Št. 99. V Gorici, dne 29, avgusta 1901. TočaJ XXXI. lakaja trikrat ua teden ˇ Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, veieiao tedanje pa ob 3. mi popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali t Gorioi na dom posiljana: Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 Četrt leta.......3 , 40 , , , 1'70 Posamione Številke stanejo 10 vin. Naročnino sp'reJema-tipnmr8tvo*-»cGo8po»ki -ulioi-štv. 11 v Gorioi v »Goriški Tiskarni? A. GabrSSek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane naročnin« ge ne oziramo. * „PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. cSo8a» in *^iy^grpo» sejjrodajata v Gorici v to- - bakarni Schwarz v Šolski, ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu t tobakarni Lavren5i5 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. ačnina, reklamacije in druge ¦ re5i, katere ne v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvc se nahaja v Gosposki ulici 5t 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. spadajo upravnlStvu. _____ Oglasi In poslanic« »b računijo po petit-vrstah, če tiskano i-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. „6orlSka Tiskarna" A. ClabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in'»Primorea» Se .Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod J »Gor, Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec)tiska in zal. »Kmetijsko društvo" v Št. Petru. V St. 100. dne 28, avgusta lani, torej pred letom dnij, smo se bavili na tem mestu s kaplanom L i C a n o m in njegovim »kmetijskim društvom", katero je bil on kot kaplan v St. Petru poklical v življenje. Tam smo omenili »Poslano", v katerem je gospod Jakob Maraž, veleposestnik in trgovec v Vrtojbi, torej bližnji sosed Št. Petra, v satiričnih ali jako značilnih besedah ožigosal delovanje tega farovškega društva, kije »prav v spretnih rokah: mežnar in ob jednem krojač, duhovnik trgovec, poslovodja alkoholom eter!" Na obenem zboru lani je bil položen račun, iz katerega je bilo razvidno, da je bilo nakupilo društvo v takratnem zadnjem četrtletju blaga za 1363 gld. 65 kr., katero je šlo v Berolin, Draždane in v Aleksandrijo. Dobička je bilo izkazalo | društvo 682 gld. 38 kr., kar kaže nad 50#. j Potem pa se v poročilu kar nakrat izgubi ves dobiček, kateri so požrli izredni troSki. Z nad 50% dobičkom je torej delalo društvo, ali vseeno ni bilo moglo prenesti vseh troškov. Kako je moralo stiskati svoje člane, da je, ako odbijemo tudi »izredne troške*, delalo s 34% dobičkom! Na to smo omenili za primer z delovanjem kaplana Ličana ono njegovega znanega sobrata Rudolfa, bivšega kaplana v Trnovem na Kranjskem, pokazali, kako društvo škoduje pravemu trgovcu, kako isto zahaja na kriva pota, in končno smo vskliknili, da usoda kaplana Rudolfa utegne zadeti tudi Ličana, da bo kod »za goro" premišljal o šempeterskem kmetijskem društvu, ako pade kot prva žrtev klerikalnega gospodarstva na Goriškem... Od takrat naprej smo sledili skrbno »delovanju" tega društva, katero pa je postajalo vedno bolj skrito, ker ni šlo in ni šlo prav izpod rok. Najprvo, ko je uvidel, da društvo gre rakovo pot, je storil kaplan Ličan ta za njega jako pameten korak, da se je poslovil iz Št. Petra ter prosil v Gorico na Placuto, kamor je tudi prišel in kjer službuje še sedaj. Predno pa je odšel, je poravnal primankljaj, kateri se je bil takrat pokazal v društvu, to je 2000 kronic, če ga ni le »zaflikal*! Ličan je to lahko storil, ker je iz znane bogate rodbine v Ilir. Bistrici, potem pa jo je odkuril v Gorico, prepustivši usodo društva nasledniku-kaplanu in mežnarju. Marsikaj je bilo potem čuti o tem društvu na »katoliški podlagi *, marsikatera pikra beseda je padla na račun tega društva, in radi tega smo z zanimanjem pričakovali letošnjega občnega zbora, kateri ima pojasniti položaj tega društva ter s številkami pokazati, v koliko so opravičena razna sumni-čenja, izrečena nasproti imenovanemu društvu. Občni zbor je bil sicer naznanjen v »Prim, Listu", tudi vršil se je, ali tako nekam tajno, da ni bilo mogoče ničesar slišati, ničesar poizvedeti. In molčal je tudi »Primorski List", dasi bi bil poročal o tem farovškem društvu, ako bi bil imel le trohico kaj takega, kar bi bilo društvu v prilog. Molk na vse strani... Večkrat že se je pripetilo, da je ostal kak zločin, kateri je storilo več oseb, zakrit v neko tajno meglo, ker vsi prizadeti so skrbno čuvali svojo tajnost, da so bila vsa poizvedovanja sodnijske oblasti brezvspešna, Nakrat, čez čas, pa so se zločinci sporekli med seboj, si očitali hudodelstvo, kar je prišlo do ušes še drugih, in zločin je bil odkrit. Nehote se spominjamo te primere, ker se mutatis mutandis da izvrstno porabiti na molk v »kmetijskem društvu* v St. Petru. Tajno so držali vse ono, kar bi bil moral odkriti bbčni zbor javnosti, ali naposled so se sporekli, in današnji dan trdi nekdo v Št. Petru, ki je imel upogled v knjige in račune, da društvo ima primankljaja 25.000 K. Mi beležimo to, kakor smo Culi, kar je znano v javnosti. Ko jo je odkuril Ličan, je bilo primankljaja 2000 K, vsaj tako smemo soditi, ker je tako hitro zamašil tisto luknjo, do letošnjega občnega zbora pa je narasel primankljaj na 25.000 K. To je grozno! Da utegne biti vse to res, v to kaže dovolj molk, skrbno čuvanje tajnosti, okolnost, da društvo ne trži več — 2 vagona krompirja so poslali letos po svetu, drugega nič -— in pa v glavnem trditev onega moža, ki je imel upogled v račune. Da je pa umevno, da je mogoč lak primankljaj, v to nam služi dejstvo, kako so tržili. Neki v tem oziru naravnost gorostasen slučaj smo navedli v Štev. 65. letos, ne da bi bili izrecno imenovali, da se tiče »kmetijskega društva" v Št. Petru. Cujte: »Sedaj še mašijo, kakor morejo in znajo. Da je zgnba, pa še kakšna, to je gotova stvar, ali o tem kedaj pozneje. Te dni je bil posetil tisti nesrečni kraj z ono nesrečno zadrugo nje glavni zastopnik iz nekega velikega mesta, ki jim je razlagal, da so lani izgubili dobrih 5000 gld., in to le po njih »katoliški" neumnosti, ali pravzaprav hudobiji. Zadruga je imela pogodbo le ž njim, da mora vse njemu poslati proti 8% provizije. Ali glej, tu pričenja »gšeft6gajst\ Ti špekulativni zadrugarski modrijani so pa pošiljali vseeno tudi drugim, ki so naročili blago ter obljubili za isto višjo ceno. »Ha, tako prihranimo provizijo, katero treba drugače šteti zastopniku, in dražej prodamo !* Pa smola smolasta. Tisti naročniki so bili ljudje, ki poznajo poštenje malo ali nič. Takoj po prejetju so prodal: blago za vsako ceno, zadrugi pa niso nič plačali, ker nimajo I nič. Pripetilo se je celo, da je kupil eno partijo blaga za 130 gld. prav zastopnik zadruge, ker mu je cena ugajala, a zadruga ni prijela niti beliča, naročnik pa 130 gld. Ko so ti kupčijski modrijani spregledali, kam so prijadrali, so jen>li, ali glej, zopet »kšefts-gajstt* Obrnili so se do svojega zastopnika, naj hodi izterjat one postranske odjenmike. Šel je, čeprav prepričan, da ima opravila s čudnimi trgovci, izterjavat, še celo v zapor je šel tirjat nekoga, katerega so bili vložili tje radi prejšnje sleparije. Pravijo, da oni zastopnik je skozi in skozi poštenjak, ali vktjub temu so mu poslali za ogromne troške od doma še čuvaja zraven, da ga bo nadzoroval! To je bil zopet „gšeftsgajst". Seveda so dolžni tud: zastopniku. Pa še celo potem so bili naredili pogodbo ž njim za letos. Revež je čakal in čakal na blago, ali ker le ni bilo nič, se je potrudil sam doli, kjer je našel grozno pogorišče ! Opeharjen je. Revež bi se bil lahko angažiral kje drugje in bi ne bil ostal na cedilu!" Iz tega je pač razvidno, da je že mogoč tako velik primanjkljaj, ako so že v tem slučaju tako »pametno" ravnali! Radovedni pa smo, kak račun je bil predložen pristojni oblasti, ali tak, ki odgovarja dejanskemu stanju društva, ali tak, ki ne odgovarja, ali sploh nobeden?! Opomoči pa si hočejo — korajže še niso izgubili! — s pivnico na »katoliški podlagi*, katero so otvorili Telos7 in "ž zalogo vina. — Dobili so nekega človeka, ki ima krčmarsko »patento«, ki je torej mogel otvo-riti krčmo v društvu. Služi jim kakor hlapec, kateremu dajo toliko od litra, da morejo točiti vino ter ga prodajati na debelo. V tem pogledu so šle baje nekatere pritožbe na okr. glavarstvo. Kaj se ukrene, kdo ve 1 — Toda društvo še obstoji, nekako skrivnostno sicer, ali kljubu temu vendar tako očsto, da utegne priti čas, ko pade kot p r v a žrtev klerikalnega gospodarstva na Goriškem. Mi le obžalujemo tiste ljudi, ki so tako lahkoverni, da gredo na limanice vsakemu kaplanu in mežnarju, tudi v trgovini, ako-prav mora dati vsakomur zdrava pamet to prepričanje, da kaplan naj bere mašo, mežnar naj ministruje in zvoni, trgovec pa naj trži. Vtikanje kaplana in mežnarja v trgovino v St. Petru utegne še drago stati tiste deležnike, ki so v društvo vpisani, kar pa bo njim in drugim dobra šola za prihodnost! DOPISI. 8 Ponlkcv, koncem avgusta 1901. — (Bralno društvo. — Razno.) — Pu-stivši na strani vedno nunčevo krulenje po naprednjakih, saj tega smo se tako že privadili, da menimo, da more to tako biti, da nas nune zmerja v cerkvi z živalskimi na-prednjaki, ni me volja tukaj razpravljati, kedo najbolje zasluži živalsko ime. Kdor je čital »Tutti frutti" in dopise s Ponikev, tisti že dobro ve, komu najbolje pritiče . živalski naslov, ampak nekaj drugega hočem poročati, ?ako mi si. uredništvo »Sčče* blagovoli priobčiti. V neki letošnji številki »Soče* je bil priobčen dopis s Ponikev, kateri je vspod-bujal in dramil občane, da naj bi si osnovali in ustanovili bralno društvo, s katerim bi se širila zavednost in omika tudi med našim ljudstvom tu gori. Z veseljem moram priznati, da je padlo isto seme na rodovitna tla in da isti glas ni bil glas vpijočega v puščavi, marveč odzval se je s tolikajšnim odmevom, da ni tega nihče pričakoval! Pripravljeni so pristopiti v to društvo vsi za-vednejši občani, izvzemši par nunčevih kimavcev. Nič ni torej pomagalo vse nunčevo Quo vadis? Roman. Poljski spiBal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dajje.) Kamenje se orosi od vaših solz, pesek se napojf z vašo krvjo, doline se napolne" vaših teles, toda jaz vam pravim: vi zmagate! Gospod prihaja kaznovat to mesto zločinstev, teme in ošabnosti, vi pa ste Njegove legije! In kakor je on odkupil grehe sveta z muuO in svojo krvjo, tako hoče, da tudi vi z muko in .Vvjo odkupite to gnezdo neresnice... To vam naj.*vlja z mojimi usti!« Eazprostrl je roke, uprl oči v višavo, njim pa je srce skoro prenehalo utripati, kajti Čutili so, da njegov pogled vidi nekaj, česar ne morejo zapaziti njihove umrljive oči. Lice mu je bilo spremenjeno, pokrito z zarjo, in zrl je v višavo molčč, kakor bi onemel vsled kopr-nenja. — Čez trenutek se je znovič začul njegov glas: »Ti si to, Gospod! ter mi kažeš svoja pota. Kako, o Kristus? Ne v Jeruzalemu, marveč v tem mestu satana hočeš postaviti Svoj prestol? Tukaj iz teh solz, iz te krvi hočeš pozidati svojo cerkev? Tukaj, kjer danes vlada Nero, ima stati večno Tvoje kraljestvo? O Gospod! Gospod! Ti zapoveduješ tem plašljivcem, da iz svojih kostij postavijo temelj pod Sion sveta ter mojemu duhu nalagaš, bdeti nad njim moč nad slabimi, da postanejo krepki, ter mi velevaš,! da naj pasem Tvoja jagnjeta na vseh vekov ^eke...| G bodi pohvaljen v Svoji zapovedi, ker nas vodiš j k zmagi. Hosana! Hosana!...« , j Oni, ki so se poprej bali, vstanejo, in oni, ki so bili obupni, se ojačijo z novo vero. Nekoliko glasov zaliče: »Hosana!« drugi pa: »Pro Christo!«, na kar nastane tišina. Jasni žarki poletnega jutra razsvetli kolarno in poobledela lica navzočih. Peter, zamaknen v svojo prikazen, je še dolgo molil. Naposled pa se zgane, obrne se k zbranim ter reče: - - - take in nad ljudmi na zemlji... Evo, tu razlivaš Svojoj m okrutnosti krvnikov. *.* v— r ____, _______0-<~. _____ kaj vse izraste iz njihovih solz in krvi, vendar se mu je glas tresel od ganutja, ko jih je jel blagoslovljati s križem ter je dejal: »A sedaj vas blagoslavljam, moji otroci, na muke, na smrt na večnost!« Oni ga pa obkoljijo, kličoči: »Mi smo že pripravljeni, toda Čuvaj se zlasti ti, sveta glava, ker ti si namestnik, ki vladaš v imenu Kristusovem!« Tako govoreči so se dotikali njegove obleke, m on je polagal roke na njihove glave ter se poslovil od vsakega posebej, kakor se oče poslavlja z otroci, katere pošilja na daljno pbt. Na to jamejo zapuščati kolarno, ker se jim je že mudilo domu in od ondot v ječo in na pozorišče. Njih misli so bile odtrgane od sveta, njih duše so zletele v večnost ter so šli kakor v snu, toda navdušeni, da ono moč, ki je tičala v njih, postavijo nasproti moči Apostola je odpeljal Nerej, Pudensov sluga, po skriti stezi Čez vinograd v svoje stanovanje, Vinicij je šel za njima, in ko dospeta do koče, vrže. se nakrat apostolu pred noge. Peter ga spozna ter vpraša: »Česa si želiš, sin?« Toda Vinicij po tem, kar je bil slišal v kolarni, že ni mogel ničesar več prositi. Objel je njegove noge z obema rokama, pritiskal k njim svoje čelo, proseč tako brez vsake besede milosti. Apostol mu reče: »Vem. Vzeli so ti deklico, katero ljubiš. Moli y.a njo!« , . »Gospod!« zavpije Vinicij ter objame še krepkeje apostolove noge. »Gospod, jaz sem revni črvič, ti pa si znanec Kristusov. Ti Ga prosi ter se potegni za njo!« ^ ± Tresel se je od bolečin kakor list na vetru ter butal s čelom ob tla, ker je poznal apostolovo moč in vedel, da mu jo samo on more povrniti. Celo Peter je bil ganjen od te bolesti. Spomnil se je, kako je nekoč Ligija, karana od Krispina, ležala isto tako pri njegovih nogah, proseča ga sočutja. Spomnil se je, da jo je dvignil in potolažil, torej je dvignil tudi Vinicija. . ¦ »Sin«, reče mu, »moliti hočem za njo; toda pomni, kar sem rekel poprej onim obupnežem: da je sam Bog Šel skozi muke na križu v smrt in da za tem življenjem se začne drugo, večno.« ... - j »Vem, vem! Cul sem!« odvrne Vinicij, love zr,ak z bledimi ustnicami. »Toda ti, gospod, vidiš, da ne morem! Ako je le treba krvi, prosi Kristusa, naj vzame mojo! Jaz sem vojak. Naj se mi podvoji, d&, potroji muka njej namenjena, jaz jo hočem pretrpeti, obrekovanje in laž, s katero je strašil občane, da kdor podpira bralno društvo, hudiča podpira, in da je to hudičevo društvo, društvo, katero ima pravila potrjena od c. kr. namestnistva in ima namen oživljati in vspodbujati med ljudstvom veselje do či-tanja poduCnih knjig, raznih Časopisov, gojiti narodno petje in napeljevati ljudstvo k lepemu in dostojnemu vedenju itd. in to društvo je po nunCevem mnenju hudičevo? Res, lepi nazori, 7redni gospoda Kodromaca! Podal se je ta za obCni blagor vneti na-zadnjak celo v hišo k najbolj naprednemu ia povsodi spoštovanemu mladeniču, roteč ga, da naj pusti vso »to slabo re6*f namreC bralno društvo in narodno-napredno stranko; rekel mu je: Mene poslušaj, pusti tol Ko bi ti mene poslušal,bi bi lahko(enkrat za župana, Nune, le potolažite se in zapomnite si dobro, da v našem županstvu ne bodo nikdar klerikalci odločevali, kedo naj bo župan! In Vi, kedo ste pa Vi, da si prisvajate toliko vpliva v našem županstvu ? Pojdite v Rakovec na Lagarače, koliko pristašev imate ondi? Nobenega! Vso čast takemu ljudstvu, katero zna misliti z lastno glavo! In v naši občini na Ponikvah, koliko jih menite spraviti na svoje limanice ob času občinske volitve? Lahko jih seštejem na prste dveh rok. Na Pečinah imate pač nekaj .črne* garde, toda ta je brez pomena; oni ne bodo določevali usode našemu županstvu, za to bo-demo že skrbeli mi naprednjaki. Zapomnite si pa tudi enkrat za vselej, da tistega mladeniča ne privedete h klerikalni bandi, čeprav mu obljubite škofovsko mitro! Torej nune, ne obljubavajte, kar ne morete nikoli dati, ostanite rajši pri svojem poklicu in vršite zvesto dolžnosti Vam naložene, da se ne bodo ljudje pritoževali, kakor sedaj, ko je vsako nedeljo ob dragem času božja služba, enkrat ob 6. uri, drugič ob 8. itd, , Pri nas je že od nekdaj navada in prejšnji duhovniki so vedno imeli službo božjo ob 10. uri, in tako hočemo tudi sedaj imeti! Upošteval naj bi še nune, da je on tukaj zavoljo nas in ne mi zavoljo njega! Pustite pa tudi nas naprednjake na miru, posebno v cerkvi, v hiši božji nam razlagajte evangelij 5n sv. pismo, a ne politike, kajti s tem nehote sam sebi največ škodujete; ko bi opustil politiko v cerkvi, morda bi Vas kedo spoštoval, sedaj se pa Vam smejejo, kedar začnete razsajati pred altarjem. Eni so že rekli, da ne bodo več hodili v cerkev, če ne odnehate s svojim ravsanjem in kavsanjem, drugi se Vam pa v cerkvi smejejo z opazkami: Pijan je, drugače bi ne mogel tako vpiti. Torej nune, le pri svojih dolžnostih, in če nočete nam nič pomagati pri bralnem društvu, vsaj na miru nas pustite, pustite na »graahu* pa tudi naše županstvo, .narodno-napredno stranko" in vse druge zemske ničevosti, kajti kakor menda sam šprevidite, Vaše kraljestvo ni od tega sveta! Glejte, da še onostranskega ne izgubite! Iz Kanala. — Našim vrlim zaročencem Kar. Angeli in nevesti M. Lovi-šček kakor tudi Cir. Kocjančiču in nevesti M. Angeli čestitamo ter jim voščimo mnogo sreče, toliko več, ker se ni v Kanalu pripetila že več let tako lepa ženitev domačina z domačinko. Tako je pa tudi prav! Ne pa tako pri naših kmetih, kateri si ho- i dijo iskat nevesto iz hriba v hrib, katera bi imela eno kokoš več, ne oziraje se na sposobnosti, lastnosti in zadržanje. Potemtakem se ni čuditi, da po nekaterih kmečkih hišah nastajajo večni prepiri v družini.*... Letos nas je Bog obdaril še s precej dobro letino, zlasti trgatev nam kaže, da že veC let ne tako dobro. Vino pa bo v Kanalu še vedno naprej tako drago, kakor malokje drugodi! Nekateri posestniki, ako pridelajo veliko sadja, tožijo, Ceš, da je prevefc po nizki ceni, ter so bolj zadovoljni, da imajo malo, da prodajo drago. Tudi moram omeniti, da so mi znani slučaji, da nekaj let sem se je pobiralo pri nekaterih sadje zeleno, kateremu je manjkalo še mesec dnij do dozorelosuV Sadje dozorelo je vedno več težje od zelenega in ne vem na sploh, čemu trgati sadje prezgodaj. Naši fantje bodo plesali — kakor je že starodavna šega — dne" 1L. septembra. Ples je očitna, nedolžna zabava. Kdor hoče grešiti, mu ni treba ravno, da gre na plesišče. Zatorej želim našim vrlim fantom in dekletom ter drugim: Dobro se imejte! Llsjakl-Gabrje, dne 35. avgusta 1901. — Kadar se človek le malo odtegne iz svoje hiše ter meri korake po božji zemlji, pa hitro kaj izve. Tam proti sredi tega meseca sem bil dospel do vasi Gor. Lisjaki in čul sem tam, da sla dva moža, eden poI-Gaberc, drugi pol-KraSevec, poguzmala list »Primorec*, predno ga je hišnik sam videl in prečita!. Potem sta jo pomuznila ven iz hiše ter mahala proti vasi Vrtovče in čitala vsak polovico lista po poti. Ali sta se pogodila za list z onim lastaikom? Pazita naj, da si ne pri-čitata nezgode v listu. Bolje ga vrniti in se opravičiti! Letos kaže letina, da bo zelo bogata trgatev. Lepo je gledati grozdje, kako zori, ali prav nič lepo, ako pada iz žepa, kamor je prišlo na nepošten način. Štirje fantje, menda iz b., so šli iz Sv. Križa, kakor sem čul, da od spovedi. Prišli so v hišo K., kjer so se nekaj časa prav surovo obnašali. Tačas, ko so bili v hiši, jim je padalo grozdje iz žepa, in sicer Rulandec. Potem ko jo od-mahajo od hiše s svojim voditeljem s kolesarsko kapo, jo udarijo čez grič proti domu, ali na poti med vinogradi krenejo naravnost v vinograd lastnika K., kjer si naguzmajo prav lepe dozorele žiahtnine, katera jim je jako ugajala, seveda v božjem strahu! Kdo ve, ali so jim dali v Sv. Križu za pokoro, da morajo uzmati grozdje. Te junake poznamo. Naj se čujejo! Domače in razne novice. Succovatv v Brantel. — General Edvard vitez Succo.vatv, poveljnik tretjega kora, se je pripeljal v nedeljo v Bra-nico, pogledat spomenik in insignije slavnega našega slovenskega junaka, Andreja barona Čehovina. Smrtna kosa. — V torek je umri v Sovodnjah g. Anton Tomšič, veleposestnik, v starosti 72 let. Zapustil je 4 sinove. Naj mu bo lahka, zemlja domača! Trgovski večerni tečaj za knjigovodstvo, dopisovanje, trg. aritmetiko, menjično pravo itd. se odpre 15, septembra v Gorici. Opozarjamo rodoljube iz mesta in dežele, da se prijavijo pravočasno, ako žete obiskovati ta tečaj, v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček. Volilni shod narodno-naprednlh vo-lllcer v Vipavi, dne 25. avgusta 1901. — Pišejo nam: Ta impozantni shod It prav sijajno dokazal, kako trdno je vkoreninjena napredna misel v lepi vipavski dolini. Vipavec ostane slobodnega mišljenja, naj si ga nunci s še tako sladkimi besedami in grožnjami odvračajo od narodno-napredne stranke ter vabijo v svoj tabor. Nad 1500 zavednih vipavskih mož ter kakih 200 klerikalcev se je zbralo ob 4 V, uri popoludne na pristavi visokorodnega gosp. grofa Karota Lanthierija. Župan eolski, Andrej Ro van, je pozdravil navzoče, ter jih na to pozval, naj si izbero predsednika. Z vskUkom je bil izvoljen predsednikom vrli bivši vipavski župan Anton Hr o vat in. Le ta je v poljudnih besedah nagovoril navzoče ter pozval kandidata gosp. Ivana Božiča, da naj poroča o dež. zborskem delovanji ter razvije svoj program. Ivan Božič, burno pozdravljen, je poročal o svojem in narodno-naprednih dež. poslancih delovanji. Opozoril je zbrane vo-lilce, kako so pred 6 leti klerikalni poslanci pred dež. zborskimi volitvami mnogo obetali, a dokazalo se je iz njihovega neplodnega delovanja, da so njih besede ostale le obljube. S kakšnim humbugom so pred 6 leti slepili klerikalci svoje volilce z deželno zavarovalnico, a so jo letos sami pokopali v dež. zboru. (Referent je bil posl. Povše). Poslednje 6 letno zasedanje dež. zbora bilo je jako plodonosno, a to le vsled marljivega in vestnega delovanja narodno-naprednih poslancev. Zatrjeval je svojim volilcem, da pri volitvah ne gre za vero, ker se itak verska vprašanja ne rešujejo v dež. zborih. Narodno-napredna stranka ni nasprotnica veri in ona še celo zastopa načelo, da verska vprašanja naj rešujejo edino škofje, prelati in druga duhovščina a v posvetnih zadevah naj pa odločujejo posvetnjaki, ker tudi njim je vse-gamogočni Stvarnik vstvaril zdrave možgane. Ko je poslanec pojasnil še nekaj drugih stvari iz svojega delovanja, je končal svoj nad % ure trajajoči govor s povdarkom, da je njegovo preteklo poslaniško delovanje njegov prihodnji program. Govor je bi! z odobravanjem in grovi-timi »živio* klici vsprejet. Na to je nastopil dež. odbornik in državni poslanec dr. Ivan Tavčar, katerega je zbrano občinstvo burno pozdravljalo. — Le ta je v vznesenih besedah razkril vso nagoto klerikalne stranke, kritikoval je delovanje ljubljanskega škofa ter druge politikujoče duhovščine in nje gospodarske organizacije. Da se je v svojem govoru dotaknil tudi dr. Žlindre, P. Vencajza m deželnozborskega klerikalnega kandidata Franceljna Habeto-v e g a, je pač samo na sebi umevno. Ko je konečno govornik pojasnil volilcem, da bode le v njihovo korist, ako bode dež. poslancem izvoljen Ivan Božič, je končal svoj govor, kateri je bil sprejet z veliko pohvalo. Na predlog Antona Hrovatina se je izreklo Ivanu Božiču za njegovo postopanje v dež. zboru popolno zaupanje ter se soglasno proglasila Ivana Božiča zopetna kandidatura. Shod se je vršil v najlepšem redu in miru, le neki mlečnozobi „Daničar* je hotel delati zgago, a volilci so ga kot nevolilca hitro deli na suho. Dr. Tavčar o razmerah v Gočah. — Obširneje se je dotaknil razmer na Gočah ter govoril tako-le; „Ko bi vipavski kmet le količkaj odprl svoje oči, moral bi opaziti, da za našo sveto vero nikakor niso zdrave razmere, kakor jih je ustvaril kurat Ferjančič na Gočah. Moj Bog, če bomo v političnih svojih bojih posegali po kolih, če se bomo jedni drugim svoje črepinje razbijali, potem ne bodo tepeni sami liberalci, potem bodo dostikrat tepeni tudi klerikalci, in morda tudi tisti, ki stoje za njimi. To naj si na Gočah dobro zapomnijo! Pri tem pa nočem govoriti o obtožnici, o kateri se bo ravnokar razpravljalo v Ljubljani. Naj so obtoženi oproščeni ali obsojeni, jedno je gotovo, in to je, da mora pri vseh pametnih ljudeh vzbujati silne pomisleke, da je sploh pri vas na Vipavskem mogoče bilo, da je prišel duhovnik na zatožno klop, ker je baje ščuval sosede na sosede, ker je baje hujskal k silovitosti, in ker je zapeljaval svoje dušne ovčice h krivemu pričevanju, to se pravi, ker je od svojih fa-ranov zahteval, da naj lažejo v imenu svetega Boga. (Viharno pritrjevanje). Ge bodo naši duhovniki iskali svoj poklic v pretepih, prišli bomo kmalu do tega, da bodo pričeli sploh z našimi fanti tekmovati: zjutraj bodo naši mašniki brali sveto mašo, pozneje o pb-lunoči pa jih bodemo Culi, korajžno ukati sredi vasi in na boj klicati nesrečne liberalce ! — Prijatelji, v tem pogledu je treba resno govoriti: daje bila goška obtožnica sploh mogoča, — o obsodbi ne spregovorim niti besedice — da je bila že obtožba sama mogoča, in da smo doživeli, da na čelu obtoženih maršira katoliški duhovnik, ki je tik drugega hudodelstva tožen tudi sleparije za-peljavanja h krivi prisegi, da smo doživeli, da so morali tega duhovnika odtirati v preiskovalni zapor, ker se je bilo bati, da si bode drugače pristrojil še več krivih prič, vse to bi moralo ljubljanskemu Škofu pro-vzročati skrbi, da bi ne mogel spati zdravega spanja niti jedno noč! Napravljati bi pa moralo pred vsem skrbi tudi državi sami, ker to, kar smo doživeli na Gočah, bi se ne smelo pripetiti v nobeni drugi državi. (Klici: Res je!) Vsaka druga država bi bila z železno roko posegla vmes, ali pri nas se klanjamo pred Rimom in zategadelj se bojim, da pridejo še časi, ko bode kurat na Gočah imet več oblasti v rokah, nego je ima c. kr. okrajni glavar v Postojini, Pri tem pa nikar misliti, da je moja vroča želja, da naj se napolnijo ječe z goškimi kmeti, in da naj se nedolžnim rodbinam odtegnejo zapeljani ti reveži. Bog mi je priča, da ne gojim take želje v svojem srcu, nasprotno, da se mi ti reveži do duše «smilijo, ker o njih bi veljal za vsak slučaj izrek: saj niso vedeli, kaj so delali! In če bi se slučajno primerilo, da bi bil ta ali oni obsojen, bodite uverjeni, da se bodemo prvi trudili, v namen, da bi žarek najvišje milosti obsejal te nesrečnike, tako da se v zlati svobodi zopet povrnejo k svojim ognjiščem in ubogim svojim rodbinam. (Živahno pritrjevanje). — Mi namreč nismo stranka maščevanja, mi smo v pravem pomenu besede stranka miru in ljubezni!" Dr. Tavčar o prijateljih kmeta in o vipavskem vina. — Govoril je tako - le: »Visoko pesem Vam pojo tudi o tem, kaki prijatelji da so ti katoliški hinavci našemu kmetu. Samo za kmeta žive*, za kmeta hočejo vse storiti, kmeta hočejo rešiti, z jedno besedo kmetu hočejo že na zemlji nebesa pripraviti. Šusteršič — ni prijatelj kmeta! Vencajz — ni prijatelj kmeta 1 Prvi je s svojo gospodarsko organizacijo zapeljal svoj voziček v globoko blato, in vi vsi bodete še doživeli čase, v katerih se bo cela ta organizacija podirala kakor iz kart narejena hišica. Dr. Šusteršič in duhovščina, ki vam pri kolekturi vsak grozdek na roko jemlje, če je dosti težak, se bodeta že o pravem času rešila na varno, ali mrtev pa bo na mestu obležal slovenski kmet in z zadnjimi groši bode plačeval vratolomne poskuse te vratolomne gospodarske organizacije. Prvi izgled tega poloma se Vam že kaže v vinogradniškem društvu, katero je v slabi uri vodil Ivan P. Vencajz. Koliko se je pisalo in trobilo svoj čas o tem vinogradniškem društvu, vinorejcem po Dolenjskem in Vipavskem so se z njegovo pomočjo obetali zlati časi, tako da smo si kovali upe, da bodeta Dolenjec in Vipavec uspešno konkurirala s francoskim šampanjcem (Veselost). Ali kako je prišlo: Vinogradniško društvo se je skrčilo na slaboglasno gostilno, samo da se ona reši! Ona je še otrok, gospod, a Oni je močnejši nego cesar, jaz to verujem, da je močnejši !----- Ti si jo tudi ljubil. Ti si jo blagoslavljal. Ona je še nedolžno dete!.... Znovič se je zgubil k Petrovim nogam ter ponavljal: . >Ti si poznal Kristusa, gospod. On te gotovo usliši. Prosi Ga za njo!« Peter zapre oči ter jame uneto moliti. Letni žarki ranega jutra zopet osvetle* obzorje. Vinieij je pozorno zrl na apostolova usta, pričakuje* iz njih obsodbo k življenju ali k smrti. V tišini se je čul samo glas prepelic v vinogradih in zamolkel, oddaljen ropot mlina na salarijski cesti. »Vinieij,* ga vpraša apostol naposled, »ali veruješ ?« »Kako bi bil sicer prišel semkaj, gospod,« odvrne Vinieij. »Torej pa veruj do konca, kajti vera prestavlja hribe. Ko bi tudi videl deklico že pod mečem krvnika ali v levjem žrelu, veruj še zmerom, da jo Kristus more rešiti. Veruj in moli, tudi jaz hočem moliti s teboj.« m Med tem dvigne lice proti nebu ter spregovori glasno: »Usmiljeni Kristus, poglej na to bolno srce in potolaži ga l Usmiljeni Kristus, pomiri veter, ki raz-jagnjetu volno! Usmiljeni Kristus, ki si prosil Očeta, naj odvrne bridki kelih od Tvojih ust, odvrni ga tudi Ti od ust tega Svojega služabnika! Amen.« Vinieij pa vzdigne roki k zvezdam ter zakliče: »O Kristus! Jaz sem Tvoj. Vzemi mene namesto nje.« Na vshodu se je jelo beliti nebo. XI. PopustivŠi apostola, odide Vinieij k ječi, in srce mu je bilo znovič napolneno z nadejo. V globeli njegove duše sta Še besnela strah in obup, toda on je dušil v sebi te glasove. Zdelo se mu je povsem nemogoče; da bi priprošnja božjega namestnika in moč njegove molitve ostali brez vsj>eha. Bal se je biti brez nadeje, bal se dvomiti. »Verjeti hočem v Njegovo usmiljenje,« je dejal sam sebi, »ko bi jo tudi videl že v levjem žrelu.« In vsled tega sklepa je tudi veroval, je v njem trepetala duša ter je mrzel znoj zalival njegovo čelo. Vsak utripljej njegovega srca mu je bil sedaj molitev. Jel je razumevati, da vera prenaša hribe, kajti začutil je v sebi neko čudno moč, katere še ni poznal doslej. Zdelo se mu je, da s to močjo sedaj izvrši nekaj, kar se mu je še včeraj zdelo nemogoče. Časih se mu je zdelo, kakor da je vse že minilo. In kadar se je obup še oglašal v njegovi duši, se je spomnil one noči in onega svetega lica, obrne-nega proti nebu v molitvi. Ne, Kristus ne odreče ničesar svojemu prvemu učencu, pastirju svoje črede! Kristus mu ne odreče in jaz ne obupam! In stekel je k ječi, kakor da ga tam pričakuje dobra novica. Toda tu ga je našel nekaj nepričakovanega. Pretorijansfci vojaki, ki so se menjali na straži pred mamertinsko ječo, so ga vsi dobro poznali ter mu navadno pri obisku niso delali ovir. Toda to pot stopi k njemu stotnik ter mu reče: »Oprosti, plemeniti tribun, toda danes imamo zapoved: ne pustiti noter nikogar.« »Zapoved« ponovi Vinieij in obledi: Vojak ga sočutno pogleda ter nadaljuje: »Da, gospod. Zapoved od cesarja. V ječi je mnogo bolnih; nemara se boj§, da bi obiskovalci ne raznesli bolezni po mestu.« »Rekel si, da velja zapoved samo za danes.« »Opoludne se premene straže.« Vinieij umolkne ter se odkrije, ker se mu je zdelo, da »pileolus,« ki ga je imel na glavi, je iz svinca. Vojak se približa tesneje k Viniciju ter reče z zamolklim glasom: »Pomiri se, gospod. Straže in Uršo jo čuvajo.« Po teh besedah se pripogne ter na kamenitem tlaku nariše s svojim dolgim mečem podobo ribe. Vinieij ga bistro pogleda. »A ti si pretorijanec?« »Dokler ne bodem ondi,« odvrne vojak ter pokaže ječo. »Tudi jaz častim Kristusa.« »Naj bo pohvaljeno Njegovo ime. Vem to, gospod. Ne morem te spustiti v ječo, tako ako napišeš pismo, oddam ga stražnikom.« »Hvala ti, brate.« Na to stisne vojaku roko ter odide. »Pileolus« se mu ni zdel več težak. Jutranje solnce je pokukalo izza obzidja ječe in pod vplivom te svetlobe jela je znovič stopati nadeja v Vinicijevo srce. Oni vojak-kristijan je bil zanj nova priča moči Kristusove. Za trenutek obstane ter vpre svoj pogled v rudaste oblake nad Kapitolom in templom Jupitera Statorja in reče: »Danes je nisem videl, Gospod, vendar pa verujem v Tvoje usmiljenje!« (Da\je pride.) kjer so imele svoj raj ponoCne vlaCuge, v kaši pa se je prikazal primankljaj, ki Šteje na tisoč kron t Tako izgleda blagoslov gospodarskega delovanja gospoda Ivana P. Vencajza! In dolenjske in vipavske vinogradnike je to društvo v resnici podpiralo. Ali poglejmo, kako! V deželo je privleklo na tisoče hektolitrov laškega in tirolskega vina ter je polagoma privadilo našo gospodo po farovžih in naše kmete po Gorenjskem, da so pričeli piti to vino in opuščati dolenjsko in vipavsko vino. (Veliko ogorčenje: Klici: Škandali Lepi 'drugega, in to na več straneh dežele na Dolenjskem in Gorenjskem, nego edino le politiko in o volitvah; Na tako grd način .farbajo* ljudstvo glede na bližnje deželnozborske volitve, da je strah in groza. Tako je bila nekje pridiga o naprednjakih, da hočejo biti naprej, kakor tisti hudobni angelji, ki so se hoteli dvigniti nad Boga, ali jih je Bog treščil v peklensko brezdno, kjer je jok in škripanje z zobmi. Ravno tako bo z naprednjaki, ker se vzdigujejo nad Boga, kateri pa jih bo treščil v večni ogenj! Slepar tak pop! Potem kmečki prijatelji l)' In' ladar^jitn^birmr*Hra*f h je neH"ponižnosti: Le podložni bodite, zopet bogato rodila, in bodete Hoteli proda- ' — —».-«-:*- t~—j- u.«._ . ... , , jati svoje vino na Gorenjsko, ali v druge slovenske kraje, pa Vam bodo odgovorili: Vašega vina ne maramo; pred vami je bil tu pobožni oče Vencajz, in s katoliškim svojim vinogradniškim društvom nas je privadil na laško in tirolsko vino, katero sedaj pijemo v Božjem imenu! Vi Vipavci pa bodete odrinili z dolgim nosom, in jesih se vam bo delal po sodih v hramih! Pa še na drug način vam je Vencajz s svojim društvom škodoval. Da bi v prvem trenutku preslepilo vinogradnike po Dolenjskem in Vipavskem, prodajalo je prve čase tudi Dolenjca in Vipavca, in sicer najnižje in najslabše vrste, ali prodajalo ga je z reklamo za vino najvišje in najboljše vrste, če si popil kupico te brozge, si se takoj v smrtnem strahu prijel za svoj trebuh, kjer te je v hipu začelo viti, da si se bal, da ti takoj poženejo dolgi žreblji iz trpinčenega želodca! Če je Vaše vino, dragi Vipavci, v slabem imenu po Gorenjskem in drugod, krivi so tega katoliški gospodarski organizatorji, kriv je tega gospod Ivan P. Vencajz, ki je z vipavskim vinom in dolenjskim vinom slovenskega kmeta ravno tako sleparil, kakor je ravno istega kmeta sleparil dr. Ivan Šusteršič % žlindro in umetnimi gnojili! Tako izgledajo ti prijatelji kmetskega ljudstva! S Srpenlee nam javljajo 27. t. m., da je bil kaznovan ljubljenec kuratov radi pre-silnega izražanja svojega .katoliškega prepričanja" na 14 dnevni zapor! Radi vplivanja na mladoletno pričo pa je sodnik tega katoliškega razgrajača izročil državnemu pravd-ništvu. Tako daleč smo priplavali pod vodstvom g. kurata. Neka priča je hotela na »katoliški" podlagi kriv.) pričati in sodnik je ves ogorčen pripomnil: „ A taki katoličani ste na Srpenici, da celo krivo prisežete1'. Izvajanja teh žalostnih razmer pridejo o priliki, Abram je imel v nedeljo tu shodček, v katerem je pravil, da so liberalci pravi pravcati zlodji. »Ovajanje*. — Vedno in vedno jim giblje po ustih beseda »ovajanje«, da jo rabijo tudi tam, kamor ne pritiče. Pravijo, da smo »ovajali* prof. Berbuča, dr. Kosa, Klav-žarja in sedaj .ovajamo* Mrcino. Terorizem! No, »Gorica* pač dobro ve, da kadar smo imenovali katerega teh mož v zvezi s članki v ,Gorici", smo tudi vedno zadeli, in omeniti je bilo treba ime, da svet ve, kake lum- I parije pišejo po »Gorici* taki ljudje, ki so za vse kaj drugega tu nego za zdražbarije. Da pripisujemo članek .Skrajna nedoslednost Gabrščeka in njegove! »Soče* Mrcini, to pa ni res. Vemo dobro, da se on ne peča s tako vrsto .politike*. Pridevek »Mrcinov* se tiče samo konca »Dalje pride", ker »dalje pride* je prišel med nami v prišlovico na račun Mrcine, za kar seveda mi ne moremo nič. Zakaj je pisal članke z večnim .Dalje pride" ? Sedaj naj pripiše sam sebi, ako se ljudje, kadar čitajo .Dalje pride* pri kaki že tako dosti dolgi klobasi v .Gorici* takoj spomnijo Mrcine ter pristavljajo .Mrcinov dalje pride*, še ne bo konca, vsi pišejo na dolgo kakor Mrcina! — Pa kako so sedaj hitri s kronami, poprej pa še črhniti niso hoteli o njih, ko smo očito rekli: To in to lopovščino piše Mrcina! Ali seveda, oni so*se le »informirali* pri njem. .Informirali* v istini pa so se tako, da je on sam pel in zvonil po papirju. Mi smo videli Mrcino, ko jo je mahal v .Nerodno*, ostal tam le »a-liko časa, da je oddal rokopis, ne pa da bi dajal informacije, in v nastopni številki .Gorice" smo čitali grdo, infamno rovanje proti pevskemu in glasbenemu društvu, rovanje, katerega se mora sramovati vsakdo, kdor hoče biti še Slovenec. — In potem stil? Kaj mislite, da ne poznamo njegovega stila?! Tolovajstvo t Gočah. — Obravnava v Ljubljani je trajala 3 dni. Kurat Ferjančič je tajil in zavijal celo take reči, katere je v preiskavi izpovedal. Vsi soobtoženci so tajili, kar se je dalo. Priča Ant. H r o v a t i n ml., vipavski župan, je potrdii, da odkar je F. v Gočah, je nasprotje med strankama hujše, L. Ž g u r, župan goški, potrdi isto, kurat zabavljal v cerkvi čez liberalce itd,, učitelj Mer čina izpove, da nasprotstvo v pravem pomenu je nastalo na Gočah šele od prihoda F. Celo med otroke je prišel prepir, da so kričali eni: Bog živi .Nanos !* drugi: Bog živi »Triglav", kar so se mogli naučiti le v cerkvi, orožniki stražmešter Ig. Tur k je izpovedal, da odkar je F. v Gočah, je nasprotje hudo, v Logu v cerkvi je zmerjal liberalce z osli, norci, seme, psi itd. — Kuratovo pričo Rozalijo Dolenc so zaprli, ker se je pokazalo, da je pod prisego krivo pričala. Izid obravnave naznanimo jutri v »Primorcu«. Na Kranjskem je bilo letos več goriških rojakov v letoviščih. V dotičnih krajih so šli tudi v cerkev k maši in pridigi, ali se niso mogli načuditi, da niso culi prav nič pa poslušajte besedo božjo, in volite tako, kakor, zapoveduje sveta cerkev l Le podložno sv. cerkvi pojdite na volišče! —Tako hočejo držati kmeta v temi. Tista »sveta cerkev* je seveda pop sam. — Ali ni nobenega izdatnega sredstva proti takemu javnemu sleparstvu? Ali smo res že v Španiji?! Strela. — Dne 27. t. m. je strela zadela hudo 26-letnega mladeniča Andreja Tavčarja iz Godenj št. 9 pri Dutovljah. Oče ga je klical zjutraj ob 7. uri na spalnico iz hiše. Ko odpre duri spalnice, švigne strela v steno nad duri, rani Andreja na bradi in na prsih, ga nekoliko ožge, da pade v nezavednosti na tla. Ko je oče čul, da je sin odprl duri ali da ne hodi po sobi, hiti takoj k duri m, in ker jo slep, se spotakne ob sina. Slutil je takoj, da se je moralo kaj pripetiti. Sklical je bližnje sosede, k: so ranjenca spravili v posteljo ter ga pridno drgnili po vseh udih. Čez 20 minut je prvič zdihnil, in po dolgem drgnjenju se je nekoliko zavedel, na kar ga je napadel hud krč. Poslali so takoj tudi po zdravnika. Upanje je, da okreva. Na o, kr. pripravnici za učiteljišča v Podgorl pri Gorici prične šolsko leto dne 16. septembra 1901. — Vpisovanje učencev bode dne 12., 13., 14. in 15. septembra od -5-12 ure predpoludne v tamkajšnjem šolskem poslopju. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14to leto (ali vsaj 13 in pol leta) svoje starosti ter z dobrim vspehom dovršili ljudsko šolo ali kak razred srednjih šol. — Za vsprejem se zahteva: zadnje šolsko spričevalo, krstni list, spričevalo o stavljenju kožic in zdravniško spričevalo o splošnem zdravstvenem stanju dečka. Razglas. — Podpisano društvo je sestavilo zaznamek onih gospodarjev in gospodinj, ki so se oglasili oziroma bili ogla-šeni, da sprejemajo šolsko mladino na sta-novanje in hrano, ter ga položilo pri gospodu Logarju, knjigovezu in trgovcu v Šolski ulici, roditeljem šolske mladine in nadaljnim stanovanjskim oglasom na razpolago. — G. Logar je bil tako prijazen, da je sprejel vpisovanje nadaljnih oglasov od strani onih gospodarjev in gospodinj, ki žele in bodo želeli sprejeti šolsko mladino na stanovanje, podpisano društvo pa bode po svojem nadzo-rovalnem odseku, sestoječem iz uglednih in občespošlovanih učiteljev in učiteljic v Gorici in najbližnjih občinah, na to delalo, da bode stanovanjski zaznamek vedno bolj zanesljiv. Društvo ne misli opravljati policijske službe, ampak samo iti toliko roditeljem šolske mladine kakor gospodarjem in gospodinjam mestnih stanovanj prijateljsko na pomoč ter noče biti na nobeno stran nadležno. Ono hoče samo koristiti in se skrbno ogibati vsakega koraka, ki bi utegnil na eno ali na drugo stran škodovati ali nadlegovati. Priporočalo bode dobra stanovanja gospodarjev in gospodinj v ugodnih in urejenih razmerah in po svoji moči varovalo nesreče v prvi vrsti sinove in hčere učiteljskih družin, potem pa tudi one šolskih in učiteljskih prijateljev, če društvu za to naprosijo in pooblastijo. Podpisano društvo se spoštljivo zahvaljuje vsem nim, ki so kakorkoli pripomogli, da je došlo do 24. t. m. oglasov za 44 stanovanj, med katerimi je večina onih, ki niso došli od gospodarjev in gospodinj ampak po drugih. — V zaznamku so na prvem mestu ona stanovanja, kjer so stanovali lansko leto gimnazijski osmošolci in za njimi pridejo druga bolj znana stanovanja za mladino srednjih in ljudskih šol. Društvo je storilo v stanovanjski zadevi, kolikor je bilo pri začetnih ovirah mogoče in pričakuje od roditeljev šolske mladine kakor tudi od gospodarjev in gospodinj potrebne previdnosti in brižnosti, da bode mogoče po društvu pričeto delo dobro nadaljevati. Društvo pričakuje od višjih mladinskih odgojiteljev potrebne pomoči v tej zadevi in se za-njo uljudno priporoča. Deželno učiteljsko društvo za Goriško in Gradiščansko s sedežem v Ajdovščini, dne 27. avgusta 1901, Predsednik: Tajnik: Fr. Bajt, Ig, Križman, Razpis štipendije v. — Deželni odbor razglaša: Razpisuje se eden deželni štipendij 600 kron od 4, ki jih je ustanovil deželni zbor s sklepom 10. septembra 1888. v spomin štirideselletnice vladarstva Nj. Vel. presv. Cesarja Franca Jožefa I. 1. Beležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji prava, medicine, eventuelno modroslovja, politehnika ali više poljedelske šole na katerem avstrijskem vseučilišči skozi vsa leta vseučiliščnih studu, držeč se obstoječih postavnih predpisov. 2. Prosilci naj podajo svoje vloge deželnemu odboru do 15. oktobra t. 1. in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed nave- ' denih učil^č in o dosedanjem napredovanji. Razpisujejo se dalje 4. deželni štipendiji po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole. Pri podelitvi se bo gledalo na to, da dobita te štipendije dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, se sme nakazati štipendij dijakom druge narodnosti. Štipendiji se bodo izplačevali v štirih četrtletnih, odplačjjih na. prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je" vpisan v vseučiliščno matrikulo in pozneje, da obiskuje učilišče. Dotične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do 15. oktobra 1901., in sicer naj se jim priložijo spričevala zrelosti, vboštva in vpisa v eno izmed visokih šol. Predsednlštvo ustanovnega odbora bralnega društva .Čitalnice" na Ponikvah naznanja* da bo imela .čitalnica* na Ponikvah dne 1. septembra ob 3. uri popoldne prvi občni sbor. Pri veselici ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda t Dornbergu se je nabralo čistega dobička 218 K 66 v, od katerih se odpošlje 84 K glavni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano in 84 K društvu .Šolski Dom* v Gorico. Podarili oziroma preplačali vstopnino so: Velerodni g. Rudolf Arthofer, inženir podjetja vipavske železnice, 100 K, g. S. škert, delovodja pod. vip. železnice, 9 K 60 v, g. Leopold Togel 8 K 40 v, č. g. župnik Lovro Juvančič 4 K 60 v, g. Guerra 4 K 20 v, g. Zajec 2 K 60 v, g. Baje 2 K, g. dr. Treo 1 K 60 v, g.čna Ana Trabi 1 K 20 v, g. Dominko 60, g. Rozina 60 v, g. Hiller 40 v, g. Turel 40 v, g. Jakil 20, g. Fratnik 20 v, g. Mermolja 20 v, g. Maks Ličen poslal 4 K, ker mu je bilo nemogoče udeležiti se veselice. Tem potom se zahvaljuje podpisana podružnica vsem plemenitim podpirateljem naše prekoristne družbe, zlasti č. g. inženirjem P. Arthoferju ter kliče vsem: Bog povrni 1 Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Dornbergu. Oddelek vojaško-veteranskega društva v Dornbergu priredi v nedeljo dne l. septembra 1901. veliko svečanost na dvorišču Andr. Šinigoja v proslavo rojstnega dne Njeg. Velič. presvitlega cesarja Frana Josipa I. in dvajsetletnico obstanka Dornberškega oddelka vojaških veteranov. Vspored: 1. Ob 8 V« uri zjutraj sprejem predsednika; 2, Ob 9'/» uri zjutraj udekžitev sv. maše; 3. Svi-ranje par komadov pred društveno pisarno; 4. Opoldne slavnostni banket, pri katerem svira godba več komadov; 5. Ob 3. uri plesni venček. — Vstopnina k venčku 1 K. Vstop je dovoljen le vabljencem. Kdor se želi vdeležiti banketa, naj se oglasi pravočasno. Zvečer umeteljni ognji. K obilni udeležbi te svečanosti uljudno vabi vse domoljube in prijatelje društva odbor. Bralno in pevsko društvo »ŠkoJJ* v Šmarjah vabi na veliko veselico, katero priredi dne 1. septembra, točno ob 4. uri pop. Vspored: 1. B. Ipavec: .Domovini«, godba; 2. *% .Opomin k petju*, možki zbor; 3. Pozdrav; 4. D. Jenko: .Sto čutiš«, možki zbor; 5. H. Volarič: .Male Slovenke", potpourri; 6. Krojač Fips, igra v enem dejanju; 7. Hudovernik: .Naša zvezda", možki zbor; 8. H. Volarič: Venček slovenskih pesmi, godba; 9. Šaljiv prizor; 10. .Tičica gozdna", možki zbor; 11. Ples in prosta zabava. — Vstopnina k veselici 50 v, sedež 30 v. Vstopnina k plesu: I. do 9Vt ure 2 K, n. do 2 popolnoči 2 K. Ker je polovica čistega dobička namenjena družbi sv. Cirila in Metoda, polovica pa za nabavo društvene zastave, se radodarnosti ne stavijo meje. K obilni vdeležbi vljudno vabi odbor. Idrijski .Sokol*, ljubljanski in posto-jinski, so bili priredili veselico v nedeljo v Logatcu. Veselica je ob mnogobrojni udeležbi občinstva, kakor nam poročajo, vspela vsestransko ugodno. Drobiž. — Tisti mladi Bizjak, o katerem smo poročali, da je poskusil samomor v mestnem vrtu, ni bil nikdar finančni uradnik, kakor smo culi prej v javnosti, marveč nekaj časa je služil pri finančnih stražnikih. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so konsta-tirali s Rdntgenovimi žarki, da mu tiči kroglja v spodnjem delu pljuč. Babica Marija Stabon iz Ločnika je povila v Trstu v bolnišnici 3 popolnoma zdrave dečke. V bolnišnico je šla, ker se je bala nenormalnega poroda. Adamičevem je polomil vse priprave pregrinjal pred kavarnami iu restavranti, razmetal stolice, pobil okna, nekatere sirene so odkrite, drevesa izruvana. Nekatere polne vagone je porival vihar naprej po železniškem tiru in fiekega 50-letnega moža Iv. Velo je pahnil ciklon pod tak železniški voz, ki je reveža zmastil. To je trajalo kakih 10 minut, potem pa se je vsul dež ter je lilo kakor v potokih. Tudi po polju je škoda velika. Vojni minister Krleghammer, o katerega odstopu se je zadnje čase toliko govorilo, baje ne odstopi. Vsaj tako javlja .Fremdenblatt«, kakor trdi, iz verodostojnega vira. Dto sodb!. — Pred par meseci je bila v Opavi neka beraška in zanemarjena deklica 14 let, kei je vsled neznosne lakote napadla drugega otroka in mu šiloma vzela kolaček, obsojena za 3 leta v težko ječo. V Lvovu pa je bil te dni obsojen bogat kano— nik na 8 mesecev ječe, ker je enajst let kradel in poneverjal iz hranilnice, katere ravnatelj je bi ter oškodoval tako ljudi za četrt milijona. Tojna v južni Afriki, — ,Daily Te-legraf" javlja iz Hilversuma dne 23.: Predsednik Kroger je izjavil tekom nekega pogovora, da se razun vedenja angležke vlade v položenju stvari ni ničesar spremenilo. Buri Blede tisti taktiki, katero so imeli od začetka vojne. To taktiko so imenovali poprej vojaško, potem so jo imenovali iregularno vojevanje, sedaj je pa taktika obrambe. Število Burov je sicer postalo manje ali njih odpor nosi tudi danes na sebi vse znake pravilnega vojevanja. Voditelji Burov, vlada Burov in narod Burov vladajo še vedno. Proklamacija lorda Kitchenerja more napraviti le en učinek na Bure in sicer ta, da ogorča duhove, da jekli njih orožje in da jih dela trdovratneje v odporu. , Raznotero. — Na Reko so pripeljati s parnikom Sultan nekega tatu, ki je na Angleškem ukradel nad 30.000 gld. (3000 sterl.) Od tam so ga peljali na Dunaj, odkoder ga pošljejo na Angleško. Imenuje se Villiam Moriej ter je star 28 let. — Vest, da je nadvojvoda Franc Ferdinand po nesreči vstrelil neko žensko, se dementuje. — Češki deželni zbor je razpuščen, — Onega kanlbala Bratuša v Mariboru, ki je bil obsojen na vislice, ker je spekel in jedel meso svojega otroka, so pomilostili v dosmrtno ječo, Razgled po svetu. Državni zbor bo sklican, kakor poročajo iz Prage, dn6 20. oktobra. Dr. Korber bo v kratkem obravnaval s prvaki raznih političnih strank gledč na zasedanje drž. zbora. Baje upa, da se bo vršilo zasedanje redno. Euskl ear bo baje, kakor poročajo iz Londona, osebno posredoval pri angleškem kralju, za mir v južni Afriki, ter sprejme tudi Krugerja v avdijenci. Na Rekt je razsajal v ponedeljek)velik ciklon, in sicer se je dvignil tako ob 4. uri pop. ter povzročil mnogo škode. Na trgu Trpljenje ženstva v srednjem veku. (Spis izven uredništva.) Grozovito je trpelo ženstvo v kat. Evropi tekom srednjega veka, in to od 13.—18. stoletja. Kar se je grešilo v tej Evropi od 10. stoletja naprej do francoske revolucije 1789. nad kmetom v gospodarskem in moraličnem oziru po grajski gospodi, je malenkostno proti temu, kar je kat. duhovnik sam kot tedaj najveljavnejši človek grešil nad ubogim ženstvom in zraven tudi moštvom v času od 13.—18. stoletja v sodiščih, v katerih so kat. duhovniki sodili ,c o pernice*. Proti tedaj takozvanim .krivovercem* je ta človek nastopal že od 9. stoletja naprej grozno, rabeč raztezalnice, rabeč neusmiljeno vse mučilnice divjega časa in potem zažiganje na gromadah. V 13. stoletju je začel proti .coperniji* divjati in tega izmišljenega greha je dolžil kat. duhovnik po večjem Ženstvo in mej tem po večjem ubožne;5e in otroke ubogega kmeta-tlakarja. Grozno veliko je število žensk, ki so morale zaradi te duhovenske domišljavosti o realiteti copernije najhujše muke pretrpeti v dolgih stoletjih 13—18. na raztezalnicah cerkvenih inkvisitorjev in so izmučene zažigali na gromadah po posvetnih oblastvih, ki so bila zgolj slepo orodje v rokah kat duhovenstva. Slovensko pisane zgodovine molčijo o teh grozovitostih, molčijo zgolj o povzročiteljih te strašne bolezni preganjanja .copernije*. Slovenci imamo le zgodovinske spise, ki imajo c. kr. pečat. Časopisje se je tu in tam v najkrajših spominih dotaknilo teh grozot. Še pa živi mej Slovenstvom neumnost o coper-nicah in še je dost slov. duhovenstva, ki na realiteto te neumnosti prisežejo. Treba je obširnejše o tej največji grdobi dozdanje zgodovine Evrope in človeštva pisati. Povod k temu nam je dal tudi oni kurat, ki je nedavno hudiče iz mrtvašnice z vso prepričanostjo nevedneža hotel pregnati in ki nemara danes misli, da so bile v mrtvašnici zaprte ovce — hudiči. Neuk človek, ki si ne ve tolmačiti prikazni v naravi, je videl v dobrotljivih bogove, v škodljivih zle duhove. Kat. cerkev je imela dosti opravka, da je razne paganske bogove spravila ljudem iz čisla. Zle duhove paganstva je tudi razlagala kot ničeve, ali nekaj hudiča je le pustila živeti. Glavna knjiga o običajih pri blagoslovljenju, pri podelitvi sakramentov, ki določuje rit naše cerkve .rituale romanum", ima tudi navodila, kako se hudiči izganjajo. Eksorcizme jih imenuje, .zaklinjanja hudičev«. Začetkoma do 10. stoletja se duhovenstvo ni dosti pečalo s preganjanjem hudičev. Še v 9. stoletju se predpisuje, da so zveze človeka s hudičem, shajališča ljudi ž njim ničeve domišljije in vodstvo cerkve ukazuje, da naj duhovenstvo z vnemo ljudstvo v tej ničevosti podučuje. V 10. stoletju je pa že v mislih duhovenstva realiteta, da se ženske ia inožki s hudiči shajajo, da na metlah ali kozlih jezdarijo skozi zrak ob velikih praznikih na shajališča z zlodjem ter s hudičem najhnjše spolne nečistosti in bogo-kletstva uganjajo. Nauk se odsihmal širi, da klubiije zlodej Boga povsod na zemlji, kjer more, najrajše pa s tem, da odvrača ženske od kat. cerkve. Zlodej jim daje tudi moč, da znajo točo, nevihte, delati, da zamorejo Škodo pri živini učiniti, bodisi da crkne, ali pridejo krave ob mleko. Vse zlo, ki nad človeka pride, je šCasom delo hudiča in ž njim v prav realni zvezi stoječih ljudi. Ta nauk spravijo menihi sv. Dominika v sistem. Pozneje jim pomagajo jezuiti ta sistem utrjevati. Papežtvo potrdi te nauke. Kat. cerkev prizna, da je vez mej hudičem in človekom realna, ne ničeva, proizvod bujne domišljije. Ta nauk se proglasi kot sestavina kat. vere. Ves kat. svet je odslej naprej poln hudič v ki se posebno z ženstvom, pa tudi z moikirat zvežejo po pogodbah, s človeško krvjo pisanih. Coper-nice m v vsakem kotu, ki s pomočjo zlodeja vernim ljudem škodujejo na razne načine, ki rade duhovnike od izpolnjevanja njihovih dolžnosti odvračajo, ki točo, bolezni povzro-čujejo, ki se z zlodjem na najnemarniši način spolno družijo. Pornografije so glavni predmet pisave tedajnih dominikancev, frančiškanov, katerim je pred vsemi drugimi duhovniki papežtvo poverilo preganjanje zlodja in njegovih človeških dragov. Tekom stoletij se razvije grozna manija preganjanja copernic. Najučenejsi bogoslovci tedajne kat. cerkve pišejo velike razprave o copernijah. Tomaž iz Aquine, najučenejsi bogosiovec srednjega veka in zdaj svetnik, po papežih novejšega časa kot vzor bogoslovnega učenjaka postavljen, prizna realnost zveze ztodjev s človekom. Copernice se preganjajo. Učenjaki cerkve so tekom časa našli natančna znamenja copernice. Krvava sodišča se razširjajo po vsem kat. svetu, ki imajo nalogo, copernice uničevati. Menihi iz navedenih redov in jezuiti vodijo ta sodišča. Papeža Gregor IX. in Inocencij VIII. izdasta posebna pisma, v katerih voditelje teh sodišč, »inkvizitorje- potrdijo, Leta 1487. sta spisala Dominikanca: Jakob Sprenger in Henrik Insti-toris takozvano »kladvo copernic*( ,Hexen-hammer".) — V tej razpravi popisujeta ves sistem: kaj je copernija, kako zlodji, ki se imenoma navedejo in katerih je veliko tisoč, zacopranje izvrševajo, kako se je za-copranja rešiti in kako se sodnijsko copernice preganjajo, sodijo in kdo more biti sodnik v dotičnih sodiščih. (Seveda pišejo, da po pa- ! pežu postavljeni duhovni inkvizitorji.) (Dalje pride.) Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. Frohlich-a na Vrhniki-Kranjsko. tflavnt zastopnik za Gorico In deželo Josip Rovan v Gorici — Rabatišče^ št. 20 — v Gorici. Priporoča se y. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodcMa po 100, 50, 25 in 1272 litrov ter v plombovanih steklenicah po % litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. ¦bf- Veliko zalogo -»* šivalnih strojev, ivokoies in slamoreznin raznih sistemov prve angleške tovarne ,Helical' SAUNIG & DEKLETA V GORICI ulica Municlpio št 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjer je bila prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, Čevljarje in sediaq'e, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene koles so v gotovini od 80 gld. naprej. Z nami j« vsaka konkurenca namogača! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan SAUNIG & DEKLEVA. Josip Vidmar v Gorici, ulica Bertollni štv. lO bode razprodaja! dne 5. septembra in naslednje dneve okoli 35 konj z opravo In 15 vozov z vsemi prltiklinami. Ifarol prašak, pekovski mojster in sladdičar v Gorici na Korau Št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Dobre ure in po ceni! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, terarna ur ter Istoz alatnlae Mast (Čeiko). Dobra tura Rem. iz niklja fl. 375; srebrna ara Ram. fl. 5-80; srebrna verižica 0.120; budilnik iz niklja fl. 1*95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznali -« pisem. — Hnstrovan cenik zastonj! Anton Potatzky v Gorici. Na sredi KaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliSce nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preja in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaH in Ševljarje. Svetinjice. — Rožni venci. ~- Masne knjižice. Sišna obuvala za vse letne Čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 Balzama lekarnarja A. Thierry-ja z zeleno varstvene znamko nuna se razpošilja 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic za 4 krone poStnine prosto. A. Thierry-jevo centifolpo ustno mazilo. 2 lončka K 3'50. — Razpošilja poštnine prosto proti predplačilo zneska A. Tbierrjr - jeva lekarna h Angelju varuhu t Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Dnnaj, jlavna zaloga: leuarnar C. Brad", Fleisclimtirkt 1. Budimpešta: Lekarnar J. pl. TsrCk in dr.Egger. Agram: Lekarnar S. Mittelbach. — Povsod se dobiva na drobno. — Lekarna Crlstofoletti v Burici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovans&ega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredtje redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po |edno žMcico ,„ t Popije. Okrepš po* (va«tre„**nanika). kvarjeni želodee store, da zgine v kratkem Sašu omoiiea in zivofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroditve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CristofOletti v Gorici. Trgovski večerni tečaj za knjigevodstvo, dopisovanje, trgovsko aritmetiko, menjično pravo itd. se odpre 15. septembra t. L v Gorici. Kdor želi obiskovati ta tečaj, naj se zglasi v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček, Gosposka ulica št. 11. Podpisana priporočata elavnemu občinstva, v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tndi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini ram, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Bletodovo milo ter drago v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Senenffti nliei St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Veliki prazni sodovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. Sternil, na Franc-Josipovi cesti št. 9. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo xtJUL Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha'Smichov) Vinohradskd ulice Cislo 816. se priporoča k popolnemu uzoraemu prirejevanju sokolskih In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpol^M mnogo priporoča-jočih spričal domačih in iv-.umskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelč zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vaduiee pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. — 3 Poprave IzvrBuje po najnižjih cenah. IZ male od 56 litrov do 50 hektolitrov popolnoma v dobrem stanu ima na prodaj Peter Bi rs a, gostilničar v Gorici, Corte Caraveggia. )©©00000000®0000©000©( Mineralne vode vseh vrst so dobi v mlrodllinlcf pri A- JBRBTIC-U v Gorici - Tržna uliea (poslopje okr. sodišča.) }0®©0®®0Q@©©©0©0®00« § ®©®@0®0©00©®©0©0©@©@« Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedie <& Zajec (prej G. Darbo) preči iiatfškoftjo gtv. 5. Podružnica konec Baštela Stv 2. Zaloge v ulici Morelli št 12, v Gosposki ulici št 7. y posojilcič&i hiši. Priporoča p< najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega itajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-ičovine, or^-dja za razne obrti in pohlinega, sledilna ognjišča« peči, cevi in predpecnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove xa pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorieo In okolico Izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljša koroškega ftcalon in firescian-jekla. Zaloga Portlaud in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.