f(AKkina Plačana v gotovini At)o. postale I gruppo “
Cena 50 lir
TRST, nedelja, 5. marca 1967
Leto XXIII. - St. 54 (6638)
\('()(lvisno od strani;
|Vra italijanskem političnem °dru se vendar nekaj do-,j Baja kljub temu, da so ne-vJpl dogodki ob vladini krizi puvaii kaj malo spodbudno njLftagnaeijo blokiranega po-JJr^ega položaja, utrujenega legislature, katere razde? ’n .vo,tove, vsaj tako je vi-^ t Pričakujejo enako nestrpne , dne to opozicijske stran-ll ■, * takšnih razmerah doživ-lJS? italijanski sindikati ko-tw,VT1° evolucijo in postajajo ,^mben činitelj, ki bo vsaj ffredno vplival na položaj, st*?' na P0lltiko delavskih ti,ra'c- V okviru splošnih pozi-vedno bolj iz-
»teu giban-l

central, postopoma do-
diu",a le akcijska enotnost sin-wa'nih centr pogo
Katkah in idejne
Nkr'0 P0®0-]1 za premostitev
deljenosti j'“u,Kalnega gibanja, krepi se vi^damija sindikatov nasproti do?’ ln strankam — sta dva tei?.dka v zadnjem času pri-TO1a posebno pozornost.
sklep Generalne je
federacije dela (CGIL)
Vj..1 zelo pozitiven odmev v Ul« /“hiokratični javnosti Ita-so ga ocenili kot «po-
VM^bnega in pogumnega za jQ n° bolj popolno avtonomi-j. sindikatov nasproti vladi in lerai*am». Izvršni komite Gekone konfederacije dela, v tr»tTem imajo komunisti dve-h.,]insko večino, je sklenil, ,se n leni voditelji, ki
Krač" njeni	— »-
Dj ati tudi poslanci v parla-U- vz<iržijo glasovanja o j^acinijevem petletnem pl a-Ui »°sP°darskega razvoja Ita-Cuu odvi,sno od tega, ali bo političnih strank, na m 6rih listah so bili Izvoljeni.,0 plana pozitivno ali r.e-n°- To pa pomeni, da naj-llj“Ja sindikalna centrala Ita-iwae bo zavzela prion« S®anvnega stališča do takš-ltJa gospodarskega plana, ka-1,'aega S(j je zamislila vlada centra, ampak ga bo ob-J^avala s pozicij previdnega
Ko centrali spet ugotavljata, da «evolucija ekonomske in socialne politike vlad drža/ Skupnega evropskega trga in drugih potrjuje splošno težnjo monopolov in vlad, da posledice koncentracije kapitala in tehnične rekonstrukcije prevale na breme delavcev*, menita, da je prišel čas za konkretnejše skupne akcije sindikalnih organizacij v okviru držav Skupnega evropskega trga. Zlasti še, ker so v Franciji, Italiji in v drugih državah vedno bolj izrazite težnje za e-notnost sindikatov različnih političnih struj in so ustvarjene poglavitne osnove za koordinirane akcije vseh sindikalnih organizacij.
Skupni komite je določil vrsto ukrepov, ki jih bo začel izvajati, da bi razširil gibanje enotnosti in najbolj zanimiv je sklep o sklicanju skupne delovne konference francoske in italijanske generalne konfederacije v Milanu letos sredi oktobra. Konferenca naj bi razpravljala o politiki obeh central do problemov plač in delovnih pogodb, o problemih skupnega trga ter o utrjevanju enotnosti akcije sindikatov držav zah. Evrope. Konference se bodo lahko udeležili tudi drugi sindikati iz teh držav.
Skupni komite obeh central je sklenil ustanoviti tudi svoj sekretariat v Bruslju, da bi vzpostavil potrebne stike z organi Skupnega trga.
Kako zelo je postala nevzdržna diskriminacija do teh dveh central, najbolj dokazuje epizoda z italijanskimi sindikalnimi predstavniki v organih skupnega trga. Delno so ustre-V. B.
A ^
PREJŠNJO SREDO V GREGORČIČEVI DVORANI
Dolg pogovor o Krasu
Kako je pravzaprav z zakonskim predlogom o rednih naravnih rezervatih
Kakor smo na kratko že poročali, je razgovor o naravnih rezervatih na Krasu, ki ga je 1. marca organiziralo uredništvo Primorskega dnevnika, vzbudil veliko zanimanja ter sprožil vprašanja, na katera sta vljudno odgovarjala univerzitetna profesorja Renato Mezzena in Livio Poldini, ki sta najprej obrazložila svojo zamisel, namene in načrt o naravnih rezervatih Krasu. Diskusija je zajela
a in konstruktivne kri-
prvič v povojni zgo-flujjbj Italije, da sindikalni vo-tali1, izvoljeni v parlament stf/asličnih listah, aktivisti v tačkah z nasprotno si poll-w Nasujejo drugače kot pa Vih’anientame skupine njiho-vr>‘^rank o tako pomembnem <C“®anju, kot je prvi gospo-OojLsi pian, države. Torej bo v razPravi 0 planu povedk Sv°Je mnenje — «ga pod-W' kritizirala ali pa se mu 51Uart °st uPrla» — vendar v z lastno linijo o vprašata,,1. reforme in ekonomskega ij, ®la. V pismu, ki ga je CG tirti ilala VSRm oarlamentar-Se {skupinam, jih obvešča, da njeni funkcionarji pri sVn?r.eVanJu plana odločali po w’b konkretnih stališčih, ki deij/Sr^dn© vplivajo na položaj W i ®8a razreda, ter «se pri hitp tec>gibala splošnim, načel-S[w. sodbam, ker ostaja to strani na naloga političnih H r »• s tem hočejo dose-sitJSfmejitve družbene vloge Jo C^atov 0d vloge, ki jo ima-■jdtičr.e stranke.
sklep je nov korak pri litniScevanju odnosov med raz-OjjjJbi političnimi strujami v Je trj Na Političnem področju zročil znosnejše odnose tremi delavskimi stran-facni ki sodelujejo v konfede-Ukazalo se je, da so le .scevanje odnosov, polltič-0(ifo?!eranca h1 demokratični Ho«81 lahko poroštvo za enot-take široke delavske or-kat	kakršna je sindi-
skle>re sam način, kako so ta *tif svoiih komentarjih po-+ tako socialisti kot ko-<1^ hlstl, potrjuje prepričanje, v g,® v prihodnje sodelovanje h)a bdikatih činitelj zbliževa-<lv^be pa kamen spotike med sitfoba najmočnejšima delav-n a strankama. bfj1 tej priložnosti tudi ni šlo c0tT sj>ekuiacij, saj so sklep Hpj razlagali kot manever tov ' 3a pride preko sindikati, l levi center. Čeprav ta-lj6 spekulacij nihče ne jem-tarjj 'Sho, poudarjajo komen-W • da bo ta sklep sindika-Stp^.^livai na politiko KPI. hcw vidijo v tem kal pri-boi3’®8a razpleta sedanjega bekfJa v delavskem gibanju. ■.d. v°. da se bo del komuni-poslancev lahko svo-opredelil v parlamentu -ov b° nrav tako del socia-Jijj ^ oproščen obveznosti, ld
(Nadaljevanje na 2 strani)	Pariški «L’express» se sprašuje ali bo Pompidou na današnjih volitvah zapravil svojo funkcijo predsednika vlade
NE GLEDE NA VSESTRANSKO KRITIKO
De Gaulle je hotel imeti zadnjo besedo pred današnjimi političnimi volitvami
Sinoči je po televiziji zatrjeval, da bi zmaga opozicije imela hude posledice za Francijo - Dosedanje sondiranje javnega mnenja pripisuje zmago golistom
IS
K v sPrejela njihova stran-biem T!adi. po številnih koza I!ari1-h pomeni olajšanje VatlJempromise in sP°razume'
faua’rji skupnj komite gene-U]# ;b konfederacij dela Ita-boviii Francije, ki so ga usta-^c.1 lani za koordinacijo Za priznavanje pravic o-
tabov
centralama v okviru or-Skuonega evropskega p;Je imel te dnt zasedanje tierv,?'1! tn napovedal več polnih skupnih akcij.
PARIZ, 4. — Jutri bodo v Franciji splošne volitve. Volilna kampanja se je uradno zaključila sinoči opolnoči, vendar pa je general de Gaulle hotel imeti zadnjo besedo in je govoril nocoj po radiu in televiziji.
Sinoči so govorili po televiziji voditelji štirih velikih političnih formacij. V imenu golistov je govoril predsednik vlade Pompidou, ki je trdil, da so tri opozicijske formacije, ki jih vodijo ljudje, kateri so v preteklosti «pokazali svojo nemoč«, združene, da bi uničevale, toda niso sposobne graditi in torej vladati, ker niso bile sposobne predložiti volivcem skupnega programa.
Glavni tajnik KP Francije Wal-deck Rochet Je izjavil, da Francija potrebuje vlado demokratične enotnosti, v katero so komunisti pripravljeni vključiti se. Dodal Je, da Je KP Francije predlagala zvezi levice, naj po volitvah pripravi program, ki bi bil skupen vsem levičarskim strankam.
Voditelj sredine Jean Lecanuet je izjavil, da je prepričan, da bodo golisti nazadovali, ter Je kritiziral politiko vlade.
Zadnji govornik je bil voditelj zveze levice Frangois Mitterrand, ki je izjavil, da večina levice, ki bo slonela na tej federaciji, ne bo sprejela nobenega kompromisa z osebno oblastjo.
De Gaulle Je nocoj po televiziji pozval volivce, naj volijo za kandidate pete republike, češ da Je od golističnega uspeha odvisna, prihodnost Francije in Francozov. Nato Je de Gaulle izjavil, da izhajajo iz volilne polemike med volilno kampanjo trije zaključki, s katerimi se dejansko vsi strinjajo, in sicer:
Prvi zaključek je, da «v razdobju in v vesolju, v katerih živimo, in upoštevajoč še posebej strahotne preizkušnje, ki jih je Francija preživela, in hude zakasnitve, ki so se v dolgem času nabrale, imamo znatne težave, ki Jih Je treba premagati, da se Franciji zagotovijo napredek, neodvisnost in mir«.
Drugi zaključek je, da «ne glede na to, kar eni ali drugi lahko ugovarjajo ali zahtevajo za potrebe svoje stvari, se sedaj mnogo, mnogo stori.«
Tretji zaključek je, da je za napredovanje «po poti, ki nas vodi h gospodarski blaginji, k socialni pravičnosti ter k evropskemu in svetovnemu sodelovanju, treba še mnogo, mnogo, mnogo storiti«.
Nato je de Gaulle dejal, da je za spopolnitev začetega dela eno samo sredstvo, t. j. glasovati za peto republiko.
Zatem je začrtal sliko stanja, ki bi nastalo, če bi bile v'parlamentu stranke, ki bi po svoji Številčnosti mogle ovirati njegovo delo in ((blokirati redno delovanje oblasti«, ne da bi mogle poskrbeti «za dosledno nadomestitev stabilnih in učinkovitih ustanov, ki smo jih ustanovili«. Dodal Je: «Kako bi bilo moč storiti vse, kar je treba storiti, če bi se naša dežela kazala v tujini kot dežela, podvržena absurdnim in umčujo-. čim pretresom?«
De Gaulle je dejal, da je dopuščeno vsako upanje, «če naša peta republika zmaga«. «V takem primeru bo mogoč, odhod novemu cilju nasproti in akcija pete republike bo okrepljena. Tedaj bo imela večjo težo in večje zaupanje v tujini, da izpolni poslanstvo naše dežele, da pomaga vsej Evropi, da se združi in organizira in da dela za mir na svetu.«
Ves čas volilne kampanje so od časa do časa objavljali rezultate sondiranja javnega mnenja. Objavljali sta jih dve specializirani u-stanovi, in sicer «IFOP» in «SO-FRES«. Prva je golistične tendence. Organizaciji sta objavili naslednje predvidevanje glede sestave nove skupščine:
Peta republika: «SOFRES» od 250 do 274 sedežev, povprečno 262. «IFOP» od 255 do 275 sedežev.
Komunistična stranka:	«SO-
FRESd od 40 do 56 sedežev, povprečno 48. «IFOP» od 40 do 55 se-(ježev.
Zveza levice: «SOFRES« od 110 do 130, povprečno 120. «IFOP» od 95 do 110.
Demokratični center: «SOFRES» do 32 do 48, povprečno 40 «IFOP» od 40 do 55. Absolutna večina v skupščini znaša 244 se-dežev.
Po mnenju agencije kSOFRES« bi mogla biti razdelitev sedežev precej drugačna, če bi pri ponovitvi volitev komunistična stranka odstopila v korist zveze levice tudi v tistih okrožjih, kjer bi Vodil njen delegat. Tudi bi se kandidati demokratičnega centra sistematično obdržali tudi pri drugih volitvah, bi mogla biti slika
nove skupščine znatno drugačna.
Opazovalci ugotavljajo, da se de Gaulle sploh ni oziral na kritike, ki so bile izrečene po njegovem govoru po televiziji 9. februarja in po njegovem sporočilu, da bo zopet govoril po televiziji 12 ur pred volitvami.
Ugotavljajo tudi, da se de Gaulle to pot ni omejil na zatrjevanje, da bi zmaga opozicije znatno škodovala prihodnosti Francije. Izjavil je tudi, da bi glasovanje proti kandidatom pete republike lahko škodovalo dejavnosti Francije v Evropi in na svetu, in bi zaradi tega moglo imeti posledice tudi zunaj francoskih meja.
Politični opazovalci in komentatorji se sprašujejo, kakšen pomen .imajo de Gaullove besede glede težav, ki bi jih imel za vladanje s parlamentom, v katerem ne bi njegova stranka imela večine. S temi besedami je de Gaulle hotel samo opozoriti na težave. Toda ni odgovoril na vprašanje, ki si ga zastavljajo številni Francozi: Kaj bi storil de Gaulle, če bi poslanci pete republike bili v manjšini v parlamentu?
De Gaulle je sicer svaril volivce, naj ne glasujejo proti njegovi stranki, vendar pa ni hotel nič povedati o svojih namenih, verjetno, ker je prepričan o svoji zmagi, in tudi zaradi tega, ker nima navade že prej napovedovati svoje sklepe.
Bivši predsednik vlade Mendes France je v intervjuju po radiu odgovoril na de Gaullov govor. Izjavil je, da ne priznava de Gaul-lu pravice govoriti za Francijo dan pred volitvami. Dodal je: »Francosko ljudstvo je tisto, ki mora govoriti suvereno za Francijo. Samo ono ima to pravico.* Zatem je Mendes France izjavil, da «noben del ljudstva, noben posameznik si ne more lastiti pravice do izvajanja suverenosti*.
7 zvezi z de Gaullovo bojaznijo, da bi v nekaterih primerih «moglo biti redno delovanje oblasti bloKirano*, in v zvezi z dejstvom, da de Gaulle pogostoma omenja pretekle vladne krize, je Mendes France izjavil, da je to «eden od argumentov, katerih se de Gaulle običajno poslužuje, ko hoče pripeljati volivce do tega, da glasujejo za njegovo stranko*.
»Nikoli nisem slišal, je dodal Mendes Frange, kakega ameriške ga predsednika, da bi se obrnil
na volivce dan pred volitvami, da bi jim zatrjeval, da bi dežela doživela najhujšo katastrofo, če bi glasovali za drugo strahko.* Reakcija dela opozicije na de Gaullov govor je presenetila opazovalce. Kakor je bilo predvidevati, sta Duclos v Imenu komunistične stranke In Mitterrand v Imenu zveze levice ostro kritizirala govor, toda voditelj sredine Lecanuet Je izjavil, da'vidi v de Gaullovem govoru «pozlv» demokratični sredini, naj se vključi v
razširjeno golistično večino, kar bi Lecanuet v nekaterih pogojih tudi sprejel.
Lecanuet je pripomnil, da de Gaulle ni grozil, da bo odstopil, da bo razpustil parlament, ali da bo prevzel vso oblast, če ne bodo golisti dobili absolutne večine. Po njegovem mnenju je «najbolj pozitiven element« v de Gaullovem govoru v izraženem upanju, da se mu bo pridružilo večje število tistih, ki so se oddaljili od njega.
razna nujna vprašanja zaščite Krasa ter nekatere člene zadevnega zakonskega osnutka, katerega besedilo je prišlo prvič v javnost na tem razgovoru (celotno besedilo smo objavili v našem listu 2. marca).
Potem ko je naš odgovorni urednik na kratko obrazložil značilnosti področij in prečital besedilo omenjenega osnutka zakona, je prof. Poldini pripomnil, da so bila področja nekoliko spremenjena. Tako bi bil 6. rezervat (pri Briščikih) nekoliko razcepljen, ker so medtem nastale spremembe, 7. rezervat (Doberdobsko jezero, jezero pri Rdečem kamnu, močvirje Sabljiči in Moščenice) pa bi bil skrčen in ne bi dosegel močvirnatih področij ter morja, ker je v načrtu bonifikacija močvirja za izgradnjo industrijskih obratov. Prof. Mezzena je dejal, da je skupno s prof. Poldinijem začel s floro, ker je najbolj ogrožena Predvsem je bilo treba proučiti in prikazati vse značilnosti Krasa, zato so bili povabljeni razni strokovnjaki, da pri tem sodelujejo. Doslej so izšle monografije o botaniki, geologiji, kraški hiši in hidrologiji Krasa, pripravljajo pa se monografija o kraških jamah, o geološkem sestavu, o podnebju, o| obdelovanih površinah itd. Kras je namreč treba vsestransko proučiti, da bomo spoznali vse njegove značilnosti in jih znali ohraniti.
Naš urednik je pripomnil, da kmete, lastnike zemljišč, kjer naj bi bili rezervati, zelo zanima juridična plat zadeve, in sicer kako bodo upoštevane njihove pravice glede dostopa na zemljišča, paše, sekanja drv itd. Prof. Poldini je dejal, da so se pri določitvi področja za rezervate prizadevali, da bi se le ti vskladali z zelenimi področji v občinskih regulacijskih načrtih. Naravni rezervat bi dal poudarek zelenim področjem. Razen tega je pojasnil, da bi rezervati v glavnem obsegali demanialna in jusarska zemljišča, zelo malo zasebnih zemljišč, predvsem pašnike in gozdne površine, ne pa njiv, vinogradov in sadovnjakov. Glede kraških pašnikov je pripomnil, da ni namen strokovnjakov, da bi omejili pašo, pač pa obratno. Želeli bi, in za ohranitev kraških značilnosti bi bilo potrebno, da se nadaljuje s pašo
■iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHHiiiiiiiiiinimiiiiumMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniumiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiimiiiiimiiHiiiiiniiii
Povodenj v Maroku: 120 mrtvih Nesreča v Turčiji: 22 mrtvih
CASABLANCA, 4. — Preteklo noč je zaradi nenadne povodnji zgubilo življenje 120 ljudi. Povodenj je zajela mestece Goulimine v Južnem Maroku in ga do polovice porušila. Po zadnjih poročilih je poleg 120 mrtvih tudi 50 ranjenih, šele nocoj so lahko obnovili zvezo s tem krajem.
Reka Asaka, ki je nenadoma na-rastla zaradi velikih nalivov, je poplavila mestece. V nekaterih krajih Je bila voda tri metre visoka. Uničenih Je bilo več javnih poslopij, šol in vojašnic in tudi več zalog živil. Mesto šteje 20.000 prebivalcev. Ceste, ki peljejo v mesto, so neuporabne in prav tako tudi tamkajšnje letališče.
CARIGRAD, 4. — V današnjih prvih jutranjih urah se je v bližini kraja Malatya v vzhodni Turčiji dogodila huda avtomobilska nesreča, pri kateri je zgubilo življenje 22 potnikov, 18 pa jih je bilo hudo ranjenih. Avtobus, v katerem je bilo 43 potnikov, se je prevrnil v obcestni jarek. Slučajno ga je ponoči opazil vozač drugega avtobusa, ki je vozil v isti smeri.
Zaključeno zasedanje sveta OAE
ADIS ABEBA, 4. — Danes se je zaključilo v Adis Abebi osmo zasedanje sveta organizacije za afri-
ško enotnost. Sprejeli so več resolucij. Med temi Je tudi resolucija, ki poziva Veliko Britanijo, naj uporabi silo za zrušitev Smithovega režima v Južni Rodeziji. Odobrili so tudi izjavo o Džibutiju in resolucijo o Južni Afriki.
Ministri se niso mogli sporazumeti o proračunu za leto 1967-1968 In so zato sklenili, da bo organizacija delovala na podlagi lanskega proračuna, ki je znašal milijon 000 tisoč dolarjev. Prihodnja konferenca afriških državnih poglavarjev bo od 11. do 14. septembra letos v Kinšasi.
Glede Rodezije so ministri z obžalovanjem ugotovili razcep med strankama ŽANU in ZAPU, ki sta dve največji rodezijski osvobodilni gibanji. Dalje so ministri poudarili, da Afrika ne bo nikoli odpustila tistim državam, ki ne bodo izvajale sankcij proti Smithovemu rasističnemu režimu.
Ministri so ugotovili zadovoljive rezultate osvobodilnih gibanj v Angoli, Mozambiku in portugalski Gvineji. Velik del Gvineje je bil že osvobojen. Predstavnik angolskega osvobodilnega gibanja Robert Hol-den je izjavil, da bodo v kratkem odprli novo fronto na jugu, kljub temu da je Portugalska sklenila povečati za 30 odstotkov svoj vojaški proračun. Sklenili so ustanoviti vojaško komisijo organizacije afriške enotnosti, ki bo koordinirala pomoč osvobodilni vojski v Angoli.
Ostra kritika liberalnega programa v Bonnu
BONN, 4. — Socialdemokratski voditelj Helmut Schmidt Je danes ostro kritiziral akcijski program liberalne stranke, ki ga Je objavila revija «Stern» In ki predvideva priznanje vzhodnonemške republike, meje na Odri in Nisi in podporo za sprejem obeh Nemčlj v OZN.
Schmidt je v intervjuju reviji «Stem» celo izjavil, da bi bil čas da liberalna stranka »izgine, ker je do sedaj povzročila zelo velike težave«.
Demokristjanska stranka je poudarila, da je med posvetovanji, ki 60 bila pred vladno krizo o vpra šanjib združitve, sam Mende izjavil, da «Bonn ne bo mogel nikoli priznati nezakonite Ulbrichtove države«.
Ministre za združitev Wehner pa je izjavil, da so načela bonske politike glede tega nespremenjena, kakor je sporočil Klesinger v svoji vladni izjavi, tj. da bo moč meje združene Nemčije določiti šele spo razumno z vlado vse Nemčije.
ATENE, 4. — V Atenah ln številnih drugih krajih Grčije Je bil danes močan potres. Središče Je bilo na Sporadskih otokih v Egejskem morju. Vendar pa ni bilo 1 žrtev in tudi ne škode.
Po kraških gmajnah. Glede sekanja drv pa strokovnjaki predlagajo, da bi dobo podaljšali od 12 na 18 ali 20 let, kjer bi bilo to potrebno. Ustanovitev rezervatov je potrebna, da se preprečijo špekulacije in o-pustošenje. Veliko škodo delajo zlasti nedeljski izletniki. Ko bi bili rezervati urejeni bi morali urediti poti za izletnike, ustanoviti pa bi morali tudi stražo z domačimi elementi. Osnutek zakona je kratek in ne vsebuje točnih predpisov, ker bi mo rala nato dežela izdati podrobne zakonske predpise. Vsekakor pa bi bile razlastitve omejene le na skrajno majhne površine, ki bi jih, zaradi njihovih izrednih značilnosti, ogradili. Pobuda za ustanovitev kraških rezervatov je vzbudila zanimanje tudi strokovnjakov v Sloveniji. Tako zdaj Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani pro učuje načrt o zaščiti Krasa (dve področji: od Komna do škocjanskih jam ter Postojna-Rakova dolina). V teku so razgovori za ustanovitev skupnega zaščitnega pasu ob meji, kot je na Koroškem med Jugoslavijo in Avstrijo.
Bruno Opeka iz Bazovice Je dejal, da so zaradi vojaških vaj opustošena jusarska zemljišča, da Je zaradi eksplozij vse polno lukenj v borovem gozdu ob cesti Trst-Reka, da nihče ne skrbi, da bi preprečil veliko škodo, ki jo povzročajo nedeljski izletniki. Prof. Mezzena jo odgovoril, da sta s prof. Poldinijem videla, kaj se dogaja na Krasu in da sta prav zaradi tega sprožila akcijo za rezervate, da bi z zakonom dosegli učinkovito sredstvo za zaščito Krasa. To je osnovnega pomena, sicer nimamo druge učinkovite oblike obrambe zlasti pred tistimi izletniki, ki ne spoštujejo narave in tuje imovine.
Kmete bomo pustili čimbolj pri miru, je poudaril prof. Mezzena, saj oni ščitijo naravo in so naši najboljši zavezniki. Inž. Renko je pri tem pripomnil, da je pravilno, da se dela sporazumno s prizadetimi lastniki na Krasu, ko se nekaj dela in odloča o Krasu.
Odv. Miani je najprej poudaril, da je velik ljubitelj Krasa in da rad hodi na dolge sprehode po Krasu. Nato je rekel, da je med Bazovico in Nabrežino približno 240 ha občinskega in demanialnega gozda, ki pa ja popolnoma zapuščen. Z razvojem motorizacije se veča opustošenje Krasa, nastajajo hišice in vile tudi v neokusnem slogu, vedno več je pregraj z napisom ((Zasebna last» (tudi sredi gozda pri Križu je odv. Miani naletel na tako ograjo), povsod so odpadki itd. Zaradi tega je res hvale vredna pobuda profesorjev Mezzene in Poldini j a. Do izraza mora priti pobuda, da se opozorijo pristojne oblasti in da se nekaj čimprej ukrene.
Nabrežinski župan Drago Le-giša je predvsem pripomnil, da se vsi strinjajo z ugotovitvijo in zahtevo, da je nekaj treba ukreniti za zaščito Krasa. Nato pa je vprašal, kakšen vpliv, o-ziroma posledice bi imela uresničitev rezervatov na nova naselja in na razvoj kmetijstva. Rešitev problema Krasa spada v širši okvir, saj je treba urediti tudi urbanistični razvoj. Prof. Poldini je odgovoril, da se kot botanik ne more spuščati v druga vprašanja, da pa bo ustanovitev rezervatov narekovala tudi druge rešitve in preglede dosedanjih načrtov. Prof. Mezzena je dejal, da se je s predlogom o rezervatih sprožila večja zadeva, da je treba opozoriti oblasti, kako zanemarjajo in mečejo skozi okno dragocenosti. Poudaril je, da je treba zaščititi in ohraniti Kras v celoti, upoštevajoč n« samo floro in fauno, ampak tudi človeka ,k raško hišo in zgodovinsko bogastvo. Okrog rezervatov pa bi moralo biti vse harmonično, v skladu • Krasom.

(Nadaljevanje na 7. strani)
PROTI ŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA
Odprto pismo italijanskih znanstvenikov Stališče La Malte in Maiagodija
Znanstveniki obsojajo politiko čakanja in zahtevajo, naj bi bila italijanska vlada pobudnik podpisa sporazuma proti širjenju
RIM, 4. — Skupina italijanskih | to je jasno, da bi podpis takega | se sestal z županom in občinskimi
znanstvenikov, ki pripadajo skupini «Pugwash» ter 63 profesorjev fizike italijanskih univerz in 23 docentov drugih znanstvenih predmetov je poslalo zunanjemu ministru Fan-faniju odprto pismo o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Med podpisniki so v prvi vrsti znani profesorji Amaldi, Bertotti, Cadibbo, Fe-reri, Chiarotti, Conversi, Salvini in predsednik italijanske skupine «Pug-wash» Buzzati-Traverso. V svojem odprtem pismu poudarjajo znanstveniki, da mora čimbolj širok krog orazuma za k ega orožja, nadaljnje širjenje prenehalo ali pa se vsaj nekoliko ustavilo. Pismo poudarja:
«Za današnji položaj je značilen obstoj jedrskega orožja, katerega rušilna moč je takšna, da lahko samo eno letalo prenese toliko bomb, katerik_eksplozivni potencial je dvakrat večji od vseh bomb, ki so eksplodirale v drugi svetovni vojni. Za-
HiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Neodvisno od strank
(Nadaljevanje s 1. strani)
grli zahtevi CGIL, da je enakopravno z nacionalnima sindikalnima centralama zastopana v ekonomsko - socialnem komiteju Skupnega trga, in italijanska vlada je lani določila dva funkcionarja CGIL, kot svoja eksperta v omenjeni komite. Čeprav je bil ta sklep zasnovan na starih pogledih, saj sta ta sindikalna delavoa lahko pripadala samo socialistični struji v CGIL, naziv <tekspert« pa sta dobila zaradi tega, da jima ne bi priznali pravic sindikalnih zastopnikov, je bil vendar prvi pozitiven korak k dokončnemu odpravljanju diskriminacije, temelječe na logiki hladne vojne. V teh dneh pa se je spet začela polemika, ker so obema sindikalnima delavcema CGIL tudi formalno odrekli pravico do sodelovanja pri delu tistih organov v komiteju, ki razpravljajo prav o sindikalnih vprašanjih.
To diskriminacijo so utemeljevali z dejstvom, da oba sindikalna zastopnika pripadata organizaciji, ki je članica svetovne sindikalne federacije. Pripadniki socialistične struje v CGIL pa so v zadnjih letih ne samo izrazito kritični do dosedanje politike svetovne sindikalne federacije, ampak so se tudi dezangažirali in ne sodelujejo več v njeni dejavnosti.
Izključitev dveh italijanskih predstavnikov iz organa Skupnega trga je vplivala zelo negativno. Se bolj zaradi tega, ker se je za njuno izključitev odločila tudi evropska centrala mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov na, nedavnem zasedanju v Bruslju. Res se je na tem zasedanju več avtoritativnih voditeljev belgijskih, nizozemskih, nemških in drugih sindikatov izreklo proti diskriminaciji. Proti nadaljevanju dosedanje politike so tudi predstavniki konkurenčnih sindikalnih central Italije in Francije, ki hočejo obdržati sedanji ugodni položaj edinih predstavnikov delavskega razreda obeh držav v organih Skupnega trga, čeprav po številu članov in somišljenikov znatno zaostajajo za o-bema najmočnejšima sindikalnima centralama teh držav.
sporazuma s strani naše države I svetovalci. Nenni je obiskal tudi
predstavljal povečanje ne pa zmanjšanje naše varnosti.*
Nato znanstveniki poudarjajo socialno in psihološko plat podpore predlogom za sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja ter nadaljujejo: «Ni nobenega dvoma, da bi bil uspeh predloga za sporazum važen element za mednarodno pomiritev hkrati pa bi bil izhodiščna točka, da bi jedrske sile začele pogajanja za sporazum za kontrolo in znižanje svoje oborožitve, kar je smoter, katerega je treba doseči.*
Nato se v pismu zagovarja nadzorstvo s pomočjo Mednarodne a-gencije za atomsko energijo na Dunaju. Znanstveniki izražajo svoje prepričanje, da podpis sporazuma ne bi omejeval, temveč bi bil celo ugoden za miroljuben industrijski razvoj na tem sektorju. Svoboda informacij bi bila namreč lažja spričo mednarodnega jamstva glede ne- . vojaške uporabe jedrske energije, j Končno podpisniki izražajo željo, da bi bilo stališče Italije v tem pogledu v skladu z nedavno preteklostjo in da to stališče ne bi smelo biti «stališče čakanja«, temveč bi morala Italija dati s svoje strani pobudo, na katero bi pristale tudi druge države.
Odprto pismo znanstvenikov je podprl La Malfa v svojem govoru na pokrajinskem kongresu PRI v Veroni. Pohvalil je tpogumne pobude Italije od leta 1965 dalje*. Pohvalil je tudi Fanfanijevo izjavo pred senatno komisijo, da «Italija hoče sporazum proti širjenju jedrskega orožja, toda ko bo znano besedilo sporazuma bodo politične in parlamentarne sile morale imeti priložnost, da povedo o njem svoja mnenja, prej ko se zavzame uradno stališče*. Rekel je, da se Italija ne strinja ne s Francijo ne z Zahodno Nemčijo.
Liberalni voditelj Malagodi pa je kritiziral izjave socialističnega senatorja Vittorellija, ki ga je imenoval zunanjega ministra «v senci* in ki je rekel, da Italija mora podpisati sporazum. Malagodi je navedel štiri pomisleke proti podpisu, pri čemer je omenil morebitno izsiljevanje Albanije ob podpori Kitajske.
Podpredsednik vlade Nenni je obiskal danes Grosseto, kjer se je sestal z raznimi gospodarskimi či-nitelji pokrajine ter z njimi razpravljal o posledicah poplav. Obiskal je tudi pokrajinsko palačo in
Miiiiiiiiiitiiiiiiiittiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiii
Beograjska razstava «IGNIS PROIZVAJA*
BEOGRAD, 4. — Od 18. februarja do 2. marca je bila v Beogradu v Palači sindikatov prva razstava z naslovom clgnis proizvaja*. Delniška družba «Ignis» je razstavila izdelke svojih podjetij iz Comeria, Biandronna, Neaplja in Siene. Otvoritvi razstave so z jugoslovanske strani prisostvovali republiški tajnik za industrijo in trgovino SR Srbije, direktorji jugoslovanskih ustanov, ki se ukvarjajo s problemi gospodinjskih električnih naprav, predstavniki diplomatskega zbora ter vodilni predstavniki raznih jugoslovanskih finančnih zavodov. Z italijanske strani so bili navzoči generalni prokurist delniške družbe «Ignis» comm. rag. Giuseppe Tanzi ter komercialni direktor dr. Vittorio Pon-ti.
Razstava je doživela zares velik uspeh in je niso obiskali le ljudje, ki jih to področje dejavnosti zanima, pač pa tudi veliko občinstva, ki je moglo občudovati sodobnost in racionalnost razstavljenih strojev in naprav.
Razstava se vključuje v sporazume tehnično trgovskega sodelovanja, ki so bili sklenjeni s podjetjema «Sloboda» iz čačka in «Elektrome-tal* iz Beograda.
Maremmo ter se sestal s krajevnimi socialističnimi funkcionarji.
Poslanec Orlandini pa je napisal za jutrišnjo številko «Avanti» članek, v katerem obravnava rezultat glasovanja za letošnji državni proračun v poslanski zbornici. Proračun je bil izglasovan z razliko med večino in manjšino 118 glasov. Clan-kar poudarja, da se je zgodilo prvič, da poslanci niso razpravljali in glasovali «na slepo«, temveč v luči poglobljenega proučevanja o-bračuna za prejšnje finančno leto«. Za sedanjo «moralno - politično krizo« pa pravi, da je njeno «jedro dejstvo, da država še ni združena na podlagi moralno - političnih vred-
not ustave« in da bodo morale politične sile delovati v tem smislu.
Merzagora in Bucciarelli Ducci, predsednika obeh zbornic parlamenta, sta se danes sestala in razpravljala o zakonodajnem delovanju.
Prosvetno ministrstvo pa danes poudarja, da je za letošnje šolsko leto določilo 49 milijard in 252 milijonov lir za podpore revnim študentom, ki se dobro učijo, v prvi vrsti za nabavo knjig, za potovanje in druge potrebe. Štipendije bodo prejemali tudi učenci višjih srednjih šol, za katere so določene tri milijarde in pol lir, v prihodnjem šolskem letu pa bodo ta znesek zvišali na osem, leta 1970 pa na 14 milijard.
NA PODLAGI SKLEPA TREH SINDIKATOV
Stavka državnih nameščencev bo 31 trn.
Trajala bo 24 ur - Stavka pomorščakov se nadaljuje
RIM, 4. — Trije sindikati — CG IL, OISL in UIL — so že sinoči končno določili 31. marec za 24-umo stavko vseh državnih nameščencev. V sporočilu je bilo poudarjeno, da se proglaša stavka zaradi negativnega stališča vlade do sindikalnih zahtev glede preureditve In reforme javne uprave in tudi zaradi tega, ker Je zapadel 2C-dnevni rok brez konkretnih rezultatov, ki je bil dogovorjen med sindikati in finančnimi ministri.
Spor med državnimi nameščenci in vlado traja že več let, sedaj pa je dosegel višek in, kajti plače se praktično že od leta 1963 niso povišale. Stavkali bodo šolniki, sodni uradniki, železničarji, upravni uradniki, policijski agenti, itd. Vladni
I tisk poudarja ,da bi uresničenje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||ii|||||||l|||||||||||l||||||||||U||||||||||UU||l|||,„||,imun
V ČETRTEK NA SE VERNO VIETNA MSKEM KONZULATU
U Tant se je dolgo pogovarjal s predstavniki hanojske vlade
Predstavniki so mu izročili dokument svoje vlade - U Tant je pripravljen iti na sestanek s Hošiminhom ? - Moskovski komentar Kcnnedyjevega govora
RANGUN, 4. — Predstavnik sevemovietnamskega generalne ga konzulata v Rangunu je danes sporočil, da so sevemoviet-namski predstavniki izročili v četrtek zjutraj glavnemu tajniku OZN U Tantu dokument, ki so ga prinesli iz Hanoja.
U Tant je v četrtek obiskal se-	'
vemovietnamski konzulat, kjer se
je pogovarjal s predstavniki iz Hanoja. Generalni konzul se je pred dnevi vrnil iz Hanoja po krajši odsotnosti. Z njim sta prišla dva viš. ja predstavnika, od katerih je bil eden sevemovietnamski predstavnik pri mednarodni nadzorstveni komisiji polkovnik Ha Van Lau. Danes sta odpotovala v Hanoj. Predstavnik konzulata je izjavil, da se je U Tant razgovarjal s sever-novietnamskimi predstavniki o vojni v Vietnamu, in da je bil U Tantu izročen dokument iz Hanoja.
U Tant je danes popoldne odpotoval z letalom iz Ranguna v London. Na letališču je podal naslednjo izjavo: «Kot privatnik in ne kot tajnik OZN sem 2. marca obiskal generalnega konzula Vietnamske demokratične republike. Imel sem koristno In prijateljsko izmenjavo misli z generalnim konzulom ter z dvema funkcionarjema, ki sta prišla iz Hanoja in ki sta bila v Rangunu. Obrazložil sem jima svoje osebno mnenje o stanju v Vietnamu in onadva sta mi s svoje strani obrazložila svoje mnenje. Reči moram, da le bil pogovor zelo koristen.« Pogovor je trajal tri ure.	|
Na vprašanje, ali se Je v četrtek i prvič sestal s sevemovietnamskimi predstavniki, je U Tant odgovoril: «Nisem mnenja, da bi bilo v javnem interesu povedati ozadje o mojih sestankih.«
Na vprašanje, ali sta mu severno-vietnamska predstavnika obrazložila sedanje stališče Hanoja glede mirovnih pogajanj, je U Tant odgovoril, da sta mu obrazložila svoje poglede na splošno stanje In da je težko točno poročati o teh pogledih v nekaj minutah, vsekakor pa so ti pogledi dobro znani. Na vprašanje, ali so sevemovietnamski funkcionarji optimisti glede možnosti miru, je U Tant odgovoril: «Kar se tiče stanja v Vietnamu, je za vsakogar težko biti optimist, vsaj za sedaj.«
V poučenih krogih v Rangunu izjavljajo, da je U Tant pripravljen iti v Hanoj, če ga ho Hošiminh povabil. Predstavnik ameriškega poslaništva v Rangunu pa je odločno zanikal trditve, da je ameriško poslaništvo obiskala sevemovietnam-ska delegacija.
Moskovska «IzvestiJa» označujejo nedavni govor Roberta Kennedyja dogodek neke važnosti. List dodaja da so se na ta govor že prej skrb-
no pripravili s primemo kampanjo. Sicer pa senator že dolgo časa, čeprav zelo previdno, poudarja svoje nesoglasje z Belo hišo o viet. namskem vprašanju.
«Ne smejo se precenjevati ta nesoglasja, pravi list, in to tem bolj, ker je senator Kennedy v svojem govoru večkrat zajamčil svojo solidarnost s smotri ameriške politike v jugovzhodni Aziji in je obsul predsednika s hvalo zaradi njegovih naporov, da bi dosege! časten mir.
List komentira tudi nedavno Johnsonovo tiskovno konferenco in pravi, da je washingtonska vlada odvrgla krinko. Rusk in McNamara sta se pridružila Johnsonu in sta poveličevala bombardiranje Severnega Vietnama. List dodaja, da je duet zapel na podlagi predsednikovega ukaza, kar dokazuje tudi hitra in ostra reakcija Bele hiše na Kennedyjev govor. Johnson, ki
je že prej vedel na Kennedyjevo pobudo, je pripravil negativen odgovor v obliki pisma senatorju Jacksonu, ki so ga prebrali nekaj minut prej, preden je Kennedy stopil na govorniški oder.
Na kopnem se nadaljuje pritisk osvobodilne vojske južno od demilitariziranega področja proti ameriškim mornariškim strelcem na tem področju. Tu so enote osvobodilne vojske obstreljevale z mož. nar ji dve ameriški postojanki. V bližini kamboške meje pa je skupina ameriških mornariških strelcev, ki je štela 150 mož, pariia v zasedo in utrpela velike izgube. Partizani so se umaknili, ko je nastopilo ameriško letalstvo. V zvezi z bombardiranjem južnovietnam. ske vasi blizu kamboške meje, med katerim je bilo nad sto mrtvih in dvesto ranjenih, se je zvedelo, da so ameriška letala nameravala bombardirati neko bližnjo kambo-ško vas. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je danes javilo, da se je v zadnjih dneh dogodilo več »pomot«, ki so povzročile žrtve med civilisti.
zahtev sindikatov stalo državo 500 milijard 11t, medtem ko Jih ima na razpolago samo 25. Zaradi tega je minister Colombo celo predlagal, naj se plače blokirajo vsaj še za dve leti, «dokler se konjunktura še nadalje ne izboljša«. Levičarski tisk pa poudarja, da bi samo raztegnitev plačevanja davka na delnice tudi na vatikanske delniške družbe prineslo v državno blagajno 40 milijard lir.
Danes sta tajnika CGIL in UIL skupaj poudarila, da so zahteve državnih nameščencev še vedno iste, ki so jih predložili pred časom vsi trije sindikati. O tem se bodo ponovno pogovarjali 10. t. m. s predstavniki vlade, toda to bo zadnji pogovor pred stavko. Oba tajnika sta poudarila, da so sindikati vsestransko proučili sedanje stanje in rezultat tega Je bil objavljen včeraj. Iz objavljenega sporočila pa je razvidno, da sindikati upoštevajo ne samo koristi državnih nameščencev, temveč vseh Italijanskih delavcev.
Prihodnji teden se bo sestalo vodstvo sindikata SAMSI, ki bo šele Sklepalo ali naj se pridruži stavki Toda osnovnošolski učitelji, ki so včlanjeni v CISL in ki jih Je baje 80 odst., bodo vsi stavkali. Poslanec Armato, tajnik CISL, je izjavil, da bo sklep, da se odloži stavka po velikonočnih počitnicah, vzbudil začudenje in tudi odpor med delavci, saj se vsa zadeva vleče že več let. Dejal je, da sindikati upoštevajo težaven položaj države in bodo vzeli v poštev «odmor» za letošnje leto zlasti zaradi poplav. Prav zato sindikati ne zahtevajo tisto povišanje, ki bi ustrezalo povišanju narodnega dohodka. Sindikati pa hočejo izkoristiti ta čas, da bi ponovno povedali vladi, da nasprotujejo taktiki odlašanja.
Po današnjem sestanku predstav nlkov treh sindikalnih organizacij z ministrom za delo, so sindikati sklenili, da se prekliče stavka nameščencev inšpektoratov za delo, ki je bila napovedana za 6., 13., 14. :n 15. t. m. Minister je namreč izda: nekatere ukrepe in navodila, da bi se vsaj delno uresničile zahteve sindikatov že prihodnji teden.
Se vedno pa traja stavka pomorščakov nekaterih pomorskih družb pretežnega državnega pomena tako da so nekatere ladje morale ostati v pristaniščih Genove in Neaplja. Druge ladje, na katerih so pomorščaki že ^stavkali 24 ur, pa so lahko odplule.
EVROPSKIH PRVAKOV
Ljubljančani v polfinala!
Olimpija-Racing Malines 101:80
LJUBLJANA, 4. — Olimpiji je uspelo po zelo napetem in raz',u$p vem drugem polčasu nadoknaditi 15 točk, ki jih je potrebovala za v v polfinale turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov. Nedv
noJeJm 1^*5^	tako postal dvoboj z Daneuomg
najzanimivejših privlačnosti vC ^aleč nje tekme. Ivo je nedvomno o ^
---- --*•	O ------O-
rajšnji exploit Daneu, ki je dal kar 40 točk in je praktično onemogočil Steveniersa, najnevarnejšega moža nasprotnikov. Z Daneuom v taki formi je celotna ljubljanska ekipa dobila zaželeni ritem in tako zmagovito zaključila srečanje s kar 21 točkami razlike. Objektivno pa moramo priznati, da sta bila sodnika precej domača. Zanimivo pa je, da je belgijski prvak začel s postavo, v kateri ni nastopal Steveniers. Kmalu nato pa ga je moral trener poslati na igrišče, kajti položaj za Belgijce je postajal vedno bolj kri-
"^P^adali«
presegel svojega	....oria«'-
s tem tudi onemogočil naPat(^no moč Ratinga, ki je tako Pr slonela na črncu Hovvelu. vn||Lpjj» drugega polčasa pa se je U1” ko oddaljila za 21 točk in to T je tudi obdržala do konca;
Končni rezultat: Olimpijad (Malines) 101:80 (48:40). ,h pr-
Polfinalisti za pokal evropski”'j. vakov so torej naslednji: Rea' thal rid, Sla vi ja (Praga), Simmen« (Milan) in Olimpija (Ljubljana^ L
miiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniinniiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii.........
DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV
Koristen zakonski osnutek dežele za izboljšanje razdeljevalne mreže
Deželna uprava bo dajala prispevke za delno kritje obresti na posojila ■ Sestanek komisije za hidravliko
Pristojna deželna komisija bo na posvetovalni ravni v kratkem proučila zakonski osnutek v prid trgovinskim podjetjem, ki ga je na svoji zadnji seji opredelil deželni odbor. Ta zakonski osnutek namenja 250 milijonov lir za prispevke, ki omogočajo znižanje obrestne mere na posojila, katera najemajo trgovinska podjetja. S pomočjo teh prispevkov bodo lahko trgovci najeli za 7 do 8 milijard lir posojil V bistvu se s tem raztegnejo ugodnosti, ki jih predvideva deželni zakon št. 25 v prid industrijskim podjetjem, na trgovinska podjetja. Deželna uprava bo lahko tem podjetjem dajala prispevke za največ do 10 let za delno plačilo obresti na posojila, ki so namenjena za nakup, razširitev ali obnovo prostorov, ki služijo za trgovinsko dejavnost. Prav tako bodo služili za razširitev in obnovo raznih naprav. Prispevek ne bo mogel biti višji od tistega, ki bo omogočil znižanje obrestne mere 3.50 odst. letnih obresti, oziroma ne bo smel znašati več kot 5 odst. celokupne vsote posojila.
Individualna podjetja bodo lahko najela do največ 50 milijonov lir posojila, družbe ali pa podjetja, sestavljena iz združitve raznih podjetij, pa bodo lahko prejela do 300 milijonov posojila. Prvotni osnutek je
predvideval za družbe največ do 200 milijonov posojila, toda odbor je menil, da je treba zvišati to mejo do 300 milijonov, da se prilagodi potrebam večjih podjetij. Iste meje bodo veljale tudi za zadruge.
Kot smo dejali, posnema ta zakonski osnutek osnutek v prid industriji, ki se je pokazal za zelo učinkovitega. Zato pričakujejo, da bo tudi ta osnutek pospešil napredek v razdeljevalni mreži, saj jo je treba prilagoditi sodobnim zahtevam in jo racionalizirati. Kaže, da bo dežela s tem zakonskim osnutkom dosegla svoje smotre v trgovinski panogi, saj so ga prej dobro proučili. Odvetnik Marpillero je poudaril, da ne vsebuje ukrep nobene diskriminacije, vendar se bodo morale banke seveda pozanimati glede solidnosti podjetij.
V preteklih dneh se je ob navzočnosti deželnega odbornika za javna dela Masutta na tržaški univerzi sestala deželna posvetovalna komisija za hidravliko, ki jo sestavljajo razni strokovnjaki in ji predseduje dekan tehniške fakultete in docent za hidravliko prof. Ramponi.
Komisijo so ustanovili že leta 1964, da bi imela deželna uprava na razpolago visokb kvalificiran
zunanji organ za nadzorovanje vodnih naprav in za zaščito pred poplavami. Na zadnjem sestanku so ugotovili, da so lanske povodnji povzročile veliko zmedo pri ureditvi rek in voda sploh ter da bo treba zato sprejeti primerne ukrepe, da se zaščitijo zemljišča in razna naselja.
Med sejo so zlasti razpravljali o zemeljskih premikih v Karniji, ki so postali v zadnjih časih precej nevarni. Zlasti so proučili položaj, ki je nastal zaradi usadov v Ese-monu v občini Enemonzo, v Avausi in Preriei v občini Prato Carnico, v Ravasclettu ter v Krogljah v dolinski občini. V teh štirih primerih je komisija predlagala stvarne ukrepe za tehnični poseg, da bi se odstranile nevšečnosti. Komisija je izrekla svoje mnenje tudi glede drugih zemeljskih udorov in usadov.
Kar se tiče proučevanja, ki ga je začela dežela za hidrografsko ureditev nekaterih porečij na podlagi zakona št. 30 iz leta 1965, je komisija izrekla mnenje, da bi morali predvsem začeti posebno študijo za regulacijo potoka Versa. Končno so proučili še položaj v Ma-rano Lagunare in v Gradežu, pri čemer so uporabili hidravlično maketo, katero je pripravil hidravlični inštitut tržaške umverze.
Istituto di Credito Fondiario delte Venezie
Z GLAVNIM SEDEŽEM V VERONI
je konzorcij med hianilnicami: Cassa di Risparmio di Bolzano, — Corizia, — deiristria, — Padova in Rovige, Trento in Rovereto, — Treviso, — Trieste, — Udine, — Venezia, — Verona, Vicenza in Belluno ter istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie, s 180 milijardami posojil v amortizaciji in čez 11 milijardami premoženjskih skladov
ODB
tičen. Š Števeniersovim vstopom je
iiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimmuuiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiMii»iii>lll,l>lU
V MOŠftj IN ŽENSKI A
Gladka zmaga Bora v tržaškem (lerbvj11
Po petih razburljivih setih poraz borovk
Borovci so sinoči z lahkoto odpravili tržaške tekmece in jim zadali poraz, ki je bil po prikazani igri neizbežen. Z V. 0 kom, Plesničarjem in Fučkom v izredno dobrem dnevu in s solim
ZAVOD 0AJE POSOJILA: it ZA GRADBENIŠTVO
posameznikom, zadrugam, podjetnikom ter ustanovam
★ ZA KMETIJSTVO
za izboljšanje zemljiške posesti, za ustanovitev obdelovalnih posestev, za hribovska področja in za živinorejo
it Zb JAVNA 0ELA
IN NAPRAVE JAVNE KORISTI
ki jih izvršujejo krajevne us lanove, njihovi konzorciji, avtonomna podjetja kakor tudi zasebne družbe, ki imajo v zakupu javne storitve
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
6prejema prošnje za posojila in je na razpolago za zadevna pojasnila • vsaki finančni operaciji.
ZEMLJIŠKE VREDNOTNICE IN OBVEZNICE 5 %
izdane v zvezi s podeljenimi posojili omogočijo dejanski dohodek 5,70% in se lahko kupijo pri hranMnicah in vsakem drugem kreditnem zavodu
nastopom vseh ostalih članov še sterke, je Bor že v prvem setu spravil zelo živahne nasprotnike na kolena. Beli so se borili z vsemi silami in čeprav so vodili s kar precejšnjim naskokom, so morali ob koncu le položiti orožje.
V drugem setu so skušali s tolčenimi žogami presenetiti plave, kar se jim je večkrat tudi posrečilo. Cepiav je Večkrat prišlo do nesporazuma, v vrstah Bora ni bilo vi; deti zmede in ker so vsi ohranili mirno kri, je pobuda ponovno prešla v roke plavih, ki so dovolili tekmecem, da so si nabrali le 10 točk
Zaključni niz je bil za bele še bolj katastrofalen. Borovci so nadaljevali s svojo mirno igro polno tolčenih žog in varljivih potez, s čimer so popolnoma zmedli šester-ko Libertasa, ki se je morala zadovoljiti s pičlimi štirimi točkami. BOR — LIBERTAS (Trst) 3:0 (15:12, 15:10, 15:4)
BOR: Jurkič, Veljak, Plesničar, Pučka, Uršič, Vodopivec, Orel, Mi-jot in Vitez.
LIBERTAS: Bearzl, Cipolla, A. Frlson, G. Frison, Germani, Giacomelli, Marslch, Neubauer in Švara.
Sodnik: Faoohetitin (Trst).
Stranski sodnik: Čapu to (Trst). * * *
Bolj napeta je bila tekma ženske A lige med Borom in Fari iz Palerma. Začetek je bil za plave porazen, saj so prepustile kar oba prva seta nasprotnikom. V vrstah plavih je vladala čudna apatičnost, reakcija Je bila skoraj enaka ničli in statičnost absolutna. Palermi-čanke so položaj izkoristile in st nabrale naskok, ki jim je v tistem trenutku zagotavljal zmago. Računale pa so slabo in ker so morda le nekoliko podcenjevale borovke, so se pošteno uštele. Res Je, da so plave v tretjem setu potegnile na dan, česar že dolgo nismo videli, izredno igro, borbenost in vztrajnost, s čimer so popolnoma razorožile dekleta v rdečih dresih, ki so, kar velja posebno v četrtem setu, tucli izgubile živce. Medtem ko so v prvih dveh setih pokazale izreden smisel za obrambo in seveda tudi odlično kritje, so se v tretjem in četrtem zmedle ter odprle borov-kam vrzeli, kamor je padala žoga za žogo. Rezultat 15:2 za plave.
Po ostri borbi je bilo stanje ponovno torej izenačeno 2:2.
Odločilni set so domačinke odlično začele in povedle s 5:0. Zal se je ponovno zataknilo in čeprav Palermičanke niso imele več tako jasnih pojmov kot v uvodnih nizih, so vseeno z neverjetno zagrizenostjo nadoknadile razliko in s tem spravile borovke v podrejen položaj. Plave, ki so v tem delu zaigra, le kot v najboljših časih ali morda celo še ostreje, so padle v past in so povečevale tempo, ki je brez dvoma bolj pristajal nasprotnicam. Nekaj nesporazumov in zahajanje na področje drugih in borovke so morale prepustiti zmago šesterki Fari. Skoda: dvoboj je bil v za-
četku res izgubljen, a po iz jpiO nju Tržačanke niso znale P „rotrbc izrabiti demoralizacije	r8vil
in jim zadati poraz, ki bi Fari na predzanje mesto v ci, Bor pa za stopnico višje- , FARI PALERMO — ‘BOR J (15:7, 15:8, 13:15, 2:15, l5:9iatista-Bor — Pavletič, Švab, l^ds, Mijot, Hmeljak, Zavadlal, ** Barej S.
Palermo — Stabile, E. Mau°go. Mešsina, Savasta, M. MatranB"’ « sco, Cusimano, Di Pietra,
Hodnik — Catanzaro (pa j-ttSi’ Stranski sodnik — Marcon igf Zapisnikar — Pimazzoni
V UMETNOSTNEM
DRSANJt)
Peggy Fleming (ZDA) svetovna prvakinja
DUNAJ, 4. — AmeričankaJjU Fleming je danes osvojila sv naslov v umetnostnem drsanj” 5to posameznicami. Na drugo *Upj» se je uvrstila evropska P^v“. vzhodna Nemka Gaby Seyf®II’gg). tretje pa Hana Maškova (CP
Ulil
J. C. Killy v smuk« Steurerjeva v slalomu
Claude Killy je danes zrn» moškem smuku za trofejo
ješ*1
SESTRIERE, 4. — Franco« « Kandahar pred rojakoma Or®„ s«
in Perillatom. ženski slalom P .„je je zaključil z zmago Fran?ii8 ** Florence Steurer, ki je PUfrima0, seboj Marielle Goitschel in ko Giustino Demetz.	^
KOLESARSTVO.
SASSARI, 4. — Sele tOtoffl&Lp pokazal na zmagovalca d8f. Gl® šeste etape dirke po SardimJ1^ j« za Belgijca Eddyja Merxksa, fd-na cilju za las prehitel svojeg" oZa jaka Willyja Plankaerta, Fr nit o9" Michela Raina in Italijana sija in Benfatta.	ne-
V splošni lestvici je P010;^^' spremenjen: vodi Luciano drugi je Guerra, tretji pa Van Der Vleuten.
FRANKFURT, 4. — Vzhodnai ka Sabine Steinbach, ki ima 11 J8rJ 14 let, je danes zabeležila v 0rv> Marx Stadtu s časom 2’33 * uuifi evropski rekord na 200 m v » je slogih za ženske. Steinbachpj"' x<y namreč prva Evropejka, ki J® M go preplavala v času, ki te od 2’34”, ki ga je določila evrOP palavalna zveza	,
.....................Miiriim,.nmiimiiiniiiimi„milllllllllllllm.
PONOVNA DELITEV TOČK?
Danes v Vidmu derbi Udinese- Trie slina
A SKUPINA
c:
==
UDINESE—TRIESTINA COMO—MESTRINA CREMONESE—LEGNANO ENTELLA—CRDA PRO PATRIA—PIACENZA SOLBIATESE—RAPALLO TREVIGLIESE—BIELLESE TREVISO—MONZA VERBANIA—MARZOTTO
A
(6. povratno kolo)
BRESCIA-INTERNAZIONAL®
FIORENTINA—CAGLIARl FOGGIA—JUVENTUS LECCO—BOLOGNA MILAN—LR VICENZA NAPOLI-VENEZIA ROMA—LAZIO SPAL—ATALANTA TORINO—MANTOVA
Potovanje s l liarlevem
Niagarski slapovi so zelo lepi. odobni so povečanemu vodome-u da Times Squareu. Prav vesel
J®1?1 da sem jih videl, kajti kadar-
hie zdaj vprašajo, če sem že
J »piOuuJU) vC OClll /jSZ
1»ku Niagarske slapove, jim to
,° Potrdim, in niti zlažem se ne.
sem povedal svojemu sveto-
, * cu> da bom šel do Erie v Penn-Jlvanii, na to sploh nisem resno rosili. Zgodilo pa se je, da sem enaarle šel. Nameraval sem potoki Cez Ontario in si mimogrede •stedati ne le Erie, ampak tudi Cleveland in Toledo.
dolgoletnih izkušenj vem, da J^Udujem vse narode m hkrati vražim vse oblasti. Nikjer pa se ? 1,10Ja prirojena anarhija ne ka-ib, d°lj kot prav na državnih me-i7' kjer potrpežljivi državni slu-**oniki vztrajno in učinkovito izpeljujejo svoje dolžnosti v zvezi Priseljenci in carino. Nikoli v živ-Jpju še nisem tihotapil. Zakaj torej poCutim tako neprijetno P*Vega, kadarkoli se približam ca-Prekoračil sem torej visok canski most na področju, ki ne pri-pda nikomur. Prišel sem do kra-j®’ kjer Zvezde in Črte stojijo z *tno ob rami z Angleško Zastavo, zphadčani so bili zelo prijazni. Prašali so me, kam grem in za *°Uko Časa, površno so pregledali Jdomobil in se končno ustavili pri Lharleyu.
“Ali imate potrdilo, da je bil pes ^Pljen proti steklini?«
•Nimam ga. Saj vidite, da je ***° star. že dolgo je, kar so ga «epili.»
Orugi uradnik pa je važno dodal: “Torej vam svetujemo, da z njim Prekoračite meje.«
!®aJ bom prečkal le majhen del JpAkda in se spet vrnil v Združe-ne države.«
.“Razumemo vas,« so prijazno re-k- «Lahko ga vzamete v Kanado, ^dio Združene države ga ne bodo Ustile nazaj.«
“Pravzaprav pa sem zdaj v Zdru-, dih državah in nihče se ne pri-t°4hje.«
“Gotovo se bodo, če bo presto-”* diejo in se potem hotel vrtniti.« “Prav. Kje pa naj ga cepim?« Niso vedeli. Moral sem iti vsaj , VaJset milj daleč, najti veterinarja * cepiti Charleya. Potem sem se /pR- Mejo sem prečkal samo za-j®* da bi prihranil čas, ta zadeva l dri je vzela ves prihranjeni čas 1,1 *e dosti več.
“Prosim, poskušajte razumeti. To 'e vaša oblast in ne naša. Mi vam svetujemo. Takšna so pravda.«
Mislim, da prav zato sovražim dhlasti. Vedno postavljajo drobno
tisk.
»na pravila, ki jih izpolnjujejo
®|»v tako neznatni ljudje. Ničesar kar bi se dalo priboriti, nobe-stene, pa čeprav bi po njej za-•hsn tolkel s pestmi. Seveda se poginoma strinjam, kar zadeva cep-«nje, kajti dobro vem, da je cepale obvezno. Steklina je res •trašna stvar. In vendar tako straš-hd sovražim pravila in vse oblasti, £ Jih postavljajo. Injekcija ni bi-a tako važna kot potrdilo samo. a saj tako je navadno z oblastmi IT ni jim važno dejstvo, ampak le ‘sti kos papirja. Ti ljudje so tako *®i° prijazni, prijateljski in usluž-p Na meji se jim ni mudilo, ostregli so mi s čajem in dali t-harlejm pol ducata kolačev. Za-Jim je bilo žal, da sem mo-Iti zaradi potrdila prav do Erie P6nnsylvanii. Končno sem se po-‘Ovil in potoval dalje do Zvezd in in do druge vlade. Ko sem P^Jal me sploh niso ustavili, to-^at pa je bila zapornica spuščena. “Ste ameriški državljan?«
jj^a. gospod. Tu je moj potni
“Imate kaj za prijavo?«
“Saj še nisem prestopil meje.« “Imate potrdilo o cepljenju proti kklim za vašega psa?«
“Tudi on še ni bil prek.«
“Pa saj vendar prihajate iz Kanade.«
Opažu sem, kako so se mu zasve-
bai
oči in kako sumljivo je nagu-
, Celo. Kazalo je, da bom ver-j®tno izgubil mnogo več časa, kot ®e®1 ga na poti do Erie.
«Bi hoteli stopiti z mano?«
Povabilo je delovalo name, kot da bi na vrata potrkal sam Ge-stapo. Jezo in napetost sem čutil v sebi in imel občutek krivde, pa naj sem storil prav ali narobe. Moj glas je postal rezek in užaljen, kar je nehote vzbudilo sum.
“Prosim, bi vstopili?«
“Pravim vam, da še nisem bil v Kanadi. Ce bi le malo bolje pogledali, bi bili videli, da sem se vrnil.«
“Stopite bliže, gospod.«
Potem pa je rekel v telelon: «New York pooblastilo. Da. Preglejte promet. Da — pes.« In potem meni: “Kakšne pasme je vaš pes?«
«Koder.»
“Koder. — Rekel sem koder. Svetlo rjav.«
»Svetel,« sem popravil.
“Svetlo rjav. V redu. Hvala.«
Upam, da v svoji nedolžnosti nisem občutil nikake žalosti.
“Pravijo, da niste prestopili meje.«
«Saj sem vam to ves čas dopovedoval.«
“Si smem ogledati vaš potni list?«
“Cernu? Saj sem še vedno v Združenih državah. In niti ne nameravam prestopiti meje.« Vendar sem mu le pokazal potni list. Prelistal ga je in se ustavil pri vizumih drugih potovanj. Potem si je ogledal še mojo fotografijo in razgrnil potrdilo o cepljenju proti kozam, ki je bilo pripeto na ovitku. Na zadnji strani je v kotu zagledal narahlo s svinčnikom napisane črke in številke.
«Kaj Je to?«
«Ne vem. Pogledal bom. Ah, to! Pa saj to je telefonska številka!«
“Cernu to v potnem listu?«
«Zdi se mi, da nisem imel drugega papirja. Ne spominjam se niti, čigava številka je.»
Imel me je v rokah in tega se je dobro zavedal: «Mar ne veste, da je kaznivo popisati potni list?«
“Zbrisal bom.«
«V potni list ne smete ničesar napisati. Takšno je pravilo.«
“Nikdar več ne bom. Obljubim.« In hotel sem mu obljubiti, da ne bom ne lagal ne kradel niti se
(Nadaljevanje na 10. strani)
Ksenija Prunkova:
Tržaške rožarice
(Pred 8. marcem)
Nekdaj, ko sem bila majhna, na tržaškem Ponterossu , mandrjere in Istranke stale z jerbasi in svitki so pred Bidovcem in prodajale so: prve češnje, kruh koruzni, sočne fige — tri za krajcar, zlate bige.
Teh žena ni več na trgu.
Vendar so še rožarice, strine, botre s Kontovela, tudi one iz Rojana in iz Svetega Ivana.
Te prodajajo še danes: astre, dalije, gladiole, binkoštnice in viole, nageljne in rožmarin.
Ljub mi nanje je spomin!
In ko pridem v Trst, še vedno koj obiščem Ponterosso ne zaradi rut svilenih in dežnikov, punčk cenenih. Jaz obiščem rožarice,
Nine, Juce, Pepce, Mice, naše botre, naše strine z željo, da nikdar ne mine tam slovenska nam beseda, in da žena iz Kontovela vedno bila bi vesela, kadar pridem v ljubi Trst!
Prizor iz Gotovčeve opere «Ero z onega sveta»
Ero z onega sveta ■ opera
ki že 30 let navdušuje občinstvo
Remek delo jugoslovanskega opernega ustvarjanja - Pri prvi uprizoritvi bo navzoč kot dragi gost tudi skladatelj Jakov Gotovac
Živahnejša kulturna izmenjava med Reko in Trstom, zlasti pa pristnejši stiki med kulturno-pro-svetnimi in umetniškimi ustanovami na Reki ter tržaško Prosvetno zvezo, so v zadnjem času privedli do dveh kulturno - umetniških manifestacij v teh dveh sosednih mestih: 2. t. m. je na Reki gostoval godalni orkester Glasbene matice iz Trsta s solisti Glasbene šole, od 10. do 12. t. m. pa bo reška Opera nastopila na odru Slovenskega gledališča v Trstu z opero Jakova Gotovca «Ero z onega sveta«.
Do gostovanja reške Opere je prišlo na pobudo in povabilo tržaškega Slovenskega gledališča in i-

Ob krstni uprizoritvi Benedetičeve
drame « Ne vedno kakor lastovke}>
Pesniška meditacija o trpki usodi naroda na «križišču» - Režija in scena-Jože Babič - Glasbena oprema-Aleksander Vodopivec
S svojim dramskim prvencem «Ne vedno kakor lastovke», katerega premiera je bila prejšnji četrtek v Kulturnem domu v izvedbi Slovenskega gledališča, je Filibert Benedetič postavil občin-tvo in strokovne ocenjevalce pred neobičajen tekst, ki je sam po sebi brez vsake utrjene dramske strukture, brez klasičnih oblik dramaturške gradnje z dispozicijo, zapletom in konfliktom, skratka pred tekst, ki je po svojem značaju poetična meditacija v dialogih, monologih in songih, po svoji literarni formi pa lirično zastavljena in v simboliziranih prispodobah izražena bolečina, tesnoba in zaskrbljenost pesnika za bodočnost naše narodne skupnosti in njenih ljudi na «križišču».
Avtor govori v tem svojem delu o nemoči, gospodarski in fizični pa tudi psihološki, slovenskega človeka, da bi se obdržal na svojih tleh in q njegovi neizbežni usojenosti, o tem, da je vsak njegov upor zoper krivičnosti sveta in človeške družbe zaman, ker je le predfaza žrtvovanja in z njim poraza in smrti. Nekaj težkega, mračnega je v tej njegovi ideji, ki se izraža v tesnobi in v nezaupanju v perspektivo naše bitnosti na teh tleh.
Iz celotnega besedila je sicer mogoče izmotati rdečo nit te porazne misli, ki se navezuje na dogodke iz preteklosti in sedanjosti, na simbolizirane žrtve naše narodne borbe za obstanek, v pes niški obliki lepo nakazane v šti rih rdečih srajcah — štirih mladih žrtvah na bazoviški «gmajni siroti«, na komaj nakazano narod noosvobodilno borbo in na razme re po njej, ko bi se včasih tudi moglo zdeti, kot da bi vse te žrtve in vsa ta borba bile zaman, a je vendarle ta rdeča nit vse prevečkrat prekinjena, bodisi zaradi časovnih in miselnih preskokov, bodisi zaradi vpletanja dogodkov, ki nimajo z vodilno mislijo nič ali le malo skupnega in ki ji zato tudi bolj škodujejo kot koristijo. Zaradi tega je delo neenotno, idejno fragmentarno, vsebinsko neizčiščeno in tudi težko sprejemljivo, povrhu pa vseskozi prepojeno s posiljevanim individualizmom, ki na nekaterih mestih tudi estetsko moti, ker se bije s samo poetično zasnovo.
Spričo vsega tega prihaja gledalec do občutka, da je sama po
sebi lepa ideja ostala kljub mnogim besedam, tu in tam brez potrebe patetičnim in pridigarskim, neizrečena in da se Benedetiču ni posrečila ne samo kot dramska oblika (to sploh ne), temveč tudi ne kot prepričljiva pesniška simbolika, čeprav ni mogoče trditi, da ne bi nekatera mesta imela tudi čiste literarne vrednosti, ne-glede na to, da nas, morda povsem podzavestno, spominjajo na Zupančičevo «Dumo», na Cankarja in po obliki na Brechta.
Skladno s samo poetično zasnovo so tudi Benedetičevi junaki v tej «drami» simbolično nastavljeni: Apostol simbolizira odhajanje naših ljudi z rodne grude v tujino, odhajanje poraženih in razočaranih idealistov, ki se ne vračajo vedno kakor lastovke: Simon iz Zaliva je simbol brezupnega iskanja kakršne koli oblike organiziranega upiranja proti nasilju, Veronika je simbol- naših odauih-in trpečih žena, v prenešenem pomenu lahko tudi simbol naše izmučene zemlje, invalid Jeremija je simbol resignacije, Magdalena simbol nezvestobe in moralnega propadanja, Kajn simbol nežna-čajnosti in vdinjanja vsakokrat kim oblastnim nasilnikom in ta ko dalje vse do fanta in dekle ta, ki sta nekak simbol kontinui tete in kot taka dejansko edini pozitivni pojavi v tej tesnobni galeriji predstavnikov nemoči in o-bupa. Zdi se celo, kot da bi avtor prav s tema dvema likoma hotel v zadnjem trenutku vreči med gledalce rešilno bilko v kon-trapunktnu z istočasno novico, da je še ena lastovka - Apostol, ostala s strtimi peruti daleč od domovine.
Če je Benedetičeva «drama» po vsem tem in ne glede na svojo izrazito nedramsko konstrukcijo vendarle dobila na našem odru tudi svojo vizualno perspektivo, potem gre za to izključna zasluga režiserju Jožetu Babiču že zaradi poguma, da se je lotil tako krhkega teksta. Res je sicer, da spada Babič med tiste režiserje ki jih tovrstna moderna dela brez čvrste literature in brez klasične zgradbe, pritegujejo, ker jim nudijo možnost ustvarjanja in ne samo interpretiranja avtorjeve misli, toda vendarle je prevzemanje take odgovornosti zelo tvegano že zaradi negotovosti, kakšen bo lahko rezultat režiserske obdelave
l‘l||iMiiii,iiii,,,||,i|i,iilil,iiii,iiii,iii,fiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiuinMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiigiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiitiimaifimtiiiiiiiiititiiiiiiinniiaiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii,iiiiiniiiiii
ALBERT CAMUS:
«Fravičnlkl»
Ob uprizoritvi v «Teatro Stabilen
Ideja je vselej ena: in če člo-Velt žrtvuje zanjo najboljši in h&jslabši del sebe, se pravi živ-jenje, je povsem naravno, da si asti neki privilegirani položaj, s “»terega kategorično in včasih v dobri veri sodi ljudem, zgodovi-[b ali stvarem, četudi jih iz ka-Cfegakoli vzroka ne ljubi. Toda d je treba določiti meje med Neumnostjo in dejanjem, med p'epanjem in srcem, med ideo-j°gijo m stvarnostjo. Mar je za 0 Poklicana prav tista človeška etl°ta, ki je v določenem tresku in iz vsekakor posebnih razlogOV stopila v stik ter zapo-Padla eno idejo, katere apostolovo se ji sedaj zdi neizbežno, a!to da v izbruhu pametnosti in
bla;
sa?
lZnosti pregazi dimenzijo etho-
Kje naj dobi potrditev last-
Pravične upornosti: v sebi, v
i . r*»*iUUC	v	*
Judeh in stvareh (ki jih napačno
Jubi) aii pa v Absolutnem (če Je)?
^ revolucionarnem boju se o-Pfavičiio avtomatično istoveti z dejanjem. Toda pravičniki osta-d.eJ° in ti so neoporečni. Prakso se zgodi neka banalna ilu-Nja (ali nesporazum ali mit, kar Je končno isto), spričo katere ®stanejo pokvečena razmerja in en°te: vse to pa v neodgovorni Odsotnosti nekega oporišča.
^■•ka nova struktura (socialna,
moralna ali ontološka) izgubi v prepoznanju bistvo lastnega poslanstva: se pravi, da je iz čiste revolucionarnosti prešla v reakcionarnost, in to točno v tolikšni meri, kolikršen je bil njen pozitiven doprinos: njena vrednost je torej obratno sorazmerna s škodo in zlom, ki ga je utegnila u-stvariti. Kajti upornost, v tem primeru pa še posebej revolucionarnost, vznikne, dozori in pogine v smislu nekakšne bistveno paradoksalne parabole. Toda izgubljeni položaj še ni konec sveta še manj pa tiste kompleksne človeške enote, ki je individuum. Lahko namreč trdimo, da se vse začne in konča prav v njem, kajti iradiacija njegovega načrtovanja (Heidegger) v svet (npr. u-por revolucionarnost), ne izčrpa njegove enotnosti, ki je neponovljiva in zato tudi “večna«. Z druge strani Je življenjsko nemogoče zahtevati od take «enote» neizčrpnost; in tu pride v poštev tako imenovani revolucionar v pokoju (živ ali mrtev?).
Ne glede na univerzalnost, ki jo s seboj nosi revolucionarna ideja, je upor zoper krivičnost in zločin humano dejanje zoper absurd. Kajti paradoksalnost struktur, ki sem jih prej omenil, ni nič drugega kot manifestacija temeljne paradoksalnosti eksisten-
cialnega. Organizirati upor pa pomeni sprožiti revolucionarno idejo (eno), kjer je pravičnost podvržena zgolj eni ideji, to Je tej in nobeni drugi. Pravičniki so torej v resnici neoporečni, vendar le toliko, kolikor je neoporečna ideja, ki jih je storila apostole.
Drama Alberta Camusa priča o konfliktu, ki nastane v zavesti apostolov, ki so podvomili v neoporečnost lastne revolucionarne ideje. Njihova pravičnost se je morala namreč zavezati z zločinom, ki je planil med nje, še preden bi se kot teroristi mogli sprijazniti z njegovo prisotnostjo. Ivan Kaliayev je svoj konflikt skušal rešiti na čudovito romantičen način, s tem da je najprej uresničil absurdno dejanje, ki ga je potem hotel totalno opravičiti z “dvojno smrtjo«. Ni čudno, da so mu pravili tudi “pesnik«. Kako pa so skušali rešiti ta konflikt njegovi tovariši? Boris Annenkov, vodja terorističnega gibanja, ohranja s svojimi aksiomatičnimi ukazi tujstvo med idejo in dejanjem, tako da je videti povsem neprizadet od dogajanja. Alexis Voinov uresniči lastno odsotnost pred dejanjem, v trenutku ko izpriča strah in grozo po hipotetičnem zločinu. Najbolj pošastno logičen je v svoji
okrutni jezi Stepan Fedorov: mehanizem revolucionarne ideje je s terorizmom vred nujen in eksemplaričen, zato Je njegova u-resničitev aproblematična.
Dora Doulebova predstavlja dramatično torišče hotenja, dvomov in strahu tovarišev; ne pozablja, da je Organizacija in da je ljubezen, da mora biti prostor tudi za srečo, četudi je njena otožnost nepremakljiva. Je edina v tem spletu upornosti in nihilizma, ki je globoko prepričana, da je pravičnost majhna stvar, če se mora uresničiti v zločinu.
Vsaka religija implicira vsaj eno temeljno oviro popolni veri; zato je dobrih vernikov malo in ti so svetniki ali pa v skrajnem primeru zločinci. Večino pa tvorijo končno le slabi verniki, katerih zasluga je, da nesporazume spremenijo v prepričanje: ti so tako imenovani absolutni optimisti. V zgodovini se ta paradoks spremeni v dejanje, kar pomeni, da ni zgodovinskega razvoja brez naravnost v nebo vpijočih nesporazumov, ko se tragedija identificira z blaznostjo. Praktično velja isto za revolucionarno ideologijo, kjer so ml-
Jakob Renko
takega teksta. Babič je v svojo režijo vpregel vse svoje sposobnosti, vso svojo iznajdljivost in domiselnost, ki se ni ustavila niti pred nekaterimi drznimi posegi. Lahko rečemo, da je šele v njegovi režiji in scenski realizaciji dobila Benedetičeva gola ideja tudi svojo odrsko podobo, njegove besede akcijo in meditacije dejanje, kolikor je to bilo seveda mogoče. Toda če je res, da Babič ni štedil z vsemi sodobnimi režiserskimi sredstvi od filmskih in-sertov do diapozitivov in naslonitvijo na moderno glasbo, da je lahko ustvaril pravcati spektakel in da je prav s temi efekti reševal dramatsko šibkost teksta, se po drugi strani vendarle zdi, da ga je ponekod zaneslo v prenatrpanost, ki je bila očitna zlasti v uvodu in v zaključku in v scensko pretiravanje (Magdalena). To pa seveda nikakor ne pomeni, da ni BabičU-Z. izborom jilmanih dokumentarcev in diapozitivov uspelo prikazati vso kontrastnost človeške družbe od svečanih deklaracij o človečanskih in posebno še manjšinskih pravicah do ustvarjanja pogojev za njih neuresničlji-vost in celo za njih negacijo v norem množičnem ubijanju nedolžnih, to je prav tistih kontrastov, na katerih sloni tudi Bene-detičev pesimizem v našo in občečloveško bitnost v smislu človečanskega in naprednega.
Podobno kot pri Brechtu (in nanj nas vseskozi spominja ta Benedetičeva drama tako po obliki teksta kot po njegovi odrski realizaciji) je tudi v tem delu ena izmed bistvenih in organskih komponent glasbena oprema ne samo zaradi vključenih songov, temveč tudi zaradi njene vloge sotolmača ideje. Mladi tržaški skladatelj A-leksander Vodopivec je napisal glasbo, ki se je stilno in melodično v ritmiki in čustvovanju lepo zlila z besedilom in ki tudi sama zase predstavlja mojstrovino. V znanem ansamblu slovenskih študentov «5 fans» pa je dobila izvajalce, ki so v predstavo vnesli noto modernega muzikalnega izražanja v boljšem pomenu tega pojma
Nastopajoči igralci v svojih vlogah seveda, niso mogli sprostiti kakšnih posebnih kreativnih sposobnosti, ker jih je že sama njihova simbolizirana postavljenost v tem omejevala. Na splošno bi menil, da je bile v vseh nekoliko preveč poetične patetičnosti in jirivzdignjenosti, ki je često težila k monotonemu deklamatorsivu . .4 nekatere vloge so vendarle tudi v tem stilnem okviru dobile lepo upodobitev, tako zlasti Apostol Staneta Starešiniča v odlični dikciji, Jeremija Jožka Lukeša v globoki poetičnosti, Veronika Zlate Rodoškove v svoji vdanosti, Simon Staneta Raztresena v patetični brezmoči, Kajn v tonu in na-
stopu. V ostalih vlogah so nastopili še: Miranda Caharija (dekle), Ivan Jezernik (fant), Adrijan Rustja (ilegalec), Mira Sardočeva (Magdalena), Rado Nakrst (gospodar), Lidija Kozlovičeva (Vasta), Pavel Bajc (delavec), Edvard Mar-tinuzzi (kmet), Dušan Jazbec (duhovnik), Silvij Kobal (vojak), pa še stražarji, ilegalci, delavci, kmetje in žene.
Z uprizoritvijo Benedetičevega dela se je Slovensko gledališče tudi v letošnji sezoni oddolžilo svojemu načelu, da vključi vsakokrat v svoj repertoar tudi po eno slovensko, po možnosti celo našo domočo novost. Posredovalo nam je vseskozi zanimiv (čeprav ne povsem originalen) odrski poskus mladega avtorja in izkušenega režiserja, ki pa nas ni mogel ogreti in prepričati. Na tem kosu naše zemlje so naši ljudje vedno bili kakor lastovke. PčicTfftVd siietob-no vojno so odhajali v Severno Ameriko, med njo jih je razkropila fronta, po njej so -množična romali v Južno Ameriko in v E-gipt, po drugi so mnogi odšli v Avstralijo, le od nekdaj se niso vsi vračali kakor lastovke, a naš rod je tu vendarle ostal in izpričeval svojo življenjsko silo. Mar naj zaradi tega nad njim obupujemo, pa četudi le z iskreno bolečino tenkočutnega pesniškega srca?
Jože Koren
ma za naše mesto poseben pomen: Trst je namreč prvo mesto izven meja Jugoslavije, v katerem gostuje operni ansambel Narodnega kazališta «Ivan Zajc«; po zelo dolgih letih bomo imeli ponovno priložnost spoznati najboljše in najbolj priljubljeno glasbeno-scen-sko delo jugoslovanskega opernega ustvarjanja: prihod reških u-metnikov na tridnevni obisk v našo sredino prispeva k nadaljne-mu utrjevanju tradicionalnih duhovnih vezi med tržaškimi Slovenci in jugoslovanskimi brati v matični domovini.
Pod vodstvom direktorja opere Vladimira Beniča bo prišel operni ansambel v naše mesto v svojem popolnem sestavu. Orkestru, zboru, baletnemu sestavu in solistom (skupno okrog 200 izvajalcev) se bo pridružilo še nekaj gostov izven Reke, ki bodo nastopali kot protagonisti v alternaciji. Naslovno vlogo bosta tolmačila Ljubo Strgačič odnosno član zagrebške Opere Josip Sutej, Dju-lo bosta interpretirali Zorka Wolf in Mirka Klarič (Zagreb), vloga Dome je poverjena Blanki Zec in Nevenki Tomašič, gospodarja Marka pa bosta kreirala Franjo Gobec oziroma Tomislan Neralič, bivši član zagrebške Opere in sedaj stalni član berlinske Opere. Bufo-vlogo mlinarja Sime bosta ustvarila Tugomir Alaupovič in Milivoj Kučič, oba iz Zagreba, v epizodni vlogi pastirja pa bo nastopila Darinka Ziger. Komična opera «Ero z onega sveta« bo predvajana v režijski zasnovi Dinka Svobode in v scenski ter koreografski opremi Antona žuniča. Vse tri predstave bo dirigiral Vladimir Benič.
SKLADATELJ
JAKOV
GOTOVAC
In še nekaj besed o skladatelju in avtorju opere Jakom Gotovcu. Jakov Gotovac se je rodil v Splitu 1895. Kot skladatelj je izraziti predstavnik narodne glasbene smeri na Hrvatskem (vpliv A. Do-broniča). Čeprav se ponekod po-' slkžtije-čftdtot) 'iž ‘gltfsbcve folklore, zna Gotovac vedno najti melodije, ki so blizu ljudski glasbeni govorici in je kot propagator takšnega glasbenega jezika s svojimi skladbami enostavnega izraza uspel prodreti med najširše narodne plasti. Daleč od modnosti, eksperimentiranja na področjih atcmalnosti in iskanja trnovih« izraznih sredstev v svojem muzi-
kalnem govoru, je pristno navezan na tonalnost pozno . romantičnega časa, pri čemer mu osnovna sredstva ležijo v bogati melodiki, s katero so prežeti vsi njegovi vsebinski motivi od čiste ljubezenske lirike, do razgibanih razpoloženj in vedrega humorja.
Ob izvrstnih orkestralnih kompozicijah, kot sta «Simfonično kolo« in «Orači», kakor tudi poleg prve opere «Morana» (1930), zav-vzema njegova komična opera o treh dejanjih «Ero z onega sveta« nesporno prvo mesto ter predstavlja remek delo jugoslovanskega opernega ustvarjanja. Izvrsten libreto Milana Begoviča navdihuje in je grajen po ljudski zgodbi. Delo je bilo prvič pri-
kazano v Zagrebu leta 1935 in je takoj postalo najpriljubljenejša o-pera v vse) državi, veliko pozornost pa je vzbudila tudi na številnih opernih pozoriščih Evrope, predvsem na Ceškoslovanškem. Podvig preoblečenega bogatega kmeta Miče (Ero), ki hoče preizkusiti ljubezen svoje izbranke (Jule), se odvija skozi množico kemičnih situacij, zapletov in e-fektov, ki imajo izreden odmev o Gotovčevi partiturt, prežeti od začetka do konca z duhom jugoslovanske glasbene folklore m s krasnimi napevi. V tem delu utripa sveže scensko življenje, tukaj živijo ljudje z vsemi svojimi vrlinami in hibami; zvestoba, naivnost, porednost in humor, dobronamer- i nost in satira, vse to napolnjuje gradnjo tega izrednega glasbeno-scenskega dela, ki je hitro postalo last vseh jugoslovanskih narodov.
Na povabilo Slovenskega gledališča iz Trsta bo v prvemu nastopu reške Opere v Kulturnem domu prisostvoval tudi avtor skladatelj Jakov Gotovac, ki ga bomo prav ob tej priložnosti še posebej z veseljem pozdravili kot dragega gosta.
B. Rupnik
liiiiiiiiliffiiiiiriiitiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimniiiiNiiinniinmiaMmmuluiiiMiiiiHuliinMi
Božo
Vodušek:
IZBRANE PESMI
Zbirka je izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani
Cankarjeva založba v Ljubljani je izdala knjigo pesmi znanega slovenskega pesnika starejše generacije, šestdesetletnega Boža Voduška, zbirko pesmi pod naslovom IZBRANE PESMI. Ta knjiga v odlični opremi, ki jo je zasnoval Jože Brumen, in s spremno besedo Mitje Mejaka, se je pojavila na slovenskem knjižnem trgu prav v dneh, ko so bile razglašene letošnje Prešernove nagrade. In s Prešernovo nagrado za literaturo Je bil prav za svojo zbirko Izbranih pesmi nagrajen tudi Božo Vodušek. Da izid neke pesniške zbirke spremlja tudi podelitev Prešernove nagrade, najvišjega slovenskega priznanja za literaturo pa je za zbirko prav gotovo izrednega pomena, saj predstavlja tako priznanje največje priporočilo. In tako priporočilo Vo-duškove izbrane pesmi tudi zaslužijo, saj je njih izid pomemben dogodek za slovensko poezijo.
Božo Vodušek ni posebno plo-
...........im.im.um....
MIH
Demetrij Cej razstavlja,
(Nadaljevanje na 10. strani)
Za premiero Benedetičeve drame «Ne vedno kakor lastovko? je slikar Demetrij Cej odprl v foyerju balkona Kulturnega doma razstavo svojih del. Razstavo si je ogledalo lepo število ljubiteljev slikarske umetnosti
dovit pesnik, vsaj ne v takem pogledu, da bi izdal večje število pesniških zbirk. Ob koncu leta 1939 je izdal svojo prvo pesniško zbirko Odčarani svet, ki je bila sicer svojevrstna pesniška zbirka, je pa stopila v ozadje ob strahotah nove svetovne vojne. Pomenila pa Je konec nemirnega in bogatega obdobja slovenskega liričnega razvoja med obema vojnama, kot je zapisal Mitja Mejak v svoji uvodni besedi. Tudi dejstvo, da knjige Odčarani svet že dolgo ni bilo dobiti in da ni prišlo do njenega ponatisa, je povzročilo, da Voduškova lirika še danes širšemu krogu ni dovolj znana in da tudi ni bila dovolj upoštevana pri raznih antologijskih izborili. Zato je bil skrajni čas, da Voduškova lirika ponovno izide v knjigi, obogatena in izpopolnjena z Voduško-vimi povojnimi pesmimi in se tako reši začaranega kroga samote.
I
Sicer pa Voduškova lirika ni lahko dojemljiva in je tudi ob prvem vstopu v javnost bila deležna prav različnih ocen. Nekomu je bil Vodušek izrazito verski pesnik, drugemu ateistični upornik, tretjemu pa pesimistični predstavnik brezupnosti predvojnih intelektualcev. In Mejak še danes ugotavlja, da tudi njegov uvod zaman poskuša racionalno razložiti celoto Voduškovega pesniškega sveta, ker bo eden v njegovi pesniški govorici spoznal to, drugi pa drugo izpovedno prvino. Razglabljajoč o temeljih Voduškove poezije ugotavlja Mitja Mejak, da je bil usodni preobrat v Voduškovem duhovnem in liričnem razvoju v bistvu religiozne narave, temeljni konflikt pa tudi družbene narave. Pesnik se je umaknil iz političnega življenja in potem, ko je spoznal mizerijo predvojnih družbenih in političnih razmer, našel izhod v individualizmu in brezkompromisnem individualnem uporu. E-tični, družbeni intelektualni in estetski upor prevladuje v Vodu-škovi poeziji. V upornem zanosu je Voduškova pesem srdita, posmehljiva, sarkastična in tudi ci-
nična, najdemo pa v njej presenetljivo nežne in himnično zanos- j I r ne speve. Pesmi, ki so nastajale v povojnem, liriki nenaklonjenem času, v celoti povzemajo pe- l| snikovo usodo in vizijo, kakršno 11;' Je v bistvu razodela že prva pesniška zbirka Odčarani svet.
Tem besedam iz uvoda v Izbrane pesmi, naj dodamo še ne- I kaj stavkov iz obrazložitve za nagrado. Ta ugotavlja, da Je li- i ' rika Boža Voduška v slovenski poeziji že dolgo prisotna kot njen nepogrešljivi in razvojno zelo pomembni sestavni del. Osebni problemi pesnikovega notranjega sveta so v njej dvignjeni do tolikšne pomembnosti, in so tako globoko zajeti, da se skoznje ne-| prestano pomikata v ospredje splošna človeška vsebina ter stanje neke generacije in epohe. ;
Iz zgodnjih, še izraziteje ekspresionističnih pesmi, se je Vodušek v tridesetih letih premaknil k neposrednemu ugotavljanju in doživljanju resničnosti in je zanje našel danes že klasično formulacijo: odčarani svet. Pesnik je neprestano in vedno znova razočaran, zato so v njegovi poeziji vidni elementi Jeze in upora. Dragocenost take izpovedne strukture Voduškove lirike leži predvsem v tem, da je med slovensko poezijo tega časa morda najbolj tipičen, pesniško presenetljivo izviren in po svojih mo-tivih in tonu prav izredno razse-žen izraz intelektualnega in individualnega odpora do tedanje meščanske, v jedru že razkrojene družbe.
Tako torej razčlenjevalec v u-vodu k zbirki, tako obrazložitev Prešernove nagrade. Slovenski bralec, prijatelj poezije, si bo svojo sodbo ob enem in drugem ustvaril sam. V Izbranih pesmih bo našel vrsto pesmi, razdeljene na štiri cikle. Prvi trije nosijo naslove: IZ BOJA S POEZIJO. USODO IN SMRTJO, ODČARANI SVET, URE TIŠINE. Na koncu pa so dodani nekateri Vodu-škovi prevodi iz svetovne lirike, ki sicer dopolnjujejo Voduškovo ustvarjalno podobo, motijo pa ubranost zbirke.
Sl. Ru.

PrlffioHEniESvBIk
Vreme včeraj: naj višja temperatura 12.6, naj nižja 6.3. ob 19. uri 10.7 •toplnje, zračni tlak 1023/9 stanoviten, vlaga 70 od*t„ brez vetra, nebo •no desetinko pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7.7 stopinje.
— 4
Tržaški dnevnik
marca
Danes, NEDELJA, 5. marca
Bogo	h
Sonce vzide ob 6.37 ln zatone « 17.56. Dolžina dneva 11.19. Luna vade ob 3.49 in zatone ob 11.47.
Jutn, PONEDELJEK, 6. marca Danica
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA

Jutri dopoldne začetek tretjega seminarja za siovenske šolnike
Seminarja se bodo tokrat prvič udeležili tudi slovenski šolniki iz Goriške
Jutri ob 9. uri se bo v mali dvo-. Sv. Jakoba-Sv. Sobote bivše PSI. rani Kulturnega doma v Trstu za- Sedanji sedež je v Ul. Flavia 5.
Obe sekciji sta se sestali ločeno
čel tretji seminar za slovenske pro fesorje ln učitelje, ki bo trajal do vključno 11. marca. Na seminarju bodo predavali priznani profesorji ; in pedagogi iz Slovenije, letos pa " se bodo seminarja prvič udeležili j tudi slovenski šolniki iz Goriške, ker Je goriški šolski skrbnik prof. Vincenzo Baiocohi ugodno sprejel zadevno prošnjo predstavnikov sinil dikata slovenskih šolnikov v Go-; rici, upoštevajoč, da Je seminar ze-<1 lo zanimiv in potreben. Solniki, ki J so se prijavili za seminar, bodo medtem oproščeni pouka. Našim i šolnikom, ki se bodo udeležili šemi-| narja, želimo najboljše uspehe.
Program seminarja je naslednji:
1 V ponedeljek, 6. marca dopoldne I predava dr. Jože Toporišič o temi | «Siovenski knjižni izgovor® (skupno |, za učitelje in profesorje), popoldne dr. Jože Toporišič «Vaje v sloven-: skem knjižnem izgovoru® (za učite* t; lje in profesorje), 7. marca dopol-1 dne dr. Jože Toporišič ((Besedni red v stavku® (učit. In prof.), po-■ poldne vaje (učit. in prof.), 8. marca dopoldne prof. Mirko Lužnik ((Nekatera poglavja iz metodike poli uka v osnovni šoli® (učit.), popol-I dne dr. Kristina Brenkova ((Pregled j sodobne književnosti za otroke in I mladino® (učit. tn: prof.), 9. marca I dopoldne dr. Fraric Zadravec «L1-* terami tokovi na Slovenskem med | obema vojnama (prof.), popoldne I prof. Helga Glušič ((Slovenska proza I v 'povojnih letih (prof.), 10. marca I dopoldne prof. Janez Sivec «Raz-I voj učenčevih sposobnosti izražali nja» (prof.), popoldne dr. Franc Pe-diček ((Psihologija mladostnika in adolescenta® (učit. in prof.), 11. marca dopoldne dr. Tine Logar «Slo-| venska narečja in njih razmerje do | knjižnega jezika® (učit. in prof.) ter f prof. Stane Mihelič ((Didaktične in | metodske pripombe k pouku materinščine v osnovni in srednji šoli® (učit. in prof.), popoldne P~of. Marija Lipužič ((Učenci z razvojnimi, telesnimi ali psihičnimi motnjami®
. (učit.), nato pa bo prof. Stane Mi-IheUč, pedagoški svetovalec za slo-I venske šole in vodja seminarja imel s razgovor s profesorji slovenščine na |nižjih in višjih srednjih šolah o te-žavah pri prehodu z nižje na višjo srednjo šolo.
F Predavanja bodo od 9. do J3. ure fin od 16. do 18. ure.
in sklenili, da se združita. Na skupščini sekcije pri Sv. Soboti, katere se je udeležil tajnik druge sekcije Eugenio Laurenti, ki je prinesel pozdrave, je tajnik De Gioia imel obširno poročilo o sporazumih v pokrajinskem izvršnem odboru za združenje raznih sekcij bivše PSI in bivše PSDI. Najprej je govoril o organizacijskih vprašanjih tudi v zvezi z bodočimi deželnimi volitvami v letu 1968, nakar je poudaril, da je treba v notranjem življenju združene stranke ohraniti izročila in vzore socialistične demokracije. Zatem sta spregovorila deželni svetovalec prof. Giuseppe Dulci in podžupan Lucio Lonza.
Naslednji dan se je sestala sekci-
ja B. Buozzi, katere člane je prišel pozdravit tajnik sekcije od Sv. Sobote Giuseppe De Gioia. V svojem poročilu je Eugenio Laurenti poudaril potrebo, da se ustanovi stranka nove vrste, ki bo znala izkoristiti pozitivne izkušnje obeh strank, da bo lahko uspešno delovala v novi italijanski socialni stvarnosti. Sledila je poglobljena razprava. Prvi je spregovoril v njej pokrajinski odbornik prof. Elio Apih. Sestanek je zaključil tajnik Oberdan Pierandrei, ki je okvirno nakazal politično u-smeritev za bodočo akcijo. Na obeh skupščinah so izglasovali resolucijo, ki jo je predložil upravni svetnik združenih bolnišnic Claudio Boni-ciolli in v kateri se zahteva čimprejšnje uresničenje reforme bolnišnic, katero je predlagal socialistični minister Mariotti.
V PRENAPOLNJENI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Čudovito petje «Slovenskega okteta je ponovno navdušilo naše občinstvo
S svojim prvim nastopom v Kulturnem domu so mojstri pevci iz Ljubljane tudi v delno novi sestavi potrdili sloves, ki ga uživajo širom po svetu
Dvorana Kulturnega doma je bila. ka posebna priložnost vsekakor bi-sinoči dvakrat premajhna, da bi | la, kajti če je kaj, kar lahko naše mogla sprejeti vse, ki so hoteli pri-....
sluhniti petju slovitega kSlovenskega okteta«, iz Ljubljane. Vstopnice so bile že predvčerajšnjim zvečer razprodane in mnogi ljubitelji petja se kar niso mogli sprijazniti s tem, da jim ni bilo dano poslušati ta izredni umetniški ansambel, katerega sloves je obšel domala še ves svet od Kitajske do Amerike. Vse to pač dokazuje, kako nestrpno je vsa naša zamejska kulturna javnost pričakovala njegov prihod v Kulturni dom in s kolikšnim zanimanjem je pričakovala ta koncert, za katerega smo bili pravzaprav vsi prepričani, da bo eden prvih v našem novem hramu kulture in umetnosti.
Vzdušje v dvorani je bilo praznično, kot je lahko samo ob po-I sebnih priložnostih. In tokrat je ta-
lltlllllllllllMlllllllltlllll1lllllll|l|l||||||||||||il|||||||||||||||ii„||||||||i|||„||,||,||||||ll,M|||||||||||,|t|||||||)|||||||||||t|||)|fn|||||||||||M|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
POMEMBNA SLOVESNOST V TRŽIČU V NAVZOČNOSTI MINISTRA NATALIJA
Prvi izdelek nove družbe Italcantieri petrolejska ladja «Mirafiori» splavljena
Kmalu bodo postavili gredelj za novo enako konstrukcijo, kateri bo potem sledila še ena - Natal« o novi perspektivi reorganiziranega italijanskega ladjedelstva

Združitev sekcij bivših PSI in PSDI
V okviru socialističnega združeva-,nja v tržaški federaciji so po peri-feričnih sekcijah v Miljah in Nabre-Sžini prešli k fazi združevanja mest-jfnih sekcij. Tako sta se sestali sek-ciji «G. Matteotti* od Sv. Sobote
■od bivše PSDI in «B. Buozzi* od rina 38,93 m, višina 18,80 m, bruto
I
IIMIIIHIIIIM«llll!IIIIIIMIIIIIIIIIII)IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII!!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII||fllll
V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI
Točno ob 10. uri so včeraj dopoldne zatulile sirene v Tržiču: prvi izdelek nove družbe «Italcantieri», velika tankerska ladja za prevažanje petroleja ali rude v razsutem stanju, «Mirafiori», je zdrsela s sanjača v svoj element. Delavci, ki so sodelovali pri splavitvi so se uto zbrali pod tribuno, na kateri se je pred tem zbralo veliko število gospodarstvenikov, predstavnikov oblasti in gostov. Prisoten je bil minister za trgovinsko mornarico Nata-li, med gosti pa so bili vsi najvišji predstavniki tukajšnjega ladjedelništva, petrolejske družbe Shell, predstavniki družbe Grandi Motori Trie-ste, predstavniki deželne uprave z dr. Berzantijem na čelu, predsednik Italijanske industrijske zveze dr. Costa, nekateri izmed najvidnejših zasebnih brodarjev v Italiji, med njimi dr. Cameli, predstavniki zasebnega industrijskega področja, med temi zlasti predsednik Fiatove, ga koncerna ing. Agnelli, župani iz Trsta, Gorice, Vidma, Genove, Ca-stellammare di Stabia in številne druge osebnosti.
Ladja «Mirafiori» pojde v svet z naslednjo vizitko: dolžina 254 m, ši-
li
Štipendije in prispevke bo prejelo 76 učencev
Skupna vrednost pomoči znaša čez 3 milijone lir Starši lahko dobijo zneske od ponedeljka dalje
Devinsko - nabrežinska občina aroča staršem dijakov, ki so vložili prošnjo za dodelitev štipendij In prispevkov za potne stroške v femlslu deželnega zakona štev. 19 z ine 6. septembra 1965, da lahko dobijo omenjene štipendije in prispevke pri blagajni Tržaške hranil-lice v Sesljanu od ponedeljka, 6. m. dalje.
Štipendije za dijake strokovnih ol znašajo po 25.000 lir, štipendije za dijake višjih srednjih šol pa po po.000 vsaka. Prvo štipendijo prejle 10, drugo 26 dijakov, prispevek za potne stroške pa prejme nadaljnjih 40 dijakov. Skupna vrednost sS podeljenih štipendij in prispevkov znaša 2.044.000 lir. Po istem deželnem zakonu je občina prejela 800.000 lir za otroške vrtce, in sl-ber za prevoz otrok in za učila; iz svojega proračuna pa je v ta na-
men nakazala za tekoče šolsko leto nadaljnjih 200.000 lir.
V ULICI CARDUCCI, 39 (nasproti pokritega trga) IMA TRGOVINA


V VELIKI IZBIRI ŽENSKA IN MOŠKA
OBLAČILA
ZELO UGODNE CENE
I
Smrtna nesreča pred Trgom Unita
Pred Trgom Unith je sinoči prišlo do smrtne prometne nesreče, pri kateri je izgubil življenje 18-letni Italo Fragiacomo iz Ul. dei Porta 5, njegov 15-letni prijatelj Giuseppe Spallino iz Ul. Bellosguar-do 49 pa se v bolnišnici bori s smrtjo. Mladeniča sta se peljala na lambreti proti Sv. Andreju, pred Trgom Unita pa sta pri prehitevanju avtomobila, ki ga je vozil 36-letni Ivan Petaros iz Boršta 71, zašla na levo in treščila v nasproti vozeči avto, ki ga je vozil 22-letni Silvio Donati iz Ul. Colautti 6. Oba sta se pri hudi nesreči hudo ranila in Fragiacomo je izdihnil že med prevozom v bolnišnico, medtem ko so Spallina sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. —
Jugoslovanski policijski motorni čoln je včeraj na odprtem morju v bližini Pulja ustavil italijanski ribiški čoln «Lidia», ki je prevažal 25.000 zavojčkov pretihotapljenih cigaret. V čolnu sta bila 53-letni ribič Giuseppe Corbetto in 27-letni mornar Giordano Mania, oba iz Tržiča. Čoln so zaplenili, tihotapca pa obsodil na izdatno denarno kazen.
■■»■■■■■■■m.■■■■■■.mn umni........................■„■,■■■„■■■■■■„,
ZA XIX. MEDNARODNI VELESEJEM
Doslej prijavljenih 11 držav
Burma bo uradno sodelovala na letošnji prireditvi - Izmenjava blaga s to državo se v zadnjem času ugodno razvija
nosilnost pri 41T1” 76.800 metričnih ton, pri 46’2” 88.800 m ton. Opremljena je s pogonskim strojem «Fiat» 9010 S z osno močjo 21.000 KM preračunana hitrost pri polnem tovoru: 16,3 vozla. Naročila jo je palermska družba »Santa Te-resa», na izbiro ladjedelnice, v kateri naj bi se nova enota zgradila, pa je odločilno vplival brodar Cameli, ki je v zadnjih letih zagotovil tržiškemu obratu več pomembnih gradenj. Prav v znak hvaležnosti in priznanja za to naklonjenost mu je po splavitvi med manjšo slovesnostjo v občinski hiši, tržiški žu. pan dr. Romani včeraj izročil zlato kolajno tržiškega mesta.
«Mirafiori» je, kakor rečeno, prva ladja, na kateri plapola prapor nove družbe Italcantieri, ki obsega tri najvažnejše državne ladjedelnice: o-brat v Tržiču, obrat v Genovi ln obrat v Neaplju (Castellammare di Stabia). Pomembna pa je poleg tega tudi zato, ker se je porodila iz sodelovanja med zasebnim in državnim poslovnim svetom. V «Mira-fiori® se nekako vnaprej zrcali listo sodelovanje, ki naj bi se v prihodnje, v skladu z znanimi sklepi Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE, razvila med Italcantieri in «Grandi Motori Trieste®.
Zbliževanje med zasebno industrijo in državnim gospodarskim ustrojem, ki ga predstavita Zavod za industrijsko obnovo IRI bo moralo prebresti še marsikatero oviro, preden bo lahko doseglo svoje končne cilje. To je dal med drugim razumeti tudi sam Cameli, ko je v svojem govoru po splavitvi med drugim naglasil, da se zasebni brodarji čutijo prizadete, ker ne smejo naročati v tujini novega ladjevja, medtem ko se drugi gospodarski operaterji, na primer trgovci ali prevozniki, lahko poslužujejo ladij, ki plujejo pod tujimi zastavami.
Predsednik Fincantieri in Italcantieri Tupini je naglasil, da je «Mi-rafiori® druga v seriji štirih enakih ladij, ki so jih zasebni brodarji naročili v ladjedelnici Italcantieri ter je napovedal skorajšnjo postavitev gredlja, na istem sanišču s katerega je včeraj zdrsela v morje «Mirafiori», za novo, enako konstrukcijo, kateri bo sledila še zadnja iz omenjene serije, ter prepustila mesto neki 81.000-tonski enoti serije.
Zadnji je spregovoril minister Na-tali, ki se je spomnil podobne slovesnosti, katere se je v Tržiču udeležil lansko leto, ko je bila prihodnost tukajšnjega ladjedelstva zavita v zaskrbljujočo meglo. Danes, je naglasil minister, je ta skrb izginila, ter so pred državnim ladjedelništvom razvojne perspektive. Natali je poudaril, da pomenijo sklepi CIPE v bistvu zagotovilo za kompetitivnost državnega ladjedelništva najmodernejšim tujim obratom. Ladja «Gameli», je dejal minister je bila zgrajena ob državni finančni podpori in zanjo so graditelji prejeli tudi ugodne kredite. Na koncu je minister zaželel državnemu ladjedelništvu čim več uspeha v mednarodni konkurenci, glede nakazanih vprašanj in v delen odgovor na- Camelijeva izvajanja pa je poudaril težnjo državnih organov po konkretizaciji čim večje svobode na morju v vseh ozirih.
število držav, ki se bodo uradno udeležile 19. mednarodnega vzorčnega velesejma v programu od 21. junija do 5. julija 1967 se je te dni povzpelo na enajst Burmanska ambasada v Rimu je namreč sporočila vodstvu tržaškega velesejma, da se bo ta azijska država pridružila desetim deželam, ki so že zagotovile svojo udeležbo na prireditvi, namreč Avstriji, Braziliji, Kamerunu, Češkoslovaški, Gabonu, Zahodni Nemčiji, Jugoslaviji, Poljski, Romuniji in Madžarski. V krogih blizu tržaškega velesejma naglašajo, da se trgovinsko poslovanje z južno-azijskimi deželami v zadnjem času
postopoma veča, medtem ko se tudi pomorske zveze med severnim Jadranom in Burmo stalno izboljšujejo. Iz_ Burme dovažajo v tržaško pristanišče predvsem eksotičen les, naravni kavčuk in razne začimbe. Poleg tega pa je v zadnjem času o-paziti, da dovažajo ladje naraščajoče količine burmanskih rudnin. I-tajija izvaža danes na burmansko tržišče predvsem kemične proizvode, papir, železo v palicah, izdelke iz surovega železa in jekla, električne naprave, vozila, plastične mase in umetna vlakna. Italijansko tržišče pa prejema iz Burme rezan les, nekaj bombaža, i posameznih letih pa tudi večje količine riža.
Svečana otvoritev «Finigarjevega doma» na Opčinah
Ob prisotnosti predstavnikov cerkvenih in civilnih oblasti je bila sinoči na Opčinah svečana otvoritev novega r-Finžgarjevega doma*, v lepo opremljenih društvenih prostorih in dvorani v novi stavbi poleg Ma-rijanišča. Uradnemu delu svečane otvoritve je sledil zelo obširen in pester kulturni spored z nastopi pevskih zborov, godalnega kvarteta, folklorne skupine in skavtov. Vse izvajalce so prisotni toplo pozdravili. —
Neznanec z nožem napadel ribiča
Neznanec Je sinoči z nožem napadel in hudo ranil 54-letnega ribiča Maria Blasola iz Ul. Capitelll 5 To Je povedal sam Biasol, ko so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico. Okoli 22. ure se je namreč vrnil domov in komaj Je vstopu v vežo, ga Je v temi napadel nekdo tn ga zelo verjetno z nožem žabo del v levi bok in v desno stegnenico na strani dimelj. Po napadu je neznanec zbežal.
Blasola so nekaj časa potem nujno sprejeli na drugi kirurški oddelek in zdravniki so si pridržali prognozo. —
IZGUBLJENO — NAJDENO
Na občinskem oddelku za ekono mat v sobi 128/111. občinske palače hranijo naslednje predmete, ki so bili najdeni v februarju na javnih prostorih in katere dobijo zakoniti lastniki lahko nazaj ob delavnikih od 9. do 12. ure: italijanska in tuja valuta, denarnice, ponev za cvretje zrezkov, dežniki, doza za puder, rokavice, ura, tricikel, motor, zlata zapestnica, torbice, škatla za peresa, moški klobuk, odeja za zibelko, povodec za psa.
ljudi še posebej vžge, potem je to pesem, naj bo umetna ali narodna, slovenska ali katerega koli drugega naroda, saj ima ravno pesem tisto čudovito moč, ki priteguje in združuje ne glede na jezik, poreklo in miselnost.
Ob navdušenem pozdravljanju, kot kadar se srečajo stari, dobri znanci in prijatelji, in za take lahko imamo še posebej «Slovenski oktet*, ki je svoje prve nastope imel prav med nami v Trstu, so mojstri pevci začeli svoj sinočnji spored s klasično polifonijo in zapeli tri Gallusove Madrigale (Libertas animi ci-bus, Quam gallina, Heu crucior cer-te), nato Palestrinovo «0 bone Je-su» ter še dva Gallusova moteta rCanite tuba in Sion*, in cLaus et perennis gloria*, nato pa pet skladb moderne polifonije: Sachsovo «Vzdih* Gerbičevo rPoimarin*, Lajovčevo *Lan*, Krekovo «Prekmurska» in Srebotnjakovo «Bom. Oktet je vse pesmi odpel z izredno občutenostjo, v najžlahtnejšem polifonskem stilu, v edinstveni interpretaciji in v popolni glasovni zlitosti, ki je prišla do izraza tudi v kompozicijsko tako zahtevnih skladbah kot sta Lajovčeva «Lan* in Srebotnjakova «Bo-ri*.
Drugi del koncerta je bil posvečen narodnim pesmim. Najprej je oktet zapel tri Tajčevičeve komitske pesmi (Ajde puška pukna. Mori se sobrale, Do tri mi puški pukna ja), nato Berdovičevo rPoskakuša* in še tri slovenske narodne v priredbah Kreka «Nocoj je pa ena lepa noč*, Simonitija tMrzel veter» in Kernja-kc rjuhe, pojdamo v Škufeče*. Mnoge od teh so bile za naše ljudi nove, zlasti vse tri komitske in Ber-dovičeva poskočnica, slovenske pa smo že večkrat slišali, vendar nekoliko drugače podajane.
Zadnji del sporeda je bil posvečen narodnim pesmim drugih narodov. Tako smo slišali dansko «Af-ten», dve moravski v Kričkovi priredbi «Ej slavičku« in «Oči, očič-ka», ameriško narodno v Voduškovi priredbi «Vive 1'amour» ter rusko v Rijavčevi priredbi «Kalinka«. Razen «Kalinke» so bile vse nove za nas. Posebno je bila všeč «Vive l’a-rnour«, «Kalinka« pa je seveda sprožila tolikšno navdušenje, da se a-plavž kar ni hotel poleči in gostje so se — kot je njihova prijazna
V nedeljo, 12. marca, bo ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani Ul. Geppa 9
redni občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu
Dnevni red:
Poročilo upravnega odbora Poročilo nadzornega odbora Predložitev, diskusija in odobritev obračuna, zaključenega 31.12.1966 Izvolitev upravnega odbora po določbah statuta Izvolitev nadzornega odbora Razno
Vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležijo.
•iiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMuiimiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. marca se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Maria Luc-chlni vd. Deffent, 80-letni Giovanni Pettlrosso, 43-letni Giovanni Sbisži, 70-letni Urbano Pezzer, 69-letna Maria Rotter vd. Bossi, 65-1 etn i Mar-co Crlviclch, 55-detmi Bruno Invvln-kl, 90-letna Giovanna Biecher por. Spangher, 62-letni Antonio Pastjuali-ni, 76-letna Maria Biekar vd. Loser, 78-letni Giuseppe Guido Saran, 76-letna Glustlna Svagel vd. Pahor, 82-letna Emma Velan vd. Bastlani, 66-letni Costantlno Scogna, 55-letnl Vir. gl-llio Stanon.
OKLICI: Flnancar Nicala Mancini in gospodinja Ploretta Codri, uradnik Carlo Ce lent »no ln prodajalka Rita Harej, telefonist Viittorio Bel-lotto in blagajničarka F ul vi a Cova-clch, težak Claudio Cadel im študentka Mirella Ceppi, tiskar Antonio Mestre in učiteljica Lici« Ceppi, univerzitetni pomoč. GaLlieno Denardo in učiteljica Maria Punter, upokojenec Viittorio Fagarazzi ln gospodinja Ida Ugo uradnik Lucio Bertuzzi ln učiteljica Antomeilla Perhauz, elektrotehnik Franco Cosani ln študentka Marina Marasso, uslužbenec Albino Rasenl in bolničarka Laura Ursini, elektrauto Rodolfo Stamissa ln prodajalka Loredana Capotorto, šofer Duilio Cossaro in gospodinja Edda Codarin, delavec Fellce Deluca m natakarica Maria Pertic, pomožni strojni častnik Gerardo Blasutto In gospodinja Norina Stopar, delavec Gtanfranco Cornti ln prodajalka Ele-na Prattkd, trgovec Giuseppe Pesche-chera tn študentka Giiulla Besenghi, pek Darlo M-uhr in prodajalka Laura Patrono, električar Franco Leo in prodajalka Marisa Ustolin, upokojenec Ernesto Manzan In gospodinja Cornella Lostuzzi. hidravlik Paolo Bartole tn uradnica Elvia Vassalle, trgovski pomočnik Egidlo Crismani In uradnica Elvia Barago, načelnik urada Marco Angelini ln prodajalka Laura Predonzanl, natakar Bruno Co-lomban In tekstilna delavka Lina Ea battl, trgovski agent Stelvio Polita in uradnica Maria Grazla Pitacco, lekarnar Aureliano Vascotto in gospodinja Licla Rovelli, ladijski strojnik Glanfranco Pipan
siach, trgovski zastopnik Mario Se-stan ln gospodinja Margherita Luz-zi, uradnik Jacques Hofmann in študentka Carla Procacci, trgovski pomočnik Ruggero Tomaslmi in prodajalka Anna Deankovlc, uradnik Fran, cesco D’Angelo in uradnica Iole Iam-chi, barist Bruno Mazzucato in bolničarka Silvana Vlchi, strugar Claudio - Pregi in uradnica Anmamaria Redlvo, mizar Evelino Cergol ln bolniška sestra Rosalla Koprivnik, posestnik Ennio Romani in gospodinja Anna Bnetton, uradnik Franco Qui-llcl ln gospodinja Laura Cumbat, de. lavec Lodovico Kus in gospodinja Bosiljka Janič, karabinjer Corradino Carota in prodajalka Annamarla Sferza, karabinjer Angelo Callcchlo in bolničarka Blanca Guglia, strugar Giovanni Gherlani din gospodinja Anna Annese, barist Aurelio Ingib ln gospodinja Isabella Annese.
DNEVNA služba lekarn <od 13. do 16. ute)
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benussl, Ul. Cavama 11; Picclola. Ul Orianl 2; Vemarl. Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) D’Ambrosi, ul. Zorutti 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasini, Trg Liberti 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefoni ratl na štev. 90-235.
LOTERIJA
BARI	8	58	22	7	47
CAGLIARI	33	90	21	68	26
FIRENCE	73	34	85	13	20
GENOVA	50	63	87	2	29
MILAN	72	20	70	22	90
NEAPELJ	40	72	86	37	58
PALERMO	29	52	50	40	48
RIM	24	53	7	11	8
TURIN	21	24	44	17	81
BENETKE	64 31 ENALOTTO		79	81	80
1X2	X 2 X 1	1 i	2	2 Ji	
„ „. .	Kvote: 12 točk — 10,993.000 lir,
nlk Glanfranco Pipan In bolničarka, 11 točk — 231.100 lir, 10 točk — Maria Casteilanl, uradnik Giovanni 19.100 lir. Ena izmed treh dvanai-Tenace «n delavka Anna Maria Lis-1 stic je bila zadeta v Trstu
navada — oddolžili še iz izdatnim dodatkom. Najprej so zapeli narodno «Po jezeru«, nato pa na izrecno željo iz občinstva priljubljeno koroško «Mojcej» s solistom Grošljem in — kako bi se moglo zgoditi, da je ne bi? — še «Ribenško» s solistoma Kozlevčarjem in Ognjanovičem.
Toda ploskanja še ni bilo konec. Ljudje so še sedeli in sledila je še ruska narodna «Dvanajst razbojni kov«, v kateri je ponovno prišel do veljave krasni žametni bas Dragiše Ognjanoviča.
iiSlovenski oktet« se nam je tokrat predstavil delno prenovljen (nova sta bila, vsaj za naše občinstvo, oba prva tenorista Franci in Čadež). Prav gotovo so novi glasovi vnesli v ansambel drugačno barvitost in harmoničnost pa tudi kaj novega slogu podajanja, toda okte-tovo petje je vedno velika umetnina, ki navdušuje in osvaja preprostega in najbolj zahtevnega poslušalca. «Slovenski oktet« je samo eden.
j-k-
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom Filibert Benedetič
NE VEDNO KAKOR LASTOVKE
drama v dveh delih
Scena, kostumi in režija;
J O 2 E BABIČ Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Pri predstavi sodeluje ansambel «5 f a n s v>
DANES, 5. marca ob 16. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
Slawomir Mrožek
STRIP - TEASE IN ČAROBNA NOČ
v ponedeljek, 6 t.m. ob 20. uri v Kopru
V Slovenskem klubu
bo v torek,
7. t. m. ob 20.30 gostoval
Aljoša Žerjal s svojimi filmi
Prikazal bo tudi filma, ki sta prejela prvo nagrado in posebno priznanje na mednarodnem festivalu v Glasgovvu na Škotskem.
Vabljeni vsi prijatelji kluba!
OBVESTILO
ČITATELJEM
V eni prihodnjih številk našega dnevnika bomo objavili podroben spored «Slovenske kmečke ohceti», ki bo 18. marca v Ljubljani.
Sodelovala bo tudi skupina narodnih noš s Tržaškega in in Goriškega. Prireditveni odbor potrebuje še 6 narodnih noš, ki bodo sodelovale na ohceti in zato prosimo še enkrat naša dekleta, da se prijavijo v našem uredništvu.
OPERA NARODNEGA GLEDALIŠČA
«IVAN ZAJC® Z REKE
da bo gost tržaškega Slovenskega gledališča v petek, 10. marca ob 21. uri v soboto, 11. marca ob 21. uri v nedeljo, 12. marca ob 16. uri
v KULTURNEM DOMU
Izvajala bo opero JAKOVA GOTOVCA
«iro z onega sveta»
V posameznih vlogah bodo nastopili;
ERO: LJUBOMIR STRGACIČ, JOSIP SUTEJ (Zagreb) — ▼ altemaciji
DJULA: ZORKA WOLF, MIRKA KLARIČ (Zagreb) v altemaciji DOMA: BLANKA ZEC, NEVENKA TOMAŠIČ — v altemaciji MARKO: FRANJO GODEC, TOMISLAV NERALIČ (Berlin) ▼ altemaciji
MLINAR: TUGOMIR ALAUPOVIČ, MILIVOJ KUČIČ (oba Zagreb) — v altemaciji
Orkester, zbor in balet reške Opere
Dirigent: VLADIMIR BENIČ Režiser: DINKO SVOBODA Inscenator: ANTON 2UNIČ
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pr«4 pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265
Nazionale 14.30, 21.4S <11 dottor Živa go» Metrocoior iz romana Borisi Pasternaka. Geraldlne Chaplin, A-iec Guinness, Omar Sharif,
Enajsti teden.
Excelsior 14.30 «Due assi nelila ma-nica» Technicodor. Tony Curtis, Vir-na Lisi, George G. Scott,
Fenlce 14.00 «La resa dei contia — Teohmcolor. Thomas Mili lan.
Eden 14.00 «A ciascuno M suo» Tech-nicolor. Gian Maria Volonte, Irene Papas, Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattaclelo 14.30 «L’uomo del banco del pegni® Kod Steiger. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz (Ulica Sari Francesco 10)
14,00 ((Funera-le a Berlino® Techni-color. Eva Kenzl, Michael Caine.
Alabarda 13,00 «11 buono, H brutto, il cattivo® Colorscope. Cllnt East-wood. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 14.30 «Una storla di notte® Sliva Koscina, Phiilppe Le-roy. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.00 ((Misslone speclale La dy Chaplin® Techntcolor. Ken Clark Daniela Biancbi.
Cristallo 14,00 dneompreso® Technl-color, Anthony Quayle, Stefano Colgrande
Garibaldi 15.00 «4 dollari dl vendet-ta» Techntcolor, Robert Wood.
Aurora 14.30 «OSS 117 a Tokyo si muore®.
Capitol 15.00 «Modesty Blayse» Tecih-nicolor. Monica Vittl, Dirk Bogar-de, Selila Gabel.
Impero 15/00 *La mla spla di mez-zanotte®.
Vlttorio Veneto 13.45 «Io la conosce-vo bene® Stefania Sandrelll, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Ideale 14.30 «30 Winchester per El Diablo® Technicolor. Carl Malden, Mila Stanič.
Astorla (Ulica Zorutti, fllobus št l) 14,00 «La spia che venne dal fred-do» Richard Burton. Clalre Bloom, Peter Van Eyck.
Astra 15.00 «Paradiso Havvallano®.
Abbazla 14.30 «Come svaligiammo - a Banca ddtalia® Technicolor Franco Franchi, Clcclo Ingrassla.
SPDT priredi 12. 3. smučarski Izlet Nevegal, nov zimski športni center pri Bellunu, cenjen zaradi svo. Jih obsežnih smučarskih terenov tn zaradi krasnega razgleda na Dolomi te. Vpisovanje v Tržaški knjigarni v Ul. sv .Frančiška 20 do 9. 3. 1967
Mali oglasi
HIŠNO pomočnico trikrat tedensk« šče dvočlanska družina. Naslov . upravi lista. Ulica S. Francesco ;
Ml"’
•citroen« — samaritani in
— Servis v Ulici Rittmayer	v
stava ln prodaja avto potreb’
1-»
ebščin
Ulici Giulia 41.	”	v
PRODAM mesnico konjskega solastništvu skupno z opremo v
odJ!6-
boljšem stanju v okraju Sv. Jal<0 J Teli
19. ure.
Telefonirati na št. 23-524
•	,«e
VELIKO PODJETJE V TRSTU'’ fante in dekleta v višjo srednje*01 , izobrazbo, z znanjem slovenščine pripravljeni na zunanje delo. _z* tovljena bodočnost, dober zaslui«* d. delovni pogoji. Delo zanimivo P lf0 vsem za začetnike. Pisati pod *w, ■Velepodjetje« na upravo pri®0*’ ga dnevnika. Ul. S, Francesco, *’• TRGOVSKEGA vajenca s P°0°',nli( znanjem italijanščine ln sloven*0^ išče priznana trgovina avtomom*" ^ potrebščin. Pisati lastnoročno fro «Auto» na upravo Prlmorsi-dnevntka, Ul. S. Francesco 20. DELAVCA, močnega išče sfcl*1** vreč Via Fonderia	10.	„
TRGOVINA pohištva Puzzl, 01. ^ scoll 5 ima na Izbiro: spalnice, »“L nje, dnevne sobe,	omare,
sprejemnice Itd, Dobri pogoji. te nasl
ELEKTRIČNI gospodinjski stroji. ^
pralni stroji, hladilniki, štedilnik;', stenci. Izredni popusti. RADIO »T* LA, Ul. Foscolo 3.	^
PRODAM zemljišče	2200	kV. m * **
žimi Rižarne. Naslov na upravi 115' Ul. S. Francesco 20.
ISCEM krojaško vajenko, doW ča in pogoji. Krojaški salon M®*" Trst, Trg Garibaldi 11.
Najdeno
V petek, 3. tim, smo našli po predstavi v dvorani prosvetnega društva Ivan Cankar sive otroške rokavice, ki so na razpolago v uredništvu Primorskega dnevnika.
VELEPODJETJE Išče samostojno od 30 do 40 let stal-0 poslovodkinjo (vodja persofid' la) ln več marljivih prodajalk ln vajenk. Pogoji dobri. Nasl°T na upravi lista Ul. S. Fran08-sco 20, tel. 37338.
Darovi in prispevki
Ob obletnici smrti pok. Nin« ^ ce daruje družina Švab 1000 llrvet-Sportno združenje Bor. Namesto c,} ja na grob pok. Viktorja SkerUv_e. daruje N inči Uljan 2000 tn brata . leste in Poldo Daneu 1000 lir menik padlim partizanom na n ah.
Namesto cvetja na grob pok. ’ , torja Skerlavaja daruje društ' „ prodajalna z Opčin 5000 lir za 011 šho matico.
Vsi absolventi, profesorji In dijaki 5. letnika Slovenske trgovske akademije v Trstu so vabljeni na
DRUŽABNO
SREČANJE
ki bo v četrtek, 16. marca ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
Na tem srečanju bodo absolventi praznovali 20-letnico obstoja šole in ustanovili svoje združenje.
Prosimo za točnost!
PRIPRAVLJALNI ODBOR
TRŽAŠKA OBČINA
se pridružuje žalovanju ob smrti someščana
ind. izv.
BRUNA INVVINKLA
bivšega svetovalca tržaške občine.
in odbornika
2000
V	počastitev spomina pok. vlJfraij ja Skerlavaja daruje Marino K 5000 lir za pevski zbor «Jacobus« lus».
, vik'
Namesto cvetja na grob pok. torja Skerlavaja darujejo lv’",an Zvonko, Silvana in Marcel M*1* n> 5000 lir za spomenik partizano01 Opčinah	, ,,a
V	počastitev spomina Danila Kra„n/i
darujeta Dorina Ih Mirko Kralj lir za Dijaško matico,	.0<.
V	počastitev spomina pok. v ,.eia
Ja Skerlavaja daruj« žena Ra„ad-5000 lir za postavitev spomenika P llm partizanom z Opčin.	,ia
Ob četrti obletnici smrti Kralja darujeta žena Marija a. stra Kristina 3000 lir za Dijaško 01
tlco-	vik-
Namesto cvetja na grob i ok, v‘j(1 torja Skerlavaja darujeta Stefan Marija Kralj 2000 lir za Dijaško
tic0-	vile
Namesto cvetja na grob pok. v j torja Skerlavaja darujejo Draščk0 4000 lir za Dijaško matico.
Gledaljšča
Teatro Stablle
V	Avditoriju se z uspehom nadaljujejo predstave Camusove drame ((Pravičniki®. Predstave se bodo začasno zaključile danes ob 16.30 m ob 20.30. Prihodnji teden bo skupina Teatro Stablle gostovala v Milanu v gledališču Babila.
V	Avditoriju pa se bo začela vrsta predstav Teatro delle Novlta Ma nuera Lualdija, ki Jih bodo Izvajale skupine Salvo Randone, Bosetti-Lazzarini, Compagnla di Palazzo Du rini iz Milana, Lupo-Aldlni, Teatro Indipendente z Lauro Adani in Rt :-zom Giovampietrom.
ZA H VA L, A
ob a	VtS k’ “ *	*0C‘“MV*“
VIKTORJA SKERLAVAJA
Posebna zahvala za požrtvovalnost dr. Hrovatinu, vsem da-g™04*1	ln vencev, godbi iz Trebč, pevskemu zboru z
Opčin ln Zvezi partizanov z Opčin.
Žalujoča žena Rafaela ter družini Škerlavaj in Stock Opčine, 4. marca 1967
ZAHVAL A
pMerswri,‘n,ss'	k
DANILA KRAUA - CARLIJA
Enaka zahvala darovalcem cvetja in prijateljem iz Bazo-
yenec ter vfem °nim, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
TmMa c	ŽALUJOČI OSTALI
Trebče, 5. marca 1967

PfIme«tfMnevn!k

5. marca 1967
I
%
Prešernove proslave
po naših društvih
V zadnjem času je bilo po naših društvih več lepih Prešernovih proslav, ki so jih priredila društva skoraj izključno z lastnimi silami in s tem najlepše proslavila največji slovenski kulturni praznik. Na njih so sodelovale dramske skupine, mladinski in odrasli pevski zbori, recitatorji in mladi muzikanti ter govorniki. Iz njih je dihala prisrčnost, ki jo lahko posredujejo najlepše prav amaterji. V naslednjem podajamo poročila s teh proslav:
P. d. «Igo Gruden»
Nabrežina
Mladinski pevski zbor »Kraški slavček« je v nedeljo popoldne s svojim nastopom v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini otvoril Prešernovo proslavo, s katero se je domače prosvetno društvo oddolžilo spominu našega največjega pesnika Prešerna. Nabrežinski prosvetni delavci, ki, jih med mladino m malo, so se po svojih močeh potrudili, da je proslava uspela in zato želi popolno odobravanje občinstva, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Gre pa za uspeh Prešernove proslave v Nabrežini velika zasluga tudi tamkajšnji podružnici Glasbene matice in še posebno požrtvovalnima profesorjema Ambrozetu in Radoviču, ki sta pripravila nastope mladinskega pevskega zbora in posameznih izvajalcev.
Ne bilo bi pa prav če ne bi omenil tudi požrtvovalnosti mladih ljudi v društvu, ki so brez kakršne koli pomoči pripravili recitacije Prešernovih poezij. Vendar bi bilo koristno, če bi si za boljšo pripravo izvajanja poiskali strokovno pomoč kakšnega gledališkega igralca ali učitelja. Pridne so bile vse recitatorke: Tamara Caharija, Lučka Faletič, Vera Tuta, Majda Terčon in Marina Colja, ki so skušale iz Prešernovih verzov izluščiti čimveč poudarkov miline, bolesti, ljubezni in globoke žalosti, ki vejejo iz pesnikovih del.
Na višini je bil glasbeni del sporeda, ki ga je občinstvo sprejelo s toplim odobravanjem, žal, da na tej proslavi ni nastopil tudi domači pevski zbor, ki se je za to priliko tudi pripravljal, a svojega repertoarja ni mogel izdelati, ker je pevovodja imel težave pri vajah zaradi odsotnosti določenih glasov. Nastop skoraj 60-članskega mladinskega zbora pa je dobesedno navdušil. Otroci so pod vodstvom prof. Radoviča in prof. Ambrozeta, ki je izvajanje zbora tudi spremljal pri klavirju, ubrano in ljubko zapeli tri pesmi: Venturijevo »Kukavico«, Boštjančičevo »Ježek ima polje« in Pahorjevo «Burjo». Sledil je kratki govor o Prešernu, ki ga je podala Vera Tuta in v katerem je orisala tudi delovanje nabrežinskega društva, nakar je nastopila zelo mlada Eda Terčon, ki je pri klavirju ljubko zaigrala Pavšičevo «Sonček čez hribček gre«. Bolj dognan je bil nastop 10-letnega violončelista Kodriča, ki je ob klavirski spremljavi Ravela Kodriča zaigral Faurovo »Palm branches«. Aleksander Rojc
je nato na klavirju zaigral Mozartovo »Sonato v es-duru I. stavek«. Ravel Kodrič pa Chopinov »Valček v as-duru». Izvedba De-bussyjeve klavirske skladbe »Pastirček« Vere Tutove je tudi zelo ugajala.
Na proslavi sta na koncu nastopila tudi basist Ivan Sancin in sopranistka Ljubica Berce - Košuta ob klavirski spremljavi dr. Gojmira Demšarja. Ivan Sancin je s svojim toplim globokim basom zapel arijo Filipa iz Verdijeve opere »Don Carlos« in Michlo-vo »Pevcu«. Ugajala je tudi Ber-cetova, ki je zapela kar tri solo-speve:	Vilharjevo «Nazakonska
mati« in Tomčevi koroški narodni »Nmav čez izaro« in «Tam kjer teče bistra Žila«.
l.a.
P. d. «V. Vodnik»
Dolina
Pri Prešernovi proslavi prosvetnega društva Vodnik v Dolini sta poleg domačega zbora sodelovala še pesnica Marija Mijot in Fili-bert Benedetič.
V uvodu je Edvin Švab prikazal Prešernove proslave v smislu praznika slovenske kulture ter s tem v zvezi tudi prebral odlok Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 28. januarja 1945, ki pravi naj se dan Prešernove smrti proslavlja in pregleda vse, kar je naš narod v preteklem letu ustvaril na kulturnem in ostalih področjih. O Prešernu, ki ga naši ljudje že dobro poznajo, je tajnica društva Divna Slavec prebrala sestavek Otona Župančiča, ki je o našem velikem pesniku napisal tako lepe misli, da so ob koncu branja prisotni navdušeno zaploskali.
Nato so z enominutnim molkom počastili spomin na tri vaščane: Petra Sancina, Jožeta Strajna in Pepija Prašla, ki so kot zavedni Slovenci mnogo žrtvovali prav za to, da lahko danes proslavljemo Prešernov dan. V prijetnem razgovoru, ki ga je vodil Švab. so Do-linčani spoznali dva naša kulturna ustvarjalca, ki sta z recitacijami svojih pesmi prevzela občinstvo, kar dokazuje potrebo, da naša društva pogosteje povabijo v svojo sredo naše kulturne ustvarjalce.
Na koncu je še zbor zapel devet pesmi v glavnem primorskih skladateljev.
Po uspeli proslavi je nekdo pripomnil: «Ali ni škoda, da toliko sobotnih večerov zabijemo v gostilni, ko zmoremo prirejati tako zanimive, vzpodbudne in poučne večere!«	e.š.
P. d. «Prosek-Kontovel»
Podobna proslava je bila v nedeljo tudi v prosvetnem domu na Proseku, kjer so domači prosvetni delavci, v počitstitev slovenskega kulturnega praznika, pripravili prireditev z nastopom priznanega moškega pevskega zbora Pro-
sek-Kontovel, ki je pod veščo roko Ignacija Ote zapel štiri pesmi: Vrabčevo «Zdravico«, Tomčevi »Luna sije« in «Teče mi vodica« ter Foersterjevo «Gorenjci ljudje smo veseli« iz opere »Gorenjski slavček«. Ni treba posebej omenjati, da je zbor vse skladbe zapel zelo ubrano in dovršeno in da je občinstvo, ki je zasedlo vse razpoložljive prostore, njegovo izvajanje pozdravilo z burnim aplavzom.
O Prešernu pesniku in človeku je govoril Edi Starc. Sledili sta recitaciji Jane Ban »O Vrba« in Sare Cuk «šesti sonet venca«, ki sta prepričljivo in z dokajšnjim občutkom podali obe Prešernovi deli.
Na odru prosvetnega doma na Proseku se je nato predstavila domača dramska skupina z Linhartovo veseloigro v dveh delih «županova Micka«, ki jo je v domače narečje predelal požrtvovalni prosvetni delavec Marjan Per-tot. Ljudsko veseloigro, ki je prisotnim zelo ugajala, je režiral član Slovenskega gledališča Stane Raztresen in igralci so se potrudili, da so svoje vloge dobro podali. Najbolj se je v svojo vlogo zaročenca Anžeta vživel Aldo Colja, ki je znal z lahkoto obvladati vse komične situacije, še posebno v drugem dejanju, ko je oponašal tržaško gospodo. Prepričljivi sta bili tudi Boženka Štoka v vlogi Micke in Zvonka Guštin, ki je igrala vlogo bogate vdove, Darko Rupel je igral očeta, Vojko Bukavec pa Tulpenhei-ma, medtem ko je Marino Košuta bil Tulpenheinov prijatelj. Bruna šferze ustavaritev notarja Glažka je bila najbolj posrečena. Ne vem če je šferca kdaj prej igral, toda njegov nastop izpričuje kar lep igralski talent. V vlogi Glažka je šferca pokazal odlike dobrega komika in se je tako neprisiljeno vživel v vlogo notarja kot bi bila prikrojena prav zanj.
Na splošno se se vsi nastopajoči dobro izkazali in se potrudili, da je predstava lepo uspela.
Vsi nastopajoči so bili deležni burnega aplavza občinstva, ki je tako izreklo priznanje požrtvovalnim mladim prosvetnim delavcem na Proseku.
l.a.
P. d. «Prešeren»
Bol junec
V soboto zvečer, 26. februarja so se tudi Boljunčani hoteli oddolžiti spominu velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, posebno še, ker domače prosvetno društvo nosi ime po pesniku. V kino dvorani se je zbralo veliko ljudi, tako da je bil vstop v dvorano skoraj nemogoč. Zlasti je pritegnil vaščane nastop otroškega zbora ter nastop obnovljenega domačega mešanega zbora in dramske skupine
Program je bil precej obsežen, napovedoval pa ga je dijak Dušan Maver.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Mladi recitatorji na proslavi p.d. »Igo Gruden« v Nabrežini
Otroški pevski zbor »Kraški slavček« poje v Nabrežini
Mladina, ki je nastopila na proslavi v Boljuncu
S Prešernove proslave Mladinskega krožka na Opčinah
Mladi sodelujoči m proslavi p.d. »Vesna« v
Priložnostni brošuri društev Prosek-Kontovel in «Ivan Cankar»
Pregled društvene dejavnosti proseških prosvetarjev in posvetilo dramski skupini I. Cankar
Pri nekaterih naših prosvetnih društvih se je udomačila lepa navada, da vsaj enkrat v letu izdajo tiskano poročilo o svojem delovanju. Pred seboj imamo dve taki brošurici, ki sta sicer skromni po obsegu a zato nič manj pomembni. Prva je «Letno poročilo prosvetnega društva Prosek-Kontovel*, druga pa «Cankarjev listič* prosvetnega društva »Ivan CanKar* od Sv. Jakoba. (Ta ima tiskane sicer samo ovojnice, listi pa so ciklostilirani). Prav je, da nekoliko povzamemo njih vsebino, ker je odraz dejavnosti teh dveh društev v zadnjem letu.
V «Letnem poročilu* je predsednik društva na Proseku-Kon-tovelu Marjan Pertot objavil svoj pregled društvenega delovanja. Med drugim pravi, da je v ljud-sko-prosvetni sezoni na Proseku-Kontovelu «bilo več pozitivnih pa tudi nekaj negativnih pojavov, ki so vplivali na naše delovanje.
kovni oder je uprizoril lutkovno igro v dveh dejanjih «Pavliha in razbojnik*; 11. 2. 1966 — Prešernova proslava v kino dvorani Ana na Kontovelu. Sodelovali so društveni moški pevski zbor, o-troški pevski zbor in recitatoriji. Govor o Prešernu je imel predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty;
18.	2. 1966 — Koncert društvenega moškega pevskega zbora v kino dvorani Iris na Proseku; 27. 3. 1966 — Premiera Golarjeve ljudske igre v štirih dejanjih «Dekle z rožmarinom* v Ljudskem domu v Križu; 29. 3. 1966
—	Koncert moškega pevskega zbora na radiu Koper; 17. 4. 1966
—	Ponovitev ljudske igre «Dekle z rožmarinom* v Prosvetnem domu na Opčinah; 14. 5. 1966 — Koncert moškega pevskega zbora v Kranju; 4. 9. 1966 — Koncert na Proseku na prostem.
Poleg omenjenih prireditev je pevski zbor prosvetnega društva
Prosvetnemu domu na Proseku
In tudi vi zgradili ste, rojaki, svetilnik svoj, na robu domovine!
Tu, kjer pod svod se dvigajo oblaki da Naše zvezde svit pred nami gine.
A nismo tu bili zaman vojščaki nad tisoč let — So rdeče vse doline po Krasu. — Našo prst so že očaki s krvjo plodili. — Vedno nove sine
je narod stavljal v te obmejne jarke, kjer tuj naval še vedno, kakor morje, udarja ob obalo skaloviio.
Trdnjava bodi Dom! Za naše barke, svetilnik vselej skoz temno obzorje! Pristan v viharju: nudi jim zaščito!
Rim, 20.1.1967
Največja ovira pri izvajanju našega ljudsko-prosvetnega delovanja je bilo pomanjkanje dvorane za javne nastope v domači vasi. Kljub temu smo vsaj deloma omilili to pomanjkljivost s tem, da smo se zatekli v našo kino dvorano. Prešernovo proslavo smo priredili v kino dvorani «Ana» na Kontovelu, koncert moškega pevskega zbora pa v kinu «Iris» na Proseku. Obe prireditvi sta zelo lepo uspeli in občinstvo je obakrat napolnilo kino dvorani do zadnjega kotička. Nekaj prireditev smo imeli v Ljudskem domu v Križu, Prosvetnem domu na Opčinah ter v društveni dvoranici na Proseku. Poleg tega moramo omeniti, da je naš pevski zbor priredil samostojen koncert tudi v Kranju. Tudi tu je žel obilo priznanja in bil deležen laskavih kritik.
Nadalje moramo omeniti, da so naši fantje in dekleta v minuli sezoni naštudirali Golarjevo ljudsko igro v štirih dejanjih »Dekli z rožmarinom*. Igro je režiral član Slovenskega gledališča iz Trsta tov. Stane Raztresen. S to predstavo smo gostovali v Križu in na Opčinah. Največja in zaključna prireditev v pretekli sezoni je bil koncert na prostem. Koncerta so se udeležili trije pevski zbori in sicer; pevski zbor p.d. Vesna iz Križa, pevski zbor iz Velikega Repna ter društveni pevski zbor in proseška godba. Koncerta se je udeležilo več kot tisoč ljudi in je zelo dobro uspel, čisti dobiček je bil namenjen za obnovo našega sedeža.*
Nato avtor poročila Marjan Pertot navaja odseke, ki jih je društvo imelo v sezoni i965-66 (moški pevski zbor, otroški pevski zbor, mladinska dramska družina, otroška dramska družina, knjižnica, lutkovni oder) in prehaja na kronološki pregled prireditev, ki jih je bilo 10 in sicer: 29. 11. 1965 — Aškerčev večer; 5. 12. 1965 — Razstava slovenske knjige; 6. 12. 1965 — Miklavže-vanje z obdaritvijo otrok sloven-ake osnovne šole na Proseku. Lut-
France Husu
Prosek-Kontovel sodeloval na koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu, na tekmovanju pevskih zborov v Gorici, na reviji pevskih zborov v Kulturnem domu, na Prešernovi proslavi v Trstu, na komemoraciji talcev na Opčinah, na vinski razstavi v Zgoniku, na I. partizanskem srečanju na Opčinah in na koncertu pevski zborov na Koroškem. Otroški pevski zbor pa je sodeloval na Koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu.
Poročilo nato navaja še izlete za mladince v Kranjsko goro ter na Sv. Višarje ter za starejše člane v Kočevje in Kočevski rog, Trbovlje, Hrastnik, Dobrovo, k izviru Soče, v Vipavsko dolino in k Belopeškim jezerom, za člane dramske skupine (za nagrado) pa po Dolenjski.
Naslednji sestanek v brošuri govori o pripravah za preureditev društvenega sedeža in dvorane ter o otvoritvi teh prenovljenih prostorov. Končno je v brošuri še več slik iz društvenega življenja, objavljena pa je tudi pesem Franca Husuja iz Rima, ki je posvečena novemu oziroma prenovljenemu «Prosvetnemu domu* na Proseku in ki jo objavljamo posebej.
»Cankarjev listič* je bil izdan za krstno predstavo drame «Kocke v kocki*, ki jo je napisal mladi član društva in vodja društvene dramske skupine Sergej Verč. Prvi članek izpod peresa avtorja drame je posvečen razlagi tega novega odrskega dela v uprizoritvi društvene dramske skupine, naslednji, ki ga je napisal Jurij Kuferzin podaja pregled o petletnem obstoju in delovanju dramske skupine, tretji, ki ga je napisal predsednik društva Mario Magajna pa podaja pregled društvenega delovanja v zadnjem letu.
Iz članka »Pet let dramske skupine p.d. Ivan Cankar* izvemo, da je bila sedanja dramska skupina ustanovljena leta 1962 za-
to, da obnovi dejavnost, ki je bila tako živa v prvih letih obstoja društva. Prvo leto je skupina le životarila, naslednje leto 1963 pa je bila že plodnejša. Pod vodstvom pokojnega in nepozabnega Josipa Fišerja je nastopila na dveh zabavnih večerih in uprizorila enodejanko, ki je zelo dobro uspela. Kljub uspehu pa so se pozneje pojavile nekatere hibe:	neresnost nekaterih
članov in predvsem pomanjkanje večjega števila igralk, saj je tedaj bila v skupini le ena igralka.
Po uspehih leta 1963 je Josip Fišer naslednje leto napisal prav za društveno dramsko skupino dvodejanko »Striček prihaja*. Skupina je vaje pričela z veliko voljo, toda že po nekaj tednih so nastale težave. Josip Fišer je začel bolehati in delovanje skupine je začelo počasi usihati in je ponovno zaživelo šele leta 1965. Medtem so se tudi delovne in organizacijske razmere izboljašle. Skupina je pridobila nekaj novih moči in vodja skupine je postal Sergej Verč, ki jo vodi še sedaj.
2 novo vnemo prepojena dramska skupina je najprej naštudirala in ni postavila na oder Fi-šerjevo dvodejanko «Striček prihaja (premiera 25. 5. 1965 v društveni dvoranici) in jo potem ponovila še enkrat v društvu in v Slovenskem dijaškem domu.
Že jeseni istega leta je mladi vodja skupine sklenil, da se bo dramska skupina lotila novih, sodobnejših programov in že po treh mesecih je uprizorila znano delo Peppina de Filippa «Ni res... pa le verjamem*, katerega premiera je bila 11. 2. 1966. Komedija je bila deležna popolnega priznanja. Skupina jo je uprizorila še v društveni dvoranici, na Opčinah in v Trebčah.
17.	junija 1966 je pripravila novo uprizoritev »Večer umetniške besede — John Steinbeck*, ki je obsegal predavanje z izvajanjem dramatiziranih prizorov iz Steinbeckovih del, predvajanje diapozitivov z glasbeno spremljavo.
In končno je skupina po dvomesečnih pripravah postavila na oder dramo Sergeja Verča »Kocke v kocki*. Uprizoritev je bila v celoti delo članov društva samih od avtorja drame Verča do režije (Sergej Verč), scene (Ivan Verč) in tehnične oskrbe (Bruno Jankovič) itd. Uspeh je bil
člani dramske skupine p.d. »Prosek - Kontovel* ob uprizoritvi ljudske igre «Županova Micka*
naravnost prodoren.
Mario Magajna pa pravi v svojem sestavku med drugim «V dobrem letu delovanja smo marsikaj opravili in dosegli, seveda pa bi lahko še več, če bi vsi marljivo sodelovali in ne pustili le nekaterim glavno težo bremena.
V razdobju od 18. dec. 1965 (t.j. od obnovitve društvene dejavnosti) je bilo v društvu 16 raznih prireditev, iger, literarnih večerov, predavanj, predvajanj kratkometražnih filmov, družabnih večerov, nastopov za otroke itd*.
Potem navaja pisec članka delovanje dramske skupine in gostovanja članov društva z raznimi predavanji po drugih društvih in navaja novost, ki jo je uvedlo društvo s tečajem telovadbe za otroke, ki jo vodi nekdanji aktivni orodni telovadec Marjan Dolgan in za katerega se je prijavilo lepo število otrok. Končno pravi, da so mladi člani društva poleg vsakdanjega dela in študija in društvene ter športne dejavnosti, posvetili precej časa tudi raznim ročnim o-pravilom v društvenih prostorih, saj so sami prepleskali sobo, po-loščili tla, pripravili in poslikali sceno za zadnjo igro itd. ter zaključuje z ugotovitvijo:
»Preteklo delovanje društva nas na splošno zadovoljuje, nekatere vrzeli v njem pa nam narekujejo, da jih v prihodnje zapolni-
mo s še bolj vztrajnim delom. Zato, tovariši, zavihajmo rokave in lotimo se svojih nalog ne le z besedami in z običajnimi frazami, marveč z dejanji, tako da bomo lahko dali v prihodnosti še lepši obračun svojega dela*.
V lističu so natisnjene še slike iz društvenega delovanja.
Čeprav sta — kot rečeno — brošurici skromni po obsegu, sta vendarle dokument dejavnosti, ki bo ostal. Zato bi priporočali tudi drugim društvom, da izdajajo podobne publikacije vsaj enkrat na leto.
Iz društev
Po zadnji uspeli prosvetni prireditvi je k zboru prosvetnega društva Slovenec iz Boršta pristopilo večje število mladih pevcev tako, da šteje sedaj zbor 35 članov.
Sedanji društveni odbor pripravlja sklicanje občnega zbora, ki bo pred koncem letošnje sezone
* * •
Po nekaj letih molka kaže, da bo pevski zbor Lipa v Bazovici ponovno začel z vajami in se spet pojavil na naših prireditvah. K zboru bodo pristopili v glavnem mlajši pevci, ki jih bo vodil pevovodja Stanko Zidarič iz šempolaja.
O uprizoritvi Verčevega
delujočih od avtorja in režiserja obenem do igralcev in tehničnega vodje, smo že poročali.
Že samo to, da se je mlad fant, kot je Sergej Verč, lotil pisanja odrskega dela, je vsekakor vredno pozornosti, zlasti še, ker je že s svojim prvencem pokazal, da se je dela lotil resno, z izdelanim dramskim konceptom in ne brez osnovnega poznavanja dramske oblike in strukture. Za 19-letnika je to vsekakor precej, ne glede na to, če se mu je potem stvar bolj ali manj posrečila.
Za kaj pravzaprav gre v drami «Kocke v kocki*? Družba prijateljev prejme od neznanca pismeno povabilo, naj se določenega dne zberejo v Rudolfovem stanovanju. Ko so zbrani vsi se točno ob napovedani uri pojavi «gospod» z brki, brado in črnimi naočniki. Pod pazduho ima zavit skrivnostni predmet. Predstavi se kot avtor pisma in presenečenim zbranim razodene, da mu je stroj, ki ga je sam izumil (skrivnostni predmet v obliki kocke), povedal, da se bo še istega večera v stanovanju zgodil zločin, katerega smrtna žrtev bo odvetnik Karel in da bo morilec eden izmed navzočih. Po tem sporočilu skrivnostni «gospod» odide s svojim izumom vred in pusti prijatelje v mučni negotovosti, v kateri pri-
Prejšnjo soboto je dramska skupina prosvetnega društva »Ivan Cankar* uprizorila v krstni izvedbi Verčev dramski prvenec »Kocke v kocki*. O tem, da je
predstava pritegnila res veliko število gledalcev in da je bila deležna njihovega priznanja spričo poguma, podjetnosti, samozavesti in požrtvovalnosti vseh so-
Ob krstni uprizoritvi drame »Kocke v kocki* je bila društvena dvorana v lil. Montecchi nabito polna

-=r- —	‘ ;'-c ~ £	*-_	* \	' ---' SSfegžS
PrlKrsfcT^nevnik
5. marca 1967
Pomen javnih produkcij
Glasbene šole
Črtomir in Mojca šiškovič
gojencev
šola Glasbene matice priteguje številno mladino iz Trsta in okolice pa tudi iz podeželja h glasbenemu pouku, združuje jo v mladinskih pevskih zborih in v orkestru.
čeprav današnji čas s silnim tehničnim razvojem glasbeno reprodukcijskih sredstev ni najbolj naklonjen glasbeni vzgoji ter usmerja mlade ljudi prej v neko pasivnost, sodimo, da je prav glasbena vzgoja, ki omogoča mlademu človeku, da se pri njegovem razvoju harmonično oblikuje tudi njegov čustveni svet, velike važnosti, saj je področje glasbe tisto, ki je izraz naj-pristnejših in najbolj iskrenih čustvovanj človekove notranjosti.
Pogoji za študij glasbe niso vselej spodbudni, saj večina gojencev obiskuje redne šole, nekateri pa so že zaposleni. Zato je treba izreči priznanje tistim, ki posvetijo del svojega prostega časa glasbi, številnim bo ta «dodatna» glasbena vzgoja odprla pogled v široko področje glasbene u-metnosti, nekateri pa se u-tegnejo ob strokovnem pedagoškem vodstvu razviti v resnega glasbenika.
Z uspehi glasbenega pouka se javnost najbolje seznanja pri javnih nastopih gojencev, ki predstavljajo y marsikaterem okoliškem kraju, kjer i-ma šola svoje podružnice, pravi kulturni praznik ter privabijo vselej številno občinstvo, saj so nastopi mladine zlasti za starše vselej zanimivi. Ponovno smo ugotovili, da je prav tak nastop gojencev glas-, bene šole vzbudil v življenje S sile. ki so bile dotlej na prosvetnem polju negibne.
Važen pomen imajo javni nastopi v glasbeno pedagoškem pogledu. V veliki večini primerov spodbujajo gojenca k aktivnejšemu in vztrajnejšemu študiju ter predstavljajo zanj neko plemenito tekmovanje. Gojenec postane bolj samozavesten in sproščen ter se mu poglobi čut odgovomo-i sti.
Za javen nastop mora glas-
beni pedagog izbrati gojencu primemo skladbo, ki ne sme presegati njegove tehnične zmogljivosti ter mora biti dostopna njegovi muzikalni zre losti. Razumljivo je, da je u-speh odvisen tudi od resnosti in vztrajnosti gojenca pri študiju in od njegove muzikalne nadarjenosti.
Napačna je «politika» učitelja, ki sili gojenca, da se z «efektno» skladbo izkaže za vsako ceno. S tega vidika so nastopi gojencev neka javna ocena učiteljeve pedagoške sposobnosti. Uvajanje mladih ljudi v javno nastopanje mora biti načrtno in premišljeno kajti le tedaj rodi pleme nit sad.
Razumljivo je, da pri nastopu gojencu lahko tudi «spo-drsne», saj se marsikdo šele z leti otrese panike, ki ca prevzame pred občinstvom, če prav je dobro pripravljen. S tem moramo zlasti pri mlajših skoraj redno računati. U-
na javni produkciji
čenča ne smemo zaradi male pogreške demoralizirati pač pa mu moramo nuditi možnost, da se popravi in ga o-pogumiti k nadaljnjemu delu. Pogosto nastopanje pred občinstvom je v tem pogledu zelo koristno saj se gojenec polagoma iznebi občutka, da ima v poslušalcu nekega »nasprotnika*, ki komaj čaka, da bo napravil pogreško marveč, nasprotno. da mu je dobrohotno naklonjen.
K pomislekom, ki jih ima morda nekdo, da vzamejo javni nastopi gojencem preveč časa in so ovira za študij, bi pripomnili, da se mora gojenec pravočasno in postopoma privajati javnim nastopom. Javno udejstvovanje mladih ljudi v glasbi — bodisi solistov ali ansamblov — bo našlo vselej hvaležne odjemalce pri najrazličnejših prosvetnih in kulturnih prireditvah, v radijskih oddajah, na področju Šole itd.	Gojmir Demšar
prvenca
de .»d psihozo grozne napovedi » do medsebojnega razkrivanja sta-.š rih grehov, do raznih medseboj-c nih očitkov in med drugim tudi «3 do Karlove obtožbe proti Albertu, da je ljubimec Rudolfove žene Al-me. V nadaljnjem razvoju in v vedno bolj utrjenem prepričanju o svoji neizbežni usodi pa se Karel skesa svoje krivične obtožbe proti Albertu in Rudolfu prizna, da je pravzaprav on sam Almin ljubimec. Rudolf je prizadet, vendar mu ne more verjeti in bojuje v sebi hud notranji boj. Tedaj se spet pojavi skrivnostni «go-spod» in napove, da je prišel čas zločina, ki se bo zgodil točno čez tri minute. Antagonizmi so medtem že izčiščeni in osredotočeni na Karla in Rudolfa in «gospodu» preostane samo še to, da Rudolfu, sedaj že povsem pregnetenem mediju, potisne samokres v roke in ga pripravi do tega, da ga sproži v Karla, ki se mrtev zgrudi.
Tedaj si skrivnostni «gospod» sname očala, brke in brado in vsi spoznajo v njem Maksa An-derja, ki je po Karlovi krivdi po nedolžnem presedel v zaporu 20 let. Njegov stroj, ki napoveduje prihodnost, je bil samo ukana, da se je lahko maščeval nad Karlom, ne da bi si pri tem sam umazal rok z zločinom.
Zgodba je torej po vsebinski plati preprosta a logična, po svo-
«Kocke v
ji temeljni dramski strukturi pa dovolj v redu, saj ima dispozi-jo, zaplet in konflikt. Toda za dobro in prepričljivo odrsko delo to še ni dovolj. Da ima neko gledališko delo, zlasti še drama (čeprav gre v tem primeru bolj za detektivko z dramskimi potezami) določeno notranjo moč in prepričljivost, mora biti predvsem psihološko utemeljena. To je seveda pri vsakem odrskem delu najtežje, a brez psihološke dognanosti dogajanja in oseb ostaja delo prazno, ali kakor pravimo naivno. Prav te psihološke utemeljitve Verčevi igri manjka, kar pa je spričo njegove mladosti in začet-ništva tudi razumljivo in odpustljivo. Je pa že s to svojo igro pokazal, da ima ob nespornih zmožnostih tudi lepe možnosti razvoja vzporedno z lastnim miselnim zorenjem in pridobivanjem življenjskih izkušenj.
Pomanjkanje zrelosti za psihološko obdelavo zapleta in njegovih posameznih nosilcev se je poznalo tudi v njegovi režiji, ki je bila sicer dovolj gladka glede na sam odrski potek, vendar s posledicami, katerim bi se v znatni meri lahko izognil, če bi imel ob sebi kakšnega strokovnega svetovalca iz vrst naših poklicnih režiserjev ali poklicnih igralcev. Kot je hvale vreden Verčev pogum, ko se je lotil režije svojega
kocki»
prvenca brez potrebnih' režiserskih izkušenj, tako bi mu strokovna pomoč bila lahko samo v korist tudi za bodočnost, kolikor bi se nameraval še ukvarjati z režiranjem.
Za igralce bi mogel reči, da so se vsi zelo potrudili in da so za naše amaterske razmere zaigrali prav dobro, čeprav so nekateri bili preveč statični in zato kot odsotni in neprizadeti tudi v najbolj dramatičnih in napetih trenutkih, medtem ko se je nekaterim drugim poznalo, da so že kdaj imeli opravka z gledališčem, bodisi kot igralci manjših vlog ali pa kot statisti v našem poklicnem gledališču. S potrebnimi režiserskimi korekturami pa bi vsi lahko nedvomno zaigrali še bolje in prepričljiveje v korist celotne predstave.
Mimo teh bežnih pripomb pa bi vendarle hotel še enkrat poudariti, da zaslužijo vsi člani te mlade amaterske dramske skupine vse priznanje, in lepo bi bilo, če bi njihova prizadevnost našla posnemalce tudi po drugih društvih (mimo tistih, ki na tem torišču že delujejo) tako med mladimi pisci dramskih del, kot med igralci, kajti le iz množičnosti raste tudi kvaliteta. K tej pa mora-ramo prvenstveno stremeti.
j-k.
'V
Čuvajmo značilnosti kraške arhitekture
Ze pred nekaj leti je stopil v ospredje zanimanja javnosti naš Kras. Najprej smo se razburjali zaradi onesnaženja naše kraške planote, zlasti v okolici Trebč, z dovažanjem tržaških smeti. To vprašanje še vedno obstaja, a kaže, da bo v doglednem času u-godno rešeno z zgradbo naprav za predelavo smeti v organska gnojila pri Orehu. Toda naše Kraševce še vedno vznemirja poplava nedeljskih (in ne samo nedeljskih) izletnikov iz mesta, ki večkrat izpričujejo svojo nezadostno vzgojo in povzročijo našim kmetom obilno škodo. Potem je še naftovod zarezal vzdolž celega Krasa široko brazgotino, ki se bo le počasi zarasla. Nato je prišla med naše Kraševce vest o naravnih rezervatih, katerih pobornika sta predvsem profesorja Mezzena in Poldini. To vest so naši ljudje sprejeli s kaj mešanimi občutki, ker so zaskrbljeni za svoje lastninske pravice. žal, da so o tem vprašanju, kakor tudi o celotnem urbanističnem načrtu, katerega del je vprašanje rezervatov, doslej razpravljali le drugi, ne pa direktno prizadeti. Kakor pri mnogih drugih zadevah (na pr. kmetijstvu, ki je na naših tleh predvsem v slovenskih rokah), razpravljajo in odločajo brez slovenskih zastopnikov. Skrajni čas je, da se to v temelju spremeni. Seveda ni to odvisno samo od drugih, temveč tudi od nas samih. Prevečkrat manjka pri nas potrebno zanimanje, za zadeve, ki se nas posredno ali neposredno tičejo.
Sedaj je v proučevanju urbanistični načrt za celotno tržaško ozemlje. Ta načrt bo, ko bo izdelan in sprejet, nakazal razvoj za nekaj desetletij naprej za vsa področja našega življenja od gospodarskega (v najširšem smislu besede), do socialnega in kulturnega. V stolpcih «Prosvete» nas mora zanimati predvsem kulturna stran tega problema. Naši ljudje imajo mnogo smisla za reševanje šolskih vprašanj in živo čutijo tudi potrebo izgradnje primernih dvoran in prostorov za razvoj prosvetnega dela na vasi, kakor tudi za ureditev ustreznih igrišč za športno udejstvovanje naše mladine. Toda s tem ni izčrpan kultumo-vzgojni program, ki bi ga bilo treba vključiti v urbanistični načrt našega podeželja, za čemer stremi načrt profesorjev Mezzene in Poldinija za očuvanje prirodnega Krasa z vsemi značilnostmi njegovega bogatega in deloma celo edinstvenega rastlinstva, tako je potrebno, da se zaščitijo tudi značilnosti ljudskih naselij, ki imajo svojo posebno karakteristično noto v svoji specifično kraški arhitekturi tako glede gradbenih oblik, kakor tudi glede uporabe gradbenega materiala.
Zal nimamo pri nas dovolj razvitega smisla za očuvanje naših etnografskih posebnosti, ki so vendar dediščina po naših prednikih in priča njihovega gospodar-sko-socialnega pa tudi duhovnega življenja. Zato je novi čas, ki ga karakterizira nagel dvig življenjskega standarda in potenciran vpliv mestne civilizacije, uničil marsikateri predmet, ki bi zaslužil, da ga ohranimo. Nihče ne trdi, da bi morali naši kra-ški ljudje živeti še dalje primitivno življenje svojih dedov in pradedov; nihče ne zahteva, da bo naša Kraševka kuhala na nizkem, odprtem ognjišču v začmeli kuhinji. Vendar bi ob pravilnem vrednotenju naših starin marsikaj še ohranili. Da niso naši ljudje cenili kulturne vrednosti etnografskih predmetov in so v njih videli le materialno vrednost, kaže dejstvo, da so mogli tujci iz naših krajev odvleči premnogo skrinjo, slike na steklu in še druge drobne predmete. Kar pa ne najde kupca, nima pri naših ljudeh tudi vrednosti. Tako sem u-
gotovil primere, da so razbili lepo okrašene kalone, zato da so kamen vzidali v zidove novega hleva. Poleg kalon, ki jih je vendar še nekaj po naši okolici in po vsem Krasu, imamo vendarle ohranjene še nekatere posebnosti našega Krasa, ki bi bile vredne, da jih ohranimo. Marsikje so še obodi vodnjakov izklesani iz enega samega kamna in okrašeni z zanimivimi ornamenti. Posebno bi bilo treba obvarovati vaške vodnjake, četudi ne služijo več svojemu namenu. Tudi razni «pili» znamenja, imajo s svojimi kipci in slikami izdelanimi od neznanega ljudskega umetnika in značilnimi napisi svojo kulturno vrednost. Vse to je mogoče kljub prenavljanju ljudskih bivališč na primeren način ohraniti in zavarovati. Težje je mogoče uresničiti zaščito stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Nimam namena obravnavati v tem članku možnosti, da se tudi pri novih zgradbah ohrani naš kraški slog. Tu imajo besedo v prvi vrsti arhitekti. Žal se pri novogradnjah ni doslej gledalo na usklajevanje v okolico, kar močno kvari stilno enotnost naših kraških naselij. V mislih imam ohranitev vsaj nekaterih primerkov starih kraških hiš s streho iz kamnitih Skrilj, z baladurji na kamnitih konzolah, s «kurami» (izpahnjen kamin za ognjišče) in značilnimi kraškimi borjači. Je še nekaj takih hiš, mnoge so celo zapuščene in počasi razpadajo. Ce pa se pojavi kupec, ki ga ohranitev take hiše zanima, potem lastnik takoj navije ceno, da do kupčije ne pride in ker je takih kulturnih kupcev le silno, silno malo, se sčasoma sesuje kamnita streha m kmalu je hiša le kup razvalin brez vsake cene. V čigavo korist?
Mislim, da bi morali o tem razmisliti tudi naši občinski možje in pri sestavljanju urbanističnega načrta uveljaviti tudi kulturni program, ki bi omogočil, da se le ohranijo nekatere značilnosti kraške ljudske arhitekture, ki bi imele tudi svojo turistično privlačno vrednost. (Le mimogrede: naši podeželski gostinci, ki so marsikje modernizirali svoje o-brate, da bi ne delali sramote niti sredi mesta, niso — mislim — niti v enem primeru upoštevali, da iščejo mnogi izletniki in turisti pristno, značilno krajevno o-kolje — z gastronomskimi krajevnimi specialitetami vred. Ce so kje uredili svoje lokale po znanem stilu «rustico», so to napravili 1» tujem, ne domačem kraške m vzorcu. Tudi tu bi bila potrebna beseda in pomoč strokovnjaka).
Pri prebujanju smisla za zaščito etnografskih posebnosti našega Krasa imajo pomembno vlogo šole vseh stopenj in naša prosvetna društva. Ce bi se tega poslanstva lotili z vnemo in vztrajnostjo, bi bili med našim ljudstvom kmalu opazni sadovi, ker so naši ljudje dostopni za vsako kulturno pobudo.
Najvažnejše pa je sedaj, ker je to zadnja priložnost, da se program zaščite naše kraške arhitekture vključi v snujoči se urbanistični načrt. Stvar ne bo neizvedljiva, ker bomo našli za to razumevanje tudi pri strokovnjakih, ki se že bavijo z urbanističnim načrtom. V tej zvezi naj omenim le publikacijo Marije Paole Pagnani «La časa rurale nel Carso triestino«, ki je izšla pri mestnem prirodoslovnem muzeju v Trstu.
Ponavljam že izrečeno misel: ko je govora o našem Krasu, ne moremo biti Slovenci odsotni. Predstavniki naših občin se naj krepkeje angažirajo v snovanju urbanističnega načrta. Nismo pa tudi brez strokovnjakov, ki bi mogli uspešno sodelovati v u-streznih komisijah.
Drago Pahor
Kulturno - prosvetni
OBČNI ZBOR P. D. «SLOVAN»
pregled za februar
L SPDT priredi v Gregorčičevi dvorani predavanje dr. Rafka Dolharja o »Sodobnem smučanju.
1 Zbor »Jacobus Gallus« poje na pogrebu dr. Karla Ferluge na Opčinah.
1. Proslava 20-letnice radijskega odra postaje Trst A z izdajo priložnostne brošure.
1.	8PZ predvaja frlm »Gorenjska ohcet« in druge v Slom škovi dvorani v Bazovici.
2.	Pevski zbor p d. «Valentin Voanik« iz Doline poje za snemanje na radiu Trst A.
2. športno društvo »Sokol« iz Nabrežine priredi v dvorani p.d. «Igo Gruden« v Nabrežini predavanje Bruna Križmana o evropskem prvenstvu v atletiki
2.	SPZ predvaja film »Gorenjska ohcet« in druge v p.d. «Slaveo> v Ricmanjih.
3.	SPZ predvaja film »Gorenjska ohcet« m druge v p.d. »Slovenec« v Borštu.
4.	Zbor Prosek-Kontovei poje v Ljubljani na pogrebu bivšega pevovodje Milana Pertota.
4. Pustna zabava v Prosvetnem domu na Opčinah.
4.	SPD Gorica priredi pustni ples v Prosvetni dvorani s sodelovanjem »Veselih planšarjev« iz Ljubljane.
5.	Zbor Prosek-Kontovei poje na pogrebu svojega pevca Karla Cibica na Kontovelu.
5. SPZ predvaja film »Gorenjska ohcet« in druge v srenj-ski niši v Mačkovljah.
5. V Katoliškem domu v Gorita pustovanje z nastopom katoliških prosvetnih društev iz Standreža in Doberdoba z igrama «Damokiejev meč« in «Mutasti slikar«, z igro »Snubač« itd.
5. V župnijski dvorani v Doberdobu večer katoliškega tiska z igrico «Čudna kupčija«.
5. Marijina družba v Ul. Ristori priredi pustno zabavo z dvema veseloigrama.
5. Pri šolskih sestrah v Ul. deile Docce v Trstu uprizorijo udeleženke trimesečnega gospodinjskega tečaja veseloigro ((Izgubljeni raj« in razstavo kuhinjskih izdelkov in ročnih dei.
7.	Prešernova proslava učiteljišča in enotne srednje šole pri Sv. Ivanu.
7. P.d. «Igo Gruden« v Nabrežini priredi pustno zabavo v svojih prostorih.
7. P.d. »Slavko škamprele« priredi pustno rajanje za otroke.
7. P.d. »Valentin Vodnik« v Dolini priredi pustno otroško rajanje.
7. Slovenski klub f>riredi pustni družabni večer.
7. P.d. Prosek-Kontovei priredi pustno rajanje za otroke in pustni ples za odrasle.
7.	V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici priredi SPZ pustno rajanje za otroke z udeležbo »Obutega mačka«.
8.	V Kulturnem domu v Trstu Prešernova proslava slovenskega liceja in trgovsko-teh-ničnega zavoda »žiga Zois« s sodelovanjem članov SG. Proslava srednje šole tudi na Proseku.
9.	P.d Skedenj priredi večer kratkometražnih filmov amaterja Aljoše Žerjala.
10.	Izšel je «Trinkov koledar« za beneške Slovence.
11.	SG uprizori v Kulturnem domu otroško igro »Obuti maček«.
11.	Mladinski krožek na Opčinah priredi v Prosvetnem domu na Opčinah Prešernovo proslavo s sodelovanjem mladinskega pevskega zbora.
U. SPZ predvaja film »Gorenjska ohcet« in druge v p.d. »Primorec* v Trebčah.
12.	SG uprizori v Kulturnem do-
mu otroško igro «Obuti maček«.
12. SPZ predvaja film »Gorenjska ohcet« in druge v p.d. Zvezda v Podlonjerju.
12. Slomškov dom predvaja v kino dvorani v Bazovici film o papežu Janezu XXIII.
12.	V župni dvorani v štandrežu nastopi pevski zbor »Mirko Filej« s spevoigro «Kovač študent« in z narodnimi pesmimi.
13.	V Katoliškem domu v Gorici začetek tečaja za voditelje pevskih zborov Zveze katoliške prosvete na Goriškem.
14.	SPZ predvaja film »Gorenjska ohcet« im druge v p.d. «Vesna» v Križu v okviru Prešernove proslave s sodelovanjem recitatorjev in pevskega zbora.
14.	V Slovenskem klubu predavanje Draga Pahorja o temi »Vzgojna problematika našega časa«.
14.	P.d. «Ivan Cankar« priredi večer kratkometražnih filmov amaterja Aljoše Žerjala.
15.	SPZ predvaja v klubu «Simon Gregorčič« v Gorici film »Gorenjska ohcet« in druge.
15.	Dimitrij Cej razstavlja v galeriji «Piccola permanente« v Gorica.
16.	P.d. »Slavko Škamperle« priredi večer kratkometražnih filmov amaterja Aljoše Žerjala.
16.	SPZ predvaja film »Gorenjska ohcet« in druge v p.d. «Jezero» v Doberdobu.
16. V p.d. «Otan Župančič« v štandrežu posvetovanje predstavnikov prosvetnih društev na Goriškem.
16. Na pobudo SPZ se v prostorih kluba «Simon Gregorčič« v Gorici, začne tečaj modemih plesov.
16.	SAKD priredi v Katoliškem domu v Gorici večer Simona Gregorčiča ob 60-letnici pesnikove smrti z nastopom moškega zbora «Mirko Filej« in mešanega zbora «Lojze Bratuš« iz Gorice.
17.	SPDT priredi v Kulturnem domu v Trstu predavanje Toneta Sazonova o tema »Zimska poezija v gorah«.
17.	SPZ predvaja film »Gorenjska ohcet« in druge v p.d. v Sovodnjah.
18.	SG uprizori v Kulturnem domu enodejanki »Stripp-tease« in «Carobna noč«.
18.	P.d. »Prešeren« v Boljuneu priredi Prešernovo proslavo z recitacijami, prizori iz Prešernovega življenja in z nastopom otroškega ter mešanega zbora.
18.	Folklorni in pevski nastop folklorne skupine italijanske manjšine iz Rovinja in pevskega zbora italijanske manjšine iz Vodnjana ter pevskih zborov Dol-Poijane in Prosek-Kontovei v dvorani UGG v Gorici ob srečanju predstavnikov SKGZ in Italijanske unije za reko in Istro.
19.	SG uprizori v Kulturnem domu enodejanki »Stripp-tease« in «čarobna noč«.
19.	V Katoliškem aomu v Gorica nastop pevskega zbora «Jaco-bus Gallus« iz Trsta.
20.	Občni zbor pevskega zbora »Jacobus Gallus« z obračunom delovanja v zadnjem letu.
20.	SPZ predvaja film »Gorenjska ohcet« in druge na Jazbinah.
21.	Glasbena matica priredi v mali dvorani Kulturnega doma solistični koncert (sopran Zla ta Ognjanovič, bas Jože Stabej, violina Vladimir škerlak, klavir Marjan Lipovšek).
21.	V Slovenskem klubu predavanje prof. Giavičeve ob 100-letnici rojstva Marije Bartol-Nadliškove.
21. SPZ predvaja film »Gorenjska ohcet« in druge v p.d.
«Briški grič« v števerjanu.
22.	Seja kulturne komisije SKGZ z razpravo o orkestru Glasbene matice in o Prešernovih proslavah za 1. 1968.
23.	SG uprizori v Kulturnem domu predstavo Benedetičeve drame «Ne vedno kakor lastovke«.
23.	Prva javna produkcija šole Glasbene matice za gojence prvih razredov.
24.	SG ponovi v Kulturnem domu Benedetičevo dramo «Ne vedno kakor lastovke«.
25.	SG ponovi v Kulturnem domu Benedetičevo dramo «Ne vedno kakor lastovke«.
25. V p.d. «Ivan Cankar« krstna uprizoritev Verčeve drame «Kocke v kocki« v izvedbi društvene dramske skupine.
25. P.d. «Valentin Vodnik« v Dolini priredi Prešernovo proslavo s sodelovanjem domačega pevskega zbora ter pesnikov Marije Mijotove in Fili-berta Benedetiča.
25. V p.d. «Briški grič« v števerjanu predavanje Toneta Kozlevčarja o turneji Slovenskega okteta po svetu.
25.	Občni zbor p.d. «Slovan» na Padričah.
26.	SG ponovi v Kulturnem domu Benedetičevo dramo «Ne vedno kakor lastovke«.
26. P.d. «Igo Gruden« iz Nabrežine priredi Prešernovo proslavo s sodelovanjem otroškega zbora »Kraški slavček« in solistov.
26. P.d Prosek-Kontovei priredi Prešernovo proslavo z nastopom društvene dramske skupine z igro »županova Micka«, z nastopom pevskega zbora in recitatorjev.
28. SG ponovi v Kulturnem domu Benedetičevo dramo «Ne vedno kakor lastovke«.
28. V Slovenskem klubu predavanje dr. Lava Čermelja «Po sledovih tržaškega procesa iz leta 1941».
28. V Katoliškem domu v Goric! projekcijski večer z naslovom «Vsak čas ima svoj kras«.
Na Padričah se pripravljajo na proslavo 70-letnice društva
Za predsedniško mizo na občnem zboru
V	soboto, 25. februarja je bil na Padričah občni zbor prosvetnega društva »Slovan«, ki bo prihodnje leto slavil svojo 70-letnico. Občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število vaščanov, se je razvil prav v tem smislu: kako naj bi se pripravili in kaj naredili, da bi oživelo prosvetno delovanje in da bi primemo proslavili tak jubilej. Diskusija, zanimanje članov in predlogi nam dajo upati, da se bo prosvetno delovanje na Padričah razgibalo in zajelo vse vaščane, da bodo storili nekaj, kar bo koristilo vsej vasi.
Po pozdravnem nagovoru predsednika Rafaela Grgiča, ki je poudaril važnost priprav za 70-letnico, je pevovodja Sveto Grgič poročal o delovanju pevskega zbora, ki je pred nekaj leti nastopal doma in v raznih drugih krajih, tudi v Sloveniji, zadnje čase pa je utihnil. Težave je treba premagati, je poudaril, stari in novi pevci se morajo spet zbrati in se lotiti vaj, saj je pevski zbor steber delovanja prosvetnega društva, razviti pa je treba tudi druge dejavnosti. Sledilo je blagajniško poročilo, nato pa je spregovoril dr. Robert Hlavatv, predsednik Slovenske prosvetne zveze,
V	diskusiji je bilo govora o obnovitvi delovanja in okrepitvi pevskega zbora. Pri tem je pevo-
P. d. «Prešeren» - Boljunec
(Nadaljevanje s 1. strani)
Priložnostni govor o Prešernu je imel dr. Aldo Štefančič, ravnatelj srednje enotne slovenske šole v Dolini, ki je v lepih besedah orisal pesnikov lik.
V prvi točki sporeda je nastopil otroški zbor P.d. »Prešeren«, ki je pod vodstvom Gabrijele Žerjal zapel: «Sonček čez hribček gre«, «Dekie je po vodo šlo« in »Zdravljico«. Sledile so recitacije, ki so jih podali učenci do-
sliš« in še venček «Slava Prešernu« v priredbi Draga Žerjala.
Kakor smo omenili je bil program in še kar dobro pripray-
ljen, tako da so bili vsi navzoči zadovoljni ter so na koncu z veseljem pozdravili vse nastopajoče z burnim ploskanjem.
nun.
mače osnovne šole ter dijaki, ki srednje in višje šole.
P.d. «Škamperle»
Sv. Ivan
obiskujejo Mauro Žerjal je recitiral pesem «Orglar», Divna Sancin »Memen-to mori«, Marina Grzančič ((Slovo od mladosti«, Valter Mokor »Matija Čop«, Gabrijela Žerjal «Pevcy», Vojko Slavec »Neiztroh-njeno srce«, Andrina Ota »Nezakonska mati«, Franka Slavec in Marta Sancin pa sta dobro podali pesem «Od železne ceste«.
Sledil je nastop mladih članov dramske skupine, ki so uprizorili kratko delo v dveh dejanjih iz Prešernovega življenja. V tej igrici so nastopili: Boris Mihalič v vlogi Prešerna, Gabrijela Žerjal kot sestra Katra, Silvij Starec kot Matija čop in Sergij Mahnič v vlogi Prešernovega strica Jožeta. Vsi mladi igralci so se kar dobro odrezali na odra in res bi bila škoda, če bi v Boljun-cu zanemarili dramsko skupino. Na tej prireditvi so ti požrtvovalni mladinci pokazali, da imajo dar za igranje. Priporočamo, da bi se nekoliko bolj posvetili v tej panogi, ter da bi kmalu spet kaj novega pripravili.
Kot zadnja točka sporeda je bil nastop domačega mešanega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Draga žeriala zapel pesmi:	(Mornar«, «Zabe», #Pa se
Z otvoritvijo slikarske razstave že priznanih in še premalo znanih svetoivanskih umetnikov ter s prireditvijo literarnega večera, na katerem so nastopili samo domači tvorci vezane in nevezane besede, je tudi svetoivansko prosvetno društvo «Slavko Škamperle«, čeprav nekoliko pozno, prejšnji četrtek proslavilo kulturni praznik vseh Slovencev.
Pohvaliti moramo originalno zamisel svetoivanskih prosvetnih delavcev, ki se niso omejili na običajno proslavo z govorom o Prešernu in recitacijami, temveč so izkoristili kulturni praznik za obširen prikaz umetniške ustvarjalnosti članov društva in priredili lep literarni večer ter raznoliko razstavo likovne umetnosti.
Ne bomo se spuščali v ocenjevanje razstavljenih del svetoivanskih likovnikov, ki jih je v krajšem nagovoru prisotnemu številnemu občinstvu predstavila A-lenka Kravos. V društvenih prostorih so razstavili svoja dela slikar Milko Bambič, ki je poleg petih olj prikazal celo vrsto ilustracij. Že priznana slikarka Tončka Kolerič se je predstavila kar s sedmimi slikami, Ida Kolerič pa s tremi. Nadalje je Marino Kokoravec razobesil šti-
e
H
X
vodja Sveto Grgič poudaril, da je velike važnosti točnost na vajah. K pevskemu zboru naj pristopijo vsi, moški in ženske, mladina in odrasli, ki imajo posluh in veselje do petja. Po diskusiji o pevskem zboru so določili dan in uro za pevske vaje. Začeli bodo takoj. Prav tako je bilo govora tudi o športni dejavnosti. Sklenili so, da bodo začeli z namiznim tenisom, ker za to ni velikih izdatkov, nato bodo poskrbeli za ureditev igrišča za odbojko, verjetno pa bodo ustanovili tudi balincar-sko skupino. Ker mnogi igrajo na razne inštrumente, je nekdo dejal, da bi lahko organizirali tudi orkester itd.
V vasi imajo tudi gozdarsko zadrugo, s katero prosvetno društvo tesno sodeluje. To sodelovanje pa bo prišlo še bolj do izraza v pripravah za proslavo 70-letnice. Na svoj veliki praznik se bodo torej Padriče lepo pripravile.
Ob koncu občnega zbora je bil izvoljen novi odbor, ki ga zdaj sestavljajo: Silvester Grgič (predsednik), Branko Grgič (podpredsednik), Rafael Grgič (tajnik), Dušan Kalc (namestnik tajnika), Vladimir Grgič (blagajnik), odborniki pa so Silvan Grgič, Alojz Kalc, Sveto Grgič, Ljudmila Žagar, Emil Grgič in Darij Grgič.
a.b.
ri kompozicije, Ivo Petkovšek pa pet linorezov.
Na večeru, ki je Lil v celoti posvečen domačim pisateljicam in pesnikom, je najprej Marija Mijot prebrala šest svojih pesmi: «Sestanek«, «Smrt prijafla«, «0-samljen«, «Balada srca«, iz ciklusa »Živalsko življenje«, «Majhne miške se je pripetilo« in «Dve kitice u čast kraškeme terane«. Kratek sestavek o svetoivanskih pericah in potoku z naslovom «Strina Marika« je prebrala Lučka Bare j, bivša stalna sodelavka revije ((Literarne vaje«, ki zelo rada opisuje okolje in življenje pri Sv. Ivanu.
Trpeče doživet spis tragičnega črnega obdobja naše bližje preteklosti Josipa Kravosa «Iz fašističnih zaporov v konfinacijo«, je prebrala Milica Kravos, nakar je Ivana Placer, dijakinja klasičnega liceja in sodelavka v »Literarnih vajah« prebrala svoj romantično obarvan sestavek »Slovo« in pesem «Gazelica».
Z zgodovinskega vidika je bila zelo zanimiva kratka študija ((Starodavne poti skozi Sv. Ivan« Pavle Kolerič, ki se z veseljem in požrtvovalnostjo bavi z etnografijo in zgodovino Sv. Ivana.
Uspel literarni večer je zaključil Marko Kravos, že priznanj mladi pesnik, ki je pred nedavnim skupno z dnigimi mladimi pesniki izdal zbornik ((štirinajst«. Prebral je osem svojih pesmi: »Mesečina«, »Narodna«, «Pastirji odhajajo«, «Pesem», ((Zapuščena«, «Stavka», «Kraški večer« in ((Troje makovih semen«, iz katerih preveva ljubezen, upornost, hrepenenje in vera v svetlejše dni.
Izvajalce je številno občinstvo nagradilo s srčnim aplavzom in jih s tem spodbudilo k še nadaljnjemu plodovitemu ustvarjanju. Upati je, da bo takih večerov pri Sv. Ivanu še dosti, tudi izven priložnostnih proslav.
La.
l r
3.
4
^RAZGOVORA NA POBUDO NAŠEGA UREDNIŠTVA V GREGORČIČEVI DVORANI
Kras je treba zaščititi v celoti o d narave do zgodovinskega bogastva
Delne spremembe v predvidenih načrtih rezervatov . Spoštovanje interesov prizadetih kmetov - Preprečiti je treba vsako pustošenje Krasa po izletnikih
(Nadaljevanje s 1. strani)
tari Stanislav Oblak je najprej s ptal obema profesorjema, da sta lij 1,n. navdušenjem in sposobnost-, sprožila to zadevo. Poudaril je, V? je do
ialn - jc uu sedaj preveč zanemar-jj0 kulturno bogastvo Krasa,- Nato ?ejal, da se bo verjetno precej j **ekel potek do uveljavitve za-,ja|.naga zakona. Da se prepreči na-še i J.e opustošenje in ohrani, kar se toku 0 reai’ je dr- Oblak pripo-nju"' naj bi čimprej že nekaj ukre-ščioin'Pr. us,;anov't* rezervat v Glin-it,)01. Prirejali predavanja v šolah
Mezzena je
v-
pripomnil,
tla •
- Je Potreben prej državni zakon,
to
ko P°?taS* katerega bo dežela lah-Pise a'a potrebne zakonske pred-
?®Dentah/,r=ti župan Mihael Gu vojaškim
Slin - Htaborski
!iteli’- omen'1 tezave
bi iviScem’ nat0 je vprašal, kako lom- ■ s starimi in novimi kamno-Jr *n zakaj ni bil vključen v re-je Vat tudi Perčedol. Prof. Poldini Izgovoril, da kamnolomi bodo
^hratnunli in Ha	Kr* nnHp-
Si
obratovali in da ne bo nobe-Problema za otvoritev novih »kij n'Olornov; Perčedol pa ni bil b^Ucen v naravni rezervat, ker z uinicnega vidika ni več zanimiv. i., .Uno Ooeka se je spet oglasil in zadeve. Omenil je v gozdovih in ugotovil, da
JsB KSf,.'
855. v goido,.............-
ves vzarna služba zelo šepa. Za naL tvras je le 5 gasilcev na Opči Ijen' ^as*tc* niso primerno bprem-V J,1 s potrebnimi napravami itd. **a lfZi°yiei se P°raja zamisel, da bi >i. Mkšen način sami domačini do-
^ s Potrebnimi napravami itd.
“Joviči se poraja zamisel, c skrhr en nae*n sami domačini po da D®ti za protipožarno službo in ra 1)1 s pomočjo mladine poskrbeli
zveze Lucijan
Pogozdovanje.
Voiptotk Kmečke ___________ _______„—
teni Je lz ugotovitve, da je predlo-iti zakonski osnutek zelo kratek L splošen, prešel na vprašanje, Dri, P® bi bile omejitve, kako bi it0 Potim plačali odškodnino in ka-*sšr'l sestavljena Ustanova za ?o\m • tržaškega Krasa, o kateri dj..°ri zakonski predlog. Prof. Pol jjA.Je glede omejitve obrazložil, ,o* bill rezervati razdeljeni na 3 rnm°Cja' v Prvem- najbolj obsež-ben ’ ne bi bilo za posestnike no-omejitve, v drugem bi bile J ■ n° spremembe in izboljševalna Po dogovoru s strokovnjaki, v zelo omejenem (skupno
s,
•nar st.° kv.m) pa bi bil nekakšen iS-kri** laboratorij*, v katerega bi S,'..dostop samo strokovnjaki. Ta ^"iJisca bi odkupili, za drugo Škoti^8 plačali odškodnino iz posebno^ sltlada. Glede omenjene ustava » Pa prof. Mezzena zagotovil, ]etriSe bosta skupno s prof. Poldini-čit„..2avzemala za čim večjo vklju-iv in njihovih predstav-
"ikov, m
aiu.rebsednik Zveze malih posestma j ^ušan Kodrič je pripomnil, (U;e vPrašanje zaščite Krasa treba in 1® Proučiti tudi z vidika razvoja (^.Potreb kmetijstva. Ugotoviti je tijs;k h-pr., katerim panogam kme-!kLVa je treba posvečati večjo j. *td. Prof. Poldini je potrdil, je “Uuo to vsekakor upoštevali in bj ?ato omenil, da zaradi paše ne _ 0110 omejitev, pač pa da bi v
nekaterih primerih celo priporočali pašo.
Danilo Zahar iz Zabrežca je dejal, da ima borštanska srenja precej gozda, pa tudi skrbi in stroškov zaradi borov. Ker so bori že veliki, vmes pa rastejo hrasti in drugo široko listnato drevje, ki je bolj koristno kot bori, je zaprosil prof. Mezzeno in prof. Poldinija, naj bi si ogledala te gozdove in posredovala, da bi lahko posekali bore. Profesorja sta obljubila, da bosta to storila, ker je predlog zelo umesten.
Deželni svetovalec dr. Karel Ši-škovič je najprej pripomnil, da ni mnogo upanja, da bi zadevni zakon bil v kratkem odobren, nato je vprašal, kakšne so perspektive za uveljavitev zakona in raznih predlogov za zaščito Krasa. Verjetno bodo nastale hude ovire, n.pr. glede dema-nija, vojaških služnosti, industrijskih con, novih naselij itd. Pri tem je omenil primer Proseka, nabre-žinske občine in Doline. Glede skupnega obmejnega pasu pa je rekel, da bi to zamisel treba podpreti.
Prof. Mezzena in prof. Poldini sta odgovorila, da se zavedata, da bodo nastale težave, ki jih bo treba premagati; prof. Mezzena pa je še poudaril, da bo moč doseči uveljavitev zadevnega državnega zakona in nato deželnih zakonskih predpi sov z. močno, dogledno akcijo vseh tistih, ki se zavedajo, da je stvar pravična, koristna jn nujna.
Dušan Košuta je tudi omenil veliko škodo, ki jo brezvestni izletniki delajo po Krasu, opozoril pa je na nevarnost, če ne bodo pristojne oblasti -nujno ukrepale. Pripomnil je še, da so koristni tudi razgovori zaradi tega, ker opozarjajo oblasti na nujne probleme.
Nad pol milijona lir ukradli v «Super-coop»
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči obiskali novo veletrgovino «Sup»r coop» v Ul. Paolo Ver. gerlo 9 in pokradli nad pol milijona lif. .fleznanci so razbili kovinsko ploščo na stranskih vratih trgovine in se vštuliU v notranjost skozi narejeno luknjo, čim so se znašli v notranjosti so se takoj napotili v majhen prostor, ki sluzi za urad ter s pomočjo . svedra načeli ključavnico vzidane blagajne. Ko so tatovi uvideli, da na tak način ne bodo ničesar dosegli, set odšl- v slačilnico, ki ni bila zaklenjena in tam našli ključe blagajne. Ostalo je šlo gladko. Odorii so b'agajno ln pobrali 5'.4 0G'> lir, ki jih je upravnik ligovme prejšnji večo.- spravil. Zanimivo je. da se tatovi niso dotaknil nobe, h dr rih p, •-iuetov ln niso ednes; nobenih zavojev hrane ali piafi. Zelo verjetno je, cla so tatinski podvig že prej dobro pripravili in poznali tudi prostore in navade delavcev v trgovini
Tatvine se je predvčerajšnjim zjutraj zavedel upravnik trgovine 32-letni Germano Millo Iz Ul. Mon-te Grappa 4, ko je prišel odpirat novi «Su-per coop'>. Hitro je poklical agente s komisariata Stare mitnice, ki so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance,-
klMO ..IH«*,, rit0*4Kli
Pfedvaja danes, 5. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
100.000 dollari per Ringo
(100.000 dolarjev za Ringa)
Solo
Pesem «Ringo čarne To Fight* poje Bobby
krajci: FERNANDO SANCHO, RICHARD HARRISEN, ELEO-NORA BIANCHI in JOHN BARRACUDA
incTv^nisu
Predvaja danes, 5. t. m. ob 16. uri Metrocolor film:
SPI0NAGGI0 A VVASHINGTON
(VOHUNSTVO V VVASHINGTONU)
lgrajo: ROBERT VAUGHN, PATRICIA CROWLEY, LUCIANA PAULINA in drugi
V dvorani med zanimivo razpravo
ODMEV ČETRTKOVEGA GOSTOVANJA NA REKI
Orkester in solisti G M navdušili reško občinstvo
Priznanje orkestru in dirigentu Kjudru ter solistom za vzorno muziciranje - Obojestranska želja po poglobitvi kulturnih stikov
(Od našega sodelavca)
REKA, 4. — Spontani aplavzi, ki jih je reško občinstvo predsinoč-njim naslovilo godalnemu orkestru tržaške Glasbene matice, niso bili le znak zadovoljstva in hvaležnost« za resnično umetniški užitek, ki nam ga nudil ansambel s svojimi solisti, pač pa tudi izraz iskrenega prijateljstva in ljubezni naših ljudi do tržaških Slovencev. rSrečni smo, da vas ponovno vidimo v svoji sredi _ je rekla Dobrila Medved v svojem pozdravu gostom v imenu Kulturno-prosvetne skupnosti Reke — in izražam željo vse naše javnosti, da naj bo naše kulturno sodelovanje v bodoče še bolj uspešno in plodno.»
Vzorna disciplina, ki se še posebej izraža v reagiranju inštrumen-talnega ansambla na vsak namig svojega sposobnega umetniškega vodje, tehnična sposobnost kolektiva v celoti in razvita muzikalnost, ki mu omogoča doseči zvočni izraz tudi tistih partitur, ki postavljajo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMfiiiii
NUJNI UKREPI V OKVIRU MEDNARODNEGA TURISTIČNEGA LETA
Številni problemi koprskega področja pred navalom glavne turistične sezone
Obmejne prehode je treba usposebiti za ekspeditivnejše delo - Cesie v slabem stanju in preobremenjene
hate na
vmmjk-
Predvaja danes, 5. Etični film:
t. m. ob 15. uri Technicolor Panavision dra.
ARABESQUE
'Krajo: SOPHIA LOREN, GRE GOR Y PEOK, ALAN BADEL, KIERON MOORE, CARL DUERING in drugi
N Ponedeljek, 6. t. m. oh 18. uri ponovitev filma:
ARABESQUE
. Ob prisotnosti predstavnikov domačih turističnih in sorodnih organizacij in ustanov, zveznih in republiških poslancev tega področja, predstavnikov Turistične zveze Slovenije in odbora za blagovni promet zveznega zbora je bilo v Kopru pomembno posvetovanje z eno samo točko dnevnega reda — mednarodno turistično leto in pripravljenost koprskega področja.
Številni diskutanti so poudarili, da koprsko področje ni kos niti sedanjemu turističnemu prometu, kaj šele bližajočemu se navalu med glavno turistično sezono. Eden iz med glavnih problemov so vsekakor obmejni prehodi z Italijo, kjer promet narašča z veliko naglico. Sa mo čez škofijski blok je šlo v ja nuarju leta 1966 692 tisoč potnikov in 213 tisoč vozil, letos v januarju pa že milijon 200 tisoč potnikov in 363 tisoč vozil. Povečanje je torej pri potnikih 73 odstotkov in pri vozilih 70 odstotkov. Zaradi dolgih kolon se marsikateri tuji turist že obrne nazaj, kar ne velja samo za škofijski blok, ampak za vse mednarodne prehode na jugoslovansko-italijanski meji. Na posvetovanju so pouuarili, da je nujno potrebno do glavne turistične sezone usposobiti vse mednarodne bloke za ekspeditivnejše delo. Pri tem so opo zorili pristojne zvezne organe, naj temu vprašanju posvetijo več pozornosti, saj so pri delitvi zveznih sredstev letos premalo upoštevali Lazarčt, ki bi lahko pomenil ob primerni ureditvi znatno razbremenitev za škofijski blok. Tudi za Sežano, kot materialno šibko stoječo občino, je jasno, da ne bo mogla lastnimi sredstvi razširiti in mo dernizifati mednarodnega obmejnega prehoda.
Ko je bilo govora o možnostih za povečanje ekspeditivnosti na blokih, so diskutanti omenili, da je treba nekatere zakonske predpise poenostaviti.
Problem blokov je tesno povezan s problemom cest. Statistični podatki jasno govorijo, da so ceste koprskega področja glede obremenjenosti na prvem mestu v državi. Zmogljivost ceste Škofije-hrvatska meja je na primer 1300 Vozil na uro, v resnici pa beležijo na tem odseku 2300 in več vozil na uro, kar pomeni skoraj stoodstotno preseganje predpisane norme. V zvezi | s problemom cest je več diskutan-tov ostro poseglo v razpravo. Zlasti so grajali sistem delitve sredstev, ki se stekajo iz prodaje pogonskih sredstev, iz raznih prometnih obdavčitev in iz sorodnih virov. Popolnoma neekonomsko je — so poudarili številni diskutanti — do najbolj prometne ceste ne dobijo povračila za obrabo od tam, kjer bi bilo to najbolj prirodno. Grajali so tu," pzkost posameznih organov, ki so bili nenaklonjeni ideji, da bi jadransko magistralo podaljšali na relacijo Škofije-Reka in jo tudi po enakem kriteriju finansirali. Treba je namreč upoštevati, da jugoslo-vansko-italijanška ’ meja absorbira 72 odstotkov vseh obmejnih prehodov v Jugoslaviji in da je zato problem obmejnih prehodov, cest, ki vodijo v notranjost dežele, in prvih storitev, stvar vse jugoslovanske skupnosti. Na ustvarjenem deviznem prometu ne partecipira samo ozko obmejno področje, ampak vsa skupnost.
V razpravi so nadalje omenili, da
je potrebno posvetiti več pozornosti morskim obmejnim prehodom, zlasti Piranu, kjer je lani pristalo okrog 1200 tujih jaht in športnih
čolnov.
Ob koncu je posegel v razpravo predsednik odbora za blagovni promet zveznega zbora Lutvo Ahme-tovič, ki se je strinjal z diskutanti, da mora biti rešitev nekaterih problemov takojšnja glede na to, da smo na pragu glavne turistične sezone mednarodnega turističnega leta.	L. O.
OPČINE
Zadnje slovo od Viktorja Škerlavaja
V četrtek popoldne smo spremili na njegovi zadnji poti Viktorja škerlavaja z Opčin štev. 152. Pokojni «Grbinov» je bil zelo znan in priljubljen, kar je pričal tudi njegov pogreb, številni venci in velika udeležba domačinov ter okoli-načov. Med žalnim obredom v cerkvi je pel cerkveni zbor, v žalnem sprevodu pa je za slovo od dragega pokojnika igrala godba iz Trebč. Iz cerkve na pokopališče so krsto nesli bivši openski partizani, ki so poslali tudi svoj venec.
Viktor Skerlavaj se je rodil na Opčinah 2112.1913. Dokler ni bil poklican k vojakom je delal kot
mesar, ko pa Je oblekel vojaško suknjo ga je čakala dolga, grenka pot, kot mnoge druge njegove sotrpine letnika 1913. Kar sedem let je moral biti v vojski. Leta 1943 je bil v «Battaglione Specialen v Aquili. Kot drugi naši fantje, se je tudi Viktor z navdušenjem prijavil za borbo proti nacifašlstom in njihovim pomagačem ter s prekomorsko brigado prispel v Dalmacijo. Srečno se je prebil skozi vse hude borbe od Korčule do Mostarja, po Bosni ln drugih predelih Jugoslavije ter se decembra leta 1945 vrnil domov. Takoj se je lotil dela kot zasebni prevoznik. Lota 1950 se je poročil z Rafaedo Štok Iz Trebč ln neumorno nadaljeval z delom. Mislil je, da Je dovolj krepak in da je bolezen, ki se ga je prijela, le začasnega značaja, da bo s trdno voljo vse premagal. Toda pred dvema letoma je moral v bolnišnico. Zdravil se Je v raznih bolnišnicah in sanatorijih, sedemkrat je šel in se spet vrnil, še vedno Je upal. da bo okreval, da bc lahko nadaljeval s svojim ielom, da bo pomagal pri postavitvi spomenika padlim, da se bo udeležil shoda Prekomorskih brigad, toda bolezen je bila neizprosna in zaman Je bila vsa zdravniška oskrba. V corek, 28. februarja, je izdihnil v tržaški bolnišnici.
Vsi, ki so pokojnega Viktorja poznali, njegovi partizanski tovariši in številni prijatelji ga bodo ohranili v lepem trajnem spominu. Naj mu bo lahka domača zemlja.
RIBIŠKI PRIBOR
ŠPORTNA KONFEKCIJA



Ulica Geppa 2 TRST
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Tatinska begunca obsojena skupno na dvanajst let zapora
0d tega so vsakemu pomilostili po dve leti in celotno denarno kazen
pred orkester komornega značaja tudi težje izvajalsko tehnične in glasbeno interpretativne zahteve, so osnovne značilnosti godalnega orkestra Glasbene matice pod vodstvom Oskarja Kjudra. Skladbe J. S. Bacha, ki so tvorile program tretjega gostovanja Tržačanov v našem mestu, zahtevajo sicer večjo koncentracijo vsakega izvajalca in globlje prodiranje v slog baročne glasbene dobe z vsemi njegovimi posebnimi tonskoizraznimi obeležji. Če pa vzamemo v poštev raznoliko sestavo članov orkestra, v katerem igra tudi več gojencev glasbene šole, ne moremo in tudi ne smemo pri ocenjevanju njegove u-metniške vrednote jemati v poštev merilo, ki velja za preizkušene in povsem zrele godalne ansamble. S tega zornega kota so tržaški gostje dosegli uspeh, ki nas je zelo prijetno presenetil!
Posebno lep vtis so zapustili na občinstvo mladi solisti. S sigurnostjo v nastopu, dobro tehniko (posebno desne roke) in prijetnim vendar preveč diskretnim tonom (vej liko je temu kriv tudi instrument!) se je izkazal Aleksander Zupančič, ki s solidno izvedbo Koncerta za violino in godalni orkester v e-du-ru obeta nadaljnji pozitiven razvoj, Solidne temelje klavirske šole so nam odkrili mlada pianistka Danijela Nedoh (preludij in fuga v f-molu iz Clavicembalo ben tempe-rato), kot tudi Mojca šiškovič in Ravel Kodrič v interpretaciji solo delov v Koncertu za dva klavirja in godalni orkester v c-duru. Ta točka sporeda, pa čeprav že fizično naporna in zelo težka za tako mlade koncertiste, se je odlikovala z večjo preciznostjo izvajanja in z znatno razvitim smislom nosilcev klavirskega parta za kulutrno skupno muziciranje.
Na koncu uspelega koncerta se je direktor glasbene šole Glasbene matice prof. Gojmir Demšar zahvalil organizatorjem, t. j. Kultur-no-prosvetni skupnosti in Glasbeni šoli divan Matetid-Ronjgov». «Pou-dariti moram — je rekel prof. Demšar — da je vsak naš nastop v Jugoslaviji za nas velik praznik, ker prihajamo med svoje brate, s katerimi nas vežejo mnoga skupna občutja in mnogi cilji*.
V znak pozornosti do organizatorjev je direktor prof. Demšar izročil prof. D obrili Medved akvarel tržaškega slikarja dr. Roberta Hla-vatgja. Slike predstavlja Doberdob-sko jezero, lanskoletni razstavi v Trstu pa je bila ocenjena kot najboljši eksponat.
B. RUPNIK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
l'ral .Ul. n. KrauCUk« 2« I elelun
Novost:
Prešeren:
ZBRANO DELO II. 1 400 lir
•	Nemški šivalni stroji PFAFF za družino, obrt in industrijo
•	Italijanski šivalni stroji VI-GORELI I
•	Originalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC
•	Stroji za krpanje nogavic VITOJ
t) Naprave za prevlačevanje kovinskih gumbov
•	Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo
0 Šivanke, potrebščine, specializirana popravljalnica
Delponte Pietro & C.
Tr*t, UL Timeui, 12 Tel. 90.279
I_________________________________1
/ŠIMO PROSEK-KONTOV EL
®r*dvaja danes, film:
5. t. m. ob 16. uri Techniscope barvni drama-
Un amore e un addio
(LJUBEZEN IN SLOVO)
•Ki-ajo: CLAUDIO MORI, AMEDEO NAZZARI, MAURICE RO-NET ln ANGEL ARANDA
Včeraj se je pred tržaškim po-1 rotnim sodiščem .predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar Strip-poli, obramba Ghezzi in Padovani) zaključila obravnava proti jugoslovanskima beguncema Peru Staniču in Mladenu Skavoviču. Kot smo že poročali, so oba obtožili prekrškov tatvine, ropa, upiranja proti javnemu funkcionarju ter telesnih poškodb. Skakoviča so še obtožili, da je upravljal motorno vozilo brez šoferskega dovoljenja. V resnici je Skakovič imel pri sebi pugoslovan-sko šofersko dovoljenje, toda to je bilo ponarejeno. _
Porotniki so včeraj spoznali oba mladeniča za kriva prekrškov za katere sta bila obtožena ter so obsodili Skakoviča na 4 leta in 7 mesecev zapora ter 245.000 lir globe, a Staniča na 7 let in G mesecev zapora ter 230.000 lir globe. Poleg tega so porotniki sklenili, da obsojenca ne bosta mogla opravljati javnih služb za 5 let. Ukinili pa so kazenski postopek proti Skavoviču glede prekrška cestnega zakona, zaradi amnestije. Končno so odredili zaplembo vseh predmetov, ki sta jih obtoženca uporabljala pri tatvinah in spopadu z javnim funkcionarjem, kakor tudi lažne šoferske izkaznice.
Pri razsodbi so sodniki upoštevali nekatere zakonske predpise, ki
utegnejo več ali manj skrčiti zaporno kazen, ki jo predvideva zakon za odgovarjajoče prekrške. Med drugim so priznali Staniču pravico do splošnih olajševalnih o-koliščin v zvezi s skoraj vsemi prekrški.
Poleg tega so porotniki sprejeli tudi zahtevo javnega tožilca, ki jo je ta podal na začetku včerajšnjega zasedanja, naj se prizna obema obtožencema pravico do 2 let pomilostitve na podlagi odloka predsednika republike. Črtali so mu tudi celotno denarno kazen.
Včerajšnja obravnava se je začela z že omenjeno zahtevo javnega tožilca. Takoj nato je spregovoril Staničev zagovornik odv. Ghezzi, ki je skušal korenito skrčiti obseg in pomen obtožnice. Ker je bil njegov varovanec najbolj obremenjen z raznimi obtožbami, je odv. Ghezzi govoril najdlje. Sledil je nato zagovor odv. Padovanija.
Zaradi nekaterih trditev odv. Ghezzija, je javni tožilec ponovno spregovoril. V svojem ponovnem obtozilnem govoru je dr. Pascoli dejal, da je naloga porotnikov, da sodijo po paragrafih in na podlagi ugotovljenih dejstev. Po kratkem odgovoru zagovornika Ghezzija so porotniki odšli v posvetovalnico, kjer so se zadržali dobro uro.
Avstrijski kamionist prijavljen zaradi pijanosti
Te dni so agenti letečega oddelka prijavili sodišču 23-letnega avstrijskega državljana, kamionista Karla Schonauerja z Dunaja, Just-gasse 6-14 pod obtožbo pijanosti.
Schonauerja so policisti zasačili prejšnji četrtek okrog 23. ure v nekem baru v Ul. CelUni, ko je že pijan zahteval pijače. Agenti so tistega večera izvrševali preglede javnih lokalov, zato so Avstrijca povabili naj odide. Ta pa ni hotel ničesar slišati, zato so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Schonauer je kasneje na zaslišanju priznal, da je bil pijan, zato so ga aretirali in odpeljali v zapor,
NOVA TRGOVINA
KMETIJSKIH
POTREBŠČIN
« NABREŽINI št. 10«
vam nudi po ugodnih cenah
—	VSA SEMENA ZA SPOMLADANSKO SETEV
—	UMETNA GNOJILA
—	KMEČKO ORODJE
—	PISCETA itd.
Obiščite nas!
TRGOVINA POHIŠTVA
PUPIS
SESLJAN — Tel. 20269
VELIKA IZBIRA SODOBNEGA POHIŠTVA
Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji.
Odprto tudi ob nedeljah.
ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu ZLATO ZA ZOBE 22 KAR.
URE najboljših znamk od Ur 2.500 dalje
VELIKA IZBIRA zlatih ln srebrnih okrasnih predmetov
ZLATARNA IN URARNA
AVALA
T R S T — VIA ROMA it. 22
Grgič
MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO
PRODAJA VSEH VRST NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOMOBILOV. NA RAZPOLAGO FIAT 500 (leto 1962), FIAT 500 (leta 19«4), FIAT 1100 (leta 1959). GIARDINETTA (leto 1953). GIULIETTA TI (leto 1962) IN FIAT 600 (leta 1962)
avto-
Sprejema vsaka popravila mobilov in karoserije ter pranje in čiščenje. — Cene ugodne! Hitra postrežba!
PADRKE - Telefon 226-161
POHIŠTVO
SELVA
RAZSTAVA:
1 ItZiILi ULICA VALENTINIS, 18
Tovarna: Ul Ceriani 9
VOZNI RED VLAKOV
NA GLAVNI POSTAJI V TRSTU
Benetke - Milan
Pariz
Rim - Bari
ODHODI
5,43 A Portogruaro 6.10 R Benetke • Bologna - Milan <1) • Genova 6.40 D Benetke - MU*n • Turin - Rim
8.52 R Benetke Rim. (Za Run obvezno prednaročilo» 9.32 DD Benetke • Milan - Pari* 10.15 A Portogruaro 13.00 R Benetke 13.30 A Portogruaro 14.45 D Benetke 16.50 A Tržič Portogruaro 17.28 DD Benetke - Milan L. - Pariz
17.57 A Portogruaro 19.20 A Portogruaro 20 30 D Benetke Rim (skozi Mestre*
22.25 DD Benetke • Milan -Turin -Genova Ventimigiia Marseille (spalni vozovi in spalni pogradi Trst -Genova) Mestre - Bologna Rim (spalni vozovi ln spalni pogradi Trst • Rim)
z obveznim
1) Samo 1. razr.
prednaročilom
PRIHODI
- 6.22 A Cervinjan - Tržič 7.25 A Poriogruaro Tržič 8.00 DD Turin Milan Benetke Rim (spalni vozovi ta spalni pogradi Rim • Trst Marseille • Genovo)
9.18	D Benetke - Rim
11.36 DD Pajiz - Milan Benetk«
13.30 D Bari . Benetke • Bologna
13.55	A Cervinjan Tržič
15 28 D Benetke Milan Parit
17.20 D Benetke - Portogruaro -Cervinjan
18.18	A Tržič (**)
1845 R Bologna Benetke (•)
19.10 A Portogruaro Tržič
19 54 DD Pariz Milan - Benetke
21.16 R Milan • Rim - Benetke (*)
22.55	A Benetke Tržič
23.48 DD Turin • Milan Genov* (II) Rim • Bologna • Benetke
(•) Samo I. rtwr. — (•*) samo ob delavnikih.
Videm	• Dunaj
Salzburg - Miinchen	
	ODHODI
3.40 A	Videm Trbiž
5 20 A	Videm
6.15 D	Videm Trbiž
6.21 A	Videm
7.16 D	Videm - Trbiž - Dunaj • i Miinchen
9.45 A	Videm - Trbiž
12 .20 D	Videm
12.30 A	Videm
14 30 A	Videm
16.35 A	Videm - Trbiž
17 48 A	Videm
19.15 D	Videm
19.53 A	Videm
20.52 D	Videm - Trbiž - Dunaj- , Miinchen
22.03 A	Videm
	PRIHODI
1.07 A	Videm
6.58 A	Videm
7.50 A	Videm	; t
8.20 D	Videm
9.07 A	Videm
9.25 D	Dunaj ■ MUnchen • Trbiž-Videm
12.02 A	Trbiž Videm
15.08 A	Videm
17.32 A	Videm
18.55 DD Trbiž	Videm	
19 47 A	Videm
21.05 A	Videm
22.35 A	Videm
22.45 DD Miinchen . Dunaj-Trblž-	
	Videm
Opčine-Ljubljana-Beograd	
	ODHODI
0.22 D	Opčine • Ljubi Jana Beograd Zagreb - Budim-
	pešta
7.03 A	Opčine
9.00 D	Opčine • Ljubljana • Za-
greb - Beograd 11.55 DD Opčine - Ljubljana • Za-	
13.40 A	greb • Reka Opčine
18.05 A	Opčine
19 00 D	Ljubljana
20.14 D	Opčine - LJubljana-Beo-grad - Atene • Istanbul
20.22 A	Opčine
	PRIHODI
5.30 D	Beograd - Budimpešta • Zagreb - Ljubljana • Op-
	čine
7.12 A	Opčine
8.30 D	Istanbul • Beograd • Ljubljana - Opčine
9.55 D	Ljubljana
16.53 A Opčine 17.03 DDReka - Zagreb - Ljub-	
19.58 D	ljana • Opčine Beograd • Zagreb-LJub-
	ljana Opčine
21.40 A	Opčine
	
FRANKO	
	PAHOR
2ENSKA IN MUSKA	
	KONFEKCIJA
	TRST
	UL. IMBRIANI, 9
DREV MTPAMARE. ’"•>	
VELIKA PROPAGANDNA PRODAJA
OD 25. FEBRUARJA DO 13. MARCA 1967
Samo nekaj dni izredne cene za vse predmete
kristal, porcelan, kuhinjski pribor, jedilni pribor, oprema za kopalnice in drugo
>|P
*
TRIESTE - TRST, ULICA CARDUCCI
TELEFONI 95173 - 77260 • 55646
PrlmSrsH-Jnevnlk
j
NEDEUA, 5. MARCA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila . 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 15.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu -11.15 «Pastirji severnih jelenov«, roman - 11.45 Ringaraja - 12.00 Nabožna glasba - 12.15 Vera in naš čas . 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... -
14.45	Orkester Zacharias - 15.00 S pesmijo naokrog - 15.30 «Onstran gorš«, radijska drama - 16.40 Revija orkestrov - 17.15 Obisk v diskoteki - 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Sodobne črtice - 18.40 Glasba za dobro voljo - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Napevi -20.00 Šport - 20.30 Lelja Rehar: «Turke suo b’li šiba buožja« -21.00 Kromatična fantazija - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba - 22.30 Piemontske pesmi -
22.45	Mali ansambli.
9.30 Kmetijska oddaja - 10.30 Nabožna oddaja - 11.15 Tržaški motivi - 12.15 Tedenski športni pregled - 14.00 «E1 campanon«.
Koper
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.05 Zabavni zvoki -
9.30	Nedeljsko srečanje - 9.45 Ansambel Poletu - 10.00 Prenos RL -
10.30	Pesmi - 10.45 Glasbeni zmenek - 11.00 Dogodki in odmevi -
11.30	Današnji pevci - 11.50 in 13.05 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 13.30 Sosedni kraji in liudje - 14.00 in 14.45 Glasba po željah - 15.30 Domače pesmi - 16.00 in 19.30 Prenos RL -
19.00	športna nedelja - 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Skladbe za godala - 9.15 Nabožna oddaja - 11.40 Roditeljski krožek -13.28 Fiorinijeve pesmi - 14.30 Lahka glasba - 15.10 in 17.00 Popoldne z Mino . 16.00 Nogomet od minute do minute - 17.45 Simfonični koncert - 19.00 Orkestra Migliardi in Vukelich - 20.25 Glasbeno-govomi spored - 21.05 športna nedelja -21.15 Pianist Svjetoslav Richter -
22.00	Plesna glasba.
II. program
PONEDELJEK, 6. MARCA Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba . 11.40 Radio za šole - 12.00 Popevke - 12.10 Brali smo za vas - 12.25 Za vsakogar nekaj -13.30 Priljubljene melodije - 17.00 Ansambel C. Pacchiorija - 17.25 Radio za šole - 17.45 Orkester Tuccl in ansambel «The Rolling Stones« - 18.00 Pravna posvetovalnica - 18.15 Umetnost in priredit-ve - 18.30 Prokofjev: Koncert v c-duru - 19.00 Tržaški pripovedniki: «Silvio Benco« - 19.30 Postni govori - 19.45 Zaploskajmo jim -20.00 šport - 20.35 Italijanski pentagram - 21.00 Iz pesniških gajev: «Ivan Hribovšek« - 21.15 Tambu-raški ansambli - 21.30 V plesnem ritmu - 22.30 Bjelinski: Sonata za violončelo in klavir - 22.55 Ameriški motivi.
12.05 Poje Luisa Casali - 12.25 Tretja stran - 13.15 Istrski motivi - 13.30 Zbor ((Giuseppe Verdi« -13.50 Koncert - 14.25 Orkester Russo.
Koper
8.30, 13.30, 19.30 — Poročila -
7.40	Nedeljske pesmi - 8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete -
11.00	Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke box - 12.00 športna prognoza - 13.00 Radijski kvizi - 13.45 Glasbeno-govomi spored - 14.30 Teden aktualnosti - 15.00 Oddajali smo - 16.30 Spored za avtomobiliste - 17.00 športna nedelja: rezultati, kronike in komentarji -18.35 Glasbeni spored - 20.00 Glasba po željah - 21.00 Aktualnosti -
21.40	Gledališke orgle - 22.00 Glasbeno-govomi spored.
III. program
18.30 Lahka glasba . 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Borodin, Bartok in Dvoržak - 20.30 Antropologija kulture - 21.00 Kako nastane film - 22.30 Mozart, Schubert, Chopin itd.
Slovenija
6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Radijska igra: M. Marinc: žebljiček $piček - 8.35 Glasbene miniature - 10.00 Se pomnite, tovariši: B. Draksler: Si res moja mam?; A. Zorič: Hvala lepa, tovarišica - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 Lepe melodije • 11.00 Turistični napotki - 11.15 Orkestralna glasba - 12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Godala v ritmu -
14.00	športno popoldne - 15.30 L.
Bemelmans:	šmentana pomlad,
humoreska - 17.05 Operetne melodije - 17.30 A. Marodič: Ministrant
-	18.18 Klavirska glasba F. Liszta
-	19.00 Lahko noč, otroci! . 19.15 Glasbene razglednice- 20.00 ((Potujoča glasbena skrinja« - 21.00 Jug. operni pevci - 22.10 »Glasba ne pozna meja« - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Iz zakladnice Josipa Slavenskega.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja - 11.00 Nabožna oddaja - 14.30 športno popoldne: smučarske tekme, kol. dirke in plavalne tekme - 16.45 Spored za mladino - 18.00 Sette-voci - 19.00 Dnevnik - 19.10 Polčas nogometne tekme - 19.55 športne vesti in kronike strank - 20.30 Dnevnik - 21.00 Prosperi: «Cavour-jevo življenje« - 22.20 športna nedelja: rezultati, kronike, komentarji - 23.15 Dnevnik.
II. kanal
18.00 Simf. koncert - 21.00 Dnevnik - 21.15 Večerna glasba - 22.05 četrt ure s The Happenings - 22.20 Prigode v gorah.
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30,
19.15	— Poročila - 7.15 Jutranja glasba . 8.00 Prenos RL - 10.15 Skladbe za orkester - 10.45 Lahka glasba - 11.00 Otroški kotiček -11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Plošče - 14.00 Zvoki in barve - 15.00 Popevke -15.45 Ansambel B. Kovačiča . 16.00 šport na Primorskem - 16.20 šport
-	16.30 Jazz - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Pianistka L. Lantieri
-	17.40 Orkestri - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Six Lions -
22.15	Orkester - 22.35 Koncert.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00 , 20.00 — Poročila - 8.30 Pesmi - 9.07 Wolf Ferrari, Scarlatti, Liszt - 10.05 Neapeljske - 10.30 Radijska šola -
11.00	Triptih - 11.23 Zdravnikovo mnenje - 11.30 Verdi, Ponchielli itd. - 12.37 Ženska danes - 13.33 Pesmi brez besed - 14.40 Ital. pesmi - 15.45 Plošče - 16.00 Oddaja za bolnike - 16.40 Komorna glasba . 17.15 Solisti lahke glasbe - 17.30 Stendhal: «Luciano Leuwen», 4. nadaljevanje - 18.15 Mladinska glasba - 19.30 Lunapark - 22.00 Zmenek petih - 22.05 Koncert, sodelujeta sopranistka R. Mattioli in baritonist A. D’Orazi - 22.30 N. Rotondo in njegov ansambel.
II. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 P. du Ter-rail: Rocambole - 10.40 Glasbeni spored . 11.42 Pesmi desetletja -
13.00	športni tednik - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Violinist Z. Francescatti - 16.00 Lahka glasba - 17.05 Ital. pesmi -17.35 Južnoameriška glasba - 18.35 Enotni razred - 21.15 Znanstvena oddaja - 21.40 Plesna glasba.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
III. program
18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled . 19.15 Tri Mozartove fantazije - 19.45 H. Becque: I pulcinella.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30
-	Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže
-	9.10 Orkestralna glasba - 9.45 O-troška igra: »Male perice« - 10.15 Orkestralni divertimento - 10.35 Podlistek: Ivan Supek: Pred zaprtimi vrati - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Melodije - 11.25 Vesela godala - 12.00 Na današnji dan -12.10 Slov. pevci zabavnih melodij
-	12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Češke pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije za razvedrilo - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.30 Zbor ((Svobode Center« - 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Operni koncert - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Glasba za ples -18.45 Dr. F. Sušnik: Zelenje v naših naseljih - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simf. orkester in komorni zbor - 22.10 Slovenski solisti . 22.30 Zabavni zbori - 22.50 Lili Novy: Pesmi • 23.05 Pariški blues.
Ital. televizija
8.30—12.00 šola - 17.00 Glocagič)
-	17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Knjižne novosti -19.15 Zemlja naš dom - 19.45 športne vesti in ital. kronike -20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik -22.00 Glasbeni spored - 22.35 TV film ((Nejeverni gospod Birkman«
-	23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.30 Angleščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Film ((Archimede le clochard« -22.40 Filmske in gledal, kronike.
TELEVIZIJSKI SPORED OD 5. DO 11. lil.
NEDELJA, 5. marca
9.25 Poročila - 9.30 Skrivnost puščave — film - 10.00 Kmetijska jddaja - 10.45 Kaleidoskop - 11.05 Dpema scena - 11.35 Slabi ljudje v dolini — film - 14.40 Košarka: Olimp!ja-Racing - 15.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju: revija najboljših - 18.00 Dokumenti in čas - 18.30 Ponavljamo . 19.10 Dobrodošel tujec — film - 20.00 Dnevnik - 20.50 Glasbena oddaja • JI .50 Dnevnik - 22.05 Nogometna tekma Vardar-Vojvodina.
PONEDELJEK. 6. marca 9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli -10.40 in 15.50 Ruščina - 17.20 Poročila - 17.25 Mah svet — oddaja za otroke - 17.40 Risanke . 17.55 Obzornik - 18.20 O našem govorjenju - 18.45 Znanost in tehnika -19.05 Prof. dr. ing. Alojz Tavčar -19.15 športni pregled - 19.40 Aktualna tema: Ceste v Sloveniji -20 00 Dnevnik - 20.30 TV drama -
21.30	Mali komorni koncert - 21.45 Knjiga gledališče, film - 22.05 Dnevnik.
TOREK, 7. marca
18.35 Poročila - 18.40 Celjani Celjanom — reportaža - 19.00 Nazaj ni poti — film - 19.40 Obzornik - 20,00 Mati korajža — film -
22.30	Poročila.
SREDA, 8. marca 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 Osnove splošne izobrazbe - 16.10 Prenos športnega dogodka - 17.55 Ob-
zornik - 18.15 Tisočkrat zakaj -
19.00	Dogovorili smo se in uspeli
—	reportaža - 19.30 Kratki filmi -
20.00	Dnevnik - 20.37 Koncert ob dnevu žena - 21.05 Slovenska žena v plesni upodobitvi - 21.45 Jazz festival - 22.05 Poročila.
ČETRTEK, 9. marca 9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli -
11.00	Angleščina . 11.30 in 16.40 Glasbeni pouk - 17.05 Poročila -17.10 Zajček in vodnjak - 17.25 Slike sveta - 17.55 Obzornik - 18.15 Kaleidoskop - 18.35 Zabavno-glas-beni zaslon - 19.00 Dežurna služba
—	humoristična oddaja - 20.00 Dnevnik - 20.30 Aktualni razgovori
—	21.10 Orkester RTV Zagreb -
22.00	Dnevnik.
PETEK, 10. marca 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.05 Poročila - 17.10 N. Simončič: Prašički — lut. igra - 17.55 Obzornik
—	18.15 TV tribuna: Elektro gospodarstvo - 19.10 V. Hugo: Nesrečniki - 20.00 Dnevnik . 20.37 Kruto morje — film - 22.40 Poročila.
SOBOTA, 11. marca 9.40 in 15.50 TV v šoli - 16.55 Vsako soboto - 17.10 Obzornik -17.30 Prenos športnega dogodka -19.15 Osterc: Maska rdeče smrti -
20.00	Dnevnik - 20.30 Humoreska Vase Popoviča - 21.15 Ben C,asey
—	film - 22.05 Veseli klatež — 4. del - 23.10 Poročila . 23.15 Smučarska tekmovanja v Kranjski gori.
Pristop občine k romanju v Auschvvitz ki ga priredi Zveza ital. partizanov
Na seji v petek, 10. marca bodo obravnavali interpelacijo o dramskem delu «Gorizia 1916» - 8 milijonov za ureditev Kraške ulice
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki ji je predsedoval župan Martina, so sklenili, da bo prihod nja seja občinskega sveta v petek 10. marca. Odborniki so na začetku proučili nekatere predloge, ki zadevajo pravilnik osebja občinske tro-šarinske službe. V odsotnosti odbornika za javna dela je župan poročal o izdelavi urbanističnega načrta za območje v bližini stolnice. 0-dobrili so 8 milijonov za ureditev Kraške ceste med naseljem 1NA-Casa in Mihaelovo ulico. Odbornik za gospodarske zadeve Rovis je poročal o sestanku s sindikalnimi zastopniki mestne avtobusne službe, ki bo v kratkem poobčinjena. O januarskem inkasu trošarinskega urada je poročal odbornik De Simone, o socialno-zdravstveni službi dr. To-massich, o osebju pa Candussi.
Odbornik Agati je poročal o Interpelaciji, ki je bila vložena zavoljo predstave cGorizia 1916», nakar je odbornik za promet Fantini predlagal namestitev svetlobnih napisov, ki naj voznike opozorijo na parkirišča; pred križiščem železnice in ce-
ste v nivoju pa bodo namestili merilne znake o razdalji do križišča.
Odborniki so dali svoj pristanek za romanje Italijanske partizanske zveze v Auschwitz, kamor bodo ponesli občinsko značko, da bi se poklonili spominu številnih Goričanov, ki so umrli v tem taborišču. Nadalje so sklenili sprejeti na Gradu pediatre, ki bodo imeli v Trstu svoj 13. kongres.
Nad 24 tisoč prehodnikov s potnimi listi pri Stupici
Na mednarodnem prehodu prve kategorije pri Stupici v Beneški Sloveniji so v preteklem mesecu februarju zabeležili v prometu s potnimi listi 24.427 prehodov oseb v obeh smereh. Od tega je bilo 22.922 italijanskih in 1505 jugoslovanskih državljanpy1 v primerjavi s preteklim januarjem je to nekaj manj, vendar je treba upoštevati, da ,ie v februarju navadno najmanj osebnega prometa in tudi je ta mesce najkrajši. Z lepšim vremenom pričakujejo tudi večji osebni promet na tem področju. V zgoraj navede-
ne številke pa ni vključen promet s potnimi listi na prehodu pri Učeji.
Izlet Kmečke zveze na sejem v Verono
Prošnje za natečaj za izboljšanje hlevov
Kmečka zveza priredi enodnevni avtobusni izlet na sejem kmetijskih strojev v Verono v nedeljo, 12. marca. Vpisuje urad Kmečke zveze, Ascolijeva ulica 1; voznina 1.500 lir.
Kmečka zveza je na voljo kmetovalcev, ki bi hoteli vložiti prošnje ali imeti pojasnila glede natečaja pokrajinske uprave za izboljšanje hlevov. Pokrajinska uprava sprejema prošnje do 31. marca.
Občni zbor SPD v nedeljo, 19. marca
Odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici je na svoji zadnji seji sklenil, da bodo sklicali redni letni občni zbor društva v nedeljo 19. marca dopoldne. Zbor bo v pro. štorih kluba «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Pomenili so se tudi o pripravah zlasti v zvezi s kandidatno listo za novi odbor.
Na seji so ugotovili, da je letošnji planinski ples lepo uspel ter so bili z njim zadovoljni tako prireditelji kot udeleženci. Društvo bo priredilo svoj prvi letošnji družinski izlet na velikonočni ponedeljek 27. t. m. popoldne. Cilj je izvir Timave in nato Mavhinje, kjer bo prosta zabava s srečolovom.
Razgovor o turističnih cestah na Goriškem
V petek popoldne je imel pokrajinski odbornik Marko ,Waltritsch sestanek z deželnim podpredsednikom dr. Giacomettijem v Trstu, na sedežu deželne vlade. Razgovor je potikal okrog liačrta turističnih Tčst, ki ga je pokrajinska uprava poslala pred časom na deželo. O tem načrtu bo deželna vlada razpravljala
STAVKA PRI MESTNIH AVTOBUSIH
Neutemeljeni očitki ATG proti svojim uslužbencem
Danes med stavko ne bo nadomestnih voženj
Tudi danes in naslednje dni se bo nadaljevala stavka uslužbencev mestnih avtobusov ATG v Gorici.. Danes avtobusi ne bodo vozili od 9. do 12. ure. Ker je nedelja, danes ne bodo uvedli nadomestnih voženj, ki pa bodo zopet v veljavi v ponedeljek in torek. Avtobusi na progi Gorica - Sovodnje bodo torej vozili ob delavnikih normalno in tudi na progi Gorica - Ločnik in Gorica -Fodgora bodo opravili nadomestne vožnje Ribijevi avtobusi, na katerih pa ne bodo veljali abonmaji ATG. Nadomestno vožnje veljajo tudi na progi št. L
V ponedeljek avtobusi ATG ne bodo vozili od 18. do 21. ure, v torek pa od 6.30 do 9.30 ure.
Sindikat uslužbencev avtobusnih podjetij pri CISL sporoča, da je vodstvo ATG te dni zopet očitalo svojim uslužbencem nehvaležnost, ker so spremenili prvoten razpored z izvajanjem stavke za dosego obnove vsedržavne pogodbe te kategorije. V sporočilu pa ugotavljajo, da nimajo uslužbenci tega podjetja nobenih razlogov za kako posebno hvaležnost.
Dejstvo je namreč, da bi moral biti stalež osebja, poleg ravnatelja in upravnih uardnikov, 53 uslužbencev. Te pa so do konca leta
1965	znižali na 48 In do konca
1966	na 44. Tako izvajajo vso službo z 9 uslužbenci manj, kot pa bi jih potrebovali. Pravtako bi vodstvo ATG moralo vedeti, da prejemajo njegovi uslužbenci samo 12 od sto doklade iz raznih naslovov, medtem ko prejemajo avtobusni u-službenci v Vidmu v isti namen 31 od sto.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 26. februarja do 4. marca i je v gorlški otjčini rodilo 32 otrok, umrlo je 18 oseb, oklicev je bilo 4.
ROJSTVA: Licia Bressan, Daniele Godeas, Serena Brumat,-Sabrina Tabai, Roberto Mazzarella, Lorenzo Silvestri, Viviana Caneva, Andreina Scians, Laura poeianni, Fulvio Pi-ga, Giuseppe Cingolani, Ugo Monta-nar, Luigi Bon, Fulvio Seffin, Al berto Vescovi,, Michela Trevisan, A-lessandro Marega, Giuliana Gellini Cosettu Marega, Maria Grazia Lual-di, Stefano Arba, Gabriele Benfat-to, David Orzan, Federico Marchi, Marjan Zavadlav, Piero Cemiel, Barbara Toso, Elena Franco, Fio-renzo Facchinetti, Antonella Boni-1
ni, Aurora Guolo, Franco Porta.
SMRTI: upokojenec 62-letni Mi-chele Prinčič, zdravnik 62-letni Gul-do Castelli, upokojenka 76-letna Gio-vanna Pelicon, vd. Nanut, gospodinja 78-letna Maria Sardoč, vd. Abu-ia, upokojenec 84-letni Federico Skerk, 30-letna Mirella Comauli, u-pokojenec 75-letni Gregorio Comel-li, gospodinja 78-letna Gemma Lech-ner, vd. Ballori, poštni uradnik 50-letni Severino Zaninelli, upokojenka 73-letna Italia Santarossa, por. Ciprian, 40-letni Bruno Buffolini, trgovec 58-letni Alfredo Tarantino, gospodinja 84-letna Anna Maria Vi-sintin, upokojenec 68-letni Giuseppe Mio, gospodinja 44-letna Ada Schiezzari, por. Felluga, upokojenec 67-letni Federico Zuljan, 9 mesecev star Paolo Hlede, gospodinja 74-letna Teresa Martinelli, vd. Butti-gnon.
OKLICI: čuvaj Luigi Di Menna in Speranza Visentin, oficir ital. vojske Attilio Mariano in gospodinja Renza Michellini, mehanik Giordano Zavadlav in gospodinja France-sca Hlede, oficir ital. vojske Luigi Coretti in trgovska pomočnica Antonia Molini.
prihodnjega aprila in takrat bodo odobrena nakazila za prve ceste ki so vključene v petletnem načrtu in med katerimi so ceste, ki tečejo skozi slovenske vasi na Goriškem, zlasti na Krasu in v Brdih. Govora je bilo tudi o raznih javnih delih, ki so jih odobrile slovenske občine in za katera so te zaprosile pomoč deželne uprave. Podpredsednik dr. Giacometti je obljubil svoje zanimanje za ta vprašanja. Nato je odbornik Waltritsch, tudi v svojstvu člana izvršnega odbora goriške turistične ustanove, prikazal turistične potrebe slovenskih vasi in tu je dr. Giacometti, ki je v deželni vladi odbornik za turizem obljubil svojo direktno pomoč.
V nedeljo v Gorici proslava 8. marca
Napredne slovenske žene z Goriškega bodo priredile v nedeljo 12. marca v Prosvetni dvorani v Gorici, na Verdijevem korzu 13, tradicionalno proslavo ob mednarodnem prazniku žena.
Začetek je ob 16. uri in priporoča se točnost. K udeležbi so vabljene vse slovenske žene in dekleta, dobrodošli pa so tudi moški člani njihovih družin. Podrobnejši program bomo javili pozneje.
Topniški izstrelek so našli ob Soči
Včeraj dopoldne so vojaški izvedenci odpeljali in uničili topovski izstrelek kalibra 156, ki so ga našli prejšnji dan delavci, kateri so zaposleni pri gradnji jezu na Soči v bližini mostu IX. avgusta. Pri izkopavanju ob vodi so naleteli na nevarno orožje ter takoj obvestili karabinjerje iz Podgore, ki so poskrbeli za varnostne ukrepe, dokler granate niso odstranili. Granata izhaja še iz časa prve svetovne vojne.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA GORICA
DANES, 5. MARCA OB 16.30 V PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO 13
PREŠERNOVA PROSLAVA
NASTOPIJO GORIŠKI IN DVA TRŽAŠKA ZBORA
SPORED: Govor o pomenu Prešernove proslave. «KRAS» — Dol-Poljane:
Hajdrih: Luna sije Juvanec:	Spomin na zimski
večer
Leban: Mornar
«BRIŠKI GRIČ« — Števerjan:
Pirnik: Smrt v Brdih Jenko: Luna sije Narodna: Pleničke je prala VELIKI REPEN:
Pregelj: Sem se rajtov ženiti Jereb: Pisemce Adamič: Završki fantje «SREČKO KOSOVEL — Ronke:
Vračko: Rožmarin Jenko: Strunam Premrl: Zdravica
OTON ŽUPANČIČ« — štandre*
Aljaž: Soči Gregorc: Bleda luna Nedved: Prešernu «JEZERO» — DOBERDOB: Venturini: Kam Črnska duhovna pesem: Glob0-ka reka	.
Venturini: ((Nocoj pa oh nocoj «VESNA» — KRIŽ:
Venturini: Lovska Gotovac: Karanfile Ipavec: Domovini ZDRUŽENI MOŠKI ZBORI: Dev: Cej so tiste stezice Gobec: Pesem 14. divizije Vrabec: Zdravica
Scena: JOŽE CESAR
NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlliliilUllllllllllllllllllllllllllIlllllilllllIllllllllll1
V PETEK ZVEČER OB VELIKI UDELEŽBI VAŠČANOV
Občni zbor prosvetnega društva «Jezero» ki zavzema večje število aktivnih odsekov
Odbor sestavljajo zastopniki pevskega zbora, godbe na pihala in športno-rekreacijske dejavnosti
Prihodnjo nedeljo Prešernova proslava
V	petek zvečer so imeli v prosvetni dvorani v Doberdobu občni zbor prosvetnega društva Jezero, na katerem so pregledali dosedanje delo, si zastavili nove cilje ter izvolili odbor in nadzorni odbor, ki se bosta sestala v kratkem ter izvolila predsednika in tajnika.
Sestanka se je udeležilo veliko predstavnikov najpomembnejših panog ljudsko-prosvetnega in športnega udejstvovanja na Krasu. Otvoril ga je Jože Jarc, ki je pozdravil vse navzoče ter nanizal nekaj priložnostnih misli. Razvila se je živahna diskusija, v katero so posegli številni udeleženci, med njimi tajnik Slovenske prosvetne zveze Silvan Križmančič, Janko Gergolet, Jožef Ferfolja, Franko Jelen, Karel Černič;in drugi.
V	Doberdobu je od nekdaj razvita prosvetna, športna in rekreacijska dejavnost. V vasi imajo na primer že dolgo vrsto let godbo na pihala, ki je v zadnjem času prejela podporo iz javnih sredstev ter si je zastavila lepe cilje, tako da se utegne razviti v ansambel, ki bo zaobjel tudi ostale vasi doberdob-ske občine. Pevski zbor živi najboljša leta svojega življenja ter se uspešno prebija v ospredje s svojo kakovostjo in številčnostjo. Končno ne smemo pozabiti športnega delovanja, nogometnih nagnjenj, balin-canja, igranja namiznega tenisa itd. za kar vse ima kraška mladina dosti talenta, ki se ne more vedno pokazati v vsej luči zaradi nekaterih še neurejenih tehničnih stvari.
Na občnem zboru so se dogovorili, da bo novo društvo zaobjelo vse te dejavnosti, ne da bi pri tem kakorkoli okrnilo popolno avtonomijo posameznih odsekov. Prosvetno dru štvo bo neke vrste reprezentativni organ, ki bo imel nalogo koordinirati posamezne dejavnosti ter si prizadevati, da se bo za dobro ime Doberdoba, zavedne slovenske vasi na Krasu, zvedelo daleč naokoli. Zares velika škoda bi bila, če ne bi izkoristili vseh možnosti, ki jih ima vas na razpolago — ne samo ljudi, ki se udejstvujejo v posameznih od sekih prosvetne in rekreativne dejavnosti — ampak tudi lepih prostorov, ki jih imajo v Doberdobu in ki jim jih marsikje zavidajo. O-koli prosvetnega društva «Jezero» se je zbrala skupina mladih in požrtvovalnih ljudi, ki jih druži skupna želja delovati v korist naših na rodnih pravic.
Novi odbor sestavljajo naslednji člani: Janko Gergolet, Bruno Lavrenčič, Marjo Ferletič, Jožef Fran-dolič (predstavniki pevskega zbo-
ra), Franko Jelen in Franko Rebula (šport), Stanbp Gergolet in Jožef Ferfolja (godba na pihala); Jožef Jarc, predstavnik mladine Gabrijel Gergolet; nadzorni odbor Andrej Jarc, Rado Lakovič in Karel Černič. V odbor bodo vključili še nekaj predstavnic mladine.
Odbor bo imel še v tem tednu prvo sejo, v nedeljo popoldne 12. marca pa bo Prešernova proslava
Letni občni zbor goriških živinorejcev
Po sklepu odbora pokrajinskega združenja rejcev govedi šeka-ste furlanske pasme, so sklicali redni letni občni zbor' članov, ki bo v četrtek 16. t. m. ob 15. uri v sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici. V primeru nezadostne ude-
ležbe se bo vršil občni zbor uro pozneje.
Na dnevnem redu je poročilo predsednika prof. Marsana o delovanju združenja v preteklem letu ter oris delovnega programa za tekoče leto. Odobrili bodo tudi obračun za leto 1966 in proračun za 1967. Ob tej priliki se bodo pogovorili tudi o važnih in aktualnih problemih, ki se tičejo živinorejske dejavnosti in problemov kategorije na splošno.
Na občni zbor so povabili tudi deželne in pokrajinske predstavnike oblasti ter kmetijske tehnike in operaterje.
Združenje šteje 400 članov in pred-stavlja važen člen v goriškem gospodarstvu.
Občinska uprava v Gorici je zaprla promet pot Šalita Montever-de, ker jo bodo razširili in uredili.
iiiiiiiiiiiiiiMiHmiiiuiiiniiiiMiimiiiiMiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniimmimmHimiiiiiimiimmiiim
V KLUBU «S. GREGORČIČ*
Predavanje o dr. Lavriču in o taborniški dobi
Prof. Marušič o pripravah za proslavo 100-letnice tabora v Šempasu
Prof. Branko Marušič, ravnatelj goriškega muzeja v Kromberškem gradu, je predaval na zadnjem kulturnem večeru kluba «Simon Gregorčič* o osebnosti dr. Karla Lavriča in o dobi, v kateri se je ta slovenski politik udejstvoval.
Druga polovica preteklega stoletja je značila nacionalni in kulturni preporod primorskih Slovencev. Dr. Lavrič je bil eden izmed tistih, ki so bili na čelu tega preporoda, vsepovsod prisotni, dajali spodbude, pomoč, udejstvovali so se na političnem, prosvetnem, gospodarskem in socialnem področju. Prve pobude slovenskega preporoda v Tolminu, v Gorici, v Ajdovščini nosijo pečat dr. Karla Lavriča, ki je bil eksponent mladoslovenske struje. Prof. Marušič je to osebnost vpletel v zanimiva dogajanja pred sto leti, ko je prišla doba zgodovinskih narodnih taborov.
Prof. Marušič je tudi povedal, da se v Novi Gorici snuje odbor, ki bo vodil priprave za proslavo stoletnice tega narodnega gibanja, ki je doživelo svoj višek z znanim taborom v Šempasu in je povabil tudi Slovence, ki živijo na tej strani meje, naj se vključijo v te priprave.
V Revmi sc drevi zaključi petdnevni tečaj o umnem kletarstvu, ki ga je priredil konzorcij za zaščito vin. Predavanje je trajalo pet večerov ter je strokovnjak povedal udeležencem marsikaj zanimivega in koristnega. Na sliki tečajniki z Oslavja, Pevme in Sent Mavra med poslušanjem predavanja v prvinski osnovni šoli
Pred pričetkom predavanja je prof. Marušič poklonil predsedniku kluba Marku Waltritschu lepo Lavričevo sliko, ki jo bo klub skrbno hranil.
Trčenje motociklista in kolesarja
Sinoči nekaj pred 19. uro se je peljal 32-letni Giuseppe Burazzini, doma iz Polazza pri Foljanu z motociklom Bianchi po Ul. Aosta v Gorici proti domu. Ko je zavil v Ul. Manzano pa mu je križal cesto s kolesom 23-letni Fulvio Doratiotto iz Gorice Ul. Ascoli 26. Vozili sta trčili in oba sta padla. Z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v gori-ško civilno bolnišnico kjer so jima ugotovili poškodbe na glavi in po obrazu ter so ju pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Občinski odbor iz Tržiča Je odobril dražbo za izgradnjo 18 ljudskih stanovanj za 55 milijonov Ur, od katerih bo dežela prispevala 33 milijonov.
Danes, 5. marca ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
PROSLAVA PETE OBLETNICE
odprtju nove dvorane
Nastopila bosta moški pevski zbor «M. Filej« ter mešani pevski zbor «L. Bratuž« iz Gorice; SKPD števerjan pa bo uprizorilo Finžgarjevo ljudsko igro v štirih dejanjih
NAŠA KRI
Vstop je prost; za kritje stroškov bo v odmorih sre-čolov.
Danes ob 10. uri bodo P0*101^. Miroslava Skerka, finančnega ^ . upravitelja v pokoju, ki ja v petek popoldne v starosti 8® ..
Pogreb bo krenil izpred hiša losti v Ul. Mameli v cerkev Ivana, od tam pa na glavno kopališče.
Darovi in prispevki
Za podporno društvo v Gorici ( ruje dr. Tanja Mermolja 5000 k počastitev spomina pokojnega roslava škerka.
J.
Gorica
VERDI. 15.15: «Uccidi o muori«. Mark in E. De Witt. Kinen‘ skopski film v barvah. j.
CORSO. 15.15, 18.15 In 21.30: gi brucia«, I. Montand, S. Sir ret in J. P. Belmondo.
MODERNISSIMO. 15-22.30: •«In1?Ioll. prešo«, S. Colagrande in G. w Italijanski barvni film.	g,
CENTRALE. 15.00:	«PerdonO».
CaselU, F. Moroni in N. ranto. ItaUjanski film.	$
VITTORIA. 15.00: «11 principe ^ Donegal«, Peter Mc Enery h1 -j san Hampshire, ameriški hafV film.
Tržič
AZZURKO. 14—22: per primo«, G. Saxon In cho. Skope v barvah.
PRINCIPE. 14—22: «Non Vev di ma per denaro«, J. Lem0 Kinemaskope v barvah. ,n)
PRINCIPE. 14—22: «Un uorno! JjL donna«, A. Aymee in J. L. stignan; v barvah.
MARCELLIANA. 14.30—21.30: sta pazza, pazza, pazza gioveh ^ Joselito, I. Simoni, M. Merilo1 in C. Campanini.	j.
S. MICHELE. 14—22: «11 sole s® ta a Cipro«, K. Bogarde, G- c kiris. Barvni film.
liani'te
EXCELSIOR. 15-22: «Fer V°p dollari ancora«, G. Gomin8, nemaskop v barvah.
RIO. 15—21.30: «La grande cof®^ T. Curtis, J. Lemmon h1 h Wood. Kinemaskope v barv ek-
«Diang°FS^.
sol-
rimo11'
UOB»C'
DEŽURNA LEKARNA V — ^
Danes ves dan ln ponoči Je ^ prta v Gorici lekarna D’UDlN£» Rabatta št. 18, tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V KONK^
Danes ves dan in ponoči j®. Ronkah odprta lekarna «Alla zione« dr. Matitti; VermegUano> Garibaldi 3 - tel. 75046.
tr
(A
DEŽURNA LEKARNA V
Danes' ves dan in ponoči j® t0. prta v Tržiču lekarna «A1 RedePjj re» dr. Ennerl ln De Nordis, F.lll Rosselli 21; tel. 72340.
dežurna cvetličarna
Danes, 5. marca je v Gorici . prta cvetličarna VOIGTLAND*' Ul. IX Agosto št. 3, tel. 24-33-
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNfSKO PODJETJE
LA GORIZ1ANA
GORICA — UL Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA

V NARAVI SO CESTO ODNOSI
bolj
‘ČLOVEŠKI*.
liiiiiil
		
Živali se bojujejo
mnogo bolj «fair» kot ljudje
Jeleni se bojujejo med seboj samo v času parjenja, a zmagovalec se zadovoljuje že s tem, da 8e premagani tekmec odstrani - Kače se v medsebojnem boju ne ugriznejo, čeprav niso imune za 8trup - V medsebojnem boju si prav tako prizanašajo žirafe, dihurji, podgane in še druge živali
Človek je že zdavnaj izgubil v medsebojnem boju za ob-®‘anek plemenitost, poštenost r1 nekdanje viteštvo. Proti svojemu nasprotniku bodisi v ka-‘er‘. pri poslih, v ljubezni in r® v drugih priložnostih, se Poslužuje vseh sredstev, da le ore zadati svojemu nasprot-najhujši udarec, ne sra-JPnje se pri tem rabiti tudi ajbolj nizkotna in podla sred-^a> če ve, da bo tako dosegel svoj namen: do kraja po-ončati svojega tekmeca. air» boj se je ohranil edi-°le še v naravi. Nikoli se ne B°di, da bi žival napadla ^So svoje vrste s svojim
naravnim orožjem, ki ga rabi le proti nasprotnikom tuje vrste, vsiljivcem, ki ogrožajo nje obstoj, nje zarod ali plen.
Življenje in umiranje poteka v naravi po od davna ustaljenih zakonih, ki so često mnogo bolj «človeški» kot pa pri ljudeh.
JELENI SE NE BOJUJEJO DO POGINA
Jelenjad se pari v pozni jeseni. V starih jelenih se tedaj zbudi spolni nagon, pri nekaterih že proti koncu avgusta, ko so najbolj pri moči. Tedaj prično glasno ruka-ti. Po navadi gredo prav na
...................................................................man
KRIŽANKA
^GOORAVNO: 1. nizka posoda p topovski izstrelek, ki se med et°m nad ciljem razleti in razprši v več svinčenih krogel, 2. morska ®t>ala z razvitim turizmom — starodavno germansko pleme, ki je p) 455 zavzelo Rim in ga opu-?°šilo, 3. desni pritok Donave na 7avarskem — oborožena sila dr-2pe — posebno droban sipek pe-SeB. 4. ime umrlega indijskega Premiera Šastrija — indonezijska padna tiskovna agencija — del stoPala, 5. oranje, izorana zemlja Tv obokano stebrišče — znan ame-?ski književnik in kritik (Conrad fotter), 6. klarinetu podobno glas-oilo — glavno mesto Gane, 7. Ptehka in gosta polsvilena tkam-P?, ki se močno sveti — znanie-nita Rodinova skulptura — kemič-Pj znak za molibden, 8. koralni °tok — p0 Homerju mračno brez-P°' kamor je Zevs vrgel titane — hojica, 9. pritok Drine — Iranski filmoki igralec junaških vlog Uean) — mestni nasad, 10. otok y Južnih Sporadih — del krnečega pohištva, 11. poosebljena yp?rt — sloviti avstrijski dirigent 'Herbert von).
NAVPIČNO: A. del ženske ob-jeke — mineral iz skupine piro-Bsenov, B. tehnični poklic — gr-s?i polotok, C. podolgovat krožek — Turek, B. bukov plod — Jipo nizozemskega pomorščaka •asmana — kemični znak za ra-™j, E. nikalnica — židovsko mo-
ško ime — bajka o nastanau poganskih bogov in njihovem življenju, F. Perzijka — veletok na Pirenejskem polotoku. G. vozovnica, vstopnica — mesto v turški pokrajini Anatoliji, H. španski otok, znan po čudovitem podnebju in odličnem vinu. I. sodobni slovenski skladatelj (Danilo, opera «Kleopatra») — krepak prijem, J. državni zbor v nekaterih evropskih državah, tudi žensko ime
—	ozemlje ZDA severno od Kanade (orig.), K. ime plesalke Pavlove — stara anglosaška površinska mera — enaka soglasnika, L. kratica za «Planinsko društvo* — slovenski šahovski velemojster (Vasja) — ime slovenske baletne plesalke ir. koreografinje Mlakarjeve, M. nasekano meso — domovanje čebel, N. izbrane družbe
—	ime slovenske literarne zgodovinarke Boršnikove, O. sladkovodna riba — silen vihar, nevihta.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. astronavtika, 12. stroka, 13. revija, 15. manko, 16. radar, 17. FD, 19. area, 20. boben, 21. Kra, 22. rek, 23. Komen, 24. kriv, 25. Ac, 26. kosec, 27. kroki, 28. Panno, 29. prepad, 30. Šarita, 32. Frida, 33. Klara, 34. Paolo, 35. N(ikola) T(esla), 37. Rado, 38. largo, 39. lar, 40. ido, 41. bersa, 42. dete, 43. Li, 44. krsta, 45. Devin, 46. norice, 48. basist, 49. interniranka.
tisto pojališče, kjer so že prvič rukali. Ko pridejo rukači k tem pojališčem, se v bližini zberejo tudi košute, a se samcem ne pokažejo. Vendar pa jih rukači kmalu zavohajo in jih brž jamejo zasledovati, dokler jih ne dobe. Ako pri tem naletijo na tekmeca, se med njima vname silovit boj. Po tihem gozdu se tedaj razlega glasno pokanje in treska-nje rogovja. Oba bojevalca se povešenih glav zaletavata drug v drugega ter skušata drug drugega onesposobiti. Včasih se oba tekmeca bojujeta ure in ure, a se zmaga ne nagne ne na eno ne na drugo stran. Nazadnje pa se zgodi, da zmaga tisti, ki dalj zdrži, medtem ko oni, ki je opešal odneha in se zgubi z bojišča. Tedaj se košute brez sramežljivosti približajo zmagovalcu in se mu dobrikajo. Zgodi pa se tudi, da se dva jelena pri tem boju tako ujameta z rogovilami svojih rogov, da ne moreta narazen. In potem pogineta oba od gladu.
To so edini primeri, ko se jeleni med seboj bojujejo. Ko je čas parjenja mimo, tudi bojev med jeleni ni več. Jeleni pa nosijo svoje tako nevarno orožje, rogovje vse do februarja, ko jim odpade. In dokler jim ne zraste novo, se verjetno kaj slabo počutijo. In to je tudi razumljivo, saj se z rogovjem branijo pred sovražniki, ki jim strežejo po življenju. Nekoč so bili njih najnevarnejši sovražniki v gozdu volkovi, dandanes pa so te zveri po naših gozdovih precej redke, a jelenom in vsem njegovim sorodnikom je sedaj najbolj nevaren — človek.
NOBENA KAČA NE UGRIZNE DRUGE V glavnem velja ugotovitev, da so kače inčune proti kačjemu strupu, zlasti proti strupu lastne vrste,,.y,gpdar pa ne velja to za vse- vrste. Kljub temu pa se ne dogaja, da bi kače v medsebojnem boju, ki se včasih vname posebno, ko se spoprimeta dva rivala v ljubezni, druga drugo ugriznile. Oba tekmeca se bojujeta tako, da se skušata premagati in onesposobiti s stiskom mišic.
ČEBELE TROTOV NE PIČIJO
Vse poletje so trotje preživeli v brezdelju in uživanju. Pravzaprav se jim niti jesti ni ljubilo, čebele-delavke so jih morale celo pitati. Saj so se zavedale, da so čebelji družini koristni, ker skrbe za oploditev matice in torej za čebelji naraščaj. Poleg tega pa je poleti hrane v izobilju. Ko Pa so troti opravili svojo življenjsko nalogo, postanejo v čebelnjaku odveč, zlasti, ko
se mora čebelja družina hraniti iz zaloge. Zato morajo troti poginiti. Vendar pa jih čebele ne pomorijo s strupom, kar bi sicer bilo za naše pojme najbolj razumljivo, pač pa jih preprosto vržejo iz čebelnjaka in jih prepustijo njih u-sodi. Seveda potem troti v takih okoliščinah poginejo, čebele imajo svoj strup le zoper zunanje sovražnike. Le za primer, da se kak tujec vrine med nje ali če so kako drugače ogrožene one same ali njih zalega. In to kljub temu, da morajo pri tem same poginiti.
Podobno kot jelen, ki se obnaša do svojega tekmeca dovolj «viteško», ravna tudi samec žirafe, čeprav so njegove noge žilave in močne, da lahko z brco ubije leva, ki ogroža njegove mladiče, se s svojim tekmecem ne spoprime preresno in se ne tepe ognjevito. Po navadi se oba žirafja tekmeca v ljubezni zadovoljujeta s tem, da se drgneta s storžnjaki po hrbtu in
bokih. Saj so žirafe znane po svoji miroljubnosti, ljubeznivosti in krotkosti, vse, dokler jih kdo ne nadleguje in ne ogroža njihovega življenja.
Dihurji, podlasice in podobne živali se branijo pred svojimi sovražniki tako, da jih «obstreljujejo» s smrdečo snovjo, ki jo proti njim spuščajo iz svojih žlez. Toda med seboj tega nikoli ne počenjajo.
Podgane so znane po tem, da ne maraja drugih glodal-cev, ki niso njihovega rodu, kljub temu pa ne uporabljajo proti živalim te tako velike družine, ako pride kdaj med njimi do spora, svojega najhujšega orožja, to je o-strih zob, marveč se le okrcajo s šapicami.
Edino bitje, ki uporablja proti svoji vrsti sleherno o-rožje, tudi najnevarnejše in najstrašnejše, je — človek.
In tako stoji «gospodar stvarstva« v boju med bitji svoje vrste pod vsemi živalmi, ki bitjem svoje vrste prizanašajo.	S. A.
Zadnjič smo na tem mestu objavili sliko 20-letne francoske začetnice v filmski umetnosti Katje Moguy, ki ji je utrlo pot v filmski svet slavno ime njenega očeta režiserja. Danes pa vidimo nov «filmski obraz* 16-letne Šve-dinje Ewe Aulin. Tudi ona pravi, da ji ni služil «kot odskočna deska v filmsko umetnost divan» ter da se bo uveljavila samo z vztrajnostjo in pridnostjo
.....................imiiiim.........mi....................................................................................................................................................................................................■■■■■■■■■..........
RAZNE NADLOGE KOPIČENJA PREBIVALSTVA V MESTIH
V zadnjih letih je prebivalstvo v vseh velemestih silno naraslo
V New Yorku se premožni sloj seli iz središča v predmestja - V Londonu povzroča mestnim očetom hude preglavice promet - Vzpon Tokia in Pariza
Največja mesta na svetu morajo premostiti velike težave, rekli bi krize, ki se iz leta v leto vedno bolj ostrijo. Skupno zlo vseh velemest se imenuje hitro fiy»xaščanje prebivalstva in k temu je treba prištevati še nastajanje zloglasnih mestnik četrti, nedovoljenih beznic in lokalov, ki v teh četrtih nastajajo kot gobe po dežju, pravi kaos v prometu, velik trušč :n hrup, okužba zraka in naraščajoča kriminaliteta.
V	vseh velemestih so opazni sledeči simptomi. Beg prebivalstva iz središča v predmestja. Posledica tega bega pa je, da zapuščeni mestni predeli postanejo pribežališče revnega sloja prebivalstva, postanejo predeli bede in nova legla zločinskega delovanja, pokvarjenosti in nevarnih bolezni. Če bi hoteli na kratko pogledati položaj v nekaterih velemestih, bomo opazili, da ta ni tako lep.
V	New Yorku se dalj časa opaža, da se srednji sloj pre-
A
R
bivalstva umika iz središča v predmestja. V samo središče pa se naseljujejo priseljenci s podeželja, ki jih mesto privabi, da ne govorimo o priselje-ijjh, ljudeh, ki prihajajo iz Mehike, Puertorica, kot tudi iz južnih zveznih držav. Ti so povečinoma črnci, ki prihajajo na sever v upanju, da si izboljšajo svoj gmotni in tudi «rasni» položaj. Rezultat tega izseljevanja in istočasno priseljevanja, ki ga je seveda največ, je, da City ni razbremenjena, temveč vedno bolj naseljena, z vsemi škodljivimi posledicami o nastajanju novih zloglasnih četrti. Razumljivo je, da to nenehno priseljevanje ustvarja velike težave. Vedeti je treba, da samo v New Yorku pride do umora ali zločina vsakih 14 ur. Če bo šlo tako naprej, bosta v krajši bodočnosti v takih mestih bržkone živela samo dva sloja prebivalcev, in sicer bogatini v zastraženih, luksuznih, s klimatskimi napravami opremljenih bungalovih, ki se bodo na ta način obvarovali pred «smogom» in zastrupljenim zrakom velemest, ter reveži, katerih usoda bo tekla v umazanih in na pol razpadlih četrtih.
Japonsko glavno mesto Tokio se je v zadnjih desed-letjih z neverjetno naglico povečalo. Kjer je še leta 1945 živelo tri in pol milijona ljudi, se jih danes stiska okrog 11 milijonov. Več kot 70 odstot-vprašanje, da ne govorimo o vedno naraščajoči kriminalni dejavnosti, še posebno med vrstami mladine. V Moskvi je
oblastem uspelo, da so umetno priseljevanje ukinili in določili, da število prebivalcev Moskve ne sme presegati 6 do 6 milijonov in 800.000 ljudi, kov hiš nima, lymgli?ft$je. V zadnjih časih pa je prišlo v navado, da se stanovanja ne oddajajo več po številu prostorov, temveč po tako imenovanih «tatamis», zelo majhnih slamnatih žimnic, ali bolje, rogoznic.
Tudi v Londonu je številu prebivalstva v zadnjih 10 letih naraslo za milijon. Stanovanjsko in prometno vprašanje je na dnevnem redu in je že zdavnaj zraslo mestnim u-praviteljem čez glavo. Prigovarjanje in trud, da bi se veliki industrijski objekti preselili iz gosto naseljenega Londona v manj obljudene kraje v Angliji, nista imela doslej velikega uspeha. Z druge strani se opaža, da se kriminaliteta veča iz dneva v dan.
Francosko glavno mesto Pariz je po zadnjih podatkih izvedencev za urbanistiko dobesedno premajhno za svoje prebivalce. Pariz šteje danes že sedem milijonov in pol ljudi z letnim presežkom 50.000 rojstev in 100.000 priseljencev. Francoska vlada je že pred leti zasnovala načrt za decentralizacijo industrije, kljub temu se francoska metropola vsako leto bolj širi in je vsako leto bolj obljudena.
Iste probleme kot v zahodnih velemestih imajo tudi v Moskvi, čeprav je promet v Sovjetski prestolnici sorazmerno manj kaotičen, dela oblastem preglavice stanovanjsko
V Rimu, ki je prava mojstrovina antične urbanistike, so bile ceste idealne za konjske vprege starih Rimljanov in za srednjeveške romarje, dandan^Š'pAhsb -že zdavnaj postale prava mora avtomobilistov. Večno mesto je naravnost nasičeno in zadušeno s prometom, okužba zraka in trušč sta že dosegla vznemirljive obsege. Toda blagajne rimske mestne uprave so prazne in vsi urbanistični načrti in regulacije so zato neizvedljivi.
Deseti del argentinskega glavnega mesta Buenos Aires je zadnje čase postal en sam velik kup odpadkov. Finančnih sredstev za dograditev dveh nujno potrebnih naprav za sežiganje smeti ni, čeprav bi bila objekta po mnenju strokovnjakov, rentabilna, saj bi proizvajala umetna gnojila. Buenos Aires danes s predmestji vred šteje okroglih 7 milijonov prebivalcev. To je več kot tretjina celotnega prebivalstva Argentine. In v samem glavnem mestu živi več kot 200.000 ljudi v nepopisni bedi, v primitivnih, iz blata in ločja narejenih kočah v naseljih, kjer kraljujejo vse vrste bolezni, sprijenost in zločin.
Tako je torej stanje v velemestih sveta, nič boljše kot je na primer pri nas, kjer se mestne oblasti vedno ukvarjajo s podobnimi problemi, ki jih iz katerih koli vzrokov ne morejo rešiti, prvenstveno pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
el-ja
SKOP
Veljaven od 5. do 11. marca
OVEN (od 21. 3. do f	20. 4.) Skušajte se
[	}	zanimati	za dušo
ljubljene	osebe in
's**Km*S ne razglabljajte preveč. Bodite preprosti in zaupljivi. Na delu boste dobro napredovali, če se boste ravnali po nasvetih	prijatelja,
čaka vas vesela novica. Zdravje bo precej dobro, toda jesti morate več.
. BIK (od 21. 4. do f X 20. 5.) Bodite bolj I	]	navdušeni	v svojem
J čustvenem življenju, y saj je to razdobje ugodno in odločilno. Mnogo več boste razumeli, ko vam bo neka oseba odkrila svojo dušo. Na delu bodite bolj odločni in ne strašite se. Uveljavili se boste. Pazite se pred prehladom.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Neka bližnja oseba vam bo pomagala in na ta način se boste izognili prekinitvi odnosov, ki jo sami nehote pospešujete. Na delu vam bodo pomagali in vas podprli, seveda če boste znali ohraniti pridobljene simpatije. Za zdravje bo dobro, če boste nekoliko telovadili.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Neko nepotrebno priznanje vam
iskreni
:
V	) Ho povzročilo v lju-
V	V bežni mučen prepir.
Bodite iskreni in vse se bo poravnalo. Na delu se ne smete ustaviti prav takrat, ko je potreben največji zagon. Zdravje bo trpelo, ker boste v nečem pretiravali. Bodite manj pesimistični.
LEV (od 23. 7. do .	. 22. 8.) V ljubezen-
JmgA | skih zadevah boste J središče pažnje in tudi prijateljstvo bo cvetelo. Bodite bolj in opravljajte malo manj. Na delu se vam bo nenadoma uresničil neki star načrt. Ker se premalo gibljete, vam to zelo škoduje zdravju. Bodite bolj razsodni.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Če bi bili bolj iskreni in bi malce ublažili nekatere antipatične plati svojega značaja, bi ta teden zaživeli srečno ljubezensko življenje. Na delu boste nekoliko napredovali, toda ker ste preveč omahljivi, bodo uspehi omejeni. Z zdravjem pojde izvrstno.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V ljubezenskih odnosih bo poseg nevoščljive osebe kalil vaš mir. Vendar pa boste
ljubljeni osebi pojasnili nesporazum, ki ga bo opravljiva oseba povzročila. Na delu boste premagali neko močno oviro, ker boste zaupali dobremu prijatelju. Potrebni ste počitka.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) Srečali boste neko drago osebo, ki vas bo naravnost pomladila. Bodite iskreni s
samim seboj in ne bo vam žal.
Na delu boste imeli ugoden čas za ureditev svojih poslov. Pazite na jetra. V svojih od- L nosih z znanci in prijatelji vztra- < jajte pri svojih idejah.
STRELEC (od 22.11. do 22. 12.) V ljubez- , ni boste morali pre- , mostiti mnogo ovir, t toda bodite vztrajni. Pazite na osebe, ki so rojene pod znamenjem ovna. Na delu pazite, da ne boste storili prenagljenih in zgrešenih korakov. Odložite vsak sklep. Bolela vas bo malce glava, toda kmalu bo bolje.
__ KOZOROG (od 23. i
S X 12. do 20. 1.) Ta te-f _ K j den boste predmet i	J sumničenj in ljubo-
\? y sumja. Pazite nase ^ in na ta način se boste izognili prenagljenim sodbam. Na delu bodo radi sprejeli neki vaš koristen predlog, toda naleteli boste na težave. Zato bodite oprezni. Zdravje se bo izboljšalo. Dobro premislite, preden se za kaj odločite.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezenskih zadevah boste zaradi neke sijajne ideje dosegli uspeh pri osebi, ki vas zelo zanima. Pri tem vam bo tudi pomagala neka vaša prijateljica. Na delu boste napredovali v primerjavi s prejšnjim tednom. Zdravje bo kar dobro. Samo glava vas bo malce bolela.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezni bo prišlo do sprave. Bodite zelo vljudni > in ne preveč ljubosumni. Na delu je dozorel trenutek, da sprejmete neko važno odločitev, pri če- \ mer ne smete oklevati. Zdravje ne bo najboljše in se boste morali paziti zlasti pred prehladom. Zaupajte prijatelju.1
il;
II
Pogled na znamenito in zelo prometno londonsko Oxford Street
(D

19. MARCA V ORGANIZACIJI SZ BOR
Mednarodni Kros v Nabrežini
Na startu atleti iz dežele, Avstrije in Slovenije
•liiiiiiimiiiii
iiiMiiitimimmmiHiiiiiiiiifnniiiimi
DOMAČI ŠPORT
NOGOMET
Nabrežinski travnik med občinskim nogometnim igriščem in dvema stebroma, ki na cesti Križ-Nabrežina označujeta občinsko mejo, bodo v nedeljo 19. marca, na Jožefovo, posejani z raznobarvnimi papirnatimi zastavicami, ki bodo označevale progo drugega mednarodnega tekmovanja v tekih čez dm in stm.
Marsikdo se še spominja lanskega tekmovanja, ki je privabilo na start nad 100 atletov in živi so še spomini na res izredne teke zmagovalcev Lenarduzzija med naraščajniki, Peresa med mladinci in Celjana Žuntarja med člani.
Lenarduzzija (A.S. Udinese) letos žal ne bo na startu, fant je namreč na študiju v Združenih državah Amerike, kjer baje dosega odlične rezultate, Peres pa bo prav gotovo glavni favorit med mladinci, posebno, ker je letos dokazal, da zna premagati tudi močnejšo člansko konkurenco. Predstavnik št. 1 naše dežele bo seveda Miani iz Tržiča. Atlet se je letos izkazal na mednarodnem krosu «5 Mulini« v Milanu, kjer je na približno 8000 m dolgi progi zaostal za Dutovim (SZ), enim najboljših dolgoprogašev na svetu, za manj kot eno minuto in je prispel na cilj skupaj z najboljšimi Italijani.
III. kategorija
Ob 10.30 v Ul. Flavia
S. ANNA — BREG » * »
Ob 10.30 v Nabrežini
LIB. PROSEK — VESNA » * *
Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj»
COOP — PRIMORJE
...
Ob 15. uri igrišče S. Sergio
ROIANESE — PRIMOREC
...
Ob 15. uri v Boljuncu
ROSANDRA Z. — UNION
...
Juniorsko prvenstvo
Ob 9. uri na igrišču S. Sergio
S. SERGIO — BREG

Deželna C liga (moški)
Ob 10.30 na stadionu «Prvl maj» KRAS — CSI VIDEM Ženska B Liga Ob 10.30 v Sacilu CASAGRANDE — BOR B Ob 16. tiri v Gorici (Largo Cullat) AGI B — BREG
ženska promocijska liga Ob 9. uri na stadionu «Prvl maj» BREG B — ZARJA Ob 10. uri v Šempetru (S. Pier dTsonzo) — osnovna šola CORRIDONI — SOKOL
KOŠARKA
Promocijsko prvenstvo
Ob 9.30 v Ul. del la Valle BOR — ARDITA (Oorica)
Kaj pa tuja udeležba?
Organizator tekmovanja, SZ Bor, Je na prireditev povabil dve avstrijski ekipi in sicer KAC iz Celovca in Graz, množično pa bi morala 'biti zastopana Slovenija. Razpis tekmovanja so dobili klubi iz Ljubljane, Celja, Kranja, Maribora, Nove Gorice in Kopra, kar pomeni, da bodo 19. marca v Nabrežini prisotni tudi najboljši jugoslovanski dolgoprogaši evropskega in svetovnega razreda kot Važič. červan, Špan in žuntar.
Podrobneje bodo imena udeležencev znana prihodnji teden. Rok za prijave zapade namreč v soboto 1 marca
Nagrade, ki bodo podeljene atletom In ekipam so prispevale razne ustanove. Dežela Furlanija - Julijska krajina je dala na razpolago lep pokal, pokrajinska uprava tri kolajne, tržaška občina pa srednjeveški pečat. Pričakuje se, da bodo nagrade prispevali še jugoslovanski in avstrijski konzulat v Trstu, trgovinska zbornica in druge ustanove.
Tekmovanje bo potekalo z naslednjim umikom:
9.30 — zbor sodnikov in tekmovalcev
10.15 — tek naraščajnikov na progi 3000 m
10.30	— tek mladincev na progi
5000 m
11.00 — tek članov na progi 8000 m
11.30	— nagrajevanje.
■111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(1114
Potovanje s Charleyem
(Nadaljevanje s 3. strani)
TURISTIČNI KOLEDARČEK
■4 UJUB13ANA
družil s pokvarjenimi ljudmi niti hrepenel po sosedovi ženi ali kaj podobnega. Odločno je zaprl moj potni list In ml ga vrnil. Prepričan sem, da se Je počutil mnogo bolje potem, ko je našel tisto telefonsko številko. Kljub vsem težavam, ki jih je imel z menoj, pa se mu niti nisem zdel tako zelo kriv.
«Hvala vam, gospod,« sem rekel. «Lahko odidem?«
Prijazno je pokimal z glavo. «Kar naravnost,« je dejal.
Zatorej sem šel torej v Erie v Pennsylvanii. To je bila povsem Charleyeva napaka. Prečkal sem visok železen most in se ustavil, da bi plačal mostnino.
Mož je pogledal skozi okno. «Kar dalje pojdite,« je dejal, «vse je v redu.«
«Kaj mislite s tem?«
«Ni dolgo, kar sem vas videl, ko ste šli po drugi strani. Tudi psa sem opazil. Vedel sem, da boste kmalu nazaj «
«ZakaJ ml tega niste že prej povedali?«
«Saj mi ne bi verjeli. Pojdite naprej. Po eni strani lahko greste zastonj.«
Vidite, on ni bil oblast. Vendar vas oblast lahko tako zelo poniža, da si prav s težavo pridobite spet smisel pomembnosti samega sebe. S Charleyem sva prenočila v največjem motelu ln edinem, ki sva ga našla in katerega si lahko privoščijo le bogati ljudje. Okrašen je bil s slonovo kostjo, jedilnico in sobe pa so krasili pavi ln opice. Naročil sem led in sodo, si zmešal scotch in potem še enega. Ko je prišel natakar, sem na-ročll Juho In zrezek, Charley pa funt hamburgerja, ln mu dal o-bilno napitnino. Preden sem zaspal, sem še enkrat premislil vse, kar sem hotel povedati tistemu cariniku. Nekaj stvari Je bilo neverjetno pametnih in grenkih.
cPRAVICNIKI«
(Nadaljevanje s 3. strani)
STOP — trgovina moške in ženske konfekcije, Ul. Carducci 39
LLX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-rlera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje)
VISTA — naočniki, daljnogledi, fotografski material Ul. Carducci 15
FANO — ure in zlato 18 karatov Ul. Mazzini 49
PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deli Ul. Settefontane 34
C.E.G. — električni gospodinjski stroji, radio-TV, higiensko-sani-tami aparati, Ul. Genova 14
\CARLO LEVI
DELOVNI ČAS TRGOVIN
od 8,30 do 12,30 ter od 15,30 do 19. ure.
Ob ponedeljkih dopoldne so trgovine zaprte.
Banke so ob sobotah zaprte, odprte pa so zasebne menjalnice. MENJAVA BANKOVCEV
Dolar ZDA	621
Kanadski dolar	566
švicarski frank	143,5
Francoski frank	125
Belgijski frank	11,90
Nemška marka	156
Angleški šterling	1738
Avstrijski šiling	-	23,90
Dinar	43
stifikatorji olajšani od jeklene logike, ki Je postala skrajno neverna, odkar je z Nietzschejem dokončno umrl Bog. Dora je med pravičniki tista, ki se odloči za skok v temo: glede na doslednost, bi ta ženski lik ne mogel biti doslednejši.
Mimo aktualnosti problematike Camusovih ((Pravičnikov«, je treba posebej poudariti njih klar sičnost, ~ki je razvidna tako v zasnovi dramske strukture (na katero opozarja Camus sam, ko trdi, da «ne more obstajati dramatično delo neke vrednosti, ki bi ne obravnavalo celotne človeške usode zgledujoč se na klasični teater ter na grške tragike«), kot v razpletu zavesti protagonistov, izmed katerih ima zadnjo besedo prav Dora, ko z mislijo pri komaj na smrt obsojenemu Kaliayevu izbruhne v jok: «Ya-nekl Neke hladne noči in ista vrv! Vse bo laže zdaj.«
Industria Commcrcio Articoli Tccnici
ANTONIO QUINTAVALLE
NAVADNO IN POSEBNO ORODJE ZA MEHANIČNO DELAVNICO
NA DEBELO
TRST • Ulica Battisti št. 4
NA DROBNO
Telefon 36-838
A RETTA
U L I R A T H 1 N
med elegantnimi in preciznimi urami 7e naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo « L A CLESSIDRA*
Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT ,’rot,aJa 118 velik° ,n drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! K A /‘OR 7 izreden popust — Garancija —
UFIPIFIINIE Ln.2LBTORNi
(DCT Vtale XX Settembre I« tel 96018
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
/LA Tl IM SR KUR Ml Oh R AS MI PR KO M K i l
m
m
A VT0M0BILISTI:
Kupite pravočasno
«VARNOSTNE PASOVE»
za vaš Avtomobil!
VSE POTREBŠČINE
ZA FIAT 750 . 850 . 1100-R IN 1300
Autoforniture ZANCHI
TRST, Ul. Coroneo 4 - Tel. 29 684
—— _ — hmhhm Turisti, izletniki - najre&
3 MARKET
o KOPRU • SEŽANI 9 NOVI GORICI

PREHRAMBENO BLAGO
BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
SPOMINKI
TRAVEL PAKETI
BIFE
MENJALNICA
10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO ODPRTO NEPRIK'N>VNO OD 7. DO 20. U*®' OB NEDELJAH PA OD 7. DO U. URE
REHRANA
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
«MEBL0»
KIDRIČEVA v NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE
v trgovini iMEBLOi v NOVI GORICI
IIOTRI. SUHI UUBUftlUa
TITOVA UL. 10 TEL 20611-43
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR 2 MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
SPLOSNA PLOVBA Pl RAN.
vzdržuje s svojimi tovorno ml ladjami:
redno linijo okoli sveta f|(. linijo i Južno Ameriko redu® „ nijo z zahodno Afriko ter L prevoze po vsem svetu s 1,100 ot nimi transportnimi ladjami 8000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse Informacije se obrnit* upravo podjetja:
«SPLOSNA PLOVBA*, Piran * pančičeva ul. 24 In na naše a**" po vsem svetu.
'ielexl: 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73 477
SKBOFI,KX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361
Prijatelje ln znance naprošamo, da nas obiščejo II
TRST
Ul Boccaccio 3 Telelon 28-373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje tudi ® inozemstvo
PHILIPS
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski stroji • radio TV
tvrdke KNEZ VALTER NABREŽINA
Tel. 20-123 Za izvoz poseben popust
TAPETNI PAPIH NAJBOLJŠIM DOMAČIH IN INOZEMSKIH PKOI7.YAJALt.EV DOBITE PILI...
CIA NO
TRSI VIALE XX SETTEMBRE 38-0
©
ESEDE SO Ml
DRUGI DEL
Nad polji Nicotere, sivkastimi ob url, ki ji sledi zarja, » sijala na desni, z morske strani, luna, vsa velika in okrogla i že se je nebo na drugi strani, zadaj za kalabreškimi go-ami, pričelo jasniti in brezoblični oblaki so se pričeli kopi-iti ter so se pričeli oblikqFati na jasnem nebu. Komaj zbu-:n sem skozi okence drvečega vlaka gledal svetlečo luno sivkastorožnatl tekočini neba in sem skoraj pomislil, ali i morda le bledo sonce; in v bližini so hiteli mimo srebrni ozdovi in polja s pomarančevci in limonovci s svežimi, smnimi sencami in s svojimi okroglimi sadeži, ki so se vetllkali v neki svoji notranji rdeči in rumeni luči, kakor isoče sonc. Mršavi dimi so se dvigali nad neznanimi daljnimi riči; molk je ovijal zapuščena polja, hudourniške struge [rez Imena, skale, morsko obalo, morje, prečudovite oljke, rivnostnl dih te neznane obale, te poslednje italijanske iale pred Mesinsko ožino in bajeslovno Sicilijo.
Ladja-trajekt «Secondo Aspromonte« je pobrala vagone ln [la pripravljena za odhod. V vlaku so sedele na košarah inske z ogromnimi belimi in sinjimi spodnjicami ter kvač-,le, ne da bi vzdignile pogled, vse spokojne ob tej prvi itranji uri, kot da bi se njihovo delo nadaljevalo že od čnosti sčm brez presledka. Druge, mlade, pa so sedele na ■h z jasnimi gubami na širokih spodnjicah, med vrečami
in košarami, molčeče in nepremične v medlih in skladnih držah. Ljudje so izstopili iz vagonov in se povzpeli na mostiče. Pričakovali smo vlakec, ki je ob obali sopihal od Reg-gia sem; zdaj pa Je pritekla kar cela množica: plavolasi študentje in študentke, dobro oblečeni in elegantni uradniki in kot zadnja starka v kmečkem oblačilu, glavo ji je prekrival bel robec z rdečimi trakovi in imela je bombaževinasto belo, sinjo in rožnato obleko. V salonih in po mostičih so medlo sedeli mladi moški z lepimi, barvnimi opaslcami okoli vratu in se ozirali z velikimi temnimi očmi. Neka ciganka se Jo z žveplenorumenim robcem na glavi, z oranžnorumeno srajčko, z rožnasto spodnjlco in čevlji železnosive barve vrtela med skupinami kot nenavadno obarvani cvet. Mimo so hodili mladi prodajalci banan in ponujali svoje blago: «2elite banane? Prav lep sveženj jih imam,» mi je šepetal na uho smehljajoči se deček z obrazom, rahlo nagnjenim na ramo in v tonu skrajne vljudnosti, s tisto siciljansko vljudnostjo, ki Jo najdeš v obnašanju, v obrazih in v govorici vseh.
Odpluli smo in se srečali s «Scillo», z drugo ladjo-tra-jektom, ki Je prihajala iz Messine in bila prav tako bela kot naša ladja, s tribarvnimi dimniki, z rdeče poslikanimi odprtinami za zračenje, z razvitimi zastavami in ladji sta bili svečano okrašeni kot za praznik kljub vsakdanjemu delu. Ljudje na krovu so bili sprva tiho morda zaradi Jutranje ure, potem pa so se nenadoma hkrati zaslišali v nenavadnem hrušču glasovi, ki so bili visoki že v prvem trenutku izgovarjave, glasovi brez modulacije in tako skrajni, kot bi bile besede, ki jih Je kdo spregovoril, pač poslednje besede v njegovem življenju. Nad tem hruščem pa so neprestano plavali odlomki stavkov, logični načini izražanja, ki Jih ne rabimo v skupnem jeziku v drugih delih Italije; slišal sem, da so govorili: «con cul, del quale, dopo i quali»; to so bile logične zveze sklepajočega in po naravi zamotanega mišljenja, ljudska dediščina antične grške jasnosti. 2e smo bili sredi Mesinske ožine, ko sem na ploščici v lepem okvirju
prebral: ((Opozorilo potnikom. Kdor vidi pasti v morje kako osebo, mora zakričati: človek v morju in kdor sliši klic človek v morju, ga mora ponoviti in mora stremeti za tem, da dospe ta klic čim prej do komandnega mostu.« Tako se tukaj z birokratsko vljudnostjo branijo pred mitološkima pošastima Scilo in Karibdo, Villa S. Giovanni vsa siva in rožnata na nizkem gričku je že bila za našim hrbtom, pred nami pa je bila, še skoraj nevidna v sencah oblakov Messlna, le v prvem soncu se Je blestel rtič Capo Faro. Sonce se je dvigalo zadaj za oblaki nad Aspromonti, Etna je bila prekrita z oblaki, napihnjenimi od dežja, Italija in celina pa sta se oddaljevali skupaj z letom galebov, in zdaj se je pridela odpirati pred nami Messlna pod neurejeno pletenino gričkov, kjer so se razsule nežne in zračne meglice med globokimi dolinicami, v jasnem ozračju. Do nas je prihajal zvok trobente iz daljne vojašnice. Profili cerkva, hiš in zvonika z znamenito uro z levom in petelinom so na obali ponavljali nenavadni izrezi gora. Vlak je zdaj ob Jonski obali, tekel proti antičnim mestom in ognjeniku. Videli smo na morju ribiče, ki so sedeli ob obrežju in pletli svoje mreže in vsepovsod ob železniški progi smo opazovali barke na suhem. Podeželske hiše so se stiskale pod temnim gričem, ki so ga pokrivali indijski figovci. Otroci so plezali po ograjah in gledali mimo vozeči vlak in starejše ženske zahomotane v šale, so opazovale vlak Izza okenskih šip. V skupinah so stali sklonjeni kmetje v svojih zelenjadnih vrtovih, moški in ženske pa v nasadih južnega sadja, vsi so bili spokojni, v kretnjah počasni in oblečeni v cape najbolj čudovitih barv. Mimo nas so hiteli na vozovih, v katere so bili vpreženi s trakovi okrašeni konji in vajeti so imeli v rokah molčeči in nezaupljivi otroci. Prečkali smo široke tokave in kamnite usedline, po katerih vozijo vozovi; skale, kleči ln otočki so parali morje, neka gora se Je vzdigovala vsa rumenkasta In strma: bili smo v Taormini. To je eden najbolj znamenitih krajev na svetu: in tega kraja niso mogli skvariti ne
znamenitost ne veliki hoteli ne turisti ne nočni bari clubs) ne književniki ne dvomljivi mednarodni svet, ki zbira tod in ki postaja v tej strogi in starodavni naravi toliko bolj prostaški niti bedne in zloglasne norčije nJenf. nenavadnih gostov. Zdi se kot da ta vulkanski zrak Ju ,j blesteče morje brezčutno ovijata sleherno stvar in silita tu najbolj neobčutljivega in najbolj divjega človeka ubrane® razmišljanju. Nekoč sem opazoval z vrha grškega gledali5 • strmo In zapuščeno poljano: neki sadjar Je delal v svojenj vrtcu, zavoljo razdalje, je bil ves majhen in v roki je i®® rovačo, v njegovi bližini pa je stala mlada žena z deteti® v naročju. S pogledom sem jima sledil po vsej dolžini: v trije so bili ena sama stvar skupaj z zemljo in rn05‘!yja krajino. Trdno sta tam stala in se, potem ko sta naredi nekaj korakov, ozirala okoli sebe, pa spet obstala v nel©n nem antičnem in popolnem gibanju in pozabila na del > rovačo in brazdo, kakor da bi bila njuna edina naloga 8*® da gledata in da ju gledajo. Na drugi strani mesta, onst® samostana Cappuccini, je v ((Fontani Vecchi« prebival ha'\ renče in odtod odšel na svoje popotovanje na Sardinijo, bete° pred demonsko Etno in demonskimi Siciljanci izpod Etne> kajti zanj so bili to nenavadna inteligentna bitja, toda br® duše. Marsikdo se ga je še spominjal kot enega izmed tO»K čudaških Angležev, ki so se utaborili v tej večni nar®v_j Lastnica hiše, v kateri je prebival, se ga samo nedolo®1 spominja in videti je bila zdolgočasena, ker so jo že tolik krat povpraševali o njem. ((Pravkar sta bila tukaj dva Ne® ca, tudi onadva sta bila pisatelja.« Na vrtu stoji drevo nenavadno zelenimi ln nagubanimi sadeži, podobnimi kam*1" temu pomorskemu plovcu ((Indijski kruh mu je pravil ®® mož», mi je rekla. Delavci so prepevali med zidanjem neK hiše sredi polja arijo, «SmeJ s* bajaco«, ki je bila sPre” menjena v nekakšno arabsko pesem.
(Nadaljevanje sledi)
-UNISTVO- TR3T - UL MONTECCHI 6 II., TELEFON 93 808 ln 94-63? - Postni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Peilloo 1, IX., Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 dr - vnapr®^ trt letna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - * ?RJ. AD1T D2S ’ Ljubljana Stari trg 3/1 , telefon 22-207, tekoči račun pri Nardini banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega st- lpca: trgovski 150, finančno-upra-m! 250, osmrtnice 150 lir. - Mali i.ela« 40 Ur beseda - Oglasi 'riaške
goriške pokraine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soclet& Pubblicttii Itallana« - Odgovorni urednik) STANISLAV RENKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	__________