St. 19. V Gorici, v cetvftek 7. maja 1874 „8o(5a" izhaja vsak cetvrtek in velja s pofcto prejemana ali v Gorici na doro posiljana: Vseleto . , . ¦-. . . f. 4.50 Pol lefca '..'¦. . . .' ,. '230 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in ravno tako pri ,.po. slfmicah" se plaeoiezanavadnotristopiio vrsto: 8 kr., ce se tiska 1 krat 7 ,. „ „ „ 2 krat ______ g__.___-_.—-..........-g-j^ 'M vofie feke po prostora ia pri znanilib, vmk pofc 30 kr, za kotek Glasilo slovenskega polittoga dru§tva goriSkega za braftbo narodnih pravic. Posamczne Stevilko se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Patornolliju in So liarjn; v Trstn v tobakarnicah „Via del Ftalwdi're 179" in „Via dolla casenaa 60" XiHocniiiii in dopisi naj se blago voljno posiljajo pod naslovom: Ured-nijstvo oziroma upvavnijgtvo v Patcr-nollijevi tiskarui v Gorici. — Rokopis! iso he vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujojo. — Delalcem in drugim ne-preraoznim sc naroSnina zniza, akoso oglase pri urednijStvu, Razdelitev obcinskih pasnikov. (Konec.) §. 1, Vsled sklepa obfiioskega zastopa, ki oskrbuje premo&nje obdmsko, morejo serazdeliti obemska zem-Ijiica mej ob&oarje tako, da postane vsak lastnik do-leza mil odkazanega, §. 2. Ne sraejo se razdeliti obdinska zpnrijjiSca, katenrn je obdma uie dala kak poseben oamen, in ka-terih ob&Barji ne uzivajo skupno. §. 3. V obde se sine razdehtva dovoliti le takmt, a) 6e nij v ikodo navadnemu gospodnrstvu obeme, ia b) fie se nij ikode bati tie za poljed»djstvo splob, in po-sebno no za gozdnarstvo. §. 4 Last, obcinskih zemljiSd se odstopi proti ve« ceuiu ali maojsemtt znesku v denarjih, katerega odlofii obcinski zastopt in ga iztirjapo obrokib (ratah), ki jib on ud'oci, in po nacmu, ki velja za droge obcinske nakladt\ Ti zoeski sluz»jo v pomnozenje oWinskega pre-mozenja. §. b, Razdelitev to izvrsi v tisti rtiznwi, katuro so zahtalili vsi, ki imajo pravieo do uiitkov, in to vse mora razdelitva obsegati. §. 6, Ako nij niogoee zediniti vseb ultvaleev, da sprejmejo vsi kak naert, po tem se poloviea teh 7. mljiie po euakili ilelili glede vrednosti olka/.e vsem ob6tnarjem« kateri so droitittki gospitdarji, m uunu^jo v obcuii, in vst ti se zapiiejo v posebnt imeuik, §. 7. Druga poloviea se una razdeltti po nu-redih tu*j vece posestn ke, ki imajo posestva b posebnim gospodarstvota v obcmi, akupram tain ne stanujejo, in manjse posestoike, ob^ttiarje, ki v obcini stanujejo, ia pladujejo vsako leto vsaj eu gold. zeiuljiSduega davka brez doklade. §. 8. Da se raorejo oJlo^iti deleft, v katero s« iuia raskositi -poluvica zemijiie v §. 7. oin-'njena» naj so naredi imeuik obdiuarjev davke placevalcev v popn'js-ajem §. reeenib, podeuii z najvecini p> vrsti do zad- ujoga, in k imeon naj se pristavi tudi doticni davek, ki ga vsak placuje od svojib zemljisd v tej obciui le-zecib. Posestniki poseetev s poaebnim gospodarstvom se raarajo ua dotifini kraj ¦ imeuik zapisati tolikokrat, kolikor imajo takih posestev z doticnim zamljiskim dav-koni. Isto posesfcvo se sine pa le v en razred staviti. §. 9. Na podlagi tega iiaemka se vvrtftijo po redu vsi obdiuarji tain zapopidem v osem razrele in to tako, da ima Itevilo miov posamfiega razreda biti e-nako dotifimmu Stovilu tistih, kateri skupaj pla^ujejo osmi del skupnih davkov zapopadenib v imeiiiku. §. 10. Ako sh no bi mogel ves znesek davkov mzdeltti v gori reden razred, kateremu bi so moral pi'iiteti vecji del njegovega davka. §. 11. Posaoiezni obdinarji istega razreda, dobijo enake deleze, se vo da eoake glede na vrednost tab §. 12. Obfiuiski zastop sestavi gori omenjena 2 iinenika osob, ki imajo delete dobiti, Oba imeuika so po tem razpustavita vsakomu v progled v obCinskom luttdn skozi 14 dni, in ob oiioiii m to razglasi z pri-stavkoai, da more §e v osmib dnevih po prtttekbk stiii-najitih dnevih naproj podati ztiptnstvu svojo pritozbo vsak, kedor misli, da je prikrajSan. §. 13. ()& bpozua ob6. zastop, da je pritozba o-pravi6ena, papravi samo dotieui imeuik, na/jiaui to stranki, in razghtsi popravek z tlobttkon, da se mo-rejo pritwibo BOi>er njega 4upanitvu podati V ositnii diievih po razglasu. §. 14 Po preteku obroka omenjenega v pop'-ejS-nem §. se podajn d«*2elaeiua o Ibora v vi& sklep pri-tozbe podane pi §. 12, katere je pi zastop kot neo-pravidene zavrgel, tako tudi prito2be soper popravke iraonikov podane po §. 13. Po vsukem uaiiai s« mora d<4/.elnetnu zbocu po-slati nafirt postave za razJeli.tvo in v nj»m m morajo n;itauko na§':eti zemljiSca, ki se bodo delila. g. 15. Iiazdehtvo izvrSt fomtsija, ki jo pooblasti obciuski zastop iz:nej sobj, s poaioujo eu<*ga all dveh LI8TEK. zvedettcev (peritov), katera imenuje ta zastop in k&r vsi ti storijo, bo veljalo za vse deleXmke, §, 16. Odmerjajo dele?.?, mora zvedeneo ali morata zvedenca skrbeti za to, da se kolikor mogofie vkup spravijo (arondirajo) delozi, katera imijo dobiti posa-mezni odseki obcine, itt da so more proato prihajati oa delete, kjep mj drugaee wugoco, tudi po bliftuih delezib (§. 842 drz. zak.) §. 17. Etmki dolezi, katero dubi vou dele2uikov, oddajo se jim po sreekanji, m srefikati smejo tudi sami deiezniki. §. 13. 0 razdi'litvi se napravi doticni zapisnik in obris ali plan, in to tako, da se morejo na mih podlagi izviliti potrebui izbrisi in vpisi v javne knjigo in pri davkarijah, V Oonci lefca 1864, in. Oe zoli tedaj kuka obcimi ra/.doliti paSaike, po tem moiM stareStnstvo v seji doticni predlog eprojoti, in soglasno ali po vecini glasov ekleniii, katora zemljica se bnlo delila. Na to naj ouo odlooi aaciii, po katerem so ima to zgoditi in naj no pruzre nobenega, ki ima po §. 03 obc. reda pravico do pase ali do drviida. Tiste obcino, katerim so §§. 0, 7, 8, 9, toga na- fil'ta PO VOli), naj l)rav t»\c im/iH- pnafovo nnprncijn, in ra/Ali*|itev se jim bo dovolila. Cc pa bocejo iiragice ra^deliti, na vol jo jim jo dauo §§. 6, 7, 8, 0, drug zapopadek dati, ali po tem se mora staresmitvo mU poprej prepriCati, da so tako zadovoljni vsi, ali vsnj skoro vsi, ki imajo pravico do pase ah drvaicine, kajti drugace jih zavrne dezelni odbor in tudi zbof na gori omotij'ni nacrt. Vrb tega je trcba v poroc.lu ua deiulni odbor razloXiti vzroke in okohioiti, zarad ktticili jim aij vsecea gori omon-jeni uadrt Teg.i ise smejo opustiti, kajti pripetilo se je, da je dcz>.lm odbor prav zastrau te pamanjkljivosti lazaj postal celo delo. {DijaSkega iivenja obroM: tptml L. G, Podgorikm.) dal.« »Zop*t nas je zaco/.il ta dolgolasec!11 B»Kaj oas je zatozil in kde si to zvedel ?tttt „E, gospod natoro2nitnec, tiasa dusu, ta ga je iz- nnk kaj nas je zopet zitoiil?** nSaj znamo vsi: Lju... je ouega dne le vslel svoje prelirnosti, pa vt-sel je bd, ker je v 2cpth pnnesel jpultio masleaib rogljicev, s kredo krivo potegnil po matematiski desk:, ter naredil kacico, da smo vsi za-npili: hoj, be, he, naiega matemattka nos! o njegov nos 1" »sAli se nijsem bii ozrl okrog s^be, ter s tem posvanl vas, da imamo izdajica mej seboj? Ugodil sem bil svoji dijaiki krvi, pa ste le v pnfio Jude I§-karijota kricali: BOj, boj, matematik 1 njegovo kopito, gospod Kopitarl rozene tobacaiee §e manjkai* — Kar ste lskali, to pa ste naab in mene potegtuli za seboj v novo zadiego.*" Eden nas dijakov srpo, res cudovito poglcda in omeni: „M„Ta preteti davkar ne bode miroval, tako dolgo casa ne, doklet mu hlaS ae pomerimo, ali pa las ne prestejemo!*** wLe pomeri mn jih, potle stoprv zve§, kaj je go-sposka kril* *»Dostt je vseb teh preteg, moraaio sedi mu do zivega/1** . n«„Cujte, tovariii: jaz sera resnieno reveo, a nijsem sain kriv, ker sem slabo oblecen, jaz res uze dosti iuzim, ker ac>m toiiko otrok, pa imam revoa roditelja in dva dijakujoea brata revno oblecena z menoj vred, in brezi potrebnih knjig bi bila gotovo, dsi mene nij : ali zakaj bi se mi za tega deij posmehival ta kuka-vica?"** „BA kaj mu za tega delj acini's" ?*** Dijak ostro pogleda in napr-ti: ,„„Zdrinam ga, da bode videl tri soinci; slrezaj kmalu pozvoui k sv. mali, pa ga le z pet nij; kaj, saj pride, 6e boce, ali pa ne, ko pa bi kat ri iznoj nas zamuid bozjo sluibo, gorje bi mu bio potle, men la hi um po vsaki ueitelj-ski sejt octtah to z'tmudo, pa na spridalu bi tudi gotovo opazka bila bridka.*-tt n»Sij jaz sem ni'i tudi gorak.u y>nnJnz, ko hitro sa rni ponudi pr.lika, pigidrn-gic potipljem za lase, kakor sem ga uedavao. Calo go-lobuc -l41"-1 nij bd se tzgovord, u2« je zvonec zapel, da smo bri odsd k bozji sluzbi. # * Ko je bozji namestnik slu|il sv. maso, 6etrt« razred je bd nemiren, ter o*iral se jezmerom okrog sebe, kedaj pride m kde obti6i ^e raledni dolgolasec. TovanS tovari§a §epne: „Deaes ga zopet nij; ah" vodja bode nas §tel se svojimi ofimi, pak nj^ga ne po-greii, saj je uradoiSke krvi cvet t" B„Kmet je kmet, povsodi in zmerom reve2 Is"* --kratko omeoi tovaris-moled, pa to trenotje se ozre in zopet ooieni; nAha, zdaj, le je prizeval, ufce je pri iz-poveduici nasloujun na zid.aw nDobro, dobrol4 fla„Le 6aki!ttttB - njegov soSolec tibo spregovori, s»Bsamo en pot me se piktii, alt paSugns kde, da sem ti on dan stel lase, pa si jih o priliki uapulim lep Sop — na spomml""* . f Cetrto§olci so po prihodu svojega ovaduha pazni§e molili dalje in vernejse gledali, kaj so godi pred oltar-jem : znali so, da je Pepe u2e v cerkvi. Po sv. masi se normal ci, za normalci pa gimna-zijci iz cerkve vsujo t.tko, kakor bucele iz panja o ro-jenji. Normalcem vodja je s kazalcem migal in pnti-skal zrak pred udilni§kim poslopjem, gimnazijskemu naceloiku pa so pri kojiZuici oci plesale po Ijubljeacih io „stf)ckfiscbih". Pa ta pot je Pepe venlar so svojimi knjigamipod piznho prisel mimo sv«»jega prizana§evalca. V ucdnico prisedsi smo skoro v»elej takoj razseli s? po klopeb, zlasti kedar nam je bilpredmet bil te2i, ali pa cc je kak ueprizauealjiv profesor bil na strazi. To jutro je prva ura bila ura gorkokrvneg i kateliata, pa veadar smo rojili in knzali se po sobi, a nekateri so srdito skozi okna giedali ljudi, ki so odhajali iz cerkv«>, skrivaj gledali pnh »joce oeitelje. Crne du§e ovaduh je nekaj slutil po svoji vesti, za to je roirno sedel na svojem prostori in strmel v svojo knjigo. Katehet pnsopiSe, mi se razidemo temnih obrazov in ruzvrstimo po klopeh. » * Prva ura mine, katehet odide. Druga ura je bila matematikova ura. Vsi smo se bridko nadejali. da bodo Mevajenia peli in ndrajerji", torej smo bili tihi in mirni, a ven-dar srdid. Matematik jezno priuese v ucilnico svoje iropito, ki nikoli nij bilo tobaka sito, mogofino odpre razredni imenik in zvrstoma klide, zvrstoma razrednike ptiSilja nazaj na ptostore. Na vrsto smo bib prisli vsi, znali smo oroej dobro, a nobeden nij znal prav, tudi Pepe ne, posebno trpko se je godilo Lj....., ki je bil narisal tobakastega ucitelja nos. Minola jo bila osodna ura. Oakali smo slovenskih trenotkov. Gospel ucitelj je rad bil keaan, ker je menil, da nij potrebno ubyati se z Rdoma6o §Drahott-, Kecfar je stareSinstvo vae. odloeilo in zupanstvo vse izcietalo, po tern se razglas in celi operat javno razpostavita skozi 14 reci §iirnajst dni, ne raanje in Zupanstvo mora na razglasn potrditi, da je bilo za-res Vse 14 dni razpolo2eno. Postava tirja to, da more vsak celo delo pregledati, in ce hoee rekurz podati v roke zupanstva. Ce rekurza nij, iiadejati se je, da se raztfefc'tev dovoli, iako tudi, ce so rekurzi pohli in ne-opraviceni; ako so pa temeljiti, zavrze se vse delo. Ce je obfiina §§. 6, 7, 8 in 9 gori oinenjenega nacrta prevzela, nij lehko, da soper tak nafirt postave zmaga kakor&nakoli opozicija, ker je vecina poslancev zanj. §e moramo opozoriti obcine, da je za razdelitvo kakega obcraskega gozda, treba apriloziti prosnji tudi posebno dovolitvo ces. kr. namestnije po §.21. gozdne postave leta 1852. Vse to priobfiujemo znamewmvdabi obcroe podu-fiene se lotile lazdelitve, kajti lehko se celo leto zgubi zarad kake pomaojkljivosti, dezelni zbor mora ostrona vse gledati, 6e ne poslje pa mmisterstvo vae nazaj, kar se je uie zgodiio, Konecno opazujemo, naj obcina pxegleda n2e potrjeno.postnvo, sajjihjemnogo v letnih porocilih dei. zbora. ObCioe, ki hncejo raztleliti svoje puste, malopridne pasnike, naj podvizajo, da jih more u/.e letos dezelni zbor podpirati.' ______i Predelska ieleznica in driavna pomoc. (Posnetki is Lukanove broSure cnaccga nashva.) (Nadaljevanje.) In to stanje se se do denasnjega dne nij tako pre-menilo, da bi se zlagalo z obcuim evropskim napred-kom, kajti 8e vedno na§e gore zastonj eakajo, da bi pogozdili njili opustosene strmine in boke, ki so najza-lostnejge in najgolejSe gorovje v Evropi (D. Stur. das Isonzothal, Jahrbuch der k.k. geol. Beichsanstalt 1858.]; §o vedno razsajajo hudourniki i nezajezene reke po naj-rodovitnejSih poljanah; 8e vedno se v mo cvirje spreminja nizina i pri morje. ki so ji za eesarja Augusta k naj-zdravejsnn i najrodovitnejsmi okrajem rimske drzave priSfcevali. k,e vedno je kmetijstvo, izvzemSi samo dve pose-stvi, kakor pred stoletji na najnizi stopinji; se vedno manjka sredstev za obeenje, ker sejedenar vedno samo za snovanje velikanskih naertov, a nikoli za izdelavanje name ro van in cesta trosil, tako, da nas sedanje e e-ste se prav srednjega veka spominjajo (PoroBiio trgovske in obrtnijske zbornice goriSke'1873.), y tern ko druge provinciie, na vse kraje prekrizane z zeleznicanu, za katere drzava vsako leto rb nniijonov poroskih predplaell izpladuje, svoje pridelke mnoze i prodajajo, za to pa tudi vsaki drzavni tirjatvi lehko zadostujejo: omagnje ta dezela pod te§kimi bremeni visokih davkov, Jker svojih pridelkov ne more v denai spreminjati, ker se v pomanjkanji lehke in direktne ftKuj pomenja ta matematikova budoba denes? — povprasa edea izmej nas in omeni: „gotovo je zopet izvedel kako nifievost!" Razhujenci se to trenotje vsi ozro v gosposki dim, ki je na trnji sedel na svojem prostori. BBMenda pa zopet menite, da sem jaz kaj zinil mu!« - oglasi se. BBTe dni je pri matematiku bil on le starosuknjeg tam, gotovo je kaj pricvrkoil raz-red, pa le na-me leti vse!4** „,„Kak starosuknjeS! Jaz tozil! - kedaj? -za-kaj?— komu?tttt- razljuti se na§ sosolec, plane va-nj in krepkih rok zgrabi gaza lase, potegne na tla, obrue na hrbet, poklekne mu jia prsi s kolenoro, buta z nje-govo glavo ob tla, naposled pa z mesta, premakne ga in za lase viede do durij; pri durih ga spusti in po-kaze sop protivnikovih las v roci. Ovaduh vskoleha, za glavo prime se in skremzi v klop; a kmalu vstane in napreti: „8Uze sem te tozil, pa tese zatozim, §el"* To trenotje vstane ves razred in pesti pokaze: nnnnGoTje ti potle 1 Bog te varaj!«Ba" A ucitelj stopi v sobo. Vse se brz upokoji, le o-vadnh se r&zmrgeoih las drzi za glavo in strmi v klop, pa n&itelj se nij zmenil zanj, temac bral nam je neko sloveii8ko knjigo in mirno razlaga! nekatere oblike. Ura odbije enajst, torej zapusumo ucilnico, na trgu stopimo v koruselj, ovaduha nij biio mej nami, in nekaj skleuemo, po tajnem skJepn pa se raztdemo. U. Minolo je bilo celih stirioajst dnij. V tern se je naSa jeza bila malo pobladila, nas mlecni ovaduh pa je zabiJ, kaj se je bilo zgodilo z njim, za to je zopet bil z nami, a mi smo bili z njim. Neko dopoludne ga pqyabimo, da bi §el z nami po poiudne, ker nij bilo nauka, 2ogat Pepe nam odljabi, da se o dolocenem casi snide z namina odlodenem kraji. Res se zberemo tsi in s Pepetpm vred odidemo v bliznji logtlec 2ogo. Ko pridemo v log, nekoliko nas sle6e suknje in jamemo Xogati, nekoliko pa jih odide pologu, akmalo se vrne vsak se svojo kljuko pod pazuho. To treno^e zgrabimo ovaduha, vrzemo na zemlio ga, stegnemo, razpreiemo nogi mn in roci, pa jamemo zveze s Korosko in z adrijanskim raorjem soSka dolma za slabo letino ne more z indnstrijo odSkodovati. Pred letom 1848. pa tudi mej reakcijo (1851-61) smo vsaj birokratizem mogli dolziti, da je on kriv brez-krajnega zanemarjenja nase duzele, kajti birokratizem, kateremn je bila namera le svojiiu interesom ngajati, je navadno vse le se svitlimi barvami slikal t^r povsod le cvetoce pokrajine, zadoroljnost i blagostanje videl in bi bil Se-vedno pri volji z naslikaninai gk-daliskimi de-koraeijami in najetimi statist! prijazne vasi in sreene prebivalce predstavljati po vzgledu Gregorija Potemkina, kateremu se imamo zahvaliti prislovieo o breskonenih pripomockih avstrijske dzave, kateri so se pa ob casu lanskega borznega proloma tako slabt pokazali. A ko je bila ieljno prii*akovana u?tava vsem enake pravieo obljnbila ter zagotoviln, da se ljudstvo po svojih poslarfeih sme postavodajanja uddexcwiti, po tern je tudi ta mala in oddaljena mejna kror.ovina smelaprifiakoyati, da se njeni najsvetejsi interessi ne bodo prezirali ali morda celo premiSljeno zanemarjali, kajti po drzavnega prava sploSno priznanih pravilih iioben poslanec nesme v politiki malosten biti aii eelo nu svoj lastni dobifek skrbs.eje gledati nego na interesse ct«l* drzave in zdru-zenje poslaneev iz vseh kronovih sami v eno sredi^e (Centralizem) se moro samo tedaj opraviciti, ee to src-di§ee ne rabi dohodkov in zakladov vseh provineij samo v prid bag vladajoce stranke ali posameznih dezel, nego ce kakor vtliko osrednje solnec s kulture in blagostanja dobrodejnjmi zarki vse drzavne dele obseva. Vendar se do zdaj 5e nij izpolnilo, kar smo pri nas od ustave pricakovali, kajti nove zrtve na blagu i krvi, katere drzavni zbor na§i dezeli uze 12 let naklada, §e nij nobena spomina vredna odSkodnina, in vendar to, kar od postavodajalnih faktorjev zahtevamo, nij veliko — prosimo namref irXe pol cloveSkega rodu samo za to, da bi se Rudolf ova zelezniea do morja p o t e g n i 1 a. A v tern ko so severne kronovin^ in posebno De-ska, kar na drobno preprezene se zeleznicami, za katere drzava vsako leto celih 16 milijonov izdaja, se nekate-rim ljudem zdi nemogoce dovoliti nekoliko milijonov za to, da bi se dovrsil zadnji oddelek one zelezniee, katera bi pot mej srednjim i severnirn morjem. mtj Adrijo i mej bodenskimjezerom, skozi i skozi po avstrij-s k i h 11 e h o d p r 1 a! In oni uplivni drXavniki, ki nijso izgubili niti besedico zoper to, da so je toliko zeleznic z lepo drzavno pomocjo delalo, dokler so u^a-jale njih ozi domovini ali njihovemu volilnemn okraju, prav tisti drzavniki pravijo zdaj, ka bi jako kratka predelska zelezniea drzavne finance ugonoblla ter vselej, kedar se praganje opredolski zeleznici izprozi, odgovar-jajo stanovitni i nepremakljivi: „Non possnmus!" Xia, moral! smo celo iluXiveti, da jo t zudnji aeaiji srecno v gospdu zaspalega, nesposrednje voljenega drz. zbora neki poslanec zoper zlorabljenje drzavnega zaklada za zeleznice mej obligatnim ploskanjem in smehom ne-usmiljeno grmel ter se celo tako daleS izpozabil, da jo rekel: Namera, naj kr a 6o potiz London a pod kljuke pritrjevati jib. Imel je kljuke na vsaki roci tri: eno precej pod ra:no, er.o cez koniolcc, er.o nad pestjo, — na vsaki nozi tri: eno nad bedro, eno cez koleno, eno pri stopaliu, vrat pa je imel po dvo-nogato kozo. Dve uri smo potle se zogali, dve nri je mladi §kric pod kliukami lezal in vzdihal. Po dveb urah stopimo okrog ..jega. Staros r njez se oglasi: BZdaj pa naj govori in konca Lj..., ki je zacetnik vsemu t^mu prizora !* nwGov6fi, Lj...!"u potrdimo vsi sosolci soglasno. Lj... slusa in povzdigne glaa: n»«Ali si naS so§o-lec, ali ne, odgovori - gosposke krvi strnpeni cvett4**" Ovaduh stokue: „nBWl pac!ilBuu r„„Ali bodes posle z nami, ali ne?KBtt ?WB„0h, nikoli vec vas ne zatozim in neobredem, le kljuke populite, o joj l««* wnBTvoja vera je pasja vera! Prisezi namt""* B„BB0h, jako rad!aaa nPriseci mora, da ne bode nobenemu izmej nas vec delal nepokoja; da ne pove ni zivi du§i, da ima sop las menj; da nas ne izdade ni oci, in nikomur drugemu ne, da je vzdibal pod kljukami, in naposled, t'a bode resoicno nas sosolec po veri in dejanji !* ffBBBV8e to rad prisezemltttt"tt ffnGovori, Lj..., in osvobodi mu desnico, a ti, ku-kavica, govori za njim!"* — soglasno zaupijemo vsi sosolci. n4BJaz P. K., vas sosolec, verno prisezam pod kljukami, — prisezam pod tern koSatim hrastom, — prisezam v prico vas, jasnemu nebu, izkopanemu soln-cu, zivemti bogu, da ne bodem nikoli vec obsekaval vas, nikoli vec tozil nelWtttt — narekaval je Lj....., skesani ovaduh pa je po osvobojeuji desnici k visku drzal tri prste na prisego in govoril za Lj... „Svoboda mu!1* — vskriknemo vsi, bri populimo kljuke in mlademu skrijcu poworemo na otrpneli nogi. Revez je vehral, ko je bil postavil se po konci, in v roko je segnil vsakemu izmej nas, a se enkrat ob-ljubil, da se do cela poboljsa. Pa kar je obljubil, temu je tudi bil veivn, dokler smo skupaj hlace trgali po gimnazijskih klopeh. v zadnjo Indijo po avstrij skih tleh'od-preti, more z narodnogospodarstvenega stalisea (sic!) samo filoveSko fantazijo zani ma ti. Oe se je pa tako lehko izpeljivi nacrt, svetovni tr-govini po avstrijskih tleh pot odpreti, jako' nplivnim mozem njegovemu velikemu pomenu vkljubu zasmeho-vanja vreden zdel ter samo nepremisljeno veselost toliko politicnih privrzenftov vzbujati zamogel; tedaj mi Pri-morei, akopram smo pohlovnt ljudjo, take malostne po-litike kar cisto nie ne umejemo, in ker moramo misliti, da tnorajo drzavniki vsaj vselej poStene namere iineti, po tern bi skoro rekli. da ti ljudje nijso zmozni preso-jati, kaj v<>lika drzava potrebnje, in elovek )>i skoro pri-sol v skuSnjavo spominjati se slavnega izreka ouega svedskega drzavnega kancelarja, ki je rekel svojemu sinu: B Videbis fill mU quam parva sapientia rcyitu, mundus.* Kajti pri sedanji visoki kultnri bi po spar tans kill nacelih vladana drzava se svojo erno juho i svojirn tes-kim zeleznim denarjem jedva mogla si pridobiti upliv v skupini evropskih drzav. nego kaze nam zgodoviua posebno novej&e dobe, da zdaj, ko nijso vofi mogofii roni i n.'tvali, kakor»ine so Huni, Mtmgoli i Turki izvrfievali, sama Irjgata drzava more i mognrtia biti in da .s.; samo drzave z obfiirnim morskim obrezjem morejo v svetovni zgodovini ponasati, ker prekornorska trgovina v zvezi z domacp industrijo posebne dobicke donaSa. Oo se tudi na Tjtus i Carthago neoziramo, kate-rih velikost je slonela samo na njijn primorski legi i na gospodurstvu Lrez srednje morje, je vendar gotovo, da morajo Genova, Pisa, Arnalfi, Benetke, hanzeatska mesta, Portugalska, Hollandija in Anglezka svoj upliv i svoj pomen samo srecni zvezi z mejnarodnim obeonjein ali odkritju novih i kracih trgovskih cest pripisovati in da so svojo moe kmalu spot zgubilu, ko so se svetovni trgovini dmgi novi potje odprli. Gdo govori dan danes ha o Pizi ali ob Amalfiji, o mestih, po katerfh nekdaj obljujenih ulicali dan dan \s trava raste i kakov drugaeen pomen so imele Bjnetke ali Genova nekdaj pa sedaj! — Tisti dan, ko je l)il Vasco do Gama okolo Afrike novo pot naSel, jo bil fijtju propad nepremakljivo dnloeen, i celo mogo^na An-gleSka, ki je Hollandijo pa Portugalsko izpodkopala, je zdaj prisiljena gospodnrstvo firez morje deliti/. manjsimi pomorskimi drzavami. Manjo je morda znano, da po opazkah Peutingcr-jevega zemljevida je ena najvaznejilt starorimskih trgovskih cest iz Ogleja 6rez postaje adSilanos (Kotoee ali Podklo§ter?), Santieum (Be^ak), Viraoum (na go-spesvetskem polji) i Matueajo (Mejvode nay KoroSkem) v Ovilabis diiala in da so bile ob Anizi i Stiri v sred-njem voku benetske trgovske zalogc, da je tedaj uze tistikrat najkrafea pot od Adrije proti severnemu morji skoro popolnoma ob sedanji Rndolfovi zeleznici §la. In Avstrija, katera ima v svojem prekrasnem in siroko raztegnenem morskem obrezji in v svojih tri in devetdesetik lnkah vse pogoje za zivahno in direktno kupcijo z vsemi deli sveta. naj si saino zattega delj da iztrgati iz rok preinost in veljavo, katero' jej natnra ponuja in zgodovina potrjuje, ker se boji izdati v dosego konecnega namena nekaj malo denarja: Avstrija naj so odrece dobieku, izvirajueema iz njene iastnc ali po njenih tleh gredote svetovne trgovine, zdaj, ko morajo \Vaghornova poskusna potovanja in pa faktum, da Angleska uze zdaj svojo kineiSko - vzhodnjeindijsko posto Crez Trst dobiva, vsakega nepristranskega cloveka preprieati, da vsi-m rue ali manje dnhovitini dovtipom vkljubu najkrat-a pot iz Londona v zadnjo Indijo res erez avstrijska tla drzi. Da, krvaveSim sreem moramo povedati: Avstrya zanemarja svoje Primorje, zadrzuje pomorske trgovine ter dela zeleznice na Ueskem, o kateri dezeli pa je, kakor je znano, samo Sheakespeare trdil, ka ob morji lezi, kar nam jasno prica. da sicer velik pesnik more temu vkljubu slab geograf i naeijonalni ekonom biti. Dopisi. V Gorici 6. maja 1874. Mestne volitve so se vr-sde 30. aprila in 2. in 5. t. m.; udelezilo se j h je prav mnogo volilcev vsleJ zive agitacije, pa v vseh treh razredih je aijajno zinagala narodno-liberalna stran-ka. Ne sme se misliti, da je to tista izkljuc!jivo na-rodno-itahjanska stranka, kajti vsi pisteui neudv.oniin §e celo nekatcri odvisni volilci so se ta pot vz«%nili iz navadne letargijt*, da prote^tujejo proti smelemu poskusu, valed katerega se je hotelo gorisko staresin-stvo po nacelu „de nobis sine nobis" uroditi, in svet slepiti, da 106 uradnikov in penzijonistov zastopa sou-vereno ljudstvo in javno mnenje v Gorici. Kot regisseur te komedije bil je giasoviti dr. Pajer nastavljeo, cemu se je toliko bolje cuditi, ker so morale lanske volitve v drz. zbor vsacega raislecega cloveka poduciti, da na Goriskem je odkleukalo onemu gospodu. Vendar pa se mu ja le posrecilo s pomo6jo dveh zlalitnih vitezev (enega je mendatajnik kupfisjske zbornice za viteza imenoval) sestaviti neki program z na-meuoni, da bi se, preziraje vse druge stranke, iz onih 108 po dr. Pajerju povabljemh osnovala semanjkajoda poStena avstrijsko-liberalua stranka, stranka intelligen* cije, kakor da bi bila poStenost, zvestoba do Avstrije in intelligencija neka posebna in izkijucljiva lastnost gospodov posestoikov belib ali raodrih p'a&mih listov. CuJen dr. Cudei tu, ki nij piviuislil, da ie sam nijina vseh teb iepih lastuo*tij, ker dozdaj se uij mogel pnboriti si toliko zazeljenega mastnega bele-a place* uega lista. Pa tudi imeoa Pajer.jevih kaudidatov, kateri so pad pozoani kot njegove kraatore, nikukor pa kot posebno inteligentai ljudje, nijso zadostovala pompozaemu programa m sicer v fc<»ki iueri, d, jib so umo^t po Pajerju izvoljeni gospodje ex uffo volilci mjso zapisali na svoje volilae Hstke. Ta strasanska blamaza naj bi vendar eukrat tiste, ki hocejo po korupeiji zapluniti. ljudsLvu pravice do saiuooskrbcvauja lusuili interesov, poducila, da pri poSteneiu in politico napredujocem Ijudstva nij mogoce nic opraviti z odatmojenjem i» preziraojeai pravnih naeel, po strahovanju odv.aiidivu-lilcev, po sklepanju nemoraiuib zvez in po uiungih drugib obzalovanja vrednih sivdstvib. Mi ne verujiiuo da so viadui krogi koncesijooirah ah se zelo udeMe-vali trgovskib planov firine Pajer et Comp., kajti jako. nizki in pudredjeni organi vlade inorejo zd»j se vmVti in bpoznati p»jem najvefio drzavue zmoznosti v izvise-vanju predtnarcue skrivne politij*, a leta iS74 meuda mj vec pomagati si s takimi sredstvi do stopinje ka-cega namestnika, kakor se je to Se pred nialo leti godilo. Vladi ^ pa ponudi dosti lozejse in pravicnejSe sredstvo, da zadobi pri volitvah vsak po&ten in potre-ben upiiv; naj ona pokizu resuo voljo, da hoeo mo-ralnim in materijalnmi intoresom mesta in dezela pra-vitSna biti, in sicer ne samo z be»edo, ampak v dejunji, po Urn gotovo lehko rafiu.. » Gorici na liberalno-av-strijnko in vladi p-ijaznu mogocno stranko, ki bode obstala iz vseh treh tukaj zivfcih nirodnostij, in vso to hrez pomofii kacega okornega pelic\jskega - ia stare Sole, da fie finni Pijer ot ^aq;. nebodo tit..* placati provizije. , , ... , . Cnliio se pi mora vsakeinu zdeti, da so liberalci leto* tako sijujno zmagali; uzroki so menda sledfoi: Netaktnost Pajerjfva, razeeplj-nost mej klerik.ilci, ka-teri so proti zadujemu So celo Iib»-ralceni pomagali proti Pi.jerju, in iieuiuiioBt Naseufiesserjev, ki misltjo, da bodo se gcuvnluiini clanki kaj opravili. Klerikalci bo Se znajo pobratiti, a Pajer nikoli vie ne bo v Gonci intngoval. Iz dolenjega Krata 29. aprila. Liz v. dop.j V 13. gtev. .Sue*'.* r.a&tcva. m-k dopianik marljivort uekaterih /:ipanov ajd>v>kega oknija, ker se jib je nauirec pruv malo uddezilo poavetovanja, h kttleiviiu' nta jdi pova-bila zupa>»a CemiSki in rihenberdki, oba izvyijeiia po ravno teh zupauib v odsek za napravo rekurza pioti ceuiliiiin tartfitn. Omenjena gossioda v porazumu se svojimi tovanfit sta sicer dovrdibi rekuVz; a prisle so po tern ob gvojem c'asu ua ^viilo cenitne tarife n isih kranj-kih sos^dov in ker se j\j uze pri prrem rvkurzu na sosedne tarife ozir jetialo, morale so se je po ten dordedno temu re-kurzu dostaviti potrebne date, namrec dodati lvkurzn vau sie»ilk»', ki Uokuzujejo raziotvk mej krsnjskimi m nasitni tarifatni, in ravno zarad tega dodatka k prvemu rekurzu porabila sta b la omenjena odsekuvci vse inte-reaovane zupane v Ajiovscmo; i>oznejse pakdognvpru in podpisii rekarznega do latka v Putoee k Hebku. Na to povablo je prsslo nekoliko zupanov, kiteri so do-datek podpisah in nicer priSh so taki zupaiii, katerim ie znana vaztiost takega pocclja; drugim matije mar-ijivim ali widrzanim se je pa tarekurz poslal nadom, da ga podp&'jo. Prav una tedaj tisti, ki osteva nase 2upane; resniano je mej /iahtuim zitoin tudi dosti )ju-hke; toda post-bno zasJu/.ite dve zupauski kapaciteti, da je zabljezimo na crno tabic namree rBurg.'rinei-ster-* C iz G...e izvrstni nemSkdtar in drugi modrijan „Herr Pirgermijstei* B.,..a iz L....ea. katera dva se nijsta le odtegr U placilu za stroske prrega rtkurza, ampak sta se t.lo odrekla vsako sodetovanje in pod-pis pri vaZiiem dodatka, i i vendar sta imela ta dva zupana menda najvec uzrokov, da bi bila morala prva rekorirati. Pa ona dva mislita na vse kaj druzega ~ ni dobro .Verwaltungo4 obOiaskega premozenja. Naj pa pazi posebno zaJnji, «'a mu kedo ne potiplje za zilo, in ne spozna krize, kajti kriza je kriz bozji. ponavljeno ne samo ustmeno, ampak tudi pismeno, da se jim na zastanih davkih kaj prizanese, ali saj iztir-janjo istih do druge letine ; odlozi: vso te praviSne prosnje so vendar neufiliSano' ostale! V. Lpane, koeze in vojvode ; omsoljab.hsvo- b0d°V srednjem veku in posuej se je vse F*?™^0' kajti vitezi, kralji^eesarji,. so hudo ^ospodanl. ,ni «i so Rndili ali v niihovein imeau se e sodilo. Venttar so se Nemci in moogo to vsaj udelefcvali sodm^tva po izvoljencih (Schoppen), in tako tadi drugi narodi, katerim je Karol veliki organizacijo dal. # Temelj pravini porotnim soduijam v novem zmislu je pa pos avil anglezki kralj Alfred veliki okoh Ieta 880, ki je modro vladaje Anglezko propada resil in prostovoljno v sodnije poklical svobodue gospodarjo (Frejsasen) po posamnih okrajih. . Se le poznej se je utrdila ta naredba, ko je Ieta 1215. kralj Janez imenovan brez dezele v velikih za-dregah notrajnih in zunajoih Anglezem podelil in pod-piaal veliko pismo (magna cbarta) ki obaega svobo§6me angle*kega naroda^ kakor pri nas jih obsegajo drzavuo osnovne postave To pismo zagoto\lja narodu tud? porotne sodnije, inAoglezi jib Stejejo do daoes med ste-bre SToje svobode, ker hofiejo, da ludi pri sodnijah obvelja to, kar imajo oni za pravo, se ve, da vedno z ozirom na postage. , , . . •• * i Na Francoskem so imeli stari, nekdajni dezelm zbori (provincial™ parlamenti) nekaj sodnijske oblasti v vagnih slufiajih. AH prave porotne sodnije so dobili Francozje §e le v veliki prekuciji, in po tem se je po-Lasi razSirila ta naredba po Evropi noter do lusije. Mi bmo jo dobili Ieta 1850. pa le za par let, a zdaj jo v drugic* imamo v Avstriji takraj Litave! Te sodnije so posebno vazne pri tako iraenovanih hndodeljstvih dognanih proti drzavi na pr. vstaja, veliko izdajstvo itd, ali pri pregreSkih dovrsenih po tiskti. Tu je neobhodno potrebuo, da sodijo neodvisni mozje iz ljud&tva, ? katere ne morejo nplivati, in katerim ne morejo ukazovati miuistri. Ker snio Slovenci svoboden narod, moramo tudi mi take sodnije imeti, ali zalibog uijsmo jih dobili I. 1850. in zdaj jih tudi nijmamo mi Slovenci na Gori-Skem, v Trstu in v Istriji. Ne da jih nam postava odreka, ampak napcno se izvrSeva, za to je gospodje Vas" odbor skleml, da se poda peticija visokemu niiuisterstvo, in mi je nalozil, da jo izdolam. Evo to je: Visoko c. kr. ministerstvo! Nij lehko naroda v Evropi, da ne bi blagoslavil dan, katerega se opeljejo porotne sodnije - pravu, svobodi in narodnosti v veliko korist. Nagibi so uze obcno znani, in najmanie jih je treba naStevati v peti-ciji na veleslavno ministerstvo, katero je dolgo na to delalo, da je vpeljalo te sodnije v kraljeatvih in deze-lah takraj Litave. Po tem takera bi se morali vsi svo-bodoljubni uriavljani le zahvaliti in slavo peti taki skrbi, takemu delovanju. Slovenci na GoriSkem in trzaSki okolici smo zares obzVtovanja vredni, ker ne moremo po nikakem se pri-druziti drugim zarad tega dogodka zadovoljaim drzav-ljanom*, kajti cudno pa resnieuo nam je ta svoboileio-ska naredba v neeast in §kodo, in sicer le zaradi svoje nepravicne, pristranske vpeljave v.prakticno iivenje. Da povemo na kratko, Slovenci nijmaino ne ta ne v Trsta porotne sodnije, ampak podvrzeni 3mo italijanski. Po §. 14. postave o porotnikih 23- maja 1873. It. 121 zbirke diz. postav je doticna komisija iz prvotnih porolnikov sestavila iiueuika porotnikov za sIuzdo in namestnikov, pa tako, da so porotniki za sluzbo le Italijaoi in italijanskega jezika dobro zniozni Slovenci. Takih Slovencev je tu male, zlasti po dezeli, §e manje pa je v Gorici in v Trstu ltalijanov in po furlanski dezeli iih celo nic nij, ki bi slovensko dobro znali Ta komisija je tedaj zavrgla Slovence, ki italijanskega ne znajo, ltalijanov pane, ki slovenskega ue umejo. Vsled tega" sedijo na porotnijski klopi le italijani in sem ter tija Jtak Slovenec, ki iasko dobro zoa, in za to vr§i se obravnava v italijanskem jeziku, in 6e so zato^enec in price Slovenci, potrebuje sodnija z veliko potrato . casa tolmaca! Drzavni pravdnik, zagovornik in pred-seduik, ce tudi Slovenci, morajo zarad porotnikov svoje govore italijanski govoriti, ki se, se ve da, ne morejo posloveniti in zatozenec sedi mej tem tarn brez vsa-cega zapopadka, in vendar mn gre veckrat za smrt in zivenje. » To obravnovanje je nam Slovencem v ne^ast, ker je dokaz, da so nas predsednik in udje doticne komi-* sije §§. 11. in 14, pcstave 23. maja 1873. imeli za narod, ki nij vreden svobode in porotne sodnije, da si ima mnogo in zadosti mo2, ki so po postavi poklicani za porotnijStvo, ker dokazujejo prvotni imeniki pri o-krozoi sodniji. Soper tako sramoto nam skazano od take ali od katerekoli strani, protestujemo na vso moc in prote-stujemo, ker so Slovenci vecina v grofiji. Tako obravnovanje je tadi zoper vsa pravna na-cela, kajti vsak drzavljan ima pravico, ki sama posebi sledi iz drzavne vezi, da ima sodnika ki 2 njim govori v svojem jezikn brez tolmaca. To pa tem boije velja pri pirotnih sodmjab, in je prav za prav v njibovem bistvtt, zapopadeno. Nafieio takih sodnij je namrec, da sodijo zatozenca mozje iz ljudstva, torej mozje, ki so ma blizo, ki sodijo po vtisu, katerega dobijo neposredoma iz govorjenja in obnaSanja zatozenca in prid; zatorej pa jih morajo tudi neposredoma siigati in razumeti, morajo tedaj biti zatozenca rojaki, ali morajo saj nje-gov jezik popolnoma znati. Poleg tega je premialiti, da ima vsak jezik svoje posebnosti zlasti slovanski jih ima, in vsaka oseba se izrazuje po svoje, in vse to se ne da prav tako v drugi jezik prevesd. Sploh je jretezavno toliuadu pri obravnavi precej iz enega jezika v drugi vse nataojko prenagati. Vrh vsega tega ima tadi vsak narod svoje navade, svoje slabe in dobre lastnosti, katere imajo velik upliv na odlocbo, ali je kak hudodelosjtvo do guano z doticoim hudobnim namenom ali a-*. To pa more najbolje raz«oditi, kedor je z.ttozeucn sorujak. Pri porotuih soduijah f rabiti tolmaca zu damage zato-fcence in price, piava je tortj auomalis, ks vnici b.sivo in namen porotne sodiuje, in je nevarna praTosodju. Dalje je io po^topanje nepostavno, saj je progla-gena enakopravnost vsch avsanjakih narodor, torej tuih nasega; tudi vtlja se §. l» drz. osnovmh postav, in novo postave jemljejo ozir na to mzlicuost avstrijskib narodov. Tako zahteva poatava 23. maja 1873, uze omenjena v §. ;">., da ima zupin v dezelah, v fcterih ve6 jezikov govorijo, pri vsakem porotnrku zapisati, katere jezike, in v katerem veculelj govori, in okrajni glavar ima po §. 9. zaznamovati Use, ki bi glede o-mike, pogtenosti, znacajnnsti in zuanosti jezikov naj bolje zmozni bili za porou>ike. Iz tega je jasno, kaj postava hoce; to namrec, da porotnik, sam zato/enca razume, da postava tolmacev za domacine node. Veleslavno e. k. ministerstvo pravosodja! To so razlogi ki dokazujejo, kaka krivica se nam Slovencem na GoriSkem v tem obziru godi. Ta krivica je pa Se huje, ker ima §e druge slabe nasledke. Ona podpira uradnike, ki nocejopsavicni biti nasi narodnosti pri obravnovanji drugih kazenskib in civil-nih pravd, pri obravnovanji administrativnih ali fiuanL-nih zadev. Ona dokazuje, kak«> je mogo^e zlorabiti najboljse svobogdmske naredbe, da se ljodstvu pristu-dijo z svobodo vred, katero mn pekafcejo ne v pristni, dobrodejni, temac v popftceni obfiki. To pa skoduje ne samo na§i narodnosti, akopram smo uie omikani narod, ampak tudi svobodi sami in drzavi, ki se ime-nuje svobodna. Najvece hudo je pa to, da se nam Slovencem nij tako godilo pred upeljavo porotnikov, kajti pri c. kr. okro^ni sodniji v Gorici so se poprej vsaj kazenske obravnave proti mtozencu Slovenci! skoro vselej prav lepo vrsile v slovenskem jeziku brez tolmaca. Ni6 duda torej, da se opiraje na vse te razloge, na§e politic no drultvo, katerega namen je bramba na-l'odnih pravic, zaupno obraca k visokemu c. k. mini-sterstvu in prosi, naj ono bligovoli v odstranjcnje vse krivice vpotiti kar je treba: 1. da se bodo pri okrozni sodniji v Gorici in ker spa-da eu del goriskih Slovencev pod tr^asko nadsod-nijo tudi tarn narej»li iiueuikt porotnikov posebe za Slovence in posebe za Italijane ; 2. da se, ce nrj druga^e mogo^e pravienim biti rrbema narodnostima, okrozna soduija in mestuo odre.Ijeoa okrajna sodnija v Gorici tudi zarad eivilnih pravd razcepite v dva odseka, v slovenski in italijanski z enim predseduikom, li zoa v obeli jez»kih dobro govoriti in pisati; 3. da se tako sestavi tttdi c. kr. nadsodnija v Train. V Gorici 1, maja 1874. Odbor pal. drastva flSocaw.c) ______ (Konec prtfa.) *) Peticijo je odbor poslal slov. poslancem na tj, da jo izroce ministerstvu in ob enem stavijo interpellacijo v drz. zbora. Ured. Razne vesti. (lir/uvno pontoL so.omt Rid.) je goriski dez. odbor tako le razdelil: Cestnemu odborti goriske oko-lice zav novo cesto od Dornberga 6ez ^elezna Urata proti Skerbini 4000 gld., cestnemu odboru cervinjan-skemu za cestna dela 3800 gld.; — vsled prc-gnje na-kelske obcine 1200 gld. za skladovno cesto proti!Reki, 6e prevzame cestni odbor sezanski odgovornost za po-vracilo; anhovski obcini za most cez So(5o v Plavah 2000 gld.; — Kobaridu za izmcdirenje doline mej Ko-baridom in Staroselom <4Q0t) gld. obcinam Medani 800 gld., Kanalu 1O0O gld., Rocinji 500 gld , Brestovici 400 gld., Selo na Krasa 250 gld., Slivnemu 250 gld., Gorenji Tribagr 300 gld., Sv. Kiiin 200 gld., Cervin-janu 500 gld., Turjaku 900 gld., Romansu 150 gld., Sv. Lovrencu pri MuSi 300 gld., Gradigdi 1200 gld., Gradu 700 gld,, Monfalkonu 1000 gld.,* Korminit 2000 gld., Sv. Kaucijaott 700 gld., Fari 500 gl., Krauljskemu St. Vidu 400 gld., Marjanu 500 gld., Cauiplungu 300 gld., Moraru 100 gld., §kodovaki 150 gld., Ajelu 500 gldM Perteolu 500 gld. Tt zueski se bodo morali po-vmiti brez obresti v treh enakih letnib obrokih od Ieta 1876 do 1879. (T«fci »ol) V S. [v vipavski dolini svoje verne ovciee pase pop, Glasovec prve vrste, ki v cerkvi io zunaj cerkve na vso moc zcper rSo6o" in wSlov.Nar.B scuje ter ta dva lista tako opisuje, kakor bi ja sami vragovi urejevali. Ta varuh in za§6itnik sv. vere hodi od hise do hige od kmeta do kmeta, zoper ,Socott in rSlov. Narod" zabavlja, BGla«tt pa \v deveta nebesa povzdiguje. Da, enkrat je celo na priznici zopec libe- ralne Sasopise tako-le grmel: „Povem vam, boljse je, da tisti denar, katerega dajete za Iberalue casopise, na 2GANJI zapijete. Da, le na &GANJ1 zapijte, tisti deuar, VES GREH JAZ NASE VZAMEM !tt . . . Zdaj pa praiam vas, fiitatelji, ki iraate §e kaj vesti v proih, povedite mi na svoje postenje, kedo puiiujsaje narod, kedo de!a skaudale, kedo skoduje javm morali, l.be* ralni dnsopisi, ki se za pravico in resnico bore, ali pa tisti duhovniki, ki ljudstvo kar naravaoit k pijaude-vanju zapeljujejo. Bo^me, istina je, vera JE v ne-vaiuosti, toda ue t>pravijajo je v nevuraost uiti „Soc«u ntti wSlov. Narod-*, ampak fanatical popovi sami. („%Hsledhi prit)ilneK» ccliba**r<) tista izvratna zgodoyinska studija, katero je v nSloy. Narodu" pri___ obcil Cismoutanus, pride v kratkem tudi v posebni brosuri na svitlo, ki se bo le prodajaia po 10 soldov. Toliko na znanje tistim, ki so nas v tej zadevi ustno ali pisiueno upni.sevat i. (Resnicen pogovor m«J ucitelj«iu In boiru-«l»vcfui.) Bogoslovec K. pride na velikouoeaib poeit-nicah k ljudskemu ucitelju D.t ki je ravno tisto it&v. BSlov. Naroda* bral, v kateri j« Cismontannt svoje postno premigljevanje o rim-»k»b pape^ih natisttil. U d 11 e 1 j; Kaj mislite. keio je ta Cismontanus, ki vam dnhovnikom tako britke pripoveduje? Bogoslovec; Kedo neki? Najbrze tisti novo-meSki prof. §. ali pa kedo drugi slov. zgodovioarjov. Uditelj: Ne vein, 6e ate jo zadeli. Jaz mi-slim, da mora phaielj tega postoegi prem.gljevauja kak liberalen duhoveu biti, ker cerkveuo zgodovino tako na tanko pozna in samo cerkveue zgodovinarje citim. Bogoslovec: Taje prazoaI Kajti prvic zdaj na Slovenskem nobenega liberaluega duhovna nij, in drugi 6 noben slovenski du haven n4e zua toliko zgodovino, da bi mogel tako Stu-dijo spisati. Uditelj: A, tako! - Knietijske i trgovske vesti. («reme> je po zadoji mrzliborji zoierora juino in dezevno, kar je §e prava srt^a, 6e se premisli, da bi bile Itthko nastale jasne in mrele 11061, katere iumjo navadno hude slane v nasledku.—Za lotos pa smo mea-da obvarovani pred to nesrefeo; vse kar je na^a doitela §kode trpela vsled zadnjega mraza in neugodnega vre-mena, se reducira na §kodo pri sadnih drevesih, pa Se ta nij tolika, da bi se bilo bati pomanjkanja sadja, 6e le odslej kaj hudoga ne pride. Na dolenjem Staferskem pa so zadoje nevihte sa-de^u in trti tako Skodovale, da so posestniki ulozili pro§njo za odpuscenje leto§njega davka. Na Ogrskem je slabo vreme tu in tarn kaj §kode napravilo ; a topel dez, katerega imajo zdajt popravi skoro vse. (fime«ijAk» iol«; pmv za pmy ^^ 0(|Dor je kupil za to solo biizo Bajte na dunajski cesti 58 njiv travnikov, gozda, njiv in nogradov s hi§o, hlevi in po-histvom vred ?.a 14000 gold. Posestvo je sicer v ceno tiknpljeno, vendar pa je v takera kraji, kdei*3slana, rosa ia megla najvec skoduje in tudi svet je kaj pust.—Pa kaj, naj pokaze sola, da ume tudi iz slabega kaj do-brega napraviti, po tem bo tudi kmet veroval v'teorijo in modern napredek. (UHzpis »iarii; i# Da |jj c fa ministerstvo za poljedelstvo vtemeljitev mlebirskih dru§tev tudi po na-sih avstrijskih planinah pospeSevalo, razpisuje v ta namen veL» daril: I. Eno darilo od fr. 500 za sirarske drnzbe, katere vsak dan vsaj 400 bokalov mleka predelajo v sir in celo leto skupno delojo. t. Dm darili po 400 f. za sirarske druibe, katere tudi vsaj 400 bokalov mleka predelajo v sir, pa le po zimi ali le poleti skupno delajo. 3. Dve darili po 300 f. za sirarske drufcbe, katere menj od 400 bokalov vsak dan predelajo v sir, ali katere v vsem ne zadostujejo dosegi viSega darila. II. Za omenjena darila se smejo poskusati vse po avstrijskih planinah uze obsiojece mlekarske druzbe, kakor tudi druge, ki §e le bodo v 1. 1874 to delovanje pridele. Dotiene pro§nje se imajo vloziti do dne 15. nov. 1774 1. pri ministerslvn za poljedelstvo, posredne po c. kr. namestnij§tvu, ali podelelni vladi, ali tudi po c. kr. kmetijski druibi svoje deiele. fr>-------i—T—^-^j-i-Lj l-----liv!_'.