pe ek, 16. januarja, je naše uredništvo pripravilo v hotelu Grajski dvor v Radovljici sestanek z dopisniki iz jeseniške in radovljiške občine. Sestanka so se udeležili naslednji dopisniki: Alojz £rstan, Janko Rabič, Jože Udovič, Jože Mrovlje, Franc Debeljak, Egi Gašperšič, Jože Ambrožič, Ciril Rozman, Jošt Rolc, Silvo Hostnikar, Alenka Bole-Vrabec in Vlado Matjašič (leva slika). )a -^aQure<^n^tva Pa so se sestanka udeležili (od leve proti desni): odgovorni urednik Albin Učakar, novinar Andrej Žalar, glavni urednik Igor Slavec, tajnica Helena Jelovčan in novinarka t a &edej. Z dopisniki iz škofjeloške, kranjske in tržiške občine pa se borno sestali v petek, 23. januarja, ob 17. uri v domu JLA v K -eto XXIX. Številka 5 Kranju. — Foto: F. Perdan ŽS?n'OVlttlji: občin«ke konference SZDL •esenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ie2 7 Izd«Ja CP Glas Kranj. Glavni "-edmk Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOČI Kranj, torek, 20. 1. 1976 Cena: l,50dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. NE Z V E Z E JUDSTVA ZA GORENJSKO Samoprispevek za solo za samo- Drkn ,koncu februarja se bodo v jeseniški občini odločali z« Oomv-ionnH Za ^^"J0 šole in vrtca na Plavžu. Objekt bi veljal 80 mili-mi u; ainarJfv, od tega naj bi s samoprispevkom vseh občanov zbrali 55 muijonov v dobi petih let in z 2-odstotnim prispevkom. dali** vfi u občani odločili za prispevek v denarju, potem bo za redno n v° T rešen Probler« šolskega prostora na Jesenicah, vzpo-šol v oh? ° £ V teh petih letih seveda reševali tuđi probleme ostalih Sol pra k naJbolJ perec problem predstavlja poleg obeh jeseniških Prehod ' , a Bela, ki Jl> bo treba nujno obnoviti in jo pripraviti na tuđi za na- ce'O(*nevno osnovno solo. Obenem bo treba nekaj sredstev lahko DrPr^rraV° osnovnih šo1 v Mojstrani in v Kranjski gori, da bosta v Kran'i na celodnevno solo. Najprej naj bi celodnevni pouk uvedli Kranisic- 8°"' nato pa še v Mojstrani. Obe soli sta bili zgrajeni v spevkorn TV' n?to pa še v MoJs.trani. Obe Soli sta bili zgrajeni s pri-Predstavl organizacij v jeseniški občini. Celodnevni pouk pa osnovna 51 P°m|^nbno novost za uc"ence iz žirovniŠkega območja, kajti vseučence V ovnici Je letos že Prešla na solo enakih možnosti za tavliaioV u^nJe osnovne šole v Žirovnici, kjer starši in učenci ugo-ževaniu P°memDne prednosti in precejšen napredek v vzgoji in izobra-Sole vob?'° .sP?dbuda, da se dokončno uredijo in pripravijo prav vse vkliuču" flni i uJno Je zato treba najprej reševati obe jeseniški Soli, ki mprnJK Polovico vseh šolskih otrok v občini, sta pa v skrajno nepri-mermh prostorih in na neustrezni lokaciji. organ ^1 -^J6 m občžim se zdaj na sestankih družbenopolitičnih sklen 1ZaiC1J ^e pdločajo o referendumu za samoprispevek in sprejemajo gi •• f'./^a 8a je treba čimprej uvesti. Šolstvo in varstvo sta na indu-zar "esenicah nezadovoljivo rešena, zato bi le s samoprispevkom izor»S xSem .otrokom v občini lahko nudili enake možnosti vzgoje in Drazevanja. Nudili bi jim tuđi rekreativni prostor z novo sodobno ne h !J1C° ^r Prostore za varstvo. Želja vseh je, da v prihodnjih letih ust O(*klonili toliko otrok, ki čakajo na sprejem v vrtce in so brez f€j^ne Predšolske vzgoje in varstva prepuščeni sami sebi. na V U^n° potreDna Pa Je tudi nova šola, ki naj bi bila sredi vedno bolj šor* • fnega Plavža na Jesenicah, krajevne skupnosti, ki bo v prihodnje P ejela še precej novih stanovalcev, predvsem mladih družin. D. S. afnenu nr njegf: tedna so v Zdravstvenem domu v Kranju izrodili svojemu eb+ostorih[„i"'Mjene prostore nujne medicinske pomoći, ki so jih uredili v "sfostorih l danjega otroškega dispanzerja. V novih funkcionalno urejenih ' b *?m Prosto S i ba nuJne medicinske pomoći, ki je bila prej utesnjena le v fimerih A ' ^° nudila obćanom nujno medicinsko pomoć v vseh tistih \ %<& zdravstl S0 Za b°lnika življenjske važnosti, obenem pa bo tuđi kot dežur-hnto enerri m Ua s^u^a orn,ogočala neprekinjeno zdravstveno varstvo. Zdaj je lus'fco pomox €l-u. sk°ncentrirana tuđi vsa posebna oprema za nujno medicin- Jte dvoran redne ordinacije nimajo; v novih prostorihje tuđi operacij- lfeditevpr *° m°'e kirurške posege, ki je prej imela drugo lokacijo. Takšna j'.^ta pridobio Orov. službe nujne medicinske pomoći je za Kranj vsekakor veli-HiJj/oSnega zd' S°^ Se ^a^° organizirana in opremljena služba nujne pomoći '$iifočq/no nud^VStVaP° svoJem nivoju približuje zdravstvenemu va'rstvu, kiga .i?'1 tuđi pr lJH* Zavarovancem hospitali. Otvoritvi so med drugimprisostvo-tajwni planske niki sftupnosti zdravstvenih zavodov Slovenije skupaj s 'po otvorit, ln proSfainske komisije reševalne službe Slovenije, ki so kasne- Ventii t rPfPravljcili na sestanku o širših problemih reševalne v • ~ U M. ~ Foto:F. Perdan službe v Darilo za 8. marec in vse dni v letu Konec meseca seja skupščine SGO Kranj — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin, ki je v petek, 16. januarja, med drugim razpravljalo o predlogu poslovnika skupščine gorenjskih občin, je sklenilo, da bo seja skupščine 30. januarja v Kranju. Na seji bo delegatom dano poročilo o delu predsedstva med dvema sejama skupščine. Razpravljali in sklepali pa bodo tuđi o f'inančnem nacrtu tega organa za letos in sprejeli poslovnik skupščine gorenjskih občin. Na seji predsedstva so tuđi ugotovili, da je skupščina ozi-roma predsedstvo v zadnjem obdobju doseglo največji uspeh pri razpravah in skup-nem nastopu o razvoju cestne problematike v Sloveniji. Manj ali skoraj nič pa je bilo narejenega na področju zdru-ževanja inspekcijskih služb v regiji, pri mehanografski obde-lavi različnih podatkov in na področju razvoja srednjega šolstva. Tuđi o tem bo tekla beseda na seji skupščine go-reniskih občin konec meseca. A.Ž. V četrtek, 15. januarja, so obiskali podjetje Termopol v Sovodnju v Poljanski dolini republiški sekretar za delo Pavle Gantar, predsednik medobćinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Zvone Labura, predsednik škofjeloškega obćinskega sindiklanega sveta Marjan Gantar ter drugi sindikalni junkcio-narji. S predstavniki Termopola in domaće krajevne skupnosti so se pogovar-jali o dosedanjem in prihodnjem razvoju podjetja. Kot vse kaže se bo 112-ćlanskemu kolektivu že v kratkem izpolnila njihova već kot 10 let stara želja. Že v aprilu naj bi namreč v kraju začeli graditi nove proizvodne in poslovne prostore Termopola. V njih naj bi bilo potem zaposlenih prek 160 delavcev. Direktor sovodenjske tovarne za predelavo plastičnih mas inž. Janko Pogač-nik je pojasnil, da ljudi, ki bi se bili pripavljeni zaposliti v domaćem kraju, ne bo težko dobiti. Po sedanjih predvidevanjih se bo produktivnost v novi proizvodni hali lahko povećala za najmanj 80 odstotkov, stopnja rasti zaposlova-nja pa bo znašala okrog 10 odstotkov letno. Republiški sekretar za delo Pavle Gantar je izredno pohvalil velika prizadevanja in samoodrekanja ćla-nov Termopolovega kolektiva, saj bodo v investicijo pri gradnji vložili kar po 200.000 din na zaposlenega. Pavle Gantar se je nato zanimal še za samoupravno organiziranost v sovodenjskem- podjetju, za sedanje delovne razme-re, s predstavniki krajevne skupnosti iz Sovodnja pa se je pogovarjal tuđi o krajevni problematiki. Kot vse kaže bo nova proizvodna dvorana Termopola zgrajena že septembra ali oktobra letos, slovesna otvoritev pa bo predvidoma ob dnevu republike. (— J. Govekar) — Foto: F. Perdan Najprej šola na Primskovem Koordinacijski odbor za izvedbo programa gradnje družbenih objektov je potrdil predlog sekre-tariata odbora o vrstnem redu gradenj i i ej! a xx% eš anica Kranj — Kot smo že pisali, je se-kretariat koordinacijskega odbora za izvedbo programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupno-stih v kranjski občini pred koncem minulega leta sestavil predlog vrst-nega reda gradenj. V torek, 13. januarja, pa je takšen predlog na redni seji potrdil tuđi koordinacijski odbor. * Z denarjem občanov in delovnih organizacij za nove družbene objekte v krajevnih skupnostih bodo naprej zgradili solo na Primskovem. Sledila bo gradnja vrtca v Preddvo-ru in vrtca na Planini ter nato gradnja osnovne šole na Planini, drsališča in strelišča. 2ena sekretari-atu odbora so tehtali prednost gradnje med šolama na Primskovem in na Planini, vendar šo se glede na pripravo in izvedbo dokumentacije ter glede na finančne možnosti potem odločili najprej za gradnjo na Primskovem. Poleg omenjenih objektov pa so v programu tuđi rekreacijski objekti v krajevnih skupnostih, srednje šole ter komunalni in drugi objekti v krajevnih skupnostih. Za rekreacijske objekte je v programu predviđenih 8 milijonov dinarjev, po 15 milijonov pa za šole in za posebni program krajevnih skupnosti. Koordinacijski odbor je sklenil, da bodo za te tri skupine objektov vsak mesec sproti izločali denar. To pa zato, ker so v nekaterih krajevnih skupnostih izrazili željo, da bi čimprej začeli z gradnjo in da so prebivalci tuđi sami pripravljeni dodatno prispevati za uresničitev programiranih del. Koordinacijski odbor podpira takšno sodelovanje ,in bo zato prišla na vrsto prej tista krajevna skupnost ali tišti objekt, kjer bodo prebivalci največ prispevali sami. Le pri rekreacijskih objektih osnovne šole Predoslje so naredili izjemo. Gradnji le-teh je odbor dal prednost zaradi organizacije celodnevne šole. Nazadnje so na seji odbora skle-nili, da bo vse strokovno delo okrog priprav tehnične dokumentacije pre-vzelo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. S tem nameravajo preprečiti, da bi po-samezne krajevne skupnosti ali drugi sami pripravljali programe in nacrte. To pa bi lahko povzročilo, da takšni programi in nacrti ne bi bili usklajeni z izvajanjem programa družbenih objektov. A. 2. V Innsbruck 28 športnikov Jugoslovanski olimpijski komite je v petek po dolgi in burni razpravi določil naše potnike, ki bodo nastopili na XII. zimski olimpiadi v Innsbrucku. Poleg hokej ske re-prezentance, ki šteje 18 igralcev, bo nasto-pilo še 10 smučarjev. V Innsbruck bodo šli od alpincev Križaj, Gašperšič, Kozelj in Pašo vič, od tekačev Jelene in Kordeževa in od peterice skakalcev štirje. Za vstop v olimpijsko reprezentanco se bodo potegovali še na dveh izbirnih tekmah v sredo v Trbižu in v četrtek v Planici naslednji skakalci: Dem-šar, Norčič, Dolhar, Župan in Loštrek. j j Naročnik: 2. stran — Glas Torek, 20. januarja I9t To Iverke iz Bresta V Podskrajniku pri Cerknici je delovni kolektiv tovarne po-hištva Brest v sobo to preda! namenu novo tovarno ivernih plošč. Slaunosti ob otvoritvi so se udeležili številni gosti. Med njimi predsednik CK ZKS France Popit in predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj. Nova tovar-na bo zaposlovala 120 delav-cev. Stala je 310 milijonov di-narjev. Letno bo izdelala 60.000 kubičnih metrov ivernih plošč. Pomembno pri tem je, da bodo v Brestovi tovarni uporabljali tuđi odpadne su-rovine, kar je novost v proizvodnji ivernih plošč. Leta 1980 rešen stanovanjski problem Lani so v Ljubljani zgradili 3656 stanovanj v blokovni gradnji, občani pa so si sami postavili 400 stanovanj. Brez primernih bivališč pa je bilo še vedno 8600 družin. Vendar pri samoupravni stanovanjski skupnosti predvidevajo, da bodo do leta 1980 zgradili skupno 17.000 stanovanj in tako resili vse stanovanjske probleme. V naslednjem sred-njeročnem obdobju bodo tako lahko stanovanjska vprašanja reševali sproti. Dogovor o stanarinah Skupščine občine bodo te dni sprejemale sklep, da sporazum o visini stanarin v lan-skem letu ostane v veljavi tuđi letos, in sicer toliko časa, da bodo samoupravne stanovanjske skupnosti in občinske skupščine podpisale samoupravni dogovor o politiki stanarin za letos. Rekordni dosežki V velenjskem rudniku so lani nakopali 42.65.000 ton premoga, kar je za 115.000 ton več kot so načrtovali. V šo-štanjski elektrarni pa so pro-izvedli 2 milijardi 360 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je za 5 odstotkov več od načrtovane. Tuđi za le-tošnje leto planirajo rekordne količine: v rudniku 4,350.000 ton premoga in v termoelek-trarni 2,4 milijarde kilovatnih ur električne energije. Zanimanje za karavanski predor Koroški gospodarski in politični krogi kažejo v zadnjem časif precej zanimanja za gradnjo cestnega predora pod Karavankami. Medtem ko je bilo med Avstrijo in Jugosla-vijo doseženo soglasje glede trase predora in že izdelujejo generalni projekt na podlagi trase, pa vladajo še vedno ne-jasnosti in različni pogledi na možnosti financiranja. Tako je mogoče sklepati po izjavi člana koroške deželne vlade Štefana Knafla, ki je dejal, da Austrija še vedno Caka na ju-goslovanske predloge o financiranju. Kot je znano, je Jugoslavija predlagala ustanovitev med-narodnega konzorcija, ki naj bi zagotovil potrebna posojila. Oba ustanovitelja konzorcija: Jugoslavija in Austrija, bi za-gotovila 15 do -20 odstotkou potrebnih sredstev, drugo pa bi posodila suetovna banka in investicijska evropska banka. Miinchen 76 8. maja se bodo u Miinchnu že petič zbrali naši delauci, ki so začasno zaposleni v tujini. Srečanje bo organiziralo kulturno prosvetno društvo Triglav. V pripravah mu bo pomagal koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini, ki deluje pri RK SZDL. V okviru prireditve bodo številne kulturne manifestacije, med drugimi tuđi več raz-stav, ki bodo prikazovale delo in življenje naših delavcev na tujem, organizacije združene-ga dela pa bodo prikazale suoje potrebe po delavcih in pogoje, ki jih nudijo zdomcem, če bi se vrnili v domovino. Med tridneunim uradnim obiskom v Sloveniji sta generalni konzul Velike Britanije v Zagrebu A. M. McConville in svetnik britanskega veleposlanstva v Beogradu C. L. Booth v petek obiskala tuđi Kranj. Na vljudnostni obiskju je sprejel predsednik občinske skupščine Tone Volčič s predstavniki kranjske občine. Med obiskom so ju seznanili z značilnostmi Kranja in občine in s so-delouanjem Kranja z angleškim mestom Oldham. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Predsedniki in sekretarji na posvetu Tržič — V torek, 13. januarja, je bilo v Tržiču 3. posvetovanje pred-sednikov in sekretarjev krajevnih organizacij SZDL, ki ga je sklical izvršni odbor občinske konference SZDL. Tako kot prvi dve posvetova-nji je tuđi to izredno dobro uspelo, kar kaže, da so takšna posvetovanja dobra oblika dela občinske konference SZDL in izredno koristna za kra-jevne organizacije SZDL. Na posvetovanju so veliko razpravljali o uresničevanju sklepov zadnjega takšnega srečanja. Pouda-rili so predvsem pomen utrjevanja družbene samozaščite po krajevnih skupnostih oziroma v krajevnih organizacijah SZDL in zagovarjali organiziran sprejem mladih v socia-listično zvezo. Organizirane spreje-me je imelo le par krajevnih organizacij v tržiški občini, druge pa so to plat delovanja zanemarile. Predsed- Pomemben sesta-nek v Podljubelju Podljubelj - V soboto, 17. januarja, zvečer je bil v Podljubelju skupni sestanek vodstev krajevne skupnosti in krajevnih družbenopo-litičnih organizacij ter društev, ki so se ga udeležili tuđi sekretar izvršne-ga odbora občinske konference SZDL Tržič Jože Klofutar, član izvršnega sveta tržiške občinske skupščine Anton Stritih in predstavniki bližnjega naselja počitniških hišic. Udeleženci sestanka so se najprej seznanili z dejavnostjo informbiroja proti Jugoslaviji. Menili so, da kaže delo odbora za ljudski odpor še okre-piti in odločneje pojasnjevati pomen družbene samozaščite. To je za Podljubelj «kot obmejno skupnost še bolj pomembno. Nato so odkjito spregovorili o naj-važnejših krajevnih problemih, o pičlih sredstvih, ki jih dobiva kra-jevna skupnost, o tesnejšem sodelo-vanju z lastniki bližnjih počitniških hišic in o vsakdanjih problemih krajevnih družbenih organizacij in društev. Dogovorili so se tuđi za praznovanje letošnjega 8. marca, dneva žena. -jk niki in sekretarji so menili, da je najprimernejši dan za sprejem mladih v SZDL 27. april ali kakšen drug pomembnejši praznik. Sprejem je hkrati tuđi priložnost za seznanja-nje novosprejetih članov z organizi-ranostjo, vlogo in nalogami socia-listične zveze. V razpravi o uresničevanju sklepov zadnjega posvetovanja so predsedniki in sekretarji omenjali tuđi problem članarine, ki znaša 10 di-narjev letno. Menili so, da bodo ne-katere večje organizacije dobile s članarino dovolj sredstev za redno dejavnost, sredstva manjših organizacij pa bodo pičla. Občinska konfe-renca je namreč sklenila izločiti iz proračuna postavko »pomoč krajev-nim organizacijam« in se odločila, da bo članarina njihov edini doho-dek. V tržiški občini se zato odločajo za solidarnost med krajevnimi orga-nizacijami oziroma za pomoč večjih manjšim. Način, kako, še ni sprejet. Nekatere krajevne organizacije predlagajo prostbvoljno odločitev, komu pomagati, drugi pa sodijo, da bi se sredstva zbirala na občinski konferenci, le-ta pa naj bi jih na osnovi potreb in programov razpore-jala. Na torkovem posvetovanju so raz-pravljali tuđi o uresničevanju sklepov 3. zasedanja občinske konference SZDL Tržič. Sklepe je oblikovala na konferenci izvoljena komisija, predsedniki in sekretarji pa so jih še dopolnili. j Košnjek Uvajalni seminar Radovljica - Po programu komiteja občinske konference zveze komunistov bo radovljiška delavska univerza v petek in v soboto (23. in 24. januarja) organizirala uvajalni seminar za kandidate, ki jih bodo sprejeli v zvezo komunistov. Letos bo to prvi uvajalni seminar, lani pa so jih organizirali šest. Program se-minarja je sestavljen po programu komisije za idejnopolitično usposab-ljanje komunistov pri centralnem komiteju ZK Slovenije. JR Žalna svečanost v Rižarni V tržaškem predmestju, kjer je zadnja leta vojne delovala Rižarna — edino uničevalno nacistič-no taborišče v Italiji, je bila v nedeljo žalna svečanost na kate-ri so žrtve tega taborišča sled-njič dostojno pokopali. Žalne svečanosti, s katero je demokratični Trst sklenil prireditve ob 30-letnici osvoboditve, se je udeležila velika množica ljudi;, prebivalcev iz vse Primorske, svojci ubitih partizanov in taborisčnikov, predstavniki ob-čin in pokrajin. 11 žar s pepelom ubitih in sežganih Slovencev in Italijanov so položili v hišo na mestu, kjer je med vojno stal krematorij. Med govorniki so bili tuđi tržaški župan Spaccini, novinar Primorskega dnevnika in neutrudni preiskovalec zločinov v Rižarni Albin Bubnič ter še nekatere ugledne osebnosti iz ita-lijanskega notranjepolitičnega življenja. Vsi govorniki so poudarili, da pogreb žrtev nacistične morije v Rižarni ni samo moralna obsod-ba nacizma in fašizma v drugi svetovni vojni, temveč aktualna politična obsodba. Predvsem zato, ker se fašizem še vedno ujeda v družbeno dejavnost raar-sikje v svetu. Albin Bubnič, ki se je od žrtev poslovil v slovenšči-ni, pa je podčrtal, da se Slovenci v Italiji ne smejo odreci svojim pravicam, za katere je tuđi v Ri-žani padla množica žrtev iz njihovih vrst. Jesenice Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Mojstrana so razpravljali o Bj. mativnih aktih organov krajevne skupnosti ter o celotni reorganizaciji civj1 zaščite. Pogovorili so se tuđi o kadrovskih pripravah za organe civilne za&' D. o- Pri občinskem sindikalnem svetu so sklicali sejo iniciativnega odbora ustanovitev kluba samoupravljavcev. Domenili so se, da bodo ^ samoupravljavcev pri občinskem sindikalnem svetu ustanovili do konca nuarja. D. S. Pri občinski konferenci ZSMS si prizadevajo, da bi se samoupravljani« šolah utrdilo. Zato so se že večkrat dogovorili za konkretne akcije in nal» pripravljajo pa problemsko sejo o mladih in o samoupravljanju na šoH Domenili so se, da si bodo predvsem prizadevali, da odpravijo dualizei" samoupravljanju in da prenehajo delati organi, ki pogojujejo dualizefl samoupravljanju na šolah in njegovem dejanskem stanju jim osno1 usmeritve daje tuđi anketa, ki so jo na temo samoupravljanje opravili naj« niskih šolah. D- S< Kranj Včeraj se je pri občinski konferenci socialistične zveze sestala na prvi i žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte. Razpravljali so o pripf razpisnih pogojev za podeljevanje priznanj OF za letos. Pri občinski skupščini se bo jutri sestal na tretji redni seji iniciativni' bor za formiranje skupnosti krajevne skupnosti mesta Kranj. RazpraVt bodo o samoupravnem sporazumu o formiranju posvetovalnega organa » jevnih skupnosti mesta Kranj, o datumu podpisa tega sporazuma in o sk' prve seje novoizvoljenih delegatov v ta organ. Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko bo v petek pripravil pogov« predsedniki komisij pri občinskih konferencah' zveze komunistov in občin* konferencah socialistične zveze za mednarodne odnose in sodelovanje z mejskimi Slovenci. Razpravljali bodo o mednarodnem političnem poloz1 metodah in oblikah dela in medsebojnem sodelovanju. A. Z.'. Jutri, v sredo, 21. januarja, se bo sestalo predsedstvo konference ml£ iz krajevnih skupnosti. Govorili bodo o pripravah na sejo konference. ' predsedstva sklicuje Milan Bajželj in bo ob 17. uri v prostorih kranjsK študentskega kluba. Istega dne ob 18. uri se bodo sestali tuđi predsedniki mladinskih akti1 na srednjih in poklicnih šolah. Na sejo so vabljeni tuđi mladi komunisti itt šol. Alenka Markovič, ki je predsednica konference mladih v izobražeV* pri OK ZSMS, predlaga za dnevni red obravnavanje programa mladinskilj poročila s seje mladih komunistov na srednjih in poklicnih šolah, poro# problemske konference o samoupravljanju in obravnavanje udeležbe sejah. V petek, 23. januarja, bo konferenca Zveze tabornikov kranjske obtf Na njej bodo sprejeli pravila Zveze tabornikov, podpisali samoupravni i razum o delovanju, pregledali dosedanje delo in sprejeli program dela, tef delili priznanja in pohvale za aktivno delo aktivistom v taborniških vrs' Konferenca bo ob 17. uri v sejni dvorani kranjske občinske skupščine. -Jbi » Pl Škofja Loka Radovljica Danes popoldne se bo na 43. redni seji sestal izvršni svet radovljiške-činske skupščine. Razpravljal bo o predlogu družbenega plana občine za K pj in o osnutku letošnjega delovnega programa občinske skupščine. Na dneV^zSN redu je ražen tega še odločanje o ustanovitvi Indok centra, nadalje razpra'nuai predlogu odloka o davkih občanov in sklepanje o soglasju k pogojno od^nalo nim investicijskim garancijam Tovarni verig Lesce, Tovarni Plamen Kl* nje LIP Bled in Stanovanjski skupnosti Radovljica. kom Predsednik skupščine krajevne skupnosti Radovljica Miran Špicar j'pred jutri (sreda, 21. januarja) sklical drugo sejo skupščine delegatov kraj^ZSfo skupnosti. Na seji bodo pregledali sklepe ustanovne seje, obravnavali pre»ceml statuta krajevne skupnosti, predlog srednjeročnega programa krajevne S'gran nosti do 1980. leta in sklepali o razpisu referenduma za izgradnjo mri'Kadr vežic, dostopa in ureditve novega pokopališča in drugih komunalnih o'ferer Radovljici. Ražen delegatov uličnih in vaških odborov, delegatov iz TOZ^ Nj na sejo vabljeni tuđi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, preds^upra delegacij za zbor KS in samoupravnih interesnih skupnosti. siste bolj v sa V f( V petek, 16. januarja, so se s sestankom v Zireh končali posveti s predao, ( niki krajevnih konferenc SZDL, predsedniki delegacij za delegi^prav delegatov v zbor krajevnih skupnosti ter predsedniki delegacij za delegi^mlad delegatov v samoupravne interesne skupnosti. Občinska konferenca SŽD'mlad sestanke pripravila po vseh večjih krajih škofjeloške občine. UdeleženOtnlad svetov so izredno kritično spregovorili o delu samoupravnih organov v.Usta jevnih skupnostih. Podrobno poročilo o dosedanjem njihovem delu bo po^stov na naslednjem sestanku občinske konference SZDL Škofja Loka. , Pr, Jutri ob 13. uri bo v prostorih družbenopolitičnih organizacij oljjza i Škofja Loka v domu ZB seja izvršnega odbora občinske konference S'zacij Škofja Loka. Sejo sklicuje sekretar občinske konference Pavel Okom, nflin u pa bodo člani odbora pregledali pravila in programske zasnove društev ''nega čini. . J*111 Danes ob 12. uri bo v Škofji Loki seja izvršnega sveta skupščine °^aj Škofja Loka. Člani izvršnega sveta bodo na njej spregovorili o preobrgaj družbenega nacrta razvoja občine Škofja Loka v letošnjem letu, leto^anj proračunskih dohodkih in izdatkih občine, osnutkih odloka o potffprgai urbanitičnega programa za Selsko dolino, urbanističnega nacrta Zeleziw>odo urbanističnega reda za Selsko dolino ter spremembah urbanisti^sno1 programa občine Škofja Loka za območje Zeleznikov in o potrditvi zd'tailad nega nacrta v Zeleznikih »Na Plavžu«, predlogu sklepa o podelitvi Preše^rihc nagrade za letošnje leto ter še o nekaterih drugih vprašanjih. -jff&ktiv Predl Oisto Komite občinske konference ZKS Tržič in občinski svet Zveze sindiMjjgM bosta tuđi letos pozorno spremljala in ocenjevala uresničevanje akciJSjjQ gospodarsko stabilizacijo ter izvajanje sprejetih dogovorov s tega podro%0(jej akcijo sta se odločila stopiti že sedaj, ko po občinah snujejo samoup^j-gar sporazume in družbene dogovore o delitvi in razporejanju denarja. Vzg°kk\xpi izobraževanje sta po sodbi komiteja in sindikalnega sveta tako pomeđ fyje področje družbenega življenja, kjer bodo potrebne natančnejše analize Nje ne nja denarja. V Tržiču se nameravajo o tem pogovarjati na bližnjem sestjjn vk predstavnikov vodstev osnovnih šol in predstavnikov družbenopolitiferesi organizacij na šolah. Sklicatelja sestanka bosta komite ZKS in občinski1 Zveze sindikatov. ^w Tržiški občinski svet Zveze sindikatov bo skušal s posebnim vpra$\l kom ugotoviti, kako so v občini lani uresničevali določila sindikalne 1$ koliko denarja je bilo v občini potrebnega za uresničevanje sindikalne^ kumenta. Posebno zanimive utegnejo biti ugotovitve, v kolikšni mđ pogoji gospodarjenja vplivali na uresničevanje določil sindikalne liste, .jk Tržič Po - #onfe .' ' Jt>sno\ Oied Ob prebiranju podatkov o novih naročnikih smo ugo- teden za minimalne denarje sproti informirati o 'bimi tovili, daje naš časopis decembra na novo naročilo kar pomembnejših dogajanjih predvsem na Gorenjskerflfodel naši ožji domovini. J>gi, r Vsekakor nam vsak naročnik mnogo pomeni, ^ejn« naročnik in kupee našega časopisa nam je drag, in ^iprj smo če ste s časopisom zadovoljni, in se resnično jeZw>za če nam včasih ne uspe tako kot želimo in kot smo ^jporti pravili svoje nacrte. Vaša pošta, kijo prejemamo izv1^ v krajev Gorenjske, pa tuđi ćelo iz Čačka je prišlo p* ^ nam je vedno dobrodošla, pa naj grajate ali hvaliW*®no\ nam nakazuje določen utrip in zainteresiranost /T^^Ps bralcev za dogodke doma in v svetu, za domače ljiflTlPri 42 Gorenjcev, od tega 5 Jeseničanov, 11 Kranjčanov in 14 Tržičanov. Tuđi iz inozemstva sta se oglasila dva ro-jaka in naročita Glas. Veseli nas, da bo odslej Glas stalni prijatelj 42 novim družinam, prijeten gost u 42 nouih »hlšah«, in če bodo z nami zadovoljni, bo to naše naj-večje plačilo in oddolžitev za uloženi trud. Razveseljiva no vic a domače kraje. io Nekoliko bolj nas skrbi januar, ko se pričenja novo Torej pišite nam čim večkrat, pušite nam o useffl'jr* Je koledarsko leto, in marsikdo napravi malo inventuro re- vas zanima. Radevolje bi prejemali vaše prip0^^ vij in časopisov, se pri tem zamisli, koliko denarja zmeče predloge in nasuete glede našega pisanja in o rig&rozno našega iea\inqga gvrenjt naročnikou.- « « > ». ( i <■ i ,skega pollednika, Glas, ki vas skuša redno dvakrat na Vas iskfenopozdjiaulja uaš)urednih ,epo Torek, 20. januarja 1976 Glas — 3. stran O aktivih mladih komunistov ne sine biti dilem Ze na začetku se nam vsiljuje vprašanje, če so aktivi mladih komunistov s svojim dosedanjim aelovanjem upravičili pričakova-nJa m hotenja pobudnikov in ustanoviteljev takšnega družbe-nopohtičnega združevanja mla-ain. Pogostokrat namreč ugotav-ijamo, da so aktivi pri delu premalo povezani. Od tega pa je precej odvisno uspešno izpolnjevanje sprejetih stališč Zveze komunistov. Marsikateri mladi komunist se pn tem umika ćelo osnovnemu delovanju, kot je obiskovanje se-stankov, pri čemer se izgovarjajo na de o v krajevnih organizacijah ^K ah v službah. Vse to jih se-veda ne more opravičiti, saj so odgovorni za delo v aktivu. Kaj izhaja iz tega? Nedvomno do potrebno še bolj okrepiti last-n.e vrste, in sicer z aktiviranjem cim večjega članstva mladine in z vecjo odgovornostjo za uresniče-vanje sprejetih dolžnosti in obveznosti. To že samo po sebi dokazuje, da sta boljša idejnopoli-"cna usposobljenost mladih ko-!"k^*?v m poenotenje akcijskih zhodišč nujna, da bo ZK še bolj kn!,11 k°Vlt.? pri uresničevanju onr^efnih resolu^J- Zatorej pri Slanju statusa aktiva ne sme bit! nobenih dilem. V statutu nnenes kon\unistov Slovenije jas-stnv L-%0 aktivih mladih k«muni-zirJn- T,izmed oblik organi-ki nT Jn delovanja članstva ZK, *i omogoča vsakemu članu, da daje pobude in sodeluje pri oblikovanju stališč, od organizacije Zveze komunistov pa zahteva, da jih obravnavajo. Poleg tega je govora o tem, da se aktiv komunistov lahko ustanovi na različnih nivojih, bodisi, da gre za določeno občino, društvo ali osnovno organizacijo, v katere okviru bi zajeli vse aktivne družbenopolitične mlade delavce — komuniste. Se-veda se v tak aktiv lahko vklju-čijo tuđi tišti, ki delujejo z mla-dimi in so z njihovimi vprašanji in problemi dobro seznanjeni. Gre torej za precej široke mož-nosti oblikovanja takega aktiva. Le na tak način se lahko uvelja-vi nepretrgano delo z ljudmi, ki se v bistvu ukvarjajo s skupnimi vprašanji. Delovno področje aktiva mladih komunistov so torej vprašanja, ki najbolj zadevajo mlade. Pa naj gre za področje idejnopolitičnega izobraževanja, kulture in političnega dela, šport in podobne stvari, ki mlade navdušujejo. Seveda mladi komunist ob tem ne srne nikakor zanemarjati stališč mladinske organizacije, ker so cilji Zveze mladine in Zveze komunistov enaki. Mladina mora biti povsod navzoča, pri vsakem dejanju in pobudi. Zato je treba z metodami, ki so prilagojene sodobnemu času, nenehno pritegovati mladi rod v akcije, ki so našega skupne-ga pomena. j_ Zerdin Mladina rađovljiške občine pred pomembnimi nalogami "2SMS Rate" °bČinske konferenc, 1nuarjaK:K^J7al0.seji6.ja- "'naloga mladih h i 5 je osnovna "Jje sklepovdlindSS° J^^a- komiteja občinskl t <■ kupne se->e il^,.^. i n)Clnske konference ZK in J'predsedst ^cembra lan? f/1' S1 Je bila 23. de-' gramsko usmerkevfraVnavali P">" I kadrovska Zl£l ? ^nizacijsko dročju kulture in telesne kulture. Tako so podprli pobudo, da se ustanovi samostojni mladinski pevski zbor in se zavzeli za večje sode-lovanje v kulturni akciji za delovne kolektive. Nadalje predsedstvo pred-laga, da bi bile telovadnice in dvorane v novih šolah v občini odprte za različne interesne dejavnosti mladih. Sicer pa se bodo o postopnem reševanju prostorskih težav pogo- *ferenćežlM§RSaHnja,ob«^i;«f'on- 51 Na r>r.^~ix- v'J'ca- varjali s krajevnimi konferencami SZDL in sveti krajevnih skupnosti. Že v prihodnjih dneh nameravajo ^upravnirtn!11 razvijanja samo- sistema hnH , °V ln delegatskega boli n,nn",Z skutžali zagotoviti čim- pripraviti takšen pogovor na Bledu, kjer imajo mladi največ težav zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov. Ražen tega so opozorili, da bi mladi v občini tuđi sami morali pokazati V si^oup'av^ VklJučeva"J« mladih „V TOZD nin ?rgane in delegacije V da bodn h'^S in SIS- Sklenli Vavifi >±±k™™ meseca pri- Wl OVIM licf ------*-'** **i\^ot;^c4. JJ1 I- '^mladih H ,ovne seje konferenc večjo zavzetost za reševanje pro-^'inladih _ ,av?.ev. seje konferenc storskih težav. Lep zgled na tem po-ci,mladih LIT? skupnostih in 'UstanovU3 hZ °^- izobr^evanja. '^l0!?^^ «ktiv komuni- *a ustani b° takoJ začel° ak^J<> &ciFzSMS^T °Snovnih organi-rt* temelinfh kraJevnih skupnostih ^^ *„ i___i_ _. nwtov VeliaaTejem V ZVezo komu" ■U^edsedstvu Sw?mtniti', da so Pri »KSMS iml °^mske konference ;^OinSPVah ^di komisijo za ^>odelOvaiaU?b,eno samozaščito, k> ho ^rganizacH.K TJfjami v osnovnih ^~^JjTg|MS v krajevnih 5e nedvSomfltmbnejŠimi skle^ Pa »tjn vklju«?VHn- *-1Ja Za mob'lizacijo Grešni dJJG Člmveč mladih v in-ki: sne dejavnosti, predvsem na po- obveščanje. Menili so, da je na tem področju še vrsta neizkoriščenih možnosti. Omenjali so predvsem klubsko dejavnost, filmsko in teh-nično vzgojo, sodefovanje z zamej-sko slovensko mladino in druge oblike. Nazadnje so na predsedstvu raz-pravljali tudi o povezovanju in vlogi medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. Mnenja o financiranju tega organa in o poklicni zasedbi kadrov so bila deljena. Predvsem bo treba pregledati program dela tega organa in podrobneje obrazložiti finančne potrebe. Menili so tudi, da bi večji del finančnih bremen morala >» prevzeti ZSMS. republiška konferenca JR 16* Organizacija ZSMS Lesce med najbolj šimi Jnc?1 7cw<&edstva .°bCinske pripravili debatni večer, priredili ||bsnovna or • > Radovljica je kviz ter več dobro obiskanih glasbe ^ed najbolif0 •a(?iJa ZSMS Lesce nih in zabavnih večerov. V mladin- i "himi v občini 'r ln naJbolj delav- skem klubu pa so imeli tudi eno- m^odeluje s i,« c organizacija tesno rtgi, posebno blrenco ZSMS v Ve- :»??jnopoliti?n^..pa80 lani Posvetili nJaka-, ,. .. . , rosebno aktivni in prizadevni so bili mladi Leščani na decembrskih tekmovanjih v počastitev dneva tedensko razstavo 12 likovnih del Ve- mlađega ustvarjalca Slavca Želez-, ^Jnopolitičr.7*" Ha S° lani Posvetili "**Pra?aS t*^- • ^Posabljanju, »eno sa-in i^Pravam na 4t n • usP°sal :^ozaščito if.,1? m družbeno ^Portnemii >iv turri°-zabavnemu in ^vprašanjemJenju mladih in dru' fcsnovnaanSorindeVetih mesecih Je ^UPaJ s SVegtomZtC1Ja ZSMS Les^e ^Praviia8^0"1. krajevne skupnosti *uPnosti Dp edltvah v krajevni tretje in peto mesto. Sodelovali pa 'eP° urejenem i S° V SV0Jem so leški mladinci tudi v drugih šport- Usklajen sistem obveščanja Čeprav za delegatski sistem na-sploh danes ne bi bila prav nič preuranjena ali premalo kritična ugo-tovitev, da se je v razmeroma zelo kratkem časovnem obdobju zado-voljivo uveljavljal in si pridobival svoje pravo, resnično mesto, pa je vendarle nujno potrebno, ua se mu nadaljnja uspešna pot omogoča tudi z odpravljanjem morebitnih po-manjkljivosti in težav. Le-te naj bi se odkrivale in odpravljale vse do-tlej, dokler ne bo v vseh sredinah in na vseh področjih doseženo jasno in resnično dejstvo, cfa prav vsi ljudje in občani lahko tvorno uveljavljajo svojo pravico odlučan ja in samo-odločanja, sporazumevanja in dogo-varjanja. Med najbolj zaviralne probleme, ki ovirajo naše stalno hotenje in prizadevanje za resnično in dosledno uveljavljanje delegatskega sistema sodi ponekod še vedno neurejeno in neusklajeno medsebojno obveščanje. Pravočasno in popolno informiranje pa je vendarle prvi pogoj za odlo-čanje in odločitev, medsebojno informiranje je sestavni del priza-devanj za uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih raz-merij. Obveščanje naj bi bilo takšno, da bi bili obveščeni in imeli možnost obveščati vsi delovni ljudje in občani na svojih delovnih mestih in v krajih bivanja. Informiranje naj bi torej ne bi doseglo le delegatov in delegacij, temveč vse delovne ljudi in občane. Izhajajoč iz teh spoznanj in v korak s temi napori se v vseh gorenj-skih občinah Irudijo, da bi si organizirali takšen sistem informiranja, da bi delegatski odnosi resnično za-živeli in da bi delovni ljudje v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih uresničevali svoje pravice do samo-upravnega odločanja. V okviru večjih organizacij združenega dela so ustanovili svoje centre za obveščanje, izdajajo svoje biltene, občin-ske informatorje, biltene posamez-nih krajevnih skupnosti in tako dalje. Prizadevanja so torej očitna, še posebno zdaj, ko povsod načrtujejo tudi informacijsko dokumentacijske centre, ki naj bi nudili strokovne usluge na področju obveščanja in katerih naloga je predvsem v tem, da poenotijo in uskladijo sistem informiranja. Naloga centrov bo med drugim tudi v tem, da prek sedanjih sredstev javnega obveščanja poskrbe za kar najbolj popolno obveščanje delovnih ljudi in obča-nov. Tako se zdaj, če bodo centri zaži-veli in odgovorno opravljali svoje poslanstvo, obeta tudi bolj urejen sistem informiranja. Zdi se, da kljub resnični dobri volji in pripravljenosti posameznikov in skupin, pravzaprav vsi ti bilteni, listi, občasne brošure, nišo bili tako učinkoviti, kot se je predvidevalo in predvsem želelo. Ce nič drugega, tak način posredovanja informacij ne zagotavlja sprotnosti, Dobri rezultati in težave Pri Koordinacijskem svetu ZSMS v Železarni Jesenice, ki je bil ustanovljen pred tremi meseci, so se pokazali prvi rezultati. Posamezne komisije pri predsedstvu izvajajo akcije po sprejetih delovnih progra-mih. Kot najbolj uspešni sta se doslej izkazali kulturna in športna komisija. Idejnopolitično izobraže-vanje je potekalo predvsem na raznih seminarjih, sedaj pa komisija za to področje pripravlja gradivo o informbiroju. Clani komisije menijo, da mladi železarji te dogodke premalo poznajo in bodo zato zbrano gradivo posredovali vodstvom 00 ZSMS. Clani pred-sedstva so na prvih petih sejah obravnavali predvsem aktualne naloge okrog organiziranosti mladih železarjev, pripravili pa so tudi raz-pravo o sindikalni listi 1976. Med le-tošnjimi pomembnimi nalogami vse- kakor velja omeniti problemsko sejo Koordinacijskega sveta o nalogah s področja družbene samozaščite, ki bo februarja. Osnovne organizacije ZSMS v obratih in oddelkih so v tem obdobju precej poživile svojo dejavnost. Nekaj je bilo na novo ustanovljenih, v nekaterih pa so zamenjali vodstva. Skupno je ustanovljenih zdaj šestindvajset 00 ZSMS. Ob spodbudnih rezultatih pa se še vedno pojavljajo tudi stare napake in hibe. Tako del novoizvoljenih organov zaupano nalogo jemlje neodgovorno, saj se ne udeležuje se-stankov, kaže pa tudi pasiven odnos do dela. Precej težav pa ponekod pdvzročajo tudi neaktivna vodstva 00 ZSMS, s cimer hromijo delo celotne osnovne organizacije v obratu. J. R. Kopica dobrih rezultatov Clani 00 ZSMS Planika - TOZD Breznica so na nedavni letni konfe-renci ocenili delo v letu 197() ter se dogovorili o novih akcijah v letoš-njem letu. Kot so ugotovili, je leto 1975 pomenilo pomemben korak naprej v delu zveze socialistične mladine v tem mlađem kolektivu. Na prvem mestu velja omeniti lwlj enotno organiziranost mladih ter bolj poglobljeno sodelovanje s sindikatom in organizacijo ZK ter samoupravnimi organi. Poudarjeno je bilo, da ni samoupravnega organa, kjer ne bi bili zastopani mladi. Posebno aktivni so bili mladi pri usta-navljanju temeljne organizacije združenega dela v tem obratu Planike. Nadalje so se udeleževali ve-čine akcij, ki jih je organizirala ob-činska konferenca ZSMS na Jese-nicah. Posebno r)(»zitivno so na letni konferenci ocenili sodelovanje z gra-ničarji na karavli Matije Verdni-ka-Tomaža v Zirovnici. Izmenjali so več obiskov, izvedi i pa so tudi skupno delovno akcijo v Završnici, ko so uredili spominsko obeležje Dragoljuba Milovanoviča. Poleg naštetega pa so mladi organizirali tudi izlet v Kumrovec, kjer so si ogledali spo-minski dom mladine in borcev NOB. Uspešno delo so spremljale tudi težave. Največ preglavic so jim po-vzročali kadri, saj je v 00 ZSMS še vedno vključenih premalo mladih v obratu, ("eprav so pred nedavnim ustanovili komisijo za idejnopolitično delo, se stanje še vedno ni popravilo. Precej problemov imajo tudi zaradi sestajanja, ker je tekoča proizvodnja. Na letni konferenci so sklenili, da se bodo odslej sestajali ob sobotah. J. R. Varčno pri vsakem dinarju Izvršni odbor izobraževalne skupnosti Tržič raz-pravljal pretekli teden o letošnjem finančnem programu ureiptifim su v svojem so leskj mlad; j^iiem mladinskem klubu nihpanogah. JR Tržič — Tehtanje o razporeditvi vsakega dinarja in želja po varčnosti sta bili glavni značilnosti zadnje seje izvršnega odbora izobraževalne skupnosti občine Tržič, na katerem so razpravljali o finančnem programu za letos. Tako kot marsikje drugje tudi v vzgoji in izobraževanju denarja letos ne bo preveč, saj bo na primer letos začela v Križah celo-dnevna šola, ražen tega pa ima iz-obraževalna skupnost do delavcev v vzgoji in izobraževanju še nekatere obveznosti. Lani osebni dohodki zaposlenim v izobraževanju nišo bili izplačani v skladu s samoupravnim sporazumom. Vrednost točke bi lahko dosegla 13,84 dinarjev, vendar je bila zaradi pomanjkanja sredstev znižana na 13,26 dinarjev. Izvršni odbor izobraževalne skupnosti je sklenil razliko poravnati letos in se tako izravnati z drugimi gorenjskimi občinami. Precej razprave je bilo o deležu osebnih dohodkov za vodstvene, administrativne in tehnične delavce (VAT) v celotni množini denarja za OD na posameznih šolah. Izvršni odbor je menil, da kaže letos za vodstvene, administrativne in tehnične delavce potrošiti 28 odstotkov za osebne dohodke namenjenega denarja. Temu odstotku so se že lani v Tržiču približali. Tam, kjer imajo več oddelkov, podružnične sole in druge objekte, pa ćelo presegli. Će bi pa imele sole vse, v sistemizaciji delovnih mest zapisane delavce, bi denarja še zmanjkalo. Tako sole nima-jo dovolj čistilk, so brez pomočnikov ravnateljev, svetovalnih služb itd. Člani izvršnega odbora so še po-sebej pozorno razpravljali o sofinan-ciranju osnovne sole za odrasle pri DU, financiranju glasbene sole, sole v naravi, kjer letos ne srne priti do »prosjačenja« po kolektivih, v kakr-šnega so bili v Tržiču prisiljeni lani, in materialnih stroških. Le-ti skoko-vito naraščajo. Kakšno visino uteg-nejo doseči letos in kako jih načrto-vati, bodo razpravljali na bližnjem sestanku predstavniki izvršnega odbora izobraževalne skupnosti, druž-benopolitičnih organizacij in osnovnih špl.. , . J. Košnjek aktualnosti, ker je nemogoče, da bi listi in bilteni izhajali večkral tedensko. Več ali manj so bile informacije dostopne in namenjene le delegatom in di'legacijam, niedtem ko nikakor nišo dosegle vseh delovnih ljudi in občanov. Ce pa že so bile namenjene prav vsem krajanom — informacije krajevnih skupnosti — so bile brane kot skrajno nezanimive, suhoparne ali pa so zaradi svoje neprivlačnosti in neučinkovitosti obležale kar v poštnih nabiralnikih. Ce smo povsem odkriti, je za Gorenjsko prav značilno in hkrati do kraja nerazumljivo, da na področju informiranja drobi sile in sredstva. Izdajanje zgolj neučinkovitih prilož-nostnih publikacij namreč zahteva precej denarja, učinek pa je dvoni-ljiv. Le izjemoma, v redkih primerih, so stvar pretehtali in poiskali kar najbolj smotrne rešitve. Le-te pa nišo nikjer drugje kot že pri sedanjih sredstvih informiranja, pri lokalnih in regijskih, pri časopisih in radijskih postajali. Ne le, da so na voljo uspo-sobljeni kadri in da so možnosti ne-primerno ugodnejše, tudi samo takšno obveščanje rodi številne povratne informacije kar najbolj širo-kega kroga delovnih ljudi in občanov, ki posredujejo mnenja, dogovore in odločitve. Skrajno nerazumljivo je torej, da se v posameznih sredinah odločajo drugače, da se trdno drže za svoje občinske plotove ali da ćelo mimo svojih občinskih glasil trmoglavo uveljavljajo svoje drage in povrh vsega še neučinkovite zamisli. In, hoteli ali ne, prej ali slej jih bo pot morala pripeljati do edinole razumnih rešitev. Takšno pot si bodo iz-brali predvsem na novo ustanovljeni informacijsko dokumentacijski centri, če bodo hoteli, da bodo obveščeni vsi delovni ljudje in občani, ki naj bi jim bila dokončno zagotovljena možnost, da tudi sami obveščajo, se dogovarjajo in odločajo. I). Sedej Priprave na usta- novitev skupnih služb SIS Radovljica — Predsedstvo občinske konference socialistične zveze je v sredo, 14. januarja, na posvetu predsednikov izvršnih odborov in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, predstavnikov družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine razpravljalo o pripravah za ustanovitv centra strokovnih služb za vse občinske samoupravne skupnosti. Iniciativni odbor za usta-novitev centra, ki je bil imenovan že oktobra lani, je že pred koncem leta poslal vsem samoupravnim skupno-stim osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in financiranju centra. Izvršni odbori so se z osnutkom načelno strinjali. Na posvetu pa so potem sklenili, da je do konca januarja treba pripraviti sistematizacijo in opis delovnih mest za tajnike vsake SIS. To morajo pripraviti samoupravne interesne skupnosti skupaj z iniciativ-nim odborom. Ražen tega pa mora iniciativni odbor izdelati merila za financiranje skupnih služb. Ko bo to opravljeno, bo objavljen razpis za vodjo centra in za tajnike. Po pred-logu nove organizacije naj bi en tajnik opravljal posle za izobraže-valno skupnost in otroško varstvo, eden za socialno varstvo in skrbstvo, medtem ko bi za kulturno in telesno kulturno skupnost lahko opravljal posle tajnik s polovičnim delovnim Časom. Za raziskovalno skupnost pa bi bilo dela le nekaj ur na teden. Ko bodo predlog uskladili, ga bod< obravnavale vse skupščine SIS. Vendar ta naloga ne bo uresničena pred začetkom aprila. JR Posvet duhovnikov Radovljica - V četrtek, 15 januarja, je bilo v Radovljici vsako letno posvetovanje duhovnikov. Pri pravil ga je koordinacijski odbor z urejanje odnosov med samoupravn družbo in verskimi skupnostmi pi občinski konferenci socialističn zveze. Posvetovanja so se udeleži tudi člani republiške konference s( cialistične zveze Franc Kimovec L Miran Meden in člani občinskegi koordinacijskega odbora. Na posvetu so govorili o aktualni! vprašanjih in urejanju najrazličnej-ših vprašanj v krajevnih skupnostih Ugotovili so, da v občini ni proble mov, ki bi motili že pred več leti utr jeno prakso odkritih in strpnih raz govorov pri odpravljanju žgočil vprašanj s tega področja. Po zaslug občinske organizacije socialističn zveze so odnosi v občini dobri in p> mnenju predstavnikov republišk konference SZDL za vzor drugir občinam. JR 4. stran — Glas Torek, 20. januar ja 1976 GIP Gradiš, temeljna organizacija združenega dela Jesenice ima 35 delav-cev, ki potrebujejo družinska stanovanja. Da bi čimprej resili ta problem, so lani začeli graditi na Savi šestnajst stanovanj, ki bodo gotova to jesen. Graditev večinoma financirajo sami, za del potrebnih sredstev pa so najeli tuđi kredit. - Foto: B. B. Spremeniti delitev sredstev Jesenice — Organizacije združenega dela so se s podpisom samo-upravnega sporazuma zavezale, da bodo do konca letošnjega leta odvajale za stanovanjsko gradnjo naj-manj 8 odstotkov od skupnega zne-ska sredstev, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka ozi-roma najmanj 6 odstotkov tište organizacije, ki sporazuma nišo podpi-sale, vendar jim takšno obveznost nalaga občinski odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za raz-širjeno reprodukcijo. Tako plačujejo v jeseniški občini organizacije za vse svoje delavce, ki imajo stalno prebivališče na območ-ju občine, samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 1,5-odstotni prispevek, enak odstotek pa morajo po sporazumu združevati pri poslovni banki. Vendar pa prav vse organizacije združenega dela — posebno nekaj dislociranih - ne združujejo sredstev pri bankah in zato so kljub ena-ki prispevni stopnji združena sredstva za 10 odstotkov manjša od soli-darnostnih. Nekatere organizacije zatorej onemogočajo delavcem, da bi lahko vplivali in odločali, nasto-pali kot posojilojemalci ali se odločali za individualno gradnjo. Na Jesenicah menijo, da se bo potrebno še pred iztekom veljavnosti samoupravnega sporazuma o minimalnih stopnjah izločanja sredstev za stanovanjsko gradnjo dogovoriti, ali so stopnje ustrezne ali nišo. Pri tem ne mislijo kakorkoli že poveče- vati sedanjih stopenj, nameravajo le poiskati ustrezria razmerja med sredstvi, ki so pri banki, in ostajajo organizacijam, in med sredstvi, ki se namenjajo za družbeno pomoč. Izhajajoč iz tega, da je prvenstveno treba načrtovati in se zavzemati za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, zmanjšati pa individualno stanovanjsko gradnjo, nastopa-jo v občini težave, če bodo notranja delitvena razmerja ostala nespreme-njena. Stanovanjska skupnost bo kot nosilec stanovanjske politike učinkovito posegala na področju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje le takrat, če bo tuđi upravljala primerna sredstva. V Kranju, na primer, se za stanovanjsko gradnjo izloča 6 odstotkov sredstev, od česar odpadejo 3 odstotki na združena sredstva pri poslovni banki, 2 odstotka za družbeno pomoč, en odstotek pa ostaja organizacijam združenega dela. Stanovanjska skupnost v Kranju ima tako direkten vgliv na 83,3 odstotka sredstev, na Jesenicah pa le na 37,5 odstotka združenih in solidarnostnih sredstev, pa še za ta namenska sredstva obstajajo dolo-čene tendence financiranja nekate-rih drugih potreb (vrtci, trgovine itd.). Zato na Jesenicah menijo, da bi morali sprejeti nekaj potrebnih ukrepov pri spremembi notranje de-litvene strukture stanovanjskih sredstev, da bodo resnično lahko govorili o načrtovani družbeno usmer-jeni stanovanjski gradnji. D. Sedej nama Trgovsko podjetje Nama Ljubljana Tomšičeva 2 objavi ja prosto delovno mesto za: TOZD veleblagovnica Škofja Loka 1. prodajalca za prodajo obutve in tehničnih predmetov Pogoji: šola za prodajalce, poskusno delo 1 mesec, delo za nedo-ločen čas Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi. OZD Elektro strojno podjetje »TIKI« Ljubljana, Aleševčeva 52 objavlja za svoj počitniSki dom v Kranjski gori naslednja prosta delovna mesta: 1. upravnika počitniškega doma 2. kuharice 3. kuhinjske pomoćnice Kandidati za prvi dve delovni mesti morajo imeti že nekaj delovnih izkušenj pri podobnem delu. Prednost imajo zakonski pari, lahko tuđi starejši. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor podjetja »TIKI«, Ljubljana, Aleševčeva 52 15 dni po objavi oglasa. Široko zastavljene naloge Radovljica — Komite občinske konference zveze komunistov je na 21. seji 23. decembra lani obravnaval gradivo in sklepe 13. seje predsed-stva ZKJ o organizacijskih in vse-binskih nalogah komunistov na področju družbene samozaščite. Ugo-tovili so, da so vse osnovne organizacije ZK v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah sklepe že začele uresničevati. Pri izvajanju teh sklepov je sicer še nekaj nejasnosti, vendar bodo kmalu izoblikovana stališča, ki jih je pripravil aktiv poverjenikov za družbeno samozaščito. Le-ta je na ne-davnem seminarju namreč podrobno preučil celotno gradivo in sklepe in sprejel konkretne naloge, ki so za-okrožene v enoten program uresni-čevanja zaščite osnovnih moralnih in družbenih vrednot v občini. Komite občinske konference ZK je takšen program aktiva potrdil in sklenil, naj se v občini pripravi posebni družbeni dogovor, s katerim bodo določeni nosilci nalog v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah. 0 varnostni problematiki in organiziranosti družbene samozaščite bodo razpravljali v vseh družbenopolitičnih organizacijah, v TOZD, OZD in krajevnih skupnostih, kjer bodo še ta mesec sprejeli tuđi svoje akcijske programe o družbeni samozaščiti. Komisija ZK za SLO in družbeno samozaščito ter koordinacijska odbora za SLO pri občinski konferenci SZDL in občinski skupščini pa bodo do 1. februarja pripravili osnutek pravilnika ozi-roma poslovnika o delu vseh organov družbene samozaščite. Na predlog koordinacijskega odbora za SLO in družbeno samozaščito pri občinski konferenci soci-alistične zveze bodo v vseh krajevnih konferencah SZDL v občini ustanovili odbore za SLO in družbeno samozaščito. Ražen tega bodo imenovali delegatske skupščine vseh krajevnih skupnosti. Le-te bodo so-delovale s sedanjimi koordinacij-skimi odbori za SLO in družbeno samozaščito predvsem pri obvešča-nju občanov in seznanjanju delovnih ljudi z nalogami in vsebino te družbene dejavnosti. Na podlagi takšnega programa bodo v prihodnje pripravili več predavanj za vse obča-ne. Aktiv poverjenikov za družbeno samozaščito pa bo pripravil posvet in določil najprimernejše oblike ob-veščanja in usposabljanja vseh občanov. JR Uravnovešena bilanca pred skupščino Kranj, 14.januarja - Na 81. oziroma prvi letošnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Kranj so imeli kaj težavno nalogo: že zdavnaj pripravljeni in tuđi večkrat korigirani predlog proračuna občine Kranj, so morali znižati s predviđenih 61 milijonov na 58,272 milijona dinarjev. Komu vzeti in katero postavko znižati, v tem je bila celotna dilema, težka zahteva in teŽko vpra-šanje za IS. Občinski proračun namreč srne biti od lanskoletnega večji le za 12,6 odstotka in v tem je vsa te-žava! Potrebe, kaj sele želje, posa-meznih uporabnikov proračunskih sredstev pa so danes mnogo višje od do sedaj »predviđenih« sredstev. Izvršni svet bo to problematiko še temeljito obravnaval in bo skupščini predlagal vsekakor uravnovešeno bilanco dohodkov in izdatkov za proračunsko Ieto 1976 v predviđeni visini 58,272 milijona dinarjev! Izvršni svet je prav tako soglašal s predlogom, da se za tajnike in blagajnike krajevnih skupnosti v naj-krajšem času organizira strokovni seminar, na katerem bodo predvsem tajniki KS dobili ustrezno osnovno strokovno znanje za vođenje tajni-ških (in blagajniških) poslov v KS. I. S. Dela na gorenjskih cestah KRANJ — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je na zadnji seji v Kranju razpravljalo o rezultatih povezovanja regije pri izgradnji čest v minulem letu in o dogovoru za letos. Ugotovili so, da so lani na področju tovrstne-ga sodelovanja in dogovarjanja ter skupnega nastopa dosegli lepe rezultate in da so bile tik pred koncem leta podpisane pogodbe za ureditev nekaterih cest-nih odsekov na Gorenjskem. Gre za tretjo fazo gradnje na Jeperci, za gradnjo bohinjske ceste v So-teski, obnovo asfaltne prevleke na cesti Tržič — Ljubelj . in za cestna dela na Jesenicah. Vred-nost teh del bo znašala okrog 40 milijonov novih dinarjev. Ko so razpravljali o dogovoru za izgradnjo čest na Gorenjskem letos, so se strinjali, da je treba vključiti v program tište ceste, ki so lani izpadle. To so pred-dvorska cesta, cesta na Blejski Do bravi in Iskri no križišče ter nekateri drugi. Poudarili pa so, da je zneske za te cestne odseke treba revalorizirati po letošnjih novih kalkulativnih osnovah za gradnjo čest. Predsedstvo je potem še skle-nilo, da morajo načelniki oddel-kov za urbanizem pri gorenjskih občinskih skupščinah najkasne-je do 10. februarja pregledati in oceniti točnost podatkov v infor- Tehnične izboljšave KRANJ — Lanska inovacijska dejavnost v kranjski Iskri Elek-tromehaniki je bila veliko večja kot prejšnja leta. Od 56 prijavljenih racionalizacij so bili trije predlogi posredovani Iskrini službi za industrijsko lastnino. Med najpomembnejŠ4mi pa je bila iz-boljšava na avtomatih za raz-vrščanje Reedovih kontaktni-kov, ki so jo pred nekaj meseci uresničili v tovarni ATC na La-borah. V tovarni na Laborah imajo dva stroja za razvrščanje zaprtih kontaktnikov. Stroja sta se večkrat že pokvarila in bi zato za odstranitev ozkih grl v proizvodnji morali v ZDA kupiti še en tak stroj ter zaposliti več novih de-lavcev. Vendar so se Janez Ben-čina, Franc Eržen in Marjan Der-mota odločili, da bodo oba stroja preuredili. Po nekajmesečnem studiju so spremenili celoten po-stopek za podaj a nje in mehansko razvrščanje. Na elektronskem delu avtomata pa so spremenili skoraj polovico programskih enot. Tako so s to izboljšavo prihranili blizu 5,4 milijona novih dinarjev. Sicer pa se nasploh največ iz-boljšav poj a vi ja v Iskrini tovarni na Laborah. V tej tovarni je namreč še veliko možnosti za iz-popolnjevanje tehnologije. Vse bolj se kaže prav množična inventivna dejavnost. Čeprav se v Iskri zavedajo pomembnosti raz-ličnih izboljšav za proizvodnjo, vseeno lahko ugotovimo, da je prijav glede na število zaposlenih še vedno malo. Morda ne bi bilo napak, da bi imeli v tovarni še večje razumevanje za to, saj je nedvomno res, da delo na izbolj-šavah pomeni za slehernega de-lavca dodatno obremenitev. Potrebno bi bilo organizirano us-merjanje in morda tuđi boljše materialno priznanje. Ražen tega pa bi delavcem morali orno-gočiti, da se dodatno izobra-žujejo in seznanjajo z novostmi na raznih sejmih in drugih podobnih prireditvah. Ne glede na to pa že lahko ugotovimo, da Ieto tehnoloških ino-vacij in zaščite pravic industrijske lastnine lani ni ostalo oziroma bilo zabeleženo kot enkratna akcija. V kranjski Iskri se bodo še naprej trudili za bolj organizirano delo na tem področju. A. Boe Skupščina »vodarjev« Kranj — V sredo, 14. januarja, je bila v Kranju 3. skupščina obmoČne vodne skupnosti za Gorenjsko. Delegati, ki so se polnoštevilno udeležili zasedanja, so potrdili srednjeročni program razvoja vodnega gospodarstva na področju območne vodne skupnosti Gorenjske od leta 1976 do leta 1980. Program ni tog, temveč ga bo mogoče v določenih okvirih prila-gajati in usklajevati s potrebami Gorenjske ter sodelovati z ljubljansko območno vodno skupnostjo oziroma Vodno skupnostjo Ljublja-nica-Sava, kamor sodi precejšen del kranjske občine. Za uresničitev sred-njeročnega programa je skupščina sprejela samoupravni sporazum. o, zagotovitvi sredstev, ki bo prav tako veljal pet, let. , . . Delegati so potrdili tuđi letošnji program vodnogospodarskih del in začasni finančni nacrt. Tako kot na ostale dokumente je bilo tuđi nanju precej pripomb, ki jih je skušal izvršni odbor skupnosti upoštevati. Ražen tega bo o programu in finanč-nem nacrtu še sprotno razpravljal in s predlogi seznanjal skupščino, ki se bo spomladi ponovno sešla. Prevladalo je načelo, da bo območna vodna skupnost posredovala tam, kjer je najbolj ogroženo bivanje ljudi in njih premoženje, vzdrževala sedanji vodni in hudourniški režim na Gorenjskem, se v skladu z mož-nostmi odločala za investicije in upoštevala težo problemov, ne glede na to, kje se le-ti pojavljajo. *jk maciji, ki jo je izdala strokovna služba republiške skupnosti z» ceste, zakaj je na nekaterih čest« nih odsekih lani prišlo do zašto-jev pri delih. Ražen tega bodo od republiške skupnosti za ceste zahtevali, da skupščini gorenj' skih občin posije letošnji opešra/ tivni plan cestnih del na Gorenj' skem. Celotno gradivo bodo po* tem preučili in skušali ugotoviti; ali so letošnja dela po visio1 sredstev in deležu zadovoljiva z« Gorenjsko ali so posamezni od; seki pravilno programirani ali ustrezajo potrebam gorenjskeg« gospodarstva in ali bo moč pO' samezne projekte uresničiti. C« bodo ugotovili, da nekaterih pro-jektov ne bo moč uresničiti, s° sklenili, da bodo predlagali druge odseke. Skratka, strinjali "° se, da se bodo tuđi o letošnjei" programu izgradnje čest na G<>' renjskem dogovarjali enako ko{ lani. A. Žalar Anketa med dijaki prvega vpisa Blizina sole je odločilna Motivi za pokliene odločitve so dokaj različni: psihologi, ki se ukvarjajo s poklienim usmerja-njem, motive v glavnem delijo na zunanje in notranje. Medtem ko med notranje motive štejemo člo-vekove sposobnosti, zanimanja spretnosti, skratka gre za notra-njo željo po usmeritvi v določen poklič, med zunanje motive šteje-mo vplive okolja. Najpomemb-nejši pri izbiri pokliča so vsekakor notranji motivi, manj pomembnii a včasih prav tako odločujoči so lahko vplivi staršev, sošolcev, blizina sole, materialne možnosti družine, trenutna moda pokliča in drugo. Ker je bil v letu 1972/73 odprt novoustanovljeni oddelek Eko-; nomske sole v Radovljici, dotlej ta občina namreč ni imela nobene štiriletne sole, se je služba poklič' nega usmerjanja pri Komuna)' nem zavodu za zaposlovanj^ Kranj, odločila pobliže ogledati skupino dijakov prvega in druge-ga letnika glede na njihove prej' šnje pokliene namere in na kaS' nejšo odločitev. Anketo je pripravila sodelavka zavoda prof. Anicfl Robičeva. Anketa je zajela 62 dijakov -* 59 deklet in tri fante. Če pogleda' mo najprej njihove namere p° končani osemletki, lahko sklene-mo, da se v obdobju od 1971 do 1974 zanimanje za vključitev \ ekonomsko solo med absolvent} osemletk v radovljiški občini ^1 posebno povečevalo in se je potem, ko je bil oddelek odprt> vsaj polovica dijakov vključila ty drugih razlogov. Le slaba polovica vpisanih dijakov je namreč v anketi odgovorila, da so se vpisa-li, ker jih je ta šola veselila-Druga polovica je ekonomsko solo izbrala iz drugih vzrokoV: bodisi, da so bile na drugih šolah omejene možnosti, morda je prevladala želja staršev, da se šolaj0 v domačem kraju ali pa so bili n8 drugih šolah odklonjeni. Dijaki so v anketi med drugi*1] odgovarjali tuđi na vprašanje, kaj bi izbrali, če bi se še enkrat odločali za poklič. Odgovori kažejOt da bi se jih iz obeh letnikov §e enkrat vpisalo na isto solo 71 od' stotkov. Med letnikoma je sice/ večja razlika, saj so bolj zadovolj' ni s svojo odločitvijo dijaki prv^' ga letnika kot drugega. Po raZ' vrstitvi motivov, zakaj so se odl°' čili za to solo, je na prvem mestU blizina sole, na drugem mestu )e veselje do pokliča, na tretjem je vpliv staršev, slede pa odločitve po nasvetu ljucfl istega poklič* poklienih svetovalcev in podob' no. Blizina sole, ki je med motivl poklienega odločanja vsekako' drugotnega pomena, torej za n"' tranji motivi, je kot kaže anket* bila pri skupini prvega in drugeg* letnika ekonomske srednje sole * Radovljici vsekakor odločujoČ3 Ker je zanimivo vedeti, kako sC bo po končanem šolanju odločal* ta prva generacija, ali se bo i* poslila ali šolala naprej ali se ^ ćelo poklieno preusmerila, se r služba poklienega usmerjanja od' ločila, da bo namere dijakOSe^no Pozornost so posvetili 01 Političnim šolam. Postale so Kdo je bila Miška iz Kranja? pio el zbiranJem gradiva za di-bod^S nalogo o narodnoosvo-inst-fnem Pesništvu sein v arhivu eih •ta za zgodovino delavskega dev t V LJ.ublJani naletela na p et pesmi (Pesem svobodi, nak de?a> Partizan P°Je> PoKleJ , 2 obzorja, Pesem vojne, Juna-nom zraka, Pismo, Mojci in nr!?°Vlni) ter tri članke (zapiske jjredavanj?, referate?) o zgodovi-in xre, Uc0> potvarjanju dejstev SfJ-f1 enakopravnosti. Vsa be-^aila so imela nadpis - MIŠKA, pis ienega od listov je nekdo pri-Čla i ^ranJ. Ražen enega od 'ankov so vsa besedila natipka- (žmt- pa sem Jih v fasciklu ništ so s'cer prozni in pes- vs P apisi aktivistk in borcev z VeripTmOrske' P°le8 nJih pa naJ" od tJe ostalina katerega suj, c?rkljanskih srečanj gorenj-din m P.rirn°rskih žensk in mla-ske nekaj besedil z c-orenj- sk-14- februarja 1945 je Partizanki dnevnik priobčil članek Naša p m> katerega avtor je tovariš r ance Zen-Lovro, tedanji refe-n"1 z.a kulturo pri PO OF za narrenjsko- Clanek je pregledne pišaVe 'n v nJem med drugim ves d" ^jt-n m0Čni duh je zajel y ,rana^nji čas in vso domovino. oS'l se je od domačega ^njiSča nad zibelko slovenstva ^oroško, kjer je tudi zavihral (MojCa govoriš fantom) ie"°j"iedinijebrat a P.adel za tujo svojat, l?*ev Ćelavcu ječi, izvest je slovenski krvi. to in*Leda sl°venskajegreh Po/ em zločin na teh tleh zahnif>a še vPrašaš me ti, UKCtJ itnam solzne oči!« /S??1"še mal° dekle> i^jsiivetlesoUe, svol^^ blizu je dan, Ob°de zq naš Korotan. *erSm/ na#elJ Pripit, vZr d!' dCl Zate b°ri slo,,, gorah noč in d™ ženski se partizan.« • •• «e Kljub večtnesečnemu povpra- 8t'Van" v"*-lllc»c«-iit:iiiu puvpia- Posrečil Se T avto™e doslej Se ni ce .Cll° odgonetiti. Prosim bral-Čij'n l)1 kaj vedeli, naj to sporo-slov. Artdni^tvu Ula«a ali na na-64000VVenka Božič, Kidričeva 38, u ^ranj, t^ltrtbn 64-ž3-«56. • • redne vzgojno izobraževalne oblike družbeno-političnih organizacij. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se rezultati njihovih prizadevanj pri organizaciji izobraževanja že kažejo pri razvijanju neposrednih samoupravnih socialističnih odnosov v praksi. Za leto 1975 je za kranjsko delavsko univerzo pomembno tudi to, da je izobraževanje ob delu — sole, seminarji in tečaji — še vedno v porastu. Delavci, ki so dokončali os-novnošolsko obveznost, so si odprli pot in možnost vključevanja v vse oblike poklicnega izobraževanja in mnogi od njih tudi nadaljujejo šola-nje pri delavski univerzi. Pri izvajanju zastavljenega programa za leto 1975 so kolektiv delavske univerze Tomo Brejc spremljale tudi nekatere težave, ki so zavirale kvalitetnejše izvajanje dela. To je predvsem pomanjkanje učnih pro-storov ter sodobnih učil in učnih pri-pomočkov, ki so primerni za sole za odrasle. Delo delavske univerze v lanskem letu so ugodno ocenile tudi družbe-nopolitične organizacije s pripombo, da je treba izboljšati način financiranja nekaterih izobraževalnih oblik, ki so posebnega družbenega po-mena, predvsem pa je potrebno izboljšati materialne pogoje za delo celotne delavske univerze. Katere naloge so si zastavili za letos? Kolektiv delavske univerze meni, da je treba razvoj pospeševati v dveh smereh, in sicer v ustvarjanju novega družbenoekonomskega položaja delavske univerze v združe-nem delu ter razvijanju delavske univerze kot sestavnega dela vzgojno izobraževalnega sistema. Njena posebna vloga pa bo še vedno v tem, da izobražuje odrasle za delo in jih usposablja tudi za samoupravno in politično aktivnost. Iz te usmeritve izhajajo tudi konkretne naloge. Med najvažnejše sodi skrb in prizadevanje za kvalitetnej-šo izvedbo vzgojno izobraževalnih nalog. Za izvedbo te naloge bo potrebno poleg prizadevanja preda-vateljev vložiti tudi več sredstev za opremo učilnic s sodobnimi učni-mi pripomočki. Iz leta v leto večji vpis v vse izobraževalne oblike terja tudi po-stopno uvajanje novih oblik dela. Ena takšnih oblik je vsekakor seminarsko dopisna metoda, ki so jo že v preteklem letu začeli uvajati. Letos pa jo bodo skušali razširiti na čim več šol, ki delujejo v okviru DU. Intenzivno se bodo vključili tudi v izvajanje nalog v okviru družbenega dogovora o kadrovski politiki v~ kranjski občini. To bo pravzaprav ena od njihovih najbolj pomembnih nalog, saj so potrebe po nekaterih vrstah poklicev izredno velike, uvajanje sodobne tehnike in tehnologije v TOZD pa narekuje hitro in' učinkovito usposabljanje kadrov. POUDAREK NA DRUŽBENEM IZOBRAŽEVANJU Tudi delavska univerza v Ra-dovljici ima za sabo uspešno poslovno leto in na prvi pogled bi težko rekli, kateri uspehi so najbolj po-membni. Vendar bi kazalo posebej omeniti njihovo delo na področju družbenega izobraževanja, ki je bilo v preteklih letih dokaj slabo zasto-pano v njihovem programu. V preteklem letu so organizirali za člane družbenopolitičnih organizacij, za samoupravljavce in za delegate, poleg redne, vsakoletne politične sole, kar 22 različnih seminarjev, ki se jih je udeležilo 780 slušateljev. Pripravili so tudi 162 predavanj za člane ZK, prosvetne delavce in v okviru obrambne vzgoje prebival-stva. Vsa ta predavanja je poslušalo več kot 15.000 ljudi. Posebej so v lanskem letu pripravili tudi razstavo politične literature ob tednu Komunista. Najpomembnejša naloga, ki so si jo zastavili za letos, je združitev z radovljiškim izobraževalnim centrom. Po dosedanjih uvodnih razgo-vorih naj bi delavska univerza postala samostojna TOZD v okviru tega centra. Prevzela bi celotno pod-ročje izobraževanja odraslih. Z z.dru-žitvijo bo delavska univerza dobila boljse maturialne pogoje za delo. S POSEBNO SKRB IZOBRAŽEVANJU KMETOV Pri škofjeloški delavski univerzi so lani dali poseben poudarek iz-obraževanju delegatov za zbore občinske skupščine in za zbore skup-ščin samoupravnih interesnih skup-nosti. Več kot 280 ur trajajočih seminarjev in predavanj se je udeležilo skoraj 1000 delegatov. V celoti pa so na področju družbenega izobraževanja pripravili 1156 ur predavanj, te-čajev, političnih šol in seminarjev, ki se jih je udeležilo 14.300 občanov. Pri organizaciji družbenega izobraževanja je delavska univerza sodelo-vala z občinskimi družbenopolitični-mi organizacijami in z odsekom za ljudsko obrambo. S sodelovanjem slednjega so pripravljali predavanja o splošnem ljudskem odporu. Ob tem nišo zanernarjali splošne-ga izobraževanja in so na tem področju pripravili 1350 izobraževalnih ur. Predavanja je poslušalo 221 občanov. Na področju strokovnega izobraževanja pa so opravili 1013 učnih ur, katerim je prisostvovalo 382 izrednih slušateljev. Poleg tega je delavska univerza organizirala dislocirane oddelke pri rednih šolah v občini. Obiskovali so jih občani, ki so želeli izpopolniti svoje znanje. Dislocirane oddelke so ustanovili pri osnovni, poklicni administrativni soli, delovodski soli, poklicni soli strojne in avtomehanske stroke, teh-nični soli za strojništvo, ekonomski srednji soli in poklicni kovinarski soli. Te sole je obiskovalo 439 občanov. Za letos so pri delavski univerzi v Škofji Loki zapisali v program dela, da bodo skrbeli predvsem za to, da bo kvaliteta njihovega dela še večja. Skladno z določili družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini pa se bodo tesneje povezali s podpisniki dogovora in se zavzeli za sprejem astreznega sporazuma, s pomočjo katerega bodo naloge, ki jih druž-beni dogovor določa, tudi uresničili. Posebno skrb pa bodo posvetili izobraževanju kmečkih gospodarjev in gospodinj. Program izobraževanja bodo pripravili v sodelovanju s po-klicno solo za kmetovalce in kmečki turizem. Zavzeli se bodo za sodob-nejšo organizacijo nekaterih oblik dopisnega izobraževanja. Več pozornosti bodo posvetili tudi zdravstveni in prometni ter kulturno-estetski vzgoji. Uresničevanje zastavljenih nalog delavske univerze v Skofji Loki pa ovira neurejeno financiranje temeljne dejavnosti, kar povzroča, da je izobraževanje še vse preveč odvisno od finančnih možnosti posameznika, ki želi studirati. OSREDNJA USTANOVA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Delavska univerza v Tržiču je lani izpolnila vse pogoje za verifikacijo. To je za manjšo občino, kakrš-na je Tržič, izrednega pomena, saj delavska univerza zavzema osrednje mesto v sistemu družbenega in splošnega izobraževanja odraslih. Lani so uvedli nekatere nove oblike izobraževanja in utrdili že obstoječe, posebno veliko dela pa so vložili v organizacijo usposabljanja članov ZK, samoupravnih organov in delegatov. V usmerjenem izobraževanju so poleg šolskih oddelkov (ekonomska srednja šola in poklicna administrativna šola) zlasti uspešno delo-vali tečaji za pridobitev kvalifikacije oziroma za pridobitve določenih sposobnosti za delavce na nekaterih de-lovnih mestih. Sem sodijo tečaji za voznike viličarjev, tečaji o varstvu pri delu, higienskih minimumih in podobni. V vse te izobraževalne, oblike je bilo vključenih več kot 4000 delovnih ljudi in občanov oziroma več kot tretjino prebivalcev občine. Na osnovi sprejetega družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini bodo proučili kaduovske raz-mere v občini in sprejeli nacrt za iz-boljšanje te strukture. Usposablja- nje za delo in družbeno izobraževanje želijo tudi čimbolj približati de-lovnim ljudem v temeljnih organi-zacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in KS. Pri tem računajo na pomoč kluba samoupravljavcev. Poleg finančnih težav, ki so zna-čilne za vse delavske univerze, se tržiška srečuje tudi s problemom pomanjkanja predavateljev, zlasti za nekatera področja družbenega izobraževanja. Prepričani pa so, da bodo te težave laže in bolj uspešno od-pravljali, ko bo v občini izdelan eno-ten sistem izobraževanja. L. Bogataj Večer z igralcem Borisom Cavazzo Vse prijatelje gledališča, igralce, režiserje in dijake vabimo na sre-čanje in razgovor z igralcem BORISOM CAVAZZO, ki bo v torek, 20. 1. 1976, ob 18. uri v kadilnici Prešernovega gledališča v Kra-nju. l;i:|||||||i|||| Glas — 5. stran Večeri z glasilom Horizont Uredniški odbor Horizonta, glasila občinske konfeience ZSMS Jesenice, je v prostorih Delavskega doma na Javorniku pripravil literarni večer, na katerem so se predstavili trije mladi besedni ustvarjalci iz jeseni-ške občine. Polog literarnega večeiia so člani uredniškega odbora spreje-mali tudi prispevke o kakršnikoli dejavnosti mladih v ZSMS. Komisija je dobila devet prispevkov in se odločila, da knjižno nagrado za naj-boljši prispevek prejme učenka iz Kranjske gore. Obiskovalci so prejeli tudi peto številko Horizonta, ki ima poleg običajnih rubrik tudi literarno prilogo. Čeprav obisk prvič ni bil najboljši, bo odbor Horizonta še pripravlja! podobne večere, s katerimi želi predvsem predstaviti širši javnosti še neznane mlade besedne ustvarjalce, z zbiranjem in nagrajevanjem prispevkov pa želi spodbuditi zanimanje za informativno dejavnost med člani ZSMS. J. R. Sodelavci Partizanskega dnevnika 1943 —1945 Bralce prosimo, da nam pomagajo sestaviti vsaj delni seznam sodelav-cev Partizanskega dnevnika: poskušali borno razvozlati ilegalna imena dopisnikov in sodelavcev tega edinstvenega lista iz vojnih let. To je del širše zasnovanega nacrta o kompletnem ponatisu lista; sledila naj bi tudi posebna knjiga z vsemi potrebnimi pojasnili, registri itd. Lani je že izšel reprint tiskanih stevilk Partizanskega dnevnika (1944 — 1945) v založbi Skupščine občine Nova Gorica, Lipe iz Kopra in Partizanske knjige iz Ljubljane. (Pišite na Institut za zgodovino delavskega gibanja, arhivski oddelek, Trg osvoboditve 1, Ljubljana). Vnaprej topla hvala za sodelovanje! Partizanski dnevnik ja začel iz- Milena Mohorič, France Štiglic/Fu-hajati 26. novembra 1943 v vaši Za- križ nad Cerknem. V začetku je bil to list Triglavske oziroma XXXI. divizije ter IX. korpusa, kasneje je postal glasilo OV za Primorsko in Gorenjsko. Vsega skupaj je izšlo 475 številk. V I. letniku (1943) je izšlo 34 ciklostiranih številk; v II. letniku (1944) je bil list do začetka septembra še ciklostiran (234 številk), nakar ga je kratek čas tiskala tiskar-na »Julij 63«, kasneje imenovana »Doberdob« (v grapi Govcu pod Go-renjo Trebušo, kjer je izšlo 13 številk) in nato je delo prevzela nova ilegalna tiskam a »Slovenija« (v grapi pod Ogalci pri Vojskem, tu so izšle 102 številke). V III. letniku (1945) pa je izšlo 89 rednih številk in 3 posebne izdaje: v tiskarni »Sloveniji«, oziroma zadnje tri številke že v tržaški tiskarni »II Piccolo«. Začetna naklada je bila 400 izvodov, a se je kasneje dvignila na 1000 izvodov, septembra 1944 je že štela 4.000 izvodov in dosegla svoj vrh ob Novem letu 1945 pri 7.000 izvodih. V času najhuiše ofenzive marca in aprila 1945 je naklada pad-la na 2.000 oziroma 1.200 izvodov. Kljub okupatorjevim ofenzivam je dnevnik redno izhajal vse do majskih dni 1945 leta, kar je gotovo nekaj edinstvenega v evropskem odporniškem gibanju! Njegovi sodelavci in tiskarji so z iznadljivostjo in veliko požrtvovalnostjo uspešno premagovali mnoge ovire. Tiskovni sklad Partizanskega dnevnika je bil osnovan konec decembra 1944, ker je list zaŠel v fi-nančne težave. Bralci so se zelo zavzeli in v 4 mesecih zbrali precej-šnjo vsoto: 174.234,30 lir, 12.021,72 RM, 102 dolarja, 235 franeoskih frankov, 146 rubljev, 43 zlotov, 362 kun in 20 belgijskih frankov. Prispe-vali so tudi borci, ne le Slovenci, am-pak tudi Italijani, Poljaki, Francozi: ... »ne zato, ker bi morali, temveč zato, ker se zavedajo važnosti našega osvobodilnega tiska ...« Vsebina lista: Predvsem tiskane številke so imele svoje stalne rubrike in priloge, dokaj zahtevno likovno opremo (linoreze in vinjete) in ćelo izredne praznične izdaje, Dnevnik je pogosto pisal o slovenski in jugoslo-vanski politični problematiki in na-cionalnem vprašanju. Bralce je do-volj izčrpno informiral o najvažnej-ših dogajanjih v Jugoslaviji in Evropi, še posebej v Sovjetski zvezi. Predvsem pa se je osredotočil (več-krat tudi zelo kritično) na vsako-dnevna politična vprašanja, ki so se pojavljala na terenu in v naši vojski, pisal je o vlogi žene v narodnoosvo-bodilni borbi, o mladini, o odnosu do katoliške Cerkve, o domobranstvu in četništvu. List je pozorno spremljal dogajanja v kulturi in prosveti ter v partizanskem tisku. Pogosto je po-ročal o partizanskem sodstvu, zdrav-. stvu in socialnem skrbstvu. Tudi gospodarstvo je bilo primeren poudarek: kmetijstvo, živinoreja, finance, zadružništvo in obnova; izšle so tri posebne priloge »Na gospodarski fronti«. Od novembra 1943 do maja ,1945 so dnevnik urejali: France Vreg-Mile, Edvard Kokolj- Martin, Marjan Tepina, Jurij Štante-Juš, go, Lev Modic, Nada Dragan-Ziva, Franc Žen, France Bevk, Danilo Mi-lič, Šaša Štempihar, Jože Smole, Lađo Pohar-Damjan, Andrej Pagon-Ogarev. List je imel zelo dobro organizirano dopisniško mrežo. Prispevke za popularno rubriko »Krajevne vesti« so pošiljali Primorci in Gorenjci — člani rajonskih in krajevnih propagandnih odborov OF. Preko odse-ka za informacije in propagando (OIP) oziroma komisije za agitacijo in propagando (KAP) so prihajali prispevki do vodje oddelka za dopisništvo pri okrožnem odboru OF' in nato v uredništvo lista. Običajno so se ti sodelavci podpisovali le s svoji-mi partizanskimi imeni: med njimi so mnoge žene prvič prijele za pero in napisale dopise ter pesmi. V dnevniku so objavljali tudi vidni politični in kulturni delavci ter znanstveniki (ki pa so se podpisovali že s svojimi pravimi imeni): Bevk France, Bel-tram Julij-Janko, Bratko Ivan-An-drej, Cajnkar Stanko, Duje Albin, Jakopič Albert, Kraigher Boris, Ki-movec Franc-Žiga, Kardelj Edvard, Kreše Leopold-Jošt, dr. Mikuž Me-tod, dr. Milič Danilo, Modic Lev, dr. Potočnik Miha, Seliškar Tone, dr. Joža Vilfan, Vodušek Bozo, dr. Zwit-ter Fran, dr. Svetek Lev-Zorin, Štu-cin Jaka-Cvetko, Tomšič Vida, Zde-šar Henrik in drugi. V ciklostiranih številkah so objavljali pesmi: Ančka, Ortomir, Draga, Edo, Franci, mati Francka, mama Č., Gustelj, Jelka Olga, Silvi, Tone, Vladimira Kras, Zinka itd. Tudi ne vemo, kdo so prizadevni dopisniki (1943-1944): Anita, Andrej, Afra, Bela, Bogomir, David, Vid Dobrin, Drago, Dora iz Trsta, France, Ivan iz Baškega, Jožko, Kse-nija, Ljubo iz Prešernove brigade, kmečka mati Mirta, Milan, Miro, Miha, Pepi, Polda, Roza, Šonja, Sto-jan, Tatjana, Tržačan, Urša, Urška z Gorenjskega, Vrle, Viktor, Zora z Vipavskega, Zdenka, Zorka itd. Žal ne poznamo imen tistih, ki so skrbeli za opremo ciklostilnih številk dnevnika. Kdo je Vislav, avtor spominskih verzov cerkljanskim žrtvam (1945)? Naj naštejemo še nekaj imen dopisnikov tiskanih številk (1944-1945): Cene iz Bohinja, Ćrtomir iz Tržiča, Darja, Desanka iz Komna, Drago, Gorazd, Iztok iz Ajbe, Ivan iz Gorij, Joža iz Jamnika, Just, Kapa, Ljuba, Ljubo iz Gregorčičeve brigade, Ladica, Marja, Marta, Marij iz IX. korpusa, Marjetka iz Idrije, Mihol, -mn-, Nadja, Niko, Polda, Pevec Pol-de, Planinka, Sik, Slovan, Stana iz Ajdovščine, Tatjana, Tone, Triglav-ski, Urh, Urška, Vojmir iz Brkinov, Volga, Zvezda, Žaromil, Živa itd. Povoj ne izdaje Partizanskega dnevnika: skupaj je izšlo pet izdaj (1947, 1953, 1963 in 1964), ob obno-vitvi tiskarne »Slovenije«, ob zboro-vanju na Okroglici, za 20-letnico primorske vstaje in ob prenovitvi bolnice »Franje«. Seveda pa je tukaj lažje iskati sodelavce, ki so se v glav-nem podpisovali s polnimi imeni. Bila je svoboda in ostali so le še spo-mini na nekdanje težke, toda lepe partizanske čaše na Primorskem. t prof. Marjeta Campa 6. stran — Glas Torek, 20. januarja 197$ Darilo za 8. marec in vse dni v letu Milena Ziherl Mirjam Jan Blažič Marija Leben DragicaBelič « Tončka Mihelčič Pavla Zavri Štefan Pangeršič Namesto običajnih daril naj bi letos poklonili gorenjskim ženam dva aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki — prispevek po 50 din na zaposlenega — denar se zbira na žiro računu Odbora za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki pod št 51500-678-280091 — imena darovalcev borno objavljali v Glasu Pobudo so dale naše bralke ob lanskem 8. marcu. Namesto bogatih proslav (zabav) in daril, ki jih osnovne organizacije sindikata ob dnevu žena poklanjajo svojim čla-nicam, so predlagale, naj bi denar ali vsaj del denarja, ki ga porabijo za obdaritve, namenili za nakup rent-genskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Nakup bi bil najlepše darilo za vse gorenjske ženske, za zaposlene in tuđi za tište, ki nišo v delovnem razmerju, za go-spodinje, kmetice in upokojenke. Za akcijo je bilo lani prepozno. Zato pa je Odbor za nakup rent-genskega aparata, ki so ga imenovali pri medobčinskem svetu Zveze sin-dikatov za Gorenjsko in ga vodi Viktor Eržen, napel vse sile, da jo izpeljemo letos. Vsem osnovnim or-ganizacijam sindikata je priporočil, da akcijo podpro in iz svojih prora-čunov prispevajo po 50 dinarjev na zaposlenega za nakup aparata. Pravzaprav za nakup dveh apara-tov. Enega bi namestili na Jesenicah in bi bil namenjen ženskam iz zgor-njega konca Gorenjske in drugega v Kranju, kamor bi hodile na pregled ženske iz škofjeloške, tržiške in kranjske občine. Če hoćemo akcijo izpeljati do ineva žena, je skraj ni čas, da sačnemo zbirati prispevke oziro-na, da sindikalne organizacije )dločajo o združe? anju denarja sa nakup aparata. Kje pa se bo ienar zbiral? Odbor za nakup rentgenskega aparata pri med-abčinskem svetu ZSS za Gorenjsko je te dni že odprl žiro račun pri SDK v Kranju. Njegova štev. je 51500-678-280091. Sindikalne organizacije, ki bodo ienar nakazale, naj to sporočijo :udi v naše uredništvo. Njihova imena borno objavili v posebni, tej akciji posvećeni rubriki. Pobuda je vsekakor vredna, da jo uresničimo in s tem damo poseben, še bolj slovesen poudarek mednarod-nemu prazniku žena. Prazniku, ki ni posvečen opevanju materinstva, temveč boju za boljši položaj žensk v družbi, boju za njihove pravice in enakopravnost. Takega mnenja so bili ljudje, s katerimi smo se te dni pogovarjali na raznih koncih Gorenjske. Takoj, ko m bosti* ođločiJi i» nakazali denar na žiro račun Odbora za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka m dojki, to sporo-Uie tuđi v naSe uredništvo. Imena darovalcev borno »proti objavljali v posebni ruiM ^ '* Na« naslov fa 0P <3S* a Moše Pijadeja 1,64000 i......, Milena Ziherl iz Form: »O akciji in nakupu aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki sem brala v časopisu, v podjetju pa se o tem Se nismo pogovarjali. Zamisel je zelo dobra in nedvomno bo nakup aparata za nas veliko lepše darilo kot so prtički, kozarci in podobna darila, ki nam jih poklanjajo ob dnevu žena. Predlagani tuđi, da akcija ne bi bila samo enkratna in samo letos, temveč naj bi vsaku leto ob 8. marcu združili denar in kupili kaj koristnega za vse ženske.« Mirjam Jan-Blažič iz Škofje Loke: »Lani, 27. junija, ob dnevu samoupravljav-cev, smo ženske iz LTH imele zbor. Ze takrat smo se dogovorile, da borno prekinile z običajnim praznovanjem ženskega praznika, ki ga je zabavanje (na škodo dela) po obratili in' odhajanje predčasno domov oziroma do bližnjih gostinskih lokalov, močno razvrednoti-lo. Sklenile smo, da borno denar namenjen za darila in zabavo, koristneje porabile. Zato sem prepričana, da bo akcija za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki uspela in, da tuđi pri moškem delu kolektiva ne bo težav zaradi prispevka. 8. marec pa borno proslavile z delovnim zborom, na katerem se borno pogo-vorile o vprasanjih in težavah, ki zadevajo ženske v našem kolektivu.« Marija Lebeh iz Skofje Loke: »Pozdravljam akcijo o nakupu aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki in tuđi pobudo, da bi denar namenjen za nakup daril ob dnevu žena koristneje porabili. Prepričana sem, da je nakup aparata upravičen, ker je rakastih obolenj vedno več in je nujno potrebno začeti s preventivo tuđi na tem področju zdravstva. Marsikatera ženska se bo laže odlo- čila za pregled v centru, kot pri svojem zdrav-niku. Prav pravočasen pregled pa je dostikrat odločilnega pomena za nadaljnji potek zdrav-ljenja. Se posebej pa sem s srcem za akcijo zato, ker sem pred desetimi leti sama prebolela raka.« Dragica Belič iz Kranja: »Prepričana sem, da bo aparat najlepše darilo za vse ženske ne samo ob 8. marcu, ampak za vse dni v letu. Le zdrava ženska je lahko tuđi srečna in zadovoljna, lahko dela in si lahko skromno darilo, kakršnega navadno dobivamo ob dnevu žena, tuđi sama kupi. Ženski praznik pa se lahko tuđi brez daril in pojedin dostojno praznuje.« Tončka Mihelćič iz Cirčič: »Aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki ni tako drag, da ga Gorenjci z združenimi močmi ne bi mogli kupiti. Je pa nujno potreben, če bosta dva, pa še toliko bolje, ker je za pregled dojk v Centru za odkrivanje raka v Ljubljani zelo dolga čakalna doba. Vse, ki smo že morale na takšen pregled, pa lahko povemo, kako hudo je živeti v negotovosti.« Pavla Zavri iz Lahovč: »Za akcijo sem izvedela iz članka v Glasu in sem se takoj ogrela zanjo. Darila ob 8. marcu naj bodo takšna, da bodo koristila vsem Ženskam in naj bodo trajne vrednosti in ne kakšne drobnarije, ki si jih vsaka ženska lahko sama kupi. Aparat za odkrivanje raka je zelo primer-no darilo. Mislim pa, da bi morali s takšnimi in podobnimi akcijami nadaljevati tuđi v prihodnjih letih.« Štefan Pangeršič iz Bohinja: »Kot član sindikata Alpetourovih hotelov v Bohinju pobudo in akcijo zelo podpiram. Takšna akcija lahko veliko pripomore k zdravju naših deklet in žena. Zato predlagani, da dan žena sicer primerno počastimo, denar, ki smo ga včasih porabili za razne proslave in raz-lična darila, pa raje namenimo za rentgensko napravo.« »Jože Antonič iz Zasipa pri Bledu: »Ideja je zanimiva, vredna pohvale in jo podpiram. Vseeno pa menim, da so tuđi žene, ki so med letom največkrat prikrajšane za preneka-tero kulturno dobrino, upravičene do proslave dneva žena. Prepričan sem, da so žene, ki * samo na ta dan morda poveselijo. Zato ji"! njihovega praznika ne bi smeli vzeti, morda b', ga lahko le drugače proslavili. Za rentgensko napravo pa bi se morda včasih tuđi možje lahk° odpovedali kakšni zabavi. In ne nazadnje bi bil° prav, da bi tuđi celotna družba nekaj prispeval' ktemu.« Maricka Sodja iz Bohinjske Bistrice: »Rentgenska naprava za zgodnje odkrivanj6 raka na dojki bi bila prav gotovo pomembn« pridobitev in hkrati tuđi lepo darilo gorenjski"1 ženam za njihov praznik. Vseeno pa menim, df bi bilo treba praznik tuđi drugače počastiti Mislim predvsem na stafejše mamice in n* partizanske mame, ki se jih za ta dan sporniji mo. Vsekakor pa se strinjam, da dan žena ne^ smeli vrednotiti le po porabljenem denarju *' bolj ali manj bogate proslave in darila.« Mihaela Šporar iz Bohinja: »Prav nič nimam proti, da bi ta denar nam^ nili za rentgensko napravo. Saj so pogosti darila za osmi marec takšna, da je denar slab0; porabljen. Sicer pa žene še vedno lahko sedern": skupaj in na ta dan malo pokramljamo. Sern P8 zelo proti temu, kar so doslej včasih dela'* razna podjetja, da so pripravljala večerje in M ven. kaj še. To ni bilo prav, ker takšnih dar1' nikdar nišo bile deležne vse ženske.« Miha Finžgar iz Begunj: »Ce bi se odločili za nakup takšne naprava po moje praznik žena ne bi prav nič izgubil dan žena doslej nikdar nisem mogla saij1" praznovati, ker so največkrat žene imele razl''*' ne proslave pri nas v hotelu. Prepričana sern,"' bi bilo to najlepše darilo za žene za njiho" praznik.« Marinka Potocnik z Orehka pri Kranju: »Ženske se danes morda za dan žena za')f' vajo preveč individualno, čeprav v skupin*1; Takšna praznovanja so včasih lahko tuđi prew žalostna. Mi prosvetni delavci gremo navau", na ta dan v gledališče. Sedanji predlog pa se fj" zdi zares lep. Menim pa, da zaradi nakupa •! naprave praznik žena ne bi prav nič izgoP' na pomenu in pozornosti. Otroci — šolarji " jih na ta dan še vedno lahko obiskali in objK rili. Skratka, praznovanje naj vseeno bo, veno* kulturno. Kot sem že povedala, smo me šle I*" v gledališče, vsaka pa je dobila en nageljček.« Vera Kotnik iz Kranjske gore: »Delam v bolnišnici in pri nas smo bili z8"^! žena vedno vajeni simboličnih obdaritev. Z>' se mi res ne bi bilo težko odločiti in vseka**'. sem za rentgensko napravo. So pa podjetja, Kr? so ob takšnih prilikah lepe denarje nanienFj za potovanja v tujino. Tam bi se ženske naj oj' teže odločile med sedanjim predlogom ali v*^ ljivitn izletom oziroma podobnim; če splohp^ pri tem lahko kaj pripomorejo. Če bi se reci"* sama znašla v takšnem položaju, da bi imela1*! voljo izlet recimo na Karibske otoke, ne v«"| kako bi se odločila. Toda ali ni to že malo Pf^| več subjektivno?! Kot sem že povedala, i°U; bolnišnici doslej nismo bili vajeni takšnih ob^ praznovanja. A tuđi če bi jih bili, mislim, da*| ne da tehtati o pomembnosti takšne napr* < ' I Besedilo: A. Žalar \ L. Bogataj ] Fotografije: F. PerdaO Jože AntoniČ kiifc Marička Sodja Mihela Sporar Miha Finžar Štefka Svenšek Marinka Potocnik Vera Kotnik Zimska sezona na Pokljuki Turistični delavci v gorenjskih smučarskih središčih že postajajo po malem nestrpni. Pred novim letom je še kazalo, da bo letošnja zimska sezona končno vendarle ugodnejša od prejšnjih treh, ki so minile tako rekoč brez snega, zdaj, ko smo že čez sredino januarja, pa so prene-katera smučiŠča skoraj kopna. Upajmo, da se ne bo ponovila četrta slaba zima, saj bi bila to za smu-*arska središča zares prava zimska uristična katastrofa. Trenutno jih še najmanj skrbi, itakšna bo letošnja zima, na Pokljuki. Tukaj je snega še dovolj za pravo smuko. Ob Šport hotelu, kjer imajo tuđi žičnico, ga je še okrog pol metra. Decembra lani so v hotelu zabeležili kar lep obisk, zares ugoden poslovni rezultat pa so jim prinesli novoletni prazniki. Direktor Alpe-tourovega Sport hotela na Pokljuki Peter Skrinjar pa pravi, da tuđi za preostali del letošnje zimske turi-stične sezone nimajo bojazni. »Prava zimska sezona se pri nas začne okrog 10. januarja in bo tuđi letos trajala vse do konca aprila. Ves ta čas bo namreč v depandansi Jelka šola v naravi za učence ljubljanskih in okoli-ških osnovnih šol. Sicer pa smo letos poskrbeli tuđi za nekatere novosti. Učenci osnovnih šol, ki prihajajo na Pokljuko na eno-dnevne smučarske in zimske izlete, lahko v hotelu dobijo eno-lončnico za 10 dinarjev. Prav za šolarje pa bo od srede tega me-seca pa vse do konca smučarske sezone veljal tuđi enodnevni paket, ki bo veljal 40 dinajrev. Vanj je vključeno neomejeno število voženj na žičnici in eno-lončnica.« Zanimiva in privlačna za starejše smučarje pa sta tuđi dva druga zimska paketa. V prvem je vključeno neomejeno število voženj na žičnici, kopanje v zimskem bazenu in kosilo, kar velja 90 dinarjev. Drugi tako imenovani vikend paket pa vsebuje ,večerjo, prenočišče, zajtrk in kopanje v bazenu in velja 100 dinarjev. »Podatki o lanskem devetmeseč-nem poslovanju so za Šport hotel pokazali kar precejšnjo izgubo. Kako ste končali lansko poslovno leto in kako kaže za letos?« smo poprašali direktorja Petra Škri-njarja. »Izgubo, ki se je pokazala ob koncu lanskega tričetrtletja, smo do konca leta zmanjšali, povsem pokrili pa je nismo. Soli-darnostno so jo pokrile druge TOZD Alpetour. Povedati pa moram, da smo že na začetku lanskega leta planirali določeno izgubo. To se sicer morda malo čudno sliši, vendar dokler hotel ne bo dobil še dodatnih zmoglji-vosti, pač ne gre drugače. Zdaj imamo 125 postelj za pre-nočevanje. Potrebovali bi jih najmanj še 100. V drugi pdlovici tega meseca, ko so šolske počit-nice, pa bi jih bilo še dodatnih 300 premalo. Žal nekaj časa posteljnih zmogljivosti že ne borno mogli povečati. Naša delovna organizacija Alpetour ima namreč v srednjeročnem programu najprej predviđeno izgradnjo novega hotela v Bohinju, zatem pa dograditev zmogljivosti na Pokljuki. Tja do 1980. leta naj bi dobili nekakšno zaključeno celo-to. In do takrat naj bi bila po predvidevanjih gotova tuđi cesta na Pokljuko. Zanima vas, kako bo letos. Povedati moram, da si kolektiv, ki smo ga zaradi stabilizacijskih ukrepov (in varčevanja na vseh področjih) zmanjšali od 53 na 35, prizadeva, da bi letos zabeležili čimmanjšo izgubo. Vendar smo prepričani, da tuđi letos ne bo šio brez nje. Lani smo na primer predvidevali, da borno ustvarili 5,60 milijona dinarjev prometa. Plan smo presegli, saj je vsak zaposleni ustvaril okrog 175.000 dinarjev prometa. To je precej več kot v nekaterih obmorskih hotelih, kjer beležijo okrog 120.000 dinarjev na zaposlenega. Kar 162 dni v letu je bil hotel zaseden in zabeležili smo prek 20.000 prenočitev, pri 125 postelj ah. Toda po drugi strani smo morali kar 1,75 milijona dinarjev odšteti za odplačilo kreditov. V precejšnje breme, po drugi strani pa je seveda tuđi privlačna zanimivost, nam je tuđi bazen. Kurjava za ogrevanje vode se je od zgraditve bazena do danes povećala od 40 par na 1,60 dinarja na enoto. Tako nas ,vzdrževanje' bazena stane vsak dan v letu 760 din, iztržimo pa poprečno 150 dinarjev. Kot vidite, se borno torej tuđi letos sre-čevali z nekaterimi nepremaglji-vimi težavami. Vendar smo prepričani, da bo letošnja izguba vseeno manjša od lanske. To borno dosegli z nekaterimi orga-nizacijskimi spremembami in novostmi.« ' V hotelu sta na primer zdaj na voljo gostom vedno dva menija za kosilo (prej eden). To je nedvomno svojevrstna kvalitetna novost. Po drugi strani pa bo v depandansi Jelka poslej le prenočišče z zajtr-kom, kuhinjo in restavracijo pa bodo ukinili in s tem močno zmanjšali režijo. Tako bodo gostje dobili kosilo in večerjo v hotelu. Uvedba te posebnosti je že pokazala, da gostje na takšno organizacijo nimajo pri-pomb. Veliko si tuđi obetajo od priklju-čitve žičnice k hotelu. Doslej jo je upravljal TOZD Žičnice Alpetour Škofja Loka, zdaj pa bodo sami lahko oblikovali različne pakete in storitve. Kot pravijo, bodo takšni smučarski paketi še posebno ugodni za šolarje. Zato ne bi bilo napak, če bi se vodstva šol bolj pogosto odlo-čala za smučanje in zimske izlete na Pokljuki. Kot rečeno, je namreč snega na Pokljuki dovolj in ni bojazni, da ga med zimskimi poČit-nićarhi ne bi bilo. A. Zalar Delo Hortikulturneg* društva Jesenice — Hortikulturno dn1 štvo na Jesenicah se že ponaša z le' pimi delovnimi uspehi, še posebno * ureditvijo parka na nekdanjem jese' niškem pokopališču. Park pa še ^ dokončno urejen, zato jih še tsP1 nekaj dela. j Ko so na zadnjem občnem zbo^i sprejemali program svojega dela, slj se dogovorili, da se bodo posamez1! člani še naprej aktivno vključev^' tuđi v prizadevanja za ustanovi^ društva za varstvo okolja. Predlag^ li so, da bi v okviru društva ust* novili več kormsij, ki bi delovale ?jj varstvo zraka, voda, zelenih povr^ in so ob tem nakazali več problem0* z jeseniškega območja. B. B- Tuđi letos pustni sprevod Bled — Upravni odbor turist'ij nega društva Bled je na zad^ lanski seji sklenil, da bodo na Bl^j tuđi letos organizirali tradiciona'J' pustni sprevod po blejskih ulic^. Odbor je imenoval posebni orga?', zacijski komite za organiza^.. prireditve pod naslovom Pustne P^I reditve Bled 76. J Upravni odbor turističnega d^l štva in organizacijski komite fj zivata vse, ki so sodelovali na lans pustni prireditvi na'Bledu in drU# da se tuđi letos prijavijo za pr'^ ditev. Skupinam in posameznik^ odbor in komite svetujeta, da se Pr, reditev udeležijo na čimbolj izvi^ oziroma domiseln način. Prijave ^ udeležbo na prireditvah že spreje^ organizacijski komite pri turist1 nem društvu Bled. A. *» Torek, 20. januarja 1976 Glas — 7. stran Preddvorska folklorna skupina v Hamburgu \ ^ Na povabilo turistične agencije j^ang se je konec lanskega novembra jolklorna skupina, ki deluje pri OŠ Matije Valjavca v Preddvoru, udele-žila velike mednarodne turistično propagandne manifestacije v naj-yečjem zahodnonemškem mestu Hamburg v kongresnem centru. Poleg Jugoslovanov, ki jih je predstavljalo podjetje Kompas in mladi Plesalci iz Preddvora, so bili še predstavnik i i/ Francije, Švice, Avtrije, Nizozemske, Danske, Finske, Švedske in Norveške. Ker pa omenjena hrrna največ sodeluje prav z Jugo-slavijo, so bili pionirji vseskozi kar je trajala slovesnost v središču pozornosti. V svojem programu, s katerim so nastopili na otvoritveni in sklepni slovesnosti, so mednarodnemu ob-cinstvu in turističnim strokovnja-k°ni zaplesali gorenjske in belo-kranjske narodne pleše. Poželi so veliko priznanj in pohval organiza-t°rja te velike turistične manifestacije. Nastopali so v največjem in naJrnodernejšem kongresnem centru y_ Evropi. To je sistem zgradb, nad katerimi se ponosno dviga največji hotel v Hamburgu, hotel Plaža. Pod nJirn pa so med seboj funkcionalno Povezani prostori, v katerih so šte-vune dvorane, avle, garderobe, skratka prostori, v katerih so lahko koncerti, kongresi, banketi, tiskovne konference, seminarji, sprejemi, raz-T1 tečaji, poslovna srečanja, plesi •td. CCH, kakor na kratko ime-^uJejo kongresni center Hamburga, »na W dvoran od 30 do 3000 sedežev; Za skupno 75.00 obiskovalcev. Dvorane pa so prirejene tako, da jih 'ahko na vse načine spreminjajo. Vse skupaj pa je opremljeno z naj-sodobnejšo tehniko, imajo lastno televizijo, naprave za simultano pre-VaJanje, kompjuter itd. Celotna JSfadba stoji nekako v središču -flamburga. v botaničnem vrtu, kjer Je bila pred leti svetovna cvetlična ^zstava in se imenuje Planten un o'ornen. V tej prekrasni zgradbi so naši pionirji in mladinci predstavili sJ°venske pesmi. Prireditvi so priso-stvovali tuđi jugoslovanski politični /} 8°spodarski predstavniki. Ko so **^nirji odplesali program, so se raz-PTsili med gledalce in jim razdelili Pr°spekte Preddvora in Gorenjske. "oleg številnih vtisov s tega nad- Se zanimivega, poučnega in dobro rganiziranega potovanja, nam bo prav gotovo vsem ostalo v neizbris-J?111 spominu srečanje z našimi zaomci, ki jih je usoda življenja za-lfinn *ak° visoko na sever Evrope, gW0km daleč od domovine. Srečali nio se povsem naključno in morda Je bilo prav zaradi tega vse toliko ?k J P"sr^no in spontano. Ko smo se si hl P" kosilu v stavbi nemških ndikatov, nas je natakar vprašal, Pa^an}o k tišti skupini, ki ima v Podnji dvorani proslavo. Začuđeno m° ga gledali, vendar pa takoj odšli Pogledat, kdo je res spodaj. Zagledali 010 polno dvorano ljudi, oder okra- šen, na sredi slika našega maršala in napisi v obeh jezikih. Vprašali smo, če lahko tuđi mi z eno točko sode-lujemo pri proslavi. Preden so pri-nesli kosilo, so vsi pionirji, kot bi tre-nil, stekli med naše rojake na oder in jim zapeli nekaj naših pesmi, zraven pa še zaplesali. Kasneje smo se domenili, da borno popoldne, po našem nastopu v CCH prispevali kratek program na njihovi osrednji prireditvi v sosednji stavbi, kjer imajo Jugoslovani in tuđi drugi narodi svoje klubske prostore. Za današnje praznovanje pa so jim Italijani in Portugalci odstopili prostore, tako da je bila ćela stavba na voljo našim. Medtem smo zvedeli tuđi nekaj podatkov o naših ljudeh in njihovem /druženju. Predsednik Jugoslovanskega kluba je Slovence Franc Roj, ki je že 13 let v tujini in je obenem predstavnik nemških sindikatov za naše delavce. Jugo- rojakom in tuđi počakal na nas, medtem ko smo nastopali.' Takega nastopa še nismo imeli in težko bi opisali vzdušje, ki je nastalo ob nav-zočnosti mladih pionirjev v narodnih gorenjskih in belokranjskih nošžh. Program smo morali seveda sproti sestavljati, napovedovati v slovenskem, srbohrvatskem, nem-škem in italijanskem jeziku. Nasto-pi so bili v prenabitih dvoranah, tako da so nas gostje dobesedno obstopili in tiho poslušali pesmi, med katerimi so jih belokranjke ganile do konca. Gledal sem te ljudi, kako so nepremično zrli v naše otroke in solze so jim polzele po licih. Tuđi mi jih nismo mogli povsem zadržati. Tako smo proslavili tuđi mi naš največji praznik, dan republike in veseli smo, da smo lahko z našim na-stopom in našo prisotnostjo tem Potovali smo z zelo udobnim enonadstropnim autobusom turistične agencije Lang iz Hamburga. Na nemških auto cestahje dovoljena hitrost za artobuse samo 80 km na uro, zato so se turistične agencije odločile, da bodo odslej privabljale turiste ne več s hitrinu, temveč z udobnimi avtobusi. Enonad-stropna gmota, kije na slikije pri tej hitrosti še dovolj vama, zraven pa nudi popotnikom polno udobje, saj imajo vgrajeno stranišče, umivalnico, kuhinjo za topla jedila. V spodnjem delu je še najbolj podoben poslovnemu vlaku, zgoraj pa je predvsem čudovit razgled. Ko smo šli sedaj v Hamburg, smo neki dan ob kosilu slučajno videli, kako so naši zdomci praznovali svoj dan republike. Ko smo se predstavili, so bili vsi navdušeni. Zapeli smo pesem. Mnoge oči so bile rosne. Vsem je šio na jok. Ne zaradi žalosti, temveč zaradi sreče. Videli so nas in mnogi so si zaželeli, da bi bili spet v domovini, v kateri so do-mači Ijudje, domaća beseda, partija in pesem. Morali smo brž v avtobus in nazaj v CCH, kjer nas je čakal nov nastop pred novim in drugačnim občin-stvom. Z veseljem lahko napišemo, da je skupina nadvse dostojno predstavila sebe, Slovenijo in Jugosla-vijo, kar potrjujejo mnoge laskave pohvale organizatorja in ostalih udeležencev in ne nazadnje ponovno povabilo. M K Prihodnjič: Še malo o Hamburgu Del panorame, kakršna se vidi s terase študentskega zavetišča, kjer smo stanovali. slovanski klub ima 2000 članov in je den največjih v Zahodni Nemčiji. Ima več sekcij; športno, kulturno, izobraževalno itd. Današnjo proslavo pa so organizirali skupno z generalnim konzulatom v Hamburgu. Predstavniki konzulata z generalnim konzulom na čelu so bili prav tako na slovesnosti. Predsednik kluba nam je v pogovoru povedal, da dobivajo 32 različnih časopisov iz vse Jugoslavije, radi bi pa videli, da bi dobivali tuđi osrednji slovenski časopis Delo. Včeraj so organizirali v športni hali mednarodni jugolo-vanski dan, v hotelu Plaža je bil teden jugoslovanske kuhinje, v kine-matografih so predvajali jugoslovanski film Sutjeska. Skratka, ves Hamburg je bil v znamenju Jugoslavije. Popoldne, po glavnem nastopu v CCH, so bili naši nemški gostitelji toliko prijazni, ko smo jim povedali svojo željo, da so nam dali avtobus in šoferja, ki nas je odpeljal k našim ljudem na veliki dan prinesli košček domovine. Težko smo se poslovili, povabili so nas medse, nam nudili vse, kar so mogli, v trenutku so bile vse miže polne najrazličnejših dobrot, toda naš program nas je klical dalje. Preden bi nadaljevali z našim po-tepanjem po Hamburgu, bi bilo morda zanimivo videti, kako so to srečanje občutili naši pionirji. Dobesedno prepisujem domačo nalogo z naslovom »Domovina«, ki jo je napisal eden od udeležencev. (12 let) »Domovina« Kaj je domovina, se sprašujem. Ali je to pokrajina, v kateri živim? Ali so to Ijudje? Ali je to partija? Ali pa je to nekaj drugega ...'? Domovina so tuđi Ijudje, zemlja, ptice, gore, vode ... Mnogo je ljudi, ki so prikrajšani za največ jo sladkost sveta. Tuđi po svetu, nekaj tisoč km oddaljeni so zdomci, ki želijo slovensko besedo, slovensko pesem. KŽK Kranj - TOZD Kmetij-stvo — Mehanični servis Šenčur nudi iz svoje trgovine v Šen-čurju pri Kranju rezervne dele Za traktor je: Pasquali - Tomo Vinko vić IMT Ferguson Ursus Deutz zapluge: IMT in OLT zakosilnice: Garibaldi Mortel ves elektromaterial za opremo traktorjev in prikolic vse vrste in velikosti akumulatorjev škropiva za zaščito rastlin V mehanični delavnici v Šenčurju popravljamo vse kmetijske stroje in traktorje, servisno pa zastopamo proizvajalce traktorjev: Deutz, Ursus, Tomo Vinković in Pasquali. Naročila sprejemamo pismeno in telefonično. Pismeno: KŽK Kranj — TOZD Kmetijstvo — Mehanični servis 64208 Šenčur Telefonično: 064 41-025 Mehanični servis Šenčur. Naročeno blago dostavljamo po povzetju! Crtomir Zorec: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela .. . (Kraji, Ijudje, pesem in govorica) (3. zapis) Ce sta bila prva dva uvodna zapi-. Sa bolj čustvene narave in kar pre-Poina razmišljanj o beneško-sloven-skih narečjih — potem naj bo ta za-Pls — ki pa tuđi sodi k vpeljavi snovi ~~ bolj stvaren. Pogovoriti se moram narnreč o imenu deželice, o njenih ^jah, o sosedih pa tuđi delitvi na značilna jezikovna področja. In ševe ^di o vodah, gorah in dolinah v naši Deveti deželi. ŠTIRI IMENA Qi icer smo se že odločili za naj-i^^ bolj rabljeno in točno ime — nek Z^ Beneško Slovenijo. Toda : Kateri — v govoru in pisanjih — J^nujejo deželo tuđi kot Slovensko j e^e^ijo- Tuji avtorji pa uporablja-j Se dve drugi imeni: »Slavia Friu-^na« a!, pa >)Siavia Italiana«, torej Slunanska Slavija oz. Italijanska ter eVe(*a Pa so vsa ta imena bolj li-j. arna, nikakor pa ne geografska. n av "slovenskih zemljevidih teh oz-«co, ne take ali drugačne, ni. Vse je LeRn°-Pač del Videmske pokrajine. D *>ezijo tuđi italijanski zemljevidi (Dol1Zlra-io ^ot »Canale di Resia« tud ^a ^ez^e)' podobno kot imajo nn \,analsko dolino izrecno označe-no »Val Canale«. Kar brž pa moram še povedati, da tak6 Beneški kot Rezijanski in Kanalski Slovenci nik'jer ne mejć na italijansko etnično skupnost, pač pa na Furlane, ki so po čustvovanju, nacionalni strpnosti pa tuđi po drugih lastnostih dosti bliže nam kot Lahom. Saj so tuđi sami že stoletja pod določenim pritiskom velikoita-lijanstva, ki jim ne priznava niti posebne nacionalnosti, ne uveljavitve jezika in tuđi ne drugih pravic. Morda je prav to — nekako strpno sosedstvo — vzrok, da se naša etni-čna meja na zahodni strani v teku zadnjih stoletij bistveno ni krčila. Laščina se sicer vsiljuje v vseh otro-ških vrtcih in šolah — Ijudje se sicer tujega jezika nauče in ga tekoče govore — toda ostajajo Slovenci. Tu je tragika narodnega odpadništva dosti manjša kot jo je žal toliko na Koro-škem. Tu je več one tragike, ki jo prinaša revščina in ekonomska od-visnost. In ko gre ubogo slovensko dekle s svojih domačih gora služit v laske Benetke, v Verono ali Padovo, se ne potujči tako brž, tuđi zato ne, ker jo sramote s psovko »schiava« (izg.: ščava), sužnja . . . (Podobno zmerjajo koroški nemški nestrpneži naše rojake s »čuši«.) Ker pa sem že pri primerjavah obeh naših narodnostnih skupin, po-vem še to, da Beneški Slovenci sebe največkrat imenujejo »Slovene« kot so Korošci »Svovenje«. — V obeh poimenovanjih vidim starosvetno ime za Slovence. Spominjam pa se iz časov medvojnega izgnanstva v Srbiji, da so nam tam — vsaj v Su-madiji — rekli, da smo Sloveni) v smislu Slovencev). Naše staro skupno ime! Ovekovečeno tuđi v Finžgar-jevem romanu Pod svobodnim son-cem. In tu, na večerni strani, na mrtvi straži ob romanskem morju, je naše staro, dobro ime še živo! KJE SO NAŠE MEJE? Za omejitev Beneške Slovenije se lahko odločimo za več me-ril. Ali zajamemo v ta pojem tuđi Režijo in Kanalsko dolino — torej vsa slovenska ozemlja v Vi-demski pokrajini ali pa le strogo Beneško Slovenijo brez Režije in Kanalske doline. Nihal sem — potem pa sem se odločil: Kanalska dolina je bila do 1. 1920 del Koroške, tuđi govorica rojakov pod Višarjami je neko posebno ziljsko narečje — torej sodi bolj v pripoved o naši Koroški. Režija in ostala Beneška Slovenija pa sta že stoletja pod vplivom Fvrrla-nov in Italijanov — zato ju obrav-navam skupaj, Režijo kot del Beneške Slovenije, podobno kot kraje v porečju Tera in Karnahte, Nadiško dolino in porečje Idrijce ob meji z Jugoslavijo. Za omejitev deželice — v mislih imam celotno Beneško Slovenijo, skupaj z Režijo — naj bo na severni meji Veliki Kanin (2592 m), ki je hkrati tuđi skrajni mejnik na naši državni meji. Od Kanina nas vodi etnična mejna crta po grebenih na 2rd (2341 m), Kolk, Kosmato goro, Tam na Kope, Vranji Kuk, Zagato (815 m), Biski vrh (730 m) in na Pla-njo. Tu pa se naša jezikovna meja v Režiji zasuče oštro proti jugu, vodi mimo Rušč in Gospodnice, prestopi Bielo (Rezijanski potok), nadaljuje ob Ćrnem potoku, se povzpne na gpic (1201 m) in Stilico (1730 m), ki ji pravijo tuđi »Tam za Vadico, nad Planinko«. Etnična meja zdaj prekorači visoke Muzce (1630) ter se rahlo obrne proti zahodu, do Pre-dora (1093) in Kvarnana (1372 m), do Smardeče (italijansko »Sammar-derehia«!), Ćizerij (Ciserils), čez reko Ter, vzhodno od Ceute (Tar-cento), severno od Nem (Nimis), čez reko Karnahto, od tu vodi meja spet proti jugovzhodu čez rečico Malino do Raven, mimo Fojde (Faedis), tik pod bregovi Ivanca (1167 m), nad Cedadom (Cividale del Friuli), prek Nadiže, pod južnim pobočjem božje-potne Stare gore (Castelmonte) in do Ibane (Albana) ob Idrijci. Tu smo pa že tuđi na naši državni meji pod Goriškimi Brdi. Kdor je sledil pripovedi z zemlje-vidom pred seboj, je bolje, razumel. Sicer pa bom v enem od prihodnjih zapisov objavil tuđi nazorni zemlje-vid Beneške Slovenije. VODE IN GORE Naključje je hotelo, da sta oba najmarkantnejša gorska vrhova, ki zreta po vsej beneški slovenski deželici, hkrati tuđi mejnika Jugoslavije: Veliki Kanin in Matajur. — Najpomembnejše reke in rečice, ki tekć po slovenskem ozemlju onstran meje, so: Ter (Torre), Karnathta (Cornappo), Ma- lina (v italijanščini prav tako!), Nadiža (Natisone), Idrijca (Indrio) in Učeja (Uccea). Za vodo, ki teče skozi Režijo, imajo domačini pa kar troje irnen: poleg Režije (Resia), ji pravijo tuđi Rezijanski potok (ali Rezijanska voda, Rozojanska woda) in še Biela. Posebnost večine teh voda je njihova usmerjenost na zahod, na ju-gozahod in na jug. Le Učeja teče proti vzhodu in se izliva naravnost v našo Sočo. — Režija se izliva v Felo (Fella) in po njej v Tilment (Taglia-mento). Vse ostalo vodovje pa prevzame Ter (Torre) in ga vodi v Zdobo, spodnji tok Soče. Beneška Slovenka 8. stran — Glas Torek, 20. januar ja 1976 Ta prometni znak so na kriiišču v Spodnjih Gorjah postavili delavci Cestne-ga podjetja Kranj. Od tod naprej je vožnja z avtomobili dovoljena le še dober kilometer, promet čez most Fortuna, ki premostuje reko Radovno, pa je pre-povedan. Dotrajani most ima lesene žebljane nosilne gredi in ga je zob časa že tako načel, daje skoraj odslužil. Gozdno gospodarstvo Bled zato prevaža s svojimi kamioni hlodovino z Mežaklje preko Poljan, Jesenic, Lesc in Bleda do obrata žage podjetja LIP Bled na Rečici. Če bi bil most trden, bi bila pot čezenj veliko krajša. Prometnega znaka pa ne upoštevajo nekateri zasebniki in s tovornjaki na svojo odgovornost vozijo čez most Fortuna. Kaj če bo most nekega dne odpovedal?! — J. Ambrožič Trebijski gasile i Trebija — Tukajšnje gasilsko društvo, ki združuje člane iz petih vaši, dosega zadnja leta pomembne uspehe. Trebijsko društvo je imelo v nedeljo, 11. januarja, redni občni zbor, ki se ga je udeležil tuđi povelj-nik gasilske zveze Škofja Loka Franc Poljanšek. Gasilsko društvo posveča zadnje čaše veliko pozornost usposabljanju in izobraževanju članstva, posebno mlajših vključno s pionirji. 0 dobrem delu na tem pod-ročju pričajo dosežki na raznih tek-movanjih, od občinskih do sektor-skih. Lani so se gasilci pridružili proslavljanju 30. obletnice osvoboditve. Zbor gasilcev iz Smoku ča Smokuč — V soboto, 10. januarja, je bil v dvorani na Breznici 46. letni občni zbor gasilskega društva Smokuč, ki ima 59 članov, 15 članic, 12 mladincev in 24 pionirjev, kar je za društvo, ki je bilo pred leti med najslabšimi v jeseniški občini, izre-den dosežek! Občnega zbora so se udeležili tuđi predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, jeseniške gasilske zveze in pokliene gasilske enote Železarne Jesenice. Društvo je lani namenjalo naj-večjo pozornost pridobivanju novih članov in izobraževanju. Oblikovana je bila ženska desetina. 8 članic je opravilo preizkus za izprašanega ga-silca. Ražen teh je dobilo smokuško društvo lani 9 novih častnikov, 10 podčastnikov in 23 izprašanih gasilcev. Takšno usposabljanje je nujno, saj je recimo lani sirena kar šestkrat poklicala na pomoč. Na občnem zboru je prejelo 12 članov priznanja in odlikovanja. Med njimi je bil tuđi častni društveni poveljnik Leopold Anderle, ki je član društva že več kot pol stoletja, poveljnik pa je bil 40 let. Danes opravlja to dolžnost še častno. Smo-kuški gasilci so izvolili tuđi nov društveni odbor. Večjih sprememb ni, kar kaže, da ljudje staremu zaupajo. Tuđi v prihodnje pričakujejo dobro uresničevanje nalog. Odboru predse-duje Ciril Jalen. -elj Letošnja zima je po svoji muhavosti precej podobna zimam v zadnjih nekaj letih. Zakaj? V začetku tega meseca so Erženovi iz Kamne gorice v radovljiški občini na primer grabili steljo v gozdu za živino. Starejši vedo povedati, da so bile včasih tekšne mile zime redke. No, letos pa tuđi grabljenje stelje v tem letnem cfl.su ni nobena posebnost. — F. Debeljak Organizirali so tombolo, predavanja in tečaje za mlajše člane in pripravili nekaj mokrih in suhih vaj. Visoko je tuđi število prostovoljnih de-lovnih ur pri gradnji gasilskega po-slopja. Lani so dobili tuđi nekaj nove opreme. Trebijske gasilce je srečati na vseh področjih družbene-ga in političnega življenja. Dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami ter odborom za ljudski odpor. Tuđi zaradi tega se članstvo stalno veča. V prihodnje nameravajo trebijski gasilci posvečati še večjo pozornost družbeni samozaščiti. Delovni program za letos je ob-sežen. Trebijski gasilci se bodo zavzemali za dograditev doma, za povečevanje in še učinkovitejše iz-obraževanje članov, članic in pionirjev, za bogatitev opreme, za večje število naročnikov Gasilskega vest-nika, za protipožarno vzgojo obča-nov in za sodelovanje s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami. Vsako gospodinjstvo naj bi kupilo gasilni aparat. Trebijski gasilci nameravajo ražen tega organizirati družabno prireditev, napeljati telefon, zgraditi protipo-žarna bazena v Stari Oselici in Kladju, sodelovati z občinsko gasilsko zvezo in se pridružiti proslavljanju 35. obletnice vstaje in drugih jubilejev. Franc Galičič Prizadevni gasilci Bled — 40 rednih članov gasilskega društva Mlino na Bledu je imelo 10. januarja občni zbor v obnovlje-nem društvSnem prostoru svojega doma. Mlinski gasilci so začeli dom obnavljati lani. Poleg redne strokov-ne in druge dejavnosti so opravili prek 3500 delovnih ur v vrednosti blizu 60.000 dinarjev. Prav toliko pa so prispevali tuđi občani za obnovit-vena dela. Ražen tega pa so 55.000 dinarjev prispevale delovne organizacije Veriga Lesce, LIP Bled, GG Bled, Komunalno gradbeno podjetje Grad Bled, svet krajevne skupnosti Bled in občinska skupščina. Na zboru so podelili tuđi priznanja 12 članom za več kot 10-letno delo. Janeza Kunčiča, ki je v društvu že prek 50 let, pa so imenovali za častnega člana. Pohvalili so tuđi delo predsednika Mihe Rejca, poveljnika Franca Žerovca in tajnice Nade Šobar. JR Vse sile za dograditev doma Cerklje — Toliko članov AMD in predstavnikov družbenopolitičnega življenja kot jih je bilo minulo soboto v klubskih prostorih zadružnega doma v Cerkljah, že dolgo ni bilo, saj sta bili obe dvorani nabito polni. Po poročilih in bogati razpravi so sprejeli ćelo vrsto sklepov za nadalj-nje delo društva. Na prvo mesto pa sodi sklep o čimprejšnji dograditvi doma AMD, ki ga gradijo v Cerkljah. Seveda so vsa sredstva vložili v dograditev doma, prav tako pa bodo člani kakor do sedaj tuđi v bo-doče pomagali z materialom in pro-stovoljnimi deli, kajti zavedajo se, da bo društvo lahko polno zaživelo sele v svojih dograjenih prostorih. Seveda pa zaradi tega ne bo trpela tuđi druga društvena dejavnost, predvsem skrb za vzgojo svojih članov in bodočih šoferjev. -an Foto-kino ama terj i pregledali delo Radovljica — Na rednem občnem zboru Foto-kino kluba Radovljica so v petek, 9. januarja, ocenili enoletno dejavnost članstva in sprejeli program in finančni nacrt za letos. Predsednik kluba Ivan Pipan je v poročilu opozoril na zavzetost članov pri nekaterih akcijah, kot so bile: priprava in izvedba razstave fo-tografij spomenikov NOB, organizacija krožkov in tečajev ter debatnih večerov. Veliko skrb so v klubu posvečali mladim. Pridobili so več novih pri-vržencev, tako da je klub lani imel 81 članov. Letošnji program kluba je tuđi bogat. Pripraviti nameravajo gorenjsko razstavo barvnih diapozi-tivov, razstavo o delu v delovnih organizacijah, v gostinstvu in druge. Ražen tega bodo člani kluba sode-lovali na različnih drugih razstavah, uredili bodo novo temnico v starem zdravstvenem domu, prirejali tečaje, debatne večere, izlete in podobno. Se naprej bodo skrbeli tuđi za pridobivanje novih članov. Sodelovali pa bodo tuđi s turističnimi in planinski-mi društvi, z organizacijami ZZB NOV in drugimi družbenimi organizacijami ter kulturno skupnostjo. Na zboru so podelili več diplom za naslove amaterja druge in tretje kategorije. Posebno priznanje za> dolgoletno in prizadevno delo, zlasti za vođenje tečajev in organiziranje razstav, je dobil Jože Poljanec. Do-bil je tuđi diplomo fotoamaterja druge kategorije. JR Še letos šola za varuhinje Odkar pravzaprav obstajajo vrtci, so poleg vzgojiteljic skrbele za pred-šolske otroke v vrtcih tuđi varuhinje, ki otroke zjutraj sprejmejo, zaposlijo, pomagajo pri hranjenju, pri počitku in ga kasnege spet oddajo staršem. Večina varuhinj opravlja svoje delo v deljenem delovnem času: delovnik se začne okoli pete ure zjutraj, ko se vrtec odpre, in traja približno do devete ure, nato pa spet od enajste ure ali nekaj več do petnajste ure oziroma dokler je vrtec odprt. Na delovno mesto varuhinje v vrtcu se je doslej zaposlila lahko vsaka ženska, ki je imela veselje do dela z otroki, saj za to delo ni bila potrebna nobena kvalifikacija. Ćeprav imamo pravilnik o usposabljanju varuhinj, izdal ga je repu-bliški sekretar za prosveto in kulturo že leta 1971, se je pri organizaciji poklicme sole za varuhinje zatikalo vse do letos. Zdaj kaže, da bo v jeseni v organizaciji Delavske univerze v Kranju za področje Gorenjske organiziran dislociran od-delek ljubljanske vzgojiteljske sole. Šola za varuhinje naj bi bila eno-letna: med pogoji za vpis pa so končana osemletka, starost vsaj 17 let, zaposlitev v vrtcu ter seveda splošni pogoji kot je sposobnost in nagnjenje za delo z otroki. Trenutno se je na to poklieno solo že prijavilo okoli 70 varuhinj iz gorenjskih vzgojno varstvenih za-vodov, vendar pa kot kaže, to še ne bo končna številka. Trenutno nam-reč prav za ta poklič med dekleti vlada dokaj veliko zanimanje, vrtci pa po drugi strani potrebujejo tuđi precejšnje število tega kadra; normativ je namreč ena varuhinja za dva oddelka, kar pa je posebno pri mlajših skupinah otrok skorajda premalo in vsak oddelek pravzaprav potrebuje svojo varuhinjo poleg vzgojiteljice, da ne omenjamo pred-pisa, po katerem morata otroke na sprehodu varovati tako vzgojiteljica kot varuhinja. Še posebej pa je ta normativ — ena varuhinja za dva oddelka premajhen v tistih vrtcih, ki so zaradi velikega povpraševanja po varstvu sprejeli v oddelke tuđi do 30 odstotkov več otrok. L. M. Občni zbor AMD Šenčur AMD Šenčur pri Kranju skli-cuje izredni občni zbor društva v soboto, 24. januarja 1976, ob 19. uri v prostorih kul-turnega doma v Šenčurju. Obveščamo vse člane in ostale občane, da posebnih vabil ne borno pošiljaH. Po zboru bo družabni večer. Smučarji-delavci železarne Jesenice, ki bi radi imeli sneg tuđi na rekreacijski smučarski progi na Krešu nad Koroško Belo, so sami izdelali prototip topa za sneg. Na preizkušnjo so ga pripeljali v Kranjsko goro, kjer so temperature nižje in bolj ugodne. Po preizkušnjah so ugotovili, da bodo morali še nekaj preurediti, preden bo top postal zanesljivejši. Foto: B. B. V Soteski v radovljiški občini so bila vrsto let zasilna stanovanja v lesenih barakah. V njih so živeli delavci z družinami, zaposleni v jeseniški občini, . predvsem v Zelezarni. Nemogoče stanovanjske razmere so pred dnevi resili i jeseniška Železarna in solidarnostna stanovanjska sklada jeseniške in f radovljiške občine. 15 stanovanj so delavci z družinami dobili v novozgra- \ jenem bloku na Jesenicah. Pet stanovanj je kupila Želazarna, po pet po> \ tuđi oba solidarnostna stanovanjska sklada. Lesene barake pa so v sredo, \ 7. januarja,podrli. — A.Z. — Foto: F. Perdan Letošnja suha zima ne prizanaša s pomanjkanjem snega le dolinom, marveČ ga tuđi v hribovitejših gozdnih predelih ni veliko. Zato so gozdne ceste domata kopne in dobro vzdrževane. In prav zato Gozdno gospodarstvo Bled nima težav z dobavo hlodovine do žag podjetja LIP Bled v dolini. — J-Ambrožič. Ureditev ceste na Straži Jesenice — Po skupnem dogovoru med Zelezarno Jesenice, krajevno skupnostjo Javornik-Koroška Bela in organi občinske skupščine so že začeli urejati odsek ceste od Tomši-čeve do Strpao T,p-tam nameravajo odstraniti most in ozkotirno železni-co ter urediti okolico. V prihodnje pa naj bi tuđi asfaltirali del ceste od Straže do kisikarne v Trebežu. D. S. Svet delovne skupnosti Osnovne sole Marije Valjavca Preddvor razpisuje prosto đelovno mesto kuharske pomoćnice za delo v šolski mlečni kuhinji v Preddvoru s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas. Nastop dela 1. februarja 1976. Odslej kazni za kršilce Tržič — Odlok o javnem redu in miru tržiške občine natančno določa, kdo mora ob praznikih in drugih priložnostih izobesiti zastave, kje naj zastave visijo in kakšen red naj vlada pri tem. O tem govorita še posebej 18. in 20. člen tega odloka. Predviđene so tuđi sankcije za kršilce odloka oziroma za organizacije in posa-meznike, ki teh določil ne spoštu-jejo. Zdanji prazniki, še posebej pa lanski 29. november, so opozorili na nespoštovanje tega odloka. Ze površni opazovalec je lahko ugo-tovil to pomanjkljivost. Na precej za to določenih mestih zastav ni bilo opaziti. Občinska konfe-renca SZDL Tržič zato meni, da kaže v prihodnje ob takih pri-merih seči.tudi po sankcijah! Torek, 20. januarja 1976 Glas — 9. stran mali oglasi • mali oglasi prodam Nudimo vam vsak dan sveza do-mača JAJCA. Senčur, Mlakarjeva §t-58 305 Prodam OSTREŠJE za hišo. In-lormacije po telefonu 60-284, Er-znožnik 308 Prodam HLADILNIK 1000 litrov, 2 garancijo. Tel. 60-801 301 . Prodam semenski KROMPIR igor »n desire. Velesovo 24, Cerklje 397 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Kupa 6, Kranj 398 Prodam 3 nova vezana OKNA, zidarske mere 140x140, možno tuđi na cek. Naslov v oglasnem oddelku. 399 Prodam eno leto starega BIKA. atrahinj 46, Naklo 400 Prodam dva PRAŠIĆA po 150 kg težka. Cerklje 97 401 Prodam PRAŠICA za zakol. Praše 15 402 Prodam moško in žensko KOLO znamke ROG in 200 kosov MONTA OPEKE 12. Telefon 064-61-830 403 Prodam mlađega PSA, dobrega juvaja. Ogled po 15. uri. Dolhar Jo-2e, Predoslje 107 404 Prodam PRAŠIČA za zakol in jpračalnik za seno 127 cm za BCS. K "KeKa> '" oorana one ^A- Praprotna polica 24, Cerklje Prod 408 *;rodam belo dolgo POROĆNO UKLEKO. Britof279 409 T p\r U8ocmo prodam barvni TE-^VIZOR ISKRA PANORAMA. r°nudbe pod »Lepe barve« 410 p Prodam PLINSKO PEC. Skrbiš eter» Drolčevo naselje 13, Kranj p 411 prodam mesnatega PRAŠICA za *aHol. Luže 12, Šenčur 412 pJnr°dam termoakumulacijsko {^C ELIND 4. Breg ob Savi 66, Kranj 6 413 [Ložila jjdaja tV Glas, Kranj, Ulica Mofte pjadeja 1. Stavek: GP Gorenjski y*k Kranj, tisk: Združeno podjetje MUdska pravica, Ljubljana, kopi-'arjeva 2. - Naslov uredništva in "Prava lista: Kranj, Mofte Pijadeja l\ - Tekući račun pri SDK v Kra-[>JU Stevilka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni "»•ednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, nuvinarji 21-860, malo-»Klasni in naroćniSki oddelek ^1-194. - Naroćnina: letna 140 din, 1 Kn na 70 din' ccna za l številko »ioO dinarja. — Oproftćeno promet-neKa davka po printojnem mnenju 421-1/72. NATAKARJA-ICO zaposlimo honorarno za strežbo ob nedeljah. Go-stilna »LAKNER«, Kranj, Kokrica, C. na Brdo 33 341 obvestila Solidno popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 392 DRUZABNI PLESI za mladino in odrasle v delavskem domu Kranj so vsako sredo, petek, soboto in ne-deljo. Nadaljevalni tečaj se začne v soboto, 24. jan., ob 18.30. V primeru manjšega števila interesentov za nadaljevalni tečaj se bo začel nov PLESNI TEČAJ za začetnike. 435 ostalo Nujno potrebujem do 25. \. 1976 23.000 din, plačam visoke obresti. Iz-plačilo dolga v mesecu avgustu. Ponudbe pod šifro »Nujno« 436 Jcsenice RADIO 20. januarja amer. barv. vestern SANTY ol> 17. in 19. uri 21. januarja angl. barv. krim. SA KAL ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 20. januarja nem. barv. CS drama UMOR V GRADU HUBERTUS ob 18. in 20. uri 22. januarja amer. barv. vojni NAJDALJSI DANoblS. in2(). uri Kranjska gora 21. januarja amer. barv. vestern SANTY ob 18. in20. uri . P.J"odam NSU 1200, letnik 1972, po ^lih ali celega, v nevoznem stanju. IYlanes, Dražgoška 6, Kranj 322 .Kupim STROJ za škodo 1000 MB. M«sič Ranislav, C. 1. maja 67, Kranj 414 Prodam TRAKTOR STAYER 18 s kosilnico. Struževo 12, Kranj 415 Prodam ZASTAVO 850, letnik iy69. Ogled od 15. ure dalje. Lesjak, kolica 19, Naklo 416 Prodam avto MAZDA 1500, letnik *y'0, dobro ohranjen. Dolinar, Zg. ^nica 15, Medvode 417 Prodam ZASTAVO 750, lux, let-J« 1973. Kuralt, Zgornja Senica 6, Medvode 418 Prodam ZASTAVO 750, letnik iy68. Barle, Kranj, Krašnova 5 419 Ugodno prodam ZASTAVO 750, Registrirano, v voznem stanju in Pft novih OBROCEV za 750. Cer-K1Je 150 420 in?ro(larn ZASTAVO 750, letnik AyJ0. Koaelj Jože, Brezje 6 421 19R« °dn° Prodam NSU 1100' letnik .^o- Informacije vsak dan od 6. do l6- ure po telefonu 81-557 422 .jscssss- a kino Kranj CENTER 20. januarja amer. barv. krim. KITAJSKA CETRT ob 15.30, 17.45 in 20. uri 21. januarja amer. barv. krim. KITAJSKA CETRT ob 15.30, 17.45 in 20 uri 22. januarja premiera amerv barv. krim. GANGSTER LEPKE ob 16., 18.^i 20. uri Kranj STORŽIČ 20. januarja anier. barv. ljub. ZAPELJIVEC ob 16., 18. in 20. uri 21. januarja amer. barv. krim. MESTO NASILJA ob 16., 18. in 20. uri 22. januarja amer. barv. krim. KITAJSKA CETRT (zadnjič!) ob 15.30,17.45 in 20. uri Tržič 20. januarja amer. barv. krim. MESTO NASILJA ob 18. in 20. uri 21. januarja mehiški barv. pust. OTOK V PLAMENU ob 18. in 20. uri 22. januarja mehiški barv. pust. OTOK V PLAMENU ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. januarja amer. barv. K(X'KAR ob 18. uri 21. januarja amer. barv. KOCKAR ob 18. in 20. uri 22. januarja amer. barv. vestern MO2 Z VZHODA ob 18. in 20. uri Škofja Loka ŠORA 20. januarja amer. barv. pust. KARATE JONES ob 20. uri 21. januarja amer. barv. pust. KARATE JONES ob 18. i n 20. uri 22. januarja amer. barv. spekt. QUENTIN DURWARDob20. uri 2elezniki OBZORJE 21. januarja amer. barv. krim. LOV NA LJUDI ob 20. uri Radovljica 20. januarja kanad. barv. DUDDY VISOKO LETA ob 20. uri 21. januarja nem. barv. pust. KID IN KOMPANIJA ob 20. uri 22. januarja franc. barv. krim. POLICIJA NEKAJ SKRIVA ob 20. uri Bled 20. januarja amer. barv. krim. VOHUN, Kl JE UNICIL SVOJE ZVEZE ob 20. uri 21. januarja amer. barv. krim. VOHUN, Kl JE UNICIL SVOJE ZVEZE ob 20. uri 1 22. januarja kanad. barv. DUDDY VISOKO LETA ob 20. uri Kitajska četrt Režija: Roman Polanski, glavni vlogi: Jack Nicholson in Faye Dunavvav Kitajska četrt pomeni v prenesenem po-menu besede kraj, kjer je vse mogoče, ne da bi vedeli, kaj vse je mogoče. Podkupljivost, mračnost, kriminal, ki seže v vrhove družbe, kraj, kjer se človek zaman bojuje proti kri-vicarn, čeprav — po drugi strani — lahko človek ali skupina terorizira vse mesto, deželo. Film Kitajska četrt se dogaja v Los Ange-losu v času razeveta gangsterizma, kljub temu pa sta tako kraj kot čas le ogrodje pri-povedi o družbeni stiski, o tem, da smo stis-njeni v kolesje nemoči in nadvlad, številke samo. Ko zasebni detektiv ugotovi, kako je bil izigran (do umora je sledil glavnemu inže-nirju Vodovoda in skusal najti njegovo ljubico), razisče motiv aa umor in najde tuđi morilca. Zvedel je za spekulacije z zemljišči in z mestnim vodovodom, da se je glavni inženir upiral gradnji novega jezu, ki bi slu-žil samo pesčici bogatasev, a uničil mesto; zgodba pa se vendar bridko zaključi. Detek-tivov in sploh poraz pravičnosti se konca v Kitajski četrti. Pomembnost filma pa ni le v zares inteligentno napisanem scenariju, zaradi inven-tivnega režijskega koncepta, kreacij itd., čeprav je seveda pri naStetih sodelujočih čuti-ti in je vidno veliko obvladovanje filmskega izraza ter povednosti — s pomočjo ironije v dialogih in z duhovitimi slikovnimi posnet-ki in rezi, ki so, ne le izpovedljivi, včasih ćelo na novo odkriti — pomembnost Kitaj-ske četrti je tuđi v demitizaciji toliko pri-ljubljenega pokliča zasebnega detektiva, ki zvrst kriminalke sploh navdihuje. Kritika kraja in časa ni izpeljana v oštrino, jo pa zato »po ameriško« z zaključkom filma čustveno opiSe. Z detektivovim (junakovim) krajem, v spoznanju o nemoči, je kraj tuđi organiziranemu boju in borca proti vsakte-rim krivicam. J. Poštrak dežurni veterinaru OD 23. DO 30. JANUARJA 1976: RUS Jože, Cerklje 147, telefon 42-015 za območje ob-čine Kranj; PLESTENJAK Tone, Bled Prešernova 34, tel. 77-828 in 77-740 za območje obćin Radovljica in Jesenice; HABJAN Janko, Žiri 114, telefon 69-280 za območje občine Škofja Loka. V primeru odsotnosti pod-ročnega dežurnega veteri-narja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službo: tel. št. 25-779 na ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1. (nasproti hotela Jelen). Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni soli Simona Jenka Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. učitelja razrednega pouka za oddelek podaljšanega bivanja (določen čas od 2. februarja do 30. junija 1976) Pogoj: srednja ali višja izobrazba 2. knjigovodje za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3. delovno mesto blagajnika za nedoločen čas s polnim delovnim časom Za delovni mesti pod 2. in 3. je pogoj administrativna ali ekonomska šola. Poizkusna doba je 3 mesece. Pismene prošnje oddajte na osnovno solo Simona Jenka Kranj najkasneje do 31. januarja 1976. Tovarna obutve Tržič razglaša za svojo prodajalno na Jesenicah, Maršala Tita 44, prosto delovno mesto poslovodje Pogoji za sprejem: — visoko kvalificiran delavec v trgovini s sposobnostjo organizacije in vođenja s 3 leti delovnih izkušenj ali kvalificiran delavec v trgovini s sposobnostjo organizacije in vođenja s 7 leti delovnih izkušenj, — prednost imajo kandidati iz stroke, — poskusno delo traja tri mesece, — da kandidat ni v preiskavi in nima prepovedi opravljanja dela poslovodje. Prijave sprejema kadrovski oddelek Tovarne obutve Peko Tržič v 15 dneh od objave razglaša. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Jauha kovača v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in delovnirn kolektivom za darovane vence, cvetje in vsem ostalim, ki so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala sosedom, gasilcem, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem, ki so mu zapeli v slovo. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Lucija, sinovi Franc, Janez, Martin, hčerke Marija, Anica, Ivka z družinami, hči Ela, vnučki in vnukinje, brata in sestra ter ostalo sorodstvo. Kokrica, Kranj, Hrastje, Maribor, Velesovo, 19. januarja 1976 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta Francka Okršlar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za pomoč in izrečena sožalja, kolektivu Žitopromet Senta v Kranju za denarno pomoč in venec. Hvala lepa č. g. župniku iz Predoselj in pevcem, enako tuđi dr. Udirju. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča družina Okršlar Kokrica, 19. januarja 1976 10. stran — Glas Torek, 20. januar ja 1976 Prometna akcija »Varstvo človeka v prometu« V mraku, ponoči in v slabih vremenskih razmerah kot je megla, dež in sneženje, se vidljivost na cesti močno zmanjša; to velja tako za vozila, ki so sicer osvetljena, kot tuđi za druge udeležence v prometu; predvsem kolesarje, vprege in pešce. Močno zmanjšana vidljivost pa se-veda povečuje možnost prometnih nezgod. Zato se je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije odločil za akcijo Varstvo človeka v prometu 1975/76. Glavni namen akcije je spodbuditi udeležence v cestnem prometu, da bi upo-rabljali varovalna sredstva, ki pove-čujejo odboj svetlobe in s tem bolje označujejo vozilo ali pa pešca na cesti. nesreće Smrtna nesreća s traktorjem V petek, 16. januarja, nekaj po 14. uri se je na krajevni poti med Žejami in Bistrico pri Tržiču pripetila huda prometna nezgoda. Voznik traktorja Slavko Groš (roj. 1915) iz Žej je s pripetim plugom plužil sneg. Med vožnjo po klancu navzdol je na bla-gem ovinku zapeljal preveč desno, traktor je zato potegnilo s ceste, kjer je trčil v drevesa, nato pa se je pre-vrnil po pobočju. Traktor je pod se-boj pokopal tuđi traktorista, tako da je leta na kraju samem zaradi hudih poškodb umri. Tovornjak zdrsnil s ceste V petek, 16. januarja, nekaj po 1.3. uri se je na cesti drugega reda med Zg. in Sp. Jezerskim pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Žarko Polajnar (roj. 1949) iz Preddvora je peljal proti Sp. Jezerskemu; na nepreglednem ovinku je njegov tovornjak na zasneženi in spolzki cesti začelo zanašati, podrl je dva cestna smernika, nato pa se je vozilo prevrnilo kakih 20 metrov globoko v strugo Kokre. V nesreči sta bila hudo ranjena voznik Polajnar in sopotnik Marjan Pov-šnar (roj. 1946) iz Sp. Kokre. Zdravi-ta se v ljubljanski bolnišnici. Škode na vozilu je za 30.000 din. Poledenela cesta V petek, 16. januarja, nekaj po 13. uri se je na vaški poti v Brezjah pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Peter Potoč-nik (roj. 1951) z Brezij je peljal iz Dobrega polja proti Brezjam; na vzpetini in na poledeneli cesti pa je njegov tovornjak začelo zanašati, drsel je nazaj in voznik ga kljub za-viranju ni uspel ustaviti. Pri tem je vozilo zapeljalo v levo s ceste in se prevrnilo. Voznik je tik pred tem še lahko skočil iz kabine. Škode na vozilu je za 30.000 din. Zadel pešca V petek, 16. januarja, ob 5.30 se je na cesti prvega reda na Laborah v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Gašperlin (roj. 1934) iz Luž je peljal proti Jeprci; na Laborah je na prehodu za pešce opazil dva pešca, ki sta šla od leve proti desni čez cesto. Kljub zaviranju je voznik Gašperlin zadel Petra 2onto (roj. 1920) iz Kra-nja in ga zbil. Pešec je bil v nesreči le lažje ranjen. Nezgoda na zasneženi cesti V petek, 16. januarja, ob 8.30 se je na magistralni cesti na Jeprci pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanko Cubranič (roj. 1946) iz Zasipa je peljal proti jeprci. Zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi cesti ga je zaneslo proti levi, kjer je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Milana Klančarja iz Ljubljane. V trčenju sta bila voznik Cubranič in njegova žena ranjena, škode na vozilih pa je za 25.000 din. Zapeljal v ograjo V soboto, 17. januarja, ob 17. uri se je pripetila prometna nezgoda na cesti drugega reda med Bledom in Bohinjem. Voznik osebnega avtomobila Vasilij Medja (roj. 1946) iz Kra-nja je peljal proti Bledu; v blizini Boh. Bele je iz neznanega vzroka zapeljal skrajno desno in trčil v betonski steber ograje. V nesreči sta bila voznik in sopotnik lažje ranjena, škode na avtomobilu pa je za 15.000 din.............UM.. Pešci naj bi v mraku in ponoči, kadar hodijo ob robu ceste, nosili svetlejsa oblačila ali pa vetrovke ali pelerine rumene ali rumeno-oranž-ne barve. K večji varnosti zaradi hoje po cesti naj bi prispeval tuđi svetlobno odsevni narokavni trak, ki naj bi si ga pešec nadel na desno roko, kadar bi hodil po levi strani ceste zunaj naselja. Učinkovit je tuđi svetlobno odsevni pas, ki se ga priporoča predvsem voznikom mo-tornega vozila, kadar popravljajo okvaro na vozilu. Podobno nalogo ima tuđi odsevni obesek, odsevna folija na čevljih, in pa šolske torbice živih barv, prelepljene z odsevnimi nalepkami. Za invalide in starejše ljudi je priporočljiva belo obarvana palica s svetlobno odsevno nalepko. Tuđi drugi predmeti kot so dežniki, kbvčki naj bi bili svetlih barv, če jih že ne moremo oblepiti z odsevno folijo. Primerno zaščiteni z odsevnimi trakovi in oblačili primernih barv naj bi bili tuđi vsi občani, ki svoje delo redno ali občasno opravljajo ob vsakem vremenu tuđi na cesti (ce-starji, snažilci, gasilci, delavci milice, filmski delavci itd.). Kolesarji naj bi svoja kolesa — poleg odbojnega stekla seveda — vb-lepili z odsevno folijo, belo prebar-vali zadnji blatnik ali oblepili z odsevnimi trakovi ogrodje kolesa po levi strani itd. Prav tako naj bi poskrbeli za svoja vozila, da bodo bolj vidna, tuđi vozniki vprežnih vozil, vozniki mopedov, koles z mo-torjem in motorjev, traktoristi ter prav tako vozniki osebnih avtomo-bilov, tovornjakov in avtobusov. Na domačem tržišču je zdaj že nekaj več izbire med odsevnimi predmeti kot pred leti. Tovarna v Novi Gorici že izdeluje pasove, naro-kavne trakove, odsevne elemente za avtomobile; enako tuđi Etiketa Žiri; prodajajo jih v trgovinah z avtomo-bilskimi deli in pri Metalki v Ljubljani. Blago, ki ima tuđi varnostne lastnosti, če tako rečemo, pa izdelu-jejo tovarne Prebold in Sava, varovalna oblačila iz tega blaga pa Ju-tranjka Sevnica in tuđi drugi kon-fekcionarji. L. M. Požar V petek, 16. januarja, okoli ene ure ponoči je začelo goreti leseno ostrešje žebljarne v Železarni Jesenice. Pogorelo je okoli 240 kv. metrov ostrešja, električne naprave in drugo, tako da škodo cenijo na okoli 300.000 din. Ogenj se je bil po-kazal tuđi Že nekaj ur prej, vendar so ga pogasili. Dan prej so namreč delavci z rezilnim električnim strojem za železo rezali kovinske cevi, ki so speljane na zunanji steni žebljarne. V blizini pod žebljarno je jašek, v katerem je rabljeno žaganje za čiščenje žebljev. Med rezanjem kovinskih cevi so iskre pršele tuđi v žaganje, ki je začelo tleti. Prvič so ga gasili okoli 21. ure, kasneje pa je ogenj ponovno izbruhnil in napravil veliko škodo. Kako se je poškodoval? V petek, 16. januarja, okoli 12. ure je Škvarča Franc, zaposlen pri KŽK Kranj, obrat Mlekarna, našel pred delavnico v snegu Mate Franja, zi-darja pri SGP Projekt Kranj. Le-ta je bil pred kako uro prišel k Skvarču, da bi mu ta pripravil električni stroj za vrtanie, ker ga je potreboval. Nato je Škvarča odšel iz delavnice, ko pa se je čez uro vrnil, je našel Franja hudo poškodovanega. Odpe-ljali so ga na ljubljansko Polikliniko, kjer so ugotovili, da ima zlom lo-banjskega dna. Za sedaj še ni znano, ali se je Franjo poškodoval pri delu ali ga je kdo udaril. ~>v Tehtnića podjetje precizne mehanike Zelezniki, Na plavžu 79 razpisuje javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev 1. POLTOVORNI AVTO IMV 1600 SB letnik 1969, v voznem stanju, izklicna cena 5000 din Javna licitacija bo v petek, 23. januarja 1976, ob 12. uri v podjetju. Ogled bo istega dne od 8. ure dalje. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % var-ščino, in sicer: pravne osebe bariran ček, zaseb-niki pa v gotovini. Zaseb-niki plačajo ob nakupu še 26 % prometnega davka. Na XXI. FIS A tekmovanju v Bohinju je za nemoten potek tekmovanja skrbela tudi tehnična ekipa, v kateri so bili Janko Rozman, Marjan Ravnik, Janez Medja in Stanko Ažman. Planinske postojanke kličejo po popravilu Tržič - Tržiško Planinsko društvo upravlja tri postojanke: Zelenico, Kofce in Dom pod Storžičem. Ražen tega imajo alpinisti na skrbi bivak v storžiški steni. Na zadnjem občnem zboru društva so povedali, da postojanke, ki jih iz leta v leto obišče več ljudi, kličejo po popravilu. Izjema je bivak v storžiški steni, ki ga alpinisti vzorno vzdržujejo. Sicer pa objekt ni Predavanje o Braziliji Kranj — Jutri, 21. januarja, ob pol osmih zvečer bo v dvorani De-lavskega doma v Kranju zanimivo predavanje dr. Majde Mazovec »Brazilija, dežela tisoč čudes in pre-senečenj«. Organizator predavanja je Planinsko društvo Kranj. Predavanje bo popestreno z 265 barvnimi diapozitivi in izvirno glasbo te deže-le, ki ima 65 milijonov prebivalcev raznih ras in narodnosti. Med njimi prevladujejo Portugalci in crnci. Predavateljica bo občinstvo popelja-la v nekaj mest, ki dolgujejo razvoj trgovini s kavo, v glavno mesto Bra-silio, ki je zgrajeno sredi pragozdov, in k ogromnim 21 slapovom, nad ka-terimi se dvigajo tuđi 150 metrov visoke meglene mavrične zavese. -jk Na Krvavcu prvi tečaj za planinske vodnike Kranj — Ko je Planinsko društvo Kranj začelo organizirati množične pohode v planine, je postalo pomanjkanje vodnikov za te izlete oziroma pohode precejšen problem. V Sloveniji imamo mladinske vodnike in gorske vodnike, vendar nobeden med njimi ni posebej uspo-sobljen za vođenje takšnih skupin, ki največkrat združujejo stare in mlade ljubitelje gora ter bolj ali manj izkušene planince. Usposoblje-nost mladinskega vodnika je prešib-ka. Gorskih vodnikov pa je zelo malo. Njihova naloga je predvsem vođenje zahtevnejših, pogosto tuđi plezalnih vzponov. Zato so nekatera slovenska planinska društva, med katerimi je bilo tuđi kranjsko, predlagala usposab-ljanjje planinskih vodnikov. Podko-misija za vodništvo pri Planinski zvezi Slovenije je predlog sprejela, vendar se za izobraževanje teh ljudi še ni odločila. Ker do sezone mno-žičnih planinskih pohodov in izletov ni več daleč in utegnejo biti problemi zaradi pomanjkanja za takšne naloge usposobljenih ljudi še večji, je Planinsko društvo Kranj samo organiziralo tečaj za planinske vodnike. V zavetišču Gorske reševalne službe Kranj na Krvavcu se je v petek, soboto in v nedeljo zbralo 28 kandidatov za planinske vodnike. Vabi-lu društva so se odzvali vodje planinskih sekcij in odsekov, mentorji planincev po osnovnih šolah in nekateri izkušeni planinci iz kranjske občine. Ker terja vođenje planinskih izletov veliko znanja, so se tečajniki seznanjali z delom in nalogami vodnika, zgodovino pla-ninstva, organizacijo in izvedbo izletov, varstvom narave, pravili gibanja v gorskem svetu, nuđenjem prve pomoči, nalogami Gorske reševalne službe itd. Izvedeni so bili tuđi praktični preizkusi znanja. Predavatelji so bili Franci Ekar, Brane Jaklič, Gabrijel Gaberščak, Emil Herlec, Tone Langerholc in Andrej Bau-man. -jk tako velik, da bi terjal velika vzdr-ževalna dela, popravila in sredstva. Popravila pri postojankah nišo edini problem. Planinska društva, in pri tem tržiško ni izjema, si pogosto belijo glave, kje najti vestne oskrb-nike domov in postojank. Planinski dom na Zelenici je dele-žen tako kot druga dva objekta stalnih popravil, vendar mu še veliko manjka. Nujno potrebno bi bilo urediti balkon, fasado in cestno centralno ogrevanje. Žal je pogosto težko dobiti ljudi za obrtniška dela. V Domu pod Storžičem bi kazalo popraviti streho in urediti skupna ležišča ter kupiti boljše odeje. V domu na Kofcah pa bodo nujni nov štedilnik, kuhinjska posoda ter ure-ditev fasade. To so le popravila, ki lahko preprečijo škodo. Potreb po popravilih, ki bi prispevala k res po-polni urejenosti postojank, pa je v resnici še več. -jk Obnovitev doma pod Golico Jesenice — Pri hotelskem podjetju Gorenjka na Jesenicah so se od-ločili, da obnove že dotrajan nekda-nji hotel, sedaj dom pod Golico v Planini pod Golico. Letos so že uredili spodnje prostore in napeljali centralno kurjavo. Z ureditvijo doma so del prostora odstopili tuđi krajevnim družbeno-političnim organizacijam, ki do zdaj nišo imele ustreznih prostorov. B. B. Mladi planinci na posvetu Kranj — Danes, v torek, 20. januarja, popoldan bo v Kranju raz-širjeni posvet predstavnikov mla-dinskih odsekov pri planinskih dru-štvih Gorenjske, na katerem bodo obravnavali in sklepali o spremembi programov mladinskih šol in teča-jev, o vključevanju mladinskih odsekov v prizadevanje za varstvo narave in o skupnih akcijah, ki jih bodo izvedli letos. Zaradi pomembnosti zadev, ki jih bodo obravnavali, se bodo posveta udeležili tuđi predstavniki upravnih odborov planinskih društev Gorenjske in mladinske komisije ter komisije za vzgojo in izobraževanje pri PZ Slovenije. -an Hokej ska divja liga Tekmovanje v gorenjski hokejski divji ligi postaja izredno zanimivo. Tekme so borbene, rezultati pa tesni. Žal pa je, zaradi finančnih težav ekipa Jezerskega prenehal te-kmovati. Rezultati 4. in 5. kola: Jesenice: Ljubno 5:9, Naklo : Žabnica 3:4, Peter Mayer : Šenčur 5:0, Kokrica : Zlato polje 5:3, Ljbno : Naklo 4:2, Blejska Dobrava : Peter Mayer 7:1, Zlato polje : Šenčur 6:3, Žabnica : Kokrica 3:2. Lestvica: 1. BI. Dobrava 2. Jesenice 3. Ljubno 4. Kokrica 5. Naklo 6. Žabnica 7. P. Mayer 8. Zlato polje 9. Šenčur Javna razprava v polnem teku Iz posamc/.nih občin Gorenjske poročajo o dokaj aktivni javni raz-pravi o predviđenih spremembah v naši telesni kulturi. V javno razpra-vo so se vključilc tuđi organizacije združenega dela, predvsem proizva-jalci športnih rekvizitov. Pred dne-vi no se /.brali na posvetu v Skofji Loki, kjer so dali svoj prispevek v javni razpravi glede prioritetnih pa-nog. Danes ob 17. uri pa bo v sobi St. 14 skupščine občine Kranj javna razprava o prioritetnih panogah v kranjski obeini, ki jo bo organizira! izvršni odbor TKS Kranj. V sredo, 21. januarja, ob 9. uri bo v Radovlji-ci sestanek predstavnikov gorenj-skih TKS. Regionalni posvet za Go-renjsko, ki ga bo organizirala re-publiška TKS, pa bo v ponedeljek, 26. januarja, v Kranju (prvotno je bilo doloćeno, da bo posvet že 19. januarja). J. J. 4 4 0 0 46: 6 8 4 3 0 1 36:20 6 4 3 0 1 23:15 6 5 3 0 2 21:19 6 0 3 5 2 3 2 5 2 5 10 4 5 0 0 5 0 1 0 3 24:20 4 13:16 4 19:25 4 18:37 2 6:48 0 B. Vrlinšek Solidni Gašperšič NajboljSi evropski smučarji so se v HausU dva dni borili v tekmovanju za evropski pokal-V smuku je bil najhitrejsi Švicar Josi, medtem ko je Jugoslovan Rečnik .r>2., 67. Popenko, 68. T. Kozelj, 70. PaSovič. V slalomu pa je bil najhitrejsi Avstrijec Gensbichler, od naših pa se je najbolje uvrstil Gašperšič, ki je bil 14., medtem ko je Pašovič zasedel 22. mesto. Pri tem pa je Križaja izločil prvi tek, Kozelj pa je odstopil v drugem. -dh Tudi najmlajši košarkarji začeli Preteklo soboto so s tekmovanjern v občinski košarkarski ligi pričeli tudi najmlajši. V telovadnicah osnovnih šol Franceta Prešerna v Kranju in J. B. Tita v Predosljah se je v 1. kolu pomerilo sedem ekip mlajših pionirjev prve tekmovalne skupine. V tem kolu sta najveĆ pokazali ekipi OŠ J. B. Tita i" Simona Jenka, ki sta obe zmagali p° dvakrat in tudi vodita v skupni raZ' vrstitvi po 1. kolu. Izidi: F. Prešeren : L. Seljak 13:48 (5:25), S. Mlakar : S. Jenko 25:31 (7:15), S. Jenko : L. Seljak 29:16 (18:7), S. Mlakar : F. Prešeren 22:30 (8:9), J. B. Tito '• S. Žagar 15:11 (9:6), D. Jenko '-J. B. Tito 16:33 (4:13), S. Žagar : D. Jenko 25:26 (13:7). -bb- Triglav A in Šenčur Tretje kolo zimske GKL ni pri' neslo presenečenj. V vseh petih srečanjih so zmagala favoriziran* moštva. V Kranjski gori se je dom*; če moštvo dobro upiralo pomlajen' ekipi Plamena, derbi v Radovljici je bil odločen sele v drugem polčasU« mladi triglavani pa so se moral' pošteno potruditi, da so na kond1 le premagali svoje starejše vrstnike. ki so zastopali barve kluba pred leti; Krvavec in Šenčur pa sta zmagi dosegli brez večjega naprezanja. Izidi: Kr. gora : Plamen 59:6? (27:34), Radovljica : Veriga 69:52 (27:23), Trhle veje : Triglav A 45:53 (20:30), Triglav B : Krvavec 24:47 (16:17), Kokrica : Šenčur 51:73 (26:37). Lestvica: 1. SKUPINA: Triglav 3 3 0 199:162 • Plamen 2 2 0 157:112 4 Radovlj. 3 2 1 214:197 4 Kr. gora 3 12 158:202 2 Veriga 2 0 2 116:136 ° Trhle veje 3 0 3 168:213 ° 2. SKUPINA: Šenčur 3 3 0 201:134 6 Krvavec 2 2 0 101: 77 * Kokrica 2 11 102:101 2 SavaB 2 0 2 104:128 ° Triglav B 3 0 3 84:152 ° -bb- Zimska GKL -po pričakovanjib Drugo kolo v zimski GKL Je pri' neslo pričakovane rezultate. Se naj' zanimivejše je bilo v Radovljici, kj^ je domače moštvo klonilo sele v p0' daljšku, čeprav je imelo precej mol' ■ nosti za zmago nad mladinsko ekip0 kranjskega Triglava. Kroparji s° brez težav odpravili borbene »vete' rane« — ekipo Trhlih vej. Visok0' zmago pa je zabeležila tudi ekip? ; Šenčurja, Cerkljani pa so se za pi^1 [ par prvenstvenih točk kar pošten0 s prepotili. j Izidi: . ' Skupina I.: Plamen : Trhle vejj 90:53 (42:32), Radovljica : Triglav A 65:75(61:61,31:30); skupina II.: Triglav B : Šen^ 32:54 (13:33), Krvavec : Sava * 54:53 (33:35). Po drugem kolu vodi v I. skupi*1'! Triglav A pred Plamenom, v II. sk1* pini pa Šenčur pred Kokrico. -bb- Torek, 20. januarja 1976 Glas "11. stran Janez Demšar državni prvak na srednji skakalnici Ob dokaj dobri udeležbi je bilo v nedeljo na w-metrski skakalnici v Planici letosnje držav-n. 3- Župan (Jesenice) 220,7 i,V • 87'5)- 4- Norčić (Triglav) 219,0 (87,5, °7>. 5. Loštrek (Logatec) 217,3 (85,5, 88,5), °- »tefančić Jesenice) 199,6 (78, 85,5), 9. Y°5Janc (Triglav) 192,3 (76,5, 82,5), 10. 00*e Demšar (Krize) 189,5, (80, 79,5), 11. U8tln (Jesenice) 185,6 (81, 77,5), 14. Rakar Janez Demšar (JLA) 181,4 (76,5, 79), 15. Kobal (Triglav) 173,8 (76, 75,5), 17. Poljanšek (Žiri), 18. Dovžan (Jesenice), 20. Cuznar (Jesenice), 21. F. Mesec (Triglav). J. Javornik Odličen uspeh kranjskih skakalcev v Zahomcu Na mednarodnem tekmovanju v avstrijskem ^ahomtu, tokrat na 60-metrski Bloudkovi ska-sk KIC'' ^e V konkureru' avstrijskih in italijan- Kih reprezentantov nastopila tuđi ekipa kranj-zn?*>a Triglava. V vseh konkurencah so sicer j^agali domaći skakalci, med katerimi je ari Schnabl s skokom 58 m postavi 1 tuđi nov ^Kord skakalnice in zasluženo prejel 22. ziljski ■r~ka'- V članski konkurenci se je izmed Kranj- anov najbolj odlikoval Gorjanc, ki je zasedel 5. mesto, pri starejsih mladincih je bil najboljsi einik, ki je osvojil 3. mesto, 3. pa je bil ludi 167,5 (46,5, 46), 8. Polanič (vsi Triglav); ČLANI: 1. Schnabl 231,0 (58, 57), 2. Gratzer 219,2 (54,5, 54,5), 3. Wallner 217,4 (54, 54), 4. Millonig 214,9 (55, 53), 5. Gorjanc 192,3 (49,5, 49), 7. F. Mesec, 9. Peternel (vsi Triglav). J- Javornik Šahovska inter liga V nedeljo je bil start Šahovske inter lige dveh dežel. Po dvokrožnem sistemu se za najboljšega potegujejo ekipe ASKO Kinkenstain, SW Feld-kirehen, Jesenice I in Kranjska gora. V vsaki ekipi je 8 članov. Pri tem pa igrata tuđi dva mladinca. V 1. kolu je Kranjska gora doma izgubila s Feldkirchenom, Jeseničani pa so bili v gosteh uspešni v igri z ASKO. Izidi: Kranjska gora : Feldkirchen 4:6, ASKO : Jesenice 4:6. Povratna srečanja bodo čez 14 dni. F. Štagar V vodstvu Mazi Na prvenstvu Kranja je po 5. kolu v vodstvu Mazi pred Krekom, na .'i. mestu pa sta Rakovec in Muri. l'omembnejši rezultati 4. in 5. kola: Berčič : Rakovec remi, Muri : Deželak remi, Jokovič : Matjasič 1:0, Mazi : Berčič 1:0, Deželak : Jokovič remi. L. M. Točka prednosti za Robleka Na šahovskem prvenstvu Lesc je odigranih 7 kol, v vodstvu pa je Rob-lek pred Matjašičem in Deželakom. Vodilni je v 7. kolu premagal Ster-leta, Matjašič je razdelil točko z Mencingerjem, Deželak pa je odvzel točko Kasetu. L. M. Benedik med mlaj Je uvrstil '■• mesto. pionir iimi tnladinc Globočnik, Odlično pa se ki je zasedel Prvenstvo SRS v smučarskih tekih Stiri zlate za Triglav Rezultati - PIONIRJI: 1. Godec (Zaho-™ec) 120,3 (34,5, 36,5), 2. Globočnik (Tri-W»v) 106,6 (36, 36), 6. Bevc (Triglav) 80,4 )tl> 32); MLAJŠI MLADINCI: 1. Winkler /4,nlttnt) 186,3 (46,5, 49,5), 3. Benedik 150,2 a i.' 43>. 4. Bi/jak 146,5 (42, 43), 5. Vesel, RTA«k' 10- Bogdan Kinžgar (vsi Triglav); 2iV\ EJSl MLADINCI: 1. Groyer (Beljak) i1«.* (53, 52,5), 3. Zelnik 173,7 (48, 48,5), 4. op«ne Finžgar 168,0 (46, 46,5). 5. Kejžar Olimpija prvak SFRJ jesenice, I. zvezna hokejska liga ca goi 1), dvorana 10(K), sodnika Hegediiš a t^- -*^*>, i. zvezna noKejSKa liga 0-5 r^nJska gora : Olimpija 0:9 (0:3, gied 1 dvorana Poc* Mežaklo, Hiti, ercer (Zagreb), Šutović (Beograd). fctrelci: Svetlin 2, Petač, JonJk, Kavec, Bahč, Savič in & ni^ranJska gora: Pretnar, Cež-'jak, Medved, Berlisk, Z. Šuvak, ,run, Razinger, Šivic, Mavčec, Šli-!?*' Fartek, Horvat, Terseglav, ^M4:nm-Lah'&ap'Goija' Olimpija. Prusnik, Albreht, Ja- *°Pic, Savič, Lap, Mrak, Vidmar, jepovž, Hiti, Šercer, Kavec, Petač, svetim, Lepža, Puterle, Vnuk, Bahč. •• T5. tekmo zadnjega kola so hoke- IU x ^ranJske gore in Olimpije pod Mežaklo končali letošnje 29. po- pjno hokejsko prvenstvo Jugosla- ^Je- Domači hokejisti kljub veliki Orbenosti nišo uspeli premagati icer rezervnega vratarja državnih Prvakov Prusnika. Ćeprav so imeli Posebno v 1. tretjini nekaj lepih Priložnosti za zadetek, le-teh nišo ^Koristili. BOHINJ — Smučine, kjer so Bohinjci pred dnevi odlično organizirali mednarodno teka-ško FIS A prireditev, so dva dni gostile najboljše slovenske teka-če. Smučarski klub Olimpija je bil na njih namreč organizator letošnjih tekaških bojev za slovenske naslove. Obenem pa je to tekmovanje, na katerem je na-stopilo v konkurenci mlajših, starejših mladincev in mladink, mlajših članov, članov in članic 156 tekmovalcev iz 25 slovenskih in jugoslovanskih tekaških ko-lektivov, veljalo tuđi za Isteni-čevo spominsko tekmovanje. V solo tekih so največ uspeha imeli tekači kranjskega Triglava, saj je njihovim predstavnikom uspelo, da so si pritekli tri republiSke naslove. Dve preostali zlati odličji pa sta odšli v Gorje in Ljubljano. Nova republička prvakinja pri mlajših mladinkah je Triglavanka Jeli Jelovčan, pri mladineih pa je bil naj-hitrejši Gorjan Dušan Podlogar. Naslov pri starejših mladinkah je osvojila članica ljubljanske Olimpije Metka Munih, pri mladincih pa je prvak SRS Ljubljančan Cveto Cvaj-nar. V konkurenci mlajših članov je Vinko Pokljukar z odličnim tekom Gorjanom prislužil že drugo zlato, medtem ko med štirimi članicami kranjska olimpijska potnica Milena Kordež ni imela težkega dela, da je premagala klubsko kolegico Heleno Bešter. Hkrati pa je letošnji repu-bliški Milenin naslov tuđi prvi v njeni bogati tekaški karieri. V najzanimivejši disciplini teku članov na 15 km so se za najhitrej-šega udarili drugi kranjski olimpijski potnik med tekači za Innsbruck Maks Jelene, Gorjan Filip Kalan in član Olimpije Franc Tajnikar. To so bili na progi pravi borci, čeprav tuđi ostali nišo dosti zaostajali, ki so se borili za vsako sekundo. Na kontrolnih 10 km je imel Kalan nekaj sekund prednosti pred zasledoval-cem Jelencem. Toda zadnjih pet kilometrov, predvsem pa v finišu je imel Jelene več moči in zmagal z minimalno prednostjo. V teku štafet ni bilo presenečenj, saj so vsa prva mesta ostala v rokah favoriziranih ekip. V članski konkurenci so si naslov pritekli člani kranjskega Triglava, med mlajšimi člani so bili najhitrejši Jeseničani, mladinci Olimpije so prvaki v kategoriji starejših, medtem ko je naslov med mlajšimi odšel v Želez-nike. 12 10 1 12 9 0 12 2 1 12 2 0 90: 25 99: 33 37: 91 39:114 21 18 5 4 Lestvica: Vll»npija »Jesenice JJedveščak **■• gora V tekmi za mladinsko državno Pfvenstvo je Kranjska gora v dvo-fani pod Mežaklo premagala ljub-Jansko Olimpijo, v pionirskem sre-ganju za republiški naslov pa so Je-^ničani odpravili svoje vrstnike iz kranjske gore. ]a o ^a: Kranjska gora : Olimpija 2:d (1:1, 2:2, 11:0), Jesenice : Kranj-Zagora 14:1 (4:0,5:0, 5:1). -dh Maksu Jelencu (Triglav) je sele v zadnjih petih kilometrih uspelo, da sije pritekel republiški naslov. Telesnokulturna skupnost komisija za smučanje in ZVUTS organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj za šolsko mladino (od 7. do 17. leta) v semestralnih počitnicah (od 26. do 30. januarja 1976) z dnevnimi prevozi na smučišče pkupna cena tečaja (20 ur pouka, enolončnica in avtobusni Prevoz) je 480 din. Prijave z vplačilom tečajnine sprejemamo do ponedeljka, I9- DO SREDE, 21. januarja, od 17. do 18.30 v sobi št. 57 kO Kranj (klet). ?°yčeval ))ohkYaljfiyiraii|s^roJkovt]i k,ader. . ., , , ..-.., Drugo zlato je Triglavu v Bohinju priborila Milena Kordež. Hkrati pa je Milenin letošnji republiški naslov nasploh prvi v njeni tekaški karieri. Rezultati - člani (15 km): 1. M. Jelene (Triglav) 4fi::tt,4, 2. Kalan (Gorje) 4.r):.!5,l, .1 Tajnikar (Olimpija) 47:57,0, 4. J. Solur (Triglav) 48:05,0, 5. Kerštajn (Jesenice) 49:12,5, «. Groš (VP 6145 Pokljuka) 50:02,«, 7. L. Jelene (Alples) 50:28,5, 8. V. Lotrif (Triglav) 5():.!(»,0, 9. KeS (Kadovljica) 52:08.1, 10. F. GraSič {Alples) 52:59,3; mlajši člani (15 km): 1. Poklukar (Gorje) 46:35,9, 2. T. Djuricič (Jesenice) 47:27,0, 3. Nastran (Alples) 47:47,9, 4. S. Bester (Triglav) 47:55,9, 5. LaniSek (Kamnik) 52:26,6; starejši mladinci (10 km): 1. Cvajnar (Olimpija) 30:24,6, 2. C. Podlogar (Gorjt>) 30:55,3, 3. Pustovrh (Olimpija) 31:39,3, 4. Kranjc (Lov-renc) 31:46,6, 5. Pogačar (Kamnik) 32:46,0; mlaj6i mladinci (5 km): I. I). Podlogar (Gorje) 17:03,6, 2. D. DjuruV 17:04,9, 3. Mrak (oba Jesenice) 17:27,8, 4. Brat ina (Gorje) 17:28,4,5. Urh (Zelezniki) 17:41,6; članice (10 km): 1. M. Kordež 33:26,5, 2. H. Bester (obe Triglav) 35:(XJ,5, 3. Pavlič (Lov-renc) 36:12,5, 4. Konecnik (Kočevje) 51:51,1; starejSe mladinke (5 km): 1. Munih (Olimpija) 19:23,5, 2. M. Kister (Triglav) 19:41,6, 3. SporcV (Polet-Skrad) 22:09,7, 4. B. Dovžan (Jesenice) 23:07,7, 5. Obrul (Lovrem) 23:38,2; mlajše mladinke (5 km): 1. J. Jelovčan (Triglav) 21:22,0, 2. Kobentar (Jesenice) 21:51,2, 3. Blaževic (Polet-Skrad) 23:52,9, 4. Pogacnik (Ihan) 24:36,7, 5. Štefanič (Kocevje) 26:35,6; štafete - člani (3 X 10 km): 1. Triglav (Šolar, Bešter, Jelene) 1.26,49, 2. Olimpija 1.27,32, 3. Gorje 1.27,53; mlajSi ćlani (3X5 km): 1. Jesenice (T. Mrak, T I)juri(M<\ M. Mrak) 1.35,24, 2. Kamnik 1.38,21, 3. Lovrenc 1.38,58; NtarejSi mladinci (3x5 km): 1. Olimpija (Pustovrh, Bre/.ovSek, Cvajnar) 50,27, 2. Dol 58,02, 3. Alples 59,34; mlajfti mladinci (3x3 km): 1. Alples (Urh, Vrhunec, Kržen) 32,1'8, 2. JKsenic*33|r)().3. «or/e 34,14. ( ' D. HuriMr i Udeležba na rednem letnem občnem zboru PK Triglav je presegla vsa priča-kovanja. Med številnimi gosti je bil tuđi podpredsednik IS Kranj Rado Pavlin. — Foto: F. Perdan Za bodočnost pl a van ja se ni bati Zadnji dve leti xta najunpešnejši v vseh pogledih obstoja kluba, je dejal v uvodu svojega poročila tehnični sekretar kranjskega plavalnega kluba Triglav Drago Petrič. To je okrepil Se z dejstvom pri delu z najmlajsimi. Pred tremi leti se je klub namreč znasel v nezavidljivem položaju, saj se je ravno pri najmlajših zataknilo. Toda z uvedbo eksperimentalne plavalne sole se je stanje popravilo tako daleč, da imajo sedaj najstevilnejsi in tuđi najboljsi narasčaj v Sloveniji, če ne tuđi v Jugoslaviji. Med 207 člani, kolikor jih imajo v PK Triglav registriranih, je kar 164 mlajših kot 12 let. To pa jim zagotavlja, da se za bodočnost plavanja v Kranju ni bati. Pri tem pa ima prav gotovo veliko zaslug tuđi šesterica trenerjev, saj je v letu 1975 ob skromni nagradi opravila kar 4775 delov-nih ur. V posameznih kategorijah so Triglavani v Sloveniji najboljsi, le pri mladincih so na tretjem mestu, v skupnem sestevku vseh kategorij so četrti v Jugoslaviji, ženske pa so ćelo na čelu vseh. Pri tem pa ne smemo pozabiti mlajših pionirjev do 10 let. Oni se namreč ponaSajo z moštvenim državnim naslovom v zimski in letni sezoni. Sicer pa so lani kranjski plavalci in plavalke v obeh sezonah obogatili svoje vitrine kar s 86 odličji. Osvojili so 26 državnih naslovov, 34 drugih in 26 tretjih mest. Pri tem pa tuđi državna reprezentanca ni mogla brez njih. Državne barve so med Kranjčani branili Borut Petrič, Bozo Linhart, Rebeka Poren-ta, Boni Pajntar in Barbara Stembergar. Tuđi število rekordov je na zavidljivi visini. Na 218 nastopih so Kranjčani reci in piši postavili 195 državnih in 148 slovenskih rekordov. Če pa štejemo, da so državni rekordi tuđi slovenski, pa imajo Triglavani 504 rekorde. Med dvajnetimi posamezniki, ki so rekorderji, vodi Borut Petrič, saj ima 20 članskih, 33 rekordov SFRJ za starejse mladince, 39 za mlajše mladince in 71 za starejse pionirje. Pri vseh teh uspehih, osvojenimi držav-nimi in republiškimi naslovi, pa se upravni odbor ubada s preskromnimi finančnimi sredstvi. Klub dela že vsa leta s skromnimi sredstvi, ki pa so z uspehi in vedno večjim članstvom vsako leto večji. V veliko po-moč pri tem pa so jim starSi, ki svoje in druge tekmovalce vozijo na tekmovanja brezplačno, honorarja pa so se odrekli tuđi pri organizaciji raznih tekmovanj, ki pa jih v Kranju ni malo. Vse večji priliv novih plavalcev pa jih tare tuđi s pomanjkanjem časa za vadbo v zimsk.em in letnem bazenu. Zaman so bile njihove prošnje tuđi pri srednjeročnem programu izgradenj športno rekreativnih objektov, saj je pri tem izpadla gradnja novega letnega bazena, ki naj bi bil pozneje pokrit. Čeprav se že leta ugotavlja, da letni bazen propada in da pušća vodo, tuđi zanj za popravilo ni denarja. Na koncu lahko samo ugotovimo, da bi Sportni kolektiv, ki ima v svojih vrstan tuđi olimpijskega kandidata (Petrič), tri tekmovalce (Petrič, Linhart, Porenta) mednarodnega razreda in stiri zveznega (Pečjak, Pajntar, Stembergar, Milovano-vič) ter toliko uspehov, zasluži! večjo fi-nančno in družbeno pomoć. Upanje pa je tuđi, da bo nova prednostna razvrstitev Sporta v Kranju prinesla plavalnemu Sportu boljše pogoje za Se boljSe uspehe. Pri tem pa računajo Se na pomoč njihovega pokrovitelja kolektiva Iskre, ki pa jih je v zadnjih dveh letih nekoliko zanemaril. D. Humer Nogometaši o prioriteti V zvezi z osnutkom prednostne razvrstit-ve Sportnih panog v občini Kranj, ki je v teh dneh v javni razpravi, so pred dnevi zborovali tuđi nogometaši na posvetu, ki ga je organizirala komisija za nogomet pri TKS Kranj. NogometaSi se ne strinjajo s predlogom, ki ga je dal izvrSni odbor TKS Kranj, ker menijo, da obstajajo določeni argumenti, ki nišo upoStevani, vendar pa vplivajo na pravilno uvrstitev nogometa. Pri tem omenjajo razSirjenost nogometa v kranjski občini, ki ima bogato tradicijo,, saj so bili začetki nogometa v Kranju že skoraj pred 70 leti. Nogomet je nedvomno najenostavnejSa in najcenejSa Sportna igra, ki zbira najširSi krog ljudi vseh sta-rostnih in socialnih kategorij. V kranjski občini deluje 13 nogometnih klubov in je skupno registriranih 672 nogometašev. Nogomet se je uveljavil tuđi kot najmno-žičnejša rekreativna Sportna igra bodisi na posameznih delavsko-sportnih igrah in na sindikalnih tekmovanjih. Iz materiala za javno razpravo je razvidno, da je bil predložen izbor prioritetnih panog kranjske občine narejen po tako imenovanih ljubljanskih kriterijih, poleg tega pa so upoStevani Se dodatni kriteriji, da imajo prednost panoge, v katerih se udejstvujejo tako moSki kot ženske. Po teh kriterijih, ki jih je izdelala komisija za tekmovalni šport pri TKS Ljubljana in ki vsebuje vrsto osnovnih kriterijev in posebnih kriterijev, je bil po analizah na področju mesta Ljubljana napravljen naslednji vrstni red: 1. košarka, 2. plavanje, 3. nogomet, 4. atletika, 5. smučanje, 6. rokomet itd. Po oce-njevanju v kranjski občini po istih kriterijih pa je TKS Kranj napravila naslednji vrstni red: 1. plavanje, 2. koSarka, 3. nogo-met, 4. atletika, 5. rokomet, 6. alpsko srnu-čahj|k 7- vaterpolo in streljanje. V gradivu za javttb razpravo pa je razvrstitev precej drugačna. Komisija za nogomet meni, da bi moral izvršni odbor to spremembo bolj natančno obrazložiti v gradivu. Potrebno bi bilo, da se gradivo razSiri in o njem poda natančna specifikacija kriterijev in toćkovanje vseh panog prioritete II, kajti le tako bo javna razprava lahko uspešna in javnost dovolj informirana. Izvršni odbor TKS Kranj mora zastopati stališca, ki bodo predmet izčrpnih analiz in razprav in ne Ntališća, s katerimi teren ne soglasa. >- J. J. Pravilna pot NK Sava Ob dobri udeležbi je bil minuli četrtek redni letni občni zbor nogometnega kluba Sava, kjer so ugodno ocenili minulo sezo no, saj so v vseh konkurencah v jesenskem delu prvenstva zasedli prvo mesto. V klubu se je v zadnjem času začelo strokovneje delati z mladimi nogometaši pod vodstvom nogometnih strokovnjakov. Vodstvo kluba je pritegnilo v strokovno delo dva viSja trener ja in Šest trenerjev inStruktorjev. Trenirali so štiri do petkrat tedensko. Vse to je vplivalo, da so bili doseženi tako lepi tekmovalni dosežki. Kljub vsemu pa ni bilo leto 1975 povsem rožnato. Imeli so precej-šnje probleme povsem nenogometne nara-ve. Predsednik je moral odstopiti na zahte-vo velike većine vseh članov in situacija se je od sredine avgusta pa do danes močno popravila. Najslabša točka dosedanjega upravnega odbora je bila tuđi v tem, da so bili slabo povezani z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti Stra-žišče. Ker se pa zavedajo, da je za kvalitet- ni napredek in nemoteno delovanje kluba potrebno poleg kvalitetne rasti tuđi široka povezanost z vsemi družbenopolitičnimi organi/.acijami, so se povezali s številnimi delavno in družbeno priznanimi Ijudmi, katere so vključili tuđi v novi upravni odbor, ki Steje 11 članov. Novo vodstvo kluba bodo sestavljali naslednji člani: Viktor Kržen, Štefan Horvat, Aci Verdnik, Vlado Eržen, Stane Kert, Stane Bizaj, Rajko Kožar, Stane Nosan, Bogdan AndrejaSič, Tomo Hribernik in Vladimir Lacko. Na občnem zboru so prejel i knjižne nagrade za uspeSno vođenje nogometnih Sol naslednji člani kluba: Vili Urbane, Marjan Tkalec, Dušan Hribernik in Marjan Subic. Za uspehe pionirske ekipe je bil nagrajen Sašo Eržen, med mladinci Poldc Mažgon in med člani Stane Kert. Po občnem zboru so zavrteli tuđi šest nogometnih filmov, od tega dva, ki sta prikazala delo nogometnega kluba Sava. J. Javornik Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj razglaša prosto delovno mesto poklienega voznika motornega vozila E kategorije Prijave oddajte v tajništvu GP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijade 1, do 30. januarja 1976. Letošnja zimska turistična sezona se bo skoraj prevesila v drugo polovico. Turistični delavci že preštevajo prve rezultate in jih primerjajo z lanskim začetkom turističnega poslovnega leta. Prvi podatki skoraj povsod kažejo na boljši začetek od lanskega. Vendar pa so hkrati skoraj vsi zaskrb-ljeni, ali bo drugi del koledar-ske zime kaj bolj radodaren s snegom. Ne glede na preostali del zime pa v večini go-renjskih zimskih središč že zdaj ugotavljajo, da bo letoš-nja zimska sezona vsaj takšna če ne boljša od lanske. Poglej-mo, kaj o letošnji zimski sezoni menijo v Bohinju in v Kranjski gori. Drago Rizman, direktor Alpetour TOZD Hoteli Bo-hinj: »V hotelih v Bohinju smo lani v primerjavi z letom 1974 povećali oeloten dohodek. Za-beležili smo okrog 119.000 pre-nočitev ali za 4,8 odstotka več in med gosti je bilo za 12 od-stotkov več tujih kot leto po-prej. Dohodek se je lani po-večal za 2,20 milijona dinarjev, ostanek dohodka pa za okrog 350.000 dinarjev. Osebne đo-hodke smo povečali za 27 od-stotkov. Za letošnjo zimsko sezono pa bi lahko ugotovili, da je nekoliko boljša od lanske. Na Voglu je okrog 90 cen-timetrov snega in je smuka še kar ugodna. Med novoletnimi prazniki ^mo zabeležili dober poslovni uspeh, zdaj pa smo tik pred zimskimi počitnicami in smo praktično že razpro-dani. Upamo, da bosta tuđi februar in marec ugodna, saj imamo sklenjene pogodbe z nekaterimi tujimi agencijami. Pričakujemo predvsem Nem-ce, Holandce, Švede in Itali-jane. Sicer pa je precejšnje zanimanje za naše hotele tuđi v Vojvodini. Lahko tuđi po-vem, da smo izboljšali kvaliteto gostinskih storitev, da smo uvedli nekatere nove ugodne zimske pakete in da zato pričakujemo vsaj takšno turistično sezono, kot je bila lani, če ne boljšo. Nazadnje naj še dodam, da smo lani od delegacije iz Nemške demokratične republike dobili posebno priznanje za strežbo in druge gostinske storitve.« Cene Resman, tajnik turističnega društva Bohinj-je-zero: »Čeprav je snežna odeja nizka in imamo le za spozna-nje več snega kot lani ta čas, smo z obiskom domačih in tujih gostov v Bohinju letos lahko zadovoljni. Trenutno je smuka mogoča na Voglu, v Bohinjski Bistrici nad tunelom obratuje ena žičnica in v Srednji vaši so jo letos tuđi postavili. Za bližnje zimske počitnice so hoteli že razpro-dani, v zasebnih turističnih sobah pa je prostora trenutno še do vol j. Sicer pa si do konca zime zares želimo le snega. Potem bosta lahko stekli tuđi obe žičnici na Kobli. S tem pa bi se turistična ponudba v Bohinju močno popravila. Ome-nil pa bi še, da je škoda, ker ni v programu vzdrževanja cesta iz Bohinja na Sgriško planino. Do Soriške planine je 12 kilo-metrov in cesta je splužena. Žal pa je močno poledenela in je ne posipajo. Če bi jo vzdrže-vali, bi številni turisti lahko vsak dan smucali na Soriški planini, kjer zdaj obratujejo tri žičnice. Zato ne bi bilo napak, da bi se republiški cest-ni sklad in Cestno podjetje Kranj o tem sporazumela.« Vojteh Budinek, predsed-nik turističnega društva in direktor hotela Lek v Kranjski gori: »Kranjska gora je to zimsko turistično sezono pričakala dobro pripravljena. Na voljo imamo 1650 hotelskih postelj in okrog 1400 postelj v zasebnih turističnih sobah. Že poldrugi mesec imamo tuđi urejena tri naravna drsališča, medtem ko se je srnučanje začelo že teden dni pred lanskim praznikom republike. Lahko bi rekel, da je v Kranjski gori zdaj tuđi do-volj druge zabave: imamo tri plavalne bazene, savne, trim prostor, tri disco klube, dve plesišči in en nočni lokal. Pred novim letom smo dobili tuđi nov gostinski lokal, in sicer Taverno Pino, kjer dobijo hrano predvsem gostje, ki bi-vajo v zasebnih turističnih sobah. Med novostmi naj ome-nim še, da je turistično društvo letos organiziralo smučar-sko solo, da smo s sodelova-njem Elana in Alpine nabavili 150 parov smuči in 120 parov čevljev, ki jih društvo zdaj sposoja v posebni izposojeval-nici, nadalje da imamo v Planici solo letenja z zmaj i in še bi lahko našteval. Vse to je nedvomno pripomoglo, da je bil začetek te zimske sezone zares ugoden. Med novoletnimi prazniki so bili vsi hoteli zasedeni s tujimi gosti. Zdaj pričakujemo domače, februar-ja in marca pa bo najbrž vsa-kih pol. Predvsem se zanimajo za Kranjsko goro v februarju in marcu gostje iz Srbije. Skratka, ne glede na sneg je letošnja zimska turistična sezona v Kranjski gori boljša od lanske. Res pa je tuđi, da je že nekaj časa pri nas toliko srnu-čarjev kot na vseh slovenskih smučiščih skupaj.« A. Žalar $fT&l«^ *Z Zveza smučarskih organizacij in temeljna telesna kulturna skupnost Jeseni-ce bosta januarja in februarja pri Podkorenu pripravili smučarske tečaje za učence vseh šol jeseniške občine. Zato so pred tečaji pripravili tečaj za smučarske učitelje. Teoretična predavanja so imeli na Jesenicah, praktični del pa na smučiščih Kranjske gore. Tečaja seje udeležilo dvajset dobrih smu-čarjev, kijihje vodilprofesor Janez Šmitek. — Foto: B. Blankuš Ugotovitve Dispanzerja za medicino dela Kranj Zaposlenost žensk ni vedno pravilna Slovenija je že dolga leta na pr-vem mestu po odstotku zaposlenih žensk; le v republiki Hrvatski se z odstotkom zaposlenih žensk nekoliko približajo slovenskemu, ki se sedaj suce okoli 42 odstotkov. Med regijami ima največ zaposlenih žensk še vedno Gorenjska s 47 od-stotki, medtem ko posamezne gospodarske panoge zaposlujejo med delavci tuđi po več kot polovico žensk. Tako visoka zaposlenost žensk na Slovenskem je fenomen posebne vrste, ki skorajda ne najde primerjave v zaposlenosti drugih evropskih držav z izjemo nekaterih industrijskih predelov. Po podatkih Zavoda za zaposlo-vanje Kranj ima največji delež žensk med zaposlenimi tržiška obči-na, sledi ji radovljiška, kranjska in škofjeloška. V absolutnih številkah je slika nekoliko drugačna, saj je Kranj z več kot 13.800 zaposlenimi ženskami daleč pred ostalimi gorenj-skimi občinami. Največji odstotek zaposlenih žensk dela v elektro industriji, tekstilni industriji, industriji usnja in obutve, v obrti, kulturni in socialni dejavnosti. Ob pojavu visoke stopnje zaposlenosti žensk pri nas kot posledice različnih faktorjev, si morda prema-lokrat zastavljamo tuđi vprašanje, ali so ženske pravilno zaposlene gledano z medicinskega stališča. O tem smo se v Dispanzerju za medicino dela v Kranju, kjer skupaj *z obratnimi ambulantami v občini pregledajo preventivno več kot 6000 delavcev letno, pogovarjali z dr. Mariom Kocijančičem. »O pravilni zaposlenosti žensk, na katero vse prepogosto pozab-ljamo, lahko govorimo le takrat, če delavka dosega dober uspeh, in to kvalitativen in kvantitati-ven, pri tem pa ne priđe do zdravstvenih okvar; obenem mora biti zaščitena in ji seveda omogočena tuđi biološka funkcija — materinstvo.« Dispenzer za medicino dela je v dolgoletni praksi verjetno prišel do zaključkov, ki to definicijo pravilnosti zaposlenih žensk v kranjski občini potrjujejo ali pa ne, kajne? »Žal ne moremo reci, da so prav vse zaposlene ženske pravilno zaposlene; po naših izkuš-njah je določen odstotek zaposlenih žensk zdravstveno ogro-žen, ker njihovo delo ni prilago-jeno anatomskim, psihološkim in drugim lastnostim ženskega organizma. Neprimerna so de-lovna mesta za ženske, kjer je potrebna večja fizična moč zaradi prenašanja bremen, stalne-ga pripogibanja, dvigovanja teže in podobno, ker vemo, da je mišična moč ženske manjša. Ražen nefiziološkega položaja telesa ob delu, sem pa lahko štejemo poleg težkega fizičnega dela tuđi stanje, sedenje, sklonjen položaj. Skratka, vsak sta-tičen položaj, ima škodljiv vpliv še neugodno toplotno okolje, mraz ali vročina, vibracija, delo s kemikalijami in podobno. Vse našteto ženski organizem slabše prenaša od moškega: to je v medicini znano. Da pa so ženske še vedno kljub temu zaposlene na takih delovnih mestih, se na preventivnih pregledih, ko opažamo zdravstvene spremembe na žen-skah, vedno znova prepričamo,« pravi dr. Kocijančič. Kljub ugotovitvam, študijam, analizam, lani je bila na primer izde-lana analiza Varstvo pri delu v občini Kranj, ki obsega tuđi zdravstveno varstvo delavcev, se taka spoznafija le počasi oblikujejo v sistem pravilnega zaposlovanja žensk. Kaj bi bilo po vašem potrebno storiti? »Delovne organizacije bi morale na delovno okolje in na težo samega dela gledati objektivno: le na osnovi raziskav na samem delovnem mestu in rezultatov preventivnih pregledov bi morali primerno ukrepati. Seveda pa sanacija delovnega okolja, za ka-terega se ugotovi, da kvarno vpliva na zdravje delavcev, vča-sih ni ravno poceni zadeva. Kjer gre le za to, da na primer delavke dobe ortopedske čevlje, ne bo posebnih težav, drugače pa je, če ne gre za ravno ceneno sanacijo. Hitrejše spremembe na bolje opažamo v več jih delovnih orga-nizacijah, pri manjših gre počas-neje, večkrat pa sanacijo delovnega okolja, ki je za zdravje škodljivo, ovirajo večje objektivne težave.« Ali lahko tuđi zaposlene delavke kaj same store? »Seveda; kljub temu, da imamo dober zakon o varnosti pri delu, pravilnik o preventivnih pregledih, pravilnik o periodičnih ra-ziskavah o nevarnostih pri delu, zdaj se pripravlja še uredba o delovnih mestih, kjer ne smejo biti zaposleni ženske in mladina, imamo občutek, da na težjih delovnih mestih zaposlene ženske same skorajda ne napravijo ničesar, da bi se pogoji dela in delovno okolje spremenili. Nika-kor ni potrebno namreč, da bi zdravstvene spremembe morale opozarjati na to, da je neko delo nevarno ali zdravju kakorkoli škodljivo. Varnostna izobrazba zaposlenih žensk bi morala biti večja, na osnovi takega znanja bi verjetno tuđi hitreje pri-hajalo do učinkovitih varnost-nih ukrepov.« L. M. Slovenski »železniški križ« elektrificiran Pred novim letom je tuđi na progi Maribor—Ko-perprvičpeljal vlak z električno vleko Elektrifikacija slovenskega želez-niškega omrežja je bila dolgoletna želja slovenskih in istrskih železni-čarjev. Vlaki z električno vleko so najprej začeli voziti na progi med Dobovo in Jesenicami. Zadnje dni leta 1975 pa je prva električna kompozicija zapeljala tuđi na železniško progo od Maribora do Kopra. Progo so začeli graditi pred enajstimi leti, lani pa so namestili zadnje metre električnih žic in- tako irsposobili za električno vleko tuđi drugi krak »železniškega križa«. Manjka le še elektrifikacija 17 kilometrov dolge proge od Maribora do Šentilja. Danes imamo v Sloveniji 382 kilometrov elektrificiranih prog. Po njih vozi 77 električnih lokomotiv. Kma-lu se jim jih bo pridružilo še 39 novih, najsodobnejših, ki jih je izdelala •francoska tovarna v Alstonu. Ražen tega bo Železniško gospodarstvo iz Ljubljane obogatilo tuđi vozni park tovornih vagonov. -jk Praznovanja in proslave, proslave in praznovanja, verjeli ali ne, hudo občutljiva stvar za po-slušalce. Ne, nišo prezahtevni, pričakujejo le nekaj smisla za mero, nekaj zavzetosti, nekaj pri-srčnosti. Prebivalka iz Ljubnega se je hudovala, ker so le-tam ne-količkaj prekoračili še znosni nivo in na proslavi prepevali hite popevkarske, prebivalec Leš pa seje takole oglasil: »Večkrat sem že zasledil, da se Ijudje pritožujejo zaradi proslaV in vse bi mi še šio v račun, če bi se pritoževali drugi in ne občani tistega kraja. Mislim, da je kritike že zadosti in se sprašujem, zakaj se nezadovoljni občan ozi-roma občanka ni kaj sama potrudila. Ali ni sama del tega kraja? Poglejte: v Lešah pa je bilo za državni praznik drugače, proslava je bila odlična, s skup-nimi močmi vseh smo imeli dober in pesterprogram ...« Saj sem že omenil, dragi Le-šan, bil sem že na imenitnih pro-slavah v manjših, odmaknjenih krajih, na lokalnih proslavah, ki so zaradi svoje neposrednosti, prijetnosti in spontanega zanosa zasenčile še tako pompozno | oznanjevane, a v resnici prisi-| Ijene in formalne osrednje pro-:A slave. Na lokalnih proslavah za-j čutiŠ Usto neposredno, sproščeno ti in naravno vzdušje v dvorani, sli-v< šiš glasnejši in odkritosrčnejši aplavz, vidiš morda slabši program, a ga zato nič manj ne ce-niš, ker je očiten nastopajočih notranji zanos in ponos. Takšna proslava je bila najbrž tuđi vaša, tista tovarišica pa se je, veste, bolj ali manj pritoževala le zaradi tega, ker so le-tam organi-zatorji pač vendarle malce preti-ravali s popevkarskimi hiti, na-mesto da bi povabili vsaj šolske otroke. • ♦• Špela iz Kranj a: »V počastitev dneva JLA je kranjska garnizija povabila vse družbenopolitične delavce in gospodarstvenike s kranjskega območja v kino Cen-ter, kjer je bila lepa svečana akademija. Podeljevali so tuđi nagrade in priznanja. Veliko po-vabljencev pa je prišlo v sprem-stvu enega ali dveh otrok in za-sedlo mesta v dvorani, tako da ćelo nagrajenci nišo imeli kje sedeti in so lepo ticali v kotu ...« Ni kaj, nevzgojen in osnovnih kulturnih odnosov nevešč rod kranjskih Janezov se nam obeta in bilo bi popolnoma brez haška okrcati Janeza st., saj zna, kar se je bil naučil. Bilo bi pa vredno podučiti Janeza ml., da domača vzgoja včasih vendarle hudo šepa in da je še najbolj zanesljiv poduk šolske tršice. • •• Taista Špela iz Kranja je dobila v dar nezmleto kavo in je v trgovini Zivila Kranj poprosila prodajalko, če bi jo hotela na mlinček v trgovini zmleti. Leta pa ji je odgovorila, da so z okrož-nico takšne usluge prepovedali češ da se mlinček preveč obrabi Trgovci imajo po svoje prav veste, tišti mlinčki so res stra-hotno občutljivi, ražen tega pa je popravilo hudimano drago Mlinček se upre že v primeru, če je kava le malce vlažna, da ne govorim o slabih izkušnjah, ko se je v kavi znašel fižol, žebelj, drob-tine... Sicer pa v tolažbo, draga Špela, moja dvojna bridkost ob enakih težavah: tuđi pri nas doma je že tako, da kavo meljemo. Naše izkušnje z električ-nimi mlinčki so žal porazne, saj sta v kratkem času enostavno odpovedala kar dva in ker gre v tretje rado, nas je babica raz veselila z njenim ročnim, starim Zdaj meljemo »na roke«, kaj češ nekoliko počasi, a »gvišno«!