t X. letnik. V Gorici, dne. 0. fol)ruvarja 1002. 6. številka. 1/liajn vsulii četrtek ob 1). mi dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Ža Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v tirnici, dvori*.V sv. Hilarija Sli ... "V, . - o ;-V : —•it- l'' | r : sfx, \\\ IT' ' S. h''J & ' y < c?. Sr.jt/r . yc r// f \ Izdajatelj i ti odgovorni vredmk: I i a u it a j I v Gorim »dnu tiskarna J. Marušič) Naročnino in naznanila s p r e j e rn a upravuištvo v Gorici, SemeniSka ulica št. ‘J. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice ;se računijo pty petit v vrstah, In siefer: če * st- .tiska enkrat. 14. vin., dvakiat' 12 vil, • trikrat 10 viti.,' Več-kial po pogclUbi.' Gorici. Socijalno vprašanje ali: Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva. III. Bogataši imajo res prevelike kupe. Majhno število bogatašev so naložili nešteti mno2iei nemaui-ficv (proletarcev) malo da ne suženjski jarem. Leo XIII. Ko je župnik prenehal govoriti, začeli so kmetje glasno razpravljati svoje ubošlvo. „To je strašno1*, govorili so nekateri. Kako vender vlada to trpi? Če kdo nas ukrade 1 gld. takoj mu je pet beričev za petami, a kjer so gre za milijone, molčijo vsi“. „V štirdesetih lotili prihraniti sto milijonov, to je grozno’1, govoril je srdito Štefan Lovišček. „Poznal sem svojega deda, ki je umrl star devetdeset let. — Prevzel je po očetu premoženje I. 1800, v ravno takem uboštvu ko smo zdaj. Torej v več ko sto letih, kolikor poznam zgodovino svoje hiše, ostali smo vedno isti sirotnaci, če prav smo vsi delali. Ti bogatini pa so si prislužili v štiridesetih letih sto milijonov |-‘ „Ne verujte vsega, ne“, oglasi se suhi mož pri vratih. »Župnik vam je popisal judovsko bogastvo, a o cerkvenem je tiho molčal. Bogati so pri nas škofje, samostani, cerkve in tudi duhovniki. Zakaj imajo škofje po 20—30.000 gld. na leto? Papež ima milijone in stavi denar v hranilnice na obresti, kakor judje. Duhovniki tako posnemajo Jezusa Kristusa, ki je živel ubožec!" Pri teh besedah so vsi umolknili in ros radovedni čakali, kako bo župnik odgovoril. „Ljubi moj“, rekel je župnik mirno, „ni treba tako srdito govorili; le povejte, kar vam teži srce, ali bodimo prijatelji. Mene prav veseli, da ste to povedali. Cerkev ima res premoženje, ali nje premoženje je v primeri z drugim prav majhno. V Avstriji cenijo vse cerkveno premoženje na 334 milijonov gld., kar daje v dobrih letinah menda 20— 25 milijonov gld. dohodkov. Kotschild sam pa ima več ko šestkrat toliko. Pomislile prijatelj: en sam bogatin ima šestkrat toliko in še več ko vse cerkve in vsi samostani cele države! Kotschild si je to premoženje pridobil v dobrih petdesetih letih, cerkev je v naših krajih vsaj tisoč let stara in vendar še vedno tako uboga nasproti njemu. Vpraša se pa tudi, kako je cerkev prišia do premoženja? Ljudje so jej darovali, radovoljno in neprisiljeno; po sili ali sleparski si ni prisvojila niti enega goldinarja. Vpraša se dalje, komu služijo dohodki cerkvenega premoženja! Duiiovni-jcom in redovnikom, kateri delajo za ljudstvo. Kar nanesejo dohodki iz cerkvenega premoženja, ni treba ljudstvu skladati za duhovnike, kateri morajo živeti kakor vsi drugi ljudje na svetu. Iz cerkvenega premoženja vzdržujejo nadalje veliko šol, bolnišnic, sirotišnic, zavodov, in pri vratih takih cerkvenih zavodov najdete vedno polno siromakov, ki tam iščejo košček kruha. Škofom očitate, da imajo \ olike plače. Vi veste, koliko imajo, ali no veste koliko izdajajo potrebnim in nesrečnim, in koliko izdajajo za dobre namene. Nobene stvari ne začnemo v deželi, da pri škofu ne potrkamo. Kos je, da so škofje gospodje, ali bi vi hoteli, da bi bili umazani in raztrgani? Jezus Kristus je bil res ubožec, da ni imel kam glave ‘ naslonili, toda to uboštvo je sebi izvolil, drugim tega ni zapovedal. Kavno nasprotno: zapovedal je vernim skrb za duhovnike, da jim ne ho nič manjkalo rekoč: delavec je vre-di.n plačila. — Papež ima svoj denar v hranilnicah, pravite, ali ga pa hrani za se ali za druge? Gotovo ne za se, ker za se ubogo malo potrebuje, ampak za druge: za ubogo, za sirote, za šole, za samostane, za misijone. Papež miloščino sprejema in miloščino deli. Kratko: cerkveno premoženje je pošteno in ni veliko; cerkveno premoženje je premoženje ubožnih Ijttdij. To je priznal sam očak sooijalnih demokratov, K a r o I M a r x, kateri pravi, da kedar so v XVI. in XVII. stoletju cerkvam in samostanom vzeli premoženje, so ob enem vrgli ubožne ljudi na cesto, ke# so jim vzeli podporo, katero so vdobivali v bogatih cerkvenih hišah. A cerkveno premoženje kam je šlo? Požrli so je bogati skopuhi, zlasti judovski. Tako je sodil, pravim, sam vaš Marx, tako bi morali soditi tudi Vi: Kdor bi cerkvi vzel premoženje, zadel bi ubožce in sirote, pomagal pa bi le oderuhom do lepših posestev ! Prijatelj moj neznani! Ker ste Vi mene toliko reči vprašali, naj vprašam še jaz Vas nekaj. Vi ste socijalni demo-kratje in pravite, da se vojskujete proti bogatinom za uboge delavce. Čo je to res, zakaj so vam voditelji judje? Zakaj pišejo vaši* časopise sami judje? Kako smete govorili proti oderuhom in bogatinom v laki družbi? — Povem naj vam Se, da nekateri vaših voditeljev so prav bogati gospodje; n. pr. dr. Adler na Dunaju ima več lii.š, od vaših prispevkov‘pa vleče še 3000 gld. na leto; imeniten med vami je dr. Aaron, ki ima 35.000 gld. na lelo; še bolj slovi ime Singerjevo, kateri je milijonar. — Povejte mi, ali morete takim zaupali? Ali ni to čudno: nekr-ščenim voditeljem ste vse zaupali, duhovnikom pa nočete nič? * * * Za župnikom je začel govori‘i učitelj : ..Zadnjič sem vam govoril o uboštvu, danes pa imam govoriti o bogastvu. Ne vem, ali bom znal govoriti o bogastvu, ker učitelji nismo iz dežele, kateri so pravi bogastvo. Alte je slabo trgovstvo, ki malo nese. — Odgovoriti vam imam na vprašanja: 1. Ali je Kog hotel, da imajo h o g a l i ii i tak e k u po? 2. Ali so si toliko bogastvo sami prislužili? 3. Ali soj e d r u g i m v z e I i ? Bog noče bogastva. Kogastvo zakoplje človeka v posvetne skrbi, da Boga pozabi. Zveličar je rekel: Oj kako težko se bodo zveličali tisti, ki imajo denarje! Apostoli so’ se začudili ko so slišali te besede, Jezus pa je dostavil : ..Lozej pojde velblod (kamela) skozi šivankiuo uho, ko bogatinec v nebeško kraljestvo11’). — Ko je govoril bogatin, je rekel: ,.Gorje vam, bogati, ker vi imate na svetu svoje veselje. Gorje vam, ki ste presiti, ker lačni boste"-). — Sv. Pavel apostol, pa piše: „Ako imamo hrano in odejo, bodimo zadovoljni s lem. Tisti pa. ki si želijo obogateti, padejo v skušuiavo in zanjko in v mnoga nespametna in pogubna poželenja, katera po-lopijo človeka v nesrečo in pogubljenje, kajti korenika vsega zlega je pohlep po denarju, radi katerega so nekateri od-pali od vero in zapali silnim britkostim“::). Skušnja nas uči, da se bogatini kaj radi vdajajo vživanju veselja, potrati in — grehu. Kakor je pa bogastvo grešnemu človeku priložnost za slabo, izvira navadno tudi iz slabega, namreč iz velike lakomnosti. Lakomnost pa človeka tako oslepi, da ne ve, kaj dela. Lakomniku je vse na prodaj: čast, poštenje, duša in lelo, časnost in večnost! Denar- zamori v človeku blage misli ih vsiiko hrepenenje po nebesih. Kjer ima človek zaklade, tam ima tudi srce. Zalo pa nas je Zveličar posvaril, da naj bi si ne zbirali bogaslva na tem svetu. Skušnja tudi uči, da bogastvo nekaterih jo uboštvo mnogih. V deželah, kjer je veliko bogastvo, je tudi skrajna sirumaščina. Na Angleškem n. pr. je okolo 70 bogatinov, ki imajo po 2 milijona kron dohodkov na leto, a zalo umrje okolo 80 lisoč ljudij od lakote vsako leto. V Parizu je velika potratnost, toda 10 tisoč ljudij nima strehe ne po dnevi ne po noči in čez 30.000 žensk je, ki nimajo več ko po poldrugo krono zaslužka na teden. Tako je povsod: veliko bogastvo rodi veliko siromaščine. Seveda samo po sebi bogastvo ni greli in ni slabo. Kdor je ima, je lahko poštenjak, ki dar božji ceni in vživa, ne da bi srce navezaval nanj. Takim služi bogastvo za dobra dela, taki krščanski bogatini so le oskrbniki svojega velikega posestva, od katerega delijo podpore ubogim ; taki bogati gospodarji so svojim delavcem dobrohotni očetje. Klagor takim bogatinom, ki si z blagom pridobivajo dobre prijatelje in visoke obresti v nebesih! Toda na sploh je bogastvo človeku slaba priložnost in rajše v nesrečo ko v zveličanje. Bogastva človek ne more zaslužiti s6 svojim delom. S trdim delom, katero opravljajo težaki, kmetje, rokodelci, delavci, gotovo ne more nihče obogateti. Tega mi menda ni treba dokazovati. Sami prav dobro veste, kaki bogatini ste. To tudi judje prav dobro vedo. za to pa ne gredo trdo delali, tudi če bi imeli stradati. Ali je pa morda mogoče, da človek obogati z duševnim delom? Ali so j bogatini obogateli s tem, da so veliko , storili za blaginjo sv. cerkve ali države, | za šolo, zii narod, za znanost in umetnost? Duševno delo res bolje plačujejo ko telesno delo. N. pr. za lepo sliko (podobo) vdobi že srednji slikar 1000 kron, imeniten slikar pa vlegne vjobiti tudi 50—100.000 kron, ko jo je vendar v enem mesecu ali še prej dovršil. Za eno posebno učeno ali prijetno knjigo vdobi-vajo pisatelji po 20 -50.000 kron. Za eno slavno zmago v vojski cesarji vže so Mark. X. 23-25. J) Luk. VI. 24-25. t. Tiiu. VI. 8-10. podelili poveljniku grolbvstvo in veliko bogastvo itd. Ali vendar skušnja zopet uči, da je tudi mej duševnimi delavci prav malo ros bogatih ljudi. Veliko res zaslužijo, pa tudi veliko porabijo. Taki možje namreč denarja ne cenijo in le redko kedaj najdeš lakomnika mej pesniki, slikarji, učenjaki, državniki itd. Imeli smo vojskovodje, ki so večkrat slavno zmagali in veliko nagrade (darove) dobili, a nazadnje so v dolgeh umrli. Preširen pravi: Pevcu vedno sreča laže, On živi, umrje brez dnaKja. To velja tudi o drugih veleumih (modrih). Judje so bogali djudje in znajo spravljati bogastvo. Ako bi duševno delo pomagalo do bogaslva, morali bi se judje v dušnem delu odlikovati, a v resnici so njih bogatini veleumom toliko podobni ko kramarji misijonarjem. — Kako so torej bogataši obogateli ? A i i m o r d a p o sreči ? Po sreči bi obogatili, ako bi našli zlate zaklade ali zlato rudo. Po sreči bi obogateli, ako bi našli tako silno rodovitno zemljo, da bi sama rodila ali ako bi jim morje samo vrglo na dan svoje zaklade. Toda zakladov ni, zlata ruda jo pa dandanes silno draga stvar. Zlato je treba daleč iskati, globoko kopati, veliko čistiti, da nazadnje več slane ko je vredno. Ž njim bi torej malokdo obogatel. —A morje? Morje.ima svoje bogastvo, ali je skrbno čuva. Ribe res same rasejo, ne da hi se človek ž njih rejo trudil, ali kaj pomaga, ko nimajo gospodarja, katerega hi ubogale ? Kdor hoče ribo imeti ali celo prodati, jo mora z velikim trudom loviti. Kihe stanejo človeka več truda ko goveda, za to so tudi dražje ko govedina. Kdor bi bil gospodar vesoljnega morja in bi hotel delo ribjega lova pošteno plačevati, moral bi tudi sam na delo, da ne bi od lakote umrl. — J e -1 i zemlja bogatinov tako rodovitna, da jim sama rodi? Take zemlje ni na svetu. Zemlja daje človeku po priliki toliko, kolikor sam vanjo zadela. Samo od sebe rase trnje in osat, vse drugo' je treba s trudom pridelavati! Zlata žila, iz katere izvira bogastvo bogatinov, ni torej v njih žuljavih rokah in tudi no v njih veleumnih (učenih) načrtih, še manj v njih njivah ali vodah ali v globokih jamah. Kje je torej? O tem bi imel govorili v odgovoru na zadnje vprašanje, ali bodi za danes dovolj ! Pridite danes teden, iskali bomo zlato žilo !“ „I)obro, dobro“, pravi cela družba. „Če zvemo, kje je, pojdemojo tudi mi kopat, in če bi bila en dan hodi globoko pod zemljo*, napoveduje smeje se Štefan Lovišček. Javili shod „slov. lat. ieMeg flinšHa" v Renčah. V nedeljo po blagoslovu je priredilo „sIov. kat. delavsko društvo11 v Renčah v dvorani gosp. Žnidarčiča javen shod. Po pravici rečemo, da je imel malo kateri shod našega društva do zdaj tako ogromno udeležbo; kakor v nedeljo v Renčah. Ljudje so boleli slišati še drugi zvon, ker so na sv. Štefan slišali soc,-demokratski zvon. G. dr. A. Pavlica pozdravi navzoče in pove, da je glavarstvo dovolilo javen shod s pogojem, da se bo na shodu govorilo o socijalnem vprašanju. Radi tega se tudi ne bo volil predsednik, ker je za shod društvo odgovorno glavarstvu. Kot zastopnik društva hoče sam predsedovati in voditi razpravo. Povdarjalje, da bo vsakemu dovolil prosto besedo. Prvi se oglasi g. G o s t i n č a r, ki je prišel iz Ljubljane na shod na povabilo č. g. župnika Pavletiča. Vsebina njegovega govora je bila: Organizacija delavcev. Še ni izgovoril dveh stavkov, že so začeli od zadaj nekateri naprednjaki in socijalni demokratje — vseh skupaj kakih 15 — vpiti, žvižgati, ropotati s stolicami in z nogami ter kričati kakor besni. Vse zbrano občinstvo jih je ostro obsojalo ter se sramovalo njih družbe. Možje so bili tako ogorčeni, da so jih hoteli se silo izgnati iz sobane. G. preds pa je svetoval, naj jih le puste, da se še bolj osmešijo. G. Gostinčar je krepko dalje govoril ne meneč se za njih divjanje. Na zadnje so začeli še peti: „Lepa naša domovina11. Zdaj je predsednik prekinil zborovanje, da se je občinstvo ra-dovaio lepega petja. Škoda, da je imelo napredno Pirče grd in hripav glas, ki je vse pokvaril. Ko so se ti napredni in soc.-demokratski divjaki dovolj osmešili in je vse občinstvo na svoje lastne oči videlo in na svoja lastna ušesa slišalo, kaki ljudje so naprednjaki in soc. demokratje, je g. predsednik zaključil javno zborovanje in povabil može v dvorano ren-škega župnišča, kjer je imel biti zaupen shod. Vse občinstvo je kakor en mož zapustilo dvorano g. Žnidarčiča ter se podalo v župnišče. Obsojanje teh divjakov je bilo splošno. Lahko rečemo, da je bilu minula nedelja nekak sodni dan za naprednjake in soc. demokrate v Renčah. Na zaupnem shodu, katerega je sklical č. g. župnik Pavletič, je govoril najprej g. Gostinčar o delavski organizaciji. o splošni volilni pravici, o soc.-demokralskih frazah, o enakosti vseh ljudi in skupnosti vsega premoženja, o medverstvu in mednarodnosti, o zavarovanju delavcev za čas bolezni in starosti itd. Njegov zelo poljudni govor je napravil na vse poslušalce globok utis. Ljudstvo ga je na koncu burno pozdravljalo. — Za njim se je oglasil zidar Pregel, ki je v Ljubljani dobro znan kol vrl pospeševalec krščanske stranke. Opozarjal je renške delavce na nevarne nauke soc. demokratov ter poživljal vse, naj bodo dobri kristjani. K besedi se je dalje oglasil dr. A. Pavlica, ki je govoril o agrarnem so-cijalizmu ter z izgledi pojasnjeval njegu uezmisel. Na koncu se je č. g. župnik Pavletič zahvalil za nepričakovano obilno udeležbo ter zaključil zborovanje s trikratnim živio-klicem na socijalnega voditelja Leona XIII. in na presvetlega cesarja. Prepričani smo, da bo ta shod obrodil v Renčah obilnega sadu. V tej nadi kličemo iz dna svojega srca: Živio Renče! Politični pregled. Seja državnega zbora dne 4. t. m. — Avstrijski državni zbor je bil v LISTEK. Božji mlini meljejo počasi, pa dobro. Bilo je 1. 1865. V Šleziji so napravili v neki pivovarni pustni ples. Rajali so in noreli celo popoludne in dolgo v noč. V veliko pohujšanje je bilo zraven tudi vse polno otrok. Med godci je bil tudi mlad razuzdanec, ki je bil na daleč okrog na slabem glasu. Nocoj se je pa še prav posebno slabo obnašal z nesramnim govorjenjem in kiafanjem. Norčeval se je s sv. vero in se bahal, da že deset let — odkar je bil prvič pri sv. obhajilu — ni bil pri spovedi! Proti jutru so začeli drugi plesišče zapuščati, mladi godec je pa še ostal in s posli uganjal svoje umazane burke in klafal proti sv. veri in duhovnom. Čez nekaj časa zapusti tudi on, na videz Židane volje, pivovarno in jo krene proti domu. Kakih petd^fet korakov od pivarne je bil precej globdk potok, ki je bil čez in čez z debelim ledom pokrit. Na enem samem kraju je bila v ledu luknja, kjer | so ljudje vodo zajemali za živino. Mladi torek zopet skupaj. Seja je bila jako mirna. Poslanci so stavili razne predloge. Woir jo podal obljubo kot novoizvoljeni poslanec. Vsedel se je potem poleg poslanca Kleina, ki je pa protestiral proti temu, da bi tak človek, kakor Wolf, sedel poleg njega Slednjič je dobil Wolf sedež tam, kjer je prej sedel poslanec Novak. Vlada zahteva, da mora biti do Velike noči pod gtreho ves državni proračun ter rešene tudi ostale predloge, ki so sedaj na dnevnem redu, torej zakon o vojaških novincih in bosanske železnice. Carinski tarif in nagodba z Ogersko prideta pred zbornico jeseni in bodo torej deželni zbori lahko zborovali po Veliki noči. — V Srbiji so zmešnjave vedno večje. Princ Peter Karagjorgjevič je 'izdal manifest za spomenik oprostitelju Srbije Kara Gjorgje. Ta manifest je napravil po vsej Srbiji velik utis. S tem so dobili nameni princa Petra Karagjorgjeviča za prestolonaslednika mnogo več tal. Vojna v južni Afriki. — An- gležko ljudstvo ne želi nadaljnega boja z Buri. To se je pokazalo pri volitvah v Dewesbqry, kjer je zmagal proti Cham-berlainovi stranki Burom prijazni kandidat z 1100 glasovi večine. Kralj Eduard sam želi, da se vojna konča pred slavnostjo njegovega kronanja. Razmere na Kitajskem. — ,.Kalolickč Listy“ so objavili nekaj podatkov iz pisma jezuita P. La Tschčpe, ki je misijonar na Kitajskem in dobro pozna tamošnje razmere. On piše: „Pri nas na Kitajskem gre tako, kakor sploh po starih orijentalskih državah. Pri nas gospodarijo ženske in ljubimci, tako da nikoli prav ne vemo, pri čem da smo. Politika se izpreminja kakor aprilovo vreme. Evropejci pridobivajo tod vsakdan nov vpliv, samo to jim škoduje, da so zavistni med seboj. Najugodnejši položaj ima Rusija, katera je najbližja soseda Kitajcem, a Japonci jim glpdajo jako na prste. Mandžurija Rusom slednjič gotovo ostane, tudi če bi se začasno morali umakniti. Trgovina napreduje, po sebno Nemci se silno trudijo, da razširijo svoje tržišče. Ni dvoma, da Nemci izpodrinejo Angleže". O stanju katoliških misijonov pravi p. Tschčpe, da se množe vkljub vsem težavam in zaviram. V njegovem kraju je 40.000 novoizpreobr-njencev. Novice. Reklamacije. — Prosimo častite naročnike, naj takoj reklamirajo, kadar lista ne dobe. Dotičnik naj zapiše na listek: Zadnje številke „Prim. Lista" nisem d o b i 1. Na kuverto nuj zapiše : Reklamacija in naslov: Uprava „P r i m. Lista" v Gorici. Pismo bodi odprto in bi e/, znamke (marke). Ker se je število naročnikov, hvala Bogu, tudi letos pomnožilo in se še množi, vtegne se nam večkrat vriniti kaka pomota, kar pa častiti naročniki z reklamacijami takoj lahko sami popravijo. Uprava „Prim. Lista". Petindvajsetletnica rimskega papeža Leona XIII. se bo po celem svetu zelo slovesno obhajalu. razuzdanec je krenil s poti v stran, je zašel k luknji in vanjo padel, kjer je takoj pod ledom zginil. Voda ga je vlekla pod ledom kakih dvajset metrov proti bližnjemu mlinu, pred mlinska kolesa, kjer so ga dve uri kasneje mlinarjevi hlapci mrtvega našli. Strašna smrt! Eno roko je imel v žepu, z drugo pa je držal palico. Iz tega se je dalo sklepali, da je bil ta hip mrtev, da niti časa ni imel kesanja moliti. V grdih grehih stopil je pred Tistega, o katerem stoji pisano: „d a je grozno pasti v toke žive m u Bogu"! Sv. jutro je zvonilo, ko je zapustil pivarno. Vernike je jutranji zvon opominjal na skrivnosti sv. odrešenja, grdega klafača in plesalca je pa klical pred večnega sodnika. Luknja ni bila pri poti, temveč nekoliko v stran in mlinski potok je bil povsod z ledom pokrit. Jako čuden slučaj je bil ki ga je spravil s poti, po kateri je navadno domu hodil, in tje zvabil, kjer je padel v roke živemu Bogu. Bred mlinskim kolesom so ga našli! Božji mlini meljejo počasi, pa dobro. Bog ne plačuje vsako soboto, a plača gotovo. Božje uho sliši vse! Dota nadvojvodin.je Elizabete Murije. — Francoski list „Kigaro“ priobčuje vest z Dunaja, po kateri je naš cesar svoji vnukinji nadvojvodinji Elizabeti Mariji nakazal sledečo doto. 8 mili- I jonov frankov v vrednostnih papirjih, letno apanažo v znesku 1,250.000 frankov, en grad in eno palačo na Dunaju in potem dragocenosti v vrednosti pet milijonov frankov. Družba vedncga čcščcnja presv. R. T. naznanja, da ima v zalogi raznovrstna že izdelana cerkvena oblačila in vsakovrstne tvarine za izdelovanje novih del. Vsaka naročba se izvrši hitro in po zmerni ceni. Marijina dekliška družba v Podpori priredi v nedeljo dne 9. t. m. po blagoslovu veselico z dvema igrama in petjem. Za „Alojzijevišče“ je došlo našemu upravništvu : 'preč. g> Josip Priinšar, župnik v Podmelcu 10 K (ravno toliko za „Šolski Dom"), N. N. 5 K. — Bog stotero povrni! Poročil sc je v soboto v Sovod-njah g. Anton Plahuta, veleposestnik v Gorici, z gospodično Marijo T o m š i č iz Sovodenj. Bilo srečno ! Osebne spremembe pri namestništvu v Trstu. — Namestništveni tajnik gosp. Filip baron W i n k I e r, dosedaj načelnik namestništvenih pred • sedniških uradov, premeščen je na Dunaj ter prideljen ministerstvu za nauk in bogočastje. Prezidijalnim tajnikom pri namestništvu v Trstu pa je imenovan c. kr. okr. komisar g. Edmund Fabiani. Tvrdka Kopač in Kutiu, proda-jalnica z jestvinami, se je s 1. febru-varjem razdružila tako, da je prevzel trgovino in hišo g. Jos. Kutin ter se je g. Kopač iz družinskih ozirov odtegnil sodelovanju pri trgovini. P. n. odjemalci in slavno občinstvo je naprošeno to na znanje vzeti ter naj blagovoli še nadalje posluževati se, enako kakor doslej, te trgovine pod vodstvom g. Kutina, katerega tudi mi slav. občinstvu najtopleje priporočamo. Slovenska mestna šola. — V petek se je goriški mestni svet zopet je-denkrat bavil s slovensko mestno šolo. Nekateri slovenski stariši so namreč v imenu vseh drugih vložili prošnjo, v kateri so zahtevali, naj bi se odločili prostori za slovensko mestno šolo kje drugje in bolj v središču mesta in ne v ex^Calinellijevi vojašnici, ki leži na skrajni periferiji in takorekoč zunaj go-riškega mesta in je zalegadel gledč lege popolnoma nesposobna za slovensko mestno šolo, v katero naj bi zahajali slovenski otroci iz celega goriškega mesta Mestni svet je seveda brez dolgega ugibanja to opravičeno prošnjo jednostavno zavrgel, pač pa je sklenil potrošiti za popravo zloglasne ex-Catinellijeve vojašnice celih 10.000 K. Tak potrošek je popolnoma neopravičen in kaže na brezobzirnost, katero imajo mestni očetje do goriških davkoplačevalcev. To pa zaradi tega, ker ostane ex-Catinellijeva vojašnica kot šolsko poslopje za slovensko mestno šolo v Gorici glede njene lege vedno nesposobna, če potrosijo vanjo celih — 100.000 K! Mj se čudimo go-riškim davkoplačevalcem, da ostajajo tako hladnokrvni, ko zametujejo mestni očetje tako nespametno »|ih denar, kale rega znašajo oni luko težko v mestno blagajno; — čudimo se jim, pravimo, da se ne postavijo vendar jedenkrat po robu proti takemu razsipanju denarja, čegar posledica je potem ta, da rastejo mestne doklade na iziavne in neizravne davke vedno bolj in bolj. Če nas danes ne razumejo, razumeli nas bodo prej ali slej gotovo, ko bode, ako je še količkaj pravice na svetu, goriško mesto primorano, postavili Slovencem mestno šolo na drugi kraj, ki bode odgovarjal dotič-nim postavnim določbam in se bodo prepričali, da smo imeli popolnoma prav trdeči, da je bil ta denar zavržen i z s a m -e kaprice naših mestnih očetov! C. kr. profesor Seidl v škripcih. — Gabršček in Kavčič si prizadevata sč svojimi izjavami in pozivi, da bi rešila prof. Seidla iz klešč, s katerimi smo ga pritisnili. Izvrševalni odbor nar.-napredne stranke je tudi čutil potrebo priobčiti neko izjavo, ki ima isti namen. Toda vse to nič ne pomaga! Mi imamo iz minulega leta v rokab razne nespodbitne dokaze in pričakujemo za trdno, da se nas povabi na kompetentno mesto. Mi ne verujemo, da bi deželni šolski svet dalje trpel take škandale.... G. nadzornik „Soče“, kako Vam je kaj pri srcu V — Evo osodepclne posledice občevala z ljudmi, ki vse izdajo . . . Pijančki okolu „Soče“ pripovedujejo v zadnji številki o hudih prestopkih nekega župnika Janeza Ev. Mitter-dorferja, tam gori nekje v nemških deželah. V sredi dopisa pravijo, da ga je ordinarijat radi teh prestopkov suspendiral, t. j. odvzel mu pravice maševati in deliti sv. sakramente. Na koncu dopisa pa so pijančki na to pozabili in vsklikajo : ,,Mitterdorfer je še sedaj duhovnik in mašuje in podeljuje sv. zakramente !“ — Taki so lažniki po poklicu! Iz Rodika na Krasu smo dobili dopis, v katerem dopisnik toži o razdivjanosti, katera je zavladala, odkar je zasijala napredna Tuma-Treo - Muhova zvezda. Po noči od 23. na 24. m. m. so šli štirje mladeniči pred 2. uro popolunoči iz krčme pri „bolegarju“, Rogovilili so potem celo noč po vasi, razrušili nek zid iii vrgli velik kamen z veliko silo skozi dvojno okno pri župnišču v pritlično sobo. Le božji previdnosti je pripisovati, da se ni zgodila velika nesreča osebi, ki je spala v sobi. Toda zdaj pride še najlepše! Usmiljeni očka župan jih je obsodil, da morajo postaviti novi šipi v razbito okno, čemur so se dolični fantje prostovoljno pokorili. Ko je č. g. župnik predlagal, nuj bi se dotični fantje tudi denarno kaznovali, se je usmiljeni očka župan uprl. Vsa stvar o tem bi bila končala in popolnoma zaspala, kakor mnogo drugih „kratkočasov", da ni prišel ves „špas" na uho tudi radovedni c. kr. žandarme-riji, ki ga je zopet zbudila. „Uai<) catholica". — Banke, ki so priskočile nesrečni ,.Unio catholica" na pomoč so: f. Občna zavarovalna banka v Trstu; 2. Riunione Adriatica di Sicurti v Trstu; 3. Prvo ogersko splošno zavarovalno društvo v Pošti; 4. Avstrijski „Phoenix“; 5. Donau; 6. Dunajska zavarovalna družba; 7. „Foneiere" v Pešti; 8. Ogersko-francosko zavarovalno društvo v Pešti. Vse je tedaj preskrbljeno, da ne bi nihče škode trpel. „Sočani" so lahko na to stran brez skrbi. Premišljujejo naj zdaj, kaj bo z goriškimi liberalnimi zavodi, zlasti z „Goriško ljudsko posojilnico". . .. Iz Podinelca. — „Jojmine, joj-mine! kako smo pa mogočni! — Ali je res taka sila, da se tako repenči" ? Tako nam predstavlja pokojni Erjavec v svojem živalstvu godrnjavega bahača purana. Nek tak puran repenči se nad menoj in našim cerkvenim oskrbništvom iz „Sočine“ luže, hinavsko skrivaje se pod ime „Domačin“, ko je vendarle nedomačim Zagotavljam, da je ta lažnjivi dopis pri nas ljudstvo do konca prepričal, kako nesramno obrekuje „Soča“ častito duhovščino, ter da ji je vsaki napredni hujskač dobro došel, da le hoče na njo metati blato po slaboglasnih 27 točkah liberalne lažiomike. V osmi štev. letošnje .Soče" piše najeti „Domačin": „Nič ne bom lagal, ako rečem, da so ljudje prišiti na črno suknjo g. župnika, kajti kamor se on obrne, tam skaklja za njim cela župmja z vsemi svojimi napredpostavljenimi, starešini, ključarji, Cerkveniki, katerih je pri nas več, in še drugi možje". Lepa vam hvala najeti „Domačine", tako laskavega spričevala bi od vas ne bil pričakoval. Da ste vedeli kaj pišete, bi se bili vsaj trikrat poprej v prst vgriznili. Gotovo sle imeli takrat očali po strani kot navadno, kadar ga imate nekaj štam-perlov odveč. Ko bi jaz, kakor kmalu za tem pišete, pital ljudstvo v cerkvi s hinavci, mlačneži, liberalci, nekatoličani, zatira-telji sv. vere, ali bi bila potem res vsa župnija z menoj V Zakaj niste še omenili ali bolje „Sočo“ nafarbali, da na-zivljem svoje poslušalce s faloti in hujskači? Kaj ne, to bi bilo pa že predebelo, ko je na daleč znano, da v naši župniji tacih ni, razun, kadar nas vi poselite. Boli vas, boli „Domačine". da me ljudstvo rado posluša in uboga, vas pa, ki brez jecljanja in žaljivega zbadanja niti dveh stavkov ne skrpate, studi. Da jne celo poletje niste videli v cerkvi, je lahko mogoče, saj niti v domačo cerkev ne greste čez petkrat v letu, k nam v Podmeloc pa pridete le na praznik sv. R. T. „k maši" ali bolje gledat s prvega nadstropja neke krčme mimo vijočo se procesijo. Tudi naša nepopravljiva ura in orgije sta vam na poti, radi bi vse novo, novo, novo — pa trdite v isti sapi, da je v naši „cerkveni blagajni le tema in palčevina in da ubogi kmet ne more1'. Povejte mi modri in skrbni ..Domačine1*, kje je ona firma, pri knji se kupi za temo in palčevino ura in orgije, takoj naročim oboje tudi za vse podružnice. V plačilo zato vam poklonimo potem dragoceno Regulator pendulo iz našega za-grada, po koji se ravna vsa fara in zraven že naše orgije, o kojib trdijo strokovnjaki, da so dobre še najmanj par desetletij. Da vidite v naši snažni in vedno lepo okrašeni cerkvi miši in podgane, pripisovati je le vaši poznani veleuče-no9ti. Vi, ki poznate na našem kazalu^celo »francoskega orla11 (Erjavec, kje si?) ne poznate niti po cerkvah frlečega netopirja, kojemu pravijo po nekod pol tič pol miš, — pač živa slika vašega značaja. — Vaša trditev, d« pošiljam svoje ka-pelane agitirat in nemir delat, je lažnjiva kakor ves vaš dopis. Gospodje kapelam sami dobro vedo, da je sveta naloga duhovnikova svariti ljudstvo pred pogubnim rokovnjaštvom lažnjivih prerokov in njihovih agentov. Da, da, vi bi radi imeli privilegij napadati vse, kar jo svelo m dobro, hujskati in lagati zoper duhovnike, ki zvesto izvršujejo svoj poklic, mi pa naj bi k vašemu izzivanju in blatenju molčali in ponižno hrbet držali — da, da, to bi vam ugajalo — pa varate se gorostasno! Bog in naše pošteno ljudstvo sta in bodeta z nami. M e I š k i župnik. O p o m b a ure d.: Pravijo, da je dotični dopis v ,,Soči“ spisal nek učitelj. Ali je to izdana uredniška tajnost, ali pa gola domišljija, ne vemo. Lažnjivost „Sotfe“ in „Prhn»rca“. — Čital sem v „Soči“ in „Primorcu“ dopis iz Kobarida, v katerem lažnjivi dopisnik blati naše č. gg. duhovnike. Na koncu omenja še č. g. vikarja Sedeja iz Borjane. Izjavljam nlovesno, da je neresnično, kar pišeta ,.Soča“ in „Primo-rec“. Za to so priče — in sicer sami zanesljivi možje, kateri so bili v družbi s č. g. Sedejem in našim g. kaplanom. To je nov dokaz, kako lažejo naprednjaki, da bi očrnili č. duhovščino. Jos. Volarič, krčmar v Iderskein. Namestnik deželnega glavarja za Istro. — Dr. Stanger v Voloskem je bil z nova izvoljen namestnikom deželnega glavarja za Istro. A proti potrditvi njegove izvolitve se upirajo Italijani na vse kriplje in hočejo isto preprečiti na vsaki način. Proti izseljevanju. —Ministerstvo za notranje reči je razposlalo okrožnico naperjeno proti izseljevanju. Posebno svari pred izseljevanjem v Argentinijo. Obrtnija in trgovina je zadnje čase tam popolnoma uničena in je vsled tega tam vse polno brezposelnih izseljencev, nahajajočih se v najhujši bedi. Tudi za poljedelske sloje je tam jako hudo vsled raznih elementarnih nezgod, največ pa zaradi suše in kobilic, ki tam vsako leto prevladujejo. Sploh so tam razmere tako žalostne, da jih niti tamošnji domači listi ne morejo več prikrivati. Razpisani mesti. — V koperski kaznilnici je razpisano mesto čuvaja z letno plačo 800 kron. Pri okrajni sodniji v Kor-m i n u je razpisana služba sodnijskega sluge s plačo 800 K. z doklado 160 K in s pravico do dveh petletnin po 100 K. Ta služba je v prvi vrsti namenjena c. kr. podčastnikom. Prošnje je vložiti do 5. marcija pri predsedništvu goriške okrožne sodnije. Zahteva se znanje slovenskega in italijanskega jezika. Hranilnica in posojilnica v Renčah priredi svoj redni občni zbor v nedeljo dne 16. februarija 1902. ob 3. uri popoludne v prostorih g. predsednika. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov; 2. Poročilo blagajnika in poslovodje; 3. Odobritev računa za I. 1901; 4. Volitev načelstva; 5. Volitev preglednikov računa; 6. Slučajnosti. Sela u a Volčanskem. — Naš poštni urad v Volčah nima ie do danes ni kakega pismonoše, ki bi pisma in časnike redno donašal in odnašal. Dobivati jih moramo le po šolskih otrocih. Pripeti se tudi, da po dva ali še več dni pisma in časniki na pošli ležijo. Naslovljenci jih dobivajo navadno vsa umazana. Prosimo tedaj slavno županstvo v Volčah, naj bi napravilo potrebne ko- rake, da dobimo pismonošo, ki bi nam pisma redno donašal in odnašal. To je za nas zelo važna zadeva! Še nekaj! Cerkev sv. Marije Magdalene je silno potrebna poprave. Podstrešni les vedno bolj gnije. Zakaj bi se ne popravilo, ker je ves materijal že pripravljen ? Pevsko in bralno društvo „§kr-janček“ v Pliskovici vabi k predpust-nej veselici, katero priredi v nedeljo 9. februvarja t. I. v prostoru gosp. Alojzija Širca h. Stv. 47. z raznovrstnim vspore-dom: 1. Nagovor. 2. P. H. Sattner: Pogled v nedolžno oko (Čveterospev). 3. 1. So-dnijski prizor, 4. P. H. Sattner: Na planine ! (Moški zbor), 5. H. Sodnijski prizor, 6. H. VoKnii'- Le plakaj! (Čveterospev), 7. X J. Vinska modrost. (Prizor), 8. Ka-inilo Mašek: Pri zibeli. (Moški zbor), 9. Hostnik: Eno uro doktor (Burka v enem dejanju), 10 Srečkanje na tri dobitke gospodinjske važnosti. Med posameznimi točkami svira godba na lok s spremlje-vanjem klavirja. Začetek točno ob 3 uri pop. Vstopnina 40 h. Otroci plačajo polovico. SuJcži in srečke po 20 h. Polovica čistega prispevka pripade revnej šolski mladini. - K obilni vdeležbi vabi uljudno Odbor. Iz Podgore. — Naprednjaki naši očitajo g. kuratu, da dela proti napred-njaškemu novemu pevskemu društvu, da je zadovoljen ■/. laškim popevanjem i. t. d. S lem delajo krivico omenjenemu gospodu. Dovolite nekoliko pojasnila v Vašem cenjen. ,.Pr. L.'1 Kakšnega duha pa bo neki novo pevsko društvo? V Podgori imamo že mnogo let katoliško slovensko, bralno, politično društvo Po svojih pravilih ima namen delovati za napredek ljudstva našega na katoliški podlagi z dobrim berilom, petjem, če hočete tamburicami, z veselicami i. t. d. — lu zdaj prideta dva, trije, ali štirje, pa si vstanove novo društvo z ravno istim namenom kakor ga ima že leta obstoječe staro društvo. Kdo bo po tem zameril dušnemu pastirju, če se oglaša proti takemu društvu katero ne more imeti druzega posebnega namena kakor le pridobivati ljudstvo za naprednjaštvo, liberalizem, in zadnjič vže socijalizem. Drugo očitanje, da g. kurata veseli laško popevanje po vasi ali po krčmah je pa naravnost, če ne zlobno, pa saj smešno. Kdo nam večkrat graja laške in drugo-jezične popevke? To dela g. kurat češ, da jih ne razumemo in tako popevamo pohujšljive in večkrat škandalozno popevke. Kdo se je že z rajnim g. Vodo pivcem in polom s sedanjim voditeljem trudil ob enem za cerkveno pa tudi za narodno pelje in zahteval od cerkvenih pevcev tudi narodnega petja? Tudi to je delal in še dela g. kurat! Kdor razmere pozna, ve, kje krivda tiči, če se ptuja, morda celo umazana pesem glasi. Nesreča pri oranju. — Alojzij Podgornik iz Vrtovina je te dni oral z voli na njivi. Jeden volov se mu je h kratu uprl in ni hotel več pluga vleči. Podgornik je vola priganjal, ali zaman, konečno pa se vol tako raztogoti, da je brcnil Podgornika tako nesrečno, da mu je zlomil kost v levi nogi. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico. Ponesrečil na saneh. — Mizar Janez Rutar iz Volč, star 68 let, je šel na bližnji visoki hrib po drva. Ker je zapadel sneg, vzel je mož seboj sani. Ko je naložil drva, se odpravi po hribu na sančh proti domu. Naenkrat pa se Rutar zvrne raz sani in se jame valiti po hribu proti nekemu propadu. Da bi se rešil, zgrabi za eno drevesce, ker pa je bilo to prešibko, se mu izruje in nesrečni Rutar pade v propad, globok kakih 50 metrov. Pobil se je zelo nevarno po hrbtu in glavi. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico (»rožne nesreče. — Blizu Beljaka se je usul dne 3. t. m. snežni plaz, ki je podrl štiri hiše. Ljudje so pokopani pod razvalinami. Od druge strani grozi drug plaz, tako, da je nevarnost, da se ne zasuje ves kraj. — Dne 2. t. m. se je na postaji Deutsch-Landsberg pri Gradcu razletel kotel iokomotive tovornega vlaka. Strojevodja Wirde, sprevodnika Benasin in Schneider in en kurjač so mrtvi. Kotel je vrglo 300 metrov daleč. Padel je na vrt tovarne za žveplenke Bojazzi. kjer se je zaril v tla, zopet ven skočil ier se drugič zaril globoko v tla, kjer pa je obtičal. Umetni dež na Japonskem. — Na Japonskem so pričeli „delatr' umetni dež. Izpustili so močan električni tok proli jasnemu nebesu ob 11. uri zvečer. Po 9. uri drugo julro so se pričeli delali oblaki in v 24 urah so imeli dež. V koliko se bode tak „umeten dež“ obnesel in če bo tako umetno delo imelo vedno vspeh, se natančno še ne ve. »Hranilnica in posojilnica" v Cerknem jo imela prometa v mesecu j a n u v a rj u t. 1. kron 108.0.r>4'<*2, in sicer prejemkov kron 61.26769. izdatkov pa kron 46 78693. Prejela je hranilnih vlog kron 34542’42. izplačala je hranilnih vlog kron 26.13796. Dala je posojil kron 8.699—, vrnila je posojil kron 4 21602. Kanalsko sadjarsko in vinarsko društvo odda letos sledeče kolči ame- rikanskih trt: Riparija portalis....................... 29.000 Rupestris monticola.......................8.000 Solonis...................................3.000 Skupaj . . 40.000 Udje vdobe poljudno množino kolči po 20 v. 100, neudje plačajo za 100 kolči 40 v. Cepljenih dreves odda društvo: Rudeči stotiner, jabolko.............200 Rumeni bellellour, jabolko .... 450 Zlala parmena, jabolko...............300 Zimska dekanica, hruška..............150 Triumph de Vienne, hruška . . . . 100 Skupaj . . 1.200 Oddaja in razprodaja dreves in kolči vršila se bode 24, 25, 26 in 27. t. m. v društveni drevesnici od 8—12 ure predp. in od 1—4 ur<> pop. O po m n j a. Riparia portalis dobro vspeva v nepreilovnasti zemlji, v suhi in apneni zemlji ne. Solonis enako, zraven pa tudi v ilovai in bolj apneni zemlji. Rupestris monticola dobro rase v rahli, apneni zemlji. Katere ameriške trte naj sadimo v sovdannsto in katere v ilo-vito zemljo? — V apneni in lapornati ali sovdanasli ter peščeni zemlji in suhi legi vspeva dobro rupestris montikola ali „brezovka‘‘ kakor se ji splošno pravi: v ilovni malo apneni ali pa rudeči zemlji, vspeva dobro riparija portalis (riparija velikolista). O montikoli pa je omeniti, da je gledo zoritve poznejša od rip je portalis. Če je torej vinograd v bolj mrzlem kraju in z nepopolnoma južno lego, je bolje, če se poslužimo riparije velikoliste, ako le kakovost zemlje to dopušča, ker na poslednjo cepljene žlahtne trte goto-vejše rodijo in tudi popred dozorijo. — Večkrat se pripeti, da riparija ne bledi in da prav bujno rasto, četudi je zemlja jako sovdanasta in bela. To se pa dogaja le v takih zemljah, ki se z apnom naravnost ne spajajo, marveč pustijo isto skozi se. Organistom na znanje. — Naznanjam, da pesmarice Cecilije, vprarljene za moške glasove za sedaj še ne morem izdati, ker imam še premalo naročnikov. V kratkem pa izide pri Blazniku v Ljubljani 11 »Tantum ergo“ za moške zbore. Skladbe so lahke in melodijozne in gotovo bodo ugajale moškim zborom. One preč. gospode, ki so se naročili na Cecilijo, vljudno prosim, da blagovoljno podpirajo to izdajo, da se tiskovni stroški kolikor loliko poravnajo in ne bo preobčutljivo izgube. Fajgelj. Vabilo k družbi sv. Mohorja. — Za Mohorjevo družbo sta pač zimski in jesenski čas najbolj imeuitna, ker oba sta ji čas želve. V zimskih mesecih sprejema družba svoje ude in njih letne doneske, in čim več jih je, tem .večje je tudi njeno veselje. Jeseni pa družba svojim udom pošilja novo duševno hrano, šestero lepih knjig. Če gre torej vse po sreči, veseli se napjrej družba družbenikov, pozneje pa družbeniki družbe! Naj bi nam tudi letošnje leto prineslo prav veliko takega medsebojnega veselja! Zalo pa se obračamo do dragih rojakov z zopetno prošnjo: Pridružite se naši res vseslovenski družbi, da se nas zbere zopet prav častno število pod varstvom naših varuhov, svetega Mohorja in Kortunata! Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto dolžnost, da je sam ud Mohorjeve družbe, in da ji s prijaznim opominom in vabilom pridobi še novih udov! — Posebno prosimo častite naše p o v e r j e n i k e, da ob v*aki ugodni priliki, v cerkvi kakor zunaj nje, zopet zastavijo svojo zgovorno besedo za naio družbo, in tako čim več svojih ver- nikov privabijo k nji. Na potrebo, veliki pomen in mnoge koristi družbe sv. Mohorja in njenih knjig nam na tem mestu pač ni treba znova opozarjati. (Dalje pride.) Socijalne drobtinice. O zasebni lasti. — 23. Kako se. pridobivajo stvari, katere imajo lastnika ali z drugimi besedami: Kako prehajajo stvari od enega lastnika na drugega? Razume se, da imamo tukaj v mislih edino le lastnino, ki je po pravični poti pridobljena. Krivično pridobljena stvar ne more nikdar biti lastnina in torej tudi ne moremo o njej razpolagati. Krivično pridobljene stvari ne moremo nikdar drugim dati v last. Po naravnem zakonu more pravično pridobljena lastnina preiti na drugega lastnika : 1. Po pogodbi, ki ni nič drugega nego svobodno, očitno in soglasno izražena volja dveh ali več oseb glede na kako stvar ali na kako dejanje ali opu-ščenje. Po pogodbah si podeljujejo ljudje drug drugemu pravice, katere imajo. Ker ima človek tudi lastninsko pravico, katera mu daje svobodo, da sč svojim premoženjem svojevoljno razpolaga, da jo sme, če hoče, celo uničiti, je naravno, da lahko svoje premoženje in svojo pravico do njega podeli tudi svojemu bližnjemu. Ako sloni pogodba na strogi pravičnosti na obeh straneh, imenuje se dvostranska pogodba n. pr. menjav na in posojilna pogodba, pri katerih velja načelo: „Jaz tebi to, ti meni ono“. Ako pa izvira pogodba na eni strani iz gole dobrotljivosti ali ljubezni, imenuje se enostranska ali darilna pogodba in velja načelo: „To ti darujem, ne zahtevam pa od tebe ničesar11. 2. P o podedovanju, ki je dvojno: ali po oporoki ali brez oporoke. 3. Po p ri p os e sto v a nj u, 4. Po kaznih in davkih, katere nalagajo posameznikom pristojne oblasti. Za kratek čas. Ena za pust. — V pustnem času je peljal kmet Marinšek iz Strani pod Nanosom voz lesnega oglja s kravo v Trst na prodaj. V Trstu je dobil kmalu gospoda, ki mu je oglje odkupil za 20 gld. Pri lem pa je gospod posebno na-glašal: „Kupim, toda vse skupaj!“ Kmetič je menil, da hoče imeti vse oglje. Gospod mu pokaže hišo in prostor, kjer da naj izprazni ogljf. Ko je bil voz prazen, odšteje gospod 20 gld. Krnel hoče voz obrniti, toda gospod veli: „Kaj hočete tukaj, saj sem vas plačal. To je vse moje! Jaz sem se zmenil za vse skupaj, za oglje, voz in kravo11. „Oho", reče kmet, „tako se pa nisva zmenila11. „Ravno tako !“ reče go spod. „Ali nisem vedno povdarjal, da vam dam 20 gld. za vse skupaj? Le idite domu! Ako vam ni prav, tožite11. In ga je iztiral na ulico. Kmetič gre na policijo. Ko pokličejo gospoda, pravi le-ta: „Jaz sem se zmenil za vse skupaj. Če je kmet osel, in me ni razumel, ni moja krivda11. In vprašajo kmeta: „Je-li res gospod tako govoril ?“ Kmeti „Ros je tako govoril, ali jaz sem mislil, da mi da za vse oglje skupaj 20 gld.11 In mu rečejo: „Dragi mož, mi vam ne moremo pomagati. Idite z Bogom in napravite tožbo !“ Ubogi kmet gre jokaje iz pisarne in potem domov. Na potu ga dojele Bre-žanka z oslom. Vpraša ga, kje da je bil in zakaj da je tako pobit in žalosten. Kmet jej pove, kaj se mu je zgodilo. Žena vpraša, kdo da je oni gospod ? Kmet pravi, da ima brivnico v mestu. Brežanka: „Ali ste oglje tam pustil?*1 Kmet : „Ne, ampak na njegovem stanovanju, ki je tam blizu11. Brežanka: „Do-bro! Tega lenuha morava naučiti pameti. Pojdite, vrniva se v Trst!“ Po potu ga Brežanka dobro pouči, kako in kaj naj stori. „Vi pojdite naravnost v njegovo brivnico11, mu je rekla, ,,jaz pa ?as bom z oslom čakala tam blizu11. Kmet gre v brivnico in reče: „Pro-sim, da me „polbirate“. Tukaj imate groš!11 Ko spravi brivec groš, reče kmetič: „Tukaj imate še en groš za mojega brata!11 Brivec: „Kje pa imate brata?11 Kmetič: „Kadar bom jaz gotov, pa ga precej pripeljem11. Brivec reče : „Dobro!‘; in spravi tudi poslednji grofi, Ko jo bilo ,,polbiranje“ gotovo, gre kmetič na ulico do Brežanke in privleče na vrvi njenega osla v brivnico. Hrivee: ,,Moštro di ščavo, kaj ste pripeljal lega mo.šlro ili azino sem?“ Kmetič: ,.1’ripe-Ijal sem ga, »la ga obrijele, saj sem vam naprej plačal groš“. Mriv^c : „Toda vi slo dal groš za brala !“ Kmetič*: „Saj to jo res ! Ali nisem tudi ja/, osel, da sem •odal vam voz, oglje in kravo za 20 j,id. ?'• Brivec: „Koša mi porta kve.što V A16 ven !“ Kmetič gre z oslom na policijo in pove celo stvar. Pošljejo zopet po gospoda in ga vprašajo : „Ali je res, kar govori kmet?“ Brivec: „To je že res, ali jaz sem mislil na njegovega pravega brata. Ali naj osle brijem? Kdo mi pride potem v brivnico ?“ Kmetič: „Jaz ne od-jenjam: Ali osla obriti, ali pa voz in kravo nazaj! Če sem jaz osel, kakor ste mi rekli poprej, je ta-le moj brat". Na policiji se niso mogli dovolj nasmejali. Rekli so jima. da ji' najbolje, ako se lej o pogodila, ker sta oba pogrešila. Tako sta tudi storila Kmetič je po nasvetu zviti! Bre-žanke in s pomočjo svojega brata dobil zopet svoj voz in svojo kravico. Tržne cene. Za 100 kg. K 190 — „ 270— „ 260’— Kava: Santos . . „ Sandomingo Java . . . ,, Portorico . „ Ceylon . . Slakdor . . . . Špeh................ Petrolij v sodu . „ zaboju Maslo surovo . . „ kuhano . Otrobi debele „ drobne . Turšiča nova . . „ za hrano Oves................ 270 -360 — 80 50 120 — Hi-— II 00 150*— 200 — 10 60 10-1280 1240 17-— do 210 — „ 290 -„ 280-„ 290 -„ 380 — 90 — 150- - 12-160 — 220 12-20 11 20 1440 13 — 18-— V/ 111» Moka ogerska: št. 0 K 34 —, št. 1 K 33-20, št. 2 K 32 40, „ 3 „ 3160, „ 4 ., 31-20, „ 5 „ 30 40, št. 6 K 29-40. Sadjarsko in vinarsko flrnštvo za J3rda v (gorici Prodaja naravne in prstne briške pridelke po /merilih cenah. Zaloga pristnjh vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. P Lekarna Crisliloleliii Girici Prave in edine žel kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih. dvakrat na dani po jedno žličico (Varstvena znamka) p0pjje. _ Okrepi & elo de c, store, da zgine kratkem času omotica in Si-rotita lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje jd. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CK1STOFOI.ETTI \ v Gorici. Cotič Peter čevljar v (>OM|)Oski nli<*i Iiiš. II (lik zaloge pohištva g. Breščaka) sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih cenah. >0000000000 Krojaška mojstra Oufer .c>% $' 0e .v,v # *°V%c •4- ■Sp ^ ^ * tjj, Tvrdka Konj edic& Zajec v Gorici pred nadškofijo št. 5 priporoča svojo bogato zalogo: najboljšega štajerskega železa, železne, pocinkane, pocinjene in einkaste ploščevine. Okovi- y.a pohištvu, stavbe, vodne žage, vse potrebščine zn obrtnike, kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradnike za jesensko in zimsko dobo. Nagrobne križe, peči, sledilna ognjišča, revi, predpečnike. Stavbeniki pozor! Vedno sveži Portland in Roman cement. Edina zaloga železnih nosi-te^ev (traverz), cevi za stranišča z vsemi pripravami. ® ®®S®|fe •®®*:^'®®®®®^®:<#'S®®Sl©^i*^»^^®®®®^S^^®!M:'?r6W®^«i®®65^BSS< H Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe jo po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena oglodala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mizo, različna obešala, preproge za okna itd. Različno stolice z Irsja in celuloida, posebno za jedilno sobo. Blazino iz strune, afriške trave, z ži-manii in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere sc ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v nijkrajšem času. — Daje so tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. - Pošilja se Imli izven Gorico po železnici in parobrodih. V zalogi ima iiajeiepitnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Jakob Šuligoj urar v Gorici, Gosposka ulica liiš. št. 25, priporoča svojo prvo slov. u r a r s k o delavnico in poprav-ljavnico ter zalogo ur vseli vrst in kakovostij, na dalje raznovrstne šivalne stroje n a j novejši h sistemov in najboljše kakovosti, vse po zmernih cenah. — Vsako popravo je jamči edno leto, šivalne stroje za pet let. W priporoča, prečasl. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Hi Obroke si pa preč. p. n. gospod J naročevalec sam lahko določi. t IdjL .w*wuw. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v liajveeji izberi, kakor: sukno, platno, prle-uino, ChifTon, oksfort, srovico, vsakovrstno preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jiiger itd. itd. Vse po liajnižjili ccnaBi. Cene so nIiiIiiu lire/, ponujan,ja. o lil® s i za vino in za ojke so naše sli- 0 5^3 skalnico „1 IKRKIJLKS“, najnovoj- Rjfl/Nlc S( ^ šoga iu izvrstnega sestava s slro- ' jem za dvoslroki in trajni priti- '_ sok; '/i.jamčena naj veča iiporab- £jb\>\ losi, veča od vseli d r n gi h ,."P. j stiskalnic. Najbolje samodelujofte škropilnice zu trte patentirane „SYMPHONIA“ katero delujejo same, ne da jih je treba gonili. Mlini za grozdje, sadje in oljke. Hohkalnice z mastilom za grozdje. I lugi za vinograile. Stroji za sušenje sadja, kakor tudi za vse pridelke rastlinske, živinske in rudne. Stisk Inice za seno, slamo itd. na roko. Mltilmce z:> Penico, čistilnice, rešetalnice, mečkalnice za krmo, ročni mlini /,a žito v raznih velikostih in vsi drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo iu prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejšega, izbornega, istinitega pripoznano najboljega in odlikovanega sestava PH. MAYFARTH in dr. c. in kr. izključno privilecnvaiit' t\ornlc»* ^ovpoilar<«kUi in vinarskih »troji*v na Hunaju, II, TaborHtrasse št, 71. odlikovani v vseli državah sveta z -t-VJ zlatimi, srebrnimi in Castiiinii kolajnami. Ilustrovanl ceniki i mnogimi pohvalnimi pismi franko, Razprodajalcl se iščejo povsod, kjer še nismo zastopani. — Čuvaj se ponarejanja.