Leto VIL
V Celji, dne 17. decembra 1. 1897,
Štev. 51.
»fehaja vsaki petek v tednu. — Bcpžai n»j se isroišjo poSiljati uredništvu in sicer frackirano. — Sokepiisi se ne vraCajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pr*-stojbin* ter od vsako petit-Trste po 10 kr. m vsakokrat; za večje inserats, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina n celo leto 3 gitL, w
pol leta 1 gl*. 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Opravništvu .Domovino" v Celji.
Sedaj tako, a kako potem?
Kako rado se zgodi v družinskem življenju, da je oni ctrok, katerega mati najbolj ljubi in neguje, njeni ljubljenec najbolj nehvaležen. Mati v svoji ljubezni tega ne u vi deva in ga še bolj pred drugimi povzdiguje, dokler ji nehvaležnež ne prebode ljubečega srca.
Vlogo nehvaležneža igra v sedajni politiki oholi Nemec in ljubeča slepa mati je Avstrija. Precej, ko je nehala biti Avstrija nemška zvezna država in postala avstrijska država, so začeli se porajati elementi, ki so si želeli nazaj pod blaženo zavetje matere. Germanije. Taki elementi so se vedno začetkoma bolj skrivali, ali sedaj se kažejo v čisto pravi luči. Germania irredenta! nazaj v sveto deželo! je njih geslo, — nazaj če tudi čez trupla presvetle dinastije.
Kolikokrat so Slovani opozarjali na to, da preti nevarnost, da iz malega rase veliko, a bili so ti opomini zaman. Nemci so bili in so rod priviligirancev. Predolgo bi bilo navajati vse slu čajt v k ter« bi bil German, -kakor nehvfeiežsa 'tr( zasluž 1 pokore in šibe, a so ga raje gladili. Značilni so zadnji pM i f i <''n i dogodkT^^jcT vejo več kakor vsa dosedanja zgodovina ali politika, da Slovan naj ne ima v Avstriji matere, ampak mačeho. Zdi se nam, da v Avstriji ni nič boljše kakor na Ogrskem, kjer vlada sama pripravlja honvede in uči ljudstvo, kako da bo strgalo z glave Hibsburgovca krono sv. Štefana in jo posadila na glavo kralju Košutu, razloček je ta, da tam je Košut, tu Hohenzollerc.
Slovan bodi tlačan Švabu in Mažaru, to je nekaka parola, ki doni po Avstriji, in Slovan je bil tlačan in bode še, dokler sa z lastno močjo ne otrese robskih verig Dvojna mera je v Avstriji za Slovana in za švaba. Petnajst milijonov nas je Slovanov, Nemcev s poturicami vred pa
le osem milijonov, mi vzdržujemo državo, čeprav ne z duhom, ker nas tišijo nazaj v vodstvu države, a materijalno.
Grof Badeni je odšel. On je postavil v bojne čete Slovane in Nemce. Bil se je krut boj — in v tem so zmagali oni, ki so bolj kričali in pretili. Zmagali so, ker se je 15 miljonom vzelo orožje za boj in so jih oni, ki bi se bili imeli sami najbolj zanimati, mesto da bi jih ščitili, nesramno izdali. Jeli to pravica? Ali bode v očigled takim surovostim, katere so se v zadnjem času v parlamentu godile, še ostal nemški narod kot vodilna inteligenca? Ali so to inteligentni ljudje, koje je nemški narod v zbornico poslal? To so navadni žganjarji. taka inteligenca raste pri nas na Grintovcu, Rovtar bi bil razžaljen, ko bi ga s temi bezničarji primerjali.
In še ni vsa protekcija za Nemce ponehala!
Prvo dejanje nove vlade je to, da je uvedla v kraljevi prestolici češki vojaško ali gorečo sodbo. Ogorčeno, v svojih pravicah kračerio in izzivano ljudstvo začne proti niiodni-m nasprot nikoro z izgredi, in zato naj m streljajo: kakor stekl*ai,,«karo brez sodbe — Slovani
na Dunaju, kaj v Gradcu? Ali ta mesta za jed-nake izgrede ne dobd vojaških sodišč? No, Dunaj je nemški in Gradec že več avstrijski ni. To je menda dovolj povedanega.
To ogorčenje in narodno zavednost imenujejo pri Slovanih ropaželjnost. Nemcu se vlada uda, Slovana zatre! To je pravica!
Pol stoletja je minulo, odkar je zadnjič v Avstriji se rabilo to najostrejše vladno sredstvo. To je slab omen za novo vlado. Baron Gautsch je tu pokazal, kaj da zna in kako misli vladati. On bi rad imel Slovane za svojo oporo, a na drugi strani bi jih rad brcal in Nemce ščitil, da mu ne bi nasprotovali preveč. Tlačanili so Slovani že dovolj, a ne bodo več. Grof Taaffa je
znal vladati na tak način, kakor misli sedaj njega učenec Gautsch. Ali novi predsednik je preneroden in tudi ko bi kedaj svojega mojstra dosegel, nima upati, da bo Slovane imel za bebce. Najprej naj se uvede jednakopravnost, potem naj začnejo še le na spravo misliti. Baron Gautsch je slabo začel in najbrže bo praški „preki £od" še usodepoln zanj.
Ta vlada je najbrže zadnji poskus, da se ohrani nemštvo v premoči. Ta se pa bode izjalovil, kajti od Nemcev, kakor so se pokazali in se kažejo, nima Avstrija prav ničesar pričakovati. Prazno je kazati na trozvezo. Če ta zaradi avstrijskih Nemcev razpade, je račun do cela zaključen. Ta razpad vidimo v prav bližnji prihodnosti. Nemci so odračunili in začel se bo račun s Slovani in Rusijo, kajti dvajseto stoletje je slovansko. S Slovanom bo morala računiti Avstrija na zunaj in na znotri.
V poštev pride Bosna in Hercegovina. Ti dve deželi sto. s svojo upravo našo državo toliko stali, da se ji troški ue morejo drugače povrniti, kakor če ostano avstrijska. Turčija menda Dri svojih slabih deMtBili^azmeiah uiti na misli več na Bosno in Hercegovino. Tedaj ostane le še jedna pot: da se to ozemlje priklopi Avstriji. Ali kako priti do cilja? Kaj poreče k temu druga Evropa ?
Komur so balkanske razmere znane, ve dobro, da edino dovoljenje in molčanje Rusije je treba, da se ta korak stori. Tedaj na zunaj je treba z Rusi računiti.
In kadar bosta Bosna in Hercegovina avstrijski kronovini, tedaj se zviša število avstrijskih Slovanov tako znatno, da bo na vsak način dosežena v državnem zboru ona moč, katera nam gre.
Vzrokov dovolj, za resno premišljevanje onim, ki mislijo, da bodo vekomaj privilegiranci.
LISTEK.
Knez Guljbat Čavčavadze.
Povest. Ruski spisal K. Borozdin. Prevel Kruto gorski.
Cesarjevič je bil vidno zadovoljen z gostijo, in za vsakega gosta je imel prijazno besedo. Moje obnašanje mu ni ostalo skrito in zelo se mi je smejal, kadar sem neusmiljeno kaznoval one, ki niso pošteno pili; a ko je bil banket končan, me je poklical pred se, objel me in mi dejal:
„Nu, Guljbat, hvala ti, potešil si me, a še bolj me potešiš, če prideš k meni gostit v Petrograd."
Nizko sem se mu poklonil za tako čast.
»Prideš li?" me je vprašal.
»Pridem, vaša cesarska visokost."
»Pazi pač, jaz zahtevam, da mi obljubiš z moško besedo . . . mi li obljubiš?"
»Obljubim, vaša visokost."
»Sedaj toraj umevaš, da sem moral po takem v Petrograd. Dal sem bil cesarjeviču besedo."
Dasi sem na vsak način hotel ostati mož-beseda, vendar so me razna domača opravila, potem krimska vojna, oskrbovanje bratov, zdaj
to zdaj ono, zadrževala ... in še le pred tremi leti sem se pripravil ter odpotoval že ne k cesarjeviču, ampak k samemu gosudarju.
Pa tudi potovati v mojih letih ni bilo lahko. Taka strašna daljava; ali vsekakor sem jo mahnil na pot, vzel -s seboj rojaka svojega hekima (zdravnika) ... jaz nobenemu zdravniku nič ne verjamem, toda vendar rojak naš menda še najmanje laže, — in odpotoval sem.
IV.
Car je bil v Carskem selu, ko smo srečno dospeli do Petrograda. Pred vsem sem šel k našemu rojaku, knezu Petru Bagrationu, dvornemu generalu, ta je naznanil dvornemu ministru grofu Aderbergu moj prihod in moje želje predstaviti se; čez nekaj dni so mi sporočili, da moram tega in tega dne opoludne priti v Carsko selo. Grofu Bagrationu, ki je govoril gru zinščino, je bilo naročeno priti z menoj.
Točno ob 12. uri smo stopili v carjev kabinet. Njega veličanstvo, zazrši me, je vstal iz-za pisalne mize in z milostnim nasmehom pristopil k meni.
»Zdravstvuj Guljbat, evo molodca, držal je dano besedo."
Car mi je pomolil roko, katero sem hitel poljubiti, no ni mi pripustil temveč me objel.
»Hvala, hvala ti, starček, srčno sem vesel, da te vidim."
Zdajci šele sem si carja ogledal. V teku let, odkar ga nisem videl se je zelo spremenil: bil je precej shujšan in na licu njegovem so bili sledovi velikih skrbij, v postavi se je že čutilo veličastvo carja, a oči so bile še vedno dobre, prijazne.
»Milostivih besed, katere mi je vaše veličanstvo govorilo v Tiflisu, nikdar nisem mogel pozabiti, in ohranil sem jih kot sveto obljubo v svojem srcu."
»Da in jaz bi ti nikoli ne oprostil, ako ti ne bi bil držal dane mi besede. Nu sedaj pa povej, ali še gre pri vas v Gruziji vse po sreči ?"
»Vse po sreči, cesar."
»A ti si precej osivel zatem, kar sva se slednjič videla. Res, mnogo težav in skrbij smo imeli vsi med tem časom ... A tvoja rodovina je zdrava?"
»Vsi so zdravi, veličanstvo."
Car me je potem jel izpraševati o Davidu in Ani Iljinišni. Gradita li že nov dom, li-je njiju družina zdrava? Ko sem na vse to odgovoril, je car veselo sklenil:
»Dolgujem ti za tifliško pogostitev, in zatorej te bodem sedaj sam pogostil. Spremi ga,
Boljše je sedaj se z lepa pogoditi, kakor biti prisiljen k priznanju jednakopravnosti, kajti znalo bi se zgoditi, da bi razumevali Slovani jeclnakopravnost tako, kakor jo sedaj Nemci.
Nekatere je padec Badenijev pretresel in s strahom navdal, češ, sedaj bomo še nižje padli, kakor smo bili. — Mi pa pravimo: Ne bojimo se nikogar, nad seboj priznamo le Boga, ker Slovan stopa na dan!
v
Cemu nam trozveza?
Cesarjev nagovor pri letošnji otvoritvi delegacij, obsegal je mej drugim tudi to važno točko, da je naglašal, da je razmerje med našo in zunanjimi državami — Rusijo, Francijo i. dr.
—	nad vse prijateljsko, in da trozveza trdno kakor doslej stoji in hoče v korist miru tudi nadalje vso svojo pozornost obračati.
Ce človek naše zunanje politične razmere nekoliko trezno in pazno premišljuje, mora se hočeš-nočeš vprašati: Za Boga! čemu pa nam je zdaj prav za prav trozveza?! Z Rusijo smo v prijateljskih razmerah, s Francijo tudi (ostalih državic — razven k večemu še Angleško, niti ne vpoštevamo), — na Balkanu ne iščemo nikacih interesov, nego hočejo pri nas le, da se ondu razmere v korist teh državic razvijajo, — Turčija je bolna in gnjila, Italija denarno jetična,
—	torej zarad same Nemčije: v njeno varstvo in bran, edino njej na ljubo čepi Avstrija v tej trozvezi — da bi Nemčijo branila, če bi leta s svojo — suho desno roko in nabrušenim jezikom izzivala si kak politični pretep in vanj zamotala še diuga dva aliirana varovanca. Ta politična komedija je pa vender malo prenizka in nečastna za našo diplomacijo in našo pošteno državo!
Evropski mir je sedaj, — vsaj za toliko časa, dokler ostanejo razmere mej Avstrijo, Rusijo in Francijo tako prijateljske kot so zdaj, — zagotovljen, in Avstrija niti povoda nema ostati še nadalje v tej trozvezi, kakor je sedaj. Kake koristi pa ima od Italije ali od Nemčije? Nobenih! Pa jih tudi iskati ni pri teh dveh! Na sprotno pa njuna politika išče le pri nas svojih koristi zase. Desetkrat boljše bi pač bilo, ko bi se Avstrija otresla teh dveh zaveznikov — za vselej!
Ali — naša diplomacija in zlasti višji krogi, katere je nemški duh že v zibeli objel in navdal,
—	vsi ti imajo srce in oči le za nemštvo; v nemškem duhu so odgojeni, z nemštvom omamljeni in v nemštvu samem menijo, da je zveli-čanje! Zato jim je Nemčija tako k jetram prirasla, da se je nemorejo odtrgati! Ali vsa ta politična matematika ni vredna gnilega krompirja! Pruski Nemci poznajo to malovredno stremljenje gotovih ljudij pri nas po nemškem zveličanju in to slabo stran naših višjih krogov, zato rogovilijo tako med nami! Nemštvo je pri nas razvajeno, tako razvajeno, da se že več ukrotiti ne bo dalo, vsi drugi narodi pa se v Avstriji !
prezirajo in se morajo za svoje pravice po živinsko boriti. Ali je to modro ravnanje? Kaj nas briga Nemčija in njen strah pred Slovani. Avstrija je ne potrebuje, niti v trozvezi niti kje drugej. Avstrija ni odvisna od — divje kulture nemške sodrge, marveč od večine (Slovanov), zato naj bi se naši politični voditelji v državnem zboru in drugod enkrat brez pardona oglasili, in povedali vladi in diplomaciji, kar jima gre, kajti tudi med nami že vr& vsled nemške ošabnosti!
Na dan s — slovenskimi napisi!
»Slovenska narodna zavest naj se zrcali javno povsod: v govorjenji (občevanji), v pismenih vlogah in — samoslovenskih napisih!" — Tako je zaklical mi nedavno star, osivel mož narodnjak in značajen rodoljub. In imel je prav!
Kako malo smo se do sedaj Slovenci sami sebe spoštovali, in — kako poniževali se pred
—	tujci! Človek bi se kar zgražal nad tako mlačno narodno zavestjo in sramotilnim peto-lizanjem! Kak respekt in malovreden strah nas je navdajal do zadnjega časa pred oholim tujcem
—	Nemcem, Lahom, Francozom ali Angležem! Pa, mesto da bi se od njega učili biti proti drugim brezobzirni in trdi, kjer je trebalo braniti narodno zavest, jezik in pravice svojega naroda, zatajevali smo nakrat prvo kot drugo, kot bi bili časti pijani, in to tako tam, kjer smo doma, kjer imamo večino, kakor tam, kjer smo v manjšini, a vender tudi v — pravicah! In če moški kot Slovenci ne spoštujejo svojega jezika, kako naj spoštuje ga žena in otroci!
Temu klečeplastvu in neznačajnemu živo-tarenju mora biti konec in sicer — za vselej! Poprej se spoštujmo sami, potem pričakujmo še le, da nas bo tudi tujec spoštoval! Govorimo torej povsod slovenski in pišimo slovenski, pri napisih pa naj bo povsod prvi slovenski jezik!
Občevanje, ta tako upoštevani znak rodu, koliko se ž njim greši zoper narodovo svetost! Slovenci smo dp zdaj, svoj narod in svoj jezik kaj malo spoštovali, in ne samo to: še zatajevali smo ju! Vsakemu tujcu — in če je bil tudi kak pritepenec — smo njemu na ljubo govorili nemški ali laški, če smo prav vedeli, da je on našega jezika vešč. — Večina naše inteligence po kranjskih, štajerskih in koroških mestih in trgih (Ljubljana ni prav nič izvzeta!) najrajše nemško klepeta - izvzemši duhovščino, in dela tako sramoto slov. narodu in sebi, preprostemu narodu pa daje -- pohujšanje! Uradniki, profesorji, trgovci, zasebniki, obrtniki, dijaki, otroci, ženstvo, posli, — vse čveka med seboj ali v družbi tuj jezik, če ga zna ali ne; ravno tako čast uživajo pri nas slovenski napisi: povsod tuj jezik vmes, če ne že na prvem mestu! Javni napisi naših narodnjakov so 5% samoslovenski, v 25% slovensko nemški, v 50% nemško sloven
ski, v 90°/o pa — samo nemški ali laški, v ostalem pa slovenska brozga brez vsakega pravopisnega lica in zmisla! In kako je nekaterih naših narodnjakov sram na ulici slovenski govoriti, pri uradih in oblastnijah vlagati slovenske tožbe, prošnje in druge vloge! In kaka sramota se jim zdi samoslovensk ali slovensko-nemšk napis na tabli ali na zidu njih hiše, pro-dajalnice ali nad uhodom! — Ali ni to v nas Slovencih — škandal?! In v teh Slovencih — večinoma slovensko inteligenco — se godi to še leta 1897., in godi se to, kjer je iste največ, godi se tako in kaže taka narodna nezavest največ po trgih in mestih!
Slovenska inteligenca se pajdaši s tujci in zarad njih nadutosti uklanja se v govoru in pisavi tujemu jeziku! Tako se slovenski narod in njegov jezik sramotita doma, tako se onečaščata na tujem. — Takim narodnim krogom treba enkrat radikalno na ušesa zatrobiti, da je to škandal zanje in za Slovenca sploh.
Na dan torej z narodno zavestjo! Kažimo se v dejanji, pri belem dnevu — Slovenci, pa naj govori z nami kmet ali graščak! Poslužujmo se svojega jezika povsod in brezobzirno, osobito pa doma, kjer smo na lastnih tleh, kjer ga mora tudi tujec znati, če hoče naš kruh jesti. Potem bomo zavedni narodnjaki in ne neznačajneži, koji m naj bi narod bil le — molzna krava!
Celjske novice.
(Plenarna seja okrajnega zastopa celjskega) vrši se dne 18. decembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v sejni dvorani celjske posojilnice v »Narodnemu domu" v Celji. Dnevni red: 1. Odo-brenje zapisnika zadnje skupščine dne 12. junija 1897, št. 331. 2 Sestava proračuna za leto 1898.
3.	Volitev treh gg. revizorjev za letni račun 1897.
4.	Prošnje občin tega okraja za pobiranje več kot 15% na indirektni davek. 5. Odobrenje pogodbe med občino Vojnik in posojilnico (Vor-schuss Cassa) v Vojniku. 6. Izjava o potrebi okrajnega sodišča v Žalci. 7. Prošnja g. Žmavc a za podporo za nadaljevanje študij v vinarstvu in sadjarstvu v Klosterneuburgu 8. Prošnja cb-čine Vel. Perešica za prevzetev obč. ceste mimo Zaloga čez Gorico med okrajne ceste II. razreda. 9. Prošnja občine Petrovče glede odobrenja kupne pogodbe. 10. Prošnja občine Petrovče za dovu ljenje, da si sme najeti posojila po 6000 gld. za šolske namene. 11. Prošnja občine Kalobje za dovoljenje, da si sme najeti posojila po 8000 gld. za šolske namene. 12 Prosti predlogi in nasveti. 13. Volitev enega uda v okrajni šolski svet.
(»Celjski Sokol") imel je redni občni zbor 11. t. m. z običajnim dnevnim redom. Precejšna vdeležba svedočila je, da ima društvo zlasti med mlajšim naraščajem mnogo prijateljev med tem ko nas je ravno ta občni zbor podučil, kar moramo z obžalovanjem konštatirati, da se ne-
Bagration, in ga pošteno pogosti, a po zajutreku ga pripelji zopet k nam."
Z nizkim poklonom sem šel iz kabineta cesarjevega s Petrom Bagrationom, in pripeljali so me v sobo opremljeno po perziški šegi, kjer je poleg širokega divana stala miza, pokrita za nekoliko oseb. Bagration me je seznanil s tremi, štirimi general-adjutanti in pobočniki, in vsedli smo se za mizo. Jaz sem se po navadi, dejavši pod se nogi, vsedel na divan, a ostali gospodje so posedli okoli mize na stole.
Zajuterk se je pričel z juho in pred me so postavili steklenico vina; ko sem zapazil, dami bo treba piti iz male kupice, sem omenil Ba-grationu, da sem s tem zelo nezadovoljen.
»Pomiluj bratec," sem mu rekel srdito, »kaj me boš li s čajem pojil? Od svojega rojstva ga še nisem pil. Mar car nima večjega kozarca ? Morem li piti na njegovo zdravje iz naprstnika?"
Gospodje, videda sem zelo hud in ne razu-meje jezika, vprašali so Bagrationa, kaj je pov zročilo moje robantenje, a ko jim je ta to pojasnil, so se na glas smejali.
Komorni k je takoj postavil pred me sre brni bokal, nalil sem vanj vina in vso vino, kar ga je bilo v steklenici, je imelo prostor v njem.
»Ha gospoda," obrnil sem se k navzočim, »zdajci bomo pa pili, a pazite, izprazniti morate svoje naprstnike kakor bom jaz svoj bokal, sicer bodete kaznovani."
»Bog živi cesarja vladarja! Ura!
Vsi so ponovili za menoj in prijeli kozarce.
No misli si moje začudenje. Ko sem prinesel bokal k ustnicami, se je pokazalo, da pijem iz njega svoje lastno t. j. razumiš, lastno cinandaljsko vino. Nu priznavam, o čem takem se mi pač še sanjalo ni. Moje vino pa na carskem dvoru!
Bokal sem posušil preje nego so drugi utegnili izprazniti svoje naprstnike.
To me je kmalu razvnelo, dobre volje so postali tudi dvorniki. In dovolil sem jim briti razne šale.
Ali čas tratiti po nepotrebnem ni kazalo naiil sem si drug bokal, gospode pa primoral naliti si kupice.
»Bog živi nje veličanstvo, presvitlo cesarico! Ura!"
Izpili so spet vsi pošteno.
Po juhi je prišel na mizo šašlik, fino pri- j pripravljen, čisto tak, kakor ga skuha moj kuhar J Datiko.	i
Znova sem zagrmei:
»Nalivajte, gospoda, nalivajte."
»Bog živi naslednika cesarjeviča! Ura!"
Tudi sedaj so izpraznili kozarce, a četrto in zadnjo zdravico sem napil:
»Bog živi celo vladarsko hišo! Ura!"
Zajutrek je bil končan. Jaz ga od štirih bokalov nisem imel, kakor se pravi, niti v jednem očesu, a moji sopivci so bili od svoje na-prstniške vsebine prav židane volje, in po kavi so me spet peljali k carju, ki je bil zdajci na vrtu obkrožen s spremstvom.
Cesarica s cesarjevičem in ostalimi svojimi, je bila že v Livadiji.
»Ali si dobro zajutrkoval, stari? me je vprašal cesar."
»Vse svoje življenje ne pozabim tega za-jutrka, veličanstvo, meni se niti sanjalo ni, da se bo moje vino kedaj pilo pri mizi mojega cesarja'"
»Nu, veseli me, da si zadovoljen. Zdajci si moj gost. Ti Bagration pa skrbi zato, da se ta mož pri meni ne bode dolgočasil."
»Slušam, veličanstvo!"
»Spremljaj ga, razkaži mu vse in mu dobro streži. Torej na svidenje starček."
kateri starejši gospodje v poslednjem času za to važno društvo iz Bog zna kakih vzrokov premalo brigajo. Iz tajnikovega jako obširnega poročila smo posneli zanimivo zgodovino letošnje znamenite slavnosti, ki se je vršila dne 7. in 8. avgusta ob priliki blago3lovIjenja zastave. Tudi blagajniško poročilo se sme imenovati še dovolj ugodno, vkljub temu, da je imel »Sokol" baš letos, ko si je nabavil zastavo in s slavnostjo velike stroške. Obe poročili odobrili sta se enoglasno. Starosti je bil v tretjič izvoljen preza-služni br. dr. Alojzij Brenčič, pcdstarosti pa br. dr. Josip Karlovšek, nova moč, v ktero stavi društvo največ upanja. Ostali odbor izvoljen je bil sledeč: Tajnik br. Franjo Jošt, blagajnik br. Janko Vavken, arhivar br. Štefan Boucon. Odbornika sta br. Ivan Lončar in br. dr. Alojzij Praunseis. Namestnika sta br. Anton Kolenc in br. Radovan Mencin. Pri točki slučajnosti slišali smo mnogo zanimivih razprav glede na vnanje delovanje društva ter zlasti željo, da bi se priredilo prihodnje leto nekaj izletov v bližnjo okolico. Prepričani smo, da bode novi odbor vpo števal vsestransko razne nasvete in smo uver-jeni, da ostane »Celjski Sokol" pod spretnim vodstvom zgoraj navedenega odbora i nadalje na isti višini, ktero zavzema sedaj. Seveda je v to potreba v prvi vrsti društvene solidarnosti in dokler nas bode spajala ta brez vsacih predsodkov, se nam ni bati, da začne to ali kako drugo narodno društvo nazadovati. Novi odbor naj nam pa bode porok, da se društvo ne bode zadovoljilo z dosedaj doseženimi vspehi, nego da bode tudi v bodoče stremilo za istim smotrom, kojega imajo zapisanega na svojem praporu vsa slovanska sokolska društva. Nazdar !
(Efektna loterija »Kat. podp. društva v Celji.) Srečkanje te loterije vrši se dne 26. t. m. Opozarjamo še enkrat vse okoličane in rodoljube ter prijatelje slovenske učeče se mladine, da sežejo po srečkah in tako vsaj nekaj pripomorejo k ugodnemu vspehu te loterije.
(»Zveza slovenskih posojilnic") ima svoj redni občni zbor v sredo dne 29. grudna ob 10. uri dopoludne v sejni dvorani posojilnice v Celji. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo društvenih revizorjev. 3. Razgovor o načrtu nove zadružne postave. 4. Volitev novega predsednika in odbornikov. 5. Razni nasveti.
(Porotno zasedanje v letu 1898) Prihodnje leto bodo porotne obravnave pri celjskem okrožnem sodišču v naslednjih dneh : prvo dne 21. februvarija, drugo dne 9. majnika, tretje dne 29. avgusta, četrto dne 21. novembra Pri mariborskem okrožnem sodišču: prvo dne 21. marcija, drugo dne 20. junija, tretje dne 12. septembra. četrto dne 28. novembra.
(Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) je imelo dne 5. dec. t. 1. svoje sedmo letošnje zborovanje, kojega se je, akoravno je bilo ta dan res silno slabo vreme, vdeležilo 23 udov. Ker sta bila predsednik in podpredsednik
Toda jaz sem pokazal, da še želim nekaj povedati cesarju; on je to zapazil in dejal Ba-gnationu: »vprašaj ga česar želi?"
»Povej cesarju, sem rekel Bagrationu, da imam neko naročilo."
Ko mu je ta prevel moje besede, sem spoznal, da je postal obraz carjev mahoma resen in nekako nezadovoljen.
»Kakšno naročilo?" je vprašal.
»Veličanstvo, ko sem se odpravljal z doma, prišli so k meni moji rojaki in mi naročili, naj v njih imenu pokorno pozdravim in izrazim naj-zvestejšo zahvalo za to, da je veličanstvo blagovolilo imenovati našim namestnikom kneza Aleksandra Ivanoviča Barjatinskega. Ta človek nam ugaja in boljšega zagovornika pri cesarju ne moremo želeti. On pozna naše potrebe, poroča o njih kakor tudi o naši najudanejši zvestobi njega veličanstvu kakor nihče drugi."
»To so me torej prosili moji rojaki. Oprostite, da sem bil toli drzen, izpolniti njih prošnjo."
Dočim je Bagration prevajal, se je lice ce-carjevo razvedrilo, in ko je ta končal, mi je i cesar nasmihajo se rekel:
»Naročilo si dobro izvršil, rojakim svojim pa povej, da mi je prijetno slišati o njih čustvih
zadržana, je vodil zborovanje odbornik g. Gnus. Z veseljem se je vzelo naznanje, da je društvo pridobilo od zadnjega zborovanja sem zopet več novih udov in sicer so pristopali gg. učitelji: Kuhar iz Trbovelj, Polak iz Dola, Pilih iz Pro-žina ter gdč. učiteljici Kremžar in Wessner iz Trbovelj-Vode kot pravi, g. dr. Karlovšek, odvet. koncip. in g. Rozman, uradnik v Celji ter č. g. J. Smole, župnik pri Sv. Miklavžu pa kot podporni udje. — Pri tem zborovanji je g. Schmo-rancer obširno in temeljito od vseh strani osvetil zakonski načrt novih disciplinarnih postav, katerega je odbor štaj. učit. »Zaveze" predložil v pretres. Po živahnem in dolgotrajnem razgovoru so se sprejeli vsi nasveti gospoda poročevalca, kateremu se je za njegov veliki trud izrekla topla zahvala. Čujte, nemškim srednje in gor-nještajerskim učiteljem je moral priteči slovenski tovariš na pomoč in jim odpreti oči, da uvidijo kaka velika nesreča bi bila za učiteljstvo, če bi od njih predložen načrt postal res zakon. Bodo h hvaležni za to? — 0 priliki prihodnje..seje odposlancev štaj. učit. »Zaveze" bo društvo — ako se sploh prej ne poslovi od »Zaveze" — zastopal gosp. Schmorancer. — Na vprašanje štaj. učit. »Zaveze", kaj društvo misli o podržavljenji ljudske šole, se je društvo izjavilo, da ostane pri sklepu, ki ga je lansko leto storila »Zaveza slov. učit. društev", namreč, da se naj ljudska šola podržavi. — Prihodnje in sicer glavno zborovanje se vrši dne 2. jan. p. 1. Torej na veselo in prav mnogoštevilno svidenje v novem letu!
(Slovenci, potegujte se povsod za svoj jezik!) Mi Slovenci smo strahopetci in bojaz ljivci. Vsak nemšk brič nam hoče že imponovati s svojo tirolsko nemščino, vsak uborn poštni ali davčni uradnik nas že sme osorno zavrniti, ne da bi mu povedali, kar mu gre. Zahtevaj vsak Slovenec povsod brez pardona slovensko: tiskovine, potrebščine, uradno poslovanje, jed, pijačo, odgovor, časnike itd. Kdor nam ne ustreže, tacega ne podpiraj noben Slovenec. Če ne pa bojkotujmo nemško svojat na vsej črti. Bomo videli ali so naši vojaki in davki kaj vredni ali ne!
(Nadebudne celjske device.) Nemški Mihelj ae je zbudil in zmešal celjskim nemškim devicam dolgolase-kratkoume glavice, ker kaj marljivo »heilajo" in »sikajo" na večernih promenadah. Ko bi bila katera lepa, bi še šlo, so pa same starikave device, ali pa take, ki še enkrat zarjave — no — takrat naj jih tolaži nemški Mihelj.
(Celjski mestni zastop) je gotovo najne plodovitejši med vsemi avstrijskimi, kar se tiče gospodarskih zadev. Da kupuje stare podrtije, le da ne bi prišle Slovencem v roke, da kupuje svojim služabnikom bicikle, da nagraduje gotove razgrajače, da brez potrebe, le da bi se kazal prajzovskega, mesto klobukov policiji omišluje »pickelhaube" in da skrbi ohraniti mestu nemški značaj, s tem ne bode dvignil in zboljšal
do osebe, katera uživa moje popolno zaupanje. ] To je najbolji dokaz njih lastnega blagostanja." |
»Idi torej, Guljbat, in oglej si mojo stolico. Na svidenje!"
»Cesar mi je zopet ponudil svojo roko in tokrat se mi je posrečilo poljubiti jo.
Dva tedna sem stanoval v Petrogradu, in vse, vse so mi bili pokazali. Palače, cerkve, muzeje, peljali so me v Peterhof, v Kronstat, v tabor, na otoke, v gledališča in ne pomnim vže, kam vse, in okrog mene se je vrtelo nekoliko naših gruzinskih mladeničev konjikov. Bagra tiona nisem mogel vedno nadlegovati, a dečaki so bili zelo veseli, da so me smeli spremljati. Stanoval sem v gostilni Demuta in vse sem imel zastonj, tudi voz na razpolago — vse je plačal cesar.
Končno sem dejal Bagrationu, da sem vrh glave sit in zadovoljen s pogostitvijo carjevo, in bi prosil, da bi me pustili domov, a pred odhodom bi jako želel se še jednoč pokloniti njega veličanstvu.
To se je precej uredilo, in spet so me peljali v Carsko selo.
Cesar je bil nenavadno milostljiv in mi naročil pozdraviti kneza Barjatinskega, Davida
mestnih naprav in potrebščin. Pet let smo dre-gali in pet let je deželna vlada silila, predno so začeli graditi klavnico, da se vsaj ne bode živina več pobijala po dvoriščih in skrbelo s tem za hrano podganam in drugi gJazni. Za vodovod moledujemo že tudi leta in leta in tudi vlada se briga, a ni ga moža v mestnem zastopu, ki bi imel toliko znanja in volje spraviti to perečo zadevo v tek Norce briti zna kmalo kdo, a gospodariti to je druga reč.
Spodnje-štajerske novice.
(Imenovanja pri finančnem ravnataljstvu v Gradcu.) Cesar je imenoval svetovalca v mi-nisterskem odseku g. Gustava Schodla višjim finančnim svetnikom v okrožju graškega finančnega ravnateljstva ter mu ob jednem podelil red železne krone tretjega razreda. Nadalje je podelil v pokoj stopivšemu višjemu fin. svetniku g. Ludoviku Knoblu naslov in značaj dvornega svetnika. Finančni svetnik g. Albert Sikora imenovan je višjim finančnim svetnikom.
(Učiteljske premembe.) Nadučiteljem je imenovan v Selah pri Ptuju g. Franc Meško, učitelj v Št. Jurji ob Pesnici; učiteljem na deški šoli ptujske okolice imenovan je g. Hinko Druzo-vič, podučitelj v Poličanah. Stalnim podučiteljem je postal v Stopercah ondotni začasni podučitelj g. Fortunat Jelovšek; gdč. Justina Vuga, učiteljica v Ajdovščini, imenovana je stalnim podučitelj icam v Selah, G. Ivan Šober nameščen je za suplenta v Runeču; suplentinji sta postali gdč. Marija Fiirst v Lembahu ter gospa Marija Po-grujc, učiteljica ženskih ročnih del v Hajdini. Umrl je v bolnici v Gradcu g. Vinko Šrimpf, -suplent pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini. Lahka mu žemljica!
(Iz Šoštanja.) Te dni poslal mi je tukajšnji obrtnik — oznanilo, katero se doslovno tako-le glasi: Priporoča se p. t. občinstvo vsakovrstno obleko za Moške nojnižji ceni. — Toraj občinstvo se njemu priporoča?! Iz tega je razvidno, kako nezaveden je ta Slovenec. Ali ne ve lita, da imamo v bližini na Štirskem in Kranjskem slovenske tiskarne? — Ni dovolj, da se ne drži zlatega gesla, »svoji k svojim", še za drag denar pusti pri tujcu, kateri se mu za hrbtom za njegovo neumnost še roga, svoj mili materni jezik blatiti. Žali Bog, da imamo tukaj še več takih nezavednežev »višje vrste" ! Pazimo, kaj pošljemo med svet. Tuje agente pa zapodimo iz svojih hiš — saj nam ne manjka slovensko-narodnih tvrdk i
(Občinski zastop v Gornjemgradu) poslal je predsedniku državnega zbora, vitezu Abraha-moviczu na Dunaj sledečo resolucijo: »Občinski zastop tržke občine Gornjigrad je v svoji izvan-redni seji dne 5. dec. 1897 sklenil resolucijo, v kateri izraža najglobokejše obžalovanje na nedostojnem in vse Slovane zelo žalečem postopanji obstrukcijonistov v poslanski zbornici, Vam pa
| in Ano Iljinišno, in povedati vsem mojim roja-| kom, da sam v kratkem poseti Kavkaz.
Za spomin mi je podaril, kot svojemu tu-lumbašu, uprav isti bokal, iz katerega sem pil zadnjikrat na njegovo zdravje.
Evo ti vse povesti o mojem potovanju v Petrograd. Ta je jedna najprijetnejših mojih spominov. Sedaj pričakujem spet cesarjevega prihoda."
Ko je Guljbat končal svoje pripovedovanje, jelo se je že mračiti in zahvaljivši ga na prijazni gostoljubnosti, sem se vrnil v Telav.
V.
Zatem sem se še večkrat v teku dveh let sešel s Guljatom, včasih pri Davidu Aleksandro-viču, kojega sem pohajal malone vsaki teden; včasih pa me je tudi sam pohodil ter pri meni obedoval.
Govor njegov je bil vsekdar bistroumnega in veselega značaja, in često sem se posluževal njegovih koristnih in praktičnih nasvetov, kot poznavalca svoje domovine in svojih rojakov.
Svojo hčer Marico je bil kmalu omožil z okrožnim predvoditeljem dvorjanstva, s knezom Gigodtakajevim; ženitnino je priredil doma, na kateri je vse napojil, in mene je stalo precej truda in zvijače, da sem ohranil treznost; prav
kot nevstrašenemu predsedniku za vzdrževanje potrebnega parlamentarnega reda najtoplejšo zahvalo."
(Pri občinskih volitvah v Šoštanju) godile so se res lepe reči po Woscbnaggovem zarodu in privržencih. Dobili smo od tam obširno poročilo o teh nadutih prizorih, kar pa bodemo vsled prostora v prihodnji številki prinesli.
(Iz Rečice) Nadomeščat umrlega učitelja g. K. Jeranka pride za nekaj mesecev k nam g. Ig. Šijanec, sedaj v Gornjemgradu. Ta služba bode te dni razpisana in opozarjamo že sedaj g. učitelje na ta razpis. Rečica je zelo prijazen trg v prelepi Gornjesavinjski dolini, oddaljen komaj kake pol ure od Mozirja.
(Laški trg poljubuje šibo.) Tako je, če se živci preveč razdražijo. Pijanca ne šegeče dosti najbolj pekoči špirit, prepogosto tepeni ne občuti več najtrpkejših udarcev. Tudi z našimi Nemci je taka. V začetku radovali so se nad vsako zbadljivo besedo svojih izvoljencev, pozneje jim že niso znali dosti svinjsko zmerjati, še le ko so izvlekli svojo „klepčke" iz žepov, zazdeli so se jim zopet vredni domače krvi. Oh, in „zdaj pa nikdar, nikdar več, veselje proč je, proč". Očetje laškega trga snišli so se vsled tega na posvetovanje, izrazili so svojemu poslancu Pom-merju „solzno kundgebungo", da je vsaj za ne kaj časa pomagal v državnem zboru, da se je nemški značaj zdržal v poslanski zbornici, javijo pa tudi srčne želje, da jim še priskrbi vsaj za trenutek enako zdravilo za njihove razjarjene živce. Gospod Pommer jih je baje tolažil: „Saj bi, no saj bi rad, tudi volje in telesne moči mi ne manjka; toda — ne smem! Uh! prežalostno, tako nas tiščijo in zatirajo, nas gospodujoče Nemce, da niti noža ne bo več dovoljeno sukati v zbornici."
(Občinske volitve občine Sv. Krištof nad Laškem) vršile so se dne 14. t. m. Zmagala je narodna stranka. Socijalni demokratje hoteli so naše vohlce zmešati, a ni se jim posrečilo. Slava vrlim volilcero!
(Št. Jurij ob juž. žel.) Vabilo na ustanovno zborovanje „Bralnega in političnega društva za Št. Jurij in okolico", katero se. bode vršilo v nedeljo dne 19. t. m. po večernicah v prostorih gosp. Alojzija Nendl-a s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo o delovanju osnovalnega odbora, čitanje in razlaganje društvenih pravil. 3. Slavnostni govor. 4. Vpisovanje udov. 5. Volitev stalnega odbora ter predsednika. 6. Nasveti. Med posameznimi točkami poje dom. kvartet izbrane pesmi. Ker je društvo za naš kraj resnično prepotrebno in ker se je kazalo zanimanje, celo hrepenenje po njem na večih straneh, ter se je občna mlačnost že tolikrat obsojala, trdno upamo in pričakujemo velike vdeležbe, posebno pri domačinih, na kar vas vse prijatelje dobre stvari in narodnega napredka — bodi si od blizu ali daleč — le tem poiom najuljudneje vabi
osnovalni odbor.
(Seja okr. zastopa v Šmarji pri Jelšah)
vrši se v četrtek, dne 23. decembra t. 1. ob 9. uri zjutraj v okrajni pisarni, — pri kateri je tudi na dnevnem redu med drugim — volitev načelnika okr. zastopa in ednega uda okr. šolskega sveta, mesto odstopivšega velezaslužnega načelnika okr. zastopa in uda okr. šolskega sveta, blag. gosp. dr. Franca Jurtela, preseliv-šega se v Ptuj. Vsi udje okr. zastopa se naj gotovo ob 8. uri zjutraj v gostilni gosp. Franc Adrinek-a, v-Šmarji snidejo v skupno posvetovanje glede imenovanih volitev.
(Zgoreli so) v Jereslavcu pri Brežcah dne 22. m. m. kmetu Andreju Merslavču svinjski hlevi z 14 svinjami vred. Škode ima nad 600 gld.
(Utonil je) dne 27. m. m. v Stermecu, trnovške občine pri Ptuji 3 in pol let star Janez Ceh, sin ondotnega kočarja Janeza Čeha. Otrok je zagazil v neko jamo blizu hiše, v kateri sicer ni bilo niti za pol metra globoko vode. Jama je imela ograjo, a.ker so našli vrata odprta, ne more se dognati, jeli kdo opustil zapreti jih, ali si jih je otrok sam odprl.
(„Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja") priredi 26 t. m. na dan sv. Štefana popoludne po večernicah v šoli letno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo knjižničarja in blagajnika. 3 Volitev odbora. 4. Zapisovanje udov in vplačevanje ud-nine. 5 Pogovor glede naročitev časnikov. Potem prosta zabava s petjem v gostilni gosp Martina Čeha. Ker se posebna povabila ne bodo razpošiljala, vabi k temu najuljudneje vse društvenike in prijatelje tega društva	odbor.
(Ormoška čitalnica) priredi gledališki večer dne 19. decembra 1897 v prostorih ormoške čitalnice. I. nBrati ne zna". Burka v jednem dejanji in II. „Šfcempihar mlajši". Gluma v jednem dejanji. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 30 kr, stojišča 10 kr.
(Gozdni požar.) V Rudenci pri Podčetrtku začelo je zvečer dne 22. m. m. goreti v ondot-nem logu grofa Attemsa. Dasi so bili takoj gasilci na mestu, pogorel je jeden oral gozda.
(V vodo skočila.) V Kapeli pri Radgoni znorela je dne 29 m m. dekla Jožeta Nedok, skočila v mlako pri Wegschaiderjevi hiši ter utonila.
(Usodepolno pretepanje.) V gostilni Marka Pečub a v Vodišovcah sprli so se pivci Matija Šafarič, Jtžtf Žitek, krčmar ter Alojzij Klemen-čič. Pri pretepu prizadjali so zadnjemu tako hudih notranjih poškodovanj, da je vsled teh drugi dan umrl.
(Štajerske „Zaveze" učiteljskih društev) odborova seja bode dne 28. t. m. v Gradcu. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo o znani resoluciji mariborskega učiteljskega društva. Ker je ta točka velevažna za vso Štajersko, zlasti pa še za slov. učiteljstvo, zato se naj seje vsi trije slov. odborniki gotovo udeležijo.
tako je razgrajal tudi na ženitnini svojega zeta ; no podagra se je vedno bolj in bolj prikazovalo, in po vsakem takem popivanju trebalo je nehote ležati po cele tedne v postelji z bolno nogo. A vsekako ni hotel priznati niti zdravil niti zdravnikov, in le na ljubo svoj>m domačim se je dal lečiti po doktorju Hoenackemu.
Leta 1862. je posetii Kahetijo njega visokost pruski knez Albert, brat cesarja Vilhelma. Pripeljal se je ravno na Alaverdinski praznik 14. septembra, a ta praznik, kot najvažneji na rodni praznik, praznuje se malone po vsej Gruziji. Sredi knezov je bil tudi Guljbat. Predstavil sem ga princu, a general Bartolome, spremljajoč visokega gosta, ga je obvestil, da Guljbat nikomur roke ne daje, in zakaj da ne.
To je princu zelo ugajalo, kako'" tudi starčeva postava in pri spoznavanju je prosil povedati Guljbatu, da ker uvažuje njegov princip, ga neče kršiti s tem, da bi mu nudil roko in le zaviden mu mora biti, da je njegov položaj toli neodvisen, da ga ničesar ne ovira pri strogem opazovanju svojega načela.
^Nalagali so se vam o meni," je odvrnil smeje se Guljbat, „no na ljubo takemu visokemu in prijaznemu gostu, kakor je vaša visokost, nečem odreči te spletke."
Pri tem je Guljbat jako smešno, kakor bi se bal, položil svojo desnico na hrbet.
To početje je izzvalo obči smeh, in najbolj se je smejal princ.
Na Alaverdinskem prazniku se starec ni mogel vzdržati predpisane mu dnevščine in po prazniku je dokaj dolgo ležal v postelji; no pa tudi sedaj je njegova železna narava zmagala, in čez mesec dni je že znova delal v svojem vinogradu.
Med tem se je pričela trgatev.
Trgatev je minula, Guljbat ni ničesar pil ter izgledal zdrav; naredili so novo vino, a tega se ni mogel vzdržati.
V svoji kleti je priredil pojedino, a zvečer so ga prinesli popolnoma obolelega domov. Drugi dan se je bolezen shujšala, poslali so po duhovnika, da ga previdi za smrt, in naslednji dan je starec preminil.
Na njegov pogreb je prispelo mnogo in raz ličnega občinstva; med kmeti, ki še niso bili takrat osvobojeni, je bil rajnik zelo priljubljen, kot priprost in pravičen gospod.
Takrat, ko se mi je prišlo seznaniti v Kahetijo, je bil Guljbat jeden poslednjih potomcev popolnoma že izumrlega rodu in mož izredno | tipičen. Ti ljudje so živo pomnili žalostno prošlost | svoje domovine, katero so jim pomagali zdraviti |
(Pri štajerskem deželnem namestništvu)
zgodile so se nekatere premembe. Graški namest-niški svetnik g. dr. Evgen Netoliczka imenovan je dvornim svetnikom pri štajerskem namestništvu. V kolikor nam je poslovanje tega gospoda znano iz dobe, ko je bil okrajni glavar v Celji, privoščimo mu povsem to važno povišanje.
Druge slovenske novice.
(Imenovanja.) G. Konrad Štefan, skriptor v licealni knjižnici, imenovan je kustusom na tej knjižnici. Finančni komisar g. Herman Nickerl pl. Ragenfeld pa je imenovan finančnim tajnikom. Finančni koncipist g. Karol Pogačar imenovan je finančnim komisarjem, in praktikant g. Ivan Milohnoja pi fii. koncipistom.
(Odlikovanje.) Gosp. profesor Fran Gerbič, učitelj glasbe pri „Glasbeni Matici" dobil je od črnogorskega kneza Nikolaja red kneza Danila I. ter jako laskavo priznalno pismo črnogorskega knežjega dvora. Prof Gerbič uglasbil je mnogo srbskih pesni, koje so se s posebno hvalo pe-vale na črnogorskem dvoru. Zadnjo svojo opero „Kres" pa je poklonil črnogorskemu knezu Nikolaju.
(Slovenski napisi v Ljubljani.) Prihodnjo pomlad dobi Ljubljana za vse ulice, ceste in trge kakor tudi hiše nove table s slovensko-nemSkitni napisi.
(Električna razsvetljava v Ljubljani.) Kakor se nam poroča, bode ta razsvetljava jela — vsaj za poskušnjo — prvokrat funkcijonirati o božičnih praznikih, in sicer za sedaj po glavnih trgih, cestah in ulicah. Plinova razsvetljava pi ostane v uporati še do konca januvarja.
(Polres v Ljubljani.) Zvečer dne 10. t. m. pojavil se je v Ljubljani dokaj krepki potres, ki sicer ni provzročil škode, pač pa mnogo strahu.
(Ljubljana) ima 32.559 prebivalcev, med temi je vojakov 2200.
(Nov „Gasilni dom" v Ljubljani.) Pri prostovoljni požarni brambi ljubljanski je dozdaj še vedno(?!) — nemški komando! Prihodnjo pomlad prične graditi mestna občina nov gasilski dom", v katerega se bode potem preselila pož. bramba s stražo in orodjem. Upamo, da «e v novem mestnem poslopji potem ne bo pri tem društvu več čul tisti odurni nemški „habt acht" — Doberletov in Drelsetov. D.ugače je boljše, da se društvo razbije in je mestna občina sama ustanovi!
(Neznan utopljenec.) Blizu D. M. v Pul^u
potegnili so iz Ljubljanice mrtvo moško truplo, kojega do sedaj ni nikdo spoznal. Sodi se da je samomorilec.
(Povozili) so v Trzini konji 88Ietnega Bernarda Kumarja, ki je vsled dobljenih ran umrl.
(Vlak je povozil) dne 12. t. m. pri Borovnici 221etnega hlapca Jožefa Troho.
jedino verni njih bratje Rusi. Oni niso znali modrovati in so bili ljudje ne besede, a dela. Jedni njih so se bojevali v ruski armadi ter bili vsek-dar prvi, a drugi so delali doma kot črna živina, da bi skrbeli za svoje v vojni boreče se brate. V zadnjo vrsto je spadal i Guljbat. Bil je noter do smrti delavec in je vestno izpolnjeval svojo nalogo, a delo samo mu je pritisnilo poseben pečat na vso njegovo osebo. Razvitje gromadne telesne sile se je združilo v njem z opažnim razvitjem zdravega čuta in pri spojenju teh svojstev je nastal izredno odkritosrčen in neodvisen njegov značaj, ne brez dobrodušnosti.
Na starost, ko je bilo njegovo naporno delo že popolnoma završeno, ko je vsem pripomogel do kruha, delal je že iz navade ter iskal često krepila v razveseljevanju, privajenem že od mladih nog. Ta razveseljevanja so sestala večinoma v popivanju, tesno zvezanem z bojno praktiko.
Ta strast popivanja pa nikakor ne gre imenovati pijančevanje, ne, popivanja so bila po trebna, da ni upešal bojni pogum, brez kojega ni bilo možno privesti kraj v popolno njegovo neodvisnost.
Taki ljudje, kakor Guljbat, so bili neobhodni, in on je do konca ostal veren tipu, sedaj že do cela izumrlemu.	(Konec.)
(Ponesrečil je) v rudniku Kisovec pri Zagorju 191etni rudar Al. Kržišnik Padel je v 16 metrov globok rov ter se ubil.
(Požar.) V Bistrici pri Tržiču zgorel je dne 9. t. m. posestnici Učežič hlev s skednjem polnim krme. Skoda je velika, zavarovana bila je prav nizko.
(Na planini ponesrečil.) Iz Bisteršice odišel je 26!etni Franc Dobovšek na planino Osredek ter se ni več vrnil. Vse iskanje do sedaj bilo je brez vspeha. Skoraj gotovo se je bati, da je vsled visokega snega in plazov ponesrečil
(Občinski odbor v Krškem) je sklenil ustanoviti 1. 1898 v proslavo cesarjeve 501etnice narodno knjižico.
(Vinske cene) na Dolenjskem se letos med dolenjo Savo in Krko gibljejo od 20—25 gld. hI. Letošnjega precej okusnega pridelka so Gorenjci in Korošci še precej pokup;li, pa ga je tudi še dobiti. Pri dokaj lepem vremenu letos vino gradniki marljivo nadaljujejo z ngolanjem novih vinogradov.
(Na Notranjskem) je letos že zapadlo veliko snega, osobito okoli Idrije. Ker je bil vmes tudi dež, so se suhi potoki zopet napolnili z vodo. kar je bilo jako potrebno, kajti mlinom, judem in živini je že vode jako nedostajaio.
(Ostra zima.) Po notranjskih loviščih in kočevskih gozdih pojavlja se vsled visokega snega obilo divjačine — srn, zajcev in celo medvedje — ki vzbujajo pri lovcih seveda mnogo veselja in načrtov. Več lovov se je že uspešno priredilo.
(Ogenj.) V Sinadolu na Notranjskem zgorel je dne 28. m. m. skedenj M. Čehovinu. Zavarovan je bil ze 1300 gld., a škode je le za 600 gld., vsled česar se je začelo sumničiti, da je sam zažgal. Res so ga že tudi izročili okr. sodišču. Enako hudobijo sleparije ima pač marsikateri pogorelec nove dobe na vesti, ne pomislivši, koliko strahu provzroči svojim sosedom, a nemirna vest slika mu vrh tega za celo življenje pre-ganjajočo pest pravice za seboj.
(Koroški deželni šolski svet) ugrel se je zadnji čas za ustanovo meščanske šole v Veli-kovcu ter je že priporočil ustanovo dtželnemu odboiu. Koroška že ima po našem mnenji dovolj sol, a to za dečke kakor za deklice. Pred nego potreba take šole v Velikovcu, je menda dotične oblasti naklep, s tem nekak slo-vensk značaj tega edinega mesteca na Koroškem oslabiti.
(Nadvojvoda Jožef Ferdinand,) ki je priseljen kot c. i. kr. stotnik kranjskemu pešpolku št. 17, došel je v Celovec dne 10. t. m. Vzprejem, dasi strogo vojaški, bil je zelo sijajen. Visokega gosta pričakoval/ so med pokanjem možnarjev V3i ondotni vojaški dostojanstveniki, kakor tudi zastopniki vseh uradov, dež. predsednik, deželni glavar, župan z odborom in mil. lcnezoškof. Poslopja cesarskih uradov imela so cesarske za stave, na privatnih hišah pa ni bilo videti niti jedne same. Koliko cunj pa razobesi mesto, ako prideta tja le dva zakrokana hribolazca. Tudi znamenje sedanje dobe.
(Pazite na otroke!) V Trstu zgodila sta se vsled nepaznosti starišev dva žalostna slučaja. Dne 8 t. m. padel je iz prvega nadstropja neke hiše 41etni Humbert Vegile, a takoj drugi dan iz neke druge hiše 31etni Karol Zaje, sin nekega kovača. Prvi si je zlomil nogo ter se sploh nevarno pobil, drugi pa je dobil močna notranje poškodovanja. Oba sta v bolnici.
(Imenovanje.) G. Leopold Pavletič, c. kr. avskultant v Gorici imenovan je pristavom v Montovunu v Istri.
(Trgovska obrtna zadruga v Gorici) kaže lep napredek. Zadruga ima že sedaj nad 500 deležev, ki predočujejo za 5 let kapital 75.000 gld. Vendar se čujejo pritožbe, da se narodnjaki izven Gorice še premlačno brigajo za to prevažno nepravo.
(Pogreb admirala Sternecka) vršil se je zelo veličastno v Pulju dne 10. t. m. Vse ladije povesile so v znamenje sožalja svoja jadra. — Njegovim namestnikom imenovana sta poveljnikom mornarice dva. nadvojvoda Štefan in sedajm vice admiral Spaun.
(Prvi istrski »Sokol") ustanovil se je v Pulju ter imel ustanovni in prvi občni zbor dne 8 t. m. Društvo šteje takoj ob pričetku 100
članov ter si je najelo dva diplomirana učitelja telovadbe. To veselo vest pozdravljamo s bratskim »Na zdar!"
(Kersnikov večer na Dunaji,) ki ga je
akad. društvo »Slovenija" priredilo dne 6. dec. 1897. v spomin prerano umrlega slovenskega pisatelja Janka Kersnika, bil je res takšen, da more biti društvo ž njim zadovoljno. Razun mnogo akademikov zbralo se je tudi lepo število dunajskih Slovencev, med temi g. dvorni svetnik Šuklje, prof. Stritar, vseučiliški docent g. dr. Murko, koncertni vodja Hubad in več gojencev iz vino-pomologičnega zavoda v Klosterneuburgu. Iz domovine pa je bil navzoč ljubljanski župan g. I. Hribar. Ne bom opisoval, da je slavnostni govornik nam podal res lepo sliko blagodejnega delovanja pokojnika na vseh poljih, da so berila in pesm, ki so jih čitali akademiki, bile od navzočih pohvaljene, in da so se vse pevske točke vzporeda izvajale v občno zadovoljnost, saj so Slovenci znani kot izvrstni pevci, in g. Hubad sam je pohvalil naše akademike kot najboljše in najzanesljivejše moči v slovanskem pevskem društvu na Dunaju, Naravno je tudi, da so se vršile mnoge napitnice, in da je tudi zabavni del prav dobro vspel. Pomembne pa so bile besede, ki jih je govoril g. dvorni svetnik Šuklje, povdarjajoč, da ni zadosti, da si mladina pridobi strokovnega znanja, temveč skrbeti mora tudi za socijalno omiko, da bo potem, ko ji bo treba delovati, na vse dobro pripravljena Na dalje je navduševal, da se trdno poprime slovanske ideje, posebno v sedajnih časih, ko bo iz nje zajemala moralno silo v težavnem boju za narodni obstanek. G. dr. Murko je naglašal, naj slovanska vzajemnost ne bodi le fraza, temveč naj se vsak omikanec vsaj toliko priuči slovanskim jezikom, da jih bo razumel! Saj s tem neizmerno pridobimo, ko so nam odprti bogati zakladi bratskih slovstev. Najvažnejše pa so bile besede, ki jih je govoril g. župan Hribar. Dejal je med drugim, da je tolažilna misel za narodne voditelje, če vidijo, da je mladina na njih strani, saj bo ta svoj čas nadaljevala njih ideje. In zato je akad. dijaštvo velika moč, toda treba je, da se dijaštvo te svoje moči tudi zaveda. Vidi se sicer, da naša mladina resno teži po strokovnem izobraženju, naj pa tudi pokaže na slo vesni način svoje stalište in svoje težnje, za ktero se je sklenila bojevati v življenju. Bjla Ljubljana jih bo z veseljem sprejela. — Želeti bi bilo, da bi »Slovenija", ki si je lani ob »Stritarjevem večeru" ustanovila tako vspešno delujoče strokovne klube, to misel g. Hribarja, ki se je že tudi med dijaki gojila, res obistinila, da bi ravno v sedajnih kritičnih časih, ko se govori o. »manjvrednosti" slovanskih narodov, ko nemški dijaki tako hrupno in surovo kažejo svoje mišljenje, da bi tudi slovensko dijaštvo pokazalo, da čuti iskreno in jedino z narodom, m da je pripravljeno vse duševne sile v prid naroda zastaviti.
Druge avstrijske novice.
(Najvišje odlikovanje.) Cesar je odlikoval ministra zunanjih zadev grofa Goluhovskega z najvišjim avstrijskim redom, z velikim križem sv. Štefana. Dobil je to odlikovanje za njegovo plodunosno politiko z zunanjimi državami, kakor tudi za njegovo vspešno posredovanje pri delegacijah — Nadalje poročajo dunajski listi, da je podelil cesar novoimenovanemu knez-nadškofa mil. g. Missii v Ljubljani red železne krone I. reda. Deželni predsednik kranjski baron Hein pa je postal tajni svetnik.
(Iz Dunaja) se poroča o važnih prernerh-bah na najvišjih upravnih mestih. Tržaški namestnik gre v pokoj — iz zdravstvenih ozirov. Cesar mu je podelil pri tej priliki red železne krone I. vrste. Njegov namestnik je bukovinski namestnik grof Goej. V pokoj pa stopi tudi koroški dež. predsednik baron Schmidt Zabierow, na njegovo mesto pride štajerski dvorni svetnik Freydenegg. Scbmiedt-Zabiercw u podelil je cesar veliki križ Fran-Josipa reda. Namestnikom za Solnograd imenovan je grof Jalien Wallze, a za Bukovino baron Bourgigon. — Dvornim svetnikom imenovana sta Čarnyen v notranjem mini-sterstvu in baron Hein v Lincu.
(Državni položaj.) Klaverne stojijo vse stranke okolu zvrnjenega in polomnjenega državnega voza. Zastonj jim prigovarja baron Gautsch z lepo in hudo, naj se vkupno vprejo, da ga vzdignejo. Tega ne storijo, pač pa zatrjuje in se pridušuje, vsaka skupina posebej, da ona ni prav nič zakrivila, da se je zvrnil. — Desnica je izdala svojo izjavomanifest, kjer izraža svojo obžalovanje nad žalostnimi parlamentarnimi dogodki. Ob enem je označila smer svojemu na-daljnemu postopanju, da hoče skrbeti na podlagi adresnega načrta za pripoznanje zgodovinsko politiških pravic, avtonomije kraljestev in dežel, za pravično izvajanje jednakopravnosti za vse narode v državi, za gojenje verske in nravnostna pravice in da hoče vztrajno delovati za povzdigo vseh razredov prebivalstva v gospodarskem in socijamem oziru. — Kako slaba pa je napram slovanski desnici sloga med nemško levico, kaže dejstvo, da se niti za skupno izjavo niso mogli zjed niti, temveč je izdala vsaka stranka tako posebej zase. A opravičujejo pa vsi svojo nedolžnost.
(Praški izgredi.) Sedaj se vršijo zapored obsodbe pri izgredih zasačenih. Zadostovalo ja že, ako je kdo počenjanje na ulici le glasno odobraval, zapor od 4 mesecev do jednega leta mu je gotov. Praški odvetniki s poslancem Heroldom vred ponudili so se pri sodni oblasti, da prevzamejo brezplačno zagovarjanje obtožencev. Zt-piranje čeških rodovin se vsak dan ponavlja, ker dohajajo sodnijam vedno brezimne ovadbe. Pomirjeno je ljudstvo le bolj na videz pod težo nagle sodbe. Nemške stranka napadajo na vse možne načine čast izmučenih Čehov liki raz-sposajeni paglavci pripetega psa, dobro vedoč, da, ako bi ta v svoji togoti skušal verigo strgati, lopne ga gorjača »prekega soda" ali prebode ga nastavljeni mu bajonet. Nemški delavci po tovarnah prisilijo podjetnike z groženjem štrajka, da se češki delavci iz službe spode, razni odjemalci grozijo, da v tovarnah in prodajalnah, kjer delajo Čehi. ničesar več ne kupijo. Trumoma vračajo se češki delavci in uslužbenci v domovino, a to sedaj na zimo. Po pruskih mestih ustanavljajo društva za denarno podpiranje praških Nemcev. Najbolj nestrpni nemški elementi tirjajo odločno, da se zgodovinsko prestaro češko kraljestvo razdeli v češko in nemško krajino, ter da se določi Nemcem lastno glavno mesto. Da, Nemec je nesramen in ohol, naj si bo v večini ali le pritepen gostač. Češki narod hoče obhajati dan 2. decembra, kateri dan se ja proglasila za Prago nagla sodba, kot dan tuga in žalosti, a tudi celo prihodnje leto 1898. naj bo leto žalovanja. Sramotilna uvedba ne dopušča jim z drugimi avstrijskimi narodi vred rado vati se pomembnega prihodnjega leta.
(Slovanski praznik v Krakovu.) Velikanskega pomena za vseslovansko vzajemnost je dan 12. decembra, t. 1. Storjen je konec nesrečnemu razdvojenju avstrijskih Slovanov, kar pomeni občutljiv poraz nemških hujskačev. Grešili so Poljaki svoječasno, izneverili so se svojim slo vanskim bratom, ker so poslušali škodoželjna nemške podpihovalce. Leta 1867. ni si mogel podli slovanožerec Beeust, ki je izjavil, da je Slovane pritisniti ob steno, izmisliti boljšega sredstva, nego, da je proglasil vse ostale Slovane, ki so se vdeležili moskovske razstave, panslavistom, ki težijo za združitev z Ru-iijo. S tem obrekovanjem razdvojil je Poljake, kojim je bila ruska vlada nekaj najbolj sovražnega. Odrekli so se Slovanom ter hodili dolgo let svojo lastno pot v porazumljenju z Nemci. Prokleli so jih zbok tega bratje Slovani ter jim niti pozneje niso marali zaupati, ko so pregledali nemške prekane ter se začeli Slovanom bližati. Oitau so v očeh ostalih avstrijskih Slovanov narodne izdajice. Še le zadnjo dobo, osobito pa v letošnjem državnem zboru oprali so se izdajskega madeža, pokazavši, da jim še ni zamrl čut za slovansko stremljenje, za slovansko vzajemnost. Dne 12 t. m. pa so sklicali v Krakovo zastopnike vseh Slovanov na novo obvezno prisego na slovansk prapor, na slovesni prekrst Poljakov. Bila je to pretre^ujoča slavnost, slavnost sklepanja pobra-timije z vsemi Slovani v državi. Veselja nam utripa srce v mislih na presrčni obrat slovanskih odnošajev. »Beseda je meso postala", Slo-
vani smo jedno srce, jedna duša, jedna misel. Da, sedaj stoprav smemo govoriti o slovanskem stebru, ob katerem si znajo besneči nemški valovi razbijati buče. Saj pa to že tudi uvidijo, treba je slišati le zdihovanje in javkanje nem ških glasil nad to »slovansko pobratimijo".
(V hrvatskem saboru) postopa vladna mažaronska večina napram hrvatski narodni stranki toli izzivalno in samooblastno, da s tem še lahko prisili opozicijo k odločni obstrukciji. Nekaj podobnega dogodilo se je dne 13. t. m. Mažaron Kovačevič obdolžil je narodnega p> slanca dr. Potočnjaka, da je izrekel neke raz žaljive besede na ves sabor, dasi je cela levica oporekala, da bi se bilo kaj tacega slišalo. Dr. Potočnjak zahteval je besede, da se opraviči in stvar pojasni, a predsednik mu besedo odreče ter sluša obrekovalca, ki predlaga, naj se Potočnjak na 30 sej izključi. Stranka narodnih poslancev je nad predsednikom toliko časa kričala in ropotala, naj podeli Potočnjaku besedo, da je bil predsednik primorsn zborovanje zaključiti. Zadeva pa se je drugi dan zopet, a to še bur-neje ponovila. In res se je mažaronskemu nasilju posrečilo glasovati z večino, da se dr. Potočnjak iz 70 zasedanj izkluči.
(Nemažarski narodi na Ogrskem.) Zadnje nasilje mažarske vlade, vsa krajevna imena po-mažariti, zadelo je ob hud upor nemažarskih ondotnih narodnosti. Posebno Rumuni in Slovaki so, ki so pripravljeni s svojim življenjem braniti zadnje narodne svetinje. V Nitn ustanovil se je slovaški tednik, ki bode posredoval med Slovaki in Rumuni glede skupnega odbijanja mažarskih nasilstev. Slovaki pa imajo tudi v Čehih zveste in požrtovalne zaveznike. Češko društvo v Pragi „Česky Spolek" začelo je vzprejemati iz Ogrske nadarjene slovaške dečke, katere narodno vzgoji in izobrazi ter jih zopet pošlje v domovino za narodne probuditelje in voditelje. Do sedaj vzpre-jelo se je okolu 70 dečkov. Hvalevredna je ta misel, kojo je v stanu izvesti le toli požrtovalna češka bratovska narodnost. Rumuni sklicali so dne 14. t. m. v Sibinj veliko narodno skupščino, kjer so se hoteli odločno protiviti mažarski na kani glede pomažarenja njihovih rojstnih krajev. Mažarska vlada pa je skratka shod prepovedala.
Ogled po širnem svetu.
(Vrhovni poveljnik na Kreti — Slovan.) Kandidatov za to mesto imenovalo se je do sedaj premnogo. Zadnji čas bil je na vrsti nem ški polkovnik Schaffer, toda niso ga marale vzprejeti evropske države, ki imajo v vmeščenju odločilno besedo. Sedaj je na dnevnem redu Slovan, veliki vojvoda črnogorski Petrovič Njeguš. Predlagali sta ga Rusija in Francija, a tudi italijanski, angleški in nemški poslaniki so zanj. Pričakuje se še le samo izjave Avstrije. Nadjati se je tedaj za gotovo, da postane ta kandidat res guverner na Kreti.
(Italija) je dobila novo ministerstvo, kateremu je Rudini predsednik.
(V nemškem državnem zboru) ti udi se cesar Viljem dobiti večino, ki bi glasovala za vzprejem njegovega posebnega športa glede dovolitve nekaj sto milijonov za pomnoženje mornarice. Nemški cesar je v brodovje popolnoma zaljubljen ter je nedavno nasvetoval celo nekemu profesorju, naj dela med učenci reklamo za mornarico.
(Na Ruskem) snuje se posebna ministerska stolica za zdravstvene zadeve. Kaj tacega še ni prišlo na um kulturnim državam v Evropi. Hočeš-nočeš bo Evropa primorana priznati Rusiji nekaj napredka — ako ne prvenstvo.
(Kitajska vlada) je pripravljena Nemčiji v zadoščenju ustreči, ako ta opusti obleganje glavne kitajske luke ter zasede s svojimi ladijami neko manj važno pristanišče.
Dopisi.
Iz Št. Jurja oh juž. žel. Redek je slu čaj, da bi dandanašnji, ko že štejemo 1897. leto, v času, v katerem se večina slovenskega razumništva s kmeti vred peča s naprednjaškimi, svobodno mislečimi idejami gledž slovenske politike, ne bilo v kakem kraju čitalnice ali bralnega društva. Pri nas — ne strašite se, — ni
ne jednega, ne druzega. Gotovo bodete vzkliknili: „V slavnem slovenskem trgu", v Št. Jurju? Pregrešna zaspanost, ali — pomanjkljivost delavnega duha, — zanimanja!??
Res je bila pred leti ustanovljena „čitalnica", a kak je bil vzrok, da se je to edino narodno zavetje v našem „slovenskem" trgu razrušilo, tega ne bodem razsojeval, z žalostnim srcem moram samo javljati, da je ta sijajna doba minula. No, sedaj nam zopet prisije lepša zora, ker imamo pred seboj že odobrena pravila nove »čitalnice", takozvanega »Bralnega in političnega društva", katero bode tekom meseca decembra prvič zborovalo, mogoče s sijajnejšim vspehom, kot prejšna »čitalnica". Mogoče! Sicer se je pri zborovanju, katero je sklical začetnik tega novega društva, g. učitelj Josip Čulek, po kazala tako brezobzirna majhna udeležba, da bi se tujec čudil, kje da so ostali razupiti »slovenski" Šentjurčani. Tukaj se je pokazala žalostna resnica, da se še pri tako prepotrebnem društvu ustavljajo ovire tistim, kateri bi z veseljem delovali v prid tega društva. Žalostno, toda upajmo na najboljše
Ker se je pri sestavljanju pravil oziralo | posebno na gmotne razmere naših kmetov, bode | zamogel vsak z majhnim prispevkom uživati > dobrote tega društva, in gotovo sem uverjen, da bodete zategadelj pristop.li v mnogobrojnem številu, sebi v prid, Št. Jurju pa v čast.
Na dan tedaj slovenski tržani in kmetje, na svidenje v velikem številu tistega dne decembra, kateri še bode itak v časopisih določen za zborovanje omenjenega društva.
Vas bližnje in dalnje sosede pa vabimo naj-uljudneje, pridite k nam, navdušujte ljudi, ker
—	exempla trahunt.
Iz Dunaja. Gospod urednik! Kar sem zapustil Vašo solzno doiino, sem molčal kakor nema klada. Ko sva si slednjič podala na nemškem »Steinbiiicku" roko, sem Vam dejal da grem ;|na Dunaj, da bi si nabrusil jezik, kajti nemčurji postajajo vedno bolj predrzni in treba jih bode malo zavrniti. No sedaj pa gotovo menite, da so me „soci" ali pa „nemški burši„ ubili, ker tako trdovratno molčim. Da ne boste mislili, da že kje za kakim plotom gnijem, Vam pošljem nekoliko novic za cenjeno »Domovino".
V kratkem času, kar živim na Dunaji, sem marsikaj doživel; opazoval sem tudi narodno življenje slovanskih narodov. Pred vsem omenim Čehe, ki jih je v tem velikem mestu kakor listja in trave. Kamor človek zanese uho, tam sliši lepo zvenečo češčino. Neumljivo mi je, da se pod takimi odnošaji naši velikošolci na Dunaji ne uče tega jezika, ko imajo za to toliko priložnosti. — Delavci so zgolj Čehi in neumno je, ako doktor Fochler in drugi nasvetujejo v mestnem svetu, Čshe bojkotovati. Da je mogoče, vsem tukajšnim Čehom vdihniti narodnost, imamo tukaj čez leto gotovo češkega župana. Koliko čeških društev obstoji, tega ne vem, a da jih je mnogo, to je gotovo. Nahajajo se tudi zgolj češke gostilne, kamor zahajajo sami Čdhi. Ako sedeš v taki gostilni za mizo, takoj ti prinese točaj nabiralnico za društvo »Komenskega". Narodna požrtvovalnost je velika. B.l sem sve-dok, ko je majhna družb:i vrgla 10 gld. na plošček. Kako pa pri nas?
Velika krivica je ta, da nimajo Libušini sinovi dovolj šol. Sramota res za devetnajsti vek, ko se morajo narodi za svoje šole boriti!
—	No, češki živelj je tu tako ukoreninjen, da bi ga s težka nemška sila izruvala. Drugače je s Slovaki.
Bil sem pred kratkem pri nekem zborovanju „slovenskega" društva »Narod". Srce se mi je krčilo, ko sem poslušal različne govore. Priprosto ljudstvo, delavci, krošnjarji, dijaki so tu verno in mirno, kakor kipi poslušali poročila o stoterih mukah tega bornega naroda. Solze blesketale so se skoraj v vsakem očesu. Meni je bilo, kakor da sem v daljni slovenski domovini, kjer ljudstvo trpi iste muke, samo da jih trpi, ne da bi se jih zavedalo. A, ko je iz grl zbranih siromakov kakor iz jednega grla zaorila pesen: »Kde domov moj", tedaj sem čutil, da so še verni Slovenci gotovo največji narodni mučeniki, kar jih ima svet. To ljudstvo ve, da se mu godijo krivice, in radi tega tem huje trpi. Priprosta
gledališka predstava, a na to zopet navdušeno narodno petje, polnili so ostali del večera. In ko sem pozno v noči stopal proti domu, tedaj sem tudi o teh Slovanih sodil: Kdor ljubi tako goreče svoj jezik in svojo domovino, ta ne more poginiti.
Oni dan sem bil v poljskem društvu »Ogni-sko". Tu je bilo vse drugače. Vse se je vrtelo v frakih in kako tudi ne! Abrahamovicz in Kramar sta sedela v prvi vrsti ter poslušala razne umetnike na godalih, večinoma poljske akademike.
Pri komerzu, ki se je vršil po koncertu, govorili so razni akademiki v prav vseslovan-skem duhu. Tudi grof Dzieduszycky je govoril, da pojde odslej poljski narod s češkim roko v roki. Ali se to uresniči? Dal Bog! Mi ostali Slo vani smo vže zdavna proti Poljakom nekako oprezni.
Še neko diuštvo, Ki se sedaj v novejšem času krepko giblje, moram omeniti, in to je »Slovansko pevsko društvo". Čim je prej hiralo, opomoglo si je pod vodstvom našega vrlega narodnjaka M. Hubada tako, da je sedaj jedno izmed najboljih pevskih društev. V soboto dne 11. t. m. uprizorilo je koncert v velikanski dvorani hotela »Continental", ki je bila polna do zadnjega kota. Med poslušalci bil je Abrahamovicz, Kramar, Šuklje in drugi znameniti poslanci češki, kakor tudi dr. Sedej. Tudi profesorjev tu-kajšnega konservatorija je znameniti program mnogo privabil. Vspored je otvorila godba bosanskega pešpolka z overturo iz neke češke opere. Na to se je pel Zajčev »Dolazak Hrvata". Solisti so svojo zadačo prav lepo rešili. Posebno čestitamo našemu narodnjaku, g. Juvančiču, Na to smo slišali znamenito rusko pevko Joe H!a-wač koja je storila s svojim prekrasnim sopranom velikanski utis. Njen oča očaral je s svojim krasnim igranjem na harmonij vse navzoče. V triu, gosli, glasovir in cello, pokazal se je naš rojak g. Jeraj dovršenega umetnika.
Najimenitejša točka bila je Dvcrakov »Te deutn", ki se je prvikrat na kontinentu pel. Ta krasna velikanska skladba se je popolnoma dovršeno prednašala in tvorila po vsej pravici na navzoče trajen utis. Pri zabavnem delu svirala je bosanska godba narodne komade. Puzno v noči smo se razšli, a vsak je nosil seboj v svoje skromno stanovanje prepričanje, da slovanstvo vse premore, ako je jedino, na vsakem polju. Nosil je pa tudi novo navdušenost seboj, navdušenost za idejo vseslovanstva,
»Slovansko pevsko društvo" si je tudi na ta večer pridobilo mnoga slave. Iz dna srca kličemo: Živel Bog še mnogaja leta društvo in dušo društva, gospoda Mateja Hubada!
Narodno-gospodarske novice.
Novi pravdni red
za prepire o premoženji ali imovini stopi z novim letom v moč. Dotično postavo )e prinesla „D> movina" svojim bralcem v slovenskem prevodu. Ob enem s »civilnopravdnim redom" dobimo pa z novim letom tudi nov eksekucijski red. Pravdni red veleva, kako ima sodnik ravnati se, da izreče sodbo o prepiru državljanov za kako imovinsko reč, eksekucijski ali izvršilni red pa določuje, kako je postopati, da oni državljan,* ki je pravdo dobil, doseže izvršilo, vresničenje prisojene mu pravice. Največkrat gre pri tožbah in pravdah za plačilo kakega dolga. Zato hočemo tudi danes govoriti o spremembah, ki bodo veljale pri sodiščih od novega leta naprej za posilno iztirjanje iztoženih dolg j v, proti postopku, ki je do novega leta določen.
Imenujemo najprej posilno prodajo premičnega blaga in posestev.
Do novega leta velja, da sta dve prodaji zarubljenih reči, na katere je tožnik segel, tudi
* Državljan se imenuje latinsko »civis". Od te besede prihaja v latinskem jeziku za postave o zasebnih pravicah ime civilne postave, „civilno" pravo. Beseda „civilno" je prišla v vse evropske jezike in tudi mi pišemo zato „civilno-pravdni red". Izraženo je pa v slovenskem jeziku to, kar je pravnikom „civilno , Cisto dobro z besedo „imovinsko". Reklo bi se zato tudi lehko „imovinskopravdni red". Črnogorci imenujejo skupino svojih „civilnih" postav po BogišiCu ..imovinski zakonik".
dve prodaji zarubljenih posestev, ako dolžnik ne plača.
To bode za naprej drugače. Prodaja ali dražba bode samo ena.
Ne bo se torej več „ preklicevalo" pri cerkvah in na trgih, da se bode to in to prodalo pri prvi dražbi le za ali črez cenjeno vrednost, pri drugi pa tudi pod njo, ampak določila se bode samo ena dražba, naj je zarubljeno premično blago (živina, les, žito, pohištvo) ali pa posestvo.
Zarubljeno premično blago se navadno tudi pred dražbo ne bode cenilo, kakor do zdaj, ampak k dražbi še le bo poklican mož, ki vred nost takih rečij pozna (cenitelj, izvedenec, strokovnjak) in po njegovi cenitvi se bode blago izklicevalo.
Premično blago pa se ne sme od novega leta naprej eksekutivno prodati boljši kup, nego najmanj za tretjino izklicne cene, t. j. vrednosti, za katero je cenjeno. Ako je rubljen konj torej cenjen 150 gld., ne sme se oddati za manj ko 50 gld. Za 50 gld. ga pa. tudi dobiš hitro pri prvi dražbi, ako nikdo ne ponudi več.
Hiše se ne smejo oddati za manj ko za pol cenilne vrednosti; poljedelska posestva pa ne za manj, ko za dve tretjini sodniško določene cene.
Šlo bo nekaj hitrejše ko zdaj. Vendar prehitro se tudi ne bo godilo, dolžnik bo že imel priložnost spravljati si denar vkupe za plačilo, ako bode sploh mogel.
Kajti rubiti se navadno vendar ne bode moglo prej ko štiri tedne po sodbi. Tudi ne v pravdah za vrednost do 50 gld,, tako imenovanih malotnih ali bagatelnih rečeh. Kajti od novega leta naprej se tudi v malotnih pravdah ne bode več nalagalo plačati v osmih dneh, kakor do zdaj.
Od rubeža do prodaje mora preteči najmanj tri tedne.
Ako pa leto dni po rubljenji ne zahtevaš prodaje zarubljenih reči, izgubi rubež svojo moč.
Pri posestvih se bode prosilo potem, ko stopi sodba v moč, naravnost za dražbo.
Ko se dražba dovoli, ceni se posestvo, ki se ima diažbati, vendar ne poprej ko črez tri tedne po dovoljenju dražbe. Cenilo se bode po navadi, kakor do zdaj Samo poslopja se smejo brez pregleda na licu mesta ceniti po davku, tako da se vzame dohodek iz najemnine za podlogo in pri poslopjih, ki ni oddano v najem, hišna razredovina ali „pečna štibra" SOOkrat.
Da bi za več upnikov se vršile eksekucije vsaka posebej, t. j. da bi se danes cenilo za enega, jutri za drugega „gonečega upnika", danes prodajalo za tega, jutri za onega, ni dovoljeno več, ampak dražba, ki je enkrat za prvega upnika napeljana, velja za vsakega poznejšega upnika, tako da poznejši pristopi eksekuciji prvega. To bode troške trpinčenemu dolžniku zmanjšalo.
Glede vlaganja in prejemanja tožeb, prošenj in sploh vseh zahtev pri sodiščih, potem oddajanja rešitev na stranke, bode od novega leta tudi nekoliko drugače. Tudi občinskim pred stojnikom znani vložni ali opravilni zapisnik izgine pri sodiščih; sodišča bodo sprejemala vloge strank brez vpisa v kak zapisnik v „vložilnici, vložišči ali sprejemalnici", t. j. sobi, ki je dobro vidna kot taka in lehko pristopna. V nemškem jeziku imenujejo to sobo po zgledu v nemškem cesarstvu z nekoliko nerodno besedo „Einlauf stelle" pritočišče, priletališče, prihajališče. Ker se pa tu ravno sprejemajo vsa pisma za so dišče, zdi se nam primerno imenovati „Einlauf-stelle" z razumljivo besedo, sprejemalnica, kakor pri poštni hranilnici „nabiralnica" „Sammel-stelle" ali vlagalnica, vlagališče.
Za naprej ne bode več dokazano s posebnim zapisnikom, katere vloge so došle sodišču. Takega pregleda ne bode več. Opravilnik za so dišča daje strankam samim tako rekoč nadzorstvo sprejemalnice v roko s predpisom, da se mora v prejemalnici strankam potrditi, kaj' in kedaj so kaj vložile pri sodiščih. Zahtevanje takih potrdil bode za varovanje pravic potrebno toliko bolj, ker se je še do zdaj pri vložnem zapisniku včasi kaj založilo.
Sploh novi red zahteva mnogo od sodnikov in sodniškega pomožnega osobja. Bodo-li gospodje to zmogli ali ne, kazale bodo izskušnje.
Da bi stvari šle naglo glede pomožnega osobja, to se nam vsaj glede celjskega okrajnega sodišča ne zdi verjetno. Kajti tu imajo premalo uradnikov in prepisovalcev in ne vemo, kje so še vzroki, da n. pr. rešitev zemljeknjižnih stvari, ki bi se po postavi morale hitro in pravilno ljudem v roke spravljati, skoro redno najmanj po 6—8 tednov pri sodišči ostajajo.
Glede dostavljanja tožeb in drugih odredeb kažejo se mnogokrat nedostatki, zamude itd.
Tudi pregled glede otročjega in sploh sodniškemu nadzorstvu izročenega premoženja ni povsem dober.
Založd se je otročji denar spomladi. Čez nekaj mesecev potrebovali so otroci nekaj, varuh gre prosit za potrebne denarje, pa celo sodišče ni moglo nikjer najti, da je denar sploh založen in zahtevali so od Jereba" 03ter dokaz, da je denar res založen.
To so nekoliko slabe priprave za „novi red". Prebivalstvo pa mora zahtevati dosti in takih uradnikov pri sodiščih, ki so kos svojim nalogam.
Sodniške rešitve se bodo za naprej tudi nekoliko drugače pošiljale ljudem, ko do zdaj. Namreč največ se ima rabiti v ta namen c. kr. pošta, potem občine, katerim bode tako precej opravkov priraslo, in samo izjemoma sodniški služabniki.
Želimo zboljšanja, posebno hitre pomoči, če se mora prositi za njo Ali se pa bo doseglo ali ne, bomo še le videli. Na nemškem, od koder so vzeli zgled, ravno ta zgled ni posebno zgleden.
Književnost.
(Slavnim občinskim uradom) se uljudno naznani, da je tiskarna Dragotin Hribar j a že priredila vse nove tiskovine za mrliške oglednike — zato istih ni treba naročati v Gradcu in v nemškem jeziku, ka'terega vtčina oglednikov niti ne razume, — v kar sili deželni odbor, temveč jih dobijo v Celji.
Koledar.
Petek (17.) f Kvatre, Lazar, sp. — Sobota (18) f Kvatre, Pričakov. poroda 1). M. — Nedelja (lil.) 4. adventna. Nemezij, p. m. — Pondeljek (20.) Adelajda, kraljica. — Torek (21.) Tomaž, ap. — Sreda (22.) Deme-trij, m. — Četrtek (23.) Viktorija, d. — Zadnji krajec dne 17. ob o. uri 20 min. zjutraj. Večkrat sneg in dež. Mlaj dne 23. ob 8. uri 53. minut zvečer. Ivje in mrzlo, potem večkrat sneg. Solnce stopi v znamenje kozla dne 21. ob 2. uri 18 min. zvečer.
Sejmi.
Dne 18. dec, v Poličanah (za svinje) in v Brežicah. Dne 20. dec. pri Sv. Ani na Teharjih. Dne 21. dec. na Laškem. Dne 22. dec. v Imenem (za svinje). Dne 23. dec. na Bregu pri Ptuju (za svinje).
Loterijske številke.
Gradec 11. docembra 1897: 23, 63, 65, 26, 54 Dunaj „	54, 69, 71, 10, 32
Na prodaj
četrt ure od kolodvora
je zaradi družbinskih raimer mlin na štiri tečaje, stope in žaga kolodvora v Štorah pri Celju ob okrajni cesti. Poleg še en oral zemlje in go-gospodarsko poslopje. Vse v najboljem stanju. Vode je vedno dovolj in je torej posebno pripravno za kakšno tovarno. — Vse drugo poizve se pri upravništvu „Do-movine".	(286) 3—1
Na prodaj
(290) 2—1
je posestvo in hiša z malim gospodarskim poslopjem in dva orala zemljišča, katero je zasajeno s sadnim drevjem. Pri hiši je gostilna tik komisijske ceste od Šoštanja v Mozirje, kupna cena 3.500 gld.
Več se izve pri upravništvu ,,Domovine" v Celji.
Melusine- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu, gnjilobi z6b, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo ir
ust 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga lekarna pri Mariji Pomagaj
M. Leustek v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. (221) 10—7
Zaloga vseh domačih preskušenih zdravil, katera se po časopisih in cenikih priporočajo. Pošilja se na vse strani z obratno pošto.
Pred praznikom
vzamem
vsako množino lepih pitanih kapunov, pur-manov, kakor drago perutnino.
Anton Kolenc
(285) 1	trgovec v Celji.
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi po novem letu uloge s 4% brez odbitka novega rentnega davka.
(288) 3-1
Y najem
se da pri farni cerkvi sv. Vida hiša z obrtom za krčmo in šta-cuno, t. j. od 1. prosinca t. 1. takoj. Ta hiša je pri veliki cesti in oddaljena od postaje Grobelno 20 minut. — Pogoji se zvedo pismeno ali osebno pri posestniku Jožetu Žnidar, Št. Vid, pošta Šmarje pri Jelšah. >289) 3—1
♦ ♦ D 3 ♦ C 3 ♦ D 3 ♦ C 3- -* C 3 ♦
S 500 gld.
garantirane
čebeSno-voščene sveče
se prodajajo
garancijo v
.SV.
s priloženo trgovini pri
Cirilu in Metodu"
Ivan Nep. Gosarja
(291) „Narodni dom" v Celji.
CepSene trte.
Na Ripario portalis ali- Solonis ceplene v korenine trte domačih vrst: Španiol (žlahnina), laški rizling, kraljevina, rulander itd, iz neokuženih krajev želi kupiti
dr. JT- "Vošnjak
(287) i	v Slovenski Bistrici.
*
S *
:< %
Naznanilo-
„Južnoštajerska hranilnica" v Celji
obrestuje hranilne vloge kakor do sedaj tudi od novega leta 1898 naprej po 4 odstotke, brez da bi odtegovala rentni davek.
Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsa kega prvega prosinca in prvega malega, srpana h kapitalu.
Ravnateljstvo. ^

Vse po najnižjih cenah!
Zastonj ne
toda zelo po ceni dobe se vsakovrstne cerkvene potrebščine kakor: garantirane voščene sveče, olje za"večno luč 1.1,, d nadalje pot eoscine za dom, in sicer: milo, sveče, jedilno olje i. t. d. kakor tudi potrebščine za sobne slikarje in pleskarje po izredno nizki ceni pri
Ivan Nep. Gosar~ju
(trgovina pri Sv. Cirilu in Metodu)
P

v ,,Narodnem domu" v Celji.
H
i4
o
M
mr
Vse po najnižjih cenah!

Morie Raueh
steklar v Celji, Rotovške ulice št. 4.
Priporoča svojo naj ečjo zalogo vsakovrstnih steklenih n porcelanskih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih izdelkov. Zalogo vsakovrstnih najfinejših oljnatih barv. Največjo izber zrcal in podob vseh velikosti v okvirjih in brez njih.
Tosebno pa opozarja slavno občinstvo na veliko zalogo vsakovrstnih najnovejših
svetilnic za g*ostilne
z izredno svetlobno jakostjo, kakor tudi od pri-prostih do najkrasnejših namiznih in visečih svetilnic po najnižjih cenah.
Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela pri novih stavbah in sprejema vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuje solidno, točno in ceno.
Posebno opozarjam tudi na svojo bogato zalogo krasnih božičnih in novoletnih daril po jako nizkih cenah.	(274) 5—B

Pravi trpotčev s o k je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni p>iZrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg 20.
Trpotcev sok nepresežno deluje pri vseh p r e h 1 a j e n j i h dušnih o r g a n o v, t e r j e najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo — Izmed mnogih zahval navajam tu samo naslednjo: „Velecenjeni gospod lekarnar!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje poznance. Jaz sem od d veli steklenic od neznosnega k n sij a p o p o lno m a oz d ra v e 1. H val a Vam. Priporočal bom ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf Ausim. Na Dunaji, lO. marca 1897."
Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana N i k o 1 e Z r in j s k e ga, kajti samo oni je pravi trpotčev sok, kateri nosi to varstveno znamko. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 k r. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vse kraje in sicer proti predplačilu (priračunši 20 k r. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna pri Zrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.	'30

t

Jedna najbolje akreditovanih zavarovalnic razpisuje več služeb za
potovalne uradnike
v življenskih in požarn h r ddelkih proti stalni plači in proviziji.
Prosilci naj pošljejo svoje ponudbe s potrebnimi doki idi pod šifro „ Akviziter" upra v ništvu našega lista.	(277) 3—3
IDragi "bralci „X3omovine"!
Svoji k. svojim 1
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji
v „Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporoča Čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: hmelj, oves, pšenico, rž, ječmen, jabolke, hruške, divji in pravi kostanj, belice, (Preiselber) mališno štupo, suhe gobe, maline, bezgovo gobo, mccesnovo gobo, želod vsake vrste itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah in tudi
strd ali med vsako množino po najvišjih cenah.
(159) 52 — 21 z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
3Pri dobrem pa.s-fcirj"u.c
Me ž n arij a ^
(V v Dramljah
se lahko nastopi dne 1. januvarja 1898. Stanovanje prosto in prostovoljna berna, vinska in žitna. Mora biti samec.
(282) 3I-2 Cerkveno predstojništvo y Dramljah.
-I--
V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, .mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante.	(137) 26—24
I
Lepa prilika.
Prodajam hišo v najboljšem stanu s krčmo in mesarijo, z malim zemljiščem vred, ob glavni cesti iz Ptuja v Krapino v vinorodnih Halozah.
Franc Svenšek,
(284) 3 — 2	krčmar in mesar
pri Novi Cerkv.i pri Ptuju.
Hiša na predaj
ilK^iBžBi® ali v najem
pod. jako ugodnimi pogoji.
V Smartiiem pri Litiji proda se h.iša tik cerkve i z dobro idoCo gostilno in trgovino z mešanim blagom, 1 obstoječo že 30 let, oziroma se ista s prvim 1. janu-. varjeni 1898. odda tudi v najem. — Nadaljna pojasnila
; daje g. Pran Čuden, urar v Ljubljani.
>
na ~Vi-Em.sk.em.

)1S
§ s petimi tečaji, kjer je tudi gospodarsko poslopje, je na prodaj Cena je 5000 gld.
Jakob Mešič
S (278) 3—3	mlinar.
m^mmmmmmmmm
okrožni in praktični zdravnik v Celji
ordinuje za zobobolne vsalii dan od 9.—11. ure dopoludne in od 2.—5. ure
popoludne v Celji
i^izigsirasse št. 9.
Plombira š< zlalom, srebrom ir\ emailorc\ po amerikanskeirv sistemu brez vsak.it\ bolečin lr\ >garaiUuje za najpopolnejšo izvršitev.
K: i
k
.g r>
K
»a
©ijedelstiro
<- - i /
■ Ja./)ShLt-:f> ; M^m^Z^c, C
■ "■ • .....
M'""-^sr
Vnovič znižane cenei
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice
proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov.
Miatilnice, mli^i za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične (vodovodne) preše.
Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah.
Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju II2 Pratelstrasse 49.

Zastopniki se iščejo. — Pred ponarejanjem
se je trebi varovati.
*iyu


»g Uradne talarje h
JPi t/a orisnnrlo c^rlniu-a i-n nrl- Wr'2-
«
'A
pa gospode sodnike in od- ^ t vetnike izdeluje najsolidneje in najceneje
Josip Hočevar m
* f273i 5—4 kroiač v Ctlii.
IVAN REBEK
i
umetni in stavbeni ključar
■v Gelji
Poljske uiice 14, (Feldgasse) v lastni hiši.
Priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela pri stavbah hiš in drugih poslopjih, osobito za cerkvena dela, katera se najlepši krasijo z lepim in umetnim ključavničarskim delom, kakor n. pr. kovane mreže za okna, različne okove za vrata, kovane predaltarske, nagrobne in vrtne ograje, različne svetilnike. Izdelujem železne vrata vseh slogov, različna štedilna ognjišča, katera imam
tudi v zalogi.	,.
Napeljujem vodovode in strelovode, hišne telegrafe in telefone. Prevzamem tudi vsa železna konstrukcijska dela bodi si: strehe, stopnice, cvetličniake itd. itd.
*ai
— Vse po najnižjih, cenah. ;=
Načrti in proračuni brezplačno. —. Za dobro delo jamffm.

(40) 21