen goriški poslanec prost dr. Jordan, hoče kar prej zopet sklicati ta odsek in delati na to > za nekaj časa, kakor čujemo, ne bode vstopil v noben klub, poslan da ta svojo nalogo kmalu reši. Grof Hohenwart sicer pa bi se smel naravno prištevati slovenskim odgovoril je takoj, da bo odsek kmalu sklical da ga m. danes, prvi dan, ni mogel, ker še mnogo členov njegovih __™ * 'J fm } Bft ■ VB Pl Nov doktor. Gospod Matija Hudnik, rojen ni navzočih, da pa kot načelnik nima nikakoršnega sred- Dobrovčan, koncipijent dr. Zamikov, bil je minuli četr- stva siliti odsek, kako naj deluje, celo neprimerno pa tek na graškem vseučilišči promoviran za doktorja prava, se mu zdi uže nekaj sej trajajočo splošno razpravo pre- Čestitam striči, ker tega važnost predmeta nikakor ne dopušča. Gospod knezoškof ljubljanski dr. Misija prevzel obče pa, pravi grof Hohenwart, bodo oni, ki v resnici Metoda. kakor čujemo, pokroviteljstvo družbe sv. Cirila in žele da bil predlog Scharschmidov vsaj prvi korak za rešitev narodnega vprašanja v Avstriji, katero rešiti, Gospod Miha Lazar, profesor za veronauk na so bile dosedanje 201etne poskušnje — brez vspeha gimnaziji v Kranji, sprejet je zavolj bolehnosti v stalni dobro storili, ako ne pritiskajo na odsek, da bi pokoj. Novicar iz domačih in tujih dežel. se prenaglil. To izjavo Hohenwartovo pozdravila je desnica z glasno pohvalo. Potem naznanil je podpredsednik prihodnjo sejo na Dunaja. Minuli ponedeljek pričel je državni torek dne 1. februarija in na dnevni red postavil je zbor zopet svoje delovanje. Navzoči bili so poslanci ve- razun ostanka dnevnega reda prve seje še več prvih činoma vsi, le Dalmatincev ni bilo še nobenega. Navzoč branj vladinih predlogov. bil je tudi monsignor Greuter, ni pa bilo videti grofa obče omeniti je še, da glas, ki je šel po zbornici, Henrika Clama. Predsednik dr. Smol k a prišel je je ta. da vlada stoji trdno, da vživa popolno zaupanje sicer začetkom seje v zbornico, toda bil je tako hripav, da je takoj prepustil predsedovanje prvemu svojemu namestniku grofu Rihardu Clamu. Na novo došli pokor se je trdilo, novi gorišid in, laško cesarjevo, da je državnozborska večina složna in izrekoma to, da se bo pogodba z Ogersko, po najnovejših vesteh dognala brez velikih težav in zaznaš dosti povoljno. Zavolj onih točk pogodbe z Ogersko, glede katerih Zborovanje teklo je se ni uže prej doseglo porazumljenja, bilo je minulo so- slanci so obljubili, poslanec prošt J o r d takoj v svojem navadnem tiru. Izmed naznanil predsed- boto skupno posvetovanje naših in ogerskih ministrov, ništva omeniti je, da je koroški poslanec, bivši minister katero je trajalo več ur. Nedeljski telegrami iz oger-baron Pino odložil po3lanstvo. Sicer so poslanci na- skih listov potrjujejo to vest, ne da bi o izidu posveto- znanila predsedništva nepazno poslušali. vanja zinili najmanjšo besedo. Dunajski dobro podučeni krogi pa trdijo, da je izid razprav za našo vlado in nas da po vsem povolj da so Ogri odstopili od vseh ojih med tem tudi odpade potreba nezoosnega oborože prejšnjih trjatev in da zato tudi ogerska poročila o izidu popolnoma molče, ker se nimajo z ničemer ponašati. — Iz vladinih krogov se glede splošnega položaja trdi, da se sploh boljša, nega miru. Nepotrebnost dovolitve sedemlet dobe za više število vojaštva pa se vidi tega k se tud jbolj jasno iz v h sosednih državah na da avnost v nemško- kem , v Belgij na postala večja, da se vse vlade bli- francoske vojske ni žajo glede poravnanja bolgarskih homatij škem in Avstrijskem Angleškem jaki zmiraj dovolj ujo m z a e n o t Vsa ta Nemški izred Nerazumlj tedaj icai gotovila pa ne morejo pomiriti onih krogov večja triletna dovolitev ne zadostovalo b z imajo največo občutljivost za pretečo nevarnost Ko je to razložil govornik odličnim višjim vojakom za in ta izrekla je svoj strah pred pretečo vojsko : unificirana avstro-ogerska papirnata nizkimi kursi trdili so mu vsi ter dostavili ako , pn- bila njihova sodba bili v tem vprašanji koj da renta prodajala se je v soboto po 79 gold. 70 kr. za 100 gold imenske vrednosti. Omeniti je še dveh važnih osobnih prememb v naj viših vojaških krogih: za cesarjevega general-adjutanta na mesto umrlega generala Mondelna imenovan je koj začetkom drugača, začetkom bolje podučec Nov povod za iznemirjeoje dalo je to, da je Nemška pozvala reserviste po 72.000 mož vsakih štirnajst da se, kakor se uradno trdi, izurijo v streljanji z repe tirkami. neral baron Beck ge dosedaj načelnik generalnega štaba Bolgarska Da 5 na to mesto pa je pozvan tudi v Ljubljani dobro znani baron Rei n lander. vilo v rednejši tir, pri se bolgarsko vprašanje so merodgjne države v raz- spra govor j ki se ima vršiti v ta namen v Carigradu Pri Nemška Odkar je nemški kancelar knez Bis mark propadel v državnem zboru s predlogom, da se mu pomnoženo število vojakov privoli za prihodnjih let ter je bil po tem razpuščen državni zbor in so vrh tega zelo napete postale razmere med Nemško in Francosko, gleda ves politični svet še z večjo pozornostjo na dogodbe v nemški državi. — Knez Bismark, ki sedaj tu in tam prihaja v ravno zbrani pruski deželni zbor, dita tudi njegova najhujša nasprotnika Windhorst in tem kaže se še zmiraj največje nasprotje med Rusko in Angleško. Nemška in Francoska kažete se v tem vprašanji neprizadete, Avstrijska pa sicer prizadeto, toda se stavlja v drugo vrsto za Angleško, Laška pa za obema tema. Podlaga razprav je še neomejena, na kratko rečeno pa morala biti taka da Ruska imela v Bol se- Richt žugal je pri eni zadnjih razprav a bode celo papež izrekel se zoper politiko katoliškega središ kateremu je načelnik stari Windhorst garski toliko vpliva, kakor takoj po izvolitvi kneza Aleksandra, tedaj neki neposredni vpliv v bolgarski vojni. Ker pa je bil ta tudi le začasen in sploh ne žaleč neodvisnost Bolgarske, ni pričakovati, da bi ta konferenca imela kaj trajnega vspeha stvo je pripravljeno, Sedanje bolgarsko vladar število udo vladarstv nasproti pa je izjavilo urad glasil Temu pretenju na šti pomnožiti rimske kurij da in četrto mesto prepustiti Cankovistem, Ruska zahteva več in izrekoma sv. oče nima nikakoršnega povoda, vtikati se v notranje da se sedanje ,,sobranj u zadeve Nemške najmanj pa glede na Bavarsko mi smeli stanje katolikov nikakor ni tako, kakoršno zahtevati v katolikom pravični državi. Tudi zadnje dni vrtile so se razprave v pruskem deželnem zboru krog dogodeb, katere so knezu Bismarku bile povod za razpust državnega zbora. Tu se je Wind-horstu očitalo, da njegova stranka nima domoljubja, ker je glasovala proti sedemletni privolitvi vojakov in ker se pri volitvah zavezava s socijaldemokrati in liberalci. Na to je Windhorst odgovoril, da središče s tema stran- 11. ko raz po tem volilo kneza Ruska po dogovoru z drugimi državami pri pusti in voli novo, katero naj katerega poročila ;;sobranj Kot prihodnji kandidat Ruske ime- nuje so princ Leuchtenberg Telegram Novicam Z Dunaja 1. febr. ob 2. uri 10 minut popoludne kama nima nikakoršne zvoze hoče Bismark v državni da pa v tem slučaj lepo vse odobravaj zbor samo ljudi, kateri mu suje za Bismarkovega nasprotnika tudi katoliška stranka rajše gla V državnem zboru nič pomenljivega. Kvotna deputacija zboruje v četrtek dopoludne. Delegacije imajo se sklicati v drugi polovici februarija. Nevarnost nemško - francoske vojske raste, žavna posojila so včeraj zopet padla za l°/0. Dr kimo i ne more kakor za njegovega sprevidi, da z lastnim kandidatom prodreti sicer pa ostanejo katoliki v druzih vprašanjih Žitna cena v L j ubij 29 januarij 1887 enako nasprotniki socijalistov kakor liberalcev Kar Hektoliter: pseuice domače 6 gold. 99 kr banaške zadeva pa domoljubje, dejal je Windhorst, ga je katoli šKo središče pokazalo s tem da je državi privolilo po gold 90 kr. kr turšice 4 gold. 87 kr soršice 6 gold vekšano število vojakov za tri leta. Tako izredno breme pr08a 4 gold* 38 kr rži 4 gold. 87 kr ajd< ječmena 4 gold. 22 kr 3 gold. 90 kr ovsa 2 gold bode se, če res treb volilo po preteku treh let zopet 92 kr Krompir 2 gold. 82 kr. 100 kilogramov treh letih se premeni mnogo, mogoče je tedaj Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.