A * -m Mm PRILOGA ŠT. 4 JvvGSGi ™ SKUPMOST JjtosŽCorgadC tvvoste-ivoffg » • «*’ '***»'■***, » m m >:::: II iiiliii GRADIVO ZA 22. SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE PREDLOG DNEVNEGA REDA: L Izvolitev verifikacijskih komisij. 2. Potrditev zapisnika 20. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 25. marca 1976 in potrditev zapisnika 21. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 15. aprila 1976. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. n. Dogovor o temeljih družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980. Predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini. Osnutek družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri upravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin. Poročilo upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za obdobje 1972—1975. Zaključni račun upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1975. Stanovanjsko gospodarstvo v občini. Predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za. ljubljansko pokrajino, kol medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe. Informacije o posojilu za gradnjo cest v SRS. Delegatska vprašanja. Delegatska tribuna prinaša gradivo za točke Dnevnega reda 2,3,8 in 10 DELEGATSKA TRIBUNA PRINAŠA ŠE ODGOVORE Na vprašanja delegacij IN IZVLEČKE IZ ZAPISNIKOV SEJ SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI /■ ----------------------——--——--- ZAPISNIK 20. SEJE SKUPŠČINE ZAPISNIK 20. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 25. marca 1976 s pričetkom ob 16.30 v dvorani skupščine. Skupno zasedanje je začel in vodil predsednik skupščine občine Marjan MOSKRlC v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM, predsednico zbora krajevnih skupnosti Slavko JERMAN in predsednikom družbenopolitičnega zbora Sl avkom GERLJCO. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine občine Zvone TUŠAK. Predsednik skupščine je za skupno zasedanje predlagal delegatom naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij 2. Potrditev zapisnika 1 7. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 23. januarja 1976, 18. seje družbenopolitičnega zbora z dne 4. februarja 1976 in 18. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 5. februarja 1976. 3. Predlog programa družbenega razvoja občine za leto 1976 4. Predlog proračuna občine za leto 1976 5. Osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini 6. Osnutek odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine in oblikovanju skupin delegatov za zbore skupščine mesta in skupščine SRS 7. Osnutek družbenega dogovora o sofinanciranju dejavnosti skupnosti občin ljubljanske regije 8. Osnutek družbenega dogovora o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah in ob možnostih zaposlovanja na območju občin samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana 9. Odlok o dopolnitvi in spremembi odloka o zazidalnem načrtu MS 12/1 - Nove Jarše 10. Delegatska vprašanja Predlog dnevnega reda skupnega zasedanja so soglasno sprejeli delegati vseh treh zborov. K 1 V verifikacijsko komisijo so delegati zbora združenega dela soglasno ugotovila: Družbenopolitični zbor ima 25 delegatov in na seji je navzočih 15 delegatov. Odsotnih je 10 delegatov, in sicer: opravičeno (2) Robi Delorenzo in Ivan Mažgon ter neopravičeno (8): Stanislav Babnik, Joža Cerar, Majda Dolinar, Matija Ježek, Eranc Mandeljc, Stane Meljo, Jože Petek in Barbka Strašek. Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. K 2 Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor so obravnavali zapisnik 17. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 22. januarja 1976 in ga soglasno sprejeli brez pripomb. Družbenopolitični zbor je obravnaval zapisnik 18. seje družbenopolitičnega zbora z dne 4. februarja 1976 in ga soglasno sprejel brez pripomb. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta obravnavala zapisnik 18. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 5. februarja 1976 in ga soglasno sprejela brez pripomb. K 3 in 4 Uvodno obrazložitev predloga proračuna občine za leto 1976 je podala Mira Škerjanec, šefinja odseka za finance skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, inž. Julijan Žnideršič, član izvršnega sveta skupščine občine, Leopold Kos, delegat družbenopolitičnega zbora, Andrej Horvat, delegat krajevne skupnosti Zelena jama, Alenka Dolenc, delegatka XIX. konference delegacij, Mira Škerjanc, šefinja odseka za finance skupščine občine, Ciril Cerar, delegat IX. konference delegacij, Jože Vidmar, delegat krajevne skupnosti Polje, Janez Kržmanc, delegat krajevne skupnosti Zelena jama, inž. Vlado Ovčar, delegat krajevne skupnsoti Štepar\jsko naselje, Stane Jančar, delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine, Metod Jurčič, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, Francka Tekalec, delegatka krajevne skupnosti Klopce, Pavel Časar, delegat delegacije samostojnih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, Miran Planinc, delegat družbenopolitičnega zbora, Franc Horvat, delegat krajevne skupnosti Dolsko, Albin Mahkovec, delegat krajevne skupnosti Moste, Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine in Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. izvolili 1. Jurija VABŠKA, delegata 1. konference delegacij, 2. Antona GREGORIČA, delegata VI. konference delegacij in 3. Ivana BUČARJA, delegata delegacije kmetijskih proizvajalcev. V verifikacijsko komisijo so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili 1. Vlada’ OVČARJA, delegata KS Štepanjsko naselje, 2. Janeza KRŽMANCA, delegata KS Zelena jama in 3. Jožeta SKUBICA, delegata KS Zadvor. Po pregledu pooblastil za 20. sejo zbora združenega dela je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest in je na seji navzočih 27 delegatov. Odsotnih je 8 delegatov, in sicer: delegat I. konference delegacij, delegat IV. konference delegacij, delegat V. konference delegacij, delegat VII. konference delegacij, delegat XIV. konference delegacij, delegat XVII. konference delegacij, delegat XX. konference delegacij in delegat kmetijske delegacije. Seja zbora združenega dela je sklepčna. Po pregledu pooblastil za 20. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija ugotovila : Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in je na seji navzočih 24 delegatov. Odsoten je delegat KS Zalog. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Stalna verifikacijska komisija družbenopolitičnega zbora je po pregledu prisotnosti delegatov družbenopolitičnega zbora Po obravnavi predloga programa družbenega razvoja občine za leto 1976 so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo program družbenega razvoja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 in pri tem še posebej zavezujejo vse temeljne samoupravne skupnosti, skupščinske ter samoupravne organe, da morajo stalno spremljati izvajanje programa družbenega razvoja in ga učinkovito uresničevati v svojem vsakdanjem delu. Pri uresničevanju programa je treba upoštevati stališča občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje z dne 23. marca 1976 in razpravo, ki je bila na sami seji skupščine, saj so s tem posamezna izhodišča oziroma programske naloge še posebej poudatjene oziroma zaostrene. Izvršni svet skupščine občine je dolžan, da sproti spremlja izvajanje programa in da o tem periodično, najmanj pa dvakrat letno, obvešča delegate. Po obravnavi predloga proračuna občine za leto 1976 so zbor združenega dela in družbenopolitični zbor soglasno, zbor krajevnih skupnosti pa z enim glasom proti, sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sprejemajo odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 in proračuna kot njegovega sestavnega dela s spremembami, ki so bile sprejete. Upravnemu odboru sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje občine Ljubljana Moste-Polje priporočamo, da opravi notranjo razdelitev sredstev po predlogih, izraženih na seji. Spremembe v razporeditvi proračunskih izdatkov proračunu občine za leto 1976 po glavnih namenih v Glavni namen 01 Zvišanja Znižanja Razlika Dejavnost organov DPS - 250.000 - 250.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 250.000 + 250.000 04 Negospodarske investicije 22.000 166.000 - 144.000 11 Dejavnost KS 166.000 — + 166.000 16 Intervencije v gospodarstvu 22.000 — + 22.000 17 Tekoča proračunska rezerva — 22.000 - 22.000 18 Rezervni sklad skupaj 460.000 22.000 460.000 - 22.000 Spremembe Predloga odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje V predlogu odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 se spremenijo 2., 4. in 5. člen tako, da se glasijo: 2. člen Skupni predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje bodo v letu 1976 znašali 56,500.000 din, °d tega: * " za razporeditev v posebnem delu proračuna 56.065.000 din ~ za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 435.000 din Dovoljena poraba za občino Ljubljana Moste-Polje v letu !976 znaša 43.575.000 din. 4. člen Skupščini mesta Ljubljana odstopamo 23,09 % proračunskih dodhodkov od davkov in taks, ki jih mesto v svojem proračunu Znižuje in razporeja za: - financiranje skupnih mestnih zadev, - solidarnostno prelivanje sredstev med občinami v Ljubljani, - za financiranje programa splošnega ljudskega odpora, - vzajemnostim prelivanje sredstev med občinami v Slo-veniji in - poravnavo obveznosti iz samoprispevka za gradnjo osnovnih šol in VVZ. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi dohod-*°v nakazuje sredstva po tem členu odloka skupščini mesta Ljubljana. 5. člen Za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti odstopa pro-^čun občine Ljubljana Moste-Polje 13,4% davka iz kmetijske dejavnosti, davka od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti, davka iz skupnega dohodka občanov, davka na dohodek ®d premoženja in davka na promet z nepremičninami ter 100 % komunalnih taks. Ko je z realizacijo dohodkov po 1. odstavku tega člena d°sežen načrt izdatkov v glavnem namenu 11 — dejavnost krajevnih skupnosti v višini 3,350.000 din, se nakazovanje ooHodkov po tem členu odloka ustavi. , Sredstva za vračilo plačanega samoprispevka v zunajmestnih kfajevnih skupnostih se nakazujejo na podlagi obračuna o plačanem samoprispevku v teh krajevnih skupnostih. K 5 Uvodne obrazložitve k osnutku družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini je podal Bogdan Sturm, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in Metod Jurčič, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše. Po obravnavi navedenega osnutka so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sprejemajo osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini. 2. Vsi trije zbori skupščine občine pozivajo vse krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in družbenopolitične organizacije z območja občine, da od 15. aprila naprej organizirajo javne razprave o osnutku družbenega dogovora o družbeni samozaščiti in pošljejo občinski skupščini pripombe ter predlagajo dopolnitve. 3. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sprejemajo predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v mestu Ljubljana. 4. Za podpisnika družbenega dogovora o družbeni samozaščiti določajo vsi trije zbori skupščine občine predsednika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. K 6 Uvodne misli k osnutku odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine in oblikovanju skupin delegatov za zbore skupščine mesta in skupščine SRS je podal predsednik skupščine občine Marjan Moškrič. V razpravi so sodelovali: Miran Planinc, delegat družbenopolitičnega zbora, Miro Blanc, delegat IX. konference delegacij, Pavel Časar, delegat delegacije obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, Franjo Matjašič, delegat 111. konference delegacij, Dušan Rozman, delegat družbenopolitičnega zbora, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občme in Zvone Tušak, sekretar skupščine občine. Po končani razpravi o navedenem osnutku odloka delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora niso sprejeli posebnega sklepa s tem, da je osnutek odloka dan v javno razpravo. K7 Uvodne besede k osnutku družbenega dogovora o sofinanciranju dejavnosti skupnosti občin ljubljanske regije je podal Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine. Razprave o navedenem osnutku družbenega dogovora ni bilo. Delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora so osnutek družbenega dogovora o sofinanciranju dejavnosti skupnosti občin ljubljanske regije prekvalificirali v predlog in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenegdela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sprejemajo dogovor o sofinanciranju dejavnosti skupnosti občin ljubljanske regije v predloženem besedilu in za podpisnika tega dogovora določajo predsednika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. K 8 IVodno obrazložitev osnutka družbenega dogovora o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah in ob možnostih zaposlovanja na območju občin samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana je podal Edo Valentinčič, strokovni sodelavec skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. v razpravi so sodelovali: Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Vilko Sl uga, delegat družbenopolitičnega zbora in Mehmed Kadi nič, delegat X. konference delegacij. Po obravnavi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine sprejema osnutek družbenega dogovora o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah in ob možnostih zaposlovanja s pripombami. Dokončno se bo skupščina občine opredelila o tem družbenem dogovoru, ko bo znan predlog. ------------------------------. Pripombe 1. V 1. členu ni treba naštevati osnovnih ciljev družbenega dogovora, kot so: smotrnejše zaposlovanje, višja produktivnost dela, boljši življenjski pogoji ter socialna varnost delavcev in občanov. 2. V prvem odstavku 14. člena naj se izpusti beseda ..izključno", tako da bi se ta odstavek glasil: ..Udeleženci soglašajo, da se mora zaposlovanje delavcev odvijati v sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje." K 9 Uvodno obrazložitev o dopolnitvi in spremembi odloka o zazidalnem načrtu MS 12/1 je podala inž. Marjana Hauptman-Erjavec, samostojna svetovalka za urbanizem pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine. • V razpravi so sodelovali: Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Metod Jurčič, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, Miro Blanc, delegat IX. konference delegacij, inž. Marjana Hauptman-Erjavec, samostojna svetovalka za urbanizem pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve, Leopold Kos, delegat družbenopolitičnegzbora, Bogo Bratina, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in Vilko Sluga, delegat družbenopolitičnega zbora. Po končani obravnavi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora s o -glasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine umika odlok o dopolnitvi in spremembi odloka o zazidalnem načrtu MS 12/1 z dnevnega reda seje skup- V_______________________________________________ ščine s tem, da ustrezne službe skupščine občine in krajevna skupnost Nove Jarše pripravijo nov predlog odloka. K 10 DELEGATSKA VPRAŠANJA Delegatska vprašanja so postavili: Jurij Vabšck, delegat I. konference delegacij, Franc Kastelic, delegat krajevne skupnosti Lipoglav, Milan Pr itekelj, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Matevž Gantar, delegat družbenoplitičnega zbora, Francka Tekalec, delegatka krajevne skupnosti Klopce in Jože Skubic, delegat krajevne skupnosti Zadvor. Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče javil k besedi, je predsednik skupščine občine ob 20.30 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. SEKRETAR PREDSEDNIK skupščine obCine skupSCine obCine Zvone TUŠAK, 1. r. Marjan MOŠKRlC, 1. r. PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC, 1. r. PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Slavka JERMAN, 1. r. PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Slavko GERLICA, 1. r. ZAPISNIK 21. SEJE SKUPŠČINE ZAPISNIK 21. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 15. aprila 1976 Skupno zasedanje je bilo v dvorani skupščine občine in se je pričelo ob 16.30. Skupno zasedanje je otvoril in vodil predsednik skupščine občine Matjan Moškrič v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom Zabukovcem, predsednikom zbora krajevnih skupnosti Slavko Jerman in predsednikom družbenopolitičnega zbora Slavkom Gerlica. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine občine Zvone Tušak. Predsednik skupščine občine je delegatom vseh treh zborov predlagal naslednji dnevni red: skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij 2. Potrditev zapisnika 19. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 26. 2. 1976. 3. Sklep o podelitvi občinskih nagrad in priznanj 4. Poročilo uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane 5. Poročilo postaje milice Moste za leto 1975 6. Poročilo občinskega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1975 7. Poročilo mestnega javnega pravobranilstva v Ljubljani za leto 1975 8. Poročilo o delu sodišč združenega dela v Ljubljani za leto 1975 9. Osnutek družbenega dogovora o srednjeročnem razvojnem načrtu o varstvu okolja do leta 1980 10. Predlog odloka o dopolnitvi in spremembi odloka o zazidalnem načrtu MS 12/1 — Nove Jarše 11. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine 12. Predlog kadrovskih sprememb in dopolnitev za sodnike pri sodišču združenega dela v Ljubljani 13. Predlog kadrovskih sprememb pri izvršnem svetu skupščine občine 14. Delegatska vprašanja Predlog dnevnega reda skupnega zasedanja so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli. Ad 1) V verifikacijsko komisijo je zbor združenega dela soglasno izvolil: 1. Janeza ZDRAVJE, delegata XV. konference delegacij 2. Ivana KRALJ, delegata X. konference delegacij 3. Hamida Kcrič, delegata Vlil. konference delegacij V verifikacijsko komisijo je zbor krajevnih skupnosti soglasno izvolil : 1. Danila JURCA, delegata krajevne skupnosti Moste 2. Cirilo BAMBIČ, delegata krajevne skupnosti Nove Jarše 3. Alojza KRŽAN, delegata krajevne skupnosti Polje Po pregledu pooblastil za 21. sejo zbora združenega dela je verifikacijska komisija > ugotovila : Zbor združenega dela ima 25 delegatskih mest in na današnji seji )c navzočih 25 delegatov. Odsotnih je 10 delegatov in sicer: 2 delegata II. konference delegacij 1 delegat IV. konference delgacij 1 delegat VIII. konference džlgacij 1 delegat XIV. konference delegacij 1 delegat XVIII. konference delegacij 2 delegata XIX. konference delegacij 2 delegata delegacije kmetijstva Seja zbora združenega dela je sklepčna. Po pregledu pooblastil za 21. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifik8' cijska komisija ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in na današnji seji j6 navzočih 22 delegatov. ' Odsotni so trije delegati in sicer: 1 delegat iz krajevne skupnosti Klopce 1 delegat iz krajevne skupnosti Stepanjsko naselje 1 delegat iz krajevne skupnosti Polje Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Po pregledu prezenčne liste o navzočnosti delegatov družbenopolitični1 zbora na današnji seji je verifikacijska komisija ugotovila : Družbenopolitični zbor ima 25 delegatov. Od tega je navzočih 13 delegatov. Odsotnih je 12 delegatov in sicer: M Stanislav Babnik, Robi Delorcnzo, Peter Grum, Matija Ježek, Slav Kastelic, Franc Mandeljc, Ivan Mažgon, Jože Petek, Ivanka Rahne, vu* Sluga, Barbka Strašek, Feliks Zakrajšek. Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. Ad2) o- Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družben političnega zbora so obravnavali zapisnik 19. skupnega zasedanja z dne <■ februarja 1976 in ga soglasno sprejeli brez pripomb. Ad 3) • ifl Uvodno obrazložitev predloga žirije za podelitev občinskih priznani nagrad je podala Nika Modic, član žirije. V razpravi je sodeloval: Vili Veršaj, delegat Jtrajevne skupnosti Nove Jarše. ,,nC Po končani obravnavi vprašanja podelitve nagrad je skupščina obe Ljubljana Moste-Polje z enim vzdržanim glasom sprejela naslednji SKLEP: NAGRADE občine se podelijo: Ivanu AVSECU Frideriku KELETU papirniškemu pihalnemu orkestru vevCe Albertu ŠIBLIJU in FaniTOMIČEVlC Po končani obravnavi vprašanja podelitve priznanj je skupščina °bčine Ljubljana Moste-Polje soglasno sprejela naslednji SKLEP: PRIZNANJA občine se podelijo: Danijelu FILIPIČ Leopoldu KOSU •vanu LUKANČIČU Jožetu MAVRIČU Uubi NOVAK OSNOVNI ORGANIZACIJI ZSMS DOLSKO Ivanu PUŠNIKU Francu LOZ1NŠEK Ivanu inž. ZIDARJU Ad 4) Vlvodno obrazložitev poročila Uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane je podal Kranjc Franc, načelnik uprave. V razpravi so sodelovali: Uirila Bambič, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste Ftanc Kranjc, načelnik uprave inšpekcijskih služb naslcd -ončani razPrav* 50 delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo Uprave 'nšpekcijskih služb skupščine mesta Ljubljane za leto 1975, s pr,pombami temeljnih upravnih organov skupščine obžine ter Predlogi delegacije krajevne skupnosti Nove Jarše in delegacije KraJevne skupnosti Moste. Ad 5) 2 Uvodno obrazložitev postaje milice Moste za leto 1975 je podal Janez *rajšek, komandir postaje. V razpravi so sodelovali: Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste vili Vcršaj, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše •^nez Zakrajšek, komandir postaje milice "arjan Moškrič, predsednik skupščine občine razpravi so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli l'as*®dnji°nčani SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo po-^,aJe milice Moste za leto 1975 in nalaga izvršnemu svetu skupščine *ne’ da ugotovi možnost in pripravi konkreten predlog za Premembo pravilnikov in odloka o dodeljevanju solidarnostnih Snovanj tako, da bi se lahko ta stanovanja dodeljevala tudi e‘avcem milice. Ad 6) P6d y°drto obrazložitev poročila občinskega javnega tožilstva v Ljubljani je ^,a Lma Blažič, predstavnik občinskega javnega tožilstva, is ra,Pravi je sodeloval: anilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste. "asle i končani razpravi so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli Ad 8) Delegati vseh treh zborov so v zvezi s poročilom o delu sodišča združenega dela v Ljubljani za leto 1975 sprejeli soglasno naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo sodišča združenega dela za leto 1975 brez pripomb. Ad 9) Uvodne misli o osnutku družbenega dogovora o srednjeročnemu razvojnemu načrtu o varstvu okolja do leta 1980 je podal Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine. V razpravi je sodelovala: Pia Kuharič-Mahkovec, delegat krajevne skupnosti Moste Po obravnavi so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predložen osnutek družbenega dogovora k srednjeročnemu razvojnemu načrtu o varstvu okolja do leta 1980 kot informacijo. Ad 10) Po obravnavi predloga odloka o dopolnitvi in spremembi odloka o zazidalnem načrtu MS 12/1 - Nove Jarše so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno, delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o dopolnitvi in spremembi odloka o zazidalnem načrtu MS 12/1 — Nova Jarše v predloženem besedilu. O objektu za neznano namembnost, ki ni predmet odloka navedenega v prejšnjem odstavku tega sklepa, ker leži v okviru nespremenjenega zazidalnega načrta se bodo neposredno dogovorili krajevna skupnost Nove Jarše, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč .Soseska" Ljubljana, Gradis Ljubljana ter oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Ad 11) Po obravnavi predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno, delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine v predloženem besedilu. Ad 12) Po obravnavi predloga o kadrovskih spremembah za sodnika pri sodišču združenega dela v Ljubljani so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli naslednji SKLEP: I. 1. Danijel R1NC se razreši dolžnosti predsednika sodišča združenega dela v Ljubljani 2. Razrešita se dolžnosti sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani: Inž. Bojana DRŽAJA Silvo dipl. pravnik UČAKAR s SKLEP: ^Pščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo občin-i^8a javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1975 s sklepi in predlogi ^šnega sveta skupščine občine tako, kot so navedeni v gradivu. 1 1 Ad 7) Wi ' no Obrazložitev poročila mestnega javnega pravobranilstva v Ljubil Je podati Rus Sonja, predstavnik mestnega javnega pravobranilstva. azpravc ni bilo. ^gati vseh treh zborov so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: n^^pščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo ptjp*lle8a javnega pravobranilstva v Ljubljani za leto 1975 brez II. 1. Jože BALOH, sodnik se imenuje za predsednika Sodišča združenega dela v Ljubljani 2. Za sodnika z lastnostjo delavca v združenem delu Sodišča združenega dela v Ljubljani se imenuje: Peter POPOVIČ, dipl. pravnik 3. Za sodnike brez lastnosti delavca v združenem delu Sodišča združenega dela v Ljubljani se imenujejo: Franc KOVAČIČ, dipl. pravnik Marko 1LERŠIČ, dipl. pravnik Mitja DEISINGER Borut LAVRIČ, dipl. pravnik Ad 13) Po obravnavi kadrovskih sprememb v izvršnem svetu skupščine občine so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Ing. Julijana ŽNIDARŠIČ se razreši dolžnosti člana izvršnega sveta skupščine občine in načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve s 1.6. 1976. 2. Ludvika DOLINŠKA, se razreši kot člana izvršnega sveta skupščine občine s 1.5. 1976. 3. Profesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine Cirila UDOVIČ imenuje za vodjo službe za družbene dejavnosti. 4. Za člana izvršnega sveta skupščine občine in načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve imenuje Mirota DEŠ-MANA. 5. Za člana izvršnega sveta skupščine občine imenuje Karlo NOVAK. Delegati vseh treh zborov so obravnavali tudi vprašanje imenovanja delegata v svet Vzgojno varstvenega zavoda ANGELE OCEPEK in soglasno sprejeli naslednji Ad 14) DELEGATSKA VPRAŠANJA so postavili: Franc inž. Klopčič, delegat krajevne skupnosti Šmartno Franc Krevs, delegat VII. konference delegacij delegacija krajevne skupnosti Moste Ker se ni nihče prijavil za besedo in ker je bil dnevni red izčrpan )e predsednik skupščine ob 18.50 uri zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščin6 občine Ljubljana Moste-Polje. SEKRETAR SKUPŠČINI- OBČINE ZVONE TUSAK predsednik SKUPŠČINE OBČIN* MARJAN MOŠKIH PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA LJUBO ZABUKOVEC SKLEP. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje imenuje Tarzilo PLAN-TAN za delegata v svet Vzgojnovarstvenega zavoda Angele Ocepek. Predsednik skupščine občine je povabil delegate vseh treh zborov in preko njih vse delgate delegacij za skupščino občine Ljubljana Moste-Polje na proslavo občinskega praznika, ki bo 26. 4. 1976 ob 18. uri v športni dvorani Kodeljevo. PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SLAVKA JERMAN PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SLAVKO GER LICA DOGOVOR 0 TEMELJIH DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1976 - 1980 PREDLOG Na osnovi 17. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 6/76) ter 22. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje sklenejo — IS skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, — temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, sestavljene organizacije združenega dela in asociacije teh v občini, — samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, — krajevne skupnosti, — poslovne banke, — občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje, — občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu udeleženci) DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1976-1980 UVODNE DOLOČBE 1, člen Z dogovorom o temeljih družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: dogovor) opredeljujejo udeleženci temeljne razvojne usmeritve, skupne interese, pravice in obveznosti, ki so širšega družbenega pomena za zagotovitev hitrejšega in skladnejšega družbenoekonomskega razvoja občine. združevanju ter skupaj in enakopravno z drugimi delovnimi ljul*n0 organizirajo in pospešujejo družbeno proizvodnjo, odločajo reprodukcijskem procesu, nadzorujejo razpolaganje z dohodku na vseh stopnjah in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev. 3. člen Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo: — pripravili, medsebojno uskladili in sprejeli samoupravne 11 črte za obdobje 1976—80 v skladu s tem dogovorom; — uresničevali naloge, dogovorjene v tem dogovoru, in nal°8 ' določene v svojih samoupravnih načrtih in družbenih načrtih; — z letnimi samoupravnimi načrti in smernicami družbeni razvoja zagotavljali uresničevanje nalog tega dogovora. 4. člen Tesna povezanost in soodvisnost gospodarskega, kulturnega socialnega potenciala občine z ljubljanskim in širšim družbe0 y prostorom obvezuje udeležence tega dogovora, da svoje upravne razvojne načrte v srednjeročnem obdobju uskladijo ne • določbami tega dogovora, temveč tudi s samoupravnimi spora/-111 in družbenimi dogovori o osnovah družbenih načrtov Ljubija' SR Slovenije in Jugoslavije, .7. UlUll | Ta dogovor temelji na družbenih dogovorih in samoupraV'jj, sporazumih, sklenjenih na ravni SR Slovenije in Ljubljane, k316.^ udeleženec je občina, na samoupravnih sporazumih in dogc>v0 ^ sklenjenih med nosilci načrtovanja v občini, na izhodišču' ‘ izdelavo srednjeročnega načrta Ljubljane 1976-80 in občine^ gradivu Osnove za izdelavo dogovora o temeljih družbenega naC .£ občine in predloga družbenega načrta občine za obdo 1976-1980, kije sestavni del lega dogovora. 2. člen Udeleženci s tem dogovorom uresničijo ustavna določila o pravicah in dolžnostih delavcev, da v organizacijah združenega dela odločajo o ustvaijenem dohodku, njegovi razdelitvi in njegovem TEMELJNI CILJI RAZVOJA 6. člen Razvojni cilji in naloge občanov in delovnih ljudi na Ljubljana Moste-Polje izhajajo iz ciljev občine TOZD in °bm°gS oziroma samoupravni]! interesnih skupnosti, kakor tudi ciljev aružbenega razvoja Ljubljane in republike. Končni cilj prizadevanj je izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delovnega človeka, humanizacija odnosov med ljudmi in veljavitev človeka kot družbenega bitja. . Ob upoštevanju dosedanjega razvoja, problemov v tem razvoju m zgoraj navedenega cilja se udeleženci obvezujejo, da bodo: - nadaljevali z dograjevanjem socialističnih samoupravnih od-n°sov na vseh področjih družbenega življenja; ~ povečevali tempo gospodarske rasti na osnovi intenzifikacije gospodarjenja in integracije gospodarstva; ~ nadaljevali s stabilizacijskimi prizadevanji v gospodarstvu in ružbenih dejavnostih s povečanjem ekonomičnosti, produktiv-0sti dela, usmeritvijo na domačo surovinsko osnovo, povečanjem zvozne aktivnosti in usklajevanjem uvoza z izvoznimi možnostmi akor tudi z racionalnejšo organizacijo družbenih dejavnosti; ~ nadaljevali s povezovanjem gospodarstva v reprodukcijske e,ote in interesne skupnosti, ki naj ob hitrejšem dogovarjanju ^gotove racionalnejšo proizvodnjo in večjo strukturo usklajenosti k° gospodarstva kot družbenih dejavnosti; inf' uskla(l*li politiko zaposlovanja z možnostmi razvoja socialne r ^strukture in jo uskladili z zahtevami po povečanju konku-er|čne sposobnosti gospodarstva; zagotovili boljšo preskrbo občanov, organizirano družbeno pre-'5iujcvaiijc spuiazumcvaiija m uuguvaijauja meu luajcvnimi /^Upnostmi, TOZD iz gospodarstva in TOZD s področja družbenih javnosti; ' zagotovili skladnejši in racionalnejši razvoj urbanizacije s jarkom na sočasni in intenzivnejši izgradnji socialne infrastruk- ni s sprejetjem ustreznih urbanističnih dokumentov in doslcd-111 upoštevanjem le-tch zagotovili racionalno izrabo prostora; po določili vrsto, način in časovno zaporedje izvajanja sanacije *meznih kompleksov oziroma območij občine (področja nedo-Cii gradenj, zaostala komunalna opremljenost, kot je kanaliza-ko in vodovodno omrežje itd.); z.agotovili potrebe po prostoru na naslednje možne načine: ra s širjenjem v okviru obstoječih lokacij v namensko programi-'h območjih (adaptacije, novogradnje); oh . zaključevanjem in kompletiranjem programa v že odprtih "očjib (novogradnje); p 2 določitvijo oziroma izborom, pripravo in odpiranjem novih V niensko strogo opredeljenih con oziroma področij z uskladitvijo 1 ‘uteresov na posameznih območjih; zrak- 1 Us,rez.tiimi ukrepi zagotovili preprečevanje onesnaženja a in vode (vodni rezervati, plinifikacija, toplovod, kanalizacija); o^nadaljevali z zaščito bregov rek in potokov na poplavnih ohč zugotavljali odpravljanje razlik med posameznimi območji inf l,c z. racionalno načrtovano gradnjo družbene in komunalne strukture; kot ,latla!jevali z izdelavo dolgoročnega razvojnega načita mesta sPo i te z °predelitvijo vloge posamezne občine v tem načrtu ter c‘)nim poudarkom na vzpostavitvi porušenega ravnotežja; ža$A Posebno pozornost posvetili uveljavljanju družbene samo-s(u 'ly v TOZD in njihovih asociacijah, krajevnih skupnostih in ljud •in' ohčiue ter razvijanju varnostne kulture ined delovnimi mi in občani. Da 7'č‘Cn dru?f bi zagotovili pospešitev gospodarske rasti ter skladnejši bod0 en°ekonomski razvoj občine, se udeleženci obvezujejo, da gos hladno s postavljenimi cilji razvoja usmerjali družbeno uurski razvoj tako, da bo v obdobju 1976-1980 dosežena: — 6,5 do 7-odstotna rast realnega družbenega proizvoda, — 2 do 2,5-odstotna rast števila zaposlenih in — 4,4 do 4,7-odstotna rast produktivnosti dela.' Glede na različno časovno aktiviranje naložb in možnosti postopnega uvajanja boljših organizacijskih oblik poslovanja bo stopnja rasti družbenega proizvoda v letih 1976 in 1977 za okoli 1 do 2 odstotka nižja od poprečne letne stopnje rasti v tem obdobju. Hitrejšo stopnjo rasti realnega družbenega proizvoda bosta imela industrija (okoli 8 %) glede na programirano izgradnjo v industrijski .coni Most ter trgovina glede na sprejeti program izgradnje trgovske mreže v občini. 8. člen Sektorska struktura družbenega proizvoda občine se bo spremenila v korist povečanja deleža sekundarnega sektorja (od 58 % na 65 %), predvsem industrije, ki bo v srednjeročnem obdobju ostala nosilec gospodarskega razvoja občine. Nosilne panoge v tej dejavnosti so: kovinska, živilska, papirna in kemična, ki ustvarjajo okoli 70% družbenega proizvoda industrije. 9. člen Da bi dosegli skladnejši ekonomsko-socialni razvoj občine, se udeleženci dogovora obvezujejo, da bodo z ustrezno investicijsko politiko zagotovili večje naložbe v področje družbenih dejavnosti. Delež negospodarskih naložb se bo v skupnih investicijah povečal od dosedanjih 4,2 %na 12,5 %. 10. člen Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo vse oblike porabe, razen investicijske, rasle počasneje od družbenega proizvoda, predvsem pa bo osebna poraba rasla le v skladu s produktivnostjo dela. Delitev družbenega proizvoda z vidika končne porabe se bo gibala v razmerjih, ki bodo v skladu z gospodarskim in družbenim potencialom Ljubljane in bodo zagotavljali zadovoljiv potek procesa družbene reprodukcije. SKUPNE NALOGE IN PRIORITETE 11. člen Udeleženci ugotavljajo, da je za načrtovano stopnjo rasti družbenega proizvoda (6,5 do 7%) potrebno vložiti v investicije družbenega sektorja gospodarstva 3.500 milijonov din (cene 1. 1975). Udeleženci se obvezujejo, da bodo pri investicijskih odločitvah upoštevali le investicije, ki bodo izhajale iz programsko utemeljenih potreb širših dohodkovno povezanih celot ter pri tem dajali prednost: dokončanju začetih investicij, — izgradnji industrijsko-transportne cone s prednostjo kapitalno intenzivne, kvalitetnejše in čistejše industrije, vlaganjem v modernizacijo obstoječe proizvodnje, ki bodo prispevala k večji produktivnosti dela in s tem zmanjšanju ekstenzivnega zaposlovanja, — naložbam, s katerimi je možno zagotoviti racionalno nadomeščanje uvoza, vključevanje v mednarodno menjavo ipd. Za realizacijo teh investicij je zagotovljenih 50% sredstev. 12. člen Večje investicijske naložbe v nove proizvodne zmogljivosti, ki bodo prispevale k povečani stopnji rasti občinskega gospodarstva, so: — Saturnus: dokončanje nove tovarne avtoopreme, Papirnica Vevče: dokončanje gradnje V. papirnega stroja, Velana: dokončanje gradnje novega obrata za proizvodnjo sintetičnih filomentov in preje, Plutai: dokončanje gradnje novega obrata za proizvodnjo zapork, Tiskarna Jožeta Moškriča: dokončanje gradnje in preselitev proizvodnje grafičnih izdelkov, Toplarna: gradnja II. faze toplarne oziroma turboagregata s 50 MW, Pletenina: gradnja pletilnice, skladišča in pomožnih obratov, Koteks-Tobus: gradnja tovarne želatine, črevarne in linije za predelavo krvi. 13. člen Udeleženci soglašajo z načrtovano gradnjo novih obratov za proizvodnjo poliamidov TOZD Vulona, kljub temu, da delovna organizacija nima svojih sredstev za tako investicijo (okrog 1,25 milijarde din). Le s povečanjem proizvodnih kapacitet do optimalnega obsega je možno sanirati sedanjo proizvodnjo in zagotoviti rentabilno poslovanje podjetja. Istočasno udeleženci ugotavljajo, da je proizvodnja poliamidov osnovna surovina za tekstilno industrijo, kije odvisna od uvoza teh surovin. Zato se morajo vključiti v realizacijo predvidene investicije tekstilna industrija, republika, mesto Ljubljana in federacija predvsem z vidika zmanjševanja uvoza in zmanjševanja pasive v zunanjetrgovinski bilanci republike in Jugoslavije. 14. člen Udeleženci bodo s svojimi odločitvami pri razporejanju dohodka zagotovili, da bodo sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo naraščala hitreje kot dohodek. Zaradi nujnosti razširitve materialne podlage združenega dela udeleženci soglašajo, da bo v prvih letih rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega zaostajala za rastjo produktivnosti dela, v zadnjih dveh letih pa skladno s produktivnostjo dela. 15. člen Načrtovani socialno-ekonomski razvoj občine narekuje izboljšanje kvalifikacijske in izobrazbene strukture zaposlenih na osnovah racionalnega zaposlovanja s preusmeritvijo ekstenzivnega na intenzivno zaposlovanje. Zato se udeleženci obvezujejo, da bodo dosledno uresničevali dogovorjeno kadrovsko politiko v Ljubljani, sklepali samoupravne sporazume o vsakoletnem obsegu in možnostih zaposlovanja, zagotovili delavcem minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere na osnovi družbenega dogovora ter z razvijanjem sistema izobraževanja in štipendiranja zagotovili povečanje deleža strokovno usposobljenih delavcev. Udeleženci zagotavljajo, da bo zaposlovanje v gospodarstvu občine naraščalo z največ 2 do 2,5-odstotno poprečno letno stopnjo rasti, zaradi deficitarnosti družbenih dejavnosti in za dosego hitrejšega razvoja v srednjeročnem obdobju pa bo zaposlovanje v negospodarstvu naraščalo po stopnji 3 %poprečno letno. 16. člen Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo pospeševali razvoj dejavnosti, ki neposredno služijo občanom za zadovoljevanje njihovih potreb in so deficitarne: preskrba občanov, družbena prehrana, kmetijstvo, gostinstvo in turizem, storitvena obrt. Podpisniki bodo združevali sredstva in delo na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov (dogovor o pospeševanju malega gospodarstva, sporazum o preskrbi Ljubljane), vključujoč tudi ustrezne dejavnosti zasebnega sektorja. 17. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo nadaljevali z intenziviranjem kmetijske proizvodnje, s posebnim poudarkom na pospeševanju razvoja živinoreje in kmetijskih proizvodov za oskrbo prebivalstva. 18. člen Za rešitev problema preskrbe prebivalstva se udeleženci obvezujejo uresničiti sklepe zbora KS in zbora združenega dela, sprejete na seji 13. novembra 1975, in sporazum o oskrbi Ljubljane. Po tem programu bodo v obdobju 1976-1980 na območju občine zgrajeni naslednji objekti: — MS — 3/2 ŠTEPANJSKO NASELJE — samopostrežna trgovina (investitor je delovna organizacija NA-MA) in potrošniški center z obratom družbene prehrane (investitor je delovna organizacija EMONA); — MS - 11 ZALOG — samopostrežna trgovina (investitor je trgovsko podjetje MERCATOR); — MS — 6 POLJE — samopostrežna trgovina (investitor je trgovsko podjetje MERCATOR) in kiosk Sadje-zelenjava; — MS - 10 ZADOBROVA - NOVO POUE - samopostrežna trgovina (investitorje trgovsko podjetje MERCATOR); — MS — 12/2 NOVE JARŠE - potrošniški center z obratom družbene prehrane (investitor je EMONA Ljubljana) in kiosk Sadje-zelenjava. 19. člen Poleg programa izgradnje trgovine po 18. členu bo potrebno realizirati tudi program gradnje, modernizacije in razširitve trgovske mreže v zunajmestnih območjih, in sicer: — SENOŽETI - gradnja manjše samopostrežne trgovine, — SNEBERJE - gradnja manjše samopostrežne trgovine, — BIZOVIK — razširitev in adaptacija sedanje klasične trgovine v samopostrežno, ki bo vključevala tudi manjši gostinski obrat, — DOBRUNJE - gradnja manjše samopostrežne trgovine. Ta objekt bo vključen v zaščiteno okolje Urha, — HRUŠICA - gradnja manjše trgovine za osnovno preskrbo. Ta program je izdelan v skladu z razvojnimi načrti KS in investitorjem - delovno organizacijo MERCATOR. 20. člen Za povečanje zmogljivosti družbene prehrane se udeleženci obvezujejo izdelati programe in jih uskladiti na ravni mesta s samoupravnimi sporazumi oziroma družbenim dogovorom. V novih stanovanjskih soseskah v okviru izgradnje preskrbovalnih centrov je treba zagotoviti istočasno gradnjo prostorov za družbeno prehrano. 21. člen Za hitrejši razvoj storitvene obrti se udeleženci zavezujejo zagotoviti predvsem v novih stanovanjskih soseskah z urbanistično rešitvijo take prostorske možnosti, ki bodo sprejemljive za razvoj obrtnih strok, še posebno iz skupine ..osebnih in drugih storitev1 • Poiskati je tudi možnosti za organizacijo servisnih storitev znotraj velikih trgovskih podjetij. 22. člen V skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju malega gospodarstva se udeleženci obvezujejo podpirati razvoj deficitarnih dejavnosti na območju občine, in sicer: — tistih družbenih obrti, servisnih enot trgovskih in manjših industrijskih organizacij, ki so temeljne organizacije združeneg3 dela, kakor tudi pogodbene organizacije združenega dela; — v zasebni obrti predvsem storitvenih dejavnosti, ki moraj0 biti opredeljene v letnih načrtih občine; — odpiranje novih gostinskih obratov oziroma raširitve in mP' demizacije obstoječih; — razvoj kmečkega turizma v predelih, ki bodo opredeljeni $ prostorskim načrtom občine. 23. člen Udeleženci se dogovorijo, da bodo na področju vzgoje i(t izobraževanja: ^ — zagotovili nove prostorske zmogljivosti za vključitev 366" šoloobveznih otrok in s tem omogočili poprečno 1,5-izmensK' pouk. Zato bodo zgrajene naslednje šole: — 1976 - šola v Štepanjskem naselju s 24 učilnicami i° ' telovadnicama; — 1977 — prizidek s 4 učilnicami pri OŠ Adolfa Jakhla Zalogu; — 1978 — šola v Polju s 17 učilnicami in eno telovadnico; — šola v Štepanjskem naselju z najmanj 18 učilnicami > telovadnico; 8 — 1979 - šola v Novih Jaršah za novo sosesko MS 12/2 z učilnicami in 1 telovadnico; — šola v Mostah — Selo s 15 učilnicami in I telovadnico; ^ — 1980 — šola v novem stanovanjskem naselju Fužine s -učilniami in 2 telovadnicami za potrebe ok. 1050 šolskih otro Za izgradnjo teh objektov s 120 učilnicami in 8 telovadnica!^ katerih investicijska vrednost po cenah iz leta 1975 zna 197.000.000 din, bo potrebno zbrati 157.000.000 din še manjk3-jočih sredstev. Za šolo v Štepanjskem naselju iz leta 1976 sredstva že zagotovljena. j — S tem programom izgradnje šol bo omogočeno, da bodo v predšolski otroci, stari 6 let, obiskovali celoletno malo šolo. — Tako bo vključeno v oddelke podaljšanega bivanja novih l' otrok in bo v podaljšano bivanje vkjučenih ok. 20% šoloobvezen otrok. 0 - z ustrezno kadrovsko politiko, štipendiranjem, zagotovitvi stanovanj in z izenačevanjem družbenoekonomskega položaj3 JLq lavcev te dejavnosti z delavci v gospodarstvu bo moč zaposliti -novih pedagoških delavcev. ..L - S povečanjem zmogljivosti kuhinj v OŠ in VVZ, boj organizacijo in ustreznim financiranjem bomo zagotovili m3*14, vsem otrokom, kosila pa vsaj 25 % šoloobveznim otrokom. - Tako bomo povečali tudi kadrovske in prostorske vosti glasbene šole Moste in bo glasbena izobrazba omogo^6 najmanj 12 % šoloobveznim otrokom. 24. člen Uleleženci se dogovorijo, da bodo na področju otroškega varstva: - zagotovili dnevno varstvo za najmanj 50 % predšolskih otrok. Zato bodo zgrajeni novi vzgojnovarstveni objekti, in sicer: - 1976 — prostori v stanovanjskem bloku v KS Zalog za 40 otrok; - prostori v stanovanjskem bloku v KS Štepanjsko naselje za '0 otrok; - 1977 - VVZ v Mostah - Selo za 120 otrok; VVZ v Štepanjskem naselju, ki bo sprejel v varstvo 250 otrok; 1978 - VVZ na Rjavi cesti v KS Polje za 120 otrok; - prizidek k obstoječemu vrtcu v Zajčji Dobravi v KS Polje za °0 otrok; - VVZ v novi soseski MS 12/2 Nove Jarše za 250 otrok; - VVZ v KS Zadobrova za 120 otrok; ~ 1979 - VVZ v KS Zalog za 120 otrok; - VVZ v Štepanjskem naselju za 200 otrok; 1980 - v novi stanovanjski soseski Fužine, ki bo leta 1980 štela °000 prebivalcev, od tega 800 predšolskih otrok, dva VVZ za varstvo 400 otrok. Za gradnjo teh vzgojnovarstvenih objektov z investicijsko vred-n°stjo 161.210.000, ki bodo sprejeli v dnevno varstvo 1750 Predšolskih otrok, bo potrebno zagotoviti 116.210.000 din; sred-$tva v višini 45.000.000 din pa so že zagotovljena. ; Za reševanje najnujnejših primerov varstva otrok bomo orga-aizirali začasno varstvo otrok v drugih družinah za 80 otrok. - Zagotovili bomo sredstva za organizacijo potujočih vrtcev in ^ale šole na podeželskih podružničnih šolah, v katere bo vklju-Cen*h 80 predšolskih otrok. ~ Za sanacijo počitniške baze Zambratija v 1. fazi bomo vložili Sredstva v višini 1.400.000 din, v II. fazi pa 24.000.000 din za Povečanje zmogljivosti od 60 na 360 ležišč, tako da bo v eni sezoni aoko letovalo 3200 predšolskih in šolskih otrok. " Z ustrezno kadrovsko politiko, štipendiranjem, zagotovitvijo stanovanj in izenačevanjem družbenoekonomskega položaja de-avcev te dejavnosti z delavci v gospodarstvu ho moč zaposliti 167 n°vih vzgojiteljic, varuhinj in otroških sester. 25. člen tdleleženci se za razvoj zdravstva dogovorijo: ~ da bodo za izgradnjo novih zdravstvenih zmogljivosti v ')s[’°vni zdravstveni mreži v okviru zdravstvene skupnosti združe-a|i sredstva v višini 58.000.000 din: - za Lekarno Moste 3.000.000 din, ,. za adaptacijo in dozidavo ZD - TOZD Moste in enote Polje 15.000.000 in din" Za £rac*nj° nove8a zdravstvenega doma Fužine 40.000.000 " da bo zdravstvena skupnost za kritje stroškov zdravstvenega arstva v okviru enotno dogovoijenih pravic v srednjeročnem Ptogramu namenila za vse stroške zdravstvenega varstva povečanje redstev po stopnji rasti 11 %, in sicer: - v letu 1976: 140.123.000 din, ~ v letu 1980 pa 201.860.000 din; ■ da ho zdravstvena služba svojo dejavnost v večji meri usme-a preventivnim pregledom, tako da bo v sistematično zdrav-veno varstvo vključenih: 200 aktivnih delavcev ali 38 % celotne populacije, * 430 predšolskih otrok ali 21,4 r/celotne populacije, 4-940 šolske mladine ali 46,1 r/ celotne populacije, ■500 žena v fcrtilnem obdobju ali 8,8 % celotne populacije; nj| da ho v srednjeročnem obdobju povečano število zdravstve-1 delavcev, in sicer v službi splošne medicine 10 zdravnikov in 30 1 °dicinskih sester, tako da bo prišlo leta 1980 na enega zdravnika 1 V(’ prebivalcev in na eno medicinsko sestro 657 prebivalcev; v arniški službi 1 farmacevt in 2 farmacevtska tehnika. 26. člen ho^a P°dročju socialnega skrbstva sc udeleženci dogovorijo, da Po dosledno izvajali preventivne in kurativne naloge na področju Po^u6' družini in otrokom in na področju varstva odraslih, ttle na pomoč bo posvečena otrokom z. motnjami v duševnem in S^l^cm razvoju in njihovemu vključevanju v razne oblike uspo- . s sodelovanjem in povezovanjem družbenopolitičnih organi-U. krajevnih skupnosti ter humanitarnih organizacij in društev razvijati razne oblike solidarnosti občanov (sosedska pomoč, laična nega itd.). Za razvijanje vseh oblik solidarnosti in prostovoljnega dela občanov bodo v KS in TOZD ustanovili komisije, in sicer: - socialno zdravstveno komisijo, - komisijo za sosesko pomoč in laično nego bolnikov na domu, - komisijo za rekreacijo ostarelih in drugih kategorij občanov; - večje KS bodo namestile socialnega delavca; - v letu 1979 bomo zgradili dom upokojencev, ki bo nudil nego in oskrbo 200 ostarelim občanom; - za opravljanje nalog s področja socialnega skrbstva pri centru za socialno delo bodo povečati število strokovnih delavcev od 11 na 16. 27. člen Udeleženci se dogovorijo, da bodo: 1. na področju knjižničarstva uredili izposojevališča v Hrušici, Novih Jaršah in Štepanjskem naselju, v Mostah uredili prostor za mladinski oddelek ter v Zalogu preuredili knjižnico; 2. povečali knjižni fond tako, da bo znašal vsaj po eno knjigo na prebivalca; 3. vsako leto pripravili za predšolske otroke v VVZ in zunaj VVZ program lutkovnih predstav, ure pravljic in drugih aktivnosti; 4. za poživitev in razširitev vseh oblik kulturnih dejavnosti bodo združevali sredstva za naslednje investicije: - zgraditev kulturnega centra v Mostah s površino 1600 kv. m, kjer bodo dobile svoje prostore osrednje kulturne institucije (knjižnica J. Mazovca, kinematografija, ZKPO in druge kulturne dejavnosti); pridobitev prostorov za kulturno dejavnost v Polju; - v Štepanjskem naselju ureditev prostorov za začetek razvijanja raznih oblik kulturne dejavnosti; - v Senožetih zgraditev prostorov za kulturno dejavnost; - v Besnici adaptacija kulturne dvorane; - obnova Jelovškove galerije; - sanacija spomenika na Urhu; - obnova in vzdrževanje ostalih 18 spomenikov in 60 spominskih plošč NOV. ' 28. člen Udeleženci se dogovorijo, da bodo združevali sredstva za investicije v tclesnokulturne objekte, in sicer za: 1976 - drsališče v Zalogu, smučarsko vlečnico v Besnici, TRIM kabinet, kegljišče in športno dvorano na Kodeljevem, TRIM kabinet v Zeleni jami, adaptacijo prostorov — Polje, TRIM stezo v Zadobrovi in nogometno igrišče v Šmartnem; 1977 adaptacijo telovadnice v Dolskem, rokometno in košarkarsko igrišče v Besnici in Zalogu, rokometno igrišče in balinišče v Mostah, nogometno igrišče in pokriti bazen na Vevčah, rokometno igrišče na Kodeljevem, tenis igrišče v Zadobrovi, adaptacijo prostorov in atletsko ste/o v Polju ter rokometno in košarkarsko igrišče v Bizoviku; 1978 - rokometno in košarkarsko igrišče v Lipoglavu in Zadobrovi, tenis igrišče v Bizoviku, pokriti bazen na Vevčah, rekreativni center v Zeleni jami; 1979 pokriti bazen na Vevčah, rekreativni center v Zeleni jami, TRIM stezo v Zadobrovi, rokometno in košarkarsko igrišče ter balinišče v Novih Jaršah; 1980 rekreativni center v Zeleni jami in na Fužinah. Udeleženci se obvezujejo, da bodo uresničevati razvojne načrte na področju rekreacije, predvsem na področju predšolske in šolske vzgoje. 29. člen Udeleženci se dogovorijo, da bodo nadaljevali s prizadevanji za izenačevanje možnosti življenja in dela krajanov v krajevnih skupnostih, z istočasnim razvojem vseh krajevnih skupnosti. Zato bodo udeleženci opredelili kriterije razvitosti krajevnih skupnosti (npr. pitna voda - elektrifikacija ipd.), istočasno določili manj razvila področja občine ter zagotovili prioritetno gradnjo teli dejavnosti. 30. člen Za izpolnitev srednjeročnih nalog krajevnih skupnosti in nalog, dogovorjenih po skupnih kriterijih nerazvitosti, bodo udeleženci zagotovili ustrezne sistemske vire financiranja, za izenačevanje možnosti življenja in dela krajanov pa upoštevati izvajanje načel vzajemnosti in solidarnosti. 31. člen Z izvajanjem sprejetih srednjeročnih programov razvoja bodo krajevne skupnosti uveljavljale in razvijale krajevno samoupravno z neposrednim odločanjem krajanov o skupnih interesih (zbori občanov, zbori stanovalcev, sveti potrošnikov, hišni sveti in druge oblike neposrednega delovanja krajanov). Posebno skrb bodo krajevne skupnosti posvetile organiziranemu strokovnemu usposabljanju krajanov za opravljanje rtalog s področja družbene samozaščite, ljudske obrambe, CZ, varstva okolja in razvoju humanih medčloveških odnosov. 32. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo TOZD s področja industrije in gradbeništva zadovoljevale svoje potrebe po prostoru na naslednje tri načine: a) s Siljenjem v okviru obstoječih lokacij, b) z zaključevanjem in 'kompletiranjem programa v že odprtih območjih, c) z določitvijo oziroma izborom in odpiranjem novih površin za industrijo. 33. člen Potrebe po prostoru bodo TOZD s področja industrije in gradbeništva zadovoljevale v skladu z 32. členom tega dogovora v naslednjih namensko določenih površinah: pod a) MP 1 — Teol, Saturnus, Izolirka MP 2 - Javna skladišča, Indos, Žito, MM 2 •— Kolinska tovarna, TOZD tovarna hranil, Velana, SAP -TOZD TORBUS, MP 7 - Združene papirnice Vevče, MM 8 - Komunalno podjetje Ljubljana; pod b) MP 3 - kare 1: Intertrade, Papirografika, Veletekstil, kare 2: Vulon, Saturnus, kare 3: ŽTP, kare 4: JNA, kare 5: Pletenina, Plutal, kare 6: Javna skladišča, kare 7: JNA, kare 8: neoddane površine za proizvodno industrijsko dejavnost, kare 9: neoddane površine za proizvodno industrijsko dejavnost, MM 4: plinska postaja. Kurivo,Toplarna; pod c) MP4: prehrambena industrija, MP 5: gradbeništvo. 34. čjen Udeleženci se obvezujejo, da bodo za reševanje problemov v stanovanjski izgradnji izpolnili naslednje naloge: a) dokončali že pričeto gradnjo stanovanj na organiziranih in družbeno usmerjenih gradbiščih blokovne in individualne gradnje; b) pripravili dokumentacijo in zemljišča ter pričeli z gradnjo na novih površinah za organizirano individualno in družbeno usmerjeno blokovno gradnjo; c) ustrezno postopno urejali pravno stanje že zgrajenih nedovoljenih gradenj v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju in na osnovi bodočega dogovora občinskih in mestne skupščine o načelnih izhodiščih za opredelitev nedovoljenih gradenj in o enotnem načinu postopka in vsebini dokumentacije za posamezne kategorije nedovoljenih gradenj. 35. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo dogovorjeno nalogo iz. točke a/34, člena tega dogovora izvajali v območju naslednjih zahidalnih otokov z naslednjo dinamiko: MS 3/2, MS 112/1 - Štepanjsko naselje leto 1976 — 933 stanovanj 1977 - 628 stanovanj, 1978 — 166 stanovanj 1978 — 204 stanovanja, 1979 — 423 startovanj, 1980 — 315 stanovanj MS 6 — Slape-Polje leto 1976 — 280 stanovanj MS 103/2 -Snebeije leto 1976 — 36 stanovanj MS 8/3 - Zg. Kašelj leto 1976 — 132 stanovanj. 36. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo naloge iz točke b) 34. člena tega dogovora izvajali v območju naslednjih zazidalnih otokov z naslednjo clinamiko: MS 4 - 5 Fužine leto 1979 — 1000 stanovanj 1980 — 1200 stanovanj MS 7, 8,9 - Polje, Slape MS 106 — Sp. Kašelj (individ. gradnje). 37. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo v skrbi za varstvo okolja strogo varovali vse obstoječe vodovodne rezervate pred vplivi in posegi urbanizacije mesta, in sicer z izgradnjo kanalizacije v najožjem in ožjem zavarovanem območju in s postopnim dopolnjevanjem vodovodnega in kanalizacijskega omrežja na vsem ureditvenem območju. 38. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo vse TOZD, ki so potencialne onesnaževalke zraka in vode, izdelale sanacijske programe in uvedle čistilne naprave ter začele z izborom tehnologije, ki ne ogroža okolja. 39. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo izboljšali neugodno razmerje med zelenimi in drugimi površinami s sanacijo in vzdrževanjem obstoječih zelenic in parkov (Zajčja Dobrava, ŠP Kodeljevo, Zelena jama), z ozelenitvami opuščenih gramoznic in z gradnjo načrtovanih zelenih površin. 40. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo na območju občine vlagali sredstva zlasti v rekonstrukcije naslednjih objektov: rekonstrukcija Litijske ceste, rekonstrukcija Zaloške ceste, rekonstrukcija ceste Podlipoglav—M. Podlipoglav, rekonstrukcija ceste Sp. Besnica Trebeljevo, rekonstrukcija ceste Zalog-Slapniea, semaforizacija križišč: Kajuhova-Litijska cesta, Kajuhova-Šmartinska cesta in Zaloška-Zadobrovška cesta. 41. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo na ureditvenem območju obline pričeli z gradnjo: novega Zaloškega mostu, novega Kašeljškega mostu in novega Vevškega mostu. 42.. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo na zunajmestnem območju občine pričeli s pridobivanjem zemljišč za ožje varstvene pasove okoli vodovodnih zajetij pri krajevnih vodovodih in pričeli >■ gradnjo vodovodov v naslednjih naseljih: — na ureditvenem območju občine Dobrunje in Bizovik, — na zunajmestnem območju občine za naselja Mali in Velik’ • Lipoglav, Pance, Rcpče, Javor - del ter — ojačali vodovod Dolsko povezava Senožeti, MS 12/2 - Nove Jarše leto 1976 - 208 stanovanj, 1977 - 360 stanovanj, 43. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo na ureditvenem območjd Občine pričeli z gradnjo kanalizacijskega omrežja: - KS Štepanjsko naselje, - naselje Dobrunje in - naselje Bizovik. 44. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo na zunajmestnem območju °bčine pričeli z gradnjo ojačanega električnega omrežja: - KS Dolsko, - Lipoglav in - Besnica. 45. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo na zunajmestnem območju °bčine zagotovili ojačano telefonsko omrežje v naseljih: - Klopce, - Besnica, - Lipoglav in - KS Dolsko. 46. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo na področju ljudske obrambe Ugotovili uresničitev naslednjih ciljev: - izgradnja celovitega obrambnega sistema na področju gospodarstva, - OZD in druge samoupravne organizacije morajo z načrti Proizvodnje in storitvene dejavnosti zagotoviti maksimalno stopnjo Pripravljenosti za delo v vojnih razmerah, - na področju gradbeništva, urbanizma, komunale in cnerge-l*ke je potrebno razvoj dejavnosti usmeriti tako, da bodo v največji jPeri upoštevani interesi in potrebe po ljudski obrambi, zlasti glede hitrega in učinkovitega delovanja v vojni, - razvojno politiko kmetijske proizvodnje je potrebno posvetiti Predvsem krajevnim skupnostim na hribovitih območjih, ki zaosta-jajo v razvoju za drugimi predeli. Ta območja naj se razvijajo Predvsem v smeri živinoreje in setvenih načrtov, - krajevne skupnosti vzpostavljajo tesne oblike sodelovanja z “^D in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in društvi na njihovih območjih glede obrambnih priprav, - samoupravne interesne skupnosti organizirajo obrambne priprave za delo v vojni in zagotavljajo zaščito materialnih dobrin Pred nedavnimi katastrofami in vojnimi učinki. Neposredno sode-ujejo v smeri splošnih prizadevanj glede krepitve vseh obrambnih Priprav z organizacijami združenega dela s področja negospodarstva, .. - strokovne organizacije in društva sodelujejo v pripravah na 'judski odpor predvsem z vzgojo in izobraževanjem svojih članov za ^tivnost na področju obrambe in civilne zaščite, - naloge skupščinskih in upravnih organov in DPO so kadrov- organizacija in materialne priprave za delo in življenje v vojnih razmerah. V te priprave spada tudi usposabljanje delavcev za obrambne priprave in izdelava obrambnih načrtov na vseh ravneh, — teritorialna obramba je sestavni del samoupravnih odnosov, zato njena funkcija zahteva popolno opremljenost z materialno-tehničnimi sredstvi v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in usposobljenost za delovanje v vojnih razmerah, — kadrovsko in organizacijsko je okrepiti štabe in enote civilne zaščite v občini, sleherni krajevni skupnosti in temeljnih organizacijah združenega dela, jih opremiti s sodobno opremo ter usposobiti za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin. V krepitev enot civilne zaščite je potrebno vključiti vse nerazporejene občane in jih usposobiti po programih obrambne vzgoje. Udeleženci ugotavljajo, da je na področju samozaščite potrebno: — sprejeti dogovor o družbeni samozaščiti v občini, — opredeliti pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v statutih in drugih samoupravnih aktih, — razvijati varnostno kulturo delovnih ljudi in občanov prek učnovzgojnih in izobraževalnih procesov na vseh ravneh. KONČNE DOLOČBE 47. člen Udeleženci tega dogovora pooblastijo izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, da spremlja izvajanje tega dogovora in samoupravnih sporazumov na ravni občine. Izvršni svet je dolžan najmanj enkrat letno obveščati udeležence o izpolnjevanju določil dogovora in samoupravnih sporazumov. 48. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo obveznosti iz tega dogovora vključili v svoje srednjeročne razvojne programe. Obveznosti udeležencev so v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih podrobneje urejene in dobijo s podpisom dogovora oziroma sporazuma značaj pogodbenih obveznosti. 49. člen Za neizpolnjevanje obveznosti iz tega dogovora in samoupravnih sporazumov se uporabljajo določbe zakona o samoupravnem sporazumevanju. 50. člen Ta dogovor se lahko spremeni oziroma dopolni samo na način in po postopku, kot je bil sklenjen. 51. člen Dogovor o temeljih družbenega načrta začne veljati z dnem, ko ga podpišejo pooblaščene osebe večine udeležnecev. UDELEŽENCI: BELEŽKE: STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V OBČINI INFORMACIJA O STANOVANJSKI IZGRADNJI V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1. STANOVANJSKA GRADITEV V RAZDOBJU 1972-1976 Srednjeročni program stanovanjske graditve v občini za razdobje 1972—1976 je bil izdelan na osnovi določil zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj in ob upoštevanju predpisane metodologije za izdelavo srednjeročnega programa (Ur. list SRS št. 23/72). Za uresničevanje srednjeročnega programa, predvsem z vidika racionalizacije stanovanjske graditve in izkoriščanja prostora, je skupščina mesta Ljubljana sprejela odlok o izboru zemljišč za uresničitev petletnega programa stanovanjske graditve na ureditvenem območju mesta Ljubljana (Ur. list SRS št. 45/73), ki naj bi zagotovil smotern urbanistični razvoj v skladu s programi razvoja komunalnih delovnih organizacij, organizacij za urejanje stavbnih zemljišč in stanovanjsko gradnjo. Odlok določa 16 zazidalnih otokov, na katerih naj bi se odvijala gradnja v razdobjih 1972—1976 in 1976—1980, ovrednotenih v študiji Vrednotenje in razvrstitev po prioritetni razpoložljivih zazidljivih površin na območju mesta Ljubljana s predlogom etapne gradnje teh zemljišč za potrebe realizacije načrta stanovanjske graditve v Ijublja-ni. Ta predlog, ki gaje izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v juliju 1973, naj bi služil kot osnova za določitev prioritete gradnje v odloku navedenih 16 zazidalnih otokov. Predlog je bil izdelan: — na osnovi vrednotenja zemljišč, glede na lastnosti tal in lego zemljišč, — ob upoštevanju že vloženih sredstev na posameznih zemljiščih, — ob upoštevanju nepotrjene širše prometne dokumentacije in problematike gramoznic in dodatnih kriterijev: — dokončanja sosesk, ki so že v gradnji, — kontinuitete razvoja in gradnje mest, — načela racionalizacije stanovanjske graditve (v občini načelno dve večji gradbišči), — politično-upravnih enot mesta. Občina Moste-Polje je v odloku zastopana s štirimi zazidalnimi otoki, in to: — MS 3/2 in MS 112/1 Štepanjsko naselje, MS 12/1 in MS 12/2 Nove Jarše, — MS 6 Slape, — MS 11 Zalog. Število dokončanih stanovanj v navedenih zazidalnih otokih je bilo nedvomno močno povezano z normativno dejavnostjo kot regulatorjem pospešene stanovanjske graditve. Naj navedemo samo najpomembnejše sprejete dokumente v tem razdobju, ki so in še vplivajo na stanovanjsko gradnjo: 1. Samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. S tem sporazumom se delovne in druge organizacije zavezujejo, da od 1. januarja 1973 dalje izločajo 6% od bruto osebnih dohodkov za namene stanovanjske graditve in družbene pomoči. 2. Družbeni dogovor o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve. S 1. januarjem 1973 delovne in druge 12 organizacije izločajo 25% od dela 6% za namene kreditiranja stanovanjske graditve. 3. Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Obveznost delovnih in drugih organizacij, da za namene družbene pomoči izločajo 30% (od dela 6%, ki jih namenjajo za razširjeno reprodukcijo) za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 4. Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin. 5. Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu določa kriterije in merila, po katerih se bo odobravala nadomestitev stanarine za nosilce stanovanjske pravice, ki glede dohodka na člana gospodinjstva ter kvaliteto in površino stanovanja sami ne bodo zmogli plačevati stanarine. 6. Samoupravni sporazumi o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti v občinah in mestu. V srednjeročnem programu stanovanjske graditve skupščine občine Moste-Polje v razdobju 1972—1976 predvideni obseg stanovanjske graditve, to je gradnja 6263 stanovanj na že omenjenih štirih zazidalnih območjih (MS 3/2, MS 12/1, MS 12/2, MS 6, MS 11) je bil realiziran 39,3%. Število zgrajenih stanovanj v družbenem sektorju po letih je naslednje: 1972— 552 1973 — 408 1974— 954 1975 — 1548 skupaj 2462 stanovanj Število zgrajenih individualnih hiš po letih pa je: 1972 — 71 1973 — 79 1974 — 80 1975— 126 skupaj 356 Podatki o številu zgrajenih stanovanj so navedeni za prva Stir* leta planskega razdobja ob upoštevanju, da je bilo leta 1976 prvo let° programskega razdobja 1976—1980. Gradnjo je izvajalo 10 gradbenih podjetij, in sicer: MS 3/2 in MS 112/1 STAVBENIK KOPER, SGP GROSUPLJE, Gl P VEGRAD. SGP KRAŠKI ZIDAR, KONSTRUKTOR MARIBOR, MS 12/1 'n MS 12/2 Gl P GRADIS, MS 6 GP OBNOVA, MS 11 SGP GORICA in ŽELEZNIŠKO PODJETJE, kar še vedno kaže na precejšnjo razdrobljenost gradbene operative. 2. REALIZACIJA PROGRAMA STANOVANJSKE GRADNJE V LETU 1975 V občini Moste-Polje je bilo v letu 1975 v gradnji 2890 stanovanj s skupno površino 163.801 kv. m in 38 vrstnih hiš. Število prenesenih stanovanj iz leta 1974 je 1875 s skupno površino 101.077 kv. m, v lrtu 1975 začetih stanovanj je 1015 s skupno površino 57.662 kv. ni. dan 31. decembra 1975 je bilo dograjenih 1548 stanovanj, kar ponikni 53-odstotno realizacijo programa, in to: stanovanj s površino popr. površin3 MS x/2 1159 69.057 kv. m 59,6 kv. n' MS 12/1 55 2.657 kv. m 48,3 kv. n' MS 6 160 9.178 kv. m 38,2 kv. m MS 11 174 8.898 kv. m 51,1 kv. m skupaj 1548 87.611 kv. m 49,2 kv. m Struktura stanovanj se giblje v mejah, ki so določene v srednjeročnem programu. Največ je v gradnji dvosobnih stanovanj, tudi razmerje med številom stanovanj v bločni zazidavi s številom v individualni zazidavi je usklajeno s programskimi izhodišči (9 : 1) v korist blokovne zazidave. 3. PROGRAM STANOVANJSKE GRADNJE V LETU 1976 Na osnovi predloga družbenega načrta občine za obdobje 1976—1980 bo v letu 1976 dograjenih 1285 stanovanj v naslednjih zazidalnih območjih: MS 3/2 933 MS 6 280 MS 11 64 MS 12/2 208 92 individualnih hiš v zazidalnem otoku MS 8/3 Zgornji Kašelj in 36 individualnih hiš v zazidalnem otoku MS 103/2. Glede na to, da sta osnutek srednjeročnega programa kot tudi Program stanovanjske izgradnje v letu 1976 kot prvem letu planskega razdobja 1976—1980 usklajena z gradbeno operativo, individualno komunalno potrošnjo (primerne komunalne naprave) in organizacijami za urejanje stavbnih zemljišč, predstavlja dobro osnovo tako za realizacijo srednjeročnega programa stanovanjske gradnje v občini kot v Ljubljani. Realizacija programa stanovanjske graditve v občini je vprašljiva Pri gradnji zazidalnega otoka MS 12/2 Nove Jarše, kjer bo potrebna za aktiviranje soseske gradnja primarnega vodovodnega omrežja v $kupni dolžini 4.330 m, toplovodnega omrežja v dolžini 1950 m ter Sradnja lokalne plinske postaje z vsem primarnim in sekundarnim omrežjem. Elektro omrežje pa zahteva dvakrat po 2700 m 10 kV kabla iz RTF POLJE! Problem predstavlja tudi zagotovitev gradnje spremljajočih objektov (VVZ, šola, trgovina) ob upoštevanju, da je to prvo leto Planskega razdobja 1976—1980 in ob upoštevanju dosedanjih izkušenj pri gradnji posameznih sosesk; velja torej opozoriti na usklajeno °>"ganizacijo in financiranje graditve s programi vseh samoupravnih interesnih skupnosti, da se primanjkljaj VVZ, šol, trgovin, zdravstvenih domov ne bi večal, ampak postopoma odpravljal. 4. SREDNJEROČNI PROGRAM STANOVANJSKE GRADNJE 1976 — 1980 Možnosti gradnje stanovanj v planskem razdobju 1976—1980 nam prikazuje tabela. Za kontinuirano nadaljevanje izvajanja družbeno organizirane in usmerjene stanovanjske graditve za potrebe nas-lednjega petletnega razdobja (1976—1980) mora program za to razdobje že opredeliti zemljišča za družbeno usmerjeno gradnjo v nas-lednjem srednjeročnem razdobju (1980—1985) in tudi začrtati naloge (mrežni načrt) v zvezi s pripravo urbanistične dokumentacije, odku-P°m zemljišč, komunalne opremljenosti, kar bo potrebno opraviti, da se v letu 1979 lahko prične gradnja stanovanj na novih površinah. Avtorja osnutka srednjeročnega programa stanovanjske graditve na območju mesta Ljubljane v razdobju 1976—1980 celotno stanovanjsko gradnjo delita v tri skupine: A. Stanovanjske soseske po odloku o izboru zemljišč za urcsniči-tev petletnega programa stanovanjske graditve na območju mesta Ljubljana (Ur. list SRS št. 45/73); po tem odloku so na območju skupine občine Moste-Polje naslednji zalidalni otoki: "■ MS 3/2 in MS 112/1 Štepanjsko naselje, MS 6 Slape, ~~ MS 12/1 in MS 12/2 Nove Jarše in " MS 11 Zalog Sskupnim številom 3.581 stanovanj v razdobju 1976—1980. B. Stanovanjske soseske zunaj navedenega odloka: "" lns 4/5 Fužine in "■ MS 7, 8, 9 Slape s kupnim številom 2.200 stanovanj v razdobju 1976—1980, 6.600 s* snovanj pa se prenaša v razdobje 1980—1985. C. Gradbišča pod 200 stanovanj, dopolnitve in vrzeli v — MS 8/3 Zg. Kašelj, 132 individualnih hiš v razdobju 1976—1980. Srednjeročni program predstavlja za občino Moste-Polje dokončanje sosesk v gradnji (MS 3/2, MS 112/1, MS 6, MS 11). Realizacija soseske MS 12/2 Nove Jarše pa je s problematiko, navedeno v poglavju 3, vprašljiva. Pričenja pa se gradnja v zazidalnem otoku MS 4/5 Fužine s 4.500 stanovanji (2200 v letih 1979—1980), 2.300 stanovanj pa se prenaša v naslednje srednjeročno razdobje (1980—1985). 5. NEDOVOLJENE GRADNJE Po podatkih uprave inšpekcijskih služb v Ljubljani je bilo od leta 1966 do I. 1975 registriranih v Ljubljani 4.738 nedovoljenih gradenj, od tega 57% v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 19% v občini Ljublja-na-Šiška, 12% v občini Ljubljana-Bežigrad in 12% v občini Ljubljana Moste-Polje. Kljub strožjim sankcijam, ki jih predpisuje zakon o urbanističnem načrtovanju, je bil ugotovljen porast nedovoljeno grajenih stanovanjskih objektov v letu 1975 za 17% višji od leta 1974. (1974 — 466, 1975 — 554) ali po občinah: Ljubljana Vič-Rudnik 41%, Ljubl-jana-Šiška 23%, Ljubljana Moste-Polje 20%, Ljubljana-Bežigrad 1%. Postopek ukrepanja proti nedovoljenim gradnjam ureja 41, člen zakona o urbanističnem načrtovanju (Ur. list SRS št. 16/67 in 27/72). Ukrepi, ki se navajajo za rešitev problema, so znani: — poostriti kazni in dosledno izvajati rušenje, — ojačati inšpekcijsko službo, — koncentracija pristojnosti na enem mestu, — prepoved vknjižbe nedovoljene gradnje, — informiranje ljudi o možnosti legalne gradnje in — zagotovitev prostora za individualne gradnje. V zvezi z izvajanjem zakonodaje pa ostaja še vedno vrsta nerešenih pravnih vprašanj in nejasnosti: — kakšen je postopek za morebitno legalizacijo enega ali skupine objektov, ki ležijo v nezazidljivih kmetijskih površinah in ali je potrebno v primeru, da ležijo posamič, sprejeti odloke o spremembi GUP za vsako posamezno parcelo; — v celotnem lokacijskem postopku je potrebno za vsak primer posebej ugotavljati, ali je objekt možno legalizirati ali samo vpisati zaznambo v zemljiško knjigo ali objekt porušiti; — umestnost stroškov v zvezi z lokacijskim postopkom (plačnik je občinski upravni organ), če je edina posledica in učinek zaznamba v zemljiško knjigo. Rešitve problema, ki trenutno najbolj ustrezajo, bi bile naslednje: 1. legalizacija za nedovoljene gradnje, ki so v skladu s temeljno urbanistično dokumentacijo in so kot take opremljene, ker investitorji še niso uredili dokumentacije. Prednost naj bi imeli graditelji brez komunalnih priključkov; 2. začasna toleranca za nedovoljene gradnje z ureditvijo začasnih osnovnih komunalnih priključkov. Primerna je zato, ker izvedba zakonskih postopkov zahteva dalj časa, medtem pa bi bili ljudje brez elektrike in vode. OPREDELITEV NEDOVOLJENIH GRADENJ GLEDE NA OSNOVNO URBANISTIČNO DOKUMENTACIJO V OBČINI MOSTE-POLJE MESTO OKOLICA LD zazidljivo za stan. 1 zazidljivo za proizv. (21)110 — ZN zazidljivo za stan. (7)54 zazidljivo za proizv. (3) 16 Prep. zazidljivo za stan. (6)13 (3)8 G in P zazidljivo za proizv. (D 15 1 gramoznice 13 infrastrukt. potrjeni 75 3 zava- koridorji nepotrjeni 6 2 rova- površine za posebne na namene območja vodovodni rezervati 10 rezervati za zidavo 35 parki, rekreacijske površine 2 neopredeljene površine otokov ob ob robu zaz. 5 4 disperzno 49 9 Opomba, v oklepaju je navedeno število zazidalnih otokov, na katerih leži pripadajoče število nedovoljenih gradenj. Vir podatkov: LUZ 1974 PREDLOGI ZA PREPREČEVANJE NASTAJANJA NEDOVOLJENIH GRADENJ 1. Družbeno usmerjena gradnja naj bi bila v celoti, obenem pa tudi za individualnega investitorja ekonomsko ugodnejša kot zasebna gradnja. 2. Potreben bi bil dogovor o kreditiranju primarne komunalne opremljenosti zemljišč, saj jo mora občan plačati poleg ureditve in priprave zemljišča. 3. Zasebna gradnja ali gradnja v lastni režiji graditelja naj bi bila vključena v razvojne programe stanovanjske graditve. 4. Sprejeti velja dogovor v okviru krajevne skupnosti, skupščin občin, stanovanjskih skupnosti, za izbor zemljišč, kamor naj bi se praviloma usmerjala individualna gradnja. 5. Analiza zakonodaje, ki ureja to področje. INFORMACIJA ŠTABA ZA ODPRAVO BARAKARSTVA V OBČINI Izvršni svet skupščine mesta Ljubljana je v juniju 1975 sprožil iniciativo za kompleksno in načrtno reševanje problema barakarskih naselij v Ljubljani, in sicer tako, da bi tekla akcija postopne likvidacije barakarstva vzporedno v vseh ljubljanskih občinah, pri čemer naj bi sodelovali tudi drugi družbenopolitični dejavniki v mestu in občinah. Analiza, ki je bila pred časom izdelana v zvezi s tem, kaže, da je problem barakarskih naselij v Ljubljani dokaj kritičen in da število barak in število stanovalcev v teh barakah zadnja leta stalno rasteta. Iz te analize je razbrati, da je v vseh ljubljanskih občinah 317 barak, v katerih biva 472 družin oziroma 3532 stanovalcev. Ugotovljeno je tudi, da sta dve tretjini barak, v katerih biva 2150 stanovalcev, last gradbenih podjetij, ŽTP, Komunalnega podjetja Ljubljana in še nekaterih sorodnih organizacij združenega dela. Te barake lahko štejemo med začasne objekte, ker so predvsem na aktivnih gradbiščih. Resen problem pa predstavlja tretjina barak, to je tistih, ki so po dokončanih gradnjah stanovanjskih ali drugih objektov ostale, ker jih investitorji in izvajalci niso odstranili. V teh barakah so ostali do tedaj naseljeni delavci, ki so se jim pridružili njihovi družinski člani in tudi drugi. Iz solidarnostnega sklada je bilo v prvi skupini v Ljubljani od 400 stanovanj namenjenih 95 stanovanj družinam, ki bivajo v barakah. Prva razprava na ravni mesta v juniju 1975 je osvetlila še vrsto drugih problemov v zvezi z barakarstvom v Ljubljani in so vse splošne ugotovitve, ki veljajo za Ljubljano oziroma druge mestne občine, skoraj v celoti identične z ugotovitvami in stanjem v naši občini, ni. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je v avgustu 1975 imenoval občinski štab za odpravo barakarstva z nalogo, da preuči stanje v občini, izdela okvirni program svojega dela in se nemudoma sistematično loti akcije za odpravo barakarstva na območju občine. Štab za odpravo barakarstva v občini se je prvič sestal 4. septembra 1975 in po napotilih izvršnega sveta občine ter priporočilih izvršnega sveta SML sprejel okvirni načrt svojega dela. Ker popis barakarskih naselij takrat ni bil opravljen, si je štab zadal kot prvo nalogo ugotoviti dejansko stanje v občini in na podlagi teh ugotovitev izdelati metodo, kako se lotiti odprave barakarstva, katerega spremljajo izredno delikatne okoliščine. Stanje v septembru 1975 L Število stanovanjskih enot (barak) Naslov stanovanjskih enot Šmartinska 156 29 Letališka cesta 5 Agrokombinatska c. 4 Cesta v Prod št. 9 4 Sneberska c. 111 4 Sneberska c. 133/B in C 3 Podgrajska c. 9/a in c 3 Polje št. 363 12 Zg. Kašelj — za Slavijo 6 Zg. Kašelj, desni breg Ljubljanice 11 Zg. Kašelj 119 10 Zg. Kašelj 125 3 Zg. Kašelj 124 2 Zg. Kašelj 119 1 Zg. Kašelj 123 in drugi 24 Gramozna pot 14 • Gramozna pot 16 1 Rekarjeva jama-Litijska c. 3 Tovarniška 14/a 42 Tovarniška 14 10 Pot v Podgorje: baraka I 2 baraka 11 2 baraka IV 2 baraka IV 14 Skupaj stanovanjskih enot 196 2. Število stanovalcev v barakah Vseh stanovalcev 1378 stanovalcev na aktivnih gradbiščih 795 stanovalcev v enotah pod 1. 583 od teh: odraslih 387 družin 149 otrok 196 samskih 45 3. Stanovalci v delovnem razmerju Od skupnega števila odraslih stanovalcev je v rednem delovnem razmerju 271 stanovalcev. 4. OZD, ki zaposlujejo stanovalce barak Saturnus 23 Obrtni servis Moste 2 Papirnica Vevče 22 Tališ 1 Toplarna 10 Opekarna Vič 1 Emona-Zalog 10 Kanalizacija 2 Teol 9 Supermarket 1 Izolirka 8 Hotel Turist 1 Kartonažna tovarna 9 Soboslik. p. SLOGA ; Klinični center 13 Tuba 2 Rog 8 Gostin. podj. Ljubljana 2 Agrostroj 9 Elma 2 Protektor 6 ŽTP Lj. 1 Totra 6 Otroški vrtec KEKEC 1 Perutnina Zalog 13 Pralnica Šiška 1 Gradis 5 Pionir 1 TIM 7 Obnova 1 Črevarna 2 Ilirija 1 Tehnika 3 Vulon 2 Gostinsko podj. Moste 2 Iskra 8 Unitas 2 Megrad 3 Delo 3 Elektro Ljubljana 1 Pletenina 1 Kolinska 1 Vega '2 Tip-top 1 Zmaj 1 Žito 8 Plinarna 1 Ljubljanske mlekarne 4 Dom 1 Usluga 1 Centromerkur 1 Študentski dom 1 Metalurški inštitut 1 AMD Moste 1 Koteks Tobus 3 Hidrometeorološki zavod 1 Emona Mengeš 1 Viator 2 Frizerski salon Polje 1 Varnost 4 Metalka 4 Zavod za rehabilitacijo 1 Gradles 1 Hom Bokalce 1 Ljubljanska banka 1 Spedtrans 1 Nn obrtnik 4 Slovenija ceste 2 Dom upokojencev Tabor 1 Elektrotehna 2 Rast 1 SGP Bežigrad 2 Alko 1 Velana 1 IMP 1 Obnova 1 PTTLj. 2 Zasebni delodajalec 1 V prikazu niso upoštevana barakarska naselja na aktivnih gradbiščih in barake, last OZD, kjer žive začasno prijavljeni samski delavci. Kot že omenjeno, si je štab ogledal barakarska naselja, z nekate-rimi stanovalci pa tudi razpravljal o življenjskih razmerah. Razmere, v katerih žive stanovalci barakarskih naselij, so v večini Primerov več kot kritične. Poleg prostorske stiske je večina stano-Vanjskih enot brez najnujnejših higienskih zahtev, vseh stanovanjskih enot ne moremo imenovati niti barake, ker so praktično improvi-Zactia iz najrazličnejših materialov in elementov. Ne glede na kritične higienske razmere in drugo predstavljajo na-Se*ja potencialno nevarnost, ker se posamezna enota lahko zruši ali vname zaradi improviziranih električnih instalacij, odprtega ognja itd. Štab za odpravo barakarstva skuša ob stanovanjskih rešitvah sta-novalcev v barakah take enote odpraviti. Dosedaj je to uspelo v 11 Primerih. Vedno pa to ni mogoče, ker so stanovanjske enote poveza-ne med seboj. V takih primerih so sicer možne kombinacije s preseljevanjem, kar pa je povezano s stroški in odporom s strani stanovalcev. Poznani so tudi pojavi prekupčevanja z barakami. K reševanju problematike barakarstva je vključena tudi občinska samoupravna stanovanjska skupnost, ki ob reševanju stanovanjskih Vprašanj iz solidarnostnega sklada sodeluje tudi pri odpravi bara-Larst va. Za uspešnejšo odpravo barakarstva predlaga štab: 1. Problem barakarstva je vsekakor povezovati z neurejeno pol it i-L° zaposlovanja. Organizacije združenega dela zaposlujejo delavce, ne da bi jim pri tem nudile minimalne življenjske in kulturne možnosti. Ker je v pripravi družbeni dogovor, ki bo določal minimalne standarde za življenjske in kulturne možnosti pri zaposlovanju delavcev, bi se morali tudi v naši občini čintprej lotiti priprave samoupravnega sporazuma, s katerim bi OZD zavezali, da smejo zaposliti nove delavce le v primeru, če imajo OZD materialne možnosti za uresničitev minimalnih zahtev, ki jih določa vsakokratna sindikalna lista. Ker je tak sporazum tesno povezan na enoten družbeni dogovor mesta ali celo širše regije, bi moral mestni štab ali izvršni svet skupščine mesta Ljubljana čimprej pripraviti predlog takega družbenega dogovora. 2. OZD, ki imajo na gradbiščih barake, bi jih morale po dokončanih delih odstraniti. Iz dosedanje prakse lahko povzamemo, da v preteklosti OZD tega niso storile; nasprotno, nekatere OZD so celo barake prodale stanovalcem. Pristojni občinski organi bi morali proti OZD, ki kršijo tak dogovor, učinkovito ukrepati. Delovne organizacije bi morale imeti pregled nad stanovanjskimi razmerami delavca, še preden sklenejo z njim medsebojno razmerje. 3. Zakonodaja v zvezi s prijavljanjem bivališča ne ustreza povsem, zato bi bilo treba te predpise dopolniti tako, da se prepreči nekontrolirana rast divjih naselij. Prijavna služba bi morala imeti pregled nad barakami in nikakor ne bi smela izdajati potrdil o stalnem ali začasnem bivanju prebivalcem divjih naselij. 4. Akcija odprave barakarstva bo uspešna le, če se vanjo vključijo tudi drugi družbeni organizmi, zlasti še krajevne skupnosti, občinski sindikalni svet in samoupravna stanovanjska skupnost. Akcija mora biti usklajena z drugimi občinami v mestu. Ker je barakarstvo tesno povezano s socialnimi problemi, je nujno vključiti v štabe tudi predstavnike institucij, ki se ukvarjajo s socialno problematiko. 5. Ker se rešujejo iz solidarnostnega sklada tudi družine, ki bivajo v barakah, morata štab in stanovanjska skupnost sodelovati tako, da hkrati z dodelitvijo novih stanovanj likvidirata stanovanjske enote v barakah. Do sedaj je iz solidarnostnega sklada prejelo stanovanja 24 barakarskih stanovalcev, likvidiranih pa je bilo le 11 stanovanjskih enot. 6. Na ravni mesta naj se čimprej formira koordinacijsko telo za odpravo barakarstva v Ljubljani. 7. Ob problemu barakarstva se pojavlja še nov problem, ki ga nihče ne spremlja, je pa po svoji naravi izrazito izkoriščevalski v odnosu do tistih, ki v stiski pristajajo na plačevanje visokih najemnin v povsem neprimernih prostorih pri zasebnikih (hlevi, šupe itd.) Te najemnine za mnoge predstavljajo visoke dohodke, ki ostajajo neprijavljeni in neobdavčeni. Štab razpolaga z imenskim seznamom stanovalcev in drugimi podatki v zvezi z barakarskimi naselji. POROČILO 0 DELU SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE MOSTE-POLJE IN 0 NEKATERIH PROBLEMIH V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU p Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-I "j* je bila ustanovljena na ustanovni skupščini 24. oktobra 1974. e a na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovske skupnosti. ^amoupravna organiziranost SSS Organi samoupravljanja SSS so: skupščina stanovanjske skupnosti, " izvršni odbor skupščine, ' poravnalni svet in " odbor delavske kontrole. skupnosti sestavljena iz RO delegatov, ki so jih delegirali iz organizacij mženega dela, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, iz KS prek Sir . KuPščina stanovanjske zbora stanovalcev v KS, delegati družbenopolitičnih in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti. Na svojih zasedanjih je obravnavala vse važnejše zadeve, med njimi tudi statut SSS, samoupravni sporazum o ustanovitvi SSS Ljubljana, družbeni dogovor o združevanju sredstev solidarnosti in usmerjene graditve na ravni Ljubljane, finančni načrt in zaključni račun za leto 1975, načrt investicijsko-vzdrževalnih del za leto 1975, pomoč za Kozjansko, dogovor o financiranju dijaških in študentskih domov, prioritetno listo upravičencev za družbeno najemna stanovanja in drugo. Izvršni odbor skupščine je izvršilni organ skupščine in šteje 15 članov: skrbi za izvajanje politike ter sklepov skupščine stanovanjske skupnosti, — izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe ter druge splošne akte, ki jih je sprejela skupščina SSS, — usmerja delo strokovnih služb, — usklajuje delo odborov za posamezna interesna področja, — pripravlja osnutke splošnih aktov in sklepov ter jih daje skupščini v obravnavo in sprejem ter — imenuje komisije za posamezne naloge s svojega delovnega področja. Poravnalni svet je bil ustanovljen zaradi odprave morebitnih sporov ali nesoglasij med SSS in ustanovitelji. Doslej še ni zasedal, ker ni bilo problemov s tega področja. Odbor samoupravne delavske kontrole šteje 12 članov, ki so bili delegirani iz TOZD, KS in družbenopolitičnih organizacij. Njegove naloge so: nadziranje izvajanja samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SSS, statuta in drugih splošnih aktov, — nadziranje izvajanja sklepov organov stanovanjske skupnosti, — nadziranje skladnosti aktov in sklepov s pravicami in dolžnostmi ustanoviteljev ter — nadziranje smotrnosti uporabe in razpolaganja družbenih sredstev v stanovanjski skupnosti. Samoupravna delavska kontrola se je organizirala tako, da posamezni člani odbora sodelujejo pri sestankih vseh odborov kot tudi 10 in skupščine SSS. Delegati SSS občine Ljubljana Mostc-Polje so vključeni po delegatskem sistemu tudi v vse organe SSS Ljubljana. SSS deluje na treh interesnih področjih. Za vsako je oblikovan odbor, ki opravlja delo za posamezno področje. Tako so oblikovani: — odbor zgraditev stanovanj, — odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in — odbor za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini. Odbor za graditev stanovanj Finančna sredstva odbora za graditev stanovanj se v Ljubljani po družbenem dogovoru namensko združujejo za vseh pet občinskih stanovanjskih skupnosti. Sredstva se zbirajo iz TOZD in drugih družbeno pravnih oseh in se namensko združujejo za graditev stanovanj po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj. V pristojnosti odbora za graditev stanovanj je da pripravlja predlog srednjeročnega programa stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in načrt letnih etap realizacije tega programa, pripravlja smernice za gospodarjenje s sredstvi, ki jih TOZD in druge družbeno pravne osebe namensko združujejo za stanovanjsko graditev po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, — pripravlja predlog pravilnika o standardih stanovanj ter tehničnih normativih za stanovanja, ki sc gradijo z. družbenimi sredstvi, — daje mnenja k zazidalnim načrtom za stanovanjska območja, kijih predlagajo občinski skupščini drugi naročniki, — predlaga naročila zazidalnih načrtov za območja, namenjena za družbeno najemno gradnjo, — skrbi za izvajanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo stanovanj, ki se grade v družbeno usmerjeni gradnji z udeležbo sredstev stanovanjske skupnosti ter — predlaga razpise natečajev za razdelitev sredstev po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj in drugo. V zvezi s problematiko graditve stanovanj sta se odbor za graditev kot tudi izvršni odbor v veliki meri angažirala pri reševanju neposrednih problemov v zvezi z gradnjo v soseskah: Štcpanjsko naselje MS 3/2, Slape MS 6, Nove Jarše MS 12/1 in sodelovala pri določanju končnih prodajnih cen za že zgrajene stanovanjske objekte, ukvaijala pa sta se tudi s problematiko gradnje potrebnih spremljajočih objektov v teli soseskah. Odbor je obravnaval tudi različne predloge oziroma osnutke raznih sporazumov in dogovorov ter srednjeročnega načrta graditve in se tudi neposredno vključeval v priprave za gradnjo novih sosesk, posebno MS 4/5 Fužine. V naslednjih tabelah prikazujemo višino stanovanjskih sredstev, s katerimi so v obdobju 1971 —1975 oziroma bodo v obdobju srednjeročnega načrta 1976 1980 razpolagale delovne organizacije, stanovanjske skupnosti in občani. V obdobju Ljubljana v tisoč din Moste-Polje 1971-1975 6.587.798 943.437 od tega 1971 842.518 121.736 1972 960.026 129.829 1973 1.467.061 195.266 1974 1.995.124 264.917 1975 2.674.761 353.073 V obdobju Ljubljana Moste-Polje 1976-1980 12.018.730 1.691.192 od tega 1976 2.732,522 . 380.847 1977 2.860.574 393.602 1978 2.535.067 355.632 1979 2.953.053 420.298 1980 3.927.878 559.463 V tabeli I so po posameznih elementih predvidena naslednja stanovanjska sredstva, zbrana na območju Ljubljane, v tabeli II pa za območje naše občine. TABELA I in II Izhodišče za načrtovanje: - poprečna letna rast družbenega proizvoda 7 % - poprečna letna rast bruto OD -5 % — poprečna letna rast sredstev skupne porabe 4 % — udeležba stanovanjskih sredstev v sredstvih skupne porabe 34 % Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Finančna sredstva odbora za družbeno pomoč sc v Ljubljani po družbenem dogovoru namensko združujejo za vseh pet občinskih stanovanjskih skupnosti Ljubljane. V pristojnosti odbora za družbeno pomoč pa so naslednje naloge: — pripravlja smernice za upravljanje s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — pripravlja predlog načrtov oziroma programov za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — obravnava finančni načrt, zaključni račun ter poročilo o poslovanju s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — pripravlja za občinsko skupščino SSS predloge osnov za delno nadomestitev stanarine, — določa način plačevanja dela nadomestitve stanarine, — pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, pridobljenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in — pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost (SLR) ter druge zadeve, ki mu jih nalagata skupščina SSS in 10. V okviru odbora za družbeno pomoč deluje tudi komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Sprejeti so bili vsi splošni akti s področja družbene pomoči: poleg samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno pomoč tudi pravilnik o pogojili in načelih za dodeljevanj«: najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, pravilnik 0 pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, odlok o delni nadomestitvi stanarine, odlok o načinu upravljanja s sredstvi družbene pomoči za udeležence NOV in načinu reševanja stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Odbor za družbeno pomoč je v lanskem letu objavil razpis /-a pridobitev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč. V razpisnem roku se je prijavilo na območju vseh petih ljubljanskih občin več kot 2500 prosilcev. Med upravičene prosilec za družbeno najemna stanovanja pa se bo razdelil0 1300 stanovanjskih enot. Vsa stanovanja bodo razdeljena na tri kategorije prosilcev, in sicer: delavci z nizkimi dohodki - 850 stanovanj, — mlade družine - 200 stanovanj, upokojenci, invalidi, upravičenci do stalne družbene pomoč' — 250 stanovanj. Med prosilce občine Moste-Polje bo razdeljenih 248 stanovanj Stanovanja bodo na razpolago v Stepanjskem naselju, Zalogu, za Bežigradom in v Šiški. Pred predajo ključev za stanovanja bo morala posebna komisija v okviru odbora za družbeno pomoč ponovno preverjati dejansko stanje prosilcev in upravičenost do stanovanja. Ob preseljevanju prosilcev, ki sedaj žive v barakah, pa bo odbor za družbeno pomoč tesno sodeloval z občinskim štabom za reševanje barakarskih naselij. Pri akciji preseljevanja upravičenih prosilcev je nujno, da bodo sodelovale tudi inšpekcijske službe, ki bodo tudi prepovedovale nadaljnjo uporabo oziroma oddajanje neprimernih prostorov v podnajem ali najem. Glede na pomanjkanje stanovanj sodi, da se mora akcija družbene pomoči nadaljevati tudi v prihodnje. V to akcijo bi morali vključiti tudi reševanje delavcev postaje milice, delavcev občinske uprave skratka kadrovska stanovanja. Prejšnji solidarnostni sklad za območje ljubljanskih občin in SSS Ljubljana sta za gradnjo družbeno najemnih stanovanj do konca leta 1975 namenila skupno 432,9 milijona din za nakup 1426 stanovanj. Pregled namenskih porabljenih sredstev in število stanovanj po občinah: Moste-Polje 650 stanovanj 213,3 milijona din, Bežigrad 348 stanovanj 99,4 milijona din, Vič-Rudnik 101 stanovanj 25,8 milijona din, šiška 327 stanovanj 94,4 milijona din. Po I. prednostni listi je bilo med upravičence razdeljenih že 399 stanovanj. znano, žal pa smo za ..razčiščevanje*1 in oblikovanje predlogov porabili ogromno časa. GOSPODARJENJE S SKLADOM STANOVANJSKIH HIŠ Stanovanjske hiše in stanovanja ter poslovni prostori v družbeni lastnini sestavljajo sklad hiš. V skladu hiš so zaradi enotnosti gospodarjenja poleg stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini tudi stanovanja in poslovni prostori v etažni lastnini občanov ter podjetij. Stanovanjski fond - 31. december 1975 Površina reval. Zap. Struktura štev. št. lastništva pog. 1. Družbena stanov. 4.340 2. Stan. last. et. last. 1.612 3. Najemniki stan. et. last. 19 Skupaj 5.971 Poprečna vrednost stanovanja Poprečna površina stanovanja Poprečna vrednost družbeno — 56.237,95 zasebno — 61.537,05 kv. m vrednost 205.073.3 244.072.717,15 71.174,0 99.811.393,00 804,0 540.646,00 277.051.3 344.424.756,15 75.682,93 46,40 m2 površina 47,25 m2 44.13 m2 Odbor za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini Sredstva odbora za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini sc natekajo iz stanarin in najemnin za poslovne prostore. V pristojnosti odbora za gospodarjenje so predvsem naslednje naloge: - pripravlja smernice za gospodarjenje s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, - pripravlja predlog načrtov in programov za investicijsko vzdrževanje hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov, - obravnava program, finančni načrt in zaključni račun stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava poslovanje sklada stanovanjskih hiš, pripravlja splošne akte o vzdrževanju stanovanjskih hiš itd. Prvi problem, na katerega so naleteli člani odbora za gospodarjenje kot strokovna služba, je bilo informiranje hišnih svetov. Naloga KS in SZDL je bila, da to akcijo speljejo in da IIS ponovno zaživijo. Kljub naporu strokovne službe SSS ta akcija ni potekala tako, kot bi želeli. Še vse preveč hiš še danes nima formiranih HS. Zato bo nujno, da uporabimo določilo zakona in predpišemo Prisilnega upravitelja. Tudi odnos HS Staninvest ni povsem zadovoljiv. HS namreč vse prepozno dobivajo finančna poročila o sredstvih za tekoče vzdrževanje, s katerimi razpolaga hišni svet. Nadaljnja ovira pri ponovnem oživljanju HS je bila tudi težava pri odpiranju žiro računov HS. Stališče SDK je bilo, da sc vsa sredstva tekočega vzdrževanja vodijo prek zbirnega računa pri SSS. šele po razsodbi ustavnega sodišča v februarju letos bodo HS lahko dobili svoje žiro račune. Soudeležba etažnih lastnikov pri stroških investicijskega vzdrževanja skupnih prostorov v stanovanjski hiši ni urejena (za opravlje-na dela dolgujejo etažni lastniki visoke zneske). Ura mo pa da bo ta problem rešen s sprejetjem ustreznega odloka. SSS občine kot tudi mesta Ljubljana so v preteklem letu izvedle Prek strokovne službe prenos stanovanjske fonda, ki je bil v opravljanju posebnih enot pri delovnih organizacijah (Papirnica Vevče, Emona, SAP itd.), predvsem pa sodelovale pri ugotavljanju *n prenosu premoženja bivših podjetij FOND in DOM s stanjem 1. januarja 1975 v upravljanje SSS. Organiziranost Staninvesta kot pogodbeno vezane strokovne službe SSS še ni v celoti oblikovana. Odnosi bivših podjetij FOND in DOM do HS v znatni meri bremene nov predlagani koncept 0rganizacije Staninvesta. Še vedno sc pojavljajo problemi z zasedenimi hišniškimi stano-Vanji. Veliko teh je namreč zasedenih s stanovalci, ki iz različnih ^zlogov ne opravljajo hišniških opravil. Ta pereči problem bo 'reba čimprej ustrezno rešiti (morda z zamenjavo stanovanj), je pa tudi neposredni povod za nov odlok o hišah, ki morajo imeti hišniško stanovanje; novi odlok naj bi omogočil tudi organizacijo Vzdrževalnih del prek centralnih servisnih obratov v posameznih soseskah. O problematiki stanarin (za leto 1975, 1976), točkovanju 1973, stroškovnih stanarinah ne bi posebej razpravljali; vse to je splošno V letu 1976 predvidevamo, da se bo stanovanjski fond povečal za najmanj 1500 stanovanjskih enot. Točkovanje po sistemu iz leta 1973 je bilo potrebno opraviti v 1046 zasedenih stanovanjih in novih stanovanjih. Opravljen je bil komisijski pregled pred potekom garancijske dobe 176 stanovanj. Komisijske oglede je opravila posebna komisija. STAROSTNA STRUKTURA IN VRSTA STANOVANJ Med bistvenimi pogoji gospodarjenja je brez dvoma starostna struktura stanovanjskih hiš in stanovanj. Starostna struktura stanovanj na področju SSS Moste-Polje je razvidna iz tabele. Starost stanovanj Število Površina Reval. od do kv. m vrednost 0 do 3 let 2284 112.176,7 152.652.970,10 4 do 20 let 2932 134.818,5 167.064.814,35 21 do 40 let 293 12.196,0 13.858.495,00 41 do 60 let 107 4.134,9 2.565.795,15 61 do 80 let 243 9.103,0 5.063.285,00 81 do lOOlet 33 1.513,0 1.090.112,00 nad 100 let 79 3.109,2 2.129.284,55 skupaj 5971 277.051,3 344.424.756,15 lz prikazanih podatkov je razvidno, da prevladuje novejši stanovanjski fond. Od skupno 5971 stanovanj je 462 stanovanj starejših od 40 let, kar predstavlja 8%. Ta stanovanja potrebujejo za vzdrževanje veliko večja sredstva, kot jih dajejo stanarine. Dotrajanost stanovanjskega fonda je razvidna tudi iz podatka, da je 1,5 % stanovanj v družbeni lastnini starejših od 100 let. Iz tabele o točkovanju stanovanj izhaja, da so posebno starejša slabo opremljena in z neprimernimi sanitarijami. PREGLED STANOVANJ GLEDE NA VRSTO STANOVANJ Vred. Vrsta Število Površina revalorizirana 1 sobe 8 1.184,2 657.982,55 2 garsonjere 408 9.364,0 13.268.467,50 3 enosob.stan. 1.705 54.588,2 65.059.036,15 4 dvosob.stan. 2.332 114.302,4 144.777.367,10 5 trisob.stan. 1.270 82.774,5 102.563.543,85 6 štirisob.st. 163 13.780,0 16.816.486,00 7 pet in večsobna st. 12 1.058,0 1.281.873,00 skupaj 5.971 277.051,3 344.424.756,15 Iz tabele je razvidno, da je v večstanovanjskih hišah na področju SSS najpogostnejše dvosobno stanovanje. V skupino enosobnih, dvosobnih in trisobnih stanovanj sodi 88% vseh stanovanj, pri čemer je opazno rahlo naraščanje števila večsobnih stanovanj, kar kaže ne samo na reševanje stanovanjskih problemov občanov, ampak na splošen dvig stanovanjskega standarda. POSLOVNI PROSTORI PO NAMEMBNOSTI - za obrt — razno 8,85 5,90 Dejavnost Štev. Površina Reval. vrednost Mes. najem. 1 trgovina 20 2.063,0 1.995.004,90 21.247,00 2 gostinstvo 3 452,0 296.824,00 2.644,00 3 obrt 28 1.914,0 1.368.699,95 16.957,50 4 razno 24 2.842,0 2.365.358,95 16.458,00 skupaj 75 7.271,0 6.025.887,80 57.306,50 Poprečje cene najemnine na kv. meter: - za trgovino 10,30 - za gostinstvo 5,85 PROBLEMATIKA STANOVANJSKIH HIŠ Po ustanovitvi samoupravnih stanovanjskih skupnosti je bilo potrebno konsolidirati postopke pri tehničnem vzdrževanju in eksploataciji stanovanjskih objektov. Temu naj bi pripomogla politika ustreznih pravnih, normativnih in internih aktov, razen tega pa še načelo družbenega dogovarjanja. Žal moramo ugotoviti, da se zaradi raznih vzrokov prepočasi ustvarjajo normalne možnosti poslovanja in neposredni stiki med uporabniki stanovanj, HS, samoupravno stanovanjsko skupnostjo, krajevno skupnostjo in stanovanjskim podjetjem. INFORMACIJE 0 POSOJILU ZA GRADNJO CEST V SRS Srednjeročni program republiške skupnosti za ceste SR Slovenije predvideva v svojih finančnih virih za modernizacije, rekonstrukcije ter novogradnje magistralnih in regionalnih cest, za novogradnjo mostov itd. posojilo v višini 900,000.000 din. Na občino Moste-Polje odpade obveznost v višini 27,342.000 din. V skladu z realizacijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976, ki jo je sprejela skupščina SR Slovenije na svoji seji dne 29. decembra 1975, je skupščina republiške skupnosti za ceste SRS sprejela sklep, da razpiše in izda obveznice za posojilo za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v obdobju 1976—1980 na območju SR Slovenije. Republiški sekretariat za finance SR Slovenije je izdal potrdilo, da prevzame poroštvo za obveznost iz obveznic po sklepih zborov skupščine SR Slovenije z dne 31. marca 1976. Sredstva, zbrana s prodajo obveznic, bodo porabljena kot dodatni vir sprejetega srednjeročnega programa, in to predvsem za: — modernizacijo 728 km makadamskih cest, — ojačitev 601 km moderniziranih cest, — rekonstrukcijo 216 km cest, — novogradnjo 117 km cest — od tega 36 km avtomobilskih cest, — izgradnjo 22 cestnih mostov in več drugih cestnih objektov. Izhodišča in cilji srednjeročnega načrta so: — dokončati je treba začete poteze modernizacij in rekonstrukcij cest, začetih v srednjeročnem obdobju 1971—1975, — za gradnjo, modernizacijo in rekonstrukcijo cest je prioriteta del določena na temeljih prometne vrednosti, gradbene vrednosti, razvojne vrednosti in vrednosti ravnosti vozne površine cest (načelo dolžine), — pri gradnjah in modernizacijah cest je upoštevana potreba mednarodnih cestnoprometnih povezav, — na območju vsake občine mora biti do konca srednjeročnega obdobja leta 1980 moderniziranih najmanj 50 odstotkov regionalnih cest, — za hitrejšo modernizacijo cest na manj razvitih območjih in manj razvitih mejnih območjih se namenja 29 odstotkov vseh finančnih sredstev, predvidenih za modernizacijo in rekonstrukcijo regionalnih cest celotnega območja SR Slovenije, — z naštetimi ukrepi in boljšim vzdrževanjem magistralnih in regionalnih cest bo povečana prometna varnost uporabnikov cest. Sredstva posojila kot dodatni vir bodo predvsem pomagala premostiti primanjkljaj finančnih sredstev v prvih treh letih srednjeročnega obdobja. V tem času je treba najprej dokončati dela, začeta v srednjeročnem obdobju 1971—1975, dokončati gradnjo odseka avtomobilske ceste Hoče—Arja vas in začeti gradnjo odseka avtomobilske ceste Ljubljana—Vrhnika, začeti gradnjo cest po družbenih dogovorih v Ljubljani, Mariboru in Celju, zgraditi mejni prehod Vrtojba pri Novi Gorici in nadaljevati dela na obalni cesti. Obveznice za posojilo bodo izdane v apoenih po sto, petsto, en tisoč in deset tisoč dinaijev ter se obrestujejo po 10-odstotni letni obrestni meri. Obresti se obračunavajo in plačujejo za nazaj obenem z glavnico. Posojilo bo odplačano v petih letnih anuitetah, ki dospejo v izplačilo 1. julija vsakega leta. Prva anuiteta dospe v plačilo 1. julija 1979. Posojilo vpišejo in vplačajo delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah kot pravne osebe pri službi družbenega knjigovodstva. Fizične osebe (občani) lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih, pravne osebe pa naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnih računov, s tem da mora biti posamezni obrok vplačan do konca posameznega koledarskega leta. Vpisovanje posojila se začne 1. maja in konča 31. oktobra 1976. Vplačevanje vpisanega posojila pa se začne 1. maja 1976 in traja do 31. decembra 1978. Na ljubljanskem območju ho po srednjeročnem programu porabljeno za: milijonov din 1. modernizacijo magistralnih in regionalnih cest 488,20 2. sofinanciranje 10-letnega programa v letih 1976-1980 600.00 3. novogradnjo avtomobilske ceste Vrhnika—Ljubljana 550,00 4. investicijsko vzdrževanje 827,20 skupaj 2465,40 PODATKI O FINANČNEM STANJU IZDAJATELJA OBVEZNIC Dohodki in izdatki republiške skupnosti za ceste SR Slovenije sc ugotavljajo z letnim finančnim načrtom. Viri in sredstva ter dohodki in izdatki po zaključnih računih za leto 1974 in za leto 1975 so naslednji: Leto 1974 Dohodki 1. od pristojbin za cestna motorna vozila, od prometnega davka na pogonsko gorivo, od cestnine 2. od kreditov domačih bank 3. od kreditov tujih bank 4. od vrnjenih posojil, depozitov in so financ, deležev skupaj Izdatki 1. za redno in investicijsko vzdrževanje cest 2. za novogradnje 3. za odplačilo posojil 4. za in vest. preddela, odškodnine, bančne stroške, depozite in obvezno rezervo skupaj Leto 1975 Dohodki 1. od pristojbin za cestna motorna vozila, od prometnega davka, od 4 % združenih sredstev TOZD dinarjev 736,727,785,40 I 18,236.166,35 196,192.072,55 74,578.492,77 125,734.517,07 483,892.946,64 398,940.014.70 71,792.364,55 171,109.191,18 125,734.517,07 2. od kreditov domačih bank 245,923.001,60 3. od kreditov tujih bank 135,987.896.20 4. od vrnjenih posojil in so financ.. dežel 82,501.150,95 skupaj 515,117.077,41 Izdatki 1. za redno in investicijsko vzdr- zevanje cest 693,368.093,95 2. za novogradnje 544,597.485,05 3. za odplačilo posojil 122,733.993,55 **• za invest. preddela, odškodnine, bančne stroške in obvezno rezerva 154,417.504,86 skupaj 515,117.077,41 SREDNJEROČNI PROGRAM vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij in gradenj magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji v obdobju 1976-1980 Z resolucijo o regionalnem razvoju SR Slovenije je bila v osnovnih potezah določena tudi njena prometna politika in s tem razvoj in potrebe cestnega omrežja. Geografska lega in razvoj SR Slovenije in sosednih regij terja upoštevanje medsebojne povezave urbaniziranih območij z razvojnimi središči in hkrati povezavo osnovnega prometnega omrežja SRS z mednarodnim. Slovenija je po svoji legi zelo pomembno prometno ozemlje, prek katerega potekajo tri osnovne prometne smeri: - podalpska prometna transverzala, - povezava Srednje Evrope in Podonavja z Jadranom in - povezava Bavarske nižine z južnim delom Panonske nižine. Te geografske prednosti moramo nujno pravočasno izkoristiti, če hočemo, da bomo udeleženi v mednarodnem prometnem sistemu, kajti v sosednji Avstriji pospešeno gradijo avtomobilsko cesto prek Visokih Tur, tako da bo ta cesta že 1. 1980 dovajala promet na naše meje. Prav tako gradijo cesto Linz-Spital-Graz do državne meje pri Šentilju. V Italiji je zgrajena avtomobilska cesta Benetke-Trst. V gradnji jc povezovalna cesta Villasse-Gorica — meja SFRJ. Sosedna republika Madžarska pa gradi avtomobilsko cestno zvezo Budimpešta-Lctenje z možnostjo navezave prek Čakovca in Ptuja na Slovenijo pri Slovenski Bistrici. V Evropi se koncipirata dve veliki prometnici, in sicer avtomobilska cesta sever-jug od Golanskega prek Bratislave, Budimpešte, Beograda, Niša, Sofije do Carigrada in pa povezava Zahodne in Srednje Evrope, in sicer: Vel. Britanija, Francija, Belgija, Zah. Nemčija, Avstrija, Jugoslavija. Za SR Slovenijo sta nedvomno zanimivi obe varianti opisane cestne trase, vendar se daje močnejši poudarek severni smeri zaradi gospodarske pomembnosti in možnosti neposrednega in hitrega prehoda Alp. Tak geografsko-prometni razvoj cestnega omrežja pa zahteva neko raven cestnega omrežja, to pa je predvsem hiter, varen in udoben promet. Zaradi sorazmerno velikih razsežnosti so vsi ti ukrepi — od novogradenj, rekonstrukcij do temeljitega vzdrževanja ~ finančno zelo zahtevni in je realizacija odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. V finančnem načrtu srednjeročnega programa sta predvidena prerazporeditev bencinskega dinarja in povečanje namenske pristojbine za 0,60 din/liter pri plinskem olju. V finančnem načrtu srednjeročnega programa so predvidena tudi domača in tuja posojila. V obdobju 1976-1980 bo republiška skupnost za ceste predvidoma razpolagala z 10.847,2 milijoni din, ki bodo dotekali takole: milijonov din prispevek od prodaje pogonskih goriv 1.706,1 združevanje sredstev TOZD 2.760,3 o,40 din od promet, davka od prodaje plinskega olja 729,3 odstopljeni davek od prodaje bencina 2,233,8 lastna taksa 782,2 taksa na tuja motorna vozila 22,5 cestnina 355,0 odplačila posojil 25,0 domača posojila 52,0 ljudsko posojilo 900,0 mednarodna posojila 187,0 skupaj 10.847,2 Po namembnosti pa bodo sredstva razdeljena takole: milijonov din odplačila posojil 804,3 ppgodbeni depozit 110,0 upravljanje cest — strok, službe 365,0 redno vzdrževanje regionalnih in magistralnih cest 916,4 redno vzdrževanje avtomobilskih cest 110,0 investicijska preddela 500,0 tekoča rezerva 200,0 obvezne rezerve 100,0 investicijsko vzdrževanje 3.982,1 novogradnje 3.759,4 skupaj 10.847,2 V Sloveniji je vseh -magistralnih cest 944,10 km -regionalnihh cest 3,837,25 km skupaj M in R cest 4,781,35 km Osnutek družbenega načrta SR Slovenije predvideva v obdobju 1976-1980 modernizacijo 700 km cest in gradnjo 75 km avtomobilskih cest. Na ljubljansko območje odpade: 1. avtomobilska cesta Vrhnika-Ljubljana (12,8 km), 2. na območju mesta Ljubljana gradnja Karlovškega mostu, Celovške ceste (I., II. in 111. etapa), preureditev Prešernove in Levstikove ulice, obvozne ceste Črnuče—Dolgi most in začetek rekonstrukcije Tržaške in Titove ceste, 3. most v Šentjakobu, 4. mdcrnizacija regionalnih cest (v naši občini: Šentjakob-Ribče, Ljubljana-Zadvor in Zadvor—Šmartno). Vsako odstopanje od programa za modernizacijo, rekonstrukcijo in novogradnjo slovenskih cest bi predstavljalo nedopustno in škodljivo zavoro pri družbeno-gospodarskem razvoju Slovenije. ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA 19. SKUPNEGA ZASEDANJA VSEH ZBOROV SKUPŠČINE DNE 26. FEBRUARJA 1976 ■ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE DELEGATKA VERA BAJIČ- VALENČIČ VPRAŠANJE Zakaj pristojna služba občinske skupščine Ljubljana Moste-Poljc v zvezi s stanovanjskim problemom Marije KREMŽAR, lastnice stanovanja v Ulici 15. aprila št. 3, v katerem stanuje podnajemnik Josip FURMAN, ne odgovori na njihove pritožbe. Zadevo je reševal Tibor Kovač, vloga Josipa FURMANA pa je na občini že okoli tri leta. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila naslednji ODGOVOR: 1. Josip FURMAN, ki s svojo družino zaseda od leta 1941 dvoinpolsobno stanovanje (ok. 80 kv. m) v Ulici 15. aprila št. 3, last Marije KREMŽAR, ni podnajemnik, kot navaja delegatsko vprašanje, ampak nosilec stanovanjske pravice in je kot tak torej po zakonu zaščiten. 2. Kot nosilec stanovanjske pravice ima po zakonu pravico sklepati celo podnajemniške odnose, družina dr. Jakopiča pa dejansko niti ni podnajemnik, temveč gre tu za čisto ozko dru-žinsko-gospodinjsko skupnost, saj je dr. Marta Jakopič-Furman hčerka nosilca stanovanjske pravice in je v tem stanovanju od vselitve družine Furman, to je od leta 1941. 3. Ni res, da pristojna služba OS Ljubljana Moste-Polje v zvezi s tem problemom ni dajala odgovorov na njihove pritožbe. Nasprotno, neštetokrat so bili vsi prizadeti sprejeti pri odgovor- nih uslužbencih stanovanjskega organa občine, in to celo ob vsakem času, kadarkoli so to oni želeli. Organiziran je bil celo sestanek med spornima strankama. 4. Konec maja 1. 1973 se je Marija Kremžar informativno zglasila pri referentu za stanovanjske zadeve OS Ljubljana Moste-Polje. Glede na takrat veljavni zakon o stanovanjskih razmetih jo je le-ta napotil na pristojno sodišče. Kljub temu je 12. junija 1973 vložila Marija Kremžar tozadevno vlogo na stanovanjski organ OS Ljubljana Moste-Polje, to je oddelku za gradbene in komunalne zadeve. Medtem je stopil v veljavo novi zakon o stanovanjskih raz-meijili (Ur. list SRS 18? 74). Na podlagi 3. odstavka 13. člena tega zakona je upravni organ 17. julija 1974 izdal odločbo, da se mora družina Furman-Jakopič izseliti iz spornega stanovanja. Na to odločbo sta se družini Furman-Jakopič v zakonitem roku pritožili. Na to pritožbo je drugostopenjski organ, republiški sekretariat za urbanizem — izdal 12. februarja 1. 1975 odločbo o odpravi prvostopenjske odločbe ter jo vrnil v ponovni postopek. Prvostopenjski organ je po ponovnem zaslišanju strank 30. julija 1975 izdal odločbo, s katero zahtevi Marije Kremžar ni bilo ugodeno. Na to odločbo se Marija Kremžar ni pritožila. 5. Republiški sekretariat za urbanizem je 3. oktobra 1975 opozoril stanovanjski organ OS Ljubljana Moste-Polje na 85. člen novega zakona o stanovanjskih razmerjih. Na ta dopis je upravni organ OS Ljubljana Moste-Polje 9. oktobra 1. 1975 dal republiškemu sekretariatu za urbanizem tozadevni odgovor, istega dne pa tudi pisno opozoril samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ljubljana Moste-Polje na čl. 85. Prav tako je Marija Kremžar 16. oktobra 1. 1075 naslovila na oddelek za gradbene in komunalne zadeve OS Ljubljana Moste-Polje pisno vlogo, v kateri se je sklicevala na določbe 85. člena. Jože Šašel, brat Marije Kremžar, je 8. decembra 1975 poslal komisiji za vloge in pritožbe pri OS Ljubljana Moste-Polje pritožbo, v kateri se pritožuje nad postopkom, ki ga vodi samoupravna stanovanjska skupnost v zadevi Kremžar-Jakopič-Fur-man. Navedel je osem vprašanj. Komisija za vloge in pritožbe je na seji 25. februarja 1976 ugotovila, da ni pristojna dajati odgovorov na postavljena vprašanja in je pritožitelja pisno obvestila, na katere organe naj se obrne za odgovore na posamezna vprašanja. 6. Glede ukrepanja pristojnih občinskih organov navajamo: a) Po starem zakonu o stanovanjskih razmerjih (iz leta 1965) v zadevi Marije Kremžar upravni organ ni bil pristojen ukrepati, ker je šlo za civilno-pravne odnose; zato je bila stranka, kot že rečeno, napotena na redno sodišče. b) Po 85 členu novega zakona o stanovanjskih razmerjih je bila družina Furman-Jakopič predmet obravnave pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana (oziroma SSS Lj. Moste-Polje) kot prosilec- upokojenec za pridobitev stanovanja iz sklada družbene pomoči. Njegova vloga je bila zavrnjena, ker je bila nepopolna in ker družina ne izpolnjuje zahtev tako glede cenzusa dohodka kot tudi stanovanjskih razmer sedanjega stanovanja (kvaliteta stanovanja). c) Noben organ ni v stanju pridobiti iz starega stanovanjskega fonda SLP (splošno ljudsko premoženje) primerno in odgovarjajoče stanovanje za preselitev družine Furman-Jakopič. Drugega načina reševanja takih in podobnih primerov pa zaenkrat ni. Takih primerov je namreč v Ljubljani nešteto. 7. Glede na to, da se večkrat omenja 85. člen novega zakona o stanovanjskih razmerjih, ta člen citiramo: ,,(1) Če so stanovanjske razmere lastnika družinske stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe težke, mora stanodajalec na njegovo zahtevo uvrstiti imetnika stanovanjske pravice na lastnikovem stanovanju med prednostne pri-čakovalce stanovanj. (2) O težkih stanovanjskih razmerah lastnika morajo dati mnenje pristojni organ za socialno varstvo, krajevna skupnost in sindikalna organizacija stanodajalca.14 8. Delegatsko vprašanje navaja, da je zadevo vodil Tibor Kovač. Pripominjamo, daje Tibor Kovač od 1. januarja 1975 delavec samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, ne pa občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje ter da je v predmetni zadevi nehal sodelovati že 17. julija 1974, ko je zadevo prevzel v reševanje Ivan Lesjak. (Nadaljevanje na 24. strani) --------------—--------------------------------------- Nekateri odgovori na delegatska vprašanja, postavljena na 20. skupnem zasedanju zborov dne 25. marca 1976 Delegacija KRAJEVNE SKUPNOSTI LIPOGLAV V prašanje Cesta Lipoglav—Podlipoglav je v zelo slabem stanju. Potrebno bi bilo zagotoviti več sredstev, da bi bila cesta ob naraščajočem prometu primerno vzdrževana, izboljšati oziroma nadzorovati pa velja tudi delo cestarjev. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Cesta na Lipoglav je bila strojno obdelana v mesecu aprilu. Letna vzdrževalna dela na cesti Lipoglav, kot tudi na drugih lokalnih cestah, bodo v letu 1976 skromna, nadzor med cestarji zaradi pomanjkanja delovne sile pri strokovni službi občine pomanjkljiv. Vprašanje Problem pomoči pri plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov je nujno rešiti, ker kmetje-zavarovanci našega višinskega območja ne bodo zmogli sami poravnati prispevkov, ki so se znatno zvišali. Oddelek za finance je pripravil naslednji odgovor: V proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 so za plačilo dela prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov zagotovljena sredstva v višini 139.000 din. S temi sredstvi se — enako kot lani — zagotavlja plačilo 40-odstotncga dela prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov v višinskih predelih, ki ga tudi doslej niso plačevali sami. 60-odstotni del, ki so ga doslej prejemale posredno krajevne skupnosti, pa proračun občine v letu 1976 ne zagotavlja več. Ker je proračun občine za leto 1976 že sprejet in ker zaradi obveznosti do sklada za gradnjo vrtcev in šol med letom ni pričakovati nobenega povečanja načrtovanih proračunskih postavk, se tudi sredstva za delno plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov ne bodo mogla povečati. V proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 so za plačilo dela prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov zagotovljena sredstva v višini 139.000 din. S temi sredstvi se — enako kot lani — zagotavlja plačilo 40-odstotncga dela prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov v višinskih predelih, ki ga tudi doslej niso plačevali sami. 60-odstotni del, ki so ga doslej prejemale posredno krajevne skupnosti, pa proračun občine v letu 1976 ne zagotavlja več. Ker je proračun občine za leto 1976 že sprejet in ker zaradi obveznosti do sklada za gradnjo vrtcev in šol med letom ni pričakovati nobenega povečanja načrtovanih proračunskih postavk, se tudi sredstva za delno plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov ne bodo mogla povečati. Zbor delegatov KRAJEVNE SKUPNOSTI KODELJEVO Vprašanje Na zboru delegatov krajevne skupnosti Kodeljevo dne 12. marca 1976, na katerem so obravnavali srednjeročni načrt razvoja krajevnih skupnosti in načrt za leto 1976, so sklenili poslati skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, delegatsko vprašanje, kako in kdaj bo urejena in dokončana Pugljeva ulica. Pugljeva ulica je bila v načrtu že leta 1973; načrt in potrebna dokumentacija obstajata, tudi finančna sredstva so bila zagotovljena v višini 68 milijonov SD. Začetna dela so bila opravljena in položena je bila prva plast asfalta, nadaljevanje pa je bilo ustavljeno zaradi polaganja cevovoda po vsej dolžini ulice; ta dela je opravljal Mestni vodovod Ljubljana. Na vprašanje tedanjih odbornikov in sedaj delegatov je bilo vedno zatrjevano, da so finančna sredstva zagotovljena — deponirana in bodo z ureditvijo Pugljeve ulice nadaljevali, čim bo Mestni vodovod končal s svojimi deli. Vprašanje: Kdaj bo v okviru komunalne dejavnosti dokončno urejena Pugljeva ulica? Kaj je s finančnimi sredstvi, ki so bila zagotovije- r na v proračunu občine za leto 1973? Ali so bila porabljena in v kakšne namene? Če pa teh sredstev ni, naj se izvede preiskava, kje in kako so bila ta sredstva uporabljena. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor Pugljeva ulica zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v letu 1976 ne bo dokončno urejena. O že zagotovljenih sredstvih za modernizacijo te ulice pa naslednje: Desetega marca 1967 je bila sklenjena pogodba o delitvi namenskih sredstev v višini 508.000 din za rekonstrukcijo Pugljeve in Zvezne ulice ter za gradnjo javne razsvetljave na Pugljevi ulici, šestega novembra 1969 je bil na sedežu Mestnega vodovoda sestanek, na katerem je bil sprejet sklep, da se zaradi bodoče gradnje magistralnega cevovoda 0 500 Pugljeva ulica začasno uredi v taki izvedbi, kot je danes. Pogodbena sredstva so bila v celoti porabljena predvsem zaradi podražitev — dodatnih del v Zvezni ulici. V naslednjih letih pa so se sredstva PMZ (prispevka za mestno zemljišče) delila po znanih kriterijih in programih, ki so jih potrjevale krajevne skupnosti in so bili tudi vsako leto realizirani. Namenskih oziroma deponiranih sredstev za dokončno izgradnjo Pugljeve ulice v naših potrjenih programih iz prejšnjih let ne zasledimo. družbenopolitični zbor Delegat Matevž GANTAR Vprašanje Kaj in kdo bo gradil ob železnici na moščanski strani — mogoče industrijski tir? Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: V vprašanju ni natančno navedeno, za kakšno gradnjo gre in na katerem odseku proge naj bi ta gradnja bila. Upravnemu organu ni znano (in ne razpolaga z vlogo), za kakšno gradnjo gre ali gre za gradnjo industrijskega tira. Če gre za gradnjo industrijskega tira, potem je po 21. členu zakona o urbanističnem načrtovanju za izdajo lokacijske odločbe pristojen republiški sekretariat za urbanizem. Za izdajo gradbenega dovoljenja pa je po 24. členu zakona o graditvi objektov pristojen republiški sekretariat za gospodarstvo. L KONFERENCA DELEGACIJ DELEGAT Jurij VABŠEK V prašanje 1. Na kompleksu, določenem za industrijsko cono Moste, je bil leta 1975 v okviru komunalne ureditve zgrajena asfaltirana industrijska cesta z urejenimi bankinami, razsvetljavo in kanalizacijo. Cesta je bila dolgo nekako 2 km in priključena na obstoječo Letališko cesto. Uradno je bila odprta za 29. november s primerno svečanostjo. Žal pa se je kaj kmalu nato pri vstopu na to cesto Pojavil prometni znak »cesta zaprta za promet«. A kljub temu cesto mnogi uporabljajo, kar je praviloma nedopustno in bi prometni organi milice lahko intervenirali. Ker se po cesti odvija Promet, lahko pride do prometnih nezgod itd. Zato sodimo, da je treba cesto ali odpreti ali pa pogojno dati v uporabo vsaj uporabnikom, to je Saturnusu, Plutalu in izvajalcem del na teh objektih. Prizadeti delavci iz Polja, Zadobrove ter okolice pa z vso resnostjo vprašujejo, kaj je s podaljškom te ceste, ki ne mora biti asfaltirana, temveč je lahko makadamski. Znano je namreč, da zaposluje Saturnus mnogo delavcev iz teh naselij in ti bodo imeli °b sedanji situaciji dokaj daljšo pot na delo. Pa tudi sicer bo ta Podaljšek — pri nastajajoči industrijski coni — postal nujno pomembna prometna zveza. 2. Sedanja Letališka cesta, ki povezuje Vulon, Javna skladišča in Chemo prečka kar sedem industrijskih tirov, ki povezujejo predvsem Javna skladišča. Promet po tej cesti je kar gost, z odprtjem novih obratov pa bo še gostejši. Cesta je zavarovana le z andrejevimi križi in premikačem, ki spremlja vlakovne kompozicije. Ali je tak način zavarovanja dovolj varen? Pri prvih štirih lirih pa je treba utrditi spodnji ustroj tirov, saj je vožnja zahtevnejšega tovora težavna in ovira normalen promet. 3 . Ob pora-janju industrijske cone Moste in ob gradnji nove industrijske ceste je bila predvidena tudi cestna povezava te cone s Šmartinsko cesto. Z novo tovarno Saturnus in z razširitvijo vojaškega kompleksa pa je videti, da je povezava s Šmartinsko cesto odpadla. S tem pa je verjetno ogrožen tudi načrt obvoza mestnega prometa, naj bi delavcem v tej coni zagotavljal dovoz na delo. Vprašuje- mo, kako bo sploh rešen dovoz delavcev z javnimi prometnimi ' sredstvi na delovna mesta v industrijski coni Moste. Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč SOSESKA je pripravil naslednji odgovor: 1. Po vseh urbanističnih dokumentih, med njimi tudi po potrjenem zazidalnem načrtu za zazidalni otok MP 3 v 1TS coni, je predvidena gradnja Letališke ceste oz. podaljša le-te, to je južne industrijske ceste proti vzhodu prek rezervata obvoznice, ki poteka južno ob soseski MS 6-Polje in MS 10-Novo Polje. Le severna industrijska cesta v MP 3 ima predviden priključek na omenjeno obvozno cesto ter povezavo z Novim Poljem in dalje do Zaloga. Po našem mnenju bi bilo sicer možno povezati Letališko cesto z Novim Poljem, a le s provizorijem. Pojavili pa bi se problemi pridobitve zemljišč, finančnih sredstev in pridobitve ustreznega dovoljenja; vsaj zadnjega po našem mnenju verjetno ne bi bilo možno dobiti. 2. Vse komunalne naprave, ki jih gradijo v MP 3, se financirajo iz sredstev prispevka za urejanje zemljišč, ki ga investitorji plačujejo SOSESKI. Za odkup zemljišča je SOSESKA najela pri Ljubljanski banki kredit v višini 27 milijonov din, katerega odplačuje s finančnimi sredstvi, ki jih dobiva ob oddajanju zemljišč novim investitorjem v tej soseski. Vsi investitorji ne gradijo istočasno in bodo nekateri gradili šele v naslednjih petih letih. Zato tudi ni možno v kratkem času zbrati vseh potrebnih finančnih sredstev za gradnjo komunalnih naprav. Da je možno industrijske objekte priključiti na komunalno omrežje, pa čeprav samo enega ali dva, je potrebno komunalne naprave zgraditi v celoti. Pri tem pa naletimo na težave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. SOSESKA vseskozi vlaga v MP 3 večja sredstva, kot uspe od investitorjev zbrati prispevkov k stroškom za urejanje zemljišč. Zato skušamo komunalne naprave graditi etapno, tako da so ceste prometno varne in da imajo delovne organizacije vse najnujnejše komunalne naprave in lahko uporabljajo svoje objekte. Tako smo se odločili tudi pri gradnji Letališke ceste, kjer smo nameravali v prvi etapi zgraditi le vozišče. Glede na to, da je omenjena cesta slepa in bosta uporabljala svoje objekte v letu 1976 le Saturnus in predvidoma Plutal, smo menili, da ni potrebno v prvi etapi zgraditi tudi hodnikov in smo v takem stanju zaprosili tudi za tehnični pregled. Komisija za tehnični pregled pa se je postavila na stališče, da je potrebno pred izdajo uporabnega dovoljenja zgraditi tudi oba hodnika in obojestransko kolesarsko stezo. Za izgradnjo tega pa potrebujemo 2,450.000 din. Poleg navedenega predlaga komisija za tehnični pregled, da se že v tej fazi gradnje soseske MP 3 iz prispevkov investitorjev k stroškom za urejanje stavbnih zemljišč rekonstruira odsek Letališke ceste od Kajuhove ceste do tovarne Vulon, in to predvsem zaradi prometne varnosti pri prečkanju z industrijskimi tiri. Novi predpisi o zagotavljanju plačil vsekakor vplivajo tudi na realizacijo programa gradnje komunalnih naprav v tej soseski. Iščemo rešitev, da bi čimprej zbrali ustrezna finančna sredstva in zadostili zahtevam komisije. Do takrat pa sodimo, da se lahko promet za potrebe podjetij, ki tam gradijo, varno odvija. Predvsem smo se odločili za gradnjo Letališke ceste, smo preverili vse druge možnosti rešitve cestne navezave otoka MP 3 na Šmartinsko in Kajuhovo cesto. Pri tem smo ugotovili, da bi znašal podvoz pod industrijskimi tiri na obstoječi Letališki cesti čez 25 milijonov din, avtomatsko zavarovanje prehodov pa prek 10 milijonov din. Tako velike investicije delovne organizacije, ki gradijo v MP 3, v tem obdobju ne bi mogle prenesti, drugih virov financiranja takšne investicije pa tudi ni. Cestne prehode prek industrijskih tirov je dolžna vzdrževati delovna organizacija, ki je lastnica industrijskih tirov. Ugotavljamo, da Javna skladišča te prehode na Letališki cesti zelo dobro vzdržujejo. 3. Glede na zgornje probleme smo se odločili, da čimprej zgradimo cestno povezavo med industrijsko cono MP 3 in Šmartinsko cesto. To cesto smo nameravali zgraditi Že v letu 1976, vendar smo v fazi lokacijskega postopka naleteli na težave. Vzhodna servisna cesta ob obvozni cesti, ki poteka od Letališča mimo Vulona do Šmartinske ceste ter severna industrijska cesta v otoku MP 3 s priključkom na obvoznico oziroma varianto na Šmartinsko cesto, sta v rezervatu cestnega omrežja. Za te rezervate pa je po sklepu skupščine mesta Ljubljana prepovedana parcelacija in graditev (Ur. list SRS 17/XXXl, 30/4-1974). Ta predel obvoznice ni v 10-letnem programu. Zato republiška skupnost za ceste še nima izdelanih lokacijskih osnov in projektov, da bi lahko dala ustrezno soglasje za gradnjo ene od omenjenih povezav Letališke s Šmartinsko cesto. SOSESKA si bo prizadevala, da r bi bil ta problem čimhitreje rešen in da bo zgrajena cestna povezava med Letališko in Šmartinsko cesto. Proge javnega mestnega avtobusnega prometa ali spremembe obstoječih tras so določene v odlokom skupščine mesta Ljubljana. Po sedanji praksi je dalo predlog za zakonsko uvedbo proge podjetje Viator, če sta bili zagotovljeni odgovarjajoča rentabilnost in minimalne tehnične zahteve za obratovanje proge (ustrezno cestno omrežje, postajališča, obračališča itd). Glede uvedbe nove proge v sosedki MP 3 menimo, da minimalne tehnične zahteve za obratovanje proge v sedanji fazi še niso zagotovljene; drugo pa je vprašanje rentabilnosti in stanja voznega parka; na to lahko da odgovor le podjetje Viator. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Mo-ste-Poljc ni posredovala odgovorov na vprašanje KS Klopce (Francka Tekalec) in KS Zadvor. SIS ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 5. SEJE SKUPŠČINE SIS ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POLJE IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 5. seje skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje dne 24. februaija 1976. ' Dnevnired 1. Izvolitev organov skupščine 2. Potrditev zapisnika 4. seje skupščine in poročilo o izvršitvi sklepov 3. Poročilo o delu IO med 4. in 5. sejo skupščine 4. Prcdlogg družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občinah in mestu Ljubljana 5. Predlog programa vzgojnoizobražcvalnih dejavnosti na področju usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za leto 1976 6. Razprava in potrditev zaključnega računa SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje in MIS Ljubljana 7. Merila za ovrednotenje programov vzgojnoizobražcvalnih organizacij v letu 1976 8. Izvolitev delegatov za: - skupščino republiške izobraževalne skupnosti - skupščino mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana - za konferenco delegacij za delegiranje delegatov občinskih izobraževalnih skupnosti 1. okoliša 9. Razno K 1 Soglasno so izvoljeni: 1. v verifikacijsko komisijo delegati: Miro ČRNIVEC - predsednik, Vinko SKOK - član, Alenka DOLENC - član 2. za zapisnikarico Ljuba PAVŠIČ 3. za overitelja zapisnika delegata: Marjana OBLAK, Anka MAGAJNA Verifikacijska komisija ugotovi: iz zbora uporabnikov je prisotnih 28 delegatov od 42 iz zbora izvajalcev je prisotnih 15 delegatov od 28 Oba zbora sta sklepčna. Skupščina je sklepčna. K 2 Sklepi 4. seje skupščine so uresničeni, in sicer: 1. Pripombe in mnenja skupščine o izhodiščih in predlogih za obliko-vanje^irogramov SIS družbenih dejavnosti za leto 1976 so posredovane MIS 2. Finančna služba MIS je nakazala odrejena finančna sredstva za delovanje skupne službe SIS v letu 1975 in akontacijo za prvo trimesečje leta 1976. 3. Podpisan je samoupravni sporazum o gradnji doma medicinskih sester in doma študentov v Ljubljani. Sporazum je podpisalo prek dve tretjini zaposlenih delavcev v občini in je veljaven. Akcijski odbor vodi akcijo za podpisovanje v tistih TOZD (OZD), ki sporazuma še niso podpisale. 4. IO SIS je s problematiko OD prosvetnih delavcev na področju občine Ljubljana in sklepe 4. seje v zvezi s tem posredoval MIS. Proučevanje je v teku. Soglasno je sprejet naslednji SKLEP: Zapisnik 4. seje skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje se potrdi. Sprejme se poročilo o uresničitvi sklepov 4. seje skupščine. K 3 10 SIS za vzgojo in izobraževanje je imel med 5. decembrom 1975 in 24. februarjem 1976 dve seji. Zapisnik 7. seje 10 je bil objavljen v Delegatski tribuni NSK januarja 1976. Predsednik IO tov. UČAKAR poda povzetke sprejetih sklepov na 7. seji s posebnim poudarkom na prerazporeditvi porabe finančnih sredstev 1975. Na 8. seji je IO razpravljal o: 1. predlogu družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občinah in mestu Ljubljana; 2. zaključnem računu SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje in MIS Ljubljana; 3. merilih za ovrednotenje programov vzgojnoizobraževalnih organizacij v letu 1976 in sprejel naslednja stališča in predloge: - merila za ovrednotenje programov vzgojnoizobraževalnih organizacij v letu 1976 organizacij v letu 1976 omogočajo poglabljanje samoupravnih razmerij na področju vzgoje in izobraževanja; - merila ne predvidevajo sredstev za regresiranje šolske prehrane oziroma zaposlenega osebja v šolskih kuhinjah, črtana so sredstva, ki so jih šole dobivale za programe učencev. S tem je znatno okrnjena dosedanja dejavnost. Šole bodo morale preiti na ekonomsko ceno v šolski prehrani. To pomeni večanje socialne diferenciacije; - šole, ki delajo v dveh izmenah, imajo znatno višje materialne izdatke. Merila ne upoštevajo dogovora, da bi v te namene v letu 1976 namenili tem šolam 10 % več sredstev za materialne izdatke; - ni umestno, da pri hišnikih oziroma kurjačih merila upoštevajo število učnih oddelkov. Upoštevati bi bilo treba število prostorov ali pa velikost stavbe; - v merilih za tehnične in administrativne delavce so postavljene prenizke osnove; - potrebno bi bilo izdelati enotna merila za delitev sredstev, ki jih šole dobijo po merilih za ovrednotenje programov. Če tak dogovor ni možno doseči v Ljubljani, ga je treba doseči v občini Moste-Polje; - merila naj sc upoštevajo od 1. januarja 1976 naprej, brez obračuna po starih merilih za prvo trimesečje 1. 1976; - v merilih je treba upoštevati tudi šole, ki imajo 12 oddelkov; - merila predvidevajo kritje stroškov kurjave v celoti, če je šola priključena na omrežje toplarne. Umestno je, da to velja tudi za tiste šole, ki so priključene na plinarno. IO predlaga, da sc vsem šolam priznavajo dejanski stroški ogrevanja. 4. IO je imenoval komisijo za sestavo osnutka predloga statuta SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje; 5. IO je dal soglasje k sistemizaciji delovnih mest v novi OŠ Karla Dcstovnika-Kajuha, v Štcpanjskem naselju. 6. IO je razpravljal o problematiki financiranja skupne službe SIS občine Ljubljana Moste-Polje za leto L976 in 7. o vlogah in obvestilih OŠ Polje, OŠ Sostro, OŠ A. Jakhla ter o problematiki počitniške baze v Zambratiji. Vloge so ugodno rešene. Glede počitniške baze v Zambratiji 10 sodi, daje objekt potrebno sanirati. Podpira tudi predlog za rekonstrukcijo in novogradnjo. Predlaga skupščini, da o tem razpravlja oh sprejemanju finančnega načrta SIS za leto 1976. Na poročilo predsednika IO so bile dane naslednje pripombe: Delegat iz KS Hrušica je postavil vprašanje, za kaj so bila porabljena sredstva v znesku 556.628 dinarjev, ki so bila s finančnim načrtom predvidena za zamenjavo stropov v podružnični šoli Hrušica, kar ni opravljeno, vendar so v zaključnem računu ta sredstva izkazana kot porabljena v te namene. Poudaril je, da bo šolo treba zapreti, če se stropi in druge pomanjkljivosti ne popravijo, ker preti nevarnost zrušitve stropov. Šolarji so v življenjski nevarnosti. KS Hrušica in starši otrok so zaradi takega stanja šole zaskrbljeni. Zato je nerazumljiva odločitev izobraževalne skupnosti, da že zagotovljena sredstva prerazporedi v druge namene. Zahteval je v imenu KS Hrušica in krajanov, da SIS v letu 1976 zagotovi sredstva za zamenjavo stropov in odpravo drugih pomanjkljivosti v šoli ter opozoril, da lahko pride do odklonitve podpisa sporazuma o novem samoprispevku, če sc ta problem ne reši ugodno. Predsednik IO tovariš ULCAKAR poda naslednjo obrazložitev: Za dela in opremo na podružnični šoli Hrušica je iz postavke 556.628 dinatjev porabljenih v prvi fazi 262.508 dinarjev in dodatno še 20.830 din za poravnavo stroškov, ki so nastali v zvezi z izdajo uporabnega dovoljenja za centralno kurjavo, skupaj 283.338 din; preostali znesek v višini 273.290 dinatjev pa je razporejen za kritje nekaterih stroškov, ki so nastali z nujnimi intervencijami, kot npr. za demontažo stare pokvarjene peči in montažo nove peči za centralno kurjavo na (6 Janče, za raziskave stropov in podov na OS Dolsko, za popravilo oken in napuščev na OŠ Vide Pregare, za čiščenje in miniziranje zarjavelih površin ter pleskanje pločevinaste strehe na OŠ Ketteja in Murna in podobno. Do take prerazporeditve preostalih sredstev je prišlo predvsem zato, ker jc SIS dobila obrazložitev: 1. da dokler je v šoli zasebno stanovanje, ni možno vlagati družbenih, sredstev v objekt; 2. da ni neposredne nevarnosti porušitve stropov in 3. IO je sodil, da jc preostanek sredstev za popravilo stropov premajhen in zato ni moč začeti z deli. IO SIS ni bil seznanjen z odločbo oziroma ugotovitvami zavoda za raziskavo materiala. Delegat OŠ Ketteja in Murna tovariš Krasnik poda naslednjo obrazložitev: — podružnična OŠ Hrušica ne ustreza zahtevam in normativom, ki so v veljavi za vzgojnoizobraževalne zavode; - komisija je ugotovila: I. da se z omejitvijo obremenitve v šoli (do 26 učencev v prvem nadstropju) v vsakem oddelku (v prostorih ni telovadbe in nobenih sestankov) lahko poučuje naprej; 2. z zneskom 556.000 dinarjev ni moč sanirati stropov, ker če bi sedanje strope podrli, bi morali glede na stanje podreti vso šolo in zgraditi novo. Zato ni umestno vlaganje sredstev za večje sanacije. Glede na naštete ugotovitve je centralna šola odstopila od sanacije stropov in sklenila, da se zaradi stanja v Stepanjskem naselju adaptira izseljeno stanovanje v učilnico. Po krajši razpravi so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Poročilo o delu 10 SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje med 5. decembrom 1975 in 24. februaijem 1976 se sprejme. 2. Pripombe in predlogi delegacije iz KS Hrušica glede sanacije stanja v OŠ Hrušica se sprejmejo. Skupščina sodi, da so zahteve Upravičene, zato naroča 10, da ponovno ugotovi stanje in možnosti zagotovitve finančnih sredstev za ureditev položaja na podružnični ^°li Hrušica. K 4 Predlog družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občinah in mestu Ljubljana so podrobno obrazložili predsednik skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje Slavko PUS, član IS občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Ciril UDOVIČ in predsednik 10 MIS Jože MEDEN. Poudarili so zlasti naslednje: SIS za vzgojo in izobraževanje so v oktobru leta 1975 podale združenem delu predlog programa dejavnosti na tem področju za leto 1976, ki je Predvideval 40-odstotno povečanje sredstev v primerjavi z letom 1975. Združeno delo pristaja na rast 11,5 %. Zato je bilo potrebno program skrčiti ,na minimalno izvajanje nalog, kar ima med drugim za posledico tudi izločanje investicijskega vzdrževanja iz programa dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Z indeksom 111,5, je zagotovljeno izvajanje le z zakonom določenih obveznosti, nikakor pa ni moč radikalneje spremeniti odnosov na pod-zočju delitve OD prosvetnih delavcev, čeprav le-ti dosegajo le 88-odstotno realizacijo na pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu. V razpravi so bde podane naslednje bistvene ugotovitve, predlogi in Pripombe: - družbeni dogovor ne omogoča uresničitve samoupravnega sporazuma ? delitvi dohodka in osebnega dohodka na področju vzgoje in izobraževanja 'n s tem tudi ne ustavnega načela o enakem družbenoekonomskem položaju delovnih ljudi v združenem delu. Samoupravni sporazum je treba uveljaviti: - zaradi neustreznega nagrajevanja prosvetnih delavcev, ki odhajajo na druga delovna mesta iz vzgojnoizobraževalnega področja; - na razpisana prosta delovna mesta ni ustreznih ponudb. Posledice tega ?° lahko daljnosežne, zlasti glede uresničevanja vzgojnoizobraževalnih nalog 'n ciljev šole v naši samoupravni socialistični družbi; - Ljubljana je v primerjavi z drugimi občinami v SR Sloveniji regionalno Področje, kjer sc intenzivno razširja osnovna dejavnost zaradi pospešenega Priseljevanja novih prebivalcev in gradnje novih naselij. Posledica tega je, da 56 vsa sredstva porabijo za financiranje razširjene osnovne dejavnosti. Ta moment bi moral biti upoštevan ob prelivanju sredstev po načelu IfZajenmosti in solidarnosti v SR Sloveniji. Zato se podpirajo prizadevanja "”S za ureditev te problematike. Na podlagi razprave sta oba zbora s šest vzdržanimi glasovi iz zbora •zvajalcev sprejela naslednji SKLEP: SIS za vzgojo in izobraževanja občine Ljubljana Moste-j*°lje sprejme predlog družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občinah in mestu Ljubljana ter predlog skupne bilance in enotno prispevno stopnjo 3,63 iz bruto osebnega oohodka. Skupščina ugotavlja, da družbeni dogovor spričo izredno Povečanega obsega oziroma širjenja osnovne dejavnosti ne bo omogočal v celoti uresničiti samoupravnega sporazuma o delitvi oohodka in osebnih dohodkov na področju vzgoje in izobraženca. Zato predlaga, da se ob valorizaciji programov interesnih skupnostj družbenih dejavnosti prioritetno upošteva izravnava °sebnih dohodkov delavcev na področju vzgoje in izobraževanja z 0sebnimi dohodki delavcev na drugih področjih družbenih dejav-n°sti in v gospodarstvu. Soglasno je bil pooblaščen za podpisnika družbenega dogovora Razporejanju dohodka v letu 1976 v občinah in mestu Ljubljana Slavko PUŠ, predsednik skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje. K 5 Pripombo na predlog programa vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na Področju usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za leto 1976 je podal “Ur delavcev VSI K in sc glasi: j, -»Zbor delavcev VSTK sc ne strinja s predloženim programom vzgojno-jgbražcvalnih dejavnosti na področju usmerjenega izobraževanja za leto j,"/6, ker so v celoti izpadle potrebe VŠTK, ki so bile prikazane v Polnjenem vprašalniku izobraževalne skupnosti SRS, n Ker so te zahteve življenjskega pomena celo za samo vzgojnoizobraževal-dejavnost VŠTK (npr. razširitev delovnih prostorov, sanacija kurišča), njjc ii"0, d® tako tudi intervenirate pri izobraževalni skupnosti SR Slove- stir^h® zbora skupščine sta z enim glasom ,,proti“ iz zbora izvajalcev ‘ naslednji SKLEP: Predlog programa vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na l(lročju usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji v letu 1976 se P^jme s tem, da skupščina soglaša s pripombo zbora delavcev VŠTK Ljubljana. Izobraževalna skupnost SR Slovenije kot predlagatelj predloga programa naj pripombo upošteva pri dokončni sestavi programa. K 6 V tej točki dnevnega reda je bilo obravnavano tudi gradivo MIS Dosedanja prizadevanja za vsebinsko in samoupravno preobrazbo vzgoje in izobraževanja v Ljubljani in nadaljnji razvoj. Na zaključni račun je ponovno dal pripombo delegat iz KS Krušica zaradi preusmeritve sredstev, ki so bila namenjena za popravilo stropov v podružnični OŠ Hrušica, pa z rebalansom delno preusmerjena v druge namene. Delegat iz občinske zveze prijateljev mladine je sprožil problem financiranja sanacije počitniške baze v Zambratiji. Skupščina je podprla gradivo MIS. Dosedanja prizadevanja za vsebinsko in samoupravno preobrazbo vzgoje in izobraževanja v Ljubljani in nadaljnji razvoj ter izrazila zadovoljstvo, da se bo — prvič po ustanovitvi SIS za vzgojo in izobraževanje - o problematiki tega pomembnega družbenega področja razpravljalo na skupni seji zborov mestne skupščine Ljubljana in zborov mestne skupščine Ljubljana in zborov skupščine mestne skupnosti vzgoje in izobraževanja. Po razpravi o zaključnem računu SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje in MIS Ljubljana sta oba zbora soglasno sprejela naslednja SKLEPA: 1. Zaključni račun SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 se sprejme, kot sledi. Pripomba delegata KS Hrušica je umestna. ZAKLJUČNI RAČUN IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI MOSTE POLJE za leto 1975 Besedilo Finančni načrt Realizacija % 1975 31.12. 1975 rcaliz. 550.000 550.000,00 100,0 I. SREDSTVA 1. Prenos po zaklj. rač. TIS Lj. iz leta 1974 2. Prispevek iz CD po skupni stopnji 3,77 % Sredstva po družb, dogovoru 3. Drugi dohodki Dohodki od diferencir. cen Dohodki od nerealiziranega programa OŠ Dohodki od prispevkov za podaljšano bivanje Skupaj sredstva vi. 1975 II. RAZPORED SREDSTEV 1. Prelivanje in financiranje skupnih nalog 2. Dejavnost osnovnih šol 2-1 OŠ Jožeta Moškriča 2 - 2 OŠ Ketteja in Murna 2-3 OŠ Polje 2-4 OŠ Sostro 2-5 OŠ Vide Pregare 2-6 OŠ A. Jahkla - Zalog 2-7 Prev. zdr. pregl. p. os. 2-8 Šola v naravi - smučanje, dnevnice 2-9 Sredstva za štip. sklad 0,5 % od bruto OD in 1 % od neto za izobraž. 2-10 Učben. nove matem. za 5. r. 2-11 Projektna dokument, za 6 učilnic v Step. nas. 2- 12 Zamenjava stropov na podr. šoli Hrušica SKUPAJ 2 - DEJAVNOST OŠ 3. Dejavnost vzgojnovar. zav. 3- 1 VVZ Angele Ocepek 3-2 VVZ Jarše 3-3 VVZ Kodeljevo 3-4 VVZ Polje - Zajčja Dob. 3-5 VVZ Vevče 3-6 VVZ Zalog 3-7 Prev. zdr. pregl. ped. os. 3-8 Mala šola 3—9 Sred. za štip. sklad 0,5 % od bruto OD - 1 % od neto za izobraževanje 3-10 Sanacija VVZ A. Ocepek, gradnja nadom. odd. SKUPAJ - 3 - DEJAVNOST VVZ 59.285.100 59.835.100 60.128.933.80 60.678.933.80 101,4 101,4 431.297,90 26.316,85 59,835.100 148.175,45 61.284.624,00 102,4 7,692.077 7.692.077,00 100,0 5,805.939 6,266.814 11,933.982 2,602.451 4,340.553 3,960.693 26.720 5.805.939.00 6.266.814.00 11.933.982,00 2.602.451.00 4.340.553.00 3.960.693.00 6.167.15 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 23,0 72.576 65.605,00 90,3 339.807 327.154,00 96,2 37.332 4.590,00 12,2 170.000 170.000,00 100,0 550.000 36,106.867 556.628,10 36.040.576,25 101,2 99,8 3,103.621 3,559.713 1,594.604 588.464 2,694.756 981.470 20.864 148.500 3.103.621.00 3.559.713.00 1.594.604.00 588.464.00 2.694.756.00 981.470.00 134.685.00 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 90,6 123.518 118.913,00 96,2 1,921.750 14,737.260 1.921.750,00 14.697.976,00 100,00 99,7 64,1 99,0 4. Druga dejavnost 4-1 Prevozi učencev in dod. za odd. 1,298.896 832.624,05 SKUPAJ RAZPOREJENA SREDSTVA 59,835.100 59.263.253,30 REKAPITULACIJA 1. Za financiranje skupnih nalog 7,692.077 2. Dejavnost osnovnih šol 36,106.867 3. Dejavnost vzg. var. zavodov 14,737.260 4. Druga dejavnost 1,298.896 SKUPAJ PO RAZPOR. SREDSTEV 59,835.100 Saldo 31. 12. 1975 7.692.077,00 100,0 36.040.576,25 99,8 14.697,976,00 99,7 832.624,05 64,1 59.263.253,30 99,0 2.021.370,70 Skupščina naroča 10, da pred pripravo finančnega načrta SIS za leto 1976 ponovno preveri stanje na podružnični OŠ Hrušica in ob upoštevanju in primerjavi z drugimi investicijskimi potrebami šol na področju občine po možnosti zagotovi v finančnem načrtu potrebna sredstva za sanacijo stropov v OŠ Hrušica. Skupščina podpira prizadevanje za sanacijo počitniške baze v Zambratiji, vendar sodi, da te problematike ne more reševati le Š1S za vzgojo in izobraževanje in je to problem širšega družbenega pomena. V reševanje se morajo vključiti vse S1Š, občinska skupščina in KS. Med vsemi se naj sklene dogovor o financiranju sanacije počitniške baze v Zambatiji. Na podlagi tega dogovora bo skupščina SIS za vzgojo in izobraževanje sklepala o višini finančnih sredstev v te namene. 2. Zaključni račun M1S Ljubljana za leto 1975 se sprejme. K 7 V daljši razpravi so delegati dali vrsto pripomb, predlogov in dopolnil. Bistvene pripombe, predlogi in dopolnitve poleg tistih, ki jih je dal IO na 8. seji, so: - za dopolnilni in dodatni pouk se na šolah prizna na vsak učni oddelek po ena pedagoška ura tedensko; - za navedene ure se prizna 0,5 pedagoške ure na vsak učni oddelek tedensko; - drugi odstavek na 5. strani naj se glasi: „Za dejavnost od točke 1 - 5 se priznajo sredstva po dejansko opravljenem programu v okviru teh meril na osnovi obračuna ob koncu šolskega in koledarskega leta“; - člen 6.: 1. odstavek naj se glasi: „Za dodatne vzgojnoizobraževalne dejavnosti se osnovni šoli priznajo še dodatna sredstva za: - člen 6.: točka ,,d“ naj se glasi: - za delo v celodnevni šoli za dodatne vzgojnoizobraževalne dejavnosti na oddelek 18 Eli in 5 delovnih ur tedensko (za ure samostojnega učenja, organizirano rekreacijo, interesne dejavnosti, prehrano in prosti čas). Pedagoškim delavcem, ki delajo v oddelkih celodnevne šole, se OD poveča za 90 točk mesečno; na 5. strani pod točko „d“ se doda obrazložitev: ,,Za dodatne vzgojnoizobraževalne dejavnosti v celodnevni OŠ se na odddlek razporedi: 10 ur za samostojno učenje, 5 ur za organizirano rekreacijo, 3 PU za dodatne interesne dejavnosti in 5 delovnih ur za prehrano in prosti čas oziroma za zdravstveno varstvo"; - člen 8.: toč. 1. zadnje alinee ,,1 oddelek šteje za 1,5 oddelka" naj sc glasi: „1 oddelek šteje za 2 oddelka"; - dopolni se razlaga k 12. členu na strani 9, in sicer: „Soli se priznajo sredstva za OD hišnika in kurjača v eni osebi, če ima šola najmanj 12 učnih prostorov, sicer pa za vsak učni prostor 1/12 sredstev po tem členu"; - v členu 13, toč. 5 se številka „1,5“ spremeni na „2"; - člen 15, drugi odstavek „480 točk" se spremeni na „500 točk"; v obrazložitvi 17. člena pod točko 3 na strani 12 sc spremeni drugi stavek in se glasi: ..Vzgojna obveznost vodje organizacijske enote je tedensko 10 delovnih ur pri 4 - 6 oddelkih, za vsak nadaljnji oddelek se vzgojna obveznost vodje organizacijske enote zniža za 0,5 ure tedensko. Pri 17 oddelkih je vodja enote brez vzgojne obveznosti": - v 25. člen je dopolniti zadnji stavek. Namesto „za 0,5 %" se glasi „za enak procent, kot bodo porasla sredstva za dejavnost osnovnih šol v primerjavi z letom 1975"; - doda se nov, 30. člen, dosedanji 30. člen postane 31. člen. 30. člen se glasi: ,.Spremembe in dopolnitve teh meril se sprejemajo po enakem postopku, kolje to predvideno za sprejem teh meril"; - zadnji odstavek dosedanjega 30. člena postane nov, 32 člen; v merilih je treba upoštevati pri višini OD pomočnika ravnatelja v šolah z najmanj 22 oddelki možnost, da vsi oddelki niso v matični šoli in so lahko dokaj oddaljeni: - priznanje točk pomočniku ravnatelja, kot je predvideno v 8. členu, ni v redu, še posebej ne glede drugega pomočnika; treba je zvišati možno število točk pri šolah z nad 61 oddelki. Postavljena so tudi naslednja bistvena vprašanja: 1. Zakaj merila praviloma priznavajo financiranje le dveh pevskih zborov? Sola jih lahko ima tudi več, če je pouk npr. v večilt zgradbah? 2. Zakaj v 4. točki kombinirani pouk na 3. str. meril, ni predvidena tedenska učna obveznost za učitelja? 3. Kako urediti nagrajevanje v šolah, ki imajo 3/4 prosvetnih delavcev z delovno dobo nad 20 let? 4. Za določanje OD vodilnega osebja v VVZ ni v merilih točno določeno, za koliko oddelkov se šteje en oddelek. Zakaj ni? Na podlagi razprave je zbor uporabnikov soglasno, zbor izvajalcev pa s tremi vzdržanimi glasovi sprejel naslednji SKLEP: Merila o oblikovanju sredstev za financiranje in sofinanciranje programov vzgojnoizobraževalnih organizacij na območju izobraževalnih skupnosti Ljubljane se v načelu sprejmejo, skupaj s pripombami, predlogi in dopolnili IO in 5. seje skupščine. Skupščina SIS za vzgojo in izobraževanje pooblašča predsednika IO Eda ULČAKARJA, da predloge, pripombe in stališča, izoblikovana na 5. seji, uskladi s pripombami, stališči in predlogi SIS za vzgojo in izobraževanje drugih ljubljanskih občin. Tako izoblikovana stališča, pripombe in predlogi so podlaga za dokončen tekst meril o oblikovanju sredstev za financiranje programov vzgojnoizobraževalnih organizacij na območju izobraževalnih skupnosti Ljubljane. K 8 Za delegata v republiško izobraževalno skupnost sta soglasno izvoljena: - v zbor uporabnikov - Matjana OBLAK - v zbor izvajalcev - Pavel KRASNIK Za delegate v mestno izobraževalno skupnost Ljubljana so soglasno izvoljeni: - v zbor uporabnikov: Jože MEDEN, Vinko SKOK, Ljubo BORBEV1Č, Tatjana DROBNIČ, Damjana FAKIN, Andrej CUCEK, Jože ZAVRŠEK, Miran ČRNIVEC, Nevenka PREDALIČ, Anica DEBELEC - v zbor izvajalcev: Bogoslav KALAŠ, Alenka DOLENC, Venčeslav KAPUS, Sonja GORSlC in Er anc SEDEJ. Za delegata v konferenco delegacij za delegiranje delegatov občinskih izobraževalnih skupnosti 1. okoliša sta bila soglasno izvoljena: - v zbor uporabnikov: Magda ŠIMENC - v zbor izvajalcev: Milena KLINEC ZAPISNIKARICA Ljuba PAVSlC s. r. OVERITELJICI ZAPISNIKA 1. Matjana OBLAKs. r. 2. Anka MAGAJNA s. r. PREDSEDNIK SKUPŠČINE SIS za vzgojo in izobraževanje Slavko PUŠ s. r. OPOMBA: Celotni zapisnik 5. seje je pri skupni službi SIS, Proletarska 1. (Nadaljevanje z 20. strani) VPRAŠANJE: Pri krajevni skupnosti se je ustno pritožil Jože NOVAK, mehanik, Zaloška c. 181, zaradi rešitve njegove vloge, ki da leži na davčni upravi občinske skupščine že več kot leto dni. V vlogi NOVAK prosi za davčno olajšavo zaradi 100%-no invalidne hčerke. Delegacija meni, da bi morala davčna uprava rešiti vlogo občana v zakonitem roku. Davčna uprava je pripravila naslednji ODGOVOR: Jože NOVAK, Ljubljana, Zaloška c. 181, zavezanec davka iz obrtne dejavnosti, je v letu 1974 naslovil na svet za finance občinske skupščine, ki je po 44. členu odloka o davkih občanov pooblaščen za odločanje o odpisu davkov. Cb pripravi gradiva za izvršni svet je bilo 16. oktobra 1975 ugotovljeno, da zavezanec nima davčnega dolga in zato vloga za znižanje odmerjenih davčnih obveznosti ni bila predložena izvršnemu svetu. Zaradi te ugotovitve ni bilo zakonitih možnosti za odpis ali znižanje davčnih obveznosti, posebno še, ker je zavezanec obdavčen po dejansko doseženem dohodku. V letu 1973, za katero je prosil za znižanje davčnih obveznosti, je zavezanec dosegel (po lastni davčni napovedi) 259.751 dinarjev celotnega dohodka; odmerna osnova je znašala 76.330 dinarjev, davek pa 24.012 dinarjev. Služba za odmero davka od obrtne dejavnosti je zaradi družinskih razmer zavezanca v celoti upoštevala njegovo davčno napoved, čeprav za to ni bilo nobene zakonske osnove, ker ni vodil predpisanih poslovnih knjig- Glede priznavanja davčnih olajšav pripominjamo, da je lc-tc možno priznati zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, v dejavnostih, ki so določene v 13. in 14. členu odloka o davkih občanov v občini Ljubljana Moste-Polje. Davčni dolg se lahko zavezancu v celoti ali deloma odpiše, £c se ga ne da prisilno izterjati ali če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca ali njegovih družinskih članov; tega pogoja pa pri zavezancu Novaku ni bilo. Za odp's dolga pa je po določilih 44. člena odloka o davkih občanov pristojen izvršni svet občinske skupščine. O rešitvi vloge bo zavezanec obveščen v najkrajšem času.