Naročnina mesečno 25 Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din
Uredništvo je % Kopitarjevi ul.t>/lll
Telefoni uredništvo: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 iu 2050
OVENEC
Cek. račun: Ljub ljuna št. !0.650 in 10.349 za inserate; Surajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299:
2 nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
izhaja vsak dnu zjutraj, razen poni leljka in dneva po prazniku
Na Brezje!
Mariji Pomočnici Slovencev, božji Materi, Zaščit-nici cerkvenega edinstva, Kraljic« miru in ljubezni, se bodo poklonili verni Slovenci dne 26. julija
Nova avstrijska vlada
Stiskani in bedni gremo k Pomočnici prosit pomoči zu vse nase brate. Zu vse, ki jih uničuje sedanje gospodarsko pomanjkanje, brezposelnost in beda.
Prosit gremo zu naše izseljence rudarje in delavce v tujini, za vse Slovence, ki revščino trpe. Z nami bpilo prosili drugi bratje in sestre, zastopniki amerikanskih Slovencev, ki bodo takrat v domovini.
Pojdimo k Materi, ki je studenec ljubezni, da nam bo izžgalu sebičnost, pohlep, jezo in sovraštvo in nas napolnila z nesebično ljubeznijo, da bomo kot bratje med seboj.
Zakaj premalo smo si bratje. Preveč smo trdi in slepi za svojega bližnjega.
Pojdimo k Mariji prave ljubezni, k Mariji podobi Pravice, k Materi bratstva, ki nam je dala Kristusu brata, tla nam izprosi, tla bomo živeli in vse delali kot Kristusovi bratje in sestre ter obnavljali to živo zvezo po sv. Evlui-ristiji.
Pojdimo k Materi Brezmadežni, da prosimo Njenega varstvu natl deviško čistostjo naših deklet, du izmolimo za naše fantje svete moškosti v ljubezni do Marije, du nam naše mladine ne bodo odtrgali od Nje, da jo bomo ohranili katoliški cerkvi, katoliškim družinam, društvom in organizacijam, katoliški skupnosti.
Pojdimo iu molimo, tla bi bili nesprejemljivi za sovraštvo, ki razkraja narode in države, za prevratne nauke, ki dvigajo razred proti razredu in razdvajajo človeške sloje.
Prosimo Mater cerkvenega edinstva, naj se skoraj zgodi, da jo bosta v vzajemni ljubezni častila vzhod in zahod kot svojo skupno mater.
S češčenjem Matere božje, naše zaščitni-cc. pa združimo tudi spomin na nepozabnega svetniškega škofa Barago. 100 letnico praznujejo, odkar se je posvetil samo ljubezni tlo bližnjega, in postal misijonar, ter v plamteči ljubezni daroval vse zu ljubezen do bližnjega, zapustil, kar mu je bilo drago in se žrtvoval zu najbolj zapuščene in najbolj bedne zemlja- 1 ne — za Indijance. Burugu nam je znamenje in ! nam je opomin, du je Bog tudi med Slovenci izbral prav posebne svoje izvoljence. Na dan molitve nu Brezjuh bomo še prav posebno prosili Bogu naj poveliča svojega izvoljenca, apostola Indijancev, du gu bo Cerkev mogla dvigniti na oltarje.
Spored:
Sobota, dne 25. juliju:
Zvečer ob osiuih pridiga, rimska procesija.
N e d e I j a , dne 26. julija:
Zjutraj ob 10 .sv. maša (daruje jo škof) s pridigo pred čudodelno podobo Matere božje na prostem. Med sv. mašo slovensko petje.
Po sv. maši zborovanje:
1.	Uvodna besedu zastopnika škof. odbora | Kat. akcije.
2.	Govor o Mariji (proslava efeškega ' zbora).
3.	Govor o misijonarju Baragi.
4.	Verniki izroče po svojih zastopnikih škofu spomenico za poveličanje škofu Barage.
Prijavite se čimprej pri župnijskih uradih!
škofijski odbor Katoliške akcije v Ljubljani
in
Škofijski odbor Katoliške akcije v Mariboru.
Dunaj, 20. junija, tg. Okoli 9 zvečer se je posrečilo nižjeavstrijskemu deželnemu glavarju, krščanskemu socialcu dr. Bureschu sestaviti kabinet z Velcnemci in Landbundom. V tem kabinetu bo Buresch sam zvezni kancler, v ostalem pa je kabinet v bistvu sestavljen ravno tako kakor prejšnji kabinet. Dr. Schober ostane zunanji minister, Velencmec dr. S c h ii r f pravosodni minister, Landbundovec Winkler notranji minister, krščanski socialec dr. R e s c h socialni minister, Vaugoin vojni minister, Czer-m a k prosvetni minister, H e i n 1 trgovinski minister, Dollfuss pa kmetijski minister. Edino presonečanje je imenovanje vseučiliškega profesorja dr. Josipa Redlicha za finančnega ministra. On je že bil v zadnjem kabinetu ccsarja Karla, v katerem sta bila tudi dr. Seipel in pro-
fesor Lamasch, avstrijski finančni minister, po vojni pa je šel na havardsko vseučilišče, kjer so ga posebno cenili kot učenjaka. Spisal jc mnoge zgodovinskih del in jc sodeloval tudi pri zgodovini svetovne vojne v Carnegievi ustanovi. Tc imenovanje se smatra za prav spretno, posebno ker se misli, da bo Redlichovo imenovanje na pravilo v Ameriki dober vtis.
Kakor je razvidno, se prelatu Seiplu ni po. srečilo sestaviti vlade, ker izgublja vedno bolj m vplivu.	,
Dunaj, 20. junija, tg. Novi dr. Bureschov kabinet je še nocoj ob 21.15 prisegel pred zveznirr predsednikom Miklasoin. V ponedeljek bo prva seja ministrskega sveta, v torek pa bo vlada podala pred parlamentom svojo izjavo.
Credit-Anstalt
Senzacionelna odkritja
me i
Izvirno pismo »Slovencu"
\ Kaunas, junija 1931.
Kakor vidite, se nahajam že v Litvi. Sicer nameravam zopet nazaj v Rusijo, kakor hitro opravim posle, akoravno še danes ne vem, če mi bodo oblasti povratek dovolile. Pri tej priliki bi Vam rad zapisal par besed v odgovor ria Vaše pismo, ki je dolgo potovalo, predno me je doseglo. Pa nič na tem, saj se v bistvu položaj tii nič izpremenil, le da me vsak dan bolj prepričuje, da se bližamo velikim dogodkom, pa da se nanje nič ne pripravljamo. O razmerah v sovjetski Rusiji se danes velike piše, tudi Vi v Vašem listu pridno zasledujete dogodke in filozofirate o njih. Sovjetski agenti in njihovi evropski sotrudniki, ruski emigrantje, razne gospodarske komisije, ki so prepotovale sovjetsko republiko, skrbijo za vsakovrstna poročila. Nad sovjetsko državo leži neprodirna mistika in vsak odmev, ki se prikrade odtod, zadobiva svoj pomen, bodisi da bodri somišljenike po Evropi, bodisi da razširja bojazen med ostalimi
Ni res, gospod urednik, da mi tiič ne izvemo o Evropi. Tudi sovjetsko časopisje je tendenciozno, to se razume, in skuša prikrivati, kar režimu ni prav, toda resnica prihaja tudi k nam, le žal, da je rusko ljudstvo danes preotopelo, da bi jo razumelo. In ta resnica, ki jo gledamo in ki se nam vedno bolj razodeva, je dvojna: 1. nad Evropo lega strah pred boljševizmom, 2. materialistična evropska kultura hoče služiti tudi boljševizmu — za denar.
Mamon brani samo samega sebe. V našem družabnem redu, ki ga je ustvarila liberalna lilo zofija francoske revolucije in kjer je vsak posameznik sam zase smoter in cilj, je mamon gonilna sila človeka in merilo za njegovo srečo. Etičnih vrednot mamon ne pripozna, etičnih zakonov noče kakor tudi odklanja nadnaravne dobrine. Zvest svojemu bistvu, ne izbira sredstev, l ako se je zgotlilo čudo, da jc kapitalizem, ki se istoveti s človeško sebičnostjo v borbi za materialni blagor, prišel i kal dobička ludi v sovjetsko Rusijo, ki si je stavila za cilj, da kapitalizem zruši in ga nadomesti z drugo družabno formo kolektivistične lastnine iu skupnih interesov, ki nadkriljujejo privatno last in zasebne interese. V normalnem boju za obstanek, najsi se vrši med dvema osebama ali med dvema idejama, ne more biti kompromisov. Tako bi bil človek pričakoval, da bo kapitalistična družba zedinila vse svoje energije, da izbriše pokret, ki ji stre,.e po življenju, a doživeli smo ravno obratno, da je boljševizem našel svoje najboljše pomočnike med onimi, katere hoče na dau svoje zmage pokončati, kalile je to dokaz moralne degeneriranosti tega družabnega reda, ki nima niti več energije, da bi sc branil. Vsi ti bankirji in industrijalci, ki prihajajo ponujat svojo robo v sovjetsko Rusijo, so jaden odsev človeške družbe, katero je nialcrializem tega in prejšnjega stoletja dovedel do absurdnosti, laka družba se ne bo branila, nili za ped zemlje ne.
Toda, kar sc mi zdi mnogo hujše, je vtis, da lega strah pred boljševizmom ludi na one vrste borcev, ki bi baš sedaj morali stali na braniku krščanskih kulturnih vrednot. Sicer je res, da vlada v sodobnem človeštvu izrazita utrujenost in brezbrižnost. Nobeneg,. velikega pokreta, ki bi zajel na globoko in na široko, ki bi razgibal človeško dušo, ki je venda. tako bogata sil za razširjanje dobrega in lepega. Mrtvo vse in topo, kakoi i zadobljenem udarci po glavi! Zato jc tudi bil 10-goč boljševizem in fašizem, kjer eden — naj bo večji ali manjši genii — misli in dela za druire. ki
so mrtvi. Tako je bilo v starem Rimu tik pred njegovim propadom. Stari od gniot.ie kulture prena-sičetii Rim se je z lahkoto pustil obvladovati zdaj od barbarov, pustolovcev in norcev, zdaj od genialnih usurpatorjev; cvetoče rimsko cesarstvo je pred končnim polomom darovalo najrazličnejšim bogovom. Tako se ini zdi tudi danes. Boljševiška in fašistična diktatura sta vzcveteli iz ljudskih duš, ki so omrtvele za vsak odpor. Ce iščete odpora, gospod urednik, tudi v krščanskih vrstah, kje ga pa najdete? Odpora proti poganskemu nacionalizmu in proti materialističnemu socializmu boljševizma? Meni vsaj ni znano, da bi bili v kakšni deželi v Evropi kristjani začili seštevati svoje vrste, zbirati svoje somišljenike, prinašati skupaj svoje kulturne dragocenosti in iskati v arhivih davnih idejnih borb še vedno porabilo orožje za idejni boj, ki se jim vsiljuje. Vsaj meni še ni znano, da bi bil kdo v katoliških linijah vzkliknil tako, da bi se ga slišalo po vsem katoliškem svetu, da stopamo v novo dooo, da bo ta doba socialna po svoji strukturi, solidari-stična, in da bo solidarizem poganski, če se nam ne posreči, da ga pravočasno ujamemo in pokri-stjanimo. Stari umirajoči liberalizem je razdiral človeško družbo, ločeval človeka od človeka v nasprotju z vsemi božjimi in naravnimi zakoni. Novi duh, ki se pojavlja v raznih še neizobličenih formah, pa človeka zopet veže na človeka s socialnimi do'J-iiostmi. Zakaj naj pustimo, da se ta proces vrši brez Boga, ko pa jc Kristus prvi postavil zakon socialne ljubezni in pravice'.
Ne moremo razumeti, zakaj bi se bali, pusillus grex, strahopetna čreda, zakaj bi se pustili plašiti od holjševiškega strašila, ne razumem, zakaj se ne oprimemo z nevstrašenostjo prvih kristjanov naukov papeževe socialne, okrožnice, zakaj baranta-ino z njenimi načeli in skušamo rešiti svoj kupček z več ali inenj solističnimi razlagami iu interpretacijami ber-edila, ko je pa naša dolžnost kakor na dlani, tla popravimo socialne krivice v svojih vrstah in sc potem v organiziranih četah vržemo v boj za socialno obnovo v krščanski ljubezni. Strah pred preganjanji ui na mestu. Kri je čudežen sok. i/ katerega izvira življenje.
Krščanstvo v Rusiji na vihar ni bilo pripravljeno. Sedaj mora doprinašati žrtev krvi. iudi .Iru god po Evropi krščanstvo ni pripravljeno. Žito ni sedaj čas pisati o tem. kaj je boljševizem naredil, ampak skrajni čas. Ja sc prepreči, da istega uc ponovi drugod. Cc ne bi bili zmožni, da odvrnemo nevarnost ;olidari. ",:ije in socializacijo na temelju ateizma, potem pa bi bil podati dokaz, da sami nimamo več prave, :"'ivc in plodonosne vere, da bi družbo zgradili tis krš.i.relvu Dikn stoji po mojem pojmovanju vprašanje, gospod urednik. Ne verjamem pa nikakor, da bi bili /e tako daleč. Idealne sile spe v naši uitši, Ic /buditi i'h mora nekdo' In la bi moral biti .jelo, ze!o brezHuiren, neusmiljeno resničen in herojsko pogumen!	—e
Evhar siicni kongres v Suboitci
Subotica, 'JO. jun. >. Dne 14. in 15. avgusta se bo vršila v Subolici največja tolelna manifestacija Katoliške cerkve v naši državi. Računa se, da bo na evharistični kongres prišlo preko 100.000 udeležencev, po večini Bunjevcev. Za ta kongres se vrše velike priprave. Ob priliki kongresa bodo razni govorniki imeli programatične govore v hrvaškem, madiarskem. slovenskem in nemškem jeziku.
Pariz, 20. jun. tg. Echo de Pariš < poroča sen-zaciona!t".' Podrobnosti o aferi Credit-Anstalta. Tako javi; a je predsednik Louis Rotschild iz lastnih sredslev pripravil 3 milijone funtov za sanacijo. Njegov nečak Lionel Rotschild je dobil pri Mon-tague Normanu nadaljnji kredit 4 in pol milijona funtov. Sedaj se vršijo pogajanja z Chase National Bank, z Guaranti trustom in z mednarodno Accep-tance Bank za pridobitev triletnega kredita 4.2 milijona v svrho poplačila kratkoročnih kreditov angleške narodne banke. Pri tem triletnem kreditu bi se udeležila tudi Amerika s 7 milijoni dolarjev. Francoske banke bi se tega udeležile indirektno s tem, da bi kreditirale angleškim zavodom, radi če-
sar se vrše pogajanja med francosko narodno banke in državnim tajnikom Mellonom.
Francosko finančno ministrstvo javlja v noti o nameravanem študijskem potovanju francoskih bankirjev in industrijcev v srednjo Evropo, da sc dali za to potovanje iniciativo gospodarski krogi To potovanje je namenjeno za sklepanje industrijskih interesnih združitev za ekspanzijo eksporta ir za sodelovanje potom dajanja kreditov. Finančno ministrstvo podpira ta prizadevanja, dasi njegova omejena sredstva dovoljujejo samo majhnemu delu francoskega kapitala, udeleževati se obveznosti, ki so proti splošnim interesom Francije.
Položaj v Nemčiji boljši
Vse upa le na Ameriko
Berlin, 20. junija. Ig. V predsednišlvu nemške državne banke se od včeraj zvečer nepretrgano nadaljujejo interna posvetovanja o položaju. V berlinskih finančnih krogih so skoro prepričani o tem, mora v prav kratkem času priti do odločitve, ker sc jc kritje nemške državne banke radi včerajšnjih in današnjih dvigov skrčilo na okoli 1550 milijonov mark. Iz poročil iz Amerike se da posneti, da je sedaj vsaj nekoliko več upanja za pripravljeni kredit za nemško državno banko v znesku 800 milijonov mark. C'o sc dosedanje še precej redke vesti potrdijo, hi to stvarni položaj temeljito spremenilo in se splošno smatra, da bi žc sama napoved, da je tak kredit perlekten. takoj ustavila odtok inozemskih kreditnih zne-Tov.
Berlin, 20. junija, tg. Nemški kabinet je imel danes prvič [>o končani notranjepolitični krizi posvetovanje, na katerem so v prisotnosti predsednika nemške državne banke dr. Luthra prerešetavali ves notranje, in zunanjepolitični položaj. Seveda so sedaj v ospredju izjave ameriškega predsednika Ho-overja, ker je mogoče, da bi sc od tod lahko razrešil repararijski problem. Posojilni načrt, ki se javlja iz Amerike, jc seveda še popolnoma nejasen <n ni znano, koliko se sinejo s temi vestmi identificirati nameni ameriške vlade. Do sedaj se je dognalo samo to. da se Amerika "i sprijaznila z mislijo
Slovo poVskik časnikarjev
Ljubljana, 20. jun. AA. Ob koncu svojega potovanja po Jugoslaviji so poslali poljski novinarji banu dravske banovine z Bleda to-le brzojavko:
Globoko ganjeni nad prisrčnostjo, ki nam jc bila izka/ala v dragi Ljubljani in na lepem Bledu, Vas prosimo, da izvolite biti odličtiikom in zastopnikom združene Jugoslavije tolmač teh naših občutkov. Živeli! — Gieržynski, Pilarz.
Pri h od poljskih pevcev
Poljski pevski zbor Echo je poslal brzojavko v kateri sporoča, da prispe v Ljubljano - b 20 iu ue ob 13.45. kol je bilo prvotno sporočeni
Osebne vesli
Ljubljana, 20. junija. AA. V torek 23. t. m. g pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer ne bo sprejemal strank, ker bo ta dan zadržan.
Belgrad. 20. jun. ž. Včeraj je odpotoval iz Belgrada g. dr. Ante Bauer v Novo Gradiško in v Požego. V nedeljo se vrne v Novo Oradiško, kjer bo posvetil temeljni kamen samostana usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega.
Dunajska vremenska napoved: Zapadni vetrovi bodo morda žc ponoči prinesli hladnejše vreme ? nevihtami, v nedeljo pa bo hladno, spremenljivo oblačno, vendar pa se bo nato hitro zjasnilo.
splošne ustavitve plačil dolgov za eno leto. ker h) s tem ameriški državni proračun vsled neplačil evropskih dolžnikov bil prikrajšan za okoli 1 milijardo mark. Radi tega je pač nastal načrt zn posojilo, ki naj bi bil nadomestilo za odgoditev vračevanja. Govori se tudi o možnosti reeskontnega kredita emisijskih bank med seboj, katerih posredovanje bi lahko prevzela mednarodna reparacijska banka v Baelu. Nemška državna banka pa mora zaenkrat nasproti tem načrtom ostati rezervirana, dokler ne bc jasno, kakšne finančne koristi bi mogle nastati i? lega za nemški finančni položaj.
Berlin, 20. junija, tg. Zunanje ministrstvo j< prejelo danes obširno kabelsko poročilo nemškega poslanika iz Washinglona o razgovorih zastopnikov nemškega pollaništva z ameriškim zunanjim I uradom. Poročilo obširno opisuje predloge Hoo-j verja glede odgoditve vračevanja dolgov in fi-j nančne razbremenitve Evrope. S tem sc je oficielno otvorila razprava o problemu dolgov in reparacij. V Berlinu so mnenja, da bo v to svrhe potrebna cela vrsta poizvedovanj. Ameriška iniciativa se smatra za preokret v vprašanju revizije dolgov. Popoldne so se o poročilu posvetovali v tako zvanem reparacijskem političnem odboru. Razpravljali bodo o ameriškem predlogu v tesn zvezi z novo stisko nastala na deviznem trgu.
Jorga vedno bolj sam
Bukarešt, 20. jun. ž. Med nekaterimi opozicijskimi strankami se vodijo pogajanja za osnovanje bloka opozicijc. V opoziciji se nahajajo sedaj 3 stranke, ki so tudi v preteklosti že bile skupaj ir sicer so lo: nacionalna kmečka stranka, strank; Sterea in stranka dr. Lupua. Te tri stranke bi morale sedaj napraviti opozicijski blok. kateremu bi se pridružile še druge stranke. Narodno-kmetska stranka je na včerajšnji seji sklenila, da noben njenih pristašev ne sme prevzeti odborniškega mesta v mestnem odboru Bukarešte. Liberalna stranka jt sprejela isto resolucijo, dovolila pa je svojim čla tiom, da smejo biti odborniki mestnih odborov h v Transsilvaniji iu Besarabiji, to pa zaradi narodnih manjšin in splošnih narodnih interesov. Nem ška stranka je istotako izstopila iz vladne večine Jorga postaja osamljen.
Bukarešta, 20. junija, tg. V poslanski zbornici je bil danes izvoljen za predsednika poslanec večine, vseučiliški profesor Pompei.
Belgrad, 20. junija, ž. Osnovana mednarodni" banka za agrarne kredite bo začela poslovati dne 1. julija t. 1. V tej banki sodeluje tudi naša država z manjšim kapitalom. Banka bo dala poljedelskitr državam Srednje in Vzhodne Evrope večje agrar ne kredite.
Prijetno za Vas
in zdravo za Vaše lase ...
m š j
je redno umivanje glave z Eli da S h a m p o o n o m ... zlasti poleti. Lasje Vam postanejo lepi in negovani — Vi sami pa se ču» tite čudovito poživi j eni!
Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1
ELI DA SHAMPOO
Japonski Rothschildi
Mitsui? Svet pozna imena Rockefeller in i Morgan in Ford in nekatera druga..., toda nobena teh ameriških družin ni tako bogata kakor japonski Mitsui. In kar je najbolj čudno: To bogastvo izvira iz časov, ko so v Evropi vladali Fuggerji in NVelserji. Mitsui-jevi so morda edina družina na svetu, ki je že stoletja bogata in še vedno dalje bogati. Za katero dozdevno zakon o dviganju in pa-
Mitsui kolonizirajo Formozo, grade dve novi železnici paralelno z vzhodnokitajsko in zadrgujejo s tem okrog ruske in kitajske konkurence jekleno mrežo. Harbin je postal eden njihovih glavnih stanov, žilavo, neumorno se bore za vsako ped tal, ki leže med kitajsko in rusko oblastjo. V vsaki grudi teh tal se skriva bodočnost. Obeta prodajne možnosti. Amerika hoče osvojiti kitajski trg, toda povsod že najde troje magičnih črk hiše Mitsui. Dva milijona petrolejk nosi te črke, svetilke, ki se prodajajo za tretjino proizvajalnih stroškov, ki pa ustvarjajo nov trg za petrolej Mitsuijevih. Davno pred Standard Oil-em so to storili Japonci.
Vedno slišimo le o ameriških koncesijah 1 na Uralu, o angleških bojih za pravice do ruskega petroleja. 1181) vrtalnih stolpov na Vzhodu pa nosi znak M. B. K. in v izgubljenih sibirskih rudnikih stoje stroji, ki so jih zgradili Mitsui, ki za Mitsuijeve kopljejo ru-| do, ki delajo za Mitsuijeve fužine.
Mitsuijevi zavarujejo za življenje in posojajo denar, oblačijo Japonsko in jo s svojim prekoinorskim prometom vežejo z Ameriko in otoki Južnega morja, ustvarjajo ja-
Angleški kralj in kraljica se pripeljeta na dirkališče v Ascotu pri Londonu, kjer se vrše najelegant-
nejše angleške dirke.
Odlikovanja naj pomagalo.••
Na Češkoslovaškem imajo lačas 11.500 •< telov. Samo lani so izdali 161 novih hotel-kih koncesij.
Vihar v Amsterdamu: vihar je podrl stavbni oder, ki je ob padcu porušil steno sosednje hiše. Dve osebi sla bili ubit:.
Kardinalprimas Segura, ki ga je španska vlada izgnala.
danju, o avtomatičnem izravnavanju nima veljave.
Povsod na Vzhodu vidimo znake Mitsu-ijev: M. B. K. Tri črke, ki jih vedno zopet najdemo na neštetih parnikih, velikanskih tovarnah, na bankah in skladiščih in predilnicah in sladkornih čistilnicah, tri črke, ki so doma na Japonskem in Kitajskem, v Mandžuriji in na Fcrmozi. Nobena evropska ali ameriška znamka ui lako daleč razširjena kakor te tri črke. Mitsui Bušaii Kaiša slovejo v celoti. Trgovska družba Mitsui. V njenih rokah je, kar ima Vzhod dragocenega.
Mitsui su začeli kakor Fuggerji. Ustanovitelj družine, ki se je imenoval Hašironeon kakor sedanji poglavar, je trgoval s tka lilijami. Prvotno glavnico je našel baje v nekem vodnjaku. Zakopani cekini.
Njegov sedanji potomec, baron Mitsui, je majhen, obraz je ozek in fino oblikovan, zelo vjscke obrvi mu dajejo izraz neprestane skrajne duševne napetosti. Na zgornji ustnici tenki orni brki. Resnost, zbranost. Poleg njega stoji njegov sin, edini dedič orjaškega premoženja. Za glavo višji je od očeta.
Govorili smo — pripoveduje A. E. Zisch-ka v Pr. Pr. — o svetovni krizi, ki tudi lapouski ni prizanesla, baron našteva velike težkoče, na katere Japonska povsod zadeva, govori o boju za trg na Kitajskem, v Mandžuriji. Njegovi stavki so kratki, jasni, enostavni.
Z okna njegove sobe se vidi ogromna, šestnadstropna trgovska zgradba Mitsukoši, največja v Toki ju, ki je njegova last kakor še 87 drugih ua Japonskem. Pokaže na zgradbo in pripoveduje o svojih prednikih, ki so pred 250 leti ustanovili svoje trgovske hiše v Kiotu, Osaki in Yedu, v takratnih — in ludi današnjih — središčih Japonske. Haci-robe. prednik, je uvedel sistem plačevanja v gotovini, je zavrgel običaj, da bi se samo enkrat ua leto prejemal denar. Dalje je uvedel predajanje blaga na metre, dočim so vsi drugi prodajali za eno obleko .
Leta 1690. je slednjič uvedel čekovni promet in bil tako v stanju, da je reševal nakazila denarja vladi pismeno, namesto da bi moral opremljati za prenos kovinastega denarja posebne karavane. Danes je bančni koncem Mitsui najmogočnejši na vsem Vzhodu. njihove tekstilne tovarne proizvajajo mnogo več nego vsi konkurenti skupaj.
Ko so boljševiki zmagali v Rusiji, so vse, kar je bilo dotlej kakorkoli v veljavi, porušili, z zaničevanjem brcnili v stran. Tako so odpravili tudi vsa odlikovanja. Toda kakor marsikaj drugega so tudi odlikovanja kmalu zopet uvedli kakor nepogrešljivo ustanovo v urejeni človeški zajednici.
Najprej je sovjetska vlada uvedla odlikovanje »Rdeča zastava«, s katerim so odlikovali rdeče vojake za vojne zasluge; kasneje pa je ustanovila tudi »državljanske redove«, kakor red »Delovne rdeče zastave« in Lje-ninov red za uspehe »na fronti dela«. Odlikovanja izročajo zelo slovesno. Odloke o odlikovanjih objavljajo vsi listi na prvi strani. Po tovarnah in podjetjih izročajo odlikovanja ; s slovesnimi ceremonijami, vpričo vseh uradnikov in delavstva. Odlikovanja veljajo kot I zelo uspešno sredstvo, da se v uradništvu in i delavstvu dvigne vnema za delo in vestnost.
Sovjeti so morali kmalu izkusiti, da bolj-ševiška misel ni dovolj močna, da bi sama zase navduševala osebje po državnih podjetjih na dobro in vestno delo. Ker je bil izključen vsak osebni interes, je delo povsod zastajalo, produkcija ni prišla dalje. Tedaj so začeli iskati sredstev, kako bi med de-i lavstvom in. uredništvom dvignili zanimanje
; Amundsen še živi? Neka ruska arktična ckipedi-cija se je z ledolomilcem »Malyginom« (zgoraj) odpravila še enkrat iskat Amundsena (spodaj), ki je bil kakor znano izginil, ko je šel reševat moštvo polarnega zrakoplova »Italia«. Fkspedicija jc odri-! nila iz Arhangclska in je namenjena čez Franc : Jožefovo deželo na otok prestolonaslednika Rudolfa, kjer upajo najti Amundsena še živega. Na Rudolfovcm otoku se nahaja veliko skladišče živeža, kar je bilo Amundsenu znano. Domnevajo, da se je Amundsen pretolkel do te postaje in čaka tamkaj na rešitev — in z njim morda izginola Alessandrijeva skupina.
! ponsko javno mnenje z dvema dnevnikoma, . ki izhajata skupaj v 3.4 milijona iztisih, kon-I trolirajo kabel in jo preskrbujejo z lučjo in : gonilno silo, ki jo proizvajajo njihove elektrarne ...
Japonska legenda se je polastila imena j Mitsui, kogar hočejo označiti za neizmerno bogatega, primerjajo z Mitsuijevimi. Tako neizmerno .je bogata ta družina Daljnega Vzho-da, da se njeno bogastvo sploh ue opredeljuje v številkah kakor n. pr. Fordovo in Roth-schildovo. Kajti številke, par ničel več ali manj, ne povedo veliko.
Ko je govoril o krizi, je baron Haširo-! meon Mitsui dejal: Naši predniki so nas i tako obogatili, da slabih kupčij sploh delati j ne moremo ...
Skoraj taiste besede, ki jih je nekoč izgovoril stari Meyer Rothschild.
Sreča Mitsuijevih pa traja že dvakrat tako dolgo kakor Rothschildovih . ..
mn*
na Cehostovaškem
i
Po uradnik podatkih so sedaj v Češkoslovaški republiki 304 osebe, katerih letni dohodki prekašajo en milijon Kč. S tem ni mišljeno premoženje, marveč dohodki. Od teh milijonarjev imata 202 en do dva milijona letnih dohodkov, 42 od dveh do treh milijonov, 34 od treh do pot milijonov, 19 jih ima nad 5 milijonov Kč. 27% vseh teh milijonom donaša kapital, 22% dobičkonosna podjetja, 18% zgradbe, 16% zemlja, 6% službeno razmerje in 11% drugi viri. 72 milijonarjev je kmetovalcev, 140 industrialcev in obrtnikov, 30 trgovcev in bankirjev, 3 so svobodnega poklica, ostali se pečajo /. različnimi drugimi posli. V Pragi sami je 66 milijonarjev, ostali ž.ive večinoma po severnih čeških industrij-kih mestih, ki imajo nemško manjšino.
Ameriški vojaški spomenik: Orjaški orel iz sivega apnenca, ki bo krasil v vojni padlim vojakom posvečen most.
za delo. Začeli so ustanavljati kategorije »delavcev naskakovalcev« in »junakov dela«.
Delavec naskakovalec« je delavec, ki dela z večjo vnemo in vestnostjo nego ostali nameščenci taistega podjetja. Taki delavci imajo razne predpravice in značaj njihovega »junaštva hvalijo in slave na vse načine, posebno je v tem neumorno sovjetsko časopisje. »Junaki dela« pa so delavci in uradniki, ki so v svoji stroki dosegli kak poseben uspeh in prejeli zato sovjetsko odlikovanje; ti spadajo
fofefe na Cehostovaškem
na višjo stopnjo sovjetske hierarhične lestvice in ustvarjajo polagoma novo sovjetsko aristokracijo.
Te dni so odlikovali z redom Delovne rdeče zastave in Ljeninovim redom nekaj desetin poljskih delavcev, da bi tudi v tej stroki izzvali nekoliko več zanimanja in vneme za delo. Odlikovanja so priznali za »posebne zasluge pri izgradnji poljedelskega gospodarstva«, za »ureditev strojno-traktorskih postaj«, za »uspešno sodelovanje v sovjetskih svinjerejskih podjetjih«, za »velike zasluge v pridelovanju novih vrst sadežev« itd.
V modi straši preteklost... Ali se ne bližamo
zopet tej modi iz preteklega stoletja?
Smesnice
»Koliko časa sta Adam in Eva ostala v paradižu?«
:<Do jeseni,« pravi Spelca.
»Kako da ravno do jeseni?«
»Ker prej jabolka še niso bila zrela!«
Pozvonilo je. Služkinja odpre in pravi brez nadaljnjega: »Gospoda ni doma. Račun pa lahko pustite, če hočete.«
»Račun?!« se čudi obiskovalec. »Ne prihajam z računom, marveč bi rad ...«
»Ne z računom? Potem niste prav prišli, zbogom,« in vrata se zapro.
Nekdo pripoveduje o svojih doživljajih v Afriki in se pri tem čezinero poslužuje lovske latinščine: »Lani sem lovil roparice v Sahari. Videl sem leva, ki je bil štiri metre dolg, dva in pol metra širok ...«
»Ne pretiravaj tako, saj ti nihče ne verjame,« mu je zašepetal prijatelj.
»... in — in 30 centimetrov visok!«
škoda! Mamica: Prej sta bifi v omari dve jabolki, sedaj je pa samo eno. Kako to?«
Spelca: »Bilo je Čisto tema, mamica, in ; drugega jabolka niti videla nisem.«	'
»Debel. Berta«. Na nedavnih velikih angleških manevrih so letalci napadli ponarejeno »Debel« Berto in vas. Dpsno zgorai stroj, ki sc ikuša z dimom orikriti sovražnim strelam.
POLJSKI PEVCI V LJUBLJANI
Na severu slovenske domovine
Goograliakademiki v Prekmurja in Slov. goricah
H koncertu enega najboljših poljskih moških zborov, ki bo v ponedeljek, dne '22. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. Zbor Echo prihaja k nam z najplemenitejšimi nameni, da utrdi zvezo med Jugoslovani in velikim poljskim narodom. Prinaša koncertni spored, ki obsega 16 značilnih moških zborov iz poljske literature. Zbor je prvovrsten, ki je dobil najvišja odlikovanja v Poznanju, Var-
šavi in Amsterdamu. Vodi ga znani poljski skladatelj Walek Walewski.
Odlično goste in pevske prijatelje bodo sprejeli zastopniki ljubljanskih pevskih društev danes v nedeljo ob tričetrt na dve popoldne na glavnem kolodvoru.
Bratom Poljakom izrekamo iskreno dobrodošlico v Ljubljani!
Litijsko delavstvo zopet dela
Litija, 20. junija.
Pretekli teden so pričeli z 10 urnim obratovanjem, ker je predilnica zadnje čase prejela večja naročila. Delavska zbornica je začasno odobrila 10 urno obratovanje, toda le s pogojem, če se delavstvo s tem 6trinja. Delavstvo je seveda rade volje pristalo na 10 urnik v tovarni, ker upa, da bo trenutno nekaj več zaslužilo. Če je pa to v interesu delavstva, je pa seveda veliko vprašanje. Bojimo se, da utegne to v bodoče delavstvu precej škodovati.
Reduciran je bil v zadnjem času nadmojster
50 let deta
v Gospodovem vinogradu
V krogu svojih duhovskih tovarišev je minuli ponedeljek obhajal svojo sedemdesetletnico skromno, kakor je sain skromen župnik škalski in dekan š.aleške doline monsignor Ivan ltotner. Je še zdrav in krepak, kot bi mu bilo šele petdeset let. Od njegovega močnega letnika je razen g. inonsignorja v službi le še g. župnik Peter Za-dravec, vsi ostali tovariši so ali pomrli ali upokojeni, on pa'na počitek še nič ne misli. G. monsignor 43. leto neumorno dela v Gospodovem vinogradu; zadnjih 23 let je posvetil Skalam. Razen enega so v tem času zasedle dušnopastirska mesta v dekaniji same nove moči. O nionsignorjevi mladostni gorečnosti priča lepa župnijska cerkev, priča cvetoče versko življenje v župniji in načrti, ki jih še hoče v kratkem izvršiti. Tako bo še letos pel v škalskem zvoniku 22 stotov težak zvon. Ob sedemdesetletnici se g. dekana s prav toplo hvaležnostjo spominjajo mnogi reveži, ki jim je skriven dobrotnik, in številni bivši in sedanji dijaki, ki jim je velikodušen podpornik. Želimo mu še dolgo let krepkega zdravja, da uresniči vse svoje lepe načrte v slavo božjo in korist Škalčanov! Bog Sivi plemenitega moža!
Redukcije v Zagorju
In druge novice.
Zagorje, 20. junija.
Smo mislili, da ne bo redukcij — pa so le! 26 so jih reducirali oziroma upokojili zavoljo ši-rokotirne železnice.
V nedeljo pa smo pokopali Terezijo Magorš, ženo rudarja. Zapustila je več otrok, ki so pa že odrasli. Naše sožajje!
Sava je samosvoja. Kmalu bi zahtevala človeško žrtev — in to letos že parkrat. V sredo bi bila kmalu utonila neka gospa, ki je bila vajena gorke morske vode, v mrzli Savi pa jo je prijel krč. Nezavestno jo je potegnil iz vode Srečko Suš-nik iz Podure.
Nočni požar
Novo mesto, 20.
V noči od petka na soboto okrog 2 zjutraj je sirena na rotovžu naznanila, da gori v bližini mesta. Izza Grma je bil videti v smeri proti Gotni vasi ogromen svit ognja. Gorela je hiša posestnika Ivana Stanglja v Gotni vasi. 2e se jc sesula streha na goreči hiši, ko so dospeli tja novomeški gasilci m stopili v akcijo. Hiši ni bilo več pomoči
Ker je bila streha s slamo krita, je naenkrat zgorelo vse in ogenj se je že prijemal poleg stoječega gospodarskega poslopja, katero je nožtvo-valno branil posestnik Avscc, ki je postavi) svojo lastno osebo v veliko nevarnost, ter drugi sosedje. Gasilci so ogenj kmalu pogasili, vendar pa je zgorelo precej pohištva, živeža in obleke.
Služkinja je pripovedovala, da jo jc prebudil iz spanja dušeč dim. ki je udarjal v sobo. Skočila je iz postelje in videla, da je vse v ognju. Začela e klicati na pomoč in skupno z gospodarjem sta potem izvlekla iz goreče hiše nekaj pohištva. Na njune krike so prihiteli tudi sosedje, ki so pomagali reševati in gasiti, dokler niso dospeli gasilci. Domači sodijo, da je nekdo zažgal, kajti /c dvakrat je gospodar ponoči nekoga podil, ki se je plazil okrog hiše.
g. S t ros. ki je nad 7 let deloval v litijski predilnici. G. Stros je bil zaveden Čeh ter med mojstri kakor tudi med delavstvom zelo priljubljen. Na njegovo mesto nameravajo dunajski gospodarji spraviti nekega Nemca za nadmojstra. Dvomimo pa, če je ta zamena v nacijonalnem kakor tudi v gospodarskem oziru na mestu. Prosimo merodajna mesta, da inozemcem ne dado priselitvenega dovoljenja, ker imamo Slovenci sposobne ljudi, ki prav lahko opravljajo službo nadmojstrov. Čemu siliti tujce, ko še za naše domačine ni doma dovolj kruha.
50 tet v službi gasilstva
50 letnica Prostovoljnega gasilnega društva v Šmarju na Dolenjskem.
Šmarje na Dolenjskom.
Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo obhaja jutri teden — 28. junija — 50 letnico svojega obstoja. To moramo z veseljem pozdraviti. Tukajšnje gasilno društvo je najstarejše izmed vseh od Ljubljane do Novega mesta. Šmarje z bližnjo okolico je bilo v prejšnjih časih precej važen kraj: saj je že rimska cesta peljala skozi od Ljubljane-Emone po Dolenjskem. Ko so se začela po naši domovini ustanavljati gasilna društva, je bilo Šmarje eno izmed prvih vasi, ki so si ustanovile svoja društva. Pokret za ustanovitev je v Šmarju začel g. Vinko Ogorelec st. (že umrl) iz Škofljice. Bil je
Geografi na univerzi smo večni vandrovci, že po svojem študiju lesno navezani na proučevanje domače zemlje. Marsikateri košček slovenske zemlje smo že videli, v nam neznani, pa en najlepši del Slovenije, to je Dravsko polje. Slovenske gorice, Prekmursko polje in gorice, pa nas je vodila v dneh od 11. do 14. junija pot pod vodstvom profesorja geografije dr. A. Me lika ir. asistenta dr Ivana R a k o v c a. Vedrega srca smo se vozili p»- i lepi štajerski do Pragerskega, kjer smo izstopili i in bili kmalu sredi diluvialnega ptujskega polja. Pred nami na severozapadu se vleče zložno Pohorje, na jugu strmi kvišku Donačka gora in Boč. Nekje na obzorju se rahlo iznad ravnine vzdigu-jejo Slovenske gorice. Širna ravan, vsa v zelenju mladega žita, semintja gmajna z vaško živino in dolge obcestne vasi, vse to je bilo nekaj novega za nas. Na postaji Cirkovce smo se poslovili od Ptujskega polja in se odpeljali do Ivankovec, kjer nas je nad vse prijazno sprejel veletrgovec g. Lovro Petovar in nam bil mentor skozi Slovenske gorice. V silni pripeki, ki nam je zalivala obraz, smo preko goric kakor Izraelci željnih oči zrli v obljubljeno deželo Jeruzalema. Povzpeli smo se na najvišjo točko vzhodnih Slovenskih goric, kjer se nam je odprla popolnoma nova slika. Kakor rahli valovi se zgrinjajo pred nami hribčki in doline. Hribčki pokriti z zlato vinsko trto, doline vse v žitu. Tuintam po gričkih ponižna cerkvica, ki jih je postavila slovenska vernost, večina pa čepe vrh vsakega grička kot golobice bele viničarije in čuvajo zlato kapljico, ki raste po njenih bregovih. Na dnu doline pa ponosne kmetije, ki rede Prle-kijo. Le škoda, da je po zatrdilu g. Petovarja tri četrtine vinskih goric tujih, ne domačinskih.
Pred nami na sever proti Murski Soboti in na jug proti Čakovcu in Varaždinu širna ravan.
V židano voljo nas je spravila izvrstna kapljica slavnega Jeruzalemca iz kleti našega mentorja. Kratka in zabavna nam je bila pot navzdol v Ljutomer, kjer nam je občina priredila izvrstno večerjo, pri kateri so bili navzoči: Ivan Zemljič, župan mesta Ljutomera, s soprogo, notar dr. Ivan Stojan, pesnik Cvetko Golar. direktor višje meščanske šole Jan Baukart s soprogo in občinski tajnik Vrščaj s svojo gdčno hčerko ter še druge odlične osebnosti.
Od Ljutomera dalje nas je vodila pot preko Murskega polja, mimo Cvena in Mote, kjer nam je g. dr. Ivan Stojan preskrbel izvrsten opoldanski prigrizek, preko vijugaste Mure s tipičnimi mlini na čolnih v Beltince in Lipovce. Bili smo sredi zelenega prekmurskega polja. Z veseljem smo vsi pozdravili ta lepi kos skrajne slovenske zemlje. Pred nami sama nepregledna ravan, le nekje v daljavi pomoljajo nizke vrhove prekmurske gorice iznad ravnine. Vitke jagnedi in jelše v lepih dolgih vrstah dajejo ravnini svojevrstno lice. Kljub hudi vročini nas ni minila dobra volja ob bogato obloženi mizi akademika-geografa Matije Mavčeca. Zvečer smo se odpeljali v Mursko Soboto. Lep kraj
prvi načelnik društva, ki je bilo torej ustanovljeno 1. 1881. in se je najprej imenovalo Prostovoljna požarna hramba«. G. Vinko Ogorelec je 1. 1898. ustanovil drugo društvo doma na Škofljici.
Šmarsko gasilno društvo je že takoj v začetku štelo okrog 30 članov, ki pa so že vsi pomrli razen štirih, ki so še danes pri društvu in ki jih prinašamo na sliki: sedita Jože Žitnik (r. 1857) iz Šmarja in Jože (Jarvas (r. 1804) iz Tlak pri Šmarju: stojita pa Fr. Kosak (r. 1865) iz Sapa in ! Fr. Hribar (r. 1863) iz Šmarja. Za svoje 25 letno i neutrudno delo so bili odlikovani z zaslužno sve-! tinjo; ob 40 letnici pa so bili zopet odlikovani od držnve.
Društvena kronika je zanimiva. Kmalu je društvo dobilo ročno brizgalno in potem zastavo. Korporativno se je udeleževalo raznih slavnosti. L. 1928. si je nabavilo motorno brizgalno. Društvo je hitelo v mnogoštevilnih požarih bližnjemu na pomoč. Mnogo se je udejstvovalo tudi ua dramatičnem polju in uprizorilo v tem času veliko težjih in lažjih iger.
Pohvalno moramo omeniti še dva moža: g. Zd. Mikuža, sedanjtjga šol. upravitelja na Brezovici — v Šmarju je bil na istem mestu, obenem pa je tudi mnogo deloval v gasilnem društvu ter bo na proslavi 50 letnice 28. t. m. tudi govoril in g. Fr. ({liha. mizarskega mojstra v Šmarju, pod čigar vodstvom društvo sedaj neumorno deluje.
Prijatelji, pridite na proslavo 50 letnice, ob-
f Alojzij Zidar, ki jc 14. t. m utonil v Savi pri
Radečah, a njegovega trupla še niso našli.
Žalostna usoda bika
M. Sobota, junijn.
Kmet Š. iz sosedne vasi K. jc kupil v okolici Dolnje Lendave plemenskega bika. Ker jc med obema krajema nad 30 km razdalja, sc je dogovoril z lastnikom, dn pripelje bika do polovice pota, od tam pa ga on spravi domov. Določenega dne se poda na dogovorjeni kraj. Ker je nekoliko deževalo, lnstnik ni pripeljal bika. Š. se poda z vozom proti Leudavi. Ko ga je lastnik bika zagledal, je od veselja, da mu ne bo treba peljati bika, dal prinesti par litrov vina. S. in njegov spremljevalec sta bila imenitno pogoščena. Potem so naložili bika na voz in možakarja sta se napotila proti domu. Prevozila sta par kilometrov. Hipoma njima pridrvi nasproti avtomobil V naslednjem trenutku so konji poskočili in še preden sta se voznika zavedla, kaj se godi. sta ležala z vozom vred v jarku. Bik se je zvalil z voza. Po precejšnjih mukah sta voz spravila na cesto. Potem sta začela bika priganjati, da bi vstal. Žival jc samo bolestno ječala. S pomočjo drugih ljudi, ki jih je radovednost prignala k vozu, sta naposled bika spravila z mesta. Pri tem sta videla, da si je pri padcu stri nogo. S težavo so ga naložili na voz. V Renkovcih se je primerila druga nesreča. Ko je šel voz preko nekega mostu, so se lestve razvezale in "uboga žival je drugič, telebnila na tla. Na voz jo več niso mogli naložiti, marveč so jo spravili v najbližji hlev. šele naslednjega dne so peljali bika na š-ev dom. Takoj so poklical« živinozdravnika. a pomoči za bika ni bilo. Za polovično ceno ga je kupil neki mesar. Š. ima nad 2000 Din škode.
enem počastite one štiri člane, ki so že 50 let pri društvu in ki jim tudi mi k njihovemu zvestemu sodelovanju izrekamo iskrene čestitke in jim želimo, da bi tudi 60 letnico doživeli tako zdravi in čili! Na pomoč!
je Sobota, kakor lepo dekle sredi širnega vrta. Pot skozi njo nas je seznanila z mestom, nakar nas jf-soboška občina pogostila s sijajno večerjo, pri kateri je bil navzoč okrajni načelnik g. Lipovšek, kot zastopnika občine pa gg. dr. Farkaš in dr. Koder, ker je bil župan g. Benko žal nujno zadržan.
Prijetno noč z jutranjim koncertom zavodskih gojencev smo prebili pri gostoljubnih salezjjancih v Martinišču. Sveže iu čile nas je nato vodila pot v Prekmurske gorice do Pečarovcev, kjer smo pod lipami okrog cerkvice na gričku z gostoljubnostjo g. župana prebili lep dopoldan. Preko postaje Mač-kovci, v bližini katero stoji Benkov grad, kjer nam je prijazna gdčna učiteljica bogato postregla z jagodami, smo se vrnili v Mursko Soboto, tkltod pa smo se kot romarji prepevaje vozili na vozeh ob severnem robu Prekmurskega polja v Bogojino. Pred nami so se vzdigovale iznad ravnine Prekmurske gorice, v kojili modrino se je ostro zarezal s svojo belino mogočni zvonik bogojinske cerkve. V prekrasnem večeru smo doživeli svojevrsten zahod solnca, ki je tonilo na obzorju nekje v morje ravnine kot ogromna žareča ploskev. V tihoti, ki jo še ne vznemirja drdranje avtov, smo dospeli v Bogojino. Pozdravljena, mogočna vas na robu zlatih goric! Tu je mojstrska Plečnikova roka zgradila lep božji hram z mogočnim svojevrstnim zvonikom, ki kraljuje nad vasjo in daje pogled na vso obširno ravan pod seboj. Ob svatovsko obloženi mizi domačina geografa Jožefa Mavčeca in ob veseli zabavi v zidanici nam je prešel tretji večeT naše ekskurzije.
Lepega nedeljskega jutra nas je potegnil avto v Dolnjo Lendavo, kjer nas je sprejel župan g. Geza Šifter in dr. Pikuš, ki nam je bil izvrsten mentor. Ogledali smo si čedno in lično mesto, ki mu daje pestro sliko pisanost nedeljskih oblek Madjark, ter se povzpeli na najbližje gorice z obširnim pogledom na vso prekmursko ravan, Medmurje in ogrsko nižino. Naš mentor nam je pokazal okraj, kjer prebivajo še kompaktno Madjari v 16 vaseh, ki pa so se po zadnjem štetju večinoma proglasili za Slovence, ter kolonije, ki so jih tu ustanovili Primorci. Opoldne nam je gostoljubna občina postregla z izbornim kosilom in koncertom v hotelu »Kronat, kjer so bili navzoči gg. župan Geza Šifter, advokat dr. Pikuš, dekan Ivan Jerič in druge odlične osebnosti.
Prehiter je bil odhod na kolodvor. Vsem je legla ob odhodu na dušo žalost, široka kot prekmurska ravan. Neizbrisno se je vklesala v nas slika tega lepega kosa slovenske zemlje: nepregledna žitna ravan, vmes posejane dolge vasi, ki jih kot srebrna nit vežejo dolge ceste med seboj, položne in valovite vinske gorice z viničarijo ali cerkvico na vrhu, vse v bohotni rasti vinske trte, ves ta svet obdan z gostoljubnostjo, ki jo Kranjec ne pozna.
Vsak je ob prihodu v Ljubljano sklenil, da bo še in še obiskal ta kot, ki je v svoji lepoti veliko premalo upoštevan.	H. F.
Iz časov slovenskega vstajenja
Spomin na Flejšmana
V	»predmarčni dobi« je avstrijska vlada pozabila na »pravice pod ložo i kov« in na demokratska načela. Cesar Franc in njegov kancelar Metter-nich sta bila zoper vsako nacionalno in svobodno misel. A sila rodi protisilo! Naglo so se začele razne narodnosti, tako Ogri in Slovani, a tudi Italijani narodno probujati. Na Hrvatskem je nastopil Ljudevit Gaj, med Slovenci pa dr. France Prešeren, Slomšek in drugi odlični možje. V mesecu februarju 1848 je v Franciji izbruhnila revolucija in mesec pozneje na Dunaju. Začelo je tudi pri nas vreti. Naš Fleisehniau ni držal rok navzkriž pri tej narodni probudi. L. 1848. je uglasbil prekrasni Prešernovi pesmi Mornarja', in »Pod oknom«. Takoj so obe pesmi prepevali po neštetih shodih in besedah .Krasni, po besedi in napevu tedanjemu fasu in razmeram primerni pesmi sta uiigali, prohnjali našim prednikom v njih srcih narodno zavest. Obe pesmi so peli pri besedi dne 16. junija 1848, torej pred 83 leti.
Popotnik, ki prideš v lepo posavsko vas Be-ričevo, ozri se nn sredi vasi tik ceste na lep Fleiseh-manov spomenik in obudi ob tem pogledu v svojem srcu čut iskrene hvaležnosti našemu davnemu odličnemu narodnemu probuditelju!
V	blag spomin vrlemu stanovskemu tovarišu^
Kornelij Iglič, šol. upr. v p.
Na 15 let!
Novo mesto, 20.
V	petek 18. t. m. se je pri novomeškem okrožnem sodišču vršila razprava proti zakrknjenemu tatu 24-letnetnu Janezu Leganu, ki je v letih 1929 in 1930, kar na debelo kradel po novomeškem okraju sam in skupno s tovariši, zlasti z nekim Francetom Kmetom, ter prizadejal 20 ljudem škode na pokradenih stvareh (obleki, živežu, obutvi, posodi, vinu živalih itd.) približno 7.000 Din.
Legan se je začel pečati s tatvino že z 18 letom in je bil v zadnjih šestih letih že sedemkrat kaznovan zaradi tatvine. Koinaj je prestal eno kazen je takoj zopet začel krasti. Preživljal se je do svoje aretacije le s tem, kar je naberačil na Hrvaškem in kar je nakradel po novomeški okolici. Državno tožilstvo je napravilo nroti njemu obtožbo zaradi prestopka za varnost lastnine, zločin-j stva tatvine in razbojništva. Petčlanski senat, ka-! teremu je predsedoval s. o. s. Kuder, ga je obsodil i na 15 let rooije.
Horjul
V Horjulu se vrši od 12. aprila naprej gospe dinjski tečaj, ki ga je priredila na prošnj« prosvetnega društva slov. kršč. ženska zveza in ga z veliko vnemo vodi gospodična Anica Herletova. Tečaj se bo zaključil 21. t. m. z razstavo, kjer se bo pokazalo, kaj so se tečajnice naučile, in kaj se naredile.
-ssssS?^
;t\ I;
tvo

Pismo iz Nemčije
Brezbožna in protikntoliškn propaganda
Miinehen, junija 1931.
Veseli me, da me čitatelji Vašega dnevnika radi bero. Povedal bi rud še mnogo več, toda v sedanjem položaju, ko nikdo ne ve pravega izhoda, je težavno pisati objektivno in objektiven bi rad ostal v interesu stvari same. Državni zbor je na počitnicah, politično življenje pu vre in tre bolj kot kedaj poprej. Politično, gospodarsko, versko, v vsakem pogledu je moja domovina v zelo resnem položaju. Na levi iu desni se dviga radiknlizem * obliki prekipevajočega nacionalizmu in podirujočega komunizma. Obed ve -trn j i se medsebojno pobijata. poulični umori .se vrstijo. Mi živimo že v tilii meščanski vojni. Če prištejemo sednj se gospodarske neprilike, oklevanje naših gospodarstvenikov, ki kupujejo svoja tržišča pri sovjetih, kljub temu nam reparacijska bremena jemljejo vsako prostost dihanju, neznosna tež« naše kreditne odvisnosti od drugih velesil, potem postune razumljivo, da je vnrčnostni načrt kanclerja Briininga res zadnja slamica. katere se oprijemljemo. Kancler Briining bojuje gi-gantičeu nesebičen boj. Ali bo zmagal? Na znotraj n»u tudi njegovi politični iu idejni nasprotniki priznavajo, da je pot, ki jo jc izbral, edina, ki vodi do rešitve, toda na zunaj v politični borbi, kjer morajo obveljati strankarski in kulturni oziri, vstaja nn tisoče nnsprotstev. ki ga ovirajo in reševanje potapljajoče se nemške ladje onemogočujejo.
Komunisti
Poleg tega vsega, kar bi samo po sebi že zadostovalo, da ustvari brezupen položil j, pa Vas moram opozoriti na strahotno brezbožno propagando, ki se vrši sirom nemške zemlje in ki daje gospodarskim in političnim borbam še posebno obeležje. V tem pogledu se komunisti ne razlikujejo od nacionalistov. Oba nasprotnika sta edina v borbi proti krščanstvu. Kdor je videl in do dobra spoznal to stran našega javnega življenju, tu mora res priti do zaključka, do katerega so je preril socialistični francoski publicist, ko je rekel: »Če država enkrat dopušča take metode v idejni borbi, potem je zrela, da sramotno propade.«
Komunisti so izn&šli nnjizdatnejšo propagandno sredstvo v potujočih gledaliških odrih. Danes jih je v Nemčiji nad 300. Ti romajo iz kraja v kraj in sejejo dvom in brezverstvo in sramotijo verske obrede in zapovedi. Pomaga jim izdatna literatura, katero vodita »Das rote Sprachrohr« (Bdeči zvočnik) ter »Das freic \Vori« (Svobodna beseda), ki vporabljata naravnost nezaslišno terminologijo, kadar pišeta o veri in o duhovnikih ter primerjata vse socialne krivice sedanjega reda s »pobožnimi nasveti duhovščine«. Celo socialisti se zgražajo nad tnko nizkotno gonjo, toda zgražanje je prepozno, saj so ravno oni tekom desetletij vzgajali brezverski ro'. ki sedaj sramoti vse, kar le količkaj meri no nndnaravnost.
Proti Rimu — Hitlerjanei
Ta propaganda je protiverska sploh. to.Ia ne smemo pozabiti, dn je v prvi vrsti, kot*je vedno bilo v zgodovini človeštva, naperjena proti katolicizmu. Tukaj se pota komunistov in nacijoualistov znajdejo. Vodja nacionalistov Gbbbels je 10. maju. torej pred enim mesecem, javno izpovedal svoje »sovraštvo proti katolicizmu«. Naš pokret jc pruski pokret, je rekel, Vi ste lahko tudi iz drugih krajev Nemčije, toda ideju, ki nus podžiga, je izšla i/, čistega prusi-janizma. Prusija ni mrtva. Nacionalist, ki stoji ua straži v Potsdainu nn grobišču velikih pruskih kraljev, ve, da duh. ki spi v grobovih, ni mrtev, du se bo zbudil in oživel v bodoči državi.« Tu Prusija je |wi antiteza katolicizma. Prus jc luterijanec in ne more biti kuj drugega.«
Grof Rev entlovv. drugi idejni pokretuš hitlcrijanccv, jc ta i/vajanju potrdil, ko je govoril o Briiningu: »Briining jc velik mož. toda on ni predstavnik ccntruma ampak zastopnik katoliških škofov in katoliške cerkve. Od tam dobiva svoje politične direktive. Briining je za nas simbol rimske nevarnosti«. V tem duhu se torej širi hitlerijanizem |>o Nemčiji. »Die Flatnine« (Ogenj) jc njihovo glasilo, v katerem protikatoliški prerok Gottfried Feder oznanja prihod nove države, v kateri nc bo »več vladal katoliški Rim«.
Lndendorff
Ni čuda, da je bil sprejet v to družb« udi general l.udemlorff. nič manj nesrečen politični vojskovodja kot je bil v »vetovni vojni. Koliko ta človek izpljuje gnusobe na naslov katoliške cerkev v enem tednu, nikdo ne Ih> verjel. Edini krivec sedanje bede v Nemčiji je zanj papež in njegovi kardinali ter škofje. Protestantski »Evnngclischer Bund« je takoj stopil \ fronto in sedaj ob strani komunistov in pruskih nacionalistov pridno zliva svoje sovruštvo na katolicizem v Nemčiji. Mi Bavarci, ki smo vendar dobri pntrijoti in smo že neštetokrat v zgodovini dokazali svojo domoljubje s svojo krvjo, se bojimo, kaj bo nastalo, čc slučajno jutri zmagajo hitlerijanci. Nov kulturni boj bi bil neizbežen. Žo zato bi od srcu želeli, da nus inozemstvo malo bolj razume, da nam pride nn polnoč. dokler imamo še Briininga nn krmilu. Ali pu gotovi svobodomiselni franiasotii v inozemstvu celo želijo, da zmaga Hitler in rln vrže med nemški narod žarečo bakljo verskih preganjanj?
Na žalost moram priznati, da ravno ti eks-trcniisti vodno bolj pridobivajo. Nnša mladina je |>o radikalizmu zastrupljena in je vedno manj dostopna za zmernejše rešitve. Da z radi-kalizirnnjcm mladine — intelektualne in kmol-ske — hitlerijanizem mobilizira lo mase, katerih se bodo naposled posluževali komunisti, tega voditelji tie vedo nI i nočejo vedeti. Med Miljukovim in Ljeninom zadostuje Korenski. Pri nas se vedno bolj utrjuje misel, da bo katolicizem moral nastopiti pot samoobrambe, če vlada ne bo radikalno ustavila tega plnzu, ki polagoma znsipljc Nemčijo.	Dr. W.
• • •
Med levico in desnico v Špamft
Framasoni, anarhisti in komunisti združeni proti zmernim republikancem
Madrid, 19. junija. Izgon kardinala primasa Segure je zelo poostril napetost med novim republikanskim režimom in katoliškimi krogi. To nasprotstvo je povečano po dejstvu, da so republikami in socialisti napadli udclcžcner ogromnega shoda katoličanov v Pamploni. Shnda sc jc tulcic-žilo okoli 20.000 oseb. tako da je bilo treba montirati celo vrsto zvočnikov na ogromnem prostoru. Republikanci trdijo, da je bila med zborovala večina monarhistov, in sicer takozvanih karlistov, ki so za monarhijo pod don Jalmom. V resnici je na shodu govoril politični tajnik karlističnega pre-tendenta za prestol, toda le med mnogoštevilnimi drugimi govorniki, ki so zahtevali svobodo katoliške veroizpovedi iu spoštovanje Cerkve, nc dn bi republiko načeloma napadali. Protestirali so samo proti republiki pod vodstvom framasonov. Ko so se zborovalci vračali iz Pamplone, jih je okoli 400 republikancev napadlo. Republikanci so razbijali okna, odklopili vagone in lokomotivo ter napadli udeležence. Ob tej priliki je bilo lahko ranjenih okoli 00 oseb, 1 oseba je pa baje padla pod vagon in je bila ubita.
Uljudnenui, toda energičnemu protestu papeževega nuncija zoper izgon kardinala primasa Segure se je pridružil protest vsega španskega epi-skopata, ki ga je izročil ministrskemu predsedniku madridski nadškof. Škofje javljajo, da čisto neodvisno od vsake politične usmeritve protestirajo proti odpravi obveznega verskega pouka, proti izključitvi duhovščine in vrhovnega državnega sorskega sveta in proti kršitvi drugih pravic, ki jili je dosedaj Cerkev uživala po konkordatu. Episko-pat protestira tudi proti požigu cerkva in samostanov in zahteva, da se imajo vse reforme, ki zadevajo Cerkev, izvršiti v sporazumu 3 sv. stolico.
Vlada trdi v odgovor na to, da je kardinal primas izjavil, da sta Cerkev in monarhija neraz-družljivi. Tega pa vlada ne more dokazati. Prav tako so neosnovane trditve levičarskega časopisja, da je kardinal Segura zamišljal puč. Tvorijo samo eno izmod sredstev framasenskih lož za preganjanje katoliške cerkve.
Od katoličanov osnovana ■ Acion Nacionalt nastopa jako pogumno in je objavila že 41 kandidatov za ustavodajno skupščino, postavljenih v 14 provincah. Med temi kandidati so marki Lenia za Madrid, Louis Jimenez za Jaen in g. Peinan za Badajos. Treba pa je priznati, da je politični program »Acion Nacionak pn naših pojmih zelo konservativen in da v njcin ni govora o kakšnih socialnih reformah.
Trije faktorji so, ki zelo otežujejo konsolidacijo republike, kakor jo zamišlja desno krilo vlade jiod vodstvom ministrskega predsednika Alcala Za-inore. To je čudna kooperacija med framasoni, katerim jc ua čela minister za zunanje zadeve Ler-roux, anarhisti iu holjševiki. Zlasti anarhisti so velika nevarnost. Zato je tem bolj nerazumljivo, kako je mogla vlada dovoliti, da se je zbral ravnokar v Madridu internacionalni anarhistični kongres. in kako je mogla dovoliti obenem svobodno gibanjo emisarjem III. internacionale, med tem ko je izgnala kardinala primasa.
Kar se tiče framasonov, ki so združeni v klubu >Ateneo«, zahtevajo jakobinsko diktaturo, odgodi-tcv ustavodajne skupščine, dokler narod ne ho »dozorel«, izgon jezuitov, zaplembo cerkvcnega in samostanskega premoženja in inaksimalizacijo števila duhovščine, kakor je to uvedeno po nekaterih dic-rezah mehikanske republike.
Kar se tiče anarhistov, katerim pripada tako-zvani -Sindicato unico«, ki je odvisen od takozva-ne »Generalne konfederacije dela«, so nn svojem kongresu sklenili, da lioiln delo prihodnje ustavodajne skupščine z direktno nnnrhistično akcijo ovirali. Sindikati nnj organizirajo revolucijo, katera nima samo uničiti kapitalizma, ainpak avtoritativno državo sploh, tako da bi se ljudje odslej vladali čisto svobodno v smislu Tolstojevih naukov. V svr-ho anarhistične rcvolucije sc priporočajo najskrajnejša sredstva uničevanja. Nerazumljivo je, kako more framasonstvo pod vodstvom ministra Lerrouxa take tendence podpirati. Fakt je, da je veliko članov prostozid. lož anarhistov, katerim je v prvi vrsti pripisali jiožige samostanov in cerkva, katere so bili anarhisti uprizorili že v I. 1909 in 1917, dočim so v 1. 1920 in 1921 aranžirali celo vrsto političnih umorov.
Kur se tiče boljševikov, so v veliki manjšini in so sovražniki anarhistov. Kmipcrirajn pa zaen-
krat z njimi zato, da hi povečali zmedo iu pripravili revolucijo, še predno lii sc sestala ustavnuajiia skupščina. Boljševiškl agitaciji je pripisovati predvsem požige veleposestniških zgradb iu žrtve kakor tudi žitnih zalog v scvillski provinci.
Vlada revolucionarne poskuse s pomočjo orož-ništva (guardla civlh zaenkrat še kroti, dasi njena naloga postaja čedalje težja. Komisija, ki ima proučevali ustavo, katera naj se predloži ustavodajni skupščini, je izdelala ustavni načrt, kojega glavni obrisi so sedaj objavljeni. Predsednik republike naj bi ostal v funkciji sedem let. Ustava predvideva tudi samoupravo posameznih provinc, vežo pn to na pogoj, da zahtevata samoupravo dve tretjin i vo-lileev. Ustava tudi kolikor toliko omejuje lastninsko pravico. Katalnuski in baskiški avtunomisti pa ta načrt absolutno zametajo in zahtevajo popolno politična avtonomijo ter si pridržujejo tudi reševanje agrarnega in socialnega vprašanja.
V vladi sami vlada slej ko prej nesoglasja med posameznimi člani kabineta in je zato zeio dvomljivo, ali bi mogla republikanska liberalna desnica vzdržati združeni naval levice, franiasonslva in anarho-boljševiznta. Nesoglasje med zmernimi republikanskimi ministri in ministri-framasoni sc je zadnji čas poostrilo tudi zaradi izgona kardinala Segure pa zaradi dogodkov v Oviedii, kjer so levičarji in socialisti napadli -volilni shod zmernega republikanca Alvaresa. Prišlo je do pretepu, v katerem je bilo veliko ljudi lahko, trije pa ležje ranjeni.
Guardla eicil je topol zelo energično nastopila Tndi po drugih krajih jc minister za notranje zadevo razglasil obsedno stanje, da upostavi red. Baje jc Francija pripravljena dovoliti španski vladi posojilo, ekvivalentno trem milijonom funtom štcrliu-gov. To lii položaj zelo utrdilo, kakor upa republi-čanska desnica.
v ©
e
(Od našega posebnega poročevalca.)
Rim, 20. junija. Vesii, ki jih je včeraj objavil inozemski tisk (za njim tudi včerajšnji »Slovenski Narod« — Opomba uredn,), da se je konflikt med Svelo Stolico in fašistično vlado omilil in da je Katoliška akcija na podlagi nekakega kompromisa zopet dovoljena, so popolnoma brez vsake podlage.
Resnica je ravno nasprotna. Konflikt ne samo da sc ni omilil, ampak je danes ostrejši nego je bil kdaj prej. Poročila in predvidevanja va-šejja dopisnika so se izkazala kot točna. Polem ka med glasilom Svete Stolice in režimskim časopisjem jc vedno ostrejša. Dočim »Osservatore Romano« nadaljuje objavo poročil, ki dokazujejo, kako so fašistični škvadiisti uganjali naravnost orgije bogokletstva in terorizma nad katoliškimi Italijani, pristaši Katoliške akcije, skuša »Lavoro fascista« na izmišljenih ali pretiranih dogodkih dakazovati, da je Katoliška akcija konspirirala proti Mussoliniju in fašizmu.
Papež, ki je nekaj dni molčal, je danes pri sprejemu učencev, učiteljev in sorodnikov v Institutu de propaganda fide zopet rabil ostre besede, morda do sedaj najestrejše. Najprej je izjavil, da je njegovo srce polno bolečin, in sicer ne samo radi dogodkov v Mehiki in Španiji, tem-
več tudi v raznih drugih državah, Italijanski režim skuša dopovedati javnosti, kakor da jc sedaj vse že minulo. Žalibog pa to ni res. Sploh so poskušali mavsikaj natveziti ljudem. Govorilo sc je tudi o pogajanjih, toda ta pogajanja sc niti š« niso začela. Trdilo se je, da se je povrnil mir, d o č i ni je obzorje temnejše, kot je bilo kdaj. Doznavaino, da se sedaj mladina niti molče ne bo smela več zbirati in da bo 9000 fašistov pazilo na to. Papež je nadaljeval: »Poroča se nam, da nasilstva trajajo dalje. Oja-čuje se sovražno straženje naših prijateljev, vohunstvo in grožnje so na dnevnem redu. Zato imamo sedaj manj upanja kot prej. Edino upanje, ki nam še ostane, je Bog, ki bo v trenutku, kadar se mu bo zdelo prav, posegel vmes z božjo previdnostjo. Prišli bodo težki dnevi. Toda misel, da smo v božjih rokah, nam tudi zagotavlja, da se nahajamo na pravem polu. Prihajajo nam poročila z vsega sveta, in sicer ne samo katoliškega. Ves svet stoji danes za papežem.«
Te besede dokazujejo, da Sveta Stolica pričakuje najskrajnejših posledic, da se jih pa tudi nc boji. Zelo pomembne so besede papeža: »in sicer nc samo katoliškega«.
Občni zbor »Narodne prosvete
Lep uspeh bratske hrvaške zadruge
(f
Zagreb. 19. jun. ž. Danes ob 9 se je vršil v prostorih Zadružne zveze IX. redni letni glavni občni zbor Narodne prosvete, tiskarskega in naklndnega društva. Občnemu zboru jc prisostvovalo dovoljno število članov, a jjred-sedoval jc dr. Šimrak. Ravnateljstvo je dalo obvestilu o poslovanju v preteklem letu, iz katerih sc vidi, da jc zadruga imela na koncu preteklega leta gotovine 13.494 Din, v Poštni hranilnici 1423 Din. Inventar je ocenjen z 2,234.003 Diu, blago s 061.009 Din, vrednost pu-
Novice iz Primerja
Beljak, 20. junija.
Dan po prazniku sv. Srešnjega Telesa so italijanske oblasti izvedle strogo hišno preiskavo v nadškofijski palači v Gorici. Po mestu so se razširile govorice, da je bilo zaplenjenih mnogo zlatnine in drugih dragocenosti pod pretvezo, da so bile last bivše avstrijske vlade. Istega dne zvečer so imeli fašisti od skupine Giovan.nile di Cotnbatimento v trgovskem domu svoje zborovanje, na kar se je vršila po mestu bakljada, ob kateri priliki so prepevali fašisti po ulicah: Andareino nello Spalato —- Liubiaua. Matteremo su la giostra, dittemo agli Slavi clie siamo a časa nostra< (Pojdimo v Split in Ljubljano, zaigrajmo bojno igro in povejmo tam Slovanom, da smo v svoji hiši). Po ulicah so se odigravale scene, kakor ob času fašistične revolucije.
pirju 174.491. med tem ko so dolžniki znašati 1,016.207 Din, skupno 4,100.628 Din. Kot dolg sc beleži zadružna glavnica 562.6IK) Din, rezerva 17.313, menice 197.998, upniki 3,317.639, poslovni prebitek pu 3077 Din. Z11 davke se jc plačale 31.567 Din. obresti 2v7.l0t, stroški 1,251.516, odpis inventarja 117.579, odpis dvomljivih dolžnikov 128.704. vrednost blaga v knjižnici 30.000 dinarjev, prebitek 5077 Din. skupaj f,80t.54č dinarjev. Istotoliko so znašali dohodki tiskarni; in knjižnice.
K novemu urad. zakonu
Belgrad, 20. jun. I. V smislu novega uradniškega zakona so morale vse organizacije posameznih strok državnih uslužbencev svoja pravila prilagoditi novemu zakonu. Radi tega so se že v poslednjih dneh vršili različni kongresi, jutri pa se med drugim vrši kongres zveze poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov kraljevine Jugoslavije. V zvezi s leni so v Belgrad iz Slovenije dospeli zastopniki raznih doslej ločenih organizacij, da se dogovorijo o skupnem nastopu in ev. skupni organizaciji društev.
Drobne vesli
Belgrad, 19, junija. AA. Prepovedan je uvoz
in razširjanje v naši državi lista »Bulletin des Bundes Freier Balkan«, ki izhaja v Berlinu.
Belgrad, 20. junija. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je predpisal pravilnik o zaposlitvi ljudi, zaščitenih po tem invalidskem zakonu.
Rezultati Ifadskega Metla
Banovina	dravska	sav ka	vrbaska	primorska : 1 1	drinska	zetska	donavska	moravska	vardarska	Belgrad	država
površina (Km«)	15.936	37.110	20.436	19.36S	29.337	37.741	30.158	26.218	38.871	242	248.665
gospodinjstva 1931	231.704	537.640	167.758	154.613	312.351	162.593	531.645	267.654	285.781	72.147	2,728.886
gospodinjstva 1021	212.211	466 547	141.491	143.726	261.338	145.000	468.502	219.752	251.370	37.976	2,348.879
moški	540.162	1,266.350	514.313	435.677	854 489	-152 928	1,132.313	716.375	175.33S	157.735	6,894.091
ženske	580.337	1,337.277	493.172	447.243	842.584	457.412	1,177.907	736.192	829.010	198 003	7,035.890
skupaj P>31	1,120.549	2,603.633	1,190.000	882.920	1.093.073	910.350	2,310.220	1,152.967	1,656.348	291.738	13.929.978
1921	1,037.838	2,336.739 j I	82S.556	- 786.354	1,354.200	782.982	2,102 650	1,211.812	1,286.091	152.688	11,984.911
prirastek	82,711	266.894	179.634	96.563	338.873	127 378	202562	241.155	270-257	139-050	1,945.077
v %	7 97	11-42	2168	12-28	25-02	16-27	9-61	19-90	19-50	9107	16-33
gostota na km' 1931	65 12	70.16	49.33	45.50	57.24	29.61	76.60	55.42	42.60	1.205.53	56.02
1921	60.32	62.07	40.54	40.60	45.79	25.47	09.89	46.22	35.65	63.94	48.20
na 1 gosi«, preb. 1931	4.84	4 .84	6.01	5.71	5.42	5.60	4.36	5.43	5.80	4.04	5.11
1921	4.89	5.01	5.86	5.47	5.18	5.40	4.50	5.51	5.51	4.02	5.10

Maribor
□	Pomožni Sko! dr. Ivan Tomažič je odpotoval vč.Tni ua binnovnuje v dekanijo Str.ri trg. Pretekli teden jo končal birmovanje v ve-likonedeljski dekaniji. Birmanih je bilo v posameznih župnijah: Vel. Nedelja 338, Ormož 472, Središče 374, Sv. Bolfenk 272, Sv. Miklavž 282, Svetinje 213, Sv. Tomaž 354, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 187.
□	Mariborčan je. Na podlagi osebnega popisa mariborske policije je bil tukoj drugi dan po umoru v Luča.nah, o čemer smo včeraj poročali, aretiran v Welsu 36 letni pekovski pomočnik Josip Likavec iz Maribora. Aretiranca so odpremili v lipniške zapore, odkoder ga prepeljejo v graške zapore. Morilec je bil že 11 krat predkaznovan, leta 1919 celo na 5 let zapora. Zadnjo kazen je prestal v mesecu marcu t. 1. Svoje dejanje priznava.
□	Na potu v bolnišnico je obnemogla žena posestnika Žiberta iz Gornjega Dupleka. Vročina jo je tako zdelala, da se je zgrudila sredi ceste nezavestna na tla. Reševalci so jo prepeljali v splošno bolnišnico.
□	Običajno živahna kupčija je bila na včerajšnjem trgu. Sila veliko je bilo črešenj; za celih 12 vozov. Prodajali so jih po 3—8 Din za kilogram oziroma 2 do 3 Din za liter. Kmetje so pripeljali na trg za skoro 100 vreč raznega blaga; samo krompirja je bilo za 50 vreč. Prodajal se je po t do 2 Din kilogram, novi po 4—6 dinarjev. Perutnine tudi precej: 52 kokoši po 30 do 45, piščancev 480 po 25 do 60, 28
TVORNICA CIKORIJE
Okusna in zdrava je
KOLINSIfil KAVA
rac po 15—29 ter 19 gosi po 30-40. Drugo, kar-fijola I do tO, sveže zelje t—6, buče 4—5. paradižniki 16, glavnata solata 0.50 do t.50, špinača t, gobe I do 2, kumarce 2—8. Slaninarjev je bilo samo 11; pripeljali so 27 zaklanih svinj. Cene običajne.
O 14 večer... rokoborbenih potipljajev je Sel mimo brez posebnih presenečenj. Stvar je bila že vnaprej precej jasna. Krajčeviča z ble-sirano levico je odpravil Belič v prvi minuti. V smislu cirkuških premetov in pristno roko-borbenega humorja sta se 25 minut brez upa zmage za oba prerivala po borišču zabavni Tom Sayer in »žirafasto«vrati Frank. 67 minutnega vročega in mestoma ljutega spopadanja, spremljanega tupatam z ostrimi opazkami, je bilo treba, da je prišlo do odločitve med Madžarom Bognerjem in Sedmogradčanom Contošein. Spretni Madžar je končno vendarle ugnal Sed-mogradčana, ki je v skrivnostih rokoborbene tehnike precej neizvežban.
□	V Pobrežju je umrla v starosti 25 let Šivilja Marija Stiper. Pogreb danes ob 16 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blag ji spomin! Žalniočim naše iskreno sožalje!
□	Diplomski izpit na drž. moškem učiteljišču. Na drž. moškem učiteljišču so se vršili r dneh od t. do 19. junija prvikrat diplomski izpiti po novem zakonu o učiteljiščih. Za predsednika sprnševalne komisije jc bil imenovan kot ministrski odposlanec g. Todor Vidojkovič, profesor III. moške realne gimnazije v Belgradu. K izpitom je bilo pripuščenih 41 učencev V. letnika. Diplomski izpit so napravili
sledeči kandidatje: Franc Agrež (odlično), Mi-ljutin Arko (prav dobro), Adolf Černec (dobro), Josip Erniša (dobro), Vincenc Brumen (odlično), Viljem Bežan (dobro), Janko Kavčič (prav dobro), Maks Kavčič (prav dobro), Franc Kerh-lanko (dobro), Vilibald Kolar (dobro), Ludvik Kosi (dobro), Anton Kuharič (dobro), Anton Napast (dobro), Ignac Oman (prav dobro), Leopold Pachner (prav dobro), Ivnn Pepelnjak (prav dobro), Branko Polič (prav dobro), Ivan Rutter (prav dobro), Vladimir Schmidt (odlično), Adolf Senegačnik (dobro), Alojzij Sene-kovič (prav dobro), Ivan Serajnik (dobro). Janez Šiftar (dobro), Viktor Švajger (prav dobro), Milan Tominc (prav dobro), Bogdan Tušek (dobro), Emil Lliaga (dobro), Anton Valenčak (prav dobro), Albin Žižek (prav dobro), Franc Žličar (dobro) in Janko Žurman (prav dobro). Desetim kandidatom je bil dovoljen ponavljal-ni izpit iz enega, oziroma dveh predmetov v septemberskem roku.
□	Sprejem v kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru. V dijaško semenišče v Mariboru se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni, dobro vzgojeni defki, zakonski sinovi vzglednih katoliških staršev, ki so doma v lavantinski škofiji ter so dovršili vsaj z dobrim uspehom ljudsko šolo ali kak gimnazijski razred ter imajo namen, po dovršenih gimnazijskih študijah stopiti v mariborsko bogoslovje. Prošnje za sprejem se morajo najpozneje do 31. julija poslati po domačem žup-nem uradu kn. šk. ordinarijatu v Mariboru. Priložiti je treba: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, premoženjski izkaz in zdravniško spričevalo. Razen tega se moraio vsi prošnjiki zadnji teden julija (od 25. do 31.), ako tega niso že prej storili, osebno predstaviti ravnateljstvu kn. šk. dijaškega semenišča v Mariboru, Koroška ulica 12.
□	Katoliška omladina priredi danes popoldne ob 17 v Omladinskem domu Alojzijevo proslavo z deklamacijami, petjem, godbo in dve dejanji žaloigre »Mati«. Pridite!
□	Mohorko izročen državnemu tožitelj-stvu. Zasliševanje Rudolfa Mohorka je včeraj preiskovalni sodnik dr. Grmovšek zaključil in so tozadevni akti izročeni tukajšnjemu državnemu tožiteljstvu. Mohorko vztraja pri svojih prvotnih izpovedbah. samo glede Hriberskega pravi, da se je sestal z njim na Slemenu In ne v Avstriji. Proces bo menda že čez mesec dni.
□	Toča in požari vsak dan. Kdor hoče zavarovati svoje pridelke proti toči, |>oslopja in premičnine proti požarnim škodam in vlomski tatvini, naj se z dopisnico oglasi na glavnega zavarovalnega zastopnika Franjo Zcbota, Maribor, Loška 10.
□	Podivjan sin. V aprilovi noči letošnjega leta je prišel pijan in togoten domov Kraljev Ivan iz Ključarevc pri Ormožu. Domači so že bili legli k počitku in se niso za njegovo rogoviljenje dosti zmenili, kar ga je še bolj razsrdilo. Prižgal je luč in začel svetiti spečim pod nos. Njegovemu očetu Jožefu pa je bilo dosti sinovih neumnosti in mu je luč ugasnil. V tem trenutku pa ie Ivan skočil v vežo, zgrabil po sekiri in začel mahati proti očetu in bratu, ki ga je vrgel iz hiše. Bratovo dejanje je Ivana spravilo iz pravega tira. Odšel v skedenj in zažgal kup slame. Domači pa so ogenj pravočasno pogasili. Radi tega pa se ie spravil nad svojo mater in jo začel pretepavati in ji grozil z odprtim nožem. V tem spopadu pa jt zabodel svojega brata v desno lice. Za svoje grdobiie se je včeraj ragovarjal pred tukajšnjm sodiščem in se izgovarja s popolno pijanostjo. Obsojen je bil na mesec dni strogega zapora.
□	Zaslužnim možem za osvobojenje Maribora Clemenceau in Tatd'eu bo mestna občina mariborska postavila spominski plošči. Obenem bo imenovala Tardiea za častnega občana na svečan način.
□	Nov vozni red za motorni ioln dravske plovbe. Odhodi od pristanišča v Mariboru dnevno od 8.15 do 20.15; Odhodi od pristajališča pri Mariborskem otoku dnevno od 8.50 do 20.50. Ob rednem prometu je postavljena na pristajališču državna zastavica. Redni promet se začasno prekinja v slučaju deževnega vremena in visoke vode. Cena vožnje, do otoka 3.— Din, nazaj 4.— Din.
ZELEZNO MEDENO
NAJSOLIDNEJSE in NAJCENEJŠE
pri _
ZAGREB ^^
BARONA JElAČIvA 2 KJflGj £
^^imemo-
O. P
cene/
sledi
Va š e
83
fino perilo
Konjice
Velikanske skrbi je povzr fila pri nekaterih nameravana proslava mladinskega praznika svetega Alojzija, ki se je doodaj redno vsako leto vršila v Katol. društvenem domu. >Julro« je bilo že kar iz sebe in s svojim dopisom samega sebe osmešilo. >Julro< pa naj bo prepričano, da se bo mladina v b;xfoče še bolj oklenila svojega vzornika sv. Alojzija. K temu bodo v obilni meri pripomogli zadnji dogodki.
1'roslare mladinskega praznika sc. Alojzija v Katol. društvenem domu danes ne bo. O tem obveščamo zlasti okoličane, ki redno prihajajo na naše prireditve.
Danes po\xddne izlel na Brinjevo goro, kjer bo popoldanska služba božja.
Celje
0 Poilv Celjanom in okoličanom! Današnji popoldanski koncert Celjskega pevskega društva poseli slavljenec P. Hugolin Snttner sam. Pokažimo mu, zlasti mladina in dijaštvo, kako ga ljubimo in spoštujemo ter napolnimo dvorano. Zatorej vsi ob 5 v Celjski dom.
0 Nesreče. V sredo je koval v Vitanju 18 letni kovaški vajenec Višnnr Albert kos žarečega železa. Od celotnega kosa se je nepričakovano od-krušil manjši kos žarečega železa ter se zapičil Višnerju v desno nadlakt. — Ivan Ogrizek, čevljarski vajenec od Sv. Hoka pri Šmarju je stopil med delom na travniku na ostro koso in si pre-rezal levi podplat. — Karol Kvas, 18 letni brivski pomočnik iz Oaberja pri Celju si je pri padcu izpahnil desni nadlakt. — 29 letna dninarica Ma-rinškova Amalija iz Zreč pri Konjicah je padla
v sredo z drevesa in si dvakrat zlomila desno roko. — Vsi ponesrečenci, razen Kvasa, ki so zdravi doma, se nahajajo v celjski javni bolniš niči.
REKLAMNE CENE!	REKLAMNE CENE'
TRAJNA ONDULACIJA
120—150 Din, zajamčeno mojstersko delo, brc bolečin in opeklin, t. KRANJC, frizer za dame. Celje, Glavni trg šl. 18, E. PAIDASCH, frizer v dame, v hiši trgovca Koniga.
—	Tenis turnir ZKD. za državno prvenstvo
v Zagrebu je podal nov dokaz, da je hladna Ovo-
inaltina naibofi^a pijača za poletje, za športnike pa naravnost idealna. Minulo soboto 13. t. m. so naši prvaki tenisa izjavili po dokončanih igrah, da se po zaužitju hladne Ovomaltine počutijo popolnoma osvežene in okrepljene in da le obžalujejo, da se iim ie ta piiača nudila šele ob zaključku turnirja. Skodelica hladne Ovomaltine pogasi žejo in daie obenem telesu novo moč. Vse druge pijače so brez vsake redilnosti, ampak samo obtežuiejo želodec in povzročajo in pospešujejc potenje.
—	Prvi letošnji amer. Izletniki so dospeli te
dni v Ljubljano, kjer jih je spreiel imejitelj potovalne pisarne g. Iv. Kraker, jim pomagal pd ocarinjeniu prtjage in nastopu dalinie vožnje na njihove domove. Po šestdnevni morski vožnji s parnikom »lle de France« so srečno prispeli v pristanišče Le Ilavre. Od tu do I jubljane so rabili samo dva dneva. Celo pot od New Yorka do Ljubljane jih ie spremljal zastopnik Francoske linije g. Ivan Volek. Potniki so bili v vsakem ozirtf zelo zadovoljni in veselo razpoloženi.
JJ c-;-5 d
It!®5
c . o ^ M
j»;§8i
- i
f
323S g
'	N
■
So
- «0
& s ■
=šs£ 6-*
o	™
i
a
o
§s.
o" d A S d "5
Is««*--
S " S »
■z. a- p .4-
c n > 1 = n
*S v ►> » - ®
i|T5as —
"m nj i
5» 1
v. — So
-fcgoŠ^o
C -J . — ^ d
ji 2 j '» ■ »
is a » SKJ N figO E<»
■ŽS8S I
Otfrid v. Hanstein:	7
Strahotno potovanje no luno
>No, veste kaj, presneto mora pilota premetavati po kabini sem in tja, ako jo je treba tako zelo bla-zinitik
Američana je zopet kar streslo: »Jaz se že ne peljem z njim!«
Japonec je ob steni zasukal ročaj.
»Halo, zaloge živil pa niso slabe, le poglejtek
»Škoda, da jih ne bomo deležnik
Časnikarji so se usedli lepo drug poleg drugega na naslonilo oblazinjene klopi, Američan je postavil žepno svetilko na mizico, ki so jo potegnili iz stene, in vsi so hlastno in vneto risali. Korus je poskusil s svojim žepnim kodakom celo prav uren posnetek ob bliščici. Vmes pa so kar naprej v skrbeh pogledovali venkaj. Parnik, ki so ga imeli za Allistrovo jahto, se je urno bližal in bil že skoraj pri stražnih ladjah.
Ali Right zapre svoj zvezek: »Stavim deset tisoč dolarjev: Kdor bo uresničil blazno misel, da se v tem letalu s tako tenkimi stenami izpostavi pritisku vseh sil, ki so v raketi, tega bo v prvem trenutku raztreščilo, poslušajte me, zmlinčilo v atome, raztrgalo v niči Deset tisoč dolarjev stavim, razumete!«
Očividno ni imel nihče poguma, da bi z njim stavil, Japonec je pa škilil po dobrih jedeh v omarah.
»Prav za prav je žalostno — prepričan sem, da nobeden izmed nas še grižljaja ni okusil! Dobre jedi se bodo pokončale čisto brezplodno.. .c
Zvito se ozre do tovariših, Korus pa odkima:
»Pravi časnikar postavi svet na glavo, kadar hoče izvedeti, kar bi rad, ne krade pa nikoli!
>A11 rightk prikima Američan in Japonca grozeče pogleda.
Ta pa je zopel stikal okoli vzvodov.
»Če bi vedeli — če bi vsaj nekaj tehle aparatov videli, kako delujejo...«
»Pazite!«
Korus je odrinil njegovo roko.
»Saj ti vzvodi so samo za krmiljenje. Še nikoli nisem videl, kako takale vrtavka deluje.«
Preden sta ga mogla tovariša odriniti, je že Nagao Hazumi zasukal en vzvod. Za hip je bilo vse tiho, nato pa so od zadaj ali bolje od spodaj iz konca rakete zaslišali nekakšno brnenje, kakor dn bi se sprožilo kolesje pri uri.
»Zasučite vzvod nazaj!«
»Počakajmo vendar, da ...«
Brnenje je postalo močnejše; vsa zgradba rakete je že nalahno vzlrepetala.
»Za božjo voljo, vzvod nazaj!«
V tem trenutku je Američan v svojem razburjenju sunil žepno svetilko, da je padla z mize; mala žarnica je udarila ob kovinska tla in se s pokom razletela, v kabini je postalo temno, brnenje in z njim trepetanje rakete je naraščalo
»Užigalicok
Iskali so po žepih.
»Jaz nimam nobene!«
»Jo že imam!«
Užigalica je zagorela.
»Zdaj pa sam več ne vem, kateri vzvod sem bil zasukal.« Otipaval je z roko ročaj za ročajem. Tedaj
so pa zaslišali ?e drugačen hrup. Tam doli na pomoli' se je oglasil pisk, očividno je jahta pristala ob otoku
»Glejmo, da izginemo!«
Ti vzvodi gotovo niso posebno važni. Vsak hip bo doktor tu in bo zopel vse uredil.«
»Kje so moje skice?«
Nepovabljeni gostje so tipaje tavali po temi, Japoncu so užigalice zopet padle na tla. Ker je raketa stala pokonci, klop pa zato svoj naslon imela na tleh in so na njem zdeli, in ker so na vse strani vrtljivo mizo v temi le s težavo porinili nazaj v njeno vdrtino, so izmudili dosti časa. Vrh tega pa je bil hrušč vsako sekundo močnejši, prav narahlo je tudi nekaj počilo; tedaj Japonec sunkoma odpre vrata na stežaj, plane
ven in se pri skoku v nekoga zaleti.
*
Na Lickovi zvezdami, velikem kalifornijskem observatoriju, ki ga je leta 1888. na južnem vrhu Mount Hamiltona, trinajst milj vzhodno od mesta San Jose, zgradil Lick, tovarnar orgel in klavirjev iz San Frančiška, in ki se je zdaj lahko ponašal še z drugim največjim refraktorjem sveta, tako da ga je prekašala samo zvezdama v Chicagu, so nocoj delali z vso paro.
Sam ravnatelj Campbell je bil v opazovalnem prostoru.
»Kdaj ima vsemirska raketa vzleteti?«
»Jutri dopoldne.«
»Ali ste dognali, kje se nahaja zagonetni otok Nova Atlantida?«
»Ne še. Njegovo lego najskrbneje skrivajo in jo mislijo šele jutri objaviti.«
»Smešno skrivanje. Čakajte, bom sam poiskal.« Zasukal je kupolo, se usedel na opazoval išče in enega najmočnejših daljnogledov naravnal na morie.
Taho izgleda
lerpenllnovo
milo Gazela
ki ga danes z uspehom upo- jI rablja na stotisoče gospodinj!
rrsmiiiU'
Ljubljana
Počastitev zaslužnega prosvetnega delavca
Šentpetersko |>rosvetno društvo v Ljubljani je svojega uglednega člana in dolgoletnega zaslužnega podpredsednika gospoda šolskega ravnatelja Jankota Nep. Jegliča izvolilo za svojega častnega člana. Dne 18. t. in. zvečer' se je vršila v okusno okrašeni društveni dvorani slavnostna seja širšega odbora in zastopnikov odsekov, katere se je udeležil stavljenee s svojo gospo soprogo.
Brezplačni
Predsednik g. Ivan Gajšek je slavljencu po kratkem nagovoru, v katerem je naglašal njegove neprecenljive zasluge za razvoj in prospeh društva, izročil krasno izdelano diplomo častnega članstva in mu prisrčno čestital v imenu društva. Za predsednikom je novemu častnemu članu kot svojemu najboljšemu prijatelju čestital g. dr. Ivan S t a n o v n i k , ki je v izbranih besedah očrlal truda in žrtev, a prav tako tudi uspehov polno delo slavljenca kot šolnika in pedagoga in kot javnega delavca, ki je v društvu, občinskem zaslopu in sicer v javnosti zastavil vse svoje zmožnosti in svoje bogate izkušnje in bil vedno prvi med prvimi v nesebičnem delu za javni blagor. Sledile so čestitke zastopnikov odsekov, nakar se je slavljenec globoko ganjen zahvalil za izkazano počaščenje.
Skromna, zato pa tem bolj prisrčna proslava je pokazala, kako globoke simpatije uživa slavljenec, ki v svojem javnem udejstvovanju ni nikoli iskal slave in priznanja, ampak inu je bilo delo za Boga in bližnjega resnična srčna potreba. — Čestitkam Šentpeterčanov se pridružuje vsa Ljubljana in mnogoštevilni prijatelji gospoda ravnatelja Sirom Slovenije in mu žele Se mnogo let plodonos-nega dela v naši javnosti. Bog ga živil
ZOBNI ATELJE
ROZA 8CHIVEIGER
je do L julija 1931 zaprt.
streljati v kozolec, ne da bi vedel, da jo kdo v njem. Kroglja je po nesreči zadela šušteršiča v levo nogo, tako da je bil mož precej rosno poškodovan in inu jo izteklo mnogo krvi. Prepeljali so ga v bolnišnico. Slučaj je prijavljen oblastem.
© Borba na trgu. Na trgu je najmogočnejša osebnost gospod tržni stražnik. Kmetice iz okolice neprestano trepetajo pred temi stražniki, neprestano v bojazni, da si ne bi nakopalo njihove nenaklonjenosti. Pa ti gospodje tudi znajo zarohneti in zahtevati red, dn mora vsakdo Ubogati, kaj šele ponižne in preplašene kmetice. Včeraj pa se je pripetilo na trgu nekaj, kar bi kmalu izpodkopalo avtoriteto tržnim stražnikom. Blizu jubilejnega mosta se je utaboril neki Zagrebčan. Dva kovčega, miza in široka marela. pa že je bila kupčija tu. Ljudje so se nagnetli okoli njega in on jim je razkazoval svoje razne trike in slepilnosti s posebnimi kartami ter te potem gledalcem prodajal, Se vedno se dobe veliki otroci, ki so te karte res kupovali. Dinarčki so že romali Zagrebčanu na mizo. Ali tedaj se jo prikazal tržni stražnik in ukazal Zagrebčanu, naj pobere svojo ropotijo in izgine, ker nima pravice kupčeva!i na trgu. Tedaj pa se je Hrvat razburil, pričel tolči po mizi in odločno zatrjevati, da on takega postopanja ni vajen. kratko malo, on ho kupčije delal tam, kjer jih hoče. So celo asistenca policijskega stražnika ni pomagala nič. Hrvat je nastopal s tako odločnostjo, da sta oba spoznala, kakšen križ bi bilo tega Hrvata pripraviti k ubogljivosti. Pametni prvi odneha in Hrvat ni odnehal. Oba stražnika, tržni in policijski, sta odšla iskat pomoči, Hrvat pa ie nato mirno razkazoval svoje trike in prodajal dalje. dokler se mu je ljubilo. Pi, drugačni tiči so li Hrvatje, leh ni strah niti tržnih stražnikov!
0 1'rivoz prekopan. Delavci so le dni pre kopali ves 1'rivoz. Uredili bodo namreč v tej ulici razne napeljave, kakor vodovod, plinski cevovod in kanalizacijo. Ker jo ulica dovolj široka, pa se more promet kljub dolgemu jarku nemoteno vršili.
0 Umrli v Ljubljani. V času od 13. do 19. junija 1931 so v Ljubljani umrli: Ovsenik Ivana, 78 let. upokojena tob. delavka. Trnovski pristan 21; Vovk Josip, 57 let, sodni oficijal v p., Alešovčcva
radio aparati
© Poldnevu i izlet v Dob pri Domžalah priredi na Vidovdan 28. junija Stolna prosveta. Odhod s kamniškim vlakom ob dveh jx>fxddnc.
© Simfonija velemesta »Valsc triste« je naslov inuzikalnega filma, ki sem ga nedavno videl. Ameriški film. Malo sentimentalen. Sujet v zasnovi vsakdanji. Zgodba. Samotni ljudje v velemestu. Ne- i delja. Iskanje prijatelja. Toliko življenje. Naprej j ameriška romantika. Happv end. V življenju se j samotni ljudje malokdaj srečajo. Morda se najdejo. | Za trenutek se stope njihove noči. 1'a spet prazno iščejo zn prijateljem. Zavidljivi postajajo srečnej- . šini, ki so v loteriji zadeli dobitek — druga, dru- ! žice. Sami naprej iščejo. Brez veselja so. Zagrenjeni. In vendar jih kliče prijatelj. Ves se da vsem ' samotnim. Vsem. ki iščejo. Le malo jih spozna. In : vendar ga srečajo skoraj na vsak korak. Knjiga je ! to! — Vas vse, ki ste sami, brez prijatelja, iti se brez drugov bojite žareče praznote brezdelnih dni, i vabim. Pridite, vzemite si knjigo, ki Vas bo s srečo in žalostjo napolnila, dn boste živeli in ne boste | sami I — Ljudska knjižnica Prosvetne zveie r Ljubljani je odprta vsak dan od 8—12 in od LI—18.
Gostilna v Rokodelskem domu Komenskega ulica 12
Izborna domača kuhinja in dobra vina, točna po-strežb*, senčnat »rt in kegljišče. — Abonenti se sprejemajo po najnižji ceni.
© Dolenjska resta bo zaradi popravila železniškega križišča zaprta za promet od CeSnovnrjn do policijske stražnice v ponedeljek 22., v petek 26. in sobolo 27. t. m. Promet se bo v teh dneh 1 vršil po Orlovski in Ižanski cesti. Vozovi cestne j ieleznice bodo prihodnji teden vozili po Dolenjski cesti samo do železniškega križišča.
© Okrepčevalnica t Mednem. Mestno nsčel- i stvo odda okrepčevalnico v mestnem kopališču v Mednem. Natančnejši podatki se dobijo pri ekono- i tnalu mestnega načelstva.
© Mestno kopališče t Mednem bo odprto v nedeljo, dne 21. junija 1031.
0 Nesreča n« Ljubljanskem poljn. Včeraj zgodaj zjutraj se je pripetila na polju med Brinjem in Klečaini težja nesreča. V neki kozolec je ponoči zlezel spat 32 letni delavec Ivan šušteršič iz Ga-ineljev. Zjutraj pa so prišli tja delavci iz mestne gramozne jame. Eden med njimi, neki Ivan Jako-uiin, je imel s seboj revolver. Pričel je za šalo
ulica 29; Konschegg Katarina, 72 let, zasebnica, Gradišče 11; Colič Josip, 70 lel, posestnik in gostilničar, Šmartinska cesta 13; Kontič Zofija, 1 in pol leta, Vidovdanska cesta 16; Lukanc Marija, 83 let, bivša kuharica, Japljeva ulica 2; Favai Marija, roj. Žagar, 72 let, posestnica, vdova nadofic. drž. žel., Medvedova cesta 38; Bajec Anton, 65 let, vrtnar in posestnik, Tržaška resta 34; Keber Franra, roj. Kušar, užitkarira, Podlipoglav pri Dobrunjah. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Bogočin Marija, 44 let, žena posestnika, Mrtvice pri Cerkljah pri Krškenr, Podlipnik Franc, 56 let. posestnik in krojač, Jernejeva ulica 11: Leniut Katarina, 79 let, zasebnica, Lepi pot 14; Krek Franc, štiri mesece, sin posestnika, Stari dvor pri Stari Loki; Oabršek Ljudmila, roj. Kranjc, 42 let, žena žel. ključavničarja, Vodnikova ul. 20; Forte Marija, 4 mesece, hči mesarja, Trbovlje-Loke; Demšar Pavel, 27 let, kolar, Predmost pri Poljanah; Teran Miha, 37 let, čevljar, Križe-Kranj; Papež Simon, 23 let, sin po-sestnice, 2%'irče pri Žužemberku; Kolb Terezija, roj. Pervaine, vdova bančnega poduradnika, Kelte-jevn ulica 3: Skopec Ivan, 37 let, delavec, Brezje pri Dobrovi; Novak Franc, B mesecev, sin služkinje, Zagorje; Ptičar Viktor, 41 let, Lopot pri Prepradu.
© Izlet na igodovinski Turjak, šestdeset minut od Turjaka na hribčku stoji cerkvica Sv. Akacija z lepim razgledom. Cerkvica je zgodovinska slika izza turških časov. V nedeljo 28. junija bo na gori cerkveno žegnanje v sj>omin na zmago Turjačanov. Zmagali so Turke pri Sisku lela 1593, na dan sv. Ahacija, ko je Andrej Turjaški pognal Turke v divji beg. V spomin na to zmugo jc isti dan na gori ob 10 sv. maša, katero bo darovul g. župnik iz škocjanske tare. Turjačani so namreč danes brez župnika. — Dne 28. junija, v nedeljo, se ljubljanski izletniki odpeljemo r. jutranjim dolenjskim vlakom do Škofljice, od tam pa 2 uri 30 minut peš na goro. Ko si ogledamo zgodovinskega sv. Ahacija, se na Turjaku malo odpočijemo v znani gostilni pri Josipu A licu. Vsakemu izletniku je dana možnost ogleda turjaškega gradu in okolice.
© Nočno službo imata danes lekarni: Mr. Suš-nik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt. Gosposvelska cesta 10. — Jutri mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Hamor, Miklošičeva cesta 20.
Časi in ponos domovine so naše izborne „Jainine"
Učite se pravilno kopati na zraku in solncu
t. j. nadrguite dobro svoje telo pred solnčenjem tedaj, ko je telo suho, z
NIVEACRENE NI VE A- ULJE
Obojo vsebuje - edino svoje vrste - sestavino eucerit za nejro kože oboje zinanjiu.le nevarnost solnrHrice. oboje poten,njuje polt tudi pri oMačiiuiu nebu. Ki ven creme Vas hladi pri vročini. Niveaolje Vas varuje ob (.laberu vremenu mraza in s tem prebujenja. Niv«a-creme Din .V— do 22'—. Niveu olje Din 25'— do 85"— 1'roizvaja: .lu<;osl. P. BKIKRSDORI' & CO., d. «. o. j. MAKlIlOlt, Gregorčičeva ulica št. 24.
nevna kronika
Plndi sc Vami
Nimate časa niti sesti 1 Lačni str
žejni ste. - Oglasite se mimogrede v elitnem automatičnem buffetu
družba z o. z.
10.
družba z o. z.
Ljubljana, Šelenburgova ulica
Prvovrstni zendviči in pijače za mai denar in autuniatično. Zvečer zopet prvovrstna hladilna
Ananas - Dovla čaša Din 5 -
Rlo Sladoled najlzbranejših arom.
© Iz policijske torbe. Vratarju v tovarni »Saturnus« v Mostah je odnesel neki Ivan J. 800 Din vreden suknjič, ki ga je našel v vratarjev! sobici. Tat je s suknjičem pobegnil a so ga medtem menda ic prijeli. — Dijak Ervin Fritsch iz Stritarjeve ulice 7 je prijavil, da mu jc neznan tat odpeljal v petek popoldne s kopališča »Ilirije« kolo, vredno 1500 Din in znamke »Aitilon«. — Trgovaki sotrudnik Josip Krušič je ovadil nekega šoferja tovornega avtomobila, ker mu jc ta s svojim vozilom povsem stri n aTržaški cesta 2400 Din vredno kolo, ki je sedaj neuporabno.
© Vse barve. lake. lirnež najceneje pri »Lnstra«. Gosposvetska cesta 12.
© Na angleški način pere in svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke, šinicnr. Kolodvorska 8.
© Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnos« ško kiparsko j>odjetje Franjo Kunovar, pokopališče Smi Kriz. Ljubljana. — Telefon št. 27-87.__
UGODNA PRdiKA
za na kop moške o&ie «e! Tvrdka A. KUN C
Ljubljana - Gosposka ul. 7
je izločila ir. zaloge večjo partijo finih (ludi angleških) ob ek lastnega izdelka in jih proda ia polovično ceno. Komur ni za mu lo In široke hlače, more kupiti res dobro < Mrko za mai denar. tCene 300 do 800 Din.)
— Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeler, zastajali,jo žolča, bodlja-je, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranile z naravno »Franz-Josef« grenčico, obenem se pn zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča lili srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s . FrAnz-Josel« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-JoseJ« grenčica so dobiva v lekarnah, drotrerijah in špecerijskih trgovinah.
Koledar
Nedelja, 21. junija (4. pobinkoštna nedelja): Alojzij (Vekoslav), spoznavalec.
Ponedeljek. 22. junija: Pavlin Nol., škof; Aha-cij iu tovariši, mučenci.
Novi grobovi
■f" Orehova va.s. Včeraj je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni previden s sv. zakramenti na
svojem posestvu dolgoletni župan občine Orehova vas sin bivšega poslanca, Franc P i še k. Zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi olrori. Pogreb nenadomestljivega in dobrega pokojnika se bo vršil v ponedeljek ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na slivniško pokopališče, kjer ga položijo k večnemu počitku. Blagopokojniku svetila večna luč. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
Osebne vesti
= Izpit za mestnega stavbenika je napravil
v Splilu pred tozadevno komisijo lastnik in vodja znanega ljubljanskega gradbenega podjetja
še na razpolago
g. Mavrič Anton. Mlademu stavbeniku, katerega podjetje se je v kratkih letih obstoja lepo uveljavilo ler izvrstno uspeva, iskreno Čestitamo, želeč mu hkrati v njegovem poklicu, kateremu se ves žrtvuje, še novih uspehov!
Ostale vesti
—	Občni zbor »Vzajemnosti«, društva duhovnikov ljubljanske škofije, bo v sredo 24. junija 1931 popoldne ob pol 3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. ppročilo blagajnika, 3. poročilo nadzorstva, t. odobritev letnega računa, 5. volitev odbora, 6. volitev nadzorstva, 7. slučajnosti. Ako bi bil občni zbor ob določeni uri vsled nezadostnega števila prisotnih članov nesklepčen, se vrši z ozirom na § 8. društvenih pravil pol ure jiozneje na islem mestu drug občni zbor, ki moro veljavno sklepati ob vsakem številu navzočih članov.
—	Duhovniki — četrtoletniki v 1. I902-" ne pozabimo v smislu medsebojne obljube opraviti za pok. sošolca Leop. Čriicta vsak po tri sv. maše!	m. st.
—	K Baragovi slavnost! na Brezje! Prosvetna in izobraževalna društva, kakor vsa ostala društva, ki so včlanjena v Prosvetni zvezi, vabimo, da se udeleže z društvenimi zastavami in znaki 1500 letnice proslave efeikega koncila in Baragovega dne, ki bo 26. julija t. 1. na Brezjah. Društva naj spo-roče po dopisnici do 15. julija število udeležencev In koliko izkaznic za polovično vožnjo rabijo. Izkaznice se dobe v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana, po 5 Din za osebo. Polovična vožnja na Brezje ob priliki 1500 letnice efe-škega koncila in Baragovega dne. ki bo 26. julija, je dovoljena za vse proge, ki spadajo pod ravnateljstvo Ljubljana, torej tudi za štajerske, prekmurske in belokranjske železnice. Polovična vožnja velja od 23. do 29. julija. Izkaznice se cfobe v pisarni Prosvetne zveze. Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. P. t. župni uradi in vodstva Marijinih družb se naprošajo. da blagovolijo pravočasno sporočiti na Prosvetno zvezo v Ljubljani, koliko izkaznic za polovično vožnjo na Brezje, za 26. julij jim pošljemo. Obvestila prosimo čiinpreje. da moremo pravočasno zagotoviti tudi posebno vlake, ki bodo vozili iz Bele krajine. Dolenjske in Notranjske proti Brezjam.
—	Za geodetski oddelek na univerzi. S pozi-; vom slušateljev geodetskega oddelka na lebnični
fakulteti univerze kralja AIcksnndra 1. v Ljubljani Naši javnosti« radi nevarnosti ukinitve geodet-! sitega oddelku, se moramo docela solidnrizirati iz i razloga, ker bi bilo za naše slovensko kruhobor-i stvo neodpustljivo. onemogočiti n:iM mladini fakul-: tetno široko, ki potrebuje sto in sto univerzitetno nnobraženih zemljemercrv. Tudi vedi in nivoju našega katnslra bi se zadal udarec, za katerega ne sme in ne more prevzeti odgovornost fnkulletni ! svet. Fakultetni svel naj zalo spopolni oddelek na ! višino drugih geodetskih oddelkov v tujini, ki so v ponos in čast tamoSnjim univerzam. — Odbor za društvo jugoslovanskih geodetov (geometrov) v Ljubljani.
—	Tovariše maturante II. drl. realne gimnazije v Ljubljani I. 1921. vabim, dn pošljejo »tvoje
: predloge glede praznovnnja 10 letnice mature podpisanemu: 7. dr. Gogalo predlagava, dn se snidemo ■ 5 julija in se s prvini vlakom odpeljemo v Pod-i brezje pri Podnartu. — Dr. V. Kocijančič, ženska j bolnišnica v Ljubljani.
—	Na državnem moškem učiteljišču v Ljub
I jn ni so se vršili prvi učiteljski diplomski izpili pod i predsedstvom ministrskega odposlanca g. Drngo-! slava Djordjeviča, načelnika ministrstva prosvete : za osnovno naslnvo v Belsradu v času od 3. do i 20. junija. Kandidatov je fcilo 37; izpit jih ie napravilo 27. 9 kandidatom pa je bil dovoljen popravni izpit v septembru, 1 knndidnt bo nadaljeval I zaradi bolezni izpit v jeseni. Izpit so napravili: I Andoljšek Ivan. Andoljsek Ludovik, Bsjde Jnnko, Binler Marijan. Debelak Rudolf, Forjan Maks, Golob Edvard. Oriun Adolf. Hnmeršek Krnil. Košorok Josip, Kožuh Josip, I.amplč Ivan, Lumbnr Bogomir, Mnlec Peter, Mnzgon Dušan, Petek Andrej. Rajner Alojzij. Rottninnn Ervin. Rupidk Jane«, Štrukelj Andrej. Terčok Alojzij, Tomšič Ivan, Trdsn Anton. Uratarič Bogdan, Vnhen Mihael, Vilfan Henrik in Železu i k Ignacij.
—	Ubažen slepar. Oblasti zasledujejo ne-i kega Josipa R. iz Spodnje Besnice pri Kranju.
Ta jc 7. t m. pregovoril Marijo Grošelj iz Drtt-lovkc št. 8 v občini Mavčiče, da mu jc zauoala
raznega železnega in steklenega blaga, vrednega 3000 Din, ki ga je nakupila za zgradbo svoje hiše, češ, da ji bo on to dostavil na dom, v resnici pa je z blagom neznano kam pobegnil. Dalje je ostal dolžan svoji gospodinji Mariji Kojini v Srednjem Bitnju 23 za stanarino, hrano in električno razsvetljavo znesek 13.920 Din, gostilničarki Ivani Kalanovi v Srednjem Bitnju pa je ostal za hrano svojih pomočnikov dolžan 6175 Din. Skupna škoda, ki jo je K. povzročil tem trem ženskam, znaša 23.077 Din. Za R. je izdalo orožništvo v Kranju tiralico.
—	Trije ponesrečenci. Ljubljanska bolnišnica je sprejela Iri ponesrečence. P'vi je bil 62 letni zidar Primož Vreček, doma iz Smlednika. Ta je spal na nekem seniku v Trnoven in je med spanjem padel s senika. Zlomil si je desno roko in dobil resne notranje poškodbe. — 75 letna zasebnica Albina Flicker iz Ulice Stare pravde je padla po stopnicah in si zlomila levo nogo. — 22 letna Ivana Boltežar, žena delavca na Sarskem 9 v občini Zelimlje, je včeraj obirala doma lipovo cvetje. Pod njo jia se je zlomila veja in ženska je padi? na tla ter si zlomila desno roko.
—	Radio amaterji. Danes 21. t. m. igra prof. Anton Trost klavirski koncert S-dur od Listza v dunajski radio oddajni postaji ob 11.05 ob priliki simfoničnega koncerta. Radio amaterje opozarjamo ua to točko programa.
—	Društvo zobozdravnikov za Dravsko banovino prosi svojo člane, ki se nameravajo udeležiti
Radio Ljubljana
internacionalnega stomatološkega kongresa v Budimpešti v dnevih od 2. do 7. septembra 19.31, da najkasneje do 27. t. m. prijavijo svojo soudeležbe na kongresu društvenemu odboru.
—	Ivana Cankarja ibrani spisi — dosedaj že d v a n a j s t zvezkov — obsegajo vsa pisateljeva dela do 1. 1908. in se tedaj vztrajno bližajo svojemu koncu. Spisi so po ureditvi in zunanji opremi tako odlično književno delo, da zaslužijo vsestransko pozornost in podporo. Predvsem pa je delo Ivana Cankarja tako, da ne moremo mimo njega. Nova založba je z izdajo tega dela sprejela nase pogumno dejanje, zato sezite po Cankarju, s tem najbolj pospešite izdajo njegovih Zbranih spisov. Pri naročilu Vam olajša plačilne pogoje Nova za loiba v Ljubljani (Kongresni trg 19).
Pravo NIGGEROL (Patent št. 5922) olje ali krema za solnčenje in masažo se ne prodajata »dprt«, temveč lo v orig. steklenicah po 12 Din, tubah po 15 Din ali škatljicah po 8 Din z varstveno znamko 'zamo-rec« in imenom NIGGKROL. Dobi se v vseh lekarnah iu drogerijah. llrogerija GRKUORlC, Ljubljana, Prešernova št. b
—	Najmlajše slovensko letovišče »Pohorski dom«. Več glej v današnjem oglasu.
—	Ljubljana cenlruin, Gajev« ulica! V novi zgradbi je oddati prvovrsten trgovski lokal in več samskih stanovanj. Pojasnila daje Hranilni in po sojilni konzorcij.
—	Trgovina z modnim blagom, galanterijo in drobnarijo, na najbolj prometni cesti, s krasnimi izložbami, se zaradi prezaposlenosti pri drugem podjetju ugodno proda, eventualno se sprejme družabnik. Stanovanje na razpolago. Eksistenca znsi-gurana. Dopise: Josip Serec. Maribor.
—	RiiiIio-ThrrmMno kopališče v l.nšktm j« popolnoma preurejeno, tako d« le-to odgovarja
zahtevani higiene in udobnosti. Zlasti veliki bazen je dobil popolnoma novo zunanjo obliko, d* so res more trditi, da jc to najlepši in največji bazen s tlleriualno vodo v državi. Bazen kakor tuili vso kadi m> od 21. 4. m. zopet po končanih adaptacijah v polnem obratu.
—	Zadruga Jugrad priredi v nedeljo, dne 28. junija v restavraciji »Novi Svet«, (Josjto-svelska cesta, predavanje o brezobrestne in posojilu. Snov predavnnja je ruzvoj zadruge in tolmačenje zadružnih pravil. Začetek ob 19. uri. Cenjeno občinstvo so vabi k obilni udeležbi. Vstop prost.
—	Uradniška posojila daje Belgrajska zadruga. Ljubljana, |K>«tni predal 307.
—	Mozaični tlnkovi, stopnice, ograje, cevi. podboji ild. Cementarna (ioslinčar, Pešata — Dol pr Ljubljani.
Razglas
Podpisana uprava ljubljanskega pokopališča pri Sv. Kriiu si dovoljuje pokopa• lišče obiskujoče občinstvo ponovno opozoriti na sledeče:
1.)	Pokopališče se bo n poletnih mesecih (junij, julij, avgust) brezpogojno zapiralo ob 9. uri zvečer.
2.)	Vožnja z bicikli po pokopališču m dovoljena.
3.)	Pse je vodili na vrvici.
Ti predpisi so pametnim in poštenim obiskovalcem pokopališča sami po sebi um• Ijivi. Kdor se ne bo pokorit, bo imel opravka z oblastjo.
Uprava ljubljanskega pokopališča nriSv Kriiu. 20. iunha 1011
Ju<»f>slavija je ona sama velika zanimivost v zgodovinskem, jezikovnem in političnem, zlasli pa v narodopisnem in zemljepisnem pogledu. Njeni kraji pod slikovitimi Alpami, ob d i vnem Jadranu in ob območju dinarsko-balkanskih gorovij nudijo loliko razpčnega, raznovrsmega in lepega, da jih obiskujejo če la! c boli ludi inozemci
Posebno zanimivo ie ozemlje dravske banovine (Slovenija), zlasti severo-zapadni del ob planinah. Tu v lopi Gorenjski leži ludi starodavno mesto Kamnik, ki šteje '2000 prebivalcev. Njih lične hiše in domovi si se razvrslili ob prijaznem hribčku Mali Grad. pod strmim Starim Gradom in na obronkih brd od zapada proti severu. Skozi mesto leče šumljaje Kamniška Bistrica. V ozadju kipe proti nebu slikovjle Kamniške Planine z vrhovi, visokimi nad 2000 m: Kokrska Kočna ('2539 m), Grin avec (2558 m — iz mesta nevidna), štruca, Skula (2532 ni), Rinke, Turška gora. Brana, Planjava ali Baba. Ojstrica (2340 m). Ti vrhovi so na severni slrani mesta, proti severu-zapadu jvi je postavila narava druge, tudi mogočne gorske sklade. Med temi je jionieinben in mnogo obiskovan zlasli vrh Krvavec (1853 ni), dasi je najnižji.
Holmi, ki obdajajo Kamnik neposredno, si deloma porasli z zelenimi šuniami. deloma pre-preženi s pisanimi travniki in polji. Zalo nudi Kamnik toliko prijetnih, v bujno zelenic odetih izprehajališč in od počivališč v neposredni bližini, kakor le malokalero druco ineslo. Sicer pa jih je tudi v mestu samem. Nai navedemo glavna: Zaprice z zgodovinskim gradom na brdu (nad železniško j>ostajo) ob zelenih šumah, Zale na gričku z gradičem, z zasebnim observatorijem, s pokopališčem in s Kalvarijo pred senčnim gozdičkom, mestni, kojiališki in Kršmančev park ob reki Bistrici, holni Mali Grad s Irodelno cerkvico in malim drevoredom ter visoki hrib Stari grad. Skalnati Mali Grad s strmimi stenami se dviga sredi mesta, Slari grad, dokaj višji gozdnat hrib. pa ob sevemo-vzhodni strani. Z obeh zro v svet stare grajske razvaline, pomniki davnih minulih časov viteške gospode. Oba hriba. Zale in Kalva-rija, nudijo krasen razgled: po mestu, [>o Kamniški kotlini posejani z vasicami in belimi cestami ter doli do Ljubljane.
letovišče
Na vssh teli itprehajališčih in prostorčkih so na novo postavljene pripravne klopi in mizice
Kakor pa je narava v Kamniku in okolici tja do liebotifinih Alp krasna in na lvse zanimiva, vendar današnjemu lelovlščarju ne bi zadostovala, da bi mu nudila trajno zadovoljivo ugodje. Mes'-na občina in luisko-promelno društvo sla poskr-bela se I ii še »i drugo razvedrilo. Znano je, da je obslojalo nekdaj v Kamniku obiskovano kopališče z basenom za plavanje, s prhami in z zdravljenjem po Kneippu. To kopališče pa obratuje danes le deloma Zalo si je nadela mestna občina nalogo, da zgradi moderno, na solnčnein prostoru leeče kopališče ob Nevljici lik Kamnika.
Poj>olna izgradnja lega kopališča ie dokončana in je torej za kopanje na proslem in udobno solnčenje preskrbljeno na idealen način.
Salonski orkester in godba bosta skrbela za večerno družabno zabavo in promenad ne koncerte, kakor lan;.
Vse io in kar sicer nudi Kamnik, je na kratko označeno v propagandni brošuri (s slikami), ki jo je izdalo luk. tujsko - prometno društvo skupno z Zvezo za lujski promet v Ljubljani
Omenimo naj zlasli dal'še in krajše izlete ob travnikih in žuborečih potokih, ob šunipči Bis'rici in v gozdnatem alpskem predgorju. Letoviščir ne zamudi zlasli pohiteti v romantično dolino Bistrico |k>d vznožje Kamniških Planin (3 ure); lažjih in težjih gorskih t u r pa je na izbiro.
Tujsko-promelno društvo je napravilo z ogledom in obhodom ločno evidenco vseh stanovanj, ki so tujcem na raz.polago. Teh je dovolj. Cene za le in v hotelih ler za hrano so večinoma oblastveno določene in jako zmerne. Oddaja stanovanj in sob (razen deloma v hotelih in gostilnah) je pridržana Tujsko- prometnemu društvu, oziroma se vrši l njegovim posredovanjem.
Vožnja z vlakom od Ljubljane do Kamnika traja eno uro, z avtobusom ali avlolaksijein še manj. Pri dohodu na kamniški kolodvor se je /ibrniti na dolično osebo, ki bo imela primeren znak. —
Za vse informacije se je obračali naravnost na Tujsko - prometno društvo v Kamniku, evenl. na Zvezo Za tujski promet v Ljubljani.
l)r. Ogrin
Malo znana pokrajina Dolenjske
V razvodju Krke in Temence na eni, Save pa na drugi slrani se razprostira zanimivo pogorje, ki kulminira na severnozapadu v Jančah (793 m), na jugozapadu v Kudju (748 m) in Obovnem (768 nitero), na jugovzhodu pa v Primskovem (592 ni).
Večkrat sem meril po teh brdih in kotavah svoj ekorake. Oko se je jiaslo na najvišjih točkah ob razgledu na vse štiri plali nekdanje Kranjske dežele. Triglav — Grintovec — Kum —- Gorjanci in Snežnik, to so skrajne točke le panorame, n. pr. razgleda z Obovnega.
Narod v li hriboviti jv>krajini ni še omeh-kužen od novodobne laži civilizacije, ali na žalosl gospodarsko zapuščen in zaneinarjan od slrani javne uprave.
Vzrok temu zlu bo pač v tem, ker je to alpsko predgorje bolj redko obljudeno in nima za sebe nikakega gospodarskega središča. Kakor rečeno. leče po tem jiogorju razvodje nicd Savo in Tenienco odnosoo Krko.
Del gospodarskega prometa iz teh brd in dolin teži proti Smartnemu in Liliji, drugi večji gospodarski promet pa se nagiba na Št. Lovrenc, Šeoit Vid, Stično, Grosuplje.
Zanimivo je lo pogorje tudi zategadelj, ker je geološko del alpskega predgorja, a v južnih obronkih prehaja v kraško formacijo.
Te ovodne opazke navajam le mimogrede, ker namen sledečih vrstic jn, da merodajne činileljc opozorim na težke gosp<xlarske razmere teh hribovcev, obenem pa da dodani nekaj misli, kako bi se temu zlu vsaj deloma odjiomoglo.
Pred sve!ovno vojno je velikopotezna gospodarska politika kranjskega dež. zbora imela za le kraje v načrtu vodovode in prečne cestne zveze. (Vodovod VišMja gora. Stična, St. Vid in bližnje okoliške vasi.) Cestne zveze so tedaj obstajale: Lilija Vagenšperk — Pusti Javor — Pluska in pa Litija—Sv. Križ—Čatež—-Velika Loka. V miselni osnovi pa sle bili dvoje novih prečnih cest: 1. Stična—Met na j — Debeče—Litija; 2. Št. Vid preko Št. Pavla v Tcmonco—Braleaice—Priniskovo in od tam v Litijo.
Na la način bi imela la hribov, pokrajina štiri transverzalne cestne zveze, kar bi najnujnejši potrebi zadostovalo.
Zahteva po nedovršenih cestnih zvezah je za to prebivalstvo, ki vendar ludi plačuje leta in lela cestne doklade, opravičena pa tudi skromna, ker gre za lo, da dobo zvezo z ostalim svetom in da morejo poljske in zlasti še gozdne pridelke spraviti na trg.
Pa to ni vse, kar treba sloriti. Temu prebivalstvu je [Kilrebna še dejanska gospodarska po-meč. Sicer v teh krajih ne pride toliko v pošiev poljedelstvo, ker naj je cena pšenici in koruzi visoka ali nizka, lega prebivalstvo tu ne občuti lako v živo, ker se iu prideluje le za domačo porabo ali pa še tega ne. Glavna gosjxidarska panoga je živinoreja pa tudi sadjereja; od Javorja ob vagenšperski cesti dalje proti jugovzhodu vse do Primskovega, Čateža in Sv. Križa — pa še vinarstvo.
Živinoreja je osobilo za severnozahodni del glavni vir dohodkov. Še bolj donosna bi bila, da se kaj prida stori za zboljšanje senoželi. Kdor je imel priliko videli v Švici gorske senožeti in travnike, mi gotovo pritrdi, da bi se z gnojenjem senožeti in najiravo skupnih pašnikov dalo v leh krajih doseči slične uspehe.
Ker se v enein doiu lega pogorja goji tudi ovčjereja, bi po mojem mnenju ne bilo naj>ačno napraviti jvoskus vsaj z eno farmo Karakul-ovac. Karakid ovca je doma v slepah Kavkaza in Perzije in daje dragoceno kožuhovino za »Persianer< plašče. Stvar je že preLskušena v Franciji in Nemčiji in svojedobno so napravili poskuse v Bosni, ki so se baje bili obnesli. Ker ima Karakul ovca laslnosl, da križana z našo domačo pasmo prenese na potomstvo skoraj vse lastnosti in črno barvo svoje vrsle, bi mislil, da bi lak poskus ne bil na-[>ačen in ludi nn predrag, kajti en Karakul oven bi, kakor pravijo, veljal kakih 40.000 Din.
Pa sadjarstvo? Na ljubljanskem trgu so zna-: ne in cenjene češnje-hrustalke iz štangarskih in primskovških hribov. Češnje, orehi, koslanj so znan pridelek loh hribov. Poleg tega so jirimskov-ške in sosedne gorice dajale pred regeneracijo vinogradov dosli okusnih vinskih breskev. Vsled obnove vinogradov je pri prekopavanju zemlje večina breskovega drevja izginilo. Pa tudi drugo sadje v tem hribovju imenitno uspeva. Dokaz nam je za to dal kmečki posestnik in sadjar gosp. Godec iz Male noge, ki je na predzadnji sadjarski izložbi v Ljubljani razstavil jabolka zavidanja vredne kakovosti.
Gospod banovinski svetovalec llinko Lebinger je na prvem zasedanju banovinskega sveta predlagal, da se ustanovijo banovinske drevesnice pri Sv. Križu na Primskovem. Baje je že sklenjeno, da Sv. Križ dobi drevesnico. Mislim pa, da je za le kraje lo premalo. Priniskovo in Čatež, ki sla od Sv. Križa |>recej oddaljena kraja, potrebujeta lasino drevesnico. Priporočal bi posebno Prim-
M z&mc In
negovalno sredslvo — čisto, blago in izdatno, kaiero prodre v vse razmake, odstrani i zob nud'ezno rumeno plaši, čisti in osveži usta a zobem daje biserni sijaj in beloto.
TNE ERASMIC COMPANV LIMITED. LONDON. ENCLAN0,
skovo. ki leži nekako v sredini tamkajšnjih vinskih goric. Drevesnica naj bi bila tam, ako no za vse vrsle sadja, vsaj za odgojo breskev, češenj, kostanja in orehov. Dosli je tam goric, ki so deloma obnovljene deloma pa opuščene. Imenujem le nekatere: Priniskovo, Sevno, Kremenjak, Slara gora. Vini vrh, Mihelca, Debeli hrib, Čiigoška gora. Del goric, ki so opuščene, so kakor nalašč za breskove plantažo in češnje, ponekod tudi za domači kostanj in orehe.
To reč izvršili ni ležko, če se vzame z a vzor svojedobni postopek pri obnovi vinogradov, ko so se nove trle oddajale brezplačno ali za malo slepo ceno.
Vinščaki v teh krajih, ki leže na skrajni se-vernozapadoi točki vinske kulture, tožijo, da je težko spraviti pridelek v denar, ker konkurenca spodnje Dolenjske, Štajerske, pa tudi Banata in Dalmacije dela prehudo konkurenco s kvalitativno močnejšim vinom in lo celo prav v krajih njihovo nejKisredne bližine.
O tem je potrebna odkrita beseda: Novodobna občila, kakor so železnice in avtomobilizem, pa vinska veletrgovina, ki preplavlja s svojimi potniki vsak količek dežele, vse lo je za vinogradnike v teh krajih — smrt. Te, manj ugodne vinske lege, nikdar več ne bodo mogle stopiti v tekmo z drugimi kvalitativno močnejšimi vini, a isle in še manjše kupne cene. Kdor zaradi stare tradicije neguje tod okoli vinske gorice, jih bo le za svojo domačo porabo. Imovitejši kmetovalci, ki žo sedaj jirenavljajo vinograde naj imajo jx>-ezijo in veselje vinske gorice, vinščaki pa, ki svoj največji trud in ljubezen vlagajo v vinsko gorico z namenom, da s skupičkoin za vino nakupijo žita, obleke in obutve na jesen za svojo družino, ti morajo pokopali svoj up. Tem malim ljudem se mora pomagati z izdatnimi sredstvi, da morejo polagoma preiti n« donosnejšo intenzivno kulturo sadjereje. Besedi, pouka in propagande je dosli. Treba je tem ljudem dejansko |>omagati s leni, da se ustanove drevesnice, ki bodo zastonj ali vsaj za majhen denar delile mlada drevesca breskev, češenj, kostanja in oreha. Čez nekaj let se pokažejo prvi uspešni sadovi takega dela, naprej pa bo šlo samo od sebe.
Skoraj predolgo sem se mudil pri Primskovem. Imamo namreč tudi okrog Prežganja in Stanke izborile lege za češnje, jabolka in hruške. Za le kraje pa si zamišljam drugačno akcijo.
Kmet in vnet praktični sadjar je g. Godec v Mali nogi. Tega moža je treba pridobiti, da napravi drevesni razsad za češnje* jabolka in hruške. V par letih bi banovinska uprava mogla imeli sadik, ki bi jih zaslonj ali za nizko ceno delila jx>se,slnikom v teh hribih. — Gosp. Godca bi bilo treba seveda primerno nagradili za trud in stroške iz javnih sredstev.
Ko govorim o delitvi drevesc zastonj ali za nizko ceno tem hribovcem, moramo iti preko vseh načelnih pomislekov, kajti lo so kraji, katerih razvoj je bil stoletja zaneinarjan. ki se pa iz lastnih sil zaradi siromašnosti novim razmeram in potrebam ne bodo mogli v doglednem času prilagodili. — Statistika kaže, da težke razmere le
Dobrna
Kakor že več let, tako sem se tudi letos odločil par tednov preživeti v Dobrnskih toplicah. Do-brnske naravne ogljikovo-kisle kopeli so me vsako [eto do dobrega okrepile, blagodejno pa vpliva nn človeka tudi blaženi mir, ki vlada tam iu pa prekrasna okolica.
Prišel sem lelos zadnje dni meseca maja, misleč, da so v tem času kakor v prejšnjih letih še prav lahko dobi udobno stanovanje. Na moje nemalo začudenje sem pa zvedel, da so v zdravilišču samem vsa stanovanja zasedena, pa tudi v privatnih hotelih in stanovanjih je bilo oddanih žo ve liko sob. Prav po naključju in na mojo srečo se je na večer mojega prihoda izpraznila mala podstrešna sobica in to sem dobil jaz — bil sem popolnoma zadovoljen.
Drugi dan začnem izpraševati po zdravilišču, odkod lelos v leni zgodnjem času ta veliki navnl in povsod so mi odgovarjali le z eno besedo »pavšal«. Človeku se kar dobro zdi, ko sliši govoriti o tej pametni in socialni uredbi, s kalero so menda vsi gosti brez Izjeme prav zadovoljni. Uradnik si, prideš v Dohrno, plačaš 1200 Din in preskrbljen si za polnih 20 dni. Dobiš stanovanje, štirikrat dnevno jirav dobro in zadostno hrano, vsak dan eno kopel, dvakrat ob prihodu in pred odhodom te preišče zdravnik, nazadnje pa dobiš še listek, s katerim se pelješ z avtomobilom brezplačno v Celje. Takih pavšalov se lahko poslužujejo neurad-nikl in inozemci, za te je pa pavšal nekoliko dražji (irt80 Din).
Vidiš Iu najrazličnejše goste, domače uradnike, privatne uslužbence, trgovce, obrtnike, nadalje inozenice iz Avstrije, Nemčije, Češkoslovaško in Ogrske. Razveseljivo je posebno dejstvo, da so tudi inozemci — ki so več ali manj razvajeni — tu prav zadovoljni. Tujci — tuja valuta — to je jedro in bodočnost našega tujskega prometa.
Dobrna je torej sedaj ena najliiibkejših in nnjpriljubljenejših slovenskih zdravilišč, ima pa eno napako, lo je veliko pomanjkanje stanovanj. Danes, ko pišem to poročilo, je v Dobrni nad 350 gostov, od teh jih je dobilo stanovanje v bližini kopališča mogoče kakih 250, ostali pa stanujejo v hotelih in privatnih stanovanjih v vasi. Gradnja še enega hotela in pa več kopalnih kabin bi bila nujna in neodložljiva potreba, prav pa bi mogoče j ludi hilo. dn se spomladanska sezija podaljša do ' zadnjega junija. S tem bi bilo omogočeno še veliko j večjemu številu, da so okoristijo z ugodnostmi omenjenega pavšala, uprava bi imela v tem času ! manjše izdatke, dohodki pa no bi bili manjši, nm-I goče celo večji.
Večletni gost v Dobrni.
' hribovce silijo v svet kljub temu, da se krčevito oklejiajo rodile g«.tde.
Komur je statistika novejšega Saša dostopna, la bo opazil, kako veliko je število odsotnih, ki so rojeni v leh krajih, pa jih sila razmer goni z domačije, v svet s trebuhom za kruhom. I. M.
Fr-	nQS
Kar se tiče psa, lahko rečem, da bi bil Jako imeniten pes. Namreč jaz. Mislim, da bi bil. Brez slabega dovtipa seveda, nego prav zares: namreč zaradi nosu.
Imam namreč silno fin in občutljiv nos. Mislim, da zato, ker ne kadim. Tudi psi ne kadijo.
Česar pa ne pripovedujem nikakor ne iz ba-haštva. Kajti se sploh ne ve, ali je fin in občutljiv nos dobiček za tistega, ki ga ima, ali je izguba.
Na primer jc šla vsej mizi zelo v slast potica in so godrnjali otroci, ali je bo dosti in ali ;e kaj potice še zunaj. Jaz pa sem potegnil skozi nos — nh, nh — in sem dejal: »Ta potica ima duh oo parccii!«
In je morala priznati žena, da je v potici tesnično pehtran, ki rasle na naši parceli.
Pa je iz stanovanja dvajset minut hoda na na parcelo, vendar jo jc duhal moj nos! Kaj je ne bi, saj včasi duha še morje, pa je tja šest ur z avtom, iti ga natančno duha posebno ob petkih, kadar Datmalinec onkraj ceste dobi ribe in jih praži na olju.
Ni, da bi ga hvalil, loda takšen je moj nos!
tn že na hišnem pragu čutim: Nh, nh, v tret-jpm nadstropju imajo poletje! — V tretjem nadstropju namreč stanuje gospod pošlar .Magister in se poleti zelo poti, zlasti v noge.
Dame pa spoznam z zavezanimi očmi, katera je katera, po parfumih in kadar nam pride pospa botra v vas, jo duhani že okoli vogala oziroma njeno obleko oziroma naftalin. Nekatere obleke pa ne dehte po naftalinu, nego po plesnobi in ne vem, kateri parfum je lepši.	_ •
Drugi nosovi nc duhaio vsega tega in imajo mir in so zadovoljni in so srečni — bolj so srečni nego moj nos! Kaj ima moj nos od svojega daru, da duha parcelo in poletje in morje in naftalin mi plesnobo?
Ako bi bil pes, da, potem bi bila stvar dru-
gačna in bi bil imeniten! Toda kakor rečeno nisem in zato trpim s svojim nosom jako bridke ure.
Posebno trpim in pravijo, da sem siten, kadar kaj voham in ne vem, kaj je in od kod, in mi potem ne da miru, dokler ne izvoham, od kod je in kaj; a ni lo nikaka sitnost, nego je občutljiva lastnost mojega nosu.
Tako je bilo tudi oni večer in se je takisto izkazalo, da nisem siten, le moj nos da ima posebni dar. Lepo sem bil legel, nažgal si elektriko poleg postelje in segel po literaturi na posteljni omarici. Literaturo na posteljni omarici zelo čislam in nikdar ne zaspim brez nje. Literatura ustvarja spanju jako izobraženo in dostojno podlago.
Sežem tedaj po knjigi in jo odprem. Isti hip pa — nh, nh, nekaj mi dehti! Kakšen je to vrag? Ali je kaka dišava, takorekoč smrdljiva, ali od koderkoli odmeva drobec alkohola ali bencina — ni treba dosti, da ga je le za spomin, pa ga je mojemu nosu dovolj.
Povoham odejo — uli, nh — povoham blazino — nh, 11I1 — morebiti se je kuhinjski oblasti kod kaj polilo!
Ne, oboje jc v redu!
Tako iskanje in ugibanje me silno moti, mi prepodi spanec iu potem lahko vso noč vsrkavam zrak, ali še diši, po čem in od kod.
Dejal sem: »Žena, kakšen je to vrag, ki smrdi okoli postelje? Ali nič ne čutiš?«
Je žena dvignila nos in zmajala glavo, da ne čuti prav nič in da je bila soba zvečer temeljito prezračena.
Seveda ne čuti — kdaj ie še kaj čutila! Na glasil ii poznam: gotovo inisli, da srtn siten.
Vstal snu. Ta stvar se mnra dognati, sicer vso noč ne zafisnein rodnega očesa Morebiti je za snažen je orevneti kuhinjski organ karkoli v sobi snažil s špiritom ali bencinom, to se večkrat dogaja. Potem se pa v nočni stratosferi bude kaki valovi, pa li ie nos. kdor ga imaš, izročen na>-bricikejšim mukam iu nevarnostim mrkega obupal
Svctiljka ob postelji se sveti v sumljivi ble-
ščobi. Povoham svetiljko — nh, nh — nak, sve-tiljka je nedolžna kakor novorojeno jagnje.
Grom z nosoin okoli kljuk — nh, nh — in okoli šip — nh, nh — nikoder ni sledu za ničemer.
Potem je še umivalnik tisti kraj, kjer gnezdijo obilni vonji, to so razni pripomočki za zobe, za lase in za tisto kožo, ki se ji pravi polt in je nima vsakdo. Puhti pa vsa ta šara vsaka svoj posebni duh, če ni trdno zaprta ali zamašena. O, vsak dan pridigujem, tako reč da je treba pokriti ali zamašiti ali kakorkoli! Toda so moji nauki le bob v gluha ušesa.
Stopil sem lo.ej k umivalniku, predejal vse steklenice in škatle in tube in jih povohal — nh, nh; nak, to pot ni bilo lasu krivde na umivalniku!
Neverjetno!
Grem-nazaj v posteljo — nh, nh, naj me plenta bes, ako ne smrdi! Po špiritu smrdi, po pokvarjenem, pa naj me žena še tako pomilovalno gleda in s skrbjo.
Kaj, če se je kuhinji ob čistilnih njenih prizadevanjih polilo kaj po tleh in se sedaj v nočni stratosferi dviga iz skritih zatišij smrad in se širi! — Pokleknem, se sklonem na preprogo, pod posteljo — nh, nh — nič ni!
Vstanem, še v predal posteljne omarice vtaknem nos — nh, nli — nič! Vendar smrad je tu! Se nikdar me ni varal moj nos in ine ne vara tudi to pot ne.
»Oh«, je vzdihnila žena, »preliladil se boš. Prosim te, vlezi se. Morebiti se ti samo zdi in bo že minilo. Potreben si počitka!«
Kdor se nu hoče zameriti, drugega mu ni treba nego da izreče dvome o mojem nosu. Postal sem hud in ukazal ženi: -Odpri usla in dahni vame!« Kajti včasi vzame kake kapljice zojier želodec, tiste kapljice imajo jako raznovrsten duh.
Dahnila je vame — ne, nič ni bilo!
Obunan sem zo|iet legel v posteljo in si preko nosirc položil robec. In da nc bi mislil na smrad in špirit, sem zouet segel no literaturi.
Toda sem duhal tudi skozi robec. O, o, o!
In sem stokal in mrmral in godrnjal in zraven čital, in kar sem čital, je bila jako poučna povest o jako skrbni gospodinji in materi, neumorno se je sukala po hiši in hlevu. Pridna deca pa se ji je veselo igrala na dvorišču in najmlajši je vprašal mamo, kdaj da bo večerja, lačen da je. In je sploh blaženo zadovoljstvo jiočivalo na tem začetnem poglavju. Tačas pa se s ceste začuie hreščeč glas. Bil je oče, iz krčme mu je kolovrati! korak, iz ust pa mu je neznosno smrdela žgana pijača.
Stoj! Nh, nh? — Ta pijanec iz povesti je bil oni skrili vir smradu, ki me je preganjal in ga je čutil moj nos iz knjige in me je mučili O, nisem bil siten, siten niseni nikdar, le nos imam izredno občutljiv!
To sem j:>ovedal ženi in je spoznala svojo krivdo in bila poražena.
Potem sem pa skočil iz postelje, odprl okno in venkaj zagnal knjigo s smrdljivim pijancem, venkaj v Ljubljanico.
Pa me je tisti hip zadušilo — izdihnil sem in umrl. Venci se hvaležno odklanjajo.
Kajti sem bil pozabil, da Ljubi anico regulirajo — moj nos ne prenaša regulacije.
In sem bil mrtev in ne vem koliko časa bom.
Regulacije vem da ne bodo ustavili zaradi mojega nosu. To ne bi bilo preudarno. Toda bodo morebiti našli kaj drugega. Na primer bodo morebiti natisnili popravek, da regulacija ne smrdi. Natisnjeni popravki vsikdar in povsod jako učinkujejo. Natisnjenemu popravku se nemara tudi moj nos ne bo upiral. Ali pa bodo ukazali kakšno izdatno padavino. Ali da bo vsaj vsak tretji dan nedelia _ ob nedeljah ni smr-d ne pol toliko smrdljiv kakor ob delavnikih, i a se utegneme zopet videti.
»»»« ♦«»♦♦♦♦♦«♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦•> ■*"«»»««■»« *********** ffrarcčajfe .Slovanca*!
k o s m o s
zbirka poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov, spominov, potopisov itd.
tri knjige na leto, mesečna naročnina din 10'—, naročnik se zaveže za dvanajst mesecev od 1. decembra do 30. novembra
pravkar je izšla knjiga
arh. j. mesar arh. i. spinčič
stanovanje
arh. |. mesar
arh. I. spinčič
stanovanje
je prva knjiga v slovenskem jeziku, ki se bavi z vprašanji gradbe in opreme sodobnega stanovanja. Ako hočete zidati hišo, ako si hočete kupiti novo opravo, ako hočete preurediti v sodobnem okusu svoje stanovanje, ako hočete prištediti na vseh koncih in krajih, ako hočete olajšati gospodinji delo, skratka, ako hočete imeti užitek od svojega stanovanja, vprašajte za svet razkošno opremljeno, bogato ilustrirano knjigo
stanovanje
mmamt^^mmmmmmmmmm^mmt&mmm^mmrnmna^mmmanmanamammm^mmmmmmammmmmmmmmm
reklamna cena
pri nakupu knjige do 30. julija 1931
din 75.--
po poteku tega roka bo veljala din 100-
v zbirki kosmos je izšla knjiga
France Veber Sv. Avguštin
jeseni oa izide še bogato ilustrirani potopis
Bernhard Kellermann Pot bogov
Vse tri letošnje rekordno opremljene knjige zbirke KOSMOS veljajo naročnika le din 120- oziroma mesečno le din 10 -
Gostilničarsha pivovarna
Ustanovitev gostilničarske zadruge d. d.
Laik o.
Ustanovni občni zbor v l.aikem. — 22.606 delnic v skupnem znesku 11 milijonov 348.OO0 Din, vplačano od 3020 delničarjev.
Ta leden se je vršil v hotelu Savinja v Laškem ustanovni občni zbor Goetilničarske zadruge d. d. Laško. Predsednik pripravljalnega odbora g. Majcen Ciril, reatavreler na Zidanem mostu, je najprej v kratkih besedah pojasnil, kakšni razlogi so bili merodajni za ustanovitev Gostilničarske pivovarne. Glavni razlog je bil pač ta, ker izkorišča obstoječi pivovarniški kartel gostilničarje in posredno po njih seveda konzumente. če bi pa ustanovili gostilničarji svojo pivovarno, bi so lahko zadovoljili z manjšim dobičkom in bi lahko dali dobro pivo za nizko ceno. Po začetnih hudih ovirah pa je narastlo zanimanje med gostilničarji, tako da šteje družba danes 3020 delničarjev.
Po predsednikovem poročilu je sledilo tajniško poročilo g. Tropa. Na vpisnini se je nabralo 60.000 Din, s čimer so kriti vsi dosedanji režijski stroški. Ker predstavlja nakupljeno stavbičče primerno protivrednost za v to svrho izdano vsoto, je obremenjena glavnica do sedaj samo s koncesijsko takso in pristojbino ''i kupno pogodbo v znesku 85.000 Din. Do 31	'obilo podpisanih 22.696
delnic v skupnem zn .a 1'.348.000 Din glavnice.
Podjetju se je prik!'i:.*ilo ludi častno šlevilo pekovskih zadrug, tako iz Savske banovino kakor iz dravske.
Pred sklepanjem o zvišanju glavnice, je še pojasnil g. dr. Roš potrebnost zvišanja glavnice zaradi kasnejše razširitve produkcija Predlagano zvišanje glavnice od 10 na 15 milijonov Din je bilo nato soglasno sprejelo. Prednost pri podpisovanju novih delnic imajo delničarji, ki so že do sedaj podpisali delnice. Če bi se pa na ta način ne mogla doseči potrebna vsota, bo družba najela posojilo.
Izvoljeni so bili v upravni sve* gg.: Majcen Ciril iz Zidanega mosta, dr. Roš Franc iz Laškega, in. Uhlil iz Rude, Lakner Alojz, Miiklič Franc, Kramar Jože, Trop Ognjeslav, Meštrovič Ivica in Černe Miha, namestniki pa gg.: Dolinšek Avgust, Germuth Fran in Počivallek Gvido.
Nadzorni odbor gg.: Kavčič Franc, Ogirič Filip, Juvančič Franc, Wagner Anton, VVindischer Josip, Kandušar Franc, Ritomja Martin, Kovač Karel in Mulej Jernej. Namestniki gg.: Žumer Ivan, Makar Dako in Cirman Janko. Za predsednika upravnega sveta je bil kasneje izvoljen g. Majcen Cirty, za podpredsednika dr. Roš Franjo. Za člane nadzorstvenega sveta po § 25 pravil so bili izvoljeni gg.: Kavčič Franc, Ogrič Filip in Juvančič Fr. Pri slučajnostih je poročal o koncesiji za izdelovanje kvasa g. dr. Roš.
Celjska Zadružna zveza je imela po poročilu na občnem zboru na dan razdružbe 151 zadrug. SkupnH zveza je prevzela 127 zadrug. Zveza slov. zadrug je v svrho sanacije dobila podporo, tako da bo mogoče sanirati vse zadruge in jim vrnila do dve tretjini garancijskih vlog, ki znašajo 5.04 milj. Din.
Potovanje jugoslovanskih gospodarskih krogov na mednarodno kolonialno razstavo v Pnrl i/.u. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine priredi sporazumno z gospodarskimi organizacijami iu s sodelovanjem turističnih društev od 5. do 18. julija 1931 potovanje v Pari/, na nicdnurodno kolonijalno razstavo. Ob tej priliki l>odo predstavniki jugoslovanskega go-spodurstva napravil tudi oficiclen obisk predstavnikom francoskega gospodarstva. Poleg delegatov trgovskih zbornic in drugih gospodarskih organizacij se smejo potovanja udeležiti v prvi vrsti podjetniki, a tudi vsak drugi, kdor želi s to skupino pogledati si Pariz in mednarodno kolonijalno razstavo. Potovanje prične 5. julija t. I. Bivanje v Parizu bo trajalo celih 10 dni. tako, da bodo udeleženci poleg izložbe imeli priliko natančneje spoznati Pariz in okolico. Podrobnejše informacije glede potovanja daje interesentom pisarna Zbornice /a TOI v Ljubljani. Prijave za potovanje sprejema Propagandističnn sekcija zavodo za pospeševanje zunanje trgovine, Belgrad. Njegoševa ul. br. 5, najdalje do 26. junija vključno.
Amstel-banka zaprosila za moratorij. Zaradi velikih odpovedi kreditov je bila la banka, katero jc uslanovil Kroditni zavod v Amsterdamu skupno z neko holandsko skupino, prisiljena zaprositi za moratorij in bo banka stopila v likvidacijo. Banka je imela glavnice C milij. holandskih goldinarjev.
Nora bančna podružnica v Ljubljani. V trgovinski register je bila vpisana podružnica Splošnega bančnega društva iz Belgrada.
Borza
Dne 20. junija 1031.
Denar
Ta leden je bil devizni promet nekoliko manjši kakor prejšnji, pa šo vedno znaten. Znašal je 18.0 milij. v primeri s 20.5, 9.05, 15.9 in 22.1 milij. v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad <1.11875, Pariz 20.1625, 1.on d on 25.0525, Newyork 515.05, Bruselj 71.68, Milan 26.055, Madrid 49.75, Amsterdam 207.30, Berlin 122.175, Dunaj 72.37, Stockholm 138.05, Kopenha-gen 137.90, Oslo 137.90, Sofija 3.73, Praga 15.26, Varšava 57.70. Budimpešta 90.025, Atene 6.68. Carigrad 2.445, Bukarešta 3.065, Ilelsingfors 12.96.
Vrednostni papirji
Dunaj. Pod on.-savska-jnd ran. 93.50, Wiener Bankvereiin 15, Esoompteges. 152, Živno 82.75. Al-pine 14.45, Trboveljska 29.10, Lcykam 2 40, Rima Murany 34.75.
Žitni trs
Novi Sad. Koruza bač., sr. okolica Indjija 95 —97.50, bač ladja Donava, Sava 98—100, bač. ladja Tisa 99—100, sr. okol. Sid 99—100, bač. okol. Sombor 96—98. Promet: 9 vagonov pšenice, 27 vagonov koruze, 1 vagon moke, 3 vagone otrobov. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet omejen. Pšenica junij 14.47, zaklj. 14.47—14.48, koruza jidij 13.25—13.28, zaklj. 13.28—13.29, avgust 13.42—13.45, zaklj. 13.43—13.45, maj 11.60—11.70, zaklj. 11.69-11-70.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. i>os. 79.50-80, Newyork: 8% Bler. pos. 89.50—91, 7% Bler. pos. 79.50—80.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 78.25-79.
Morsko kopališče
M%M
na
Krhu
Vse informacije daje
AnteTudor ali „Piifnlk'
Ljubljana
Baska
Radio
Programi Hadio-Liubtiana i
Nedelja, 21. junija: 9.00 Ing. Jože Skubic: O sadjarstvu. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe.
—	10.00 Versko predavanje, p. dr. R. Tominec.
—	10.20 Literarna ura, Jože Pogačnik; »Sinje ozarec (profesor Koblar). — 11.00 Samospevi ge. Nuše španove. — 11.30 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, dnevne vesti. — 12.15 Plošče (Tauiber, šlagerji). — 15.30 Nastop šolske mladine iz Mirne peči. — 16.00 Saxophon solo, igra Filip Bernard. — 16.30 Schoenthan Kadelburg: »Gospod senator«, veseloigra (Št. Jakobski gledališki oder). — 20.00 Koncert »Kamniškega okteta«. — 20.45 Prenos z Bleda. — 22.00 Čas, dnev. ne vesti. — 22.15 Salonski kvintet.
Ponedeljek, 22. junija; 12.15 Plošče (Mešan program) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet: — 18.30 Dr. Anton Bajec: Italijanščina — 19.00 Prof, France Vodnik: Poljščina — 19.30 Prof. Niko Kuret: Smernice sodobnega ljudskega teatra (Nova odrska tehnika) — 20.00 Rezervirano za event. prenos — 22.00 Čas, dnevne vesti.
Torek, 23, jnnija: 12.15 Plošče (Solo instrument, šlagerji) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Kresovanjc v Beli Krajini, g. Drago Piškur — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina — 20.00 Dr. Reya' Klima in življenje — 20.30 Prenos iz Zagreba.
Drugi programi i
Ponedeljek, 22. junija. Belgrad: 12.45 Koncert radio ork. — 17.30 Harmonika — 18.00 Narodne z orkestrom — 20.30 Vokalni koncert — 21.C0 Komedija — 21.30 Jugoslovanske pesmi. — Zagreb: 12.30 Plošče — 20.30 Koncertni večer. — Budapcst: 12.05 Orkestralni koncert — 17.25 Koncert vojaške godbe — 19.20 Ciganska glasba — 20.20 Koncert opernega opernega orkestra; nato cigarska glasba. — Dunaj: 20.15 Veseli stari Dunaj — 21.15 Jugoslovanski večer: petje in orkester — 22.30 Večerni koncert.
—	Milan-Torino: 19.45 Plošče — 21.00 Pester koncert. — Praga; 20.00 Jazz glasba — 21.05 Romantične pesmi — 21.30 Violinski koncert. — Langen-berg: 20.00 Večerna glasba — 20.45 Medicinska ura — 23.00 Plesna glasba. — Rim; 21.00 Pester koncert, komedija. — Berlin: 19.00 Plesna in zabavna glasba — 21.25 Sonate — 22.10 Večerna zabava. — Toulouse: 20.00 Operetna glasba — 20.30 Simfonični orkester — 21.00 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 20.00 »Drugim drama — 21.30 Koncert — 23.00 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 19.05 Promenandni koncert — 20.00 Praga — 22.15 Radio orkester.
Torek, 23. junija.
Belgrad: 12.45 Radio orkester — 17.00 Narodne melodije (kvintet) — 20.00 Narodne pesmi
—	20.30 Zagreb — 22.50 Radio ork. — Zagreb: 12.30 Plošče — 20.30 »Čarobna piščal«, opera, Mozart — 22 00 Komorna glasba. — Budapest: 12.05 Vokalni koncert — 17.40 Ciganski orkester — 20.00 Koncert vojaške godbe — 21.30 Komorna glasba •— 23.00 Ciganska glasba. — Dunaj: 12.00 Opoldanska koncert — 17.00 »Jen kresne noči« (otroška ura) — 20.00 Kresni običaji v Norveški
—	12.40 Večerni koncert. — MSan-Torino: 21.00 »Lažnjiva gospa«, komedija. — Praga: 21.00 Radio orkester — 22.20 Plošče. Langenberg: 20.00 Kresni večer. — Rim: 21.00 Koncert v kresni noči. — Berlin: 20.00 Breslau — 21.10 Orkestralni koncert. Toulouse: 21.00 Koncert — 22.45 Simfonični koncert — 23.30 Violinski koncert — 23.45 Havajske kitare. — Stutttfart: 19.30 Mozartov koncert — 21.40 Zabavna glasba. — Mor. Ostrava: 18.25 Brno
—	19.00 Praga.
Samo tedai potuješ brezskrbno na počitnice, ako si ored odhodom nabaviš
Spori
Jugoslatija-Ronninija. Na meddržavno nogometno tekmo v Zagrebu, ki bo due 28. t. m. odpelje moderni avtobus iz Ljubljane v Zagreb in obratno. Prijave sprejema trgovina Radio-Ljublja-na. Miklošičeva cesta šl.
Sigurna smrt vsemu mrčesu'
Naše diiaštvo
Duhovne vaje za abituriente bodo letos v »Domu duhovnih vaj« od 14. julija zvečer do 18. julija zjutraj in od 1. seplombra zvečer do 5. septembra zjutraj. Oskrbnina znaša za vse tri dni samo 30 Din. Priglasite se čimprej na: Vodstvo Doma duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega 9.
Iz društvenega živtjenjc
V Bratislavo! One gg. tovariše, ki se nameravajo udeležiti kongresa slovanskega kat. d i jasi va in inteligence v Bratislavi 4. do U. julija, a so doslej še niso prijavili, prosimo, naj to store čimprej, če se nas zbere vsaj 12, dobimo popust tudi na avstrijskih železnicah. — Iz Ljubljane se odpeljemo v soboto 4. julija z brzovlakoim ob 12. — Še enkrat: no odlašajte s prijavo! — Odbor SKAS._'__
a cherlin
mrčesni prašek v originalnih steklenicah ln škat-Ijicah uniči ves rnrčes. Dobiva so povsod Zachcrlinc, Ljubljana Beethovnova ulica štor. 1
Citaieljem „Slovenca" za nedeljo
J. L Beeston;
Ozka pot
»Popolnoma. Izvrsten pes, toda zame ne dovolj. Spoznal sem ga kljub obleki in pretvarjanju. Zunaj je, povem vam. Po tolikih letih. Sam Bog ve, kdaj in kako je našel sled, toda ima jo, na sledi je — na moji sledi. Zasačil me je celo, ko sem imel kljuko njegovih vrat v rokah. Zagrizel se bo vame kakor pijavka — kakor krvoses. In to priznanje, ki ga čaka, kakor hitro pride v svojo sobo! Prekasno ste prišli, Mary. Z menoj je pri kraju.<
Pogledala ga je. Njene oči so zagorele od strahu, ko je vprašala: »Ali ne more vsak trenutek iti v sobo?«
»Ne, tega ne more, dokler sem jaz tu, ne da bi se pred menoj razkrinkal. Razen tega pomislite, da o Harveyevem pismu nič ne ve. Toda do tega itak ne morem. Da bi mogel vlomiti njegova vrata, bi potreboval uro časa, a njegove ysje oči bi me že prvo minuto izsledile. Zame ni pomoči, Mary!<
Obupno je zaječal in zopet začel begati po sobi.
»Tudi jaz mislim, da se ne da me več storiti,« je rekla Mary Covenant z brezupnim, a trdnim glasom. »Ostane vam še dvanajst ur, če hočete pobegniti. Ne izgubljajte časa...«
Beseda ji je zastala, ker je v Hungarso-vem obličju opazila čuden izraz. S široko odprtimi očmi je strmel skozi okno na kameniti napušč, ki je tekel tik pod njegovim oknom okrog celega poslopja.
»To bi bila pot zame — če bi imel pogum!« je zahropel, kakor bi bil po silnem teku upehan. »Ce bi imel srečo in moč!«
Mary je pogledala in razumela. Zrla je na ozko pot in čez njo v črno brezno. Pretresla jo je zona.
»Ali ste blazni?« je zaječala. »Izbijte si to blazno misel iz glave!«
Ni ji odgovoril, sploh je ni slišal. Strmel je le dalje na kameniti okenski prag, dasi so se mu ob sami misli ježili lasje.
Ni ji odgovoril in je sploh slišal ni. Strmel je le dalje na kameniti napušč, čeprav so se mu pri sami misli ježili lasje.
Hiša je bila v višini razčlenjena s tremi takimi napušči, ki niso bili čisto po pol metra široki, četrti jo je venčal na vrhu. Prvi je tekel v višini 12. nadstropja — štiri nadstropja nad streho sosednje zgradbe; drugi je oklepal zgradbo pri 18. nadstropju, tretji pa tik pod zadnjim, to je 25. nadstropjem. Nebotičnik je presegal hišo ob svojem vznožju na zapadu za 300 čevljev, na vzhodni strani, ki je tvorila vogel dveh cest, se je dvigal v neprekinjeni črti 500 čevljev visoko.
Na kaj je mislil Hungars?
Nič ni moglo biti enostavnejše nego njegov načrt. Kakor že rečeno, je ležala Otwayseva pisarna na nasprotni strani tega zadnjega nadstropja. Če bi se Hungars odločil in si izbral za pot ta zadnji napušč ter šel po njem okolu celega poslopja, potem bi nedvomno prišel v Otwaysevo pisarno — skozi okno!
Začel je sam pri sebi preštevati okna, ki leže med njegovo in Otwaysevo pisarno. Nazaj bi mu ne bilo treba iti po isti strašni poti, marveč bi že kako prišel skozi vrata na hodnik. Enostavna stvar.
Toda — ali se mu sanja?
Sedaj je bilo čisto tema. Postalo je viharno. Sneg je naletaval.	.
Hungars se je zgrozil. Potem se je odločno ozrl kvišku. Ce je bilo t o mogoče, potem ni smel misliti na globino, na strašne možnosti, da na poti posklizne, da ga vrže vihar, marveč mora vse moči osredotočiti na izvršitev.
Pogledal je v tla in dejal tihoc
»Ljubše bi mi bilo, če bi sedaj odšli.«
Položila mu je roko na laket, lica so ji bila bela kakor papir: »Saj ne mislite na to, je-li?« je prosila.
»Ne vem. Morda sem prebojazljiv. Obupan sem, toda brez poguma. Ne, ne verjamem, da bi si upal le samo poizkusiti. A naposled sem mož; in to je pot za moža. Ostal bi rad sam. Prosim, pojdite.«
Hotela je odgovoriti, pa ni mogla. Videl je, kako drhti.
»A denimo,« je nadaljeval in jo pogledal, »denimo, da bi imel srečo, ali bi mi potem odpustili, Mary?«
Odgovorila je skoraj neslišno: »Zakaj hočete moje odpuščanje?«
»Ker se mi zdi smrt najbolj grenka ob misli, da vas moram zapustiti.«
»Oh, to pač ni ura za take besede.«
»Ali mi odpustite, Mary?
Ozrla se mu je v mrzlično blesteče oči in odgovorila: Če mi obljubite, da ne boste preje mirovali, dokler na kak način ne povrnete ukradenega denarja — potem vam sedaj odpustim.«
»To vam slovesno obljubljam.«
Podala mu je roko, ki jo je rahlo poljubil. Za hip je mislil, da bi jo objel.
»Lahko noč, Mary!« je dejal hripavo.
Potem je ostal sam. Odšla je in ga v njegovi smrtni nevarnosti pustila samega. Ni je torej skrbelo, kaj se bo zgodilo? Bala se je ostati in videti konec? Potem si je dejal, da ji dela krivico. Saj ga je svarila; in morda se ga je bala; tudi ni mogla vpričo Otwaysa ob tako kasni uri še ostati v hiši.
Odgnal je te misli. Kaj naj stori? Ali naj 6e*upa po napušču okrog hiše, kjer ga bo na eni strani spremljala smrt, na drugi hudič? Odločitev je v njegovih rokah. Če bi mogel dobiti Covenantovo izpoved, bi ga to gotovo enkrat za vselej rešilo. Mogel bi oditi iz hiše kot popolnoma nov človek. Če pa ne ...
Hungars je svoje okno narahlo porinil kvišku. Otways ni smel ničesar slišati. Seveda je bilo treba tudi vrata zakleniti, šel je in jih zaklenil ter ključ vtaknil v žep.
Zaradi naraščajočega razburjenja in nočnega mraza, ki je prihajal skozi odprto okno, je drhtel, da so mu šklepetali zobje. Neprestano si je govoril:
»Ne misliti na to! Na nič misliti! Napušč je dovolj širok, da pridem okrog in okrog. Mar-sikak delavec je že šel za svojim poslom tod.«
Z drhtečimi prsti si je zapel suknjič, Stopil je k oknu in videl kako lahno so padali snežni kosmiči v zijočo globino, iz katere, so pomežiko-vale cestne svetilke kakor drobne kresnice.
Blaznost! Kaj ima od tega, če skuša s pogledom premeriti brezno? Opazil je, da so mu udje od napetosti otrpnili; nohti so se zasadili v dlani, zobje so škrtali do bolečine, mišice so bile trde ko jeklo. Napetost je popustila, rame so padle in parkrat je globoko zadihal.
Potem je porinil k oknu stol, stopil nanj in porinil skozi okno svojo desno nogo. Nahajajoč se tako pol zunaj pol notri, je sklonil glavo in molil: »Pomagaj mi, moj Bog, pomagaj mi, da bom mogel izpolniti svojo obljubo.«
Potem se je nagnil ven in potegnil za seboj še levo nogo. Sedaj je stal zunaj na napušču. Vzravnal se je in se z obema rokama oprijel za okno. Potem je stopil udobneje in gledal v okno. Roki so se pritiskale ob steklo; v sobi je videl svoje pohištvo, za seboj praznino.
Glasno je dejal sam nasproti sebi: »Saj to je čisto lahko! Ali more biti kaj bolj enostavnega? Ali ni to smešno lahka stvar?«
In njegovo srce je odgovorilo z glasnimi udarci, z bolestnimi vtripi.
Začel se je polagoma pomikati od okna. Roke je držal vodoravno stegnjene, nohtovi so škrtali po kamenju, ko se je pomikal dalje. Najprej se je pomaknila naprej desna noga, potem je porinil za njo levo. To je bilo nevarno; kajti po napušču je ležalo nekoliko snega, ki se je pod nogami strjal in postajal sklizek. To je opazil, ko je z eno nogo za ped spodrsnil. Njegovo levo koleno se je upognilo. Za delec sekunde je mislil, da mora pasti in iz odprtih ust se mu je izvilo ječanje kakor smrten stok.
Osrčil se je zopet.
Namesto ledenega mraza mu je sedaj spre-letala telo pekoča vročina, pot mu je lil s čela, boril se je za razsodnost. Misliti je hotel na vse drugo, samo ne na možnost padca. Misli so se mu zmedeno podile po glavi. In čudno, v tej zmedi mu je iznenada prišla na misel stara pesmica iz otroških let; hitro in kakor v mrzlici je ponavljal stavke pesmi, ki so bili brez zveze, in našel v njih sproščenje strašne napetosti:
»Vsako noč ti potrklja Na vrata kar se da ...«
Snežni kosmiči so rahlo padali na njegov vroči obraz, pa se tega ni zavedal. Kakor polž se je pomikal dalje in tudi za to je komaj vedel. Zamolkel šum je prihajal z dna brezdna, kjer je valovil promet; in veter v višini je tožil s tenkim, tihim glasom.
»Ne vleči stola sem in tja, saj tamkaj ne trklja.«
Trudil se je, da bi mislil na polupozabljene otroške verze ter se pomikal dalje. Če je ostal le pet minut na enem mestu, se mu je zdelo, da čuti na rami roko, ki ga je vlekla nazaj in ga silila, da bi popustil. Čutil je, da mu prihaja omotica.
Na ta način je slednjič dosegel konico kota in se začel plaziti okolu nje. Veter je vel od nasprotne strani in naraščal v vihar; Hungars je z vsakim živcem čutil nihajoče gibanje zračnega poslopja. Njegovo telo je sledilo tem nihanjem, ki sicer niso bili močni, a jih je njegovo razburjenje stopnjevalo v brezmejnost. Obšel ga je smrten strah, da bi ga utegnil prihodnji nihaj odbiti od poslopja — njega, ki je bil na telesu tega orjaka samo pičica, mušica, atom.
Kljub njegovemu naporu, da ne bi mislil na nevarnost, ga je obmamil nenaden blesk svetlobne reklame na neki strehi. Ozrl se je tja. Reklama je bila ob sebi zelo visoko, vendar pa globoko pod stojiščem nočnega plezalca. Bela luč ga je slepila: ničesar ni več razločil ne levo ne desno, ne pod seboj. Zdelo se mu je, da lebdi prosto v zraku. Nehote je primerjal višino reklame s svojo lastno in takoj so se mu začele misli motati. Kje je? Na čem stoji? Za kaj se oprijemlje? Zdajci mora pasti! V možganih, v
hrbtenici je čutil močno izkušnjavo, da bi se pognal proti luči. Na luč je hotel skočiti. 2e je okrenil svojo desno ramo na ven in v svoji grozi bi bil skočil proti luči, pod pritiskom more, čeprav je bila reklamna svetloba petdeset korakov daleč od njega in dvesto čevljev pod njim — ako ne bi bil avtomat luči zopet ugasnil.
Njegov zbegani pogled se je zapičil v črno temo. Omamljujoči vtis je z lučjo vred izginil.
Zonet se je naravnal k steni. S čelom se je naslonil ob zid. čutil se je na smrt bolnega; a zbral se je zopet šiloma in se otresal groze:
To mačka že nikoli ni, kdaj mačko trkat slišal si?«
Bila je to ena najranejših pesmi, ki jih ga je bila naučila njegova mati. Morda je bila ta trenotek ob njegovi strani in mu pela. Skušal se je spomniti na čas in kraj. Slišal jo je peti to pesem, ko je sedel na gugalnici na vrtu. Kadar se je gugalnica dvignila v vis, je videl potok z obrezanimi drevesi ob robu, ki so stezala svoje toge, grde rogovile v zrak; za drevjem pa se je skozi rž vila poljska steza. Ko je šla gugalnica navzdol, je. videl samo še vrtno mejo in star sod za deževnico. Vse je videl čisto nazorno. Po vrtu je lazila črna mačka. Kokoši so kokodakale.
Sedaj je bil okrog vogala. Snežinke niso več nežno legale na njegovo lice, marveč so mu po sili vetra bičale obraz. Prsti so mu bili otrpli; nog ni več čutil. Oblast nad voljo je začela upadati.
Potem so dosegli njegovo uho zvoki poulične godbe, ki jo je trobil na trobento pocestni godec. Zvoki so šli mimo njega, žalostni, čudni, kakor bi prihajali iz obupne samote, od tam, kjer se prostor in čas končujeta. Avtomobilska hupa je ostro udarila vmes.
Ali naj ta strah še dolgo traja? Ali te strašne poti ne bo konec? Od vogala je naštel že pet oken in priti mora do osmega. Menda se je bil uštel in bo prišel v napačno sobo. Dobro, potem bo vse končano.
Prišel je mimo šestega okna, potem mimo sedmega; toda zavest ga je začela zapuščati. Opazil je to in se z nadčloveškim naporom skušal zbrati.
»Večerjal bom v hotelu d'Italia«, je mrmral.
»Naročil bom — naročil bom -— kaj naj neki naročim?«
In v tem trenotku mu je desna noga zdrsnila z napušča in visela v zraku.
Padal je!
Hungars je izgubil ravnotežje. Zavpil je kakor otrok. Padel je — naprej! Desno koleno mu je udarilo ob rob napušča, levo koleno je viselo v zraku, roke in prsi pa so prebile šipo in udrle v sobo! Dobesedno je padel skozi okno. Tipajoče roke so se oprijele za notranjo podoknico. Potegnil je še noge za seboj. Na kako poškodbo se še spomnil ni. Na tleh Otwaysove pisarne se je sesedel sam vase in parkrat zaporedoma zaječal: »Moj Bog, moj Bog!«
Sedaj je bil tu.
Pet minut je negibno obležal in se ni mogel premakniti. Nihče ga ni motil. Tesno zapirajoča se, močna vrata so zadržala skoraj vse hrum, ko je bil razbil okno, drobci stekla so pa padli na preprogo.
Sedaj je Hungars vstal. Nekaj toplega mu je drselo po levi roki — majhna rana na zapestju. Ce je bilo to vse, se je ceno odkupil. Zjutraj bo Otways našel razbito šipo in par krvavih madežev na tleh. Gotovo se bo čudil, a česa več ne bo dognal.
Hungars je vzel iz skrinjice pismo, ki je pomenjalo zanj rešitev; potem je neslišno odprl vrata. Na hodniku je gorela ena sama luč. Gotovo Otways ni bil daleč; na vsak način ga ni bilo videti. Po prstih je šel Hungars v svojo pisarno. Vrata je za seboj zopet zaklenil, z vžigalico zažgal pisavo in gledal, kako je razpadalo v pepel. Potem si je okrog zapestja ovil robec, oblekel suknjo in vzel klobuk, ugasnil luč in šel ven. Prekoračil je hodnik in šel po stopnicah nizdol. Tla so se mu zibala pod nogami, kolena so sc mu šibila. Na sosednjem hodniku je hišnik še vedno pometal in skrivoma opazoval odhajajočega Hungarsa.
»Lahko noč, mr. Hungars!«
»Lahko noč,« je dejal oni komaj slišno.
Potem je stopil na cesto in jo omahovaje prekoračil, kajti noge so mu še vedno odpovedovale. Neki šofer si je mislil svoje in nekoliko posmehljivo zaklical: »Ali želite voz?«
»Da,« je odgovoril Hungars. »Peljite me v ... v hotel d'Italia.«
Potem se je nenadoma znašel sam v udobnem vozu, ki je lahno odpeljal. Počasi se je dvigala megla z njegovih misli. Njegove oslepljene, omaljene oči so se še enkrat ozrle na Wenth-worth-house, ki se je pol tisoča čevljev visoko dvigala v noč, v temo tja gori, kjer so sosede zvezde.	(Konec.)
Flora Charlotte Finley:
Zaljubljenca
2e dolgo je molče sedel z njenim pismom v roki. Pred nekolikimi meseci so ga navdušile v nekem časopisu objavljene ženske pesmi. Ni mogel, da ne bi nepoznani pisateljici izrazil svojega občudovanja, zakar je takrat prejel od rje prvo plaho zahvalo.
Dovršena lepota njenega ustvarjanja ga je bila namreč opogumila na korak, katerega drugače ne bi bil zmožen. Šel je k založniku po njen naslov in ji potem pisal. Kmalu je prejel odgovor: kakor otrok ganjena pesnica mu je ni-tela sporočiti, kako jo je razveselilo njegovo priznanje.
Od tedaj je redno nadaljeval dopisovanje in ni minil noben teden brez pisma, čudno pa se mu je zdelo, da so bila pisma vedno pretipkana na stroju. Samo lastnoročen podpis z gori in doli skakajočimi črkami je govoril o čudnem, otročjem značaju. »Oprostite, da pišem s strojem,« je nekoč pripomnila nepoznana dopisovalka, »a na ta način mi gre stvar hitreje od rok.«
Saj ji je tudi rad oprostil. Bal se je samo, da ne bi ustavila dopisovanja, in edino to bi ji vtegnil zameriti.
Sedel je torej in vedno zopet mislil na njeno zadnje pismo. Vsebovalo je samo eno skromno prošnjo, a ga je vendar tako pretreslo, da ga je oblila kurja polt, kot da ne bi sedel ob zakurjenem kaminu. »Dragi prijatelj,« je ponovno čital, »kako rada bi vas nekoč srečala osebno. Zdaj vas že dobro poznam, imam temeljit vpogled v Vaš značaj... in Vas vendar ne smem videti!« Težko je vzdihnil. »Ubogo dete! Ali bom res primoran kruto podreti tvoje zračne gradove? A kaj se hoče... ostati moram pošten in ji povedati resnico. Naj jo rajši zve, dokler ni prepozno, kakor je to prepozno zame, ki nisem več v stanju pogrešati njenih pisem ... Hočeš me torej srečati? No, in kaj potem?«
Zopet je žalostno vzdihnil, a nato odločno pritisnil na gumb električnega zvonca na svoji pisalni mizi in velel služabniku, ki se je takoj prikazal: »Pripravite moj voziček, Pavel, in mi dajte suknjo pa klobuk. Moram v mesto.« Sluga je takoj gospodu pomagal v površnik in mu z odejo skrbno pokril noge, ko se je vsedel v voziček, kakor ga rabijo pohabljenci.
»Kam greva, sir?« je vprašal.
»K najboljšemu fotografu,« je odgovoril. »Zanašam se na vas, ker nimam nobenih izkušenj na tem področju.«
»Prosim, gospod,« je odgovoril vzorni služabnik, ne da bi le za trenotek pokazal svoje začudenje... Ko sta prišla k umetniku fotografu, je bolnik dolgo ogledoval najrazličnejše predložene posnetke, preden se je odločil za dokaj veliko sliko. »Ta velikost,« je rekel fotografu.
»Takoj sir,« je odgovoril ta, »želite seveda samo doprsno sliko?« Pričel je takoj pripravljati aparat.
»Ne, fotografirajte me stoje,« jc odgovorn naročnik in odločno nadaljeval: »Potrebujem celo postavo, ker bom sliko poslal staremu prijatelju. Menda bo najboljše, če me naslikate v profilu. A nisem v stanju dolgo čakati, ker imam ohromele noge. Prosim vas torej, da se požu-rite.«
Fotograf je nekoliko začudeno pogledal pohabljenca in vljudno odvrnil: »Razumem, sir. Takoj bom gotov ... 2e dobro. Jutri boste dobili prvo slika«	____
Drugi dan je bolnik res s prvo pošto prejel naročeno sliko.
Odslovil je slugo, ki je prinesel pošiljatev, in dolgo gledal zapečaten ovitek, preden se je odločil in ga odprl. Dolgo je potem motril sliko. Tak je torej... stoje. Plemenita glava je krasila pohabljen, onemogli život... Spačene ustnice so zamolklo izgovorile: »Nikoli še ni bila deležna sreče, da bi me videla. 2e prav: sama je hotela.« Vtaknil je sliko v nov ovitek, napisal naslov mlade pesnice in poslal slugo na pošto. Ko je ostal zopet sam, je nepopisna bol spreletela njegov obraz: »če bo videla, da sem le pokve-ka, si ne bo več želela prijateljstva z menoj, pa bo najino dopisovanje končano.«
Tri dni pozneje je prejel njen odgovor in se zopet dolgo ni upal pisma odpreti. Saj je vedel, da mu je pomenilo to pismo najtežji udarec v življenju. Ko se ie opogumil in naposled strgal ovitek, je videl, da se topot njegova znanka ni poslužila stroja. Popisala je vso polo z ono otroško krivo pisavo, ki jo je do zdaj poznal samo po njenem podpisu. Najbrž jo je presenečenje tako razburilo ali ogorčilo, da ni bila v stanju čedno pretipkati pismo kakor po navadi, pa se je poslužila navadnega peresa.
Stemnilo se mu je pred očmi in začetkoma ni mogel čitati. A premagal je razburjenje in pričel: »Dragi prijatelj! Torej vendar ste mi poslali svojo sliko. Kako sem Vam hvaležna. Ko so mi jo prinesli in rekli: »Tu imaš sliko tvojega prijatelja,« sem pohitela v svojo sobico, da bi na samem odprla pismo. Kdo bi vam popisal moje veselje! Kako razločno vas gledam v duhu z vašo plemenito plavolaso glavo in lepo visoko postavo!« — Pohabljencu je ušel rahel stok. — »A zdaj Vam moram zaupati mojo skrivnost, o sir, in prositi, da bi mi odpustili dosedanjo neiskrenost.« — Njegove oči so hlastno preletele naslednje vrstice. — »Držala sem vašo sliko v roki, poskušala s tipom spoznati sleherno potezo ter se mi je dozdevalo, da vas vidim tako razločno kakor nihče na svetu ... Kajti, o dragi prijatelj, bodite usmiljeni in me ne obsojajte, če sem vam do sedaj zamolčala mojo žalostno skrivnost... Verujti me, da nosim vašo sliko v srcu, a jo nisem mogla videti, čeprav sem jo otipavala z drhtečimi rokami, kajti... slepa sem!«
David Haek:
Izprememba
Izprehajal se je po vrtu. Iz obraza nm je sijala ved ros t in pokojen mir.
Bilo je lepo in solnčno spomladansko jutro. Rosna trava se je bleščala v sijaju jutranjega solnca kot bi bila z deroanti posuta. Opojno so dehtele rože in veje dreves so se po-zibavale v rahlem vetrcu, iz listnatih vrhov se je oglašal ptičji spev.
Javili so mu, da je poštar zanj pravkar prinesel pismo. Odhitel je v stanovanje...
Par trenotkov kasneje je bil zopet na vrtu. Obličje mu je bilo trpko in otožno. Pomladansko jutro je bilo pusto in žalostno. Klavrno eo rastline jsovešale svoje bilke in odvraten ter vsiljiv se mu je zdel vzduh cvetlic in dreves. Vreščanje ptičev v zelenih vršičih mu je tadi bilo že neznosno.	Preval Fnan^n T-«,
Kakšen bo
bodoči človek?
Vse na svetu se izpreminja in prilago-duje vedno novim razmeram in tako baje tudi človek menja svojo kožo ter se »razvija«. Iz opice se je razvil do sedanjega dostojanstva in lepe enakomernosti — tako pravijo; za bodoče mu pa ti modreci napovedujejo žalostne izpremembe. Veliko duševno delo, ki ga opravljajo ljudje novega časa, pospešuje rast možganov in rnzteguje lobanjo... Glava bo polagoma prevladala nad ostalim životom in bo sk učeno in šibko lelo slednjič komaj še nosilo mogočno glavo.
Pa ta glava bo plešasta in brezzoba — tako trdijo nekateri znanstveniki. Dokazujejo, da imajo ljudje — kljub vsemu zobozdravni-štvu — vedno slabše zobe in tudi vedno manj las.
Se vse drugačne izpremembe napovedujejo ljudje, ki jih vodi domišljija in ue znanost. Ker se vedno znova govori o tem, da se bodo ljudje v bodočnosti hranili le še z umetno hrano v obliki kroglic, pravijo novodobni romantiki, da bodo naši potomci polagoma izgubili trebuh in meso in bodo letali okrog kakor skoraj prozorna bitja. — Drugi so pa obratno mnenja, da se bo človeštvo pod vplivom športa razvilo v orjaški rod mišičastih
Polkovnik 1'ieracki, novi poljski notranji minister.
atletov, dvonožnih nestvorov. — In še tretji prorokujejo: Človek postaja v tisti meri len, kakor zanj opravlja delo tehnika. Naposled mu bodo postale roke in noge nepotrebne in človekov trup bo podoben truplu race ali pa gosi ...
Nasproti tem trditvam in umovanjem ugotavlja vseučiliški profesor dr. Lenhossek: Bodoči človek se bo komaj v čem razlikoval od sedanjega. Vsi dokazi za telesno izpremembo se dajo z lahkoto ovreči. Po današnjem mnenju znanosti človeku ne bo treba izpreminjati ustroja svojega organizma in svoje zunanjosti.
Kar se tiče zob — nadaljuje dr. Lenhossek — današnji kulturen človek nima slabših nego prejšnji ljudje. Isto velja o laseh. To je lahko dokazati. Znamenita južnoafriška lobanja, ki so jo izkopali pred malo leli in je iz iste dobe kakor neandertalska, ki je najstarejša znana lobanja — ima več votlih zob; že pračlovek je imel tedaj enako bolne zobe kakor današnji. Pri lastnih izkopavanjih in raziskovanjih sem naletel lo na lobanje iz neolit-ske dobe, iz rimskih grobov in sedanjega časa. Čeprav je od neolitske dobe preteklo več deseitisočev let, nisem mogel najti v čeljustih pračloveka, človeka starega veka in sedanjih dni nobene razlike. Povsodi sem našel bolne in zdrave zobe v enakem razmerju.
In kako je z izpadanjem las današnjega človeka? Le poglejmo antične kipe! Cezar in mnogo drugih Rimljanov iu Grkov je bilo plešastih. kakor so mnogi naših sodobnikov.
Vse dosedanje najdbe in znanstvene ugotovitve pričajo, da vplivi civilizacije človeškega organizma do danes niso izpretnenili. Človeško lelo. pa ludi človeška duša sta si ostala enaka do današnjih dni. Le nač,in mišljenja in čuvstvovanja se v posameznih dobah razlikuje, ne pa človek.
Omenimo še možnost velikanskih naravnih preobratov, katastrof — morda nove ledene dobe. Človek si bo znal s pomočjo tehnike naravo ukloniti tudi v tem slučaju. Ne bodo izpreininjale človeka naravne sile, marveč jih bo on izkoristil po svojih potrebah.
Grecova slika »Angelski koncert«, ki je bila te dni na dražbi v Berlinu prodana za 275.000 mark
ali okroglo 3,712.000 dinarjev.
Ko smo še peš hodili v Trsh..
liilel in zamudili smo najlepši prizor: pogled od obeliska nad Opčino na morje. Napravljena je bila namreč na tem mestu zavesa, ob cesarjevem prihodu pa so jo odstranili in odprl se je veličasten pogled na mesto Trst in morje z neštevilnimi ladjami in ladjicami.
Ko smo prišli v Trst, se je ljudi kar trlo, da ni bilo moči prestopiti. Draginja je bila neznosna. Zlasti stanovanj ni bilo moči dobiti. Za eno prenočišče je bilo treba plačati pet goldinarjev.
Po takem utrudljivem potu bi bil potreboval počitka; našel ga nisem drugje kakor v hlevu pri »Belem konjičku«, kjer so ostajali kranjski vozniki, ob sejmih tudi moj oče. Sedaj se imenuje »Hotel Evropa«. Za to prenočišče sem moral plačati dvajsetico (35 krai carjev).
Ker je bil moj drobiž pri kraju, sem odšel po cesti iz Trsta v Koper, kjer sem imel bratranca, šolskega vodjo. Ta me je sprejel prijazno, dobro pogostil ter preskrbel s pot-nino do doma.
V prejšnjih časih je bil Trst kar najtesneje zvezan s svojim slovenskim zaledjem. Naši ljudje so hodili peš in z vozovi tjekaj na Irg, kakor hodijo danes v Ljubljano. V Trstu in okolici so bili povsodi slovenski obrtniki, uradniki, učitelji — neglede na tamkajšnje domačine Slovence. Za Trst so se trgali Lahi in Nemci, v bistvu pa je bil slovenski, kakor je vse njegovo zaledje še tudi danes slovensko. Pot v Trst in Italijo je vodila skozi slovensko prestolnico Ljubljano. Iz Ljubljane v Trst je bil le skok. Tako pripoveduje slovenski meksikajiiar slolnik Franc Kastelic v svojih spominih.
Dne 1. kimovca 184-1 je prišel v Ljubljano cesar Ferdinand I. s soprogo. Poklicali so nas dijake s počitnic nazaj v Ljubljano, da smo delali špalir. .laz sem stal na Dunajski cesti pred gostilno >Zur Ehrenpforte(Častna vrata) v Paulinovi hiši. Sprejem je bil veličasten, še lepši pa je bil v Trstu, kamor smo jo s tovariši mahnili peš. Šli smo pred cesarjevim odhodom iz Ljubljane, vendar nas je pre-
Mimo resnice...
Pokojnine bikoborbe
V Madridu so 18. junija otvorili ogromno novo areno za bikoborbe, v kateri je prostora za 20.000 gledalcev. Otvoritvi so prisostvovali prav vsi ministri, dasi sedanja vlada svojega stališča glede bikoborb ni še službeno opro-deljila. Prebivalstvo je sprejelo novo prizorišče za starodavno narodni igro z ogromnim navdušenjem. Španci so tudi v republiki ostali Španci. — Da republika med častilištvom nima ravno preveč navdušenih pristašev, priča dejstvo, da je doslej zaprosilo za vpuko-iitev 7500 častnikov.
Irci se moraio vrnit i h s on'!tom
Zdravstvene oblasti na Irskem so dognale, da je šolska deca zaradi neprimerne hrane vedno bolj šibka in majhne rasti. Prebivalstvo v Manxu je začelo telesno hitro propadati, odkar se ne hrani več s slaniki. Če pojde tako dalje, pravijo strokovnjaki, ljudje ne bodo več sposobni za kaj drugega, nego pripravljali listke za konjske dirke. Nujno je potrebno, da se ljudstvo vrne k slanikom, ob katerih so bili dedje tako močni in trdni.
Nesorazmerje v ljudskem gibanju na Francoskem in v Nemčiji
Čudno, usodno nesorazmerje v naraščanju prebivalstva v Franciji in Nemčiji kažejo uradni podatki za leto 1930. Bilo je zakonov 562.491 v Nemčiji in 342.698 v Franciji; rojstev 1,126.829 v Nemčiji in 748.911 v Franciji; umrlo je 710.905 oseb na Nemškem in 649.125 na Francoskem. Presežek rojstev nad smrtnimi slučaji je znašal 415.942 v Nemčiji in samo 99.786 v Franciji. Število novorojencev je padlo v Nemčiji naspro<ti 1. 1929. za 20.000, toda tudi smrtni slučaji so padli iza 95.000. Rojstev je bilo v Nemčiji 316.138 | več nego v Franciji.	1
Francoski pilot Paillard. ki je dolgo držal svetovni rekord v dolgoprožnem letu, je tc dni umrl na posledicah operacije vnetega slepiča.
Kačji plesi v Ameriki
Nedavno je v Arizoni umrl poglavar indijanskega plemena Hopi. Bil je to zadnji znameniti plesalec kačjega plesa, ki je tudi med belopoltim prebiyalstvom mesta Prescott silno priljubljen. Da bi ohranili kačje plese, so se dogovorili beli Prescotčani z indijanskim plemenom Smoki. Sedaj se prvič udeležujejo teh plesov tudi belci, in to nič manj divje nego Indijanci. Vsekakor se pri plesih ne poslužujejo strupenih klopotač kakor pokojni poglavar Hopijev, marveč se zadovoljujejo z nestrupenimi kačami. Plesi se vrše tako, da drži vsak plesalec svojo kačo z zobmi, z roko pa drži kačo, ki binglja njegovemu sosedu iz ust...
*
Brivec: »Gospod, pa ste precej plešasti. Ali veste, kaj je vzrok temu?«
Gost: »Nevem, najbrže pa bodo vzrok moji izpadajoči lasie.«
Kaodaizem — nova verska sekta v Indo-kini — je nekak novodobni islam: mešanica vseh svetovnih ver. In širi se s temu podobno naglico — v petih letih je pridobil dva milijona pripadnikov. Temeljne misli kaoda-izma so: ljubezen do bližnjega, resnicoljubnost. vestnost in skladnost v družabnem ustroju; mnogo je v njem teozofičnih in spiriti-stičnih naukov. Po vseh večjih krajih Cochin-kine iu v Kambodži ima svoje templje. Verski poglavar je Anamit l^-van-triing, vitez francoske častne legije. Podrejenih mu je 6 »kardinalov«, 36 »nadškofov«, 72 »škofov in 3000 duhovnikov; več nadškofov in škofov ter duhovnikov je žensk. Na oltarjih časte istočasno Buddho, Konfucija, I.ao-ce-ja in — Kristusa; nad vsemi pa se dviga kaodaistični J simbol: zemeljska obla z očesom. Po vseli kaodaističnih templjih stoje velike blagajne in kdor hoče biti sprejet v občestvo, mora : plačati svoj prispevek bodisi v denarju bodisi I z delom.
»Ob dveh ponoči ste vstopili pri zadnjih vratih v hišo. Kaj ste iskali tam?«
»Sem mislil, da je moja hiša.«
»In zakaj ste skočili potem, ko se je približala gospodinja, skozi okno in se skrili na dvorišču?«
»Ker sem mislil, da je moja žena.«
Letalska nezgoda. Neki pilotski učenec se je dvignil z letalom, a je takoj zdrknil nazaj. Letalo je udarilo ob streho letališkega poslopja in fant se je topot odkupil zgolj s strahom.
Pouk v šoli za pohabljeno deco (Birkenhof pri Berlinu). Otroci leže med poukom na trebuhu, ker tako skrivliena hrbtenica in druge okvarjene kosti najmanj trp^.
Kurenčhova Neška
ma tud beseda
Sej se mende še mal spuminate, ke me je zadnč tist auf-zegar, ke pud Tibuli rožce vahta, zapisu, de mam mojga pin-člna na ketnc, na-mest, de b ga mela na vrvic, kokr je pu foršrift. Vite, tekat s iz tega še gli-he nisem strila. Piš me kamr eš, sm s mislela. Ketnea al pa vrvica je ja use glih, sam, de je ku-žek pusten prvezan, de na more hodet tisteh rože duhat, ke sa jh sam za gespoda usadi na tistem ekselcirplac pud 1 ibuli.
Sevede mojmu ta starmu nism tla ud te afere nč puvedat, ke sm pršla dam. Zakua b mu delala skrbi in sive lase, ke mu jh je že ta nova pragmotika dost nardila. Ampak tist večer pa le nism mogla zaspat, ket pu navad. Šele preke jutre sa m mal uči skp padle. In tku čudne sajne sm mela, de me je še dons groza. Na ketn sm mela prklcnenga enga veliega leva. Na vem a je biu inandlc al babca, le tu 5e dobr vem, de jc strašil grdil gledu, pa zube je karu in gudrnou. Naenkat je pa stavu tist iufzegar pred mana iz plajbezam u rok in me tou pupisat. Leu pa, sevede, na bod faulast, je zarenču, za-zjou, pa aufzegcirja nuzcru, kokr je biu douh in šrok, sam plajbes je vn plunu.
Jest sin se na usa muč prestrašla in sc ud saniga straha zbedila. Glava sm mela nazre-čcnsk teška, srce pa še teži. Ja, taka sm lila, de sm se sam seb čedila, de morm še pu konc stat. Knmi sm čakala, de b pršla nn plač in putužila moj ioncmank Žefk iz Hudajnc vasi soie križe
in težave. Ona se na sajne zastop.
Tam pr jajčarcah sm res naletela najna in ji začela prpoudvat ud moje afere, pa sajne sm ji tudi puvedala ud a du cet.
»Neška, Neška! Toje sajne pa nč dobrga na pumenja,« je rekla Žefka, ke je slišala use kuku in kaj. »Viš, če leu zube pukaže, je zmeri kašna nesreča. Tu t lohka puveja tist gespudi, ke velesejm kumenderaja. Pa iblansk tramva-jari t tud lohka tu putrdja. Zadnč se je enmn tramvajari sajnal, de je leu zube kazu, prec druh dan sa pa že dubl črn na bel, de na smeja, zdej več ud pasažerju šenkeng sprejemat. Šen-kenge nisa več muderne. Muderne sa sam šo provizije, tantjeme in tem pudobne šenkenge. Te pa tku nisa za navadne Idi, kokr sa tramvajari, tu je sam za višja gespoda, za taka, ke ni nena doužnost, da b kej delala, ampak ma sam pravica taka šenkenga jemat. No, pa kašnga časnikarja tud še lohka prašaš,, kua pumen, če se mu ud leva sajna, pusebn če še zube kaže. Astn, Neška, zdaj s pa že lohka misleš, de toje sajne tud nč dobrga na pumenja. Štrafnga uš prou gvišn plačala zavle ketnce. Pa še zame-lmrt te znaja za ene šternajst dni. Le dober s zamerki moje besede.«
»Žefka, tu ni mugoče. Za kna mama pa pol Pravica na svet!«
»Pravica že mama, tu je res. Ampak Pravica ma zavezane uči. A ja nis še nkol vidla?«
»Vidla, vidla.«
»No viš! če ma pa edn zavezane uči, pn na more nkol garantirat, de u glih ta prauga klof-nu. Kulkat se prpeti, de ja ta nadoužen dubj pu grb, grešnik se pa Pravic ke u ksiht smeja in fige kaže.«
»Čak, Žefka. Pravica ma pa tud vaga, kokr veš. Iz ta voga ja lohka zvaga, kdu je nadoužen in kdu je uržah.«
»Vnga ma že, tu je res. Ampak, kokr sm že večkrat vidla, ta vngn nima nč kvilitu. Brez kvilitu pa žiu krst na more pušten vagat, pa je fertik.«
»Ja, pol pa Buh pumagi, če je tku.
f. N.
M
Vinko Bitenc:
Na kresni večer
Z zelenjem so ozaljšani nocoj domovi, po gričkih, po ravninah gori kresovi.
Noč zvezdice pripenja si na modro haljo, med zvezdami se mesec pelje v neznano daljo.
Ozračje vse opaja vonj sena in cvetja, od vsepovsod drhtijo glasovi petja.
Kresnice-lučke se iskre in se vrtijo, veselo murni godejo jim melodijo.
Nastlana praprot je nocoj pod slednjim krovom, da se spočije on, Krstnik, ko pride z blagoslovom.
Wirko Kunčič:
Francka hoče kruha
i.
Sedi mala, petletna Fraucka na pragu revne, s slamo krite koče, sedi in si greje bosopete nožice v božjem solncu. Široka cesta 6e vije mimo nje v nepoznani svet. Po tej cesti romajo Franckine sanje. A ne priromajo nikoli delj kot do prvega ovinka koncem vasi... Kaj je za onim ovinkom, kje je konec ceste — to, to bi Francka rada vedela! Vsekakor mora biti tam daleč — mnogo lepše, kakor pri njej doma ... Morda imajo tam otroci celo belega kruha dovolj?
Francki zaiskrijo oči v žgočem hrepenenju ... Kaj bi dala ta hip za kos kruha, za kos belega kruha! Vse. Pa se domisli in nevšečno nagubanči čelo. — Eh, kaj neki bi dala — saj nima nič!
»Dober dan, punčka! Ali si kaj pridna? Daj no, prinesi mi kos kruha! Lačen sem, siromak...«
Nak, kaj takega! Ura je že davno poldne, mame ni od nikoder, Francka je sama lačna, da bi kričala, da bi jokala — pa ti pride tale mož in prosi njo...! Smešno... Žalostno ...
Nobene besede ne zine Francka. Pokonci skoči, zavije v vežo in pusti tebi nič meni nič berača samega.
Čaka berač, čaka — ne dočaka. Počasi odkrevsa za njo, obstane na pragu in se čudi: leži Francka na kupu slame v kotu, leži z obrazom v dlaneh in ihti, ihti.. .
TTra je štiri popoldne.
Berač je odšel.
Francka sedi spet sama na pragu raztrgane bajte, gleda z objokanimi očmi na cesto — ni mame, ni. In je trdno obljubila, da ee vrne opoldne ...
Francka se spomni očeta. Le zakaj je moral umreti? Ko je se on živel, vsaj lačna ni bila nikoli. Črnega in belega kruha je imela vedno dovolj...
Bel oblak prahu se dviga na ovinku. Ropot bližajočega se voza se čuje.
Francka napenja oči, a ne more razločiti, kdo se pelje na vozu. Le odurno petje in hripav grohot sliši z njega. Tako znan se ji zdi ta glas...
Voz se izvije iz prahu, pridrdra do Francke in obstane.
Francka ostrmi. — Ali ni njena mama, ki tako grdo poje? Ali ni njena mama, ki se tako strašno grohota?
Res je ona. Z voza stopa in dva moža jo držita za roke, dva moža z nenavadno resnim obrazom...
Francka plane k materi, se je oklene okoli nog in zaplaka:
»Mama, kruha! Kje imaš kruh?«
Mama strmi vanjo s čudno veselimi, čudno zmedenimi očmi in jo komaj še pozna.
»Zaplešiva, Francka, zaplešiva!« zakriči, da ji pršijo bele pene iz ust. »Danes je vesel dan, danes smo vsi od mrtvih vstali, juhuhu! Naj pridejo godci, naj nam zagodejo — čin-daraša, bum! — da bo še bolj veselo naše srce... Zaplešiva, Francka, zaplešiva!«
Od vseh strani hitijo ljudje. Čedalje več jih je. Gnetejo se okoli voza in pridušeno govorijo med seboj.
Kakor od nekod daleč, skozi debele stene, udarjajo Francki pretrgani, v skrivnostno grozo zaviti glasovi na uho.
Prvi glas: »Znorela je... Ni čuda — po takem življenju ...«
Drugi glas: »Odkar so ji v vojski ubili moža, se je strašno spremenila... Za nobeno delo ni bila več...«
Tretji glas: »In še tisto malo, kar je pri starem skopuhu v trgu za pranje in šivanje zaslužila — je potrošila za žganje namesto za kruh ...«
Četrti glas: »Pila je iz obupa. Žalost, pomanjkanje, glad — so zdaj storili svoje. Jutri dopoldne jo odpelje župan v umobolnico . . .«
Peti glas: »Kaj bo z otrokom? Spet eno breme več občini...«
Strnri Francka v zabuhli, strahotno spa-ceni materin obraz, strmi v njene žareče, blodno vesele oči, strmi, vse vidi, vse sliši — in ne razume ničesar. Ena sama misel je v njej, ena sama prošnja, ena sama želja, ki prekriči vse drugo:
»Kruha!... Kruha!... Kruha!...«
Ponesrečena coprnija
3.
... Tedaj pa iz odprtega lonca ni priletel kanarček, kakor je bil čarodej napovedal, nego je iz lonca pomolil razkuštrano glavo pobič in na vse grlo zavekal:
»Joj, očka, kanarčka je pa muc požrl!« Ijihiko si mislite, kakšen trušč in hrušč je nastal v tem hipu med ljudmi! Razjarjeni, da jih je »copernik« tako nesramno goljufal s svojimi čarovnijami, so navalili nanj in ga nabunkali, da je bilo hudo. Se razume, da je pozneje tudi pobič dobil svoj delež, toda ne od ljudi, marveč od očeta, ki mu kar ni mogel odpustiti, da je na tak otročji način razkrinkal ljudem njegovo čarovno umetnost
Pravilnih rešitev je bilo topot zelo malo. Nagrada je bila prisojena Tončku Čopu,
učencu I. razr. pri Sv. Juriju ob juž. žel. -
Dobi vezano knjigo povesti »Mali lord«. *
Nekaj drugih zabavnih rešitev.
Ivan Golorej, učenec IV. razr. v Voklem pri Kranju: »Tedaj je pobič pograbil mačka in ga treščil skozi lonec na oder — v veliko presenečenje copernika ...«
Marjan V e 1 k a v r h, učenec III. razr. v Radovljici: »Ker ni bilo kanarčka iz lonca, se je copernik v zadregi sklonil, pokukal v lonec in zaklical: ,Hej, hej, kje pa si, kanarček?' Takrat pa se je muc zakadil vanj in mu pošteno razpraskal obraz.. .<
Minka Ambrož, učenka IV. razr. v Sevnici: »Takrat je pobič pod odrom za-šepetal: ,Očka, kanarčka je mačka snedla!' Copernik ni bil prav nič v zadregi. Zaklical je ljudem: ,Rokus pokus, kanarček se je spremenil v muca — hopla hop, skoči veni' In je v tem hipu res skočil iz lonca muc in prešerno zamijavkal presenečenim ljudem: ,Mijav! Muc je več vreden kot osemnajst krav!'«
Tonček Gorjanc, učenec III. razr v Braslovčah: »Takrat je pa nekaj reklo ,resk' — in oder pod coperaikom se je udri. Ko so ljudje videli, kako jih je copernik goljufal, so preinlatili oba: njega in pobiča ...«
Milka S1 a p e r n i k, učenka V. razr. v Ljubljani: »Takrat pa je namesto kanarčka skočil iz lonca muc. I.judje so zakričali: ,Ali je to kanarček!?' Copernik je bil sprva v hudi zadregi, potom pa se je hitro domislil in zaklical: ,Ja, veste, ljudje božji, reč je taka: pri nas tam doli v Deveti deželi pravimo mucu — kanarček, kanarčku pa — muc...' Tako se je izmazal iz neprijetnega položaja stric copernik, če je bil zvit in prekanjen, če pa je bil trde glave, jih je dobil po grbi...«
Za bislre glave
Zloženka
Lovec — venec — Stanko — cigan — novec — enajst — muc — smreka — ovca — ena — ednina.
Postavite te besede v drugačnem vrstnem redu drugo pod drugo, tako, da boste iz njih začetnih črk od zgoraj navzdol čitali dve besedi, s katerimi so začne znana narodna pesem. — Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Pošljite rešitve najkasneje do četrtka, 25. t. m., na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Domača naloga
Jakec: »Imaš domačo nalogo »0 konju«?«
Janezek: »lmam.<
Jakec: »Daj, jo brž prepišem!«
Janezek: > Potem bova pa imela oba enaki nalogi.«
Jakec: »Nič za to, saj je tudi naš konj vašemu konju podoben.«
Moder odgovor
V nedeljo vpraša mama Anico: »Si že spisala nalogo?«
Anica: »V nedeljo je še Bog počival, ko je svet ustvaril.«
*
Starejša gospa je vprašala petletnega fantka, kako mu je ime.
»Tinček,« je odvrnil dečko.
»Kako pa še?«
-Nič drugega kot Tinček.«
»Kako pa se tvoj oče piše?« »Oče.«
»Ne! Kako pa mu tvoja mama pravi?«
»Butec.«
Ivan Albreht:
Nevidni koren
»Ali tudi babica no sme biti poleg?« je zaskrbelo Tinčeta.
Proti babici Beta ni ugovarjala, pač pa je naročila dečku, koliko naj pripravi zabele in kokoši in jajec, da jih ponese gornemu možu, ki čuva nevidni koren.
Tinče se je sprva nekoliko zbal, a se je brž spet umiril, češ:
»Saj so ji mati precej dali, pa niti nevidnega korena niso dobili.«
Obljubil je tedaj, da bo vse pripravil.
»Samo zares pridite!« je rotil.
»Bom, le brez skrbi!« je pokimala Beta, rftedla na kolo in se z lepim tovorom naglo odpeljala proti Borovljam.
Tinček, ki se je s Cenetom vračal domov, je bil kakor izgubljen, tako so ga bile zama-mile Betine besede. Sam si ni bil več na čistem, ali je davi odšel v Borovlje in srečal grede Zalko ter obiskal prijaznega puškarja Bošteja, ali se mu je vse to samo sanjalo. Potem so ga bile morda res zvabile vešče in ga je našla in obeta gospodična Beta.
»Kaj tako tuhtaš?« ga je malce z nasmeškom podražil Cene, toda mali je molčal. Spomnil se je zdajci, da je pozabil vprašati gospodično, kako naj naproti Cenetu ravna s skrivnostjo. Ali njemu tudi ne sme nič zaupati? Prav za prav — njemu bi menda že lahko. Saj mu je pastir prvi začel praviti o tem čudnem korenu!
Kakor studenček se jc sprostila Tinčku beseda in je od konca do kraja C p. n a tu vso razodel, kar je imel ua srcu.
Pastir je napenjal ušesa in buljil kakor zamaknjen. Na moč imenitno se mu je zdelo vse, kar je pravil Tinče. Celo zavidal je malemu takšno neverjetno srečo. Potem je mislil, kako lepe hruške zore na Skutovčevem
vrtu. Do soseda Skutovca je samo tri četrt ure, pa hi si Cene lahko privoščil njegovih sočnih umslenk, če bi mu Tinče hotel malo posoditi nevidni koren.
»Veš, da ti ga bom,« mu je obljubil deček, nakar sla bila oba tako zatopljena v snovanje raznoterih načrtov, da se jima je prekratka zdela oot do doma. Celo med večerjo
sta si še skrivnostno namigavala in si mežikala.
Tudi materi ni hotela tujka iz misli. Po vedali so za mizo, kakšne skrivnosti jim je naštela in kako natanko je vse uganila. Mojca se je čudila, Jože se je smehljal, oče Završnik je pa samo malomarno zamahnil z roko, češ
»Ne bodi no nespametna in ne poslušaj praznih marenj! Ce bi ženska res kaj vedela, bi najprej sama sebi uganila kaj pametnega da bi se ji ne bilo treba klatiti po mestu.
Mati so umolknili, Tinčetu pa se je zdel oče sila nespameten. Najrajši bi mu bil povedal, kaj je njemu Beta obljubila, toda pst! Z očetom ni dobro orehov treti.
Sam s seboj zodovoljen in poln pričakovanja je legel deček spat in je sladko sanjal vso toplo poletno noč do belega jutra.
»Glej, da se danes ne zganeš od hiše!« so zjutraj naročili mati, ko so odhajali.
Tinče je zvesto obljubil in komaj čakal da so mati odšli, potem pa brž po kurjih gnezdih, koder je nabral še več jajc nego jih je bila Beta zahtevala; zakaj mati Završ niča so imeli obilo kokoši in zgolj dobro žival Tudi vse drugo je Tinče naglo pripravil in potlej čakal. Malo ga je skrbelo, kaj bo, če mati zapazijo, koliko perutnine jim je zmanj kalo, vendar si ni kdo ve kaj belil glave za radi tega. Kolikokrat odnese lisica kakšno kokoš! Ako jih mati zdaj pogreše, bo tudi kriva lisica. Kasneje, ko Tinče doseže, kar želi, jim bo itak vse sain povedal. Tedaj mati pač ne bodo več tako hudi in tudi oče ne bodo več. tako malomarno mahali z roko. Takrat bo Tinče gospod in oče in mati se br>sta čudila svojemu otroku.	(Dalje prili.)
STRIČKOV KOTIČEK
170.
Kotičkov striček!
Nikoli več no bom zapisala »dragi striček«, ker sem prav zares jezna na Tebe. Trikrat sem Ti že pisala in Te povabila v kraljestvo našega slavnega polža, Ti si pa tako strašno ošaben, da mi niti enkrat nisi odgovoril. Ko si prejel moja pisma, nisi rekel ne bev ne mev, ampak si jih vrgel kratkomalo v koš. Povem Ti, da Ti zadnjič pišem in to samo zaradi tega, da boš vedel, kako sem huda nate. Drugič bom pa pisala raje Po-žgančevemu očetu. Oni, vem, da mi bodo koj odgovorili v kotičku, ker gotovo nimajo tako požrešnega koša, kot Ti. Te pozdravlja
Marta Groznikova, učenka II. razr. v Višnji gori.
Odgovor: Draga Marta!
Jaz da sem ošaben? Saj veš kako! Če bi bil ošaben, bi raztrgal Tvoje pisemce na drobne kose in bi ne bil Kotičkov stric, nego Kotičkov š k r i c. Kaj in kakšen je škric, pa menda veš? Ce ne veš — evo ti pojasnila!
Škric je velesmešna mestna prikazen z meter širokimi hlačami in visoko dvignjeno glavo, ki jo nosi po mestu ponosno in važno, kakor da je ves svet njegov in kakor da je ni imenitnejše osebe na vsej vesoljni zemlji od njega. Tak škric se menda domišljuje, da ima zlate možgane v glavi, v resnici ima pa — slamnate. In je vsaka njegova beseda našemljena spaka brez repa in glave. In je njegova domišljavost tolika, da se škric škri-casti pred zrcalom po več ur samemu sebi priklanja in v svetem spoštovanju poljublja roko: »Klanjam se, vaše blagorodje, sluga pokoren, živili!« — Vidiš, tak pa jaz še dolgo nisem!
Ce sem takrat, ko si me povabila v Višnjo goro, v kraljestvo vašega slavnega polža, rekel »bev« ali »mev«, se pa res več ne spominjam. Mogoče sem rekel »bev«, mogoče »mev«, mogoče oboje, najbrž pa niti prvega niti drugega. Sicer pa res ne vem, zakaj naj bi moral reči »bev« ali »mev«. Ali misliš, da bi bilo potom kaj bolje zate?
Požgančevemu očetu lahko pišeš, a odgovora od njih ne boš dobila do sodnega dne. Saj Požgančev oča nimajo nobenega kotička, če izvzamemo onega v gostilni pri »Zlati kapljici«, v katerem vsak večer pri svojem preljubem poliču sedijo in cviček lokajo, tako kisel cviček, da mene že ob samem pogledu nanj neprijetno spreleti po vsem telesu, kakor da sem ugriznil v nezrelo tepko. Ta kotiček, draga moja, ta kotiček pa ni namenjen za otroke, nego je namenjen za one, ki hočejo dobiti tako lepo rdeč nos, kot ga imajo Požgančev oča že trideset let.
Pozdrav!
Kotičkov striček-
171.
Dragi Kotičkov striček!
Vsako nedeljo z velikim zanimanjem prebiram Tvoj kotiček. Ker ni iz naše dolenjske strani prav nobenega pisemca, se oglašam jaz.
Pri nas imamo novo In moderno šolo. Jaz se dobro učim in vedno izdelam z odlik nim uspehom. V šolo hodim zelo rada. Učimo se mnogo koristnih reči, ki jih bomo pozneje v življenju potrebovali. Včasih gremo tudi na poučni izlet v grad Luknjo, kjer gledamo razvaline gradu in nekdanje bivališče klativiteza Erazma Predjamskega. Pred par tedni smo bile z gospodično učiteljico na velesejmu v Ljubljani. Tam smo videle mnogo lepega in poučnega.
Dragi striček, zdaj Te pa lepo prosim, da objaviš moje pisemce v svojem kotičku. Ne misli, da nu je kdo pomagal pri pisanju. Spisala sem pismo čisto sama. Pozdravi tudi Požgančevega očeta! Povabila yaju oba na trškogorski cviček.
Tisoč pozdravčkov Ti poSlTJai
Anica Knafelc, učenka V. razr. v Novem mestu
Odgovor: Draga Anica!
Za božjo voljo, kaj pa misliš? Mene, Kotičkovega strička, vabiti na cv iček — škandal! Cviček in jaz, Kotičkov striček, se že od mladih nog tako grozno sovraživ a, da se kar koj skregava, kjerkoli se srečava, včasih celo stepeva. Nak, s cvičkom, s tem grdunom grdim, ki ima toliko grehov na vesti in ki je žo toliko gorja povzročil našemu narodu, se pa jaz res nikoli ne bom brati]!
Požgančev oča ga pa imajo radi, Požgančev oča. Celo rajši kot mene — fejjihbodi! Oni bi gotovo kar koj privihrali k vam, če bi vedeli, da si jih povabila. A tega — hvala-bogu — ne vedo in tudi nikoli zvedeli ne bodo. ,Taz bom molčal kot grob, ker jim dobro hočem. Bi naju raje " i "rozdje povabila, na grozdje! Grozdje <• do' ro in zdravo in se onemu, ki gn » ' P", vsaj ni treba bati, da bo dobil »mačka* po njem in ku* frast ncs.
Zboeom!
Kotičkov s t r i S a k
Domače ognj
Naš domači zdravnik
sce
M. S. v G. Brez perila že 6 let je 36-letna žena, ki jo obilna, a slabotna. Večkratna zdravniška pomoč doslej brezuspešna. Ni prav redka ta oblika motenja v notranjem izločanju raznih žlez, kakor so spolna^ ščitila in druge. Z vztrajnostjo se dajo te vrste motenja znatno izboljšati in celo odpraviti, pogoj je seve, da opu-zuje in zdravi samo eden in isti zdravnik, ki prej ali slej pogodi izmed velike množice tovrstnih zdravil za ta primer učinkovito.
L. R. v V. Živčna bolezen posebne vrste vas nadleguje že več let. Ugotovil jo je zasebni zdravnik, tudi v bolnici, kjer sto bili nu dveh različnih oddelkih zaradi dozdevnih orgaifskih motenj, so vam rekli, da je motenje živčnega izvora. Sredstev za zdravljenje nimate, kako se torej zdravite? Premožni ljudje z vašo boleznijo polnijo in vzdržujejo razna zdravilišča, manj premožni hodijo otl zdravnika do zdravnika in trosijo tudi zadnje prihranke za reklamna zgravila iz Berlina... Vi pa ne zmorete takega »zdravljenja«. Hvala Bogn! Sama že na pol nvidevale, kar sporočate v pismu, da vas motijo nevšečni občutki, zdaj v goltu, zdaj v želodcu, zdaj v glavi, zdaj po koži, zd.ravniki niso našli na vseh teh organih stvarnih pre-memt, tudi sama niste opazila nič, kar hi resno ogrožalo vaše zdravje. Torej je motnja samo v občutenju in sicer neurejenem, pretiranem občutenju, ki gre preko dejanskega stanja. Bolezen je v prevrnjenem redu vaše duše vnos t i, občutki vas obvladujejo, namesto da imate vi občutke v oblasti! Treba torej napraviti red v notranjosti! Človek vaše vrste mora imeti kakršnokoli resno življenjsko zaposlitev, primerno družabnemu položaju, izobrazbi, telesnim in duševnim močem. Ta svoj posel naj opravlja vestno in točno, ne glede na svoje razpoloženje in navzlic bolezenskim občutkom. Seve, brez sile ne pojde, izpočetka bo hudo! Najtežje so prve ovire, kasneje gre vedno lažje. Tako sc krepi volja, tako se izgubljajo bolestna motenja, tako se upostavlja red v duševnosti, red, ki pomeni v vašem primeru — ozdravljenje. Če vam jo iskreno do zdravja, uherite to pot, ki je izprva strma in trnjeva, a najkrajša, najcenejša in najbolj gotova pot — bližnjica do za-željenega smotra! Za zdravje treba srčnosti in samomučne vztrajnosti! Preudarite vse to, kar mi ni kar tako palo iz rokava, marveč je kratek povzetek dolgoletnih opazovanj in lastnih izkušenj, in izvedite v svojih razmerah brezobzirno. Poročajte o uspehu tam o božiču, prej ne!
M. N. v O. Zoprn duh vam prihaja iz ust nU nosa ali iz obeh, da se dopoldne kar ogib-ljete družbe, popoldne ne opažate več te na-dležnosti. Kaj naj vam svetujem brez škode za vas? Najprej naj ugotovi kdo drugi, če je vaš »izdih« glede vonja zares nenavaden, zakaj mnogokrat se bolestno občutljiv človek som vara. Če nepristransko sodeč človek, kakor je vaša mama, nič posebnega ne občuti, potem je bržkone njuhalni živec preveč razdražljiv. Spirajte si nos z mlačnim kamiljčnim, slezovim ali kaduljcviin (»žajbljeviin«) čajem, ki mu dodajate po nekaj zrnic solL Če pa je vaš duh res zoprn, kar bi opazili drugi pred vami, potem treba zdravniškega pregleda zobovja, drgalk, nosne dupline in sosednjih votlin, kjer morda zastaja izcedek in se razkraja. Posebna, k sreči redka in težko ozdravna bolezen je »smrdeči nos«, ki jo dela neko posebno, nosno sluznico
uničujoče vnetje. Časih pu je vzrok zoprne sape nižje v dihalih, v dušnikih ali celo v pljučih, kjer kaj razpada, časih pu se Lomu pehajo iz želodca neprijetni plini. Kakor vidite, bo vzroki tako raznovrstni in načini zdravljenja tako različni, da vam treba vešče zdravniške pomoči, če vaša nadložnost ni samo domišljena.
Mnogim. Sirova ali presna hrana prihaja tudi pri nas v modo. Izšla je letos knjiga gdč. llumkove: Prehrana po novih zdravstvenih načelih, kakor jih uči švicarski zdravnik dr. Bir-cher-Benner Ne da bi hotel ocenjevati to zanimivo publikacijo s strokovnega (zdravniškega) stališču ali iz družalmo-gospodarskih ozirov, pozdravljam to delce ko<t davno potrebno dopolnilo raznih domačih in tujih »kuharic« in »kuhinj«, ki slone na stoletnih navadah in razvadah »Srednjega Evropejca« ter na zastorelih nazorih o prehrani. Poudarjam pa, da je t. zv. »meščanska« ali »gosposka« kuhinja zdravju v obče neprimerna in da je bila »preprosta hrana na kmetih doslej v zdravstvenem pogledu neoporečna, šele v zadnji, največ povojni dobi so se razpasle tudi na kmete kvarne razvade glede prehrane. Naš kmet je bil in je še po večini vegetarijanec — rastlinojedec, iz živalstva jemlje za svojo prehrano samo mleko, nekaj zabele in malo mesa (večinoma samo domačo svinjino) in vse to je pripravljeno kaj preprosto, zato je kmet zdrav in v pozno starost delaven. Meščan je vajen zgoščene, na lahko prel>aven način pripravljene, na »dunajski« ali »francoski« okus prikrojene dražljive hrane, kakor so mesnine, jajca, fina moka in obilno masti ter sladkorja. Ob taki izumetničeni hrani propada zdravje. Kot naraven odpor proti običajnemu mesojedstvu se. že nekaj desetletij priporoča meščanskim slojem rastlino-jedstvo, doslej z neznatnim uspehom, ker taka prehrana ne lagodi meščanu, ki le malo dela z mišicami. Odkar so odkrili vitamine, one čudovite snovi, ki so za razvoj, sestavo ln pravšno delovanje našega telesa nujno potrebne po-največ v sirovih, neizkvarjenili živilih, se širi zanimanje in navdušenje za sirovo prehrano. Kakor v vsaki modi, tako je tudi v tem gibanju mnogo pretiranosti. Vsekakor pa je sirova hrana nujno izpopolnilo »meščanske« ali »gosposke« kuhinje, vsaj en obed na dan naj hi bil sirov. Zmotno je mnenje, da je sirova prehrana splošno zdravilo zoper vse bolezni ali da je taka prehrana za vse ljudi primerna in zadostna ali v gospodarskem pogledu dosegljiva. Mnogim, ki bolehajo radi presnovnih motenj, je nujno potrebna zgolj rastlinska prehrana (tudi brez jajc, zakaj v jajcu so enake beljakovine kakor v mesu) trajno ali za več mesecev zaporedoma, drugim s prebavnimi motenji utegne taka prehrana njih stanje poslabšati, še drugim je treba za nekaj časa zgolj ali večinoma mlečne prehrane itd. Za zdrave ljudi veljaj načelo, da vživajo čim manj mesa in jajec, da jedo rajši nekoliko manj kakor preveč, da si preskrbe po možnosti vsak dan kaj presnega v obliki sirovih zelenjav ali svežega sadja in da si zdravijo prebavna motenja ne s to ali ono prehrano, marveč s starodavnim in gotovim sredstvom — strogim poštenjem. Post kot najmodernejše zdravilo zoper kopico raznovrstnih bolezni vneto priporočajo sloveči zdravniki, ki poznajo krščanstvo komaj po imenu.
Pravni nasveti
Opomba uredništva. Na vprašanja se odgovarja le v listu in vse prošnje za pismene odgovore žal ne moremo vpoštevati.
Oprostitev vojaške službe. N. P. J. — Prošnje za oprostitev vojaške službe se vlagajo pri komandi vojaškega okrožja. V vašem slučaju pa ni upanja na uspeh. Ko ste se drugič poročili, je postal vaš vzdrževalec mož, ki, kakor pravite, dela v tovarni. Sina iz prvega zakona vojaška oblast radi tega ne bo smatrala za vašega »hranilca« in bo moral odslužiti svoj rok. — če pa je mož že dovršil 60 let ali je za delo popolnoma nesposoben ter vas resnično sin preživlja, pa poizkusite s prošnjo za oprostitev sina. Morda bo vojaška oblast v tem slučaju smatrala, da je sin vaš hranilec in ga oprostila.
Motenje hišnega miru. A. D. S. — Pritožu-jete se, ker šolski otroci vsak dan ob dopoldanskem in popoldanskem odmoru po en četrt ure delajo nemir na občinski trati med šolo in vašim stanovanjem, kamor jih puščajo v odmoru. Isto da se godi tudi pred poukom, ko otroci čakajo ua šolo. Moteni ste vsled tega pri duševnem delu in bi radi to motenje preprečili. Kako? -— O kakšnem motenju hišnega miru pri opisanem položaju ne more biti govora. Zato tudi ni pravne odpomoči zoper to.
Pisanje rodbinskega imena po tujem pravopisu. Č. V. C. — Vprašate, če res obstoji zakon, ki prepoveduje pisati slovenska imena po nemškem pravopisu. — Rodbinska imena se praviloma pišejo tako, kakor so vpisana v rojstni matici. Tozadevno pa določa zakon o osebnih imenih, da se mora ime slovenskega, srbskega ali hrvatskega izvora pisati skladno s pravili tega pravopisa. Le če se dokaže, da se je vpisovalo rodbinsko ime do-tičnega rodu v poslednjih 60 letih v rojstno matico drugače, kakor prej navedeno, se sme dovoliti vpis po starem načinu. Vsakdo pa ima pravico zahtevati popravek vpisa v matični knjigi, če se ne sklada s predpisi navedenega zakona. Kdor pa piše svoje ime vedoma drugače, kakor je vpisano v rojstni matici ali zoper predpise zakona o imenih, se more kaznovati.
Pridobitev državljanstva. M. S. Ste poljski državljan in ste zaprosili za naše državljanstvo. Prošnjo ste vložili že 1. 1926. vendar še ni rešena, ker so zmanjkali razni dokumenti. Vprašujete, kaj bi »krenili, da bi bila prošnja čimprej rešena in če imate vi kakšne ugodnosti zo pridobitev državljanstva, ker ste slovanske narodnosti — Vprašajte pri upravnem oblastvu L stopnje (pri okrajnem načelstvu), kaj je z rešitvijo. Državljanstvo morete dobiti, čc izpolnite sledeče pogoje: 1. da imate v trenotku. ko vložite prošnjo, najmanj polnih 21 let; 2. da ste do
trenotka, ko vložite prošnjo, najmanj 10 let nepretrgoma stanovali na ozemlju kraljevine. 3. da imate odpust iz dosedanjega državljanstva, odnosno verodostojno zagotovilo, da ga dobite; 4. da ste dobrega vedenja; 5. da morete vzdrževati sebe in svojo rodbino in 6. da vam je domača občina zagotovila sprejem v domovinsko zvezo. Čc pridobi oče naše državljanstvo, gu z njim dobe tudi otroci, ki so mlajši od 21 let. Če so pa otroci že 2f let stari, morajo pa sami zaprositi za državljanstvo in morajo za pridobitrv istega tudi izpolniti gori navedene pogoje. Tudi za prosilce poljske narodnosti veljajo navedene določbe.
O drnginjskih doklada h drž. vpokojenccv.
F. K. R. V pokojnino so vam všteli 30 let, ki se zahtevajo pri državni železnici in so vam priznali draginjsko doklado, osebno in rodbinsko za ženo. Finančna direkcija pa vam je od priznane pokojnine odtegnila draginjsko doklado z nuVedbo, da imate obrt in se vam za to draginj-skn doklada ne prizna. Imate namreč gostilniško obrt in plačujete obrtnega davka približno 700 Din letno. Ali so vam upravičeno odtegnili draginjske doklade? — Uredbo o draginjskih dokladah državnih vpokojencev določa, da so izvzeti od pravice do draginjske dokla-He vobče t. j. osebnih in rod bi nek i h doklad, vpokojenci in \ pokojenke, ki imajo bodisi od lastne imovine, bodisi od' osebnega dela na mesec 5000 Din ali več dohodkov. Ne velja pa ta določba za vpo-kojenec in vpokojenke, ki prejemajo osebno pokojnino, če so vpokojeni po 20 letih efektivne službe, a za vpokojenke, ki vživajo vdovsko pokojnino, če so starejše nego 65 let. — Če pn prenesete gostilniško obrt na ženo, tedaj se vnin ho odtegovala rodbinska doklada za ženo, ker rodbinska doklada za ženo ne gre uslužbencem, če ima žena toliko rednih dohodkov, da znašajo ti dohodki na mesec 500 Din
Ilugon Turk, izpr. trž. nadzornik:
Kaj človek uživa
Najvažnejši izdelek mleka je sir, ki obstoji v glavnem iz mlečne sirninc in tolšče presnega masla in je torej izvrsten živež, katerega naj bi se posluževale najširše plosti ljudstva. — Sirnina se izloči iz mleka na dva načina: I s pomočjo sirila, katero se pripravlja iz sluznice telečjega želodca siri'!čnikn nli 2. s pomočjo skisanja mleka. Važnejši in bolj obraj-tan je prvi način in na ta način sc pripravljajo
siršeni siri ali siršencl, n« drug način pa se izdelujejo siri kislega mleka, v obeh slučajih mora sirnina pokipeti po gotovih vretjih (zorenje sira), kar se zgodi pod vplivom posebnih gliv (mikroorganizmov). Pri dozorevanju sira se napravi ogljikova kislina, katera povzroči, dn se v siru napravijo »luknje«; še bolj važno je pri tem vpliv gliv cepljivk in gotovih plesni, katera povzročajo izpremenjenje sirnine in tolšče; sirnina ni več drohljiva, postane ma-ščobna, lažje prebavna in dobi 6voj izrazit okus; mlečna tolšča pa se deloma razmili, deloma razkroji v proste tolščne kisline, ki podele siru okus in značilni duh. Pri gotovih vrstah sira se dodajajo umetno gojeni plesni (Gorgon-zolec, Roquefort i. dr.); tudi druga izdelava je vsepovsod zelo različna, zato so seveda tudi vrste sira kar najrazličnejše in izredno mnogoštevilne.
Iz neposnetega mleka dobimo masten sir; če se neposnetemu mleku doda še smetane in iz tega napravi sir, ie to polnomnstcn ali sinc-tanin sir; iz mešanice neposnetega in posnetega mleka se izdelujejo polmastni siri; iz posnetega mleka samega pa se pripravljajo pusti siri.
Po kakovosti njihove trdote ali čvrstobe razlikujemo trde, mehke in polmehke sire, kar je odvisno od tega, kako se je pridobila skutn (pri 20—28 stop. Celz. = mehek sir, pri 30—40 stop. Celz. trd sir).
7. ozirom na uporabljeno mleko razlikujemo kravji, ovčji in kozji sir.
Kemijska sestava in redilna vrednost sira je zelo različna in se to ravna po mleku in po izdelavi sira. Vse vrste sira imajo veliko beljakovine, večinoma tudi mnogo tolšče; dobro se-zvečeni so vsi siri lahko prebavni; siri z ostrimi dodatki pospešujejo v inalih količinah použiti dobro prebavo. Poraba sira naj bi se kar najbolj mogoče razširila, s čimer bi se dvignila tudi vrednost mleka.
Najimenitnejši siri se izdelujejo v Švici, na Holandskem, Francoskem, Tirolskem in Češkem.
V naši trgovini so znani sledeči siri: A. iz kravjega mleka, trdi siri (siršenci) vsi naši domači siri te vrste (Bohinjski, Vrhniški, Logaški, Trapistovski (Rajhenburg, Banjaluka), Cistercijanskj (Stična), Gruyeres (Grojer), švicarski Emmendolec, Chalet, Edelveiss in drugi, dalje laški Parmezan, holandski Edamec (Eida-mec), danski Gouda sir; mehki siri; iz Belja (Camembert Roumadour); dalje francoski Brie, Ca.m menihe rt, Bondon; itali j. Gorgonzola, Stra-chino, Belpaese; avstrijski Waldegger (dvojni), Schvvarzenberger, Eillischauer. — B. iz kislega kravjega mleka mehki siri: skuta (žmitek), presen sir), sesirjena skuta iz mlerve, Olomuški kvargelj. C. iz ovčjega, kozjega in drugega mleka: Kaškaval, Dalmatinski iz Brača in Paga, Tolminski sir, Liptavec.
Kot posebnost naj navedem, da izdelujejo na Švedskem in v Laplandiji sir iz mleka severnih jelenov in v Italiji tudi iz mleka — bi-volic.
Prezgodaj modra deca
»Pred enim pa svarim in imam o tem bogate izkušnje. Nikdar ne začenjaj prezgodaj, So otroci, ki so že s petimi leti tako razviti in ukaželjni, da kar gore za šolo in znanost. Celo štiriletni otroci skušajo mnogokrat ujeti mo-drostne drohtine šestletnih in slovkati učenost.
Nekateri starši so nad tem očarani. Da je njihova Milica histrejša nego sosedov Milko, temu se iz vsega početka niso čudili. Pomislimo: če ima otrok take starše! Toda, da je to .tedaj dokazano in da zna mnogo mlajša Milica ravno toliko kakor Milko, to je že zaradi velike jeze sosedovih neprecenljivo. Stvar se raztrobi na vse strani in Milica to tudi sliši in verjame in postane ravno tako abotna kakor njena roditelja.
Uboga Milica! Toliko preje te požene ke-rub iz tvojega raja!
Zgodnja zrelost je vedno nevarna za poznejši razvoj. Treba jo je zelo skrbno zdraviti, če mogoče s sodelovanjem pametnega zdravnika. Kajti le prevečkrat je to znak možganske bolezni in se redoma konča s poneumnenjem ali še čem hujšim. Kdor bi hotel zgodnjo zrelost še umetno gojiti, bi storil naravnost zločin.
Raduj se, če se tvoje dete zelo kasno in počasi razvija. Poznal sem ljudi, nad katerili počasnostjo v duševnem razvoju so tožili šc na učenih šolah. Ti so postali mnogokrat najpo-rabnejši v življenju a marsikakega »vzornega dečka« sem videl propasti.
Torej pri duši tvojega otroka: ne začenjaj preje, nego je neobhodno potrebno. Nihče ne \prega žrebrta v težak voz ali ga sedla za jezdeca. Znanost je težko natovorjen voz in zelo težak jezdec. Čuj nad svojim otrokom!«
(Lhotzkv.)
Jedilnik za mesec junij
(Dr. Krekova meščanska gospodinjska šola)
Ponedeljek, 22. junija:
Kosilo: 1. Sadje. 2. Riž z grahom in korenjem na juhi. 3. Sirovi ali mesni zavitki, glnv-nata solata s krompirjem. — Rdeča redkvica; bezgova potica.
Večerja: Krompirjevi polžki, solata iz rdeče pese nli okisann telečja pljuča in pečen krompir.
Torek, 23. junija:
Kosilo: L Sadje: jagode, črešnje ali borovnice. 2. špinačna juha z. vlitimi rezanci. 3. Nadevane kolerabe in pretlačen krompir (pire) ali pečena piška in korenjeva solata. 4. Ja-godov puding.
Večerja: Zabeljeni mlinci in glavnata solata s krompirjem.
Sredn, 24. junija!
Kosilo: I. Sadje. 2. Krompirjeva juha.
3.	Riž z grahom in solata Dunajski zrezki.
4.	ČcSnjev štrukelj.
Večerja: Žemeljni pečenjak in vkuhana rabarbara ali priželjc in pražen riž. Solata.
Četrtek, 2?. junija:
Kosilo: L Sadje. 2. Jetrna juha s praže-nimi (fritatnimi) rezanci. 3. Grahov ulitek (pa-j -teta), zabeljeno korenje in glavnata solata. So& na pečenka. 4. Palačinke.
Večerja: Špageti s čebulno omako. Su-j rovo korenje kot solata ali pražena telečja jetra ■ In solata.
Petek, 26. junija:
Kosilo: 1. Sadje. 2. Grahova juha. 3. Sirov narezek. Pražen mangold in pretlačen krompir (pire) s presnim maslom. Redkvica. 4. Jugodovu torta.
Večerja: Mlečna kaša. I .on krompir t presnim maslom.
Sobota, 27. junija:
Kosilo: t. Sadje. 2. Ječmenčkova juha z zelenjavo. 5. Minestra. Glavnata solata s krompirjem. 4. Pečen štrukelj z borovnicami.
Večerja: Domač sir (skuta) s presni« maslom in črn kruli. Kuhane češnje.
Nedelja, 28. junijn;
Kosilo : 1. Sadje: jagode, češnje. 2. Korenjeva juha in ocvrti možgani aH ocvrte kruhove kocke. 3. Bržole v smetanovi polivki, krompirjev puding. Solata. 4. J h godove rezine.
Večerja : Ocvrt bezeg in omaka iz suhih češpelj ali narezek in glavnata solata s krompirjem.
Opozorilo: V naših krajih je navada, da se pri glavnem obedu uživa juha. Juha pa, kakor jo navadno pripravljamo, želodec brez potrebe obremeni. Le tu in tam, kadar jo pripravimo z moko ali žitnimi zrnji. ima vsled vodikovih vo-danov (hidratov)) nekoliko redilnosti. Hkrati juho lahko oslabimo, če ji prilijemo preveč vode ali jo preveč osolimo. Če je juha iz mesa. stročnic i. dr., se v juhi iz preobilnih beljakovin nakopičijo škodljive kisline. Le-te zaostajajo v prebavilih in povzročajo raznovrstne bolezni. Juhe torej pravzaprav niso ^rana, pač pa vzbujajo tek. — Juhe, sadne, krompirjeve, zelenjavne so pa prava hrana. Vendar pa ima mesna juha pri popolni onemoglosti ali oslabelosti neko poživljajočo moč.
Gospodinje, ne pozabite pridno vkuhavati grah za zimo in nasušite si lipovega cvetja!
Modne novosti
5i0
Elegantna rdeča obleka z jopico (levo) iz svile ali lahnega volnenega blaga; spodaj bela bluza z enostavnim ovratnikom.
Lahna poletna obleka z zvončastimi obšivi in velikim belim ovratnikom »Georgette«.
Uganke
Rešitev: »Nn umetnostni razstavi.«
Napake na slikah so: Častnik ima narobe zapeto suknjo, vzpenjača bi morala biti upognjena; lovec strelja z levo roko (kar prav za prav ni napaka, ker levičarji streljajo tako in je sploh prav, da znamo obe roki enako spretno rabiti).
Cerkveni zidarji v zadregi
V zgornji del zvonika novozgrajene cerkve jc treba vzidali križ. Ker je križ težak, ga razstavijo na sestavne dele (gl. pod sliko) in vsak del posebej potegnejo kvišku. Ko pa hočejo križ na zvoniku zopet sestaviti, opazijo, dn so njegov načrt izgubili. Ali hi mogli zidarjem pomagali iz zadrecro in tim nokazati. kako — .križ se-slavif

Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice 1 SODin.Najmanjši znesek 5 Dir?.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje. Za oglase siro- j go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši ' zneseklO Din. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali prt naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.čejepriloie-j na znamka. Čekovni račun Ljubljana	- '
as*
Trg. poanočnik-šofer
z večleiju? prakso mešane stroke, s šoferskim izpitom, zmožen kavcije, vešč nemškega jezika, vojaščine prost, želi mesto trgovskega pomočnika ali šoferja. Cenj. ponudbe se pro6ijo na upravo »Slovenca« pod »Trgovski pomočnik-šofer« št, 6867.
Lesni manipulantl
ali oskrbnik kakega gozdnega veleposestva, išče primerne službe ali kaj sličnega. — Ponudbe na upravo pod Stev. 6604.
500 Din nagrade
in kompleten radio aparat z dvema slušalkama, dam takoj tistemu, ki mi preskrbi kakršnokoli stal
Prodajalka
začetnica trgovine z meš. blagom iščem službo na deželi najraje na bivšem Štajerskem. Vajena sem tudi kuhanja in vseh hišnih del. Ponudbe na uprav, pod > Poštena prodajalka« št, 7078.
Žena
katere mož je monter, želi mesta hišnice v kaki večji hiši. Naslov: Ljubljana, Sv. Petra cesta 7.
Iščejo se
plačilna natakarica, hotelska sobarica, služkinja, ki zna strokovnjaško prati perilo. Nastop takoj. Ponudbe na upravo pod zn. »Poštenje« št. 7007,
Kuharica
mlada, čista, snažna in poštena, ki bi opravljala vsa gospodinjska dela — išče službo. Ponudbe pod »Takoj« 7057 na upravo.
Vajenca
za pekarsko obrt z vso oskrbo se sprejme. - Ponudbe na upravo >Slov.« pod št. 7016.
Italijanski dijak
20 let star, ki se želi dobro naučiti slovenski, išče službo v zavodu ali dru-,	'zini proti hrani in stano-
no službo bodisi: sluge, j vanju. Ponudbe pod štev. sluge tekača, skladiščni- 17111 na upravo ' Slov.«, ka ali kaj sličnega. Sprejmem tudi delo v tovarni. Naslov pove uprava lista pod štev. 6671.
2—3 kamnoseke
iščem za izdelavo mlinskih kamnov, kateri so v tej stroki izurjeni. Pismene ali ustmene ponudbe na naslov: Franjo Bavec, posestnik, Maršive ložce (Blanca), p. Rajhenburg.
Vajenec
se sprejme takoj v trgovino meš.. blaga v mestu, vso oskrbo v hiši, s primerno šolsko izobrazbo. I. Colnar-Ander^vvald, trg. Kranj.
M'.adenič
pošten, delaven gre za
hlapca samo h katolišk. I za trgovino sprejmem. -
Učenca
Fant
vešč vsakega kmetskega dela, iz poštene hiše, dobi takoj službo hlapca v župnišču. — Vinagora, p. Desinič, Hrvatsko.
gospodarju, še raje pa v župnišče. Cenj. ponudbe na upravo pod 'Krščanska hiša St. 6451.
Gospodična
z več letno prakso v lesni stroki, vajena vseh pisarn, del - išče službo. Event. gre ludi za bla-gajničarko. Ponudbe pod »Marljiva« št. 6982, na upravo.
Prodajalka
meS. trgovine želi s 1.. julijem ali 15. julijem pre-ineniti službo. Vajena je tudi gospodinjskih del in voljna pomagati. - Ponudbe na upravo Slov.« pod »Prodajalka« št. 6976.
Vajeniško mesto
v elektrotehnični stroki, išč« oče za svojega sina, kateri je dovršil 3 razr. srednje šole. Naslov v upravi pod štev. 7013.
Prednost imajo pošteni kmetski fanti. Naslov v upravi pod št. 6991.
Učenec
dobrih, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Janko Klun v Prc-valjah.
Krojaški vajenec
dobrim šolskim spriče-alom sc sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Maribor, Prečna ulica St. 2.
Vajenca
za kovaško obrt sprejme Ivan Zdešar, Podpeč 39, Preserje pri Ljubljani.
Vinonoše
mlada dekleta, išče Ho tel Jekler na Bledu.
Prodajalko
z lepim vedenjem, zmožno slovenskega in nemškega jezika, sprejme večja manufak turna in modna trgoviaa. OJerte na poštni predal 66, Celje
Organist-cerkovnik
cecilijanec, oženjen, išče službo s 1. avgustom ali pozneje. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod št. 702-1.
Cerkovnik mlad, poSlen in marljiv, išče službo. Zraven dela tudi druga dela. Naslov v upravi pod št. 6963.
Mlad trg. pomočnik
mešane stroke želi mesta vtrgovino. Nastopi lahko takoj. Naslov pove lista pod it
upr
7065.
Pisarniška moč
že nekoliko, prakse išče službo za takoj. Ponudbe na upravo pod Vestna
St. 7076.
Trg. pomočnica
začetnica išče mesta Irgovini s špecerijskim •li mešanim blagom svrho pridobitve prakse Ponudbe pod Takoj sli pozneje« št. 7087 — na upravo lista.
12 letna dcklica
brez starSev iSče službe kjerkoli. - Naslov pove iprava lista pod št. 7056.
Manufakturista
dobrega, z lepim vedenjem, zmožnega slovenskega in ncmSkega jezi ka, sprejme večja manu fakturna trgovina. Oferle na poštni predal 66 — Celje.
Mizar, pomočnika
zmožnega v slavbenski in pohištveni stroki, sprejmem na deželo. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Anton Po gačnik, Bukovica št. 21 nad Škofjo Loko.
Učenko
poštenih staršev, katera jc dovršila najmanj 2 raz meščanske iole, sprej mem v trgovino z meša nim blagom. Hrana in sla novanje v hiši. Prednost imajo z dežele. Naslov upravi pod Stev. 6953
Služkinjo
vajeno vseh hišnih del sprejmem. Plača dobra Naslov v upravi lista pod it. 6954.
Kovač
ki zna tudi šofirati želi nesta pri avtopodjetju di trgov, potniku. Naslov pove upravs pod št. 7058.
Učenka
t dovršenim II. mešč. raz. v I.ichtcnthurnu želi vstopiti v trgovino meš. blaga, najraje na deželo. -Hrano in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru, .ehm dobrega varstva. -Deklica je močna in zdra
Vrtnar
oženjen, vajen tudi zarskih del, sc sprejme Stanovanja na razpolago Plača po dogovoru. Na slov v upravi lista pod št. 6915.
. 2 dclavca
mlajša, za žično pletil stvo, izurjena v vseh žično pletilstvo spadejo rih delih, sprejmem Plača dobra, služba stal na. Naslov pove uprava pod št. 7032.
stv ilfe
katere znajo dobro šivali moške srajce in spodnj hlače, dobijo stalno na
________'meščenje proti dobremu
va. Cenj. ponudbe (prosi i plačilu pri Domačoj tvor mali) na upravo lista pod j nlcl rublja d. d. v Zagre Varstvo« it. '039. I bu, Krajiška ulica št. 20.
Zaradi nesreče inventurna odprodaja
manufaklurnega in konfekcijskega blaga po gkboko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča
Marija Rogelj, Sv. Petra cesta št. 26 Ljubljana
Vajenka
ki je dovršila meščansko šolo, zmožna slovenskega in nemškega jezika, iz boljše hiše, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovini mešanega blaga V. Zottl, Vojnik pri Celju.
Vajenca
ki ima veselje do kleparske obrti in inštalacije vodovodov, sprejme Gustav Pust, Tržaška cesta, Ljubliana.
Učenca
prim. Šolsko izobrazbo, starosti 14—16 let, poštenih staršev, se sprejme takoj v trgovino z mešan, blagom Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava pod št. 6969.
Kmečki (ant
pošten in priden, se takoj sprejme v službo. Plača po dogovoru. - Naslov v upravi pod št. 7107.
trgovski
vajenec
Iz poštene hiše in s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovini z mešan, blagom Iv. Kovač, Maribor. — Stanovanje in hrana v hiši.
Izobražen mladenič
z lepo doto želi znanja z dekletom, ki ima posestvo, gostilno ali trgovino. Naslov v upravi pod »Nedolžna« št. 7012.
Stanovanje
1 soba in kuhinja ter pritikline, v podpritličju, se takoj odda v Ilotiini-rovi ulici 12, Sp. Šiška.
Manjše stanovanje
išče solidna stranka v mestu za avgust ali takoj. Naslov v upravi lista pod št. 7098.
Dvosobno
suho in zračno stanovanje v mestu, najraje v kolodvorskem ali šenlpe-terskem okraju, išče vdovec z enim otrokom ■— stalni uradnik v Ljubljani. Naslov v upravi pod št. 7038.
Izkuh	Gostilno in
zelo dobro obinkovan, na dobro idočo, prometni Ijubljan. ccsli, Maribora, se takoj odda. Lepa prilika zu osamosvojitev. -Več v trgov. Ahlin, Poljanska cesta 5 ali Celovška cesta 56.
Hišo
3 sobe, 2 kuhinji in pritikline z vrtom na peri-Isriji Ljubljane, prodam za ceno 125.000 Din. — Ogleda se pri lastniku Franc Pire, Zg. Šiška 47, Ljubljana 7.
Učenca
krepkega in poštenega, z dobrimi učnimi spričevali sprejmem takoj v trgovino. Ponudbe na upravo pod »Učenec takoj«.
Večja zavarovalnica
išče vešče zastopnike (akviziterje) za mesto — Ljubljano in okolico. Ponudbe pod »Zastopnik 24«, na upravo št. 7069.
Dijaka
prvo, ali drugošolca — krščanskih in kmetskih staršev, sprejmem z vso oskrbo. Naslov v upravi pod št. 7096.
Eno ali dve dijakinji
sprejme učiteljica v centru mesta v lepo in solnčno sobo. Dobra domača hrana, klavir, perfektna nemška konverzacija. -Naslov v upravi lista pod št. 7040.
Mizarski pomočnik
in vajenec se sprejmeta dobrimi pogoji. Mizarstvo »Sava« Kolodvorska 18.
2 tcracerja
se sprejmeta v stalno službo. Dom. Battelino,
Slomškova 19.
150 do 3C0 din dnevno
zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko! - Kos-mos, Ljubljana, pošt. preda! 307.
Dijakinje učiteljišča!
iz boljše hiše, sprejmem prihodnje šolsko leto v vso oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod »Učite-ljiičnice« št. 7060.
Iščem vajenca
za pilarsko obrt. Hrana in stanovanje v hiši. — Ivan Figar, pilarski mojster, Ljubljana, Vošnja-kova ul. 6.
kleparska vajenca iz poštene rodbine, se sprejmeta. Hrana in stan. v hiši. K. Bocak, stroj, kleparstvo in vodovodi, Tržič.
Dekle
staro 1-1—16 let lahko sirota, sprejme boljša trgovska hiša na deželi v pomoč gospodinji. -Naslov v upravi lista pod št. 7089.
Sto oseb
in še več lahko dobi zaslužek z obiskom privatnih strank. Za vzorec in pojasnilo pošljite Din 1 -znamkah na M. Vrabič, _Ptuj 33._
Velika zavarovaVica
domača, išče srezke zastopnike v vseh srezih Slovenije. Dopise pod zn. »Verziran« štev. 7106 na upravo »Slovenca«.
Starejša gospa
tudi obrtnica, dobi v r jem eno sobo proti malemu opravilu v hiii, pri starejšem gospodu v Lju tomeru. Ponudbe na upr. »Slovenca- pod ' Starejša najemnica« št. 6342
Lepo sobo
posebnim vhodom od dam za 250 Din. - Jež, Staretova 31.
Lepo sobo
z 1 ali 2 posteljima, vse novo takoj poceni od dam. Naslov v upravi pod št. 7066.
Starejša gospa
išče lepo solnčno sobo hrano in postrežbo pri dobri družini. - Ponudbe pod zn. »M< št. 7103 na upravo »Slovenca«.
Stanovanje
Odda se v najem s 1. ju liiem t. 1. novo zgrajena hiša z dvema stanovanjema z vsemi pritiklinam in obširnim vrtom v Rožni dolini najmanj za dobo 5 let. Natančnejše infor maciie se dobijo v Ljud ski hranilnici in posojilnici na Viču.
mesarijo
v okolici 7 oralov posestva, prodam. Vprašati v upravi Slovenca v
Mariboru.
Majhno kmetijo
aii vrt s hišo kupim. Ponudbe na upravo pod zn. Kmetija »t. 7020.
I
Hiša naprodaj!
Prostov. gasil, društvo »
Mavčičah proda na javni
,. , ,. dražbi dne 28. junija ob no v inestu ali na dezeh, ; ,0 dopoldne hlS(, „ ,acJ.
sodelovanjem kot dru- , njm vrtom o), ccsl( na
zabmk ah poslovod|a ab- ,e kraju un. od
50.000 Din
vloži v rentabilno trgovi
solvent Trgovske šole z
večletno prakso. Ponudbe poslati pod značko Vesten in štedljiv« št. 6997 na upravo »Slovenca*.
postaje. Vzklicna cena 20 tisoč Din.'
Novo hišo
j zidano sob
s 3 kuhinjami, 3 ami, 2 kletima in veliko drvarnico, zraven lep vrt, mimo tekoč potok — prodam radi izselitve za ceno 30.000 Din. Hiša je pripravna za kako obrt Podpisana tvrdka: Ba- ! ali »"tfovino..- Ogl,eda in ruffi Gaetano, Importa- i ,zrc ,se P." Jozei,u zione Legnami, Viale Go- I n,ls' L°č°'«, P- Medvode.
Izjava
poslopje
prodam. Tomačevo št. 25, Moste pri Ljubljani.
rizia, Milano i z j avl j a, Gospodarsko da g. Valentin Privrat ■ ni več njen zastopnik, vsled česar ni upravičen sklepati za podpisano tvrdko nobenih trg. PorIov. — Baruffi Gaetano, Imoortazione Legnami, Viale Gorizia, Milano.
Stanovanje
dvosobno, iščem za mesec avgust. Ponudbe na upravo pod št. 6955.
Lokal
se odda na prometni točki v Ljubljani z inventarjem ali brez. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 6912.
Učenko
sprejme lakoj trgovina s čevlji. Zalokar, Mestni trg 19.
Služkinja
pošteno dekle, pod 30 let, za vsa hišna dela, ki mora znati perfektno kuhati, dobi takoj mesto. -Oglasiti sc je v Lcpo-dvorski ulici št. 14, Ljub-ljana-Siška.
Dva usnjarska
pomočnika
dobra šerarja, pridna in vztrajna, dobila takoj mesto. — Tovarna usnja Pavel F. Knnlllč, Šmartno pri Litiji.
»
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avtol, Prva oblast, koncesijonirana Proso.-iu it. 16 zastonj Pišite ponj!
BBBBBBPBSBBBBBBB
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31, nedaleč od kolodvorov. Vhod tudi z Bleiweisove ceste. Prihodnji redni tečaj prične 1. julija.
H19BBBBBHBBBBSBB
Soba za letoviščarje
kompletno opremljena, 2 postelji, se odda v Skofji Loki na Gorenjskem. — Vprašanja na: Hafner Janko, Skofja Loka, Sv. Jakoba trg 11.
Gostilno
Dobro idočo vzamem v najem v kakem iako prometnem kraju s 1. julijem ali tudi pozneje. Ponudbe na upravo pod »Prometna« St. 6603.
Večje stanovanje
v Klanju na Glavnem trgu, pripravno poleg stanovanja še za poslovne lokale za pisarno, zdravnika, zobozdravnika itd.. se odda. - Ponudbe pod »1. september ali preje« št. 69S0 na upravo.
Stanovanje
v mestu, sobo in kuhinjo, išče učiteljica. - Ponudbe pod »Točno plačilo« na upravo »Slovenca«.
Ivan Fakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15
Zaloga neprekosljivih švicarskih žepnih ur:,Schaffhausen', ,Ornega', .TissoP, ,Doxa', .Corteberl', ,Junghans*. ,Langeu-dorf' Velika izbira: briljanti, zapestnice, uhani, verižice, prstani, obeski, doze zn svaljčice, poročni prstani. Električne stenske ure. budilke vseh vrst,srebrno jedilno orodje, krstna in birmanska darila. Konkurenčne cene, tudi na obroke.

Pljuča!
Pljučne bolezni zdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenanslalt) Se-čovo, železniška postaja Rogaška Slatina. - Udobnost, prvorazredno! Prospekti!
Naročajte
\SLOVE ti CA
najcenejši I shr.fiski dnevnik
Letovišče!
Družina, ki želi o počitnicah na deželo, dobi dve sobi s posteljami in kuhi njo v prijetnem kraju bli zu kopaliiča Medija. Na željo tudi ribolov. Naslov pove pošta Medija-Izlake.
Lepo stanovanje
(2 sobi, kabinet, pritikli ne) v visokem pritličju vile v Plcteršnikovi ulici 24, evenl. tudi 4 sobno stanovanje s kopalnico. V I. nadstropju 2 prazni (ev. meblirani) sobi.
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna < Ljubljana. Mestni trg 25/1
Stavbno podjetje
Rudolf Terčelj, Vodovodna cesta, Ljubljana, se priporoča ter izvršuje ceno in solidno vsa v to stroko spadajoča dela.
LEPO POSESTVO
14 oralov, proda z vsem inventarjem ali brez: Jurij Kožar, okolica Jar-movec, p. Dramlje pri Sv. Juriju ob j. t.
Noto hišo
dvostanovanjsko z vrtom, tik Maribora, zamenjam za malo posestvo v bližini kakšne farne cerkve. — Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
V najem dam
kovačnice, na zelo prometnem kraju, po!eg drž. ceste. Ponudbe do L julija na upravo -Slovcnca« pod it. 6978.
Trgovina
z mešanim blagom ob državni cesti na periferiji se odda takoj. Naslov v upravi pod št. 7091.
Lokal
za trgovino sc odda s stanovanjem vred. Janez Koprive, Žalna, Višnja gora.
Rabim lokal
za obrt sestoječ iz dveh ali ene večje sobe. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zmerna cena« itev, 70.70.
Nov mlin
modern, na valje, se da v najem za daljšo dobo. — Naslov v upravi »Slov pod št. 7105.
Soba
lepo opremljena, zračna, z električno razsvetljavo v bližini glavnega kolodvora se odda s 1. julijem .Naslov pri upravi »Slov.« pod št. 7080.
Lastnih gradu
združenim s kapelo, 6 km oddaljeno od Celja, nudi brezplačno stanovanje duhovniku v pokoju. Naslov
v podružnici Slovenca-v Celja
Trgovina
z mešanim blagom se od da na račun na jako pro metnem kraju na Dolenjskem, v neposredni bližini kolodvora. — Pogoj: trgovina na račun proti kavciji 15.000 Din. Prednost ima poročen par brez otrok. - Ponudbe je poslali na podružn. -Slovcnca« v Novem mestu pod značko "Trgovina«
Proda sc:
lepa trgovska hiša z mesarijo in trgovino, ledenico, z lastno klavnico, na prometnem kraju na Gorenjskem. — Ponudbe na upravo pod značko »Lepa priložnost St. 6917.
Upokojenci, obrtniki,
pozor! Lična enodružinska hišica s sadonosni-kom in malim zemljiščem v Petrovčah blizu cerkve in kolodvora naprodaj. — -Redka prdika-. Zavodna 26, p. Celje.
Posestvo z mlinom
na štiri kamne in stalno vodo se proda v Blagovici, tik držav. Dunajske ceste in avtobusne zveze Ljubljana—Celje. Redi se 3 glave živine. Cena 150 tisoč Din. Poizve se: Ber-gant Benjamin, trgovec, Ljubljana VII, Černetov: ulica 26.
Hišo
cnonadstropno, novo, t. vrtom v Ljubljani prodam. Mesečni dohodki 2000 Din. Cena 180.000 Din. Hipoteke 100. 000 Din. Naslov v upravi pod št. 7074.
Hišo
tristanovanjsko, davka prosta se proda za Din 135.000. Potrebno 75.000 Din. Val. Vodnikova ul. 8, Moste pri Ljubljani.
Hiša
enodružinska in velika njiva pri Turjaku za Dir 17.000, naprodaj. Nadov v upravi pod št. 7059
Prilika za nakup!
I. posestvo: Vinograd, travnik s sadnim drevjem, njiva, velik gozd, hiia, hlev, klet. II. posestvo: Vinograd, gozd, mala njiva, hiia, hlev, klet. Obe posestvi pol ure od Rogaška Slatine, zelo ceno naprodaj. Več pove A. Ogrizek, Odžaci — Bačka.
Tovarmshn
objekt
okolu 1000 mJ, nc več, vse betonirano ob reki Kulpi, električni pogon, primerno za tovar. usnja, mesnih izdelkov ali tekstilno tovarno itd., vila, stanovanjska hiša, se proda poceni ali da v najem. Kaštel«, Karlovcc.
Dobra gostilna
in trgovina v mestu, do bra trgovina in gostilna s 7 orali zemlje na deželi, krasna hiSa in lepa vila v Celju, ter vila v La škem, obstoječa iz 6 sob, z vrtom, zu 135.000 Din naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju.
Vsakovrstno
po najvišjih cenah CERNE, juvelir. Llubliana Vt'olfo»a ulica it. 3
Srebrne krone
staro zlato in trebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Moiina.
Crešnjc
hrustavke, prvovrstne in zdrave ca vkuhavanje, s
peclji kupi Nabavlialna zadruga uslužbencev državnih železnic Ljubljana VII. Ponudbe z navedbe ccnc in količine franke nakladalna postaja jc treba navesti.
Srečke, dclnicc, obligacije
kupuje Uprava »Mcrkui«, Ljubljana • Selenburgovt ulica 6. II. nadstr.
<7nser<ati
v -Slov ene U'
i.7ia/'o največji uspeh,-
Pralno čudo!
Peri s pralnim kompresorjem! Pralnih več, temveč samo Se pralne ure! V 5 je perilo snežno belo oprano. Zastopniki sc sprejemejo za: Štajersko, Prekmurje, Med jim ur je, okraj Čakovec in Varaždin. Samoprodaja: Jos. Govedič, Maribor, Prešernova ulica št. 19.
dni ni minutah
Hans Franck:
Raziskovalec med Uudozrci
Gustav Nachtigal, znani nemški raziskovalec Osrednje Afrike, se je povzpel kot medici-nec okoli leta 1860. ilo časti telesnega zdravnika tuniškega beja. V tem svojstvu se mu je posrečilo po nepopisnih naporih prepotovati takrat skoro nepoznano Saharo. Prepričal je berlinsko vlado, du mora tudi Nemčija, čeprav pozno, postati kolonijulnu država, in nastopil omenjeno nevarno pot, dn bi izročil bornujske-mu sultanu darila pruskega kralja. Leta 1870. jp bil svečano sprejet v sultanovi prestolici &uki in navezal stike, ki so Nemčiji po več letih naklonili Kamenin, najpomembnejšo izmed njenih po svetovni vojni izgubljenih kolonij. Kakor pravi raziskovalec sc Nachtigal po uspeš-• no opravljeni nalogi ni hotel vrniti v Tunis po isti poti, t. j. preko Sahare. Izrabil je rajši priliko, da bi si ogledal še tedaj skrivnostni Sudan. Preko Dar-Furskih sotesk in Kordofanskega pragozda je dospel do Nila in potem z jadrnico po reki navzdol do Hartuma pa Kaira. V Tunisu je prejel kot nagrado za svoje izredne zasluge čast pruskega generalnega konzula.
Na tem Sudanskem potovanju je doživel Nachtigal za Evropcjca izreden dogodek. Sam mu ni pripisoval v svoji stalni skromnosti nobenega pomena, dasi ga je skoro stal življenje. Če ne bi zapustil eden izmed njegovih spremljevalcev podrobnega dnevnika, sploh ne bi zvedeli o tej grozoviti pustolovščini. Zasluži pa, da jo otmemo pozabljenju, ker podaja zgled najvišjega samozatajevanja, ki ga je zmožen navdušen raziskovalec v službi ljubljene znanosti.
Na poti med Bagirmijem in Vadajo je prehitel Nachtigal nekega dne v svoji vnemi za nepoznano deželo ostalo karavano in naletel popolnoma sam in neoborožen na krdelo zamorskih vojščakov. Izkazalo se je, da so bili ljudo-žrcL Odgnali so zvezanega ujetnika k svojemu kralju, ga privezali na drevo sredi vasi in se lotili pripravljanja za svečano pojedino.
Gustav Nachtigal se niti ni utegnil domisliti r tem trenotku, da pomeni naglo tekanje zaposlenih zamorcev predčasen in krvavi zaključek njegovega lastnega zaslužnega življenja. Zatopil se je v čudno sliko, široko odprl oči in skrbel samo, da mu ne bi ušla katerakoli skrivnostna podrobnost. Saj ni bila še nobenemu znanstveniku naklonjena prilika tako blizu opazovati slične stvari. Takoj je uvidel, da postopa ves narodič od kralja z zlatimi zapestnicami in do zadnje brezzobe starke po starinskih svečanih izročilih. Vsak je hitel, da čimprej opravi dodeljeni mu posel. Glej, že so v strnjenih vrstah prikorakali godci! Imeli so najrazličnejša dolga in kratka godala. Morebiti so rabili ta dolga, nerodna glasbila samo pri sličnih svečanostih, dočim so na pohodu ali pri lovu shajali z manjšimi, priročnimi? Koliko strun so imele te čudne stvari in kako so bile uglašene? Glej, kolki se niso nahajali gori, kakor ima to evropska gitara, temveč so štrleli naravnost sredi godala! Glasbeniki so nataknili neke naprstnike, da bi ubrali strune? Ali so bili iz roženine ali drugega prožnega blaga? Nachtigal je krčevito
stegoval vrat, da bi boljše videl in postal vzlii-čen, ko se je pričel okoli njega splošen ples pa petje. Ali ne bi bilo greh zamuditi izredno priložnost za znanstveno točno beleženje teh v Evropi neznanih čudnih pesmi in divjih skokov! A obrednosti so bile predolge, da bi sc opazovalec lahko zanesel samo na spomin. Ne, to je bilo treba risati in zapisovati napeve ... Nachtigal se je nn žalost spomnil, da jc trdno privezan na drevo. Ne bi se zmenil za zvezane noge, a roke so mu bile res potrebne. O, če bi se znal oprostiti spon, kakor razumejo to cirkuški umetniki! Pričel je ruvati in z zobmi rahljati umetne zamorske vozle. Dolgo ni šlo, a vztrajnost vse premaga: naposled je le oprostil prej eno in potem drugo roko. Blaženo je vzdihnil, takoj privlekel iz žepa beležnico s svinčnikom in pričel vneto slikati pa pisati. Ljudožrci so vedno bolj divje rjoveli in skakali pod navpičnimi žarki tropskega solnca. Njih jetnik se ni zmenil za vročino pa je kakor uročen naglo beležil in beležil.
Naposled je slučajno zagledal neki plesalec v ujetnikovi roki čudno, lesketajočo se stvar, ki je letela po papirju. Ali ne bo z njo streljal? Zamorec je skočil iz kroga, pobral sulico in planil k ujetniku. »Pleši!« ga je ta nahrulil v arabščini, ki jo razumejo vsi prebivalci afriških dežel vzdolž karavanskih poti. Osupli zamorec je vrgel sulico iz rok in ubogal. A ta kratki razgovor je prekinila pesem. Zamorci so se zgrudili okrog drevesa s privezanim jetnikom. Mar so ga že hoteli pričeti mučiti? »Pojte naprej!« jim je jezno zakričal Nachtigal, in pesem ljudo-žrcev na čast obsojeni žrtvi se je nadaljevala.
Nachtigal je bil tako vesel, da je zopet spravil v tek prekinjeno predstavo, da se je naravnost zdrznil, ko so nenadno zagrmeli streli. Trije zamorci so se zgrudili mrtvi. Ostali s kraljem na čelu so takoj izginili v pragozdu. Nach-tigalovi lovci so planili naprej in ga z veselim krikom rešili spon. A raziskovalec ni bil nič vesel rešitve.
»Že zopet ste mi vse pokvarili!« je jezno zaklical s svinčnikom v roki. »Saj še nisem bil gotov! Prekinili ste najlepši prizor, ki sem naletel nanj na vsem tem potovanju. Vedno ste mi na poti s svojimi bedastimi puškami...«
Lovci in nosači »o se zavzeli. »Kaj pa smo pokvarili, gospod?« je naposled plaho vprašal eden od njih.
»Kaj? Beležil sem redko sliko: ples ljudo-žrcev na čast njihovi žrtvi. Poglejte: narisal sem plesalce in zapisal njih pesmi!«
»Ampak, gospod,« se je upal pripomniti neki strelec, »saj ste bili vendar vi ta njih žrtev! Če mi ne bi streljali, bi vas zamorci zaklali in požrli...«
»Mene?« se je zavzel Nachtigal, »ali je to mogoče? Ali ste mi res rešili življenje? Nisem mislil, da sem bil v smrtni nevarnosti.«
Lovci so spoštljivo molčali. Še vedno v svoje opazovanje zatopljeni Nachtigal jim je pričel navdušeno predvajati ljudožrski ples in pesmi, ki jih je bil pravkaT priča. Bil je tako miren kot da ne bi bil le slučajno ušel smrtL
Albert Jean:
Močnejša kakor smrt
Marija Dourduff je nad glavo dvignila stisnjeno pest, da bi ukazala molk. Stari Guirec, ki je s palico nekaj risal po pepelu odprtega ognjišča, se je ustavil, in tudi mali Yvon je nehal skubiti ponesrečenega galeba. Zdaj se je slišalo samo besno preteče rjovenje viharja nad streho. Marija Dourduff je vzravnala svoje koščeno telo, in dve mučni gubi sta se zarezali v njen zagoreli, suh obraz.
»Zdaj je zapihala prava burja, severovzhodnik,« je rekla. Mislila je na moža in dva sina, ki so morali v tej uri sredi podivjanega morja napenjati vse moči, da bi s krvavečimi nohti zvili uporna jadra. A Guirec je zmajal z glavo, čeprav je obsedel na stara leta zavoljo revmatizma
kakor klada ob ognjišču, je še vedno poznal ribiški posel in so njegovi nasveti veliko zalegli.
»Res se ti ni treba bati za tvoje ljudi, Marija Dourduff, dokler ne boš čula kčraskoetskih zvonov,« je prepričano pripomnil in pričel žvečiti svoj tobak.
»Keraskoetski zvonovi!« je z grozo ponovila žena. Takoj je pred njo oživela preteča slika z bršljinom poraščenega zvonika sredi samostanskih razvalin. Zob časa je zdrobil oboke, zrušil stebrovje in potolkel pisana okna. Samo stari zvonovi so čudežno obviseli pod zrezljano streho edinega ohranjenega stolpa. Dolga leta so molčali in se oglasili samo takrat, ko je bilo treba oznaniti novo nesrečo. Njih zvonenje je
redno veljalo v morju ponesrečeni ladji. Dobilo
je pomen neizprosnega mrtvaškega zvona.
Ribiči so staremu zvoniku pripisovali nad naraven pomen, ki mu ni bil kos njih preprosti razum. Saj je bila stvar res skrivnostna, čeprav povsem naravna. Izmed vseh vetrov je pihal skozi zvonik samo srditi severovzhodnik. Prav ta burja je metala jadrnice med obalne čeri in v istih usodnih trenotkih gibala zapuščene zvonove.
... Vihar je nenadno zapihal s podvojeno močjo. Ljudje v koči so slutili, kako je bičal v slepi jezi morske valove, zmedel ribiške barke, krušil skalovje in drvel proti zvoniku, da bi zapečatil svoja grozodejstva.
Marija Dourduff je nenadno odprla omaro in vzela iz nje svoj dolgi črni plašč.
»Kam pa greš?« jo je nevoljno vprašal starec.
Zena mu ni odgovorila. Odprla je nizka vrata, in takoj se je vrgel veter v njena krila, ki jih ji je ovil krog nog. Naglo je odšla s po-vešeno glavo in se sunkoma borila z divjim viharjem, ki ji je jemal sapo. Samo ena misel ji je hodila po glavi in se polastila vse njene duše: »Keraskoetski zvonovi danes ne smejo, n e smejo zvoniti...«
Leteči pesek ji je bičal obraz in se ji vbadal v polt. če je stisnila zobe, se ji je zdelo, da žve-ka zdrobljeno steklo.
Imela je dolgo pot od svoje hiše do zvonika. Dozdevalo se ji je, da ima naravnost dolžnost kljubovati viharju: saj je s tem delila usodo moža in dece, ki so se v morju borili z istim vetrom. Ta vzvišena zavest skupnosti z dragimi je premagala njeno utrujenost.
Ko je Marija Dourduff pritavala do samostanskih razvalin, se je opotekala kakor udarci nevidne gorjače: tako je narastel veter in moč njegovih sunkov. Nenadna neznosna utrujenost
je premagala njene mišice. Kri ji je bobnela ▼ sencih. Čutila je, da bo vsak trenotek izmučena in premagana obležala v osatu ob zidu.
Dvignila je oči in zagledala v odprtem oboku temno senco. »Zvonovi!« so zašepetale njene suhe ustnice. In nenadno je njena kri ponovno zavrela. Občutila je novo, nepričakovano moč in bila pripravljena na najvišje junaštvo.
Popolnoma nov konopec se je zvijal med bršlinom. Lani je obiskal vas škof in je takrat odredil župnik zvonenje. Marija Dourduff, ki je šla v boj za svojo družino, se je z obema rokama krčevito oprijela tega konopca. Obvisela je na njem z vso težo kot ena sama vroča prošnja ... V njenih ušesih so še vedno donele besede starega Guireca: »Res se ti ni treba bati za tvoje ljudi, Marija Dourduff, dokler ne boš čula keraskoetskih zvonov!« In Marija Dourduff je nepremično obvisela na konopcu in ne bi bila popustila, četudi bi ji odtrgalo roke — zvonovi niso smeli zazvoniti.
Ne morete si predstavljati, kako divja je bila ta noč. Burja je poskušala vse, da bi premagala ribiško ženo, ki je hotela kljubovati njeni moči. Vihar se je vedno besneje zaletaval v onemoglo, razbičano telo, dušil pljuča, v otrplih členkih je žgalo, prsti so krvaveli. Ne, tega si ne morete predstavljati. Saj veste, da je našel
Ervi jutranji svit Dourduffovo barko brez jam-ora, toda moštvo živo! Ko jih je sprejel rešilni čoln, je izjavil oče Dourduff:
Severovzhodnik je bil tako silen, da smo se, fanta in jaz, že vdali v misel, da ne bomo nikoli več videli doma. In potem se je vihar nenadoma sesedel... Krog nas je besnelo in vrelo... slišali smo hrumenje, v čoln so škropile pene razdivjanih valov ... toda pluli smo kakor po olju... In to je čudež... ravno tako velik čudež, kakor če bi nocoj keraskoetski zvonovi ne bili zvonili!«
David Ilack:
Drugi Job
Doletele so ga vse nesreče, ki so ga mogle.
Usoda mu je ugrabila imetje in zdravje, vzela družino in mu pokazala vso neiskrenost prijateljev. Ubog, in \ samoti je živel — drugi Job.
In iznova je zopet objokoval svojo usodo v temnih nočeh brez spunja in spet kot pogosto vzdihoval:
»AU je že sploh koga doletela taka nesreča? Ni menda človeka, ki bi bil bednejši od mene!«
Nato je od skrbi izmučen zaspal. Vendar pa se mu je v sanjah prikazal angel, resni znanilec zagonetne usode, in mu rekel:
»Marsikateri ljudje na svetu so še nesreč-nejši od tebe.«
Nasmehnil se je in dejal:
»Kaj se je pač tem pripetilo? Mogoče so izgubili življenje? Srečen bi bil, če tudi pome pride smrt.«
»Ne, niso izgubili življenja. Toda čemu govoriva! Pojdi, pokažem ti naj nesrečne j ša bitja.«
Prikazen noči ga je vodila po cestah in ulicah do :wne in zapuščene koče. Skozi nezastr-te šipe oken sta videl* borno razsvetljen prostor in mamico, ki je z zasanjanim pogledom zrla v sliko na steni.
»Njen edini otrok,« je zašepetala prikazen.
»Ki je umrl?«
»Ne, ki se je v življenju izgubil.«
»Je mar ta starka najnesrečnej-šc bitje, ki si mi ga hotel pokazati?«
»Ne! Njena bol je sicer zelo velika, a še ni največja. Pojdi, greva dalje!«
Prispela sta do bajno lepe palače. Gledala sta v razkošno sobano, kjer je krasna, mlada gospa sedela v nemi bolesti pri umirajočem ji otrokn.
Nesrečnež se je zgrozil in molčal, toda njegov vodnik je pripomnil:
»Njena bolečina je velika, ampak še ni največja. Pojdi!«
Prišla sta do visoke hiše. Vsenaokoli je bila tema kot v rogu; le skoz majhno okno četrtega
nadstropja je silil pramen svetlobe. Nočni obiskovalec se je z roko oklenil svojega tovariša in dvignila sta se kvišku. Okno je bilo napol zastrto. V majhni, sicer skromno, a čedno urejeni izbi je za šivalnim strojem pri delu sedelo dekle. Lepa ni bila, mlada tudi ne več.
»Ta je!« je resno izpregovoril poslanec usode.
Spremljevalec je začuden strmel.
»Čudiš se?« je ta pristavil. »Zdi se ti pač, da se tukaj, čeprav ni mogoče najti kakega posebnega veselja in sreče, ne da govoriti o nesreči. In vendar je tako. Kajti revno dekle, popolnoma samo na svetu in brez vse osrečujoče domišljije, je — verjemi, najbolj nesrečno bitje!«	Prevel Franjo T—c.
David Haek:
Ljubljena
»In čeprav sem se v nje objemu komaj kdaj zmislil nanjo, sem jo vendar prisrčno ljubil in jo zdaj še veliko bolj ljubim, ko me je za vedno zapustila. Kdo bi bil tedaj slutil, da bo do tega prišlo, kdo bi se bil domislil, da je nekega dne ne bo več nazaj! Pač sem vedel, da večno ne bo tako, ampak skušal sem se teh misli otresti, bile so mi nadležne; tudi meni je bil usojen dan. ko jo za vselej izgubim, a sem usodni trenotek vedno odlagal v bodočnost. In šele sedaj sem prišel do spoznanja, kaj mi je bila. Ah, samo en dan, eno samo uro bi jo š« rad imel pri sebi!«
»Kaj boš tožil, prijatelj, kar je minulo^ je minulo! — Ampak povej mi, kdo je prav za prav kriv? Je ona tebe zapustila, ali si ti njo?«
»Hm, kdo bi mogel to prav povedati!«
»In kako ji je ime, ki še zdaj tako po njej hrepeniš.«
»Mladost, predragi prijatelj, mladost!«
Prevel Franjo T-c.
Ljudje slabih živcev
kake bolezni, preobremenjenja, žalosti, razburjenja, kakor tudi stari, oslabeli ljudje, ki jim pojema moč, prebava, ki radi poapnenja žil nimajo teka, si hitro opomorejo in se okrepe, če uporabljajo	VINO 2IČAN1CA.
Cena steklenice 40 Din. Proizvaja in razpošilja stara, L 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelači-čev trg 20. Dobi se v vseh lekarnah.
»REKORD« originalni dalmatinski bolhač
iz motornega mlina Franca Halbirtha v Trogiru uničuje zajamčeno vte vrste golazni in insektov. Dobiva ae v vseh trgovinah z živili in materijal-nim blagom, v lekarnah in drogerijah. — Glavno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Jegličeva c. t. Zahtevajte izrecno samo znamko »REKORD«!
Posestvo naprodaj
2 njivi, 2 vrta, travnik, nekaj gozda, lepa zidana hiša (4 sobe, električna luč, v kuhinji vodovod), gospodarsko poslopje. Cena Din 80.000. • Vprašati pri Ignac Jevienak, krojač, Mota 56 ob DravL
Najnovejši
Sachs"
■otorlt. jlTokoU««, otroAkl »oilfkl. HtmlM »troji, no«« mesni deti. pn.umatlka. Ceniki franko. Najniija osna.
./TRIBUNA" F. B. t.
Ljubljana, Karlomka cesta št 4.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica šle* 30 (v lastnem poslopju)
Obrntovonlo vlog, nohnp In prodalo vzolto mtnlli prednostnih ooplr|ev. deviz in volol borim naroČilo, oreduimi in buditi vsoht vrsti, eshompt in inhaso menic tir nakazilo v to- In Inozemstvo, inte-dipositi itd. itd
Brzolavhe: Uredil Llobilano Tli. Z0I0 ZM7.2518: interurbon Z706. Z806
11
Delniška družba pivovarne
nion Ljubljana
Talafont
LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023
Bntojavh
Pivovarna .UNION1 Ljubliai Pivovarna .UNION' Maribo
J
Pivovarna b sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preje T. Gotz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit
11
AkoželitedativtiskVaše ilustracije, n. pr. razgled-niče, abume, prospekte in dr., odločite se za ba- mm krotisk in zahtevajte od ||f Jugoslovanske tiskarne >|| v Ljubljani pojasnila ||
„i__J —	im S «itp('?f irA
WWM»
jili
VMIIHVM
.....IlillM^
('I
Sigurna naložba denarja
9% obrestouanie francoskega denarja
Brezplačna pojasnila dajo list finančnikov „I)er An-lagobote", Wien I., Gluck-gasse 2, poleg kapucinske grobnice
P. 1.Z0.2.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstno molta i i milna forgacs, »ačfca Topola,
jc siasno na zaiom
I
Na mnogostranska vprašanja naših poslovnih prijateljev in sotrudnikov v provinci tem potom naznanjamo, da je gospod
ravnatelj LJUDEVIT KLEIN
na lastno željo izstopil iz naše tvrdke in da ne sodelujemo z njegovo tvrdko istega imena.
Izvirni Diabolo izdelki, ki so
radi svoje izborne kakovosti • poznani že skozi mnogo let, se morejo naročiti izključno samo pri nas in pri naših pooblaščenih zastopnikih.
Zagreb, 20. junija 1931
DIABOLO SEPARATOR D. D.
Zagreb, Lopašičeva ulica 6
BH
ludi po 50 kg bale, vedno oa razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki — TOVARNA VATE. Maribor Dravska ulica 15.
Hiša naprodaj
•tionadstropna, dobro ohranjena, s 7 sobami (4 parketirane), kuhinjo, shrambo in kletjo, posebej na dvoriiču zidana drvarnica, pralnica z vodnjakom, obkroženo vse skupaj z velikim sadnim in edenjadnim vrtom, ter kontno vse zamreženo. — Ker se hiša nahaja v neposredni bližini farne cerkve, šole, ob cesti velikega in lepega okraja na Dolenjskem, je posebno pripravna za boljšega obrtnika, kakor tudi za upokojenca ali zdravnika, kateri bi imel lepo eksistenco in krasen dom. Za nadaljnja pojasnila se je obrniti na upravo "Slovenca« pod značko »Rožni dom« št. 6972.
Ogledala
•eb vrit, velikosti ln oblik
Stelclo
zrcalno 6—8 mu. malin»ko4—6 mm, portalno ieuasc alabaster itd.
Spectrum d. d.
Ljubljana VII — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
OStratnc iiRšpchlorie
»prejmemo proti ntesefnonm pavAalu Din 2400 in nadpro viziji. Nadalje podučujomo io nnpoelnjeuio v vsakem okr« iu po eno spretno žensko zaradi daljnoua poučevanja v strojnem pletenju kot hifsni obrt. Ako se posije znamko zu oditovor, pošljemo obsežna ni vodila. ZuJiuls junoalov plaluOu. Osijek.
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno in solidno
ROGAŠKA SLATINA
je svetovno znano zdravilišče za bolezni želodca, čreves, ledvic in jeter, srca in živcev.
Naravna, mineralna zdravilna voda iz znamenitih vrelcev
TtoMPEL - STYBIA - D O NA T
se razpošilja kot zdravilna in namizna voda po vsem svetu.
SEZONA od 1. maja do oktobra
Izven glavne sezone t. j. od
1. maia do 15. junija in od 1. do 30. septembra
je zdravljenje najuspešneje, bivanje v zdravilišču
nujudobneje in znatno ceneje.
Za glavno sezono naročite stanovanje takoj! — Prospekle dobite v vseh pisarnah „PUTNIK-a".
Podrobna pojasnila zahtevajte od RAVNATELJSTVA ZDRAVILIŠČA
1 '|I lilillHI IM »IBilll IU iHil nami|||H||ilW||iHIWWIIIM——!'!■—!■■
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
■j <
m
os
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PHEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
MM	t«
Franc Pišek
veleposestnik \ Hotinji vasi
+ .
OBČINSKI URAD OREHOVA VAS javlja s tem tužno vest, da je njen zaslužni župan, gospod
včeraj, dne 20. junija ob pol 12 dopoldne boguvdano umrl.
Pogreb nenadomestljivega pokojnika se bo vršil v ponedeljek 22. junija ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Slivnici.
S pokojnikom je izgubila naša občina požrtvovalnega narodnega delavca. Čast njegovemu spominu.
Orehova vas, dne 21. junija 1931.
V veliki žalosti naznanjamo, da jc naš predobri soprog, oče, stari oče, tast, svak, stric, gospod
Vinko Črnilec
posestnik in trgovec
danes, dne 20. junija po dolgotrajni hudi bolezni, previden s svetimi zakramenti, v starosti 72 let, vdano izdihnil svojo dušo.
Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 22. junija ob 9 dopoldne.
Prosimo tihega sožalja.
Naklo, dne 20. iunija 1931.
Žalujoči ostali.


Je Izrcclne važnosti, da stalno iiilsclujeti gospodarska In druga poročila v dna vniku »Slovencu" In pregledate tudi n lesov oglasni del. Trgovcu In obrtniku, pil tudi poljedelcu Je najboljši svetovalec »Slovenec". Naroia se pri upravi v lJul»I.Sanl ali pri njenih podružnicah In zastor>stvlh
Pianino
radio in skoro novo jedilnico se proda. — Tatten-bachova 21, Maribor.
Pianino
skoraj nov, lep glas, črn, ugodno prodam. Naslov v upravi pod št. 7055.
Prodamo
Prodam
več politiranih hrastovih spalnic; pri psihi ovalno brušeno ogledalo. - Cena 4200 Din. - Dam tudi na obroke. Vinko Vipotnik, mizar, Zagorje ob Savi.
Motorno kolo
s prikolico, znamke AJS OHV 500 ccm, z električno razsvetljavo, se proda, J. Dolenc, Barvarska steza 6, Ljubljana.
Pletilne stroje
vseh številk, na enoin-p c'. odplačevanje! -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307.
Drva, premog, trame
in deske dobite pri Josip Prelesnik, nasl. Drobnica, Ljubljana, Janševa ulica, tel. 3389. Državni in samoupravni uradniki dobijo tudi na obroke.
Prodam
večjo množino prvovrstnega bukovega oglja. Ponudbe na upravo »Slo-»enca« pod šilro »Oglje« št. 6898.
Pozor gostilničarji)
Domače salame, priznane najboljše, in poino-masten polemendolski sir nudi I. Buzzolini, Lingar-jeva ulica.
Puhasto perje
čisto čohano oo 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo goste po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIČ - Zagreb, Ilica S2 Kemična čistil, niča peria.
Ugodna prilika
Ford dobavni voz, v dobrem stanju, 8000 Din. Fiat 503, osebni, 18.000 Din, ter več drugih osebjih, tovornih autobusov a motociklov odda po najnižjih cenah O. 2užek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
Več spalnic
se proda. Dve brestove z uložki iz topolovega ma-zarja, po 4200 Din; dve češnjeve spalnice, špera-ne, po 7000 Din; ena orehova spalnica, tudi špera-na. Za malenkostno ceno postavim kupljeno pohištvo na dom ali bližnjo postajo. — Ogleda se pri Josipu Štolfa, strojno pohištveno mizarstvo, KraS-nja, post. Lukovica, pod Limbarsko goro. Ob nedeljah ugodna avto-zveza.
Izdal sem knjigo »Napu-tak za državne penzione-re« — praktična priročna knjiga o vseh pripadnostih in pravicah upokojencev po zakonih od uje-dinjenja do danes. Knjigo pošljem franko proti plačilu 10 Din in označbo točne adrese na moj čekovni račun pri poštni hranilnici Zagreb 30.070. -Mate Petikič, uradnik finančne direkcije, Zagreb.
Železniška menza
N. z. u. d. ž., oddaja jedilne ostanke (pomije) — dnevno približno 50 1 — v odkup. - Ponudniki naj se oglasijo v pisarni Železniške menze v Ljubljanskem dvoru. Ponudbe se sprejemajo samo do 1. julija t. 1.
Voz
na dva kolesa, rabljen malo, naprodaj. Kaluža, Ljubljana — Sv. Petra cesta 24.
Železne cevi
za betonsko ograjo 170 cm, črpaljko za gnojnico,
Huto-faxi
IVAN DOLMOVTč nudi potnikom udobno potovanje s svojima dvema 4 in 6—7 sedežnim« limuzinama. — Telefon štev. II.
tE IZDELANE POROČNE PRSTANE
F. ČUDEN
Lepo spalnico 1 -	.. .
x . .	. ' Zavarov. proti toči
masivno cresnjevo, proda	, .
po ugodni ceni Jože Vi- prevzame in izvrši na|-žin, mizarstvo, Dorfarje, kulantne|e zavarov. glav-20 min. od postaje Skofja ?' zastopnik Franio 2e-
Loka. ,bot, Maribor, Loška ulica PRE^h® jf \ |]L. ___10. Za prijavo zadostuje _
Važno za hišne id°Pis"icarf Prevzame tudi | vsa druga zavarovanja, stavbenike! Polkne razne osobito proti požaru in velikosti, posebno pri- 1	vlomu.
pravne za verando; okna , in vrata, dvojna, primer- | na za šupe; okrogle mize za gostilne ali vrt; biljard Seifert in kočija. — Vse zgoraj omenjeno že rabljeno, a vendar še 'obin ohranjeno, se ceno proda v Hotelu Slon.
V Mariboru
je galanterija, parfumeri-ja, papir, šolske potrebščine, nogavice, motvoz, vrvi itd. — najceneje pri
Entlanje
m po 1 Din. Predtisk in
vse vrste ročnega vezenja najceneje: Vezilja, Dunajska cesta 1 a/4.
Pozor dame!
Slamniki v vseh barvah	...
zaradi pozne sezije od Drago Rosina, Vetrinjska Din 40.— naprej. Novi (Filz) klobuki došli. - Se priporoča modistka Stana Jančigar - Gregorc -Šmartinska 6.
Ure popravlja
z enoletnim jamstvom — urar, preje
Fran Korošec, Sv. Petra cesta 55, Barvarska steza.
dvokrilna težka vrata za
garažo, nov pisalni stroj j Stavbno podjetje
Voluharje, miši
in podgane zanesljivo pokonča »Pantiganin«. Zor, Dunajska cesta la/IV.
ulica št. 26.
garantirano 23karatno, za črkoslikarje — podofcarje, kamnoseke — knjigoveze
vsaki množini po naj nžjih dnevnih cenah.
>BernCeloPv^daa ,£nči«a''; Rudolf Terčelj,. Vodovod- ! Letovišče
Pisalni stroj
v prav dobrem stanju poceni naprodaj. Naslov v upravi pod št. 7091.
na cesta, Ljubljana, se priporoča ter izvršuje ceno in solidno vsa v to stroko spadajoča dela. I
Begunje
s krasno okolico in izredno nizkimi cenami nudi najidealnejše letovanje. Sporočam	: Prospekte in informacije
da izvršujem sedaj svojo da'e Imskoprometno dru-
Cvetlični med fotografsko obrt v letošnji zlatorumen, čisto niku v gostilni pri gosp. i točen - prodam večjo ! Bundr ter se najvljudneje množino. Cena po dogo- | priporočam za obilne obi-voru. Mikulič - Vinica ' ske. Primerne cene in le-
pri Črnomlju. (Vzorci na razpolago.
Kop?!ne hlače
od 9 Din naprej dobite pri »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna.
Mlatilni stroj
dobro ohranjen, ter čistilnico za žito z 10 različnimi mrežami prodam za nizko ceno. Vincenc Kve-der, Žalec.
po delo Vas bo zadovoljilo. Na željo grom slikati na dom. — I. Zupan, fotograf.
Posteljne mreže
izdeluje najceneje le Alojz Andlovic, Komcnskega 34 (nasproti šole na Ledini). V popravilo se sprejemajo vse vrste: na lesenih in železnih okvirjih. Takojšnja postrežba.
Kam- i ®c£unie pri Lescah.
Popravila
vsakovrstnih preprog se sprejmejo. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 7003.
Ljubljena
Flor'a tiska ulica 14
Volno za modroce
celo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1.
20 kompletnih oken
e okvirji in šipami, v zelo iobrem stanju, vsled pre-Jelrfve hiše ugodno prodam. Ponudbe na upravo pod »Okna«.
Veliko izbiro okvirjev za ilike in rrete podobe dobite v zalogi
M. Rauch, Celje
Prešernova ulic« 4.
Avto Fiat
osebni, prikrojen v tovornega, takse prost, v prav dobrem stanju, po nizki ceni naprodaj. Naslov v opravi pod št. 6948.
Premog, drva, koks
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Tel. 33-13.
—T
Slivovko
Rezanje
lesa
staro, 46%, garantirano pristno, razpošilja v steklenicah po 1.3 do 1.5 1 po 50 Din za liter. - Pri večjem odjemu v balonih, sodčkih in sodih znaten popust. Na
rec franko. Pri naročilu P""8 žaKa ,n lcsn« ,ndu" steklenic se priporoča po strija J. Vcsnaver, Ma-
vsako množino, mehkega in trdega — po skrajno nizki ceni — prevzame
Prodam
precizijsko tehtnico in malo »National* blagajno 99.99. — Dunajska 31-11.
Prodam
dekoracijski divan z žim-nico, 6 stolov (altdeutsch) po 60 Din, 5 vodovodnih školjk po 110 Din, steklenice, vreče, klopi, omare, slike itd. Dunajska 31-11.
Steljo
na Rožniku ugodno prodam. — Naslov v upravi pod št. 7114.
Pohištvo
spalnice iz trdega in mehkega lesa kakor tudi razno drugo pohištvo Vam nudi po najnižjih cenah Matija Andlovic, Komen-skega ulica 34.
železnici najmanj 4 steklenice radi precejšnjega prihranka na poštnih nri- i ' stojbinah. Razpošilja Vin- ■ cenc Kvedcr iz Žalca — ;
Dravska banovina.
ribor, Melje 78.

Čebele	za i*'®'""1® potrebne
. ..... ..	predmete, špccerijo, že-
v A.-Z. panph in kranp-	, . ... ,
čih se prodajo. 2e med	1"n,no- W«»<ove «Pa-
za točiti. Več pri: I. Zu-	ra,e 'td- priporoča Jos.
pan, fotograf v Kamniku.	Jagodič, Celje, Glavni trg
Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna
zorano d&lo
Cena Din 40—. eleg vezana Din 55-—
Jugoslovanska knllgarna v i|ubl|. nI.
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RDDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Stari trg št 32
Mal i novec
pristen, naraven, na malo
in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6
ležalne stoie
Samo kdor v miru izbira -dobro kupi!
Ako morale iz trgovine v trgovino, da si ogledate blaao, se boste v stiski in naglici odločili morda za neka.i, radi česar se bosle nozneje ke-sali;
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA I
Tu imate čas, da pregledate m precenite vzorce kos za kosom, nikdo Vas ne bo prigovarjal za nekaj, kar ne odgovarja Vašemu okusu. ZAHTEVAJTB NAŠO KOLEKCIJO
BLAGO ZA MOfiKB SRAJCE in dobili jo boste v par dtieh, seveda brezplačno in brezobvezno.
Potem sedite in izberite ono. kar najbolj odgovarja Vašemu okusu.
Ker nabavljamo blago direktno iz tovarne in ga prodajamo naravnost Vam odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljše blago za manj do* narja.
Že pol stoletja streže, mo zadovoljnim odjemal-
Največja trg. in odpremna tvrdka
Ako še nimate našega glavnega kataloga zahtevajte
ga. Čez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno.
močno blago cene nitke
Modroce, otoinane, divanr-fotele in vse tapetniške iz. delke Vam nudi nojsoli-dneje in najceneje
Ignacij Narobe, tapetnik in dekorater LJUBLJANA, Gosposvel ska cesta 16 (pri Levu).
Keio
fcSprenf, ajdovo moko
vedno »teto odda in na debelo eelctrgoviD«
A VOLK, LJUBLJANA Rrtljeva <-c*1» 24
»Javor«
lesna industrija v Logatcu ; prevzema vsa električna ima svoi lokal za pohi- dela in inštalacije pod
Elektropodjetje
iS. ARMR
Celovška cesta 80 Sp. Šiška
itvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice.
ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke
Kolesa
na 12 mesečna odplačila! »Tovarna kolea«, Ljubljana, Poštni predal 307.
Cepilni gumijasti trakovi za trte
gumf|eve vodovodne cevi na vrtove, gumijeve cevi za pretakanje vina so pravkar prispele.
M. RAUCH - CELJE
Prešernova ulica štev. 4.
Gasilske cevi
rabljene, ca. 100 m, po 5 Din proda A. Kassig v Ljubljani, Židovska ul. 7.
Koso
za 18 dinarjev
dobiš *amo v trgovini z železnino FR. ŠTUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta L
Spalnice
hrastovo, orehovo politi-rane, ceno proda Ferdo Primožič, mizarstvo in parketi. Ljubljana. Trnovski pristan 4.
Direkcija dri. rudnika Velenje razpisuje za na dan 90. junija 1931 ob 11 nabavo:
15 bom. zapiračev za vodo,
8	kom. litožel. T-kosov in
9	hom. litožel. 90° kolen.
Pogoji se dobe pri podpisani. Ix pisarne Dirrkuje državnega rudnika Velenje.
Sloj in eflajl
1'kn'lit'oVvV"" lor<,j popoln'"'« »ailonj - Vnm dom. v| kolikor Vaj znnma, podrobno nrorniaelje Klp.ln nn
: ±i,hJt'.r,h "!Il:i h> n>"r.'le dobiti"tntno donmčo
,l(,|n.- k> «0 morete za tonj tihim t
• , .,	......- ....	ivju r.,. niurcio 7.11 t Otl | 1inU'it
dajo nekPKA 70I0 dobro idofeKn predmet« prntl primer
____ prf
Z'01'l.Zi*0, '"/m" P-"*01"- ozlr;ako cvent.ii-llte provioti
mi 1 i n,n^f.V.up. ,v ',' eke v".ik" "K'n,'no tvrdke. PlSit.-ml In priloitlc jnnrau za o it-ovor. Ouknr Lustlir ravnatelj. Osijek. Kn-imlna ul.
Avto
znamke Fiat 520, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Mivko in pesek
lepa, savska, dobavlja na vsako postajo — Kozjek Martin, Zbilje, Smlednik.
Prodam
novo črešnjevo omaro — politirano — in štiri postelje po nizki ceni. Tone Uratnik, čevlj. pomočnik, Polzela št. 110.
Gepelj naprodaj
v dobrem stanju in po nizki ceni radi nabave motorja. - Jernej Jelenič, Ljubljana, Stara pot št. 1.
Avinal
za odvado pijančevanja stane 235 Din, Nikoprost za odvado kajenja 76 Din. Brezalkoholna produkcija Ljubljana, Kolodvorska 3.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega predobrega srčnoljubljenega soproga, ozir. očeta, brata, tasta in dedeka, gospoda
IVANA ZOTTERJA
nadučitelj v pokoja
izrekamo vsem, ki so se nas spomnili v najtežjih dneh, našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom, zvestemu dolgoletnemu prijatelju preč. g. župniku Grobelšeku za dušno tolažbo in za globoke besede ob odprtem grobu ter ostali čč. duhovščini za spremstvo na zadnji poti, gg. šol. upraviteljema Segi in Jarhu za genljive poslovilne besede, učiteljem pevcem in pevskemu društvu z Gomilske za lepo žalno petje, vsem gasilnim društvom pod vodstvom g. Franca Orožima ter godbi iz Sv. Pavla za spremstvo, dalje Savinjskemu učit. društvu, gasilnemu, bralnemu, pevskemu, sadjarskemu in vrtnarskemu društvu ter kmetijski podružnici z Gomilske, občinama Gomilsko in Grajska vas, gomilskim dekletom ter vsem drugim mnogoštevilnim darovalcem prekrasnih vencev in lepega cvetja. Prisrčna hvala vsem tovarišem, prijateljem, znancem, njegovim bivšim učencem od blizu in daleč, šolski mladini ter zastopnikom civilnih oblasti, šol in društev, ki so nepozabnega pokojnika v tako ogromnem in častnem številu spremili do prerane gomile ter vsem onim, ki bi se radi udeležili pogreba, pa so bili zadržani. — Iskrena hvala tudi gosp. Čmahu in gospej ter vsem drugim, ki so stali pokojniku s požrtvovalnostjo, z dejanjem in tolažilno besedo ob strani. Vsem še enkrat naša ponovna in srčna zahvalal Gomilsko-Pctrovče, 20. junija 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.

Gkazbila za vse!
Violine .... od Diu HS'-
Kltare.....od Din I9S' —
Trojuhe . . . . od Din 489°-Hnrmoiilke • ■ od Din S5'—
Kromntlfne ln klavlrnke harmonike Jazz Instrumenti Zahtevajte vi ltkl brezplačni CENuK od na .večjo In najcenejše pošli j. tv. glazbll Jugoslavije
MEINEL & HEKOLD
lova-aa glasbil tn Harmonik
Prod. podr. Maribor it. 102
B .zplafen iiouk v svlrnniu. Navodila v ceniku,
HBEraHrasnraiRannaiaaHHi"
Mlinske kamne
naravne in umetne za vsakovrstno meljavo;
sita
svilena, volnena in žična; la gonilna
jermena
vosek za jermena in ostale mlinske potrebščine nudi najceneje: BRCAR & COMP., Ljubljana, Kolodvorska ul. 35. Zahtevajte cenik!	Zahtevajte cenik!
Čas vkuhavania se je p i'»Cel I
lobra gospodinja vj>ornb!jn nnj[>o:>olncjše VECK-ove priprave $a vkuhavaoje. - Pri nakupu pazite na znamko fPSJ?" Tovarniška zaloga za Jugoslavijo; PHUCTUSt - LJUBLJANA, Krekov trg št. 10
Krajevni prodajalci: Celje: J. .lairodiii, Maribor: Cart ■ 01 z in IMnter & Lenard, Ptuj: K. VokoI, Bro-.ice: V. He-in. Kranj: Nlorliur«, ivorovje: F. Huber. S vnlea: A. Ka-1 d.u in P. Sutina, Stovenjeradoo: I. KoJnU ln K. Itojnik.
otvoril
Naznanilo.
Podpisani naznanja cenjenemu občinstvo, da je il
auf0&»rz0pr€v0zni$(v0.
Priporoča se za selitve, dovfz in prevoz vsa kovrstnega blaga v Ljubljani kakor tudi izven Ljubljane.
Cene konkurenčne.
Nnročila se sprejemajo v pisarni: Dunajska cesta Telefon št. 31-07, zraven .Strojnih tovarn in Sv. Jerneja 25, Telefon št. 27-08.
Z velespoštovanjem
Veleplč Rudolf.
Surovo masio
(Tafelbutter)
najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprei franko, in sicer po ceni 30'— Din proti povzetju.
Franc Kolleritsch
APAČE PRI GORNJI RADGONI
Pohorski
1030 m
na vzhodnem Pohorju med Mariborsko kočo in Bolfenkom za vse občinstvo: nova moderna planinska zjjradba, krasen razgled, solnčna lega, izprehodi, lepa stanovanja s toplo in mrzlo vodo, kopalnica in prha, izborna pitna
voda, dnevna dostava pošte itd. Popolna oskrba (hrana in stanovanje) 60 Din dnevno za osebo, po 14 dneh popust pri stanovanju. — Prijave in informacije na naslov: Pohorski dom na Pohorju, pošta Hoče pri Mariboru, ali Pohorski dom, Maribor, Frančiškanska ulica 8, I. nadstr.
toraBSfrg