« lin in ml 1 leffi UL flčv. 226. o uoDiioni. u sredo 3. oktobra 1928. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrat 230 Din, večji inaerati petit vrata •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.« Din. Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. Rokopisi se tre vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Izza kulis umora v Narodni skupščini Senzacijonalne obtožbe beograjskega novinarja proti Velji Vukičeviću, kateremu očita, da je ukazal sistematično hujskanje proti Radiću in Pribičeviću Beograd, 3. oktobra. Bivši urednik «Narodne Tribune«, beograjski novinar Pantelija Jovovič je včeraj objavil v listih svoje pismo, ki ga je poslal 9. junija t L, to je 11 dni pred umorom v Nar. skupščini Velji Vukičeviću, tedanjemu predsedniku vlade, in zaradi keterega je bil zaslišan tudi od preiskovalnega sodnika Milutinovića, ki vodi preiskavo zaradi umora hrvatskih poslancev v Narodni skupščini. Iz pisma je jasno razvidno, da je Velja Vukičević zahteval od novinarja Pantelije Jovovića. naj se v svojem listu izogiba ideološkim člankom, pač pa naj odkrito zahteva glavi St. Radića in Sv. Pribičevića. ker se ne more več tolerirati njujina ob-strukcija v Narodni skupščini. Velja Vu-kićević je vezal to svojo zahtevo s subvencijo, ki jo je dajal omenjenemu listu. Pantelija Jovovič je v svojem pismu odklonil zahtevo, da bi ustvarjal psihozo ubojev in je VukiČevičevernu posredovalcu Vladi Ristoviću celo odgovoril, kar tudi navaja v svojem pismu, da bi mu bilo ljubše, ako preneha izhajati njegov list, kakor pa da bi ustregel Vu-kičevićevi zahtevi. Iz tega pisma je razvidno, da je »Narodna Tribuna* morala prenehati izhajati, ker ji Velja Vukičević ni hotel več dajati suibvencije z ozirom na to, da le Pantelija Jovovič odklonil hujskanje k umorom. Zato je osnoval Vlada Risto-vič znano «Jedinstvo* s pomočjo Vuk?-čevićevega denarja in ta I?st je rudi dejansko vršil to, kar je Velja Vukićević zahteval. Pozival ie odkrito k umoru St. Radića in Sv. Pribićevića in tedanii notranji minister dr. Korošec Usta ni konfiscira!, ker je dobro vedel, da ga financira predsednik vlade Velja Vukičević sam. Iz pisma Pantelije Jovovića se da sklepati, da je Velja Vukičević naravnost zahteval, naj se ustvari taka atmosfera, v kateri bi moralo priti do krvavega obračunanja z voditelji KDK. Razvoj dogodkov je dokazal, da mu ie Legatovo stanje je še vedno resno — Pančevo, 3. oktobra. Stanje težko ranjenega ruskega polkovnika Borisa Lega-ta, ki je bil v Glavnjači skoraj ubit, je še vedno zelo resno. Vse prizadejane rane se gno-je, tako da se zdravniki, ki ga skrbno negujejo, boje, da vsak čas nastopijo komplikacije, ki lahko dovedejo do katastrofe. Policija doslej ni ovrgla Legatovih včerajšnjih izjav, da je demanti policije popolnoma zavit in izmišljen. Za Legatovo stanje se zanimajo po vsej državi, zlasti ruski emigranti. Tudi iz inozemstva je prišlo na vodstvo bolnice mnogo vprašani, kako je Legatovo zdravstveno stanje. O rezultatih preiskave, ki jo ie odTedilo notranje ministrstvo, Še vedno ni ničesar slišati, dasi-ravno je preteklo od prijave do danes že več ko 10 dni. Izmed odgovornih vodilnih uradnikov Glavnjače doslej ni bil še nihče pozvan na odgovor, dasi bi bilo samoob-sebi #zumljivo, da bi bili v interesu preiskave in sanacije nevzdržnih razmer v Glavnjači odstranjeni vsi dosedanji odgovorni fimkcijonarji. Vlada se boji KDK — Split, 3. okt. Za nedeljo je bil napove* dan shod KDK v Makarski, na katerem bi imela govoriti poslanca dr. Grisogono in Mate Klarić. Za shod je vladalo v vseh krogih veliko zanimanje in obetala se je izredno številna udeležba. Režimski krogi so že od vsega početka delali težkoče in skušal ovirati priprave. Sedaj pa. ko so uvideli, da vse nič ne pomaga in da bo »hod sijajna manifestacija za KDK. so shod *v interesu javne varnosti* kratko* malo prepovedale. Med prebivalstvom vla* da radi tega veliko razburjenje. Prepoved pa je rodila baš nasprotni efekt, kakor so želeli režimovci. ker je narod sedaj še bolj uverjen, da je politika KDK pravilna in da prepoveduje vlada shode KDK le zato. ker se ie boii. Imenovanja v sodni službi — Beograd, 3. oktobra. Za višjega de-žehosodnega svetnika je imenovan g. Valentin L e v i č n i k deželnosodni svetnik pri okrožnem sodišču v Celju V višin skupino sta pomaknjena okrajna sodnika Ivan O r o z d n I k v Mokronogu in Karel N o-v a k v Litiji. to tudi uspelo. «Jedinstvo», ki ie oričelo izvrševati Vukičevičevo naročilo, je doseglo svoi namen z dogodki 20. junija v Narodni skupščini. Pismo, ki ga je poslal Pantelija Jovovič predsedniku vlade Velji Vukičeviću 9. junija t. L, ie tako strašna obtožba proti kleroradikalnemoi režimu, da objektivno sodišče ne more ostati prekrižanih rok napram dejstvom, ki jih navaja. ★ To pismo dokazuje, da je Velja Vukičević finansiral list, ki je na njegovo zahtevo moral ustvarjati atmosfero ubojev voditeljev KDK. Iz katerih sredstev je Velja Vukičević finansiral ta list? Bržkone ne iz svojih, pač iz tistih tajnih fondov, ki so mu bili kot min. predsedniku na razpolago in ki se zbirajo po svoji ogromni večini iz davkov prečanskega prebivalstva. Njegov najožji zaveznik notranji minister dr. Korošec, ki je ž njim zvezal po lastnih izjavah svojo usodo na življenje in smrt, je k vsemu molčal! Pantelija Jovovič izjavlja^ da je | pred preiskovalnim sodnikom navedel tudi priče, ki bodo potrdile resničnost navedb v njegovem pismu. Z ozirom na to je pričakovati, da bo sodišče načelo tudi vprašanje intelektualnih krivcev umora z dne 20. junija v Narodni skupščini. Pismo, ki ga je poslal Pantelija Jovovič Velji Vukičeviću 11 dni pred umorom v Narodni skupščini, demantira svoječasno trditev »Slovenca«, da je bil umor v Narodni skupščini le osebno dejanje Puniše Račića in da nimajo člani vlade nobene zveze ž njim. Pantelija Jovovič pravi izrecno v svojem pismu Velji Vukičeviću: »Vaša in Vaših intimnih prijateljev v vladi je želja, naj se izogibamo ideološkim člankom in odkrito zahtevamo glavi St. Radića in Sv. Pribičevića . . .« Razvoj dogodkov je ovrgel »Slovenčevo« trditev že z Spopad na albanski meji? — Atene, 3. oktobra. Listi poročajo, da je prišlo snoči blizu Skadra do spopada med albansko in jugoslovensko obmejno stražo. Na albanski strani je bil eden mrtev in dva ranjena, jugoslo-venska straža na je izgubila S mrtvih in večje število ranjenih. Razorožitev in evakuacija — Pariz, 3. oktobra. Zunanji minister Briand je imel včeraj dolgo konferenco s predsednikom pripravljalne razorožirvene konference, s katerim je razpravljal v možnosti sklicanja splošne razorožirvene konference začetkom prihodnjega leta. Danes dopoldne pa je imel dolgo posvetovanje z vrhovnim poveljnikom porenjske armade. Razpravljala sta o pogojih za ipraznitev Porenja. Objava francosko-angleškega pomorskega pakta — Pariz, 3. oktobra. Ministrski svet ie na svoji včerajšnji seji sklenil, da se objavi besedilo francosko - angleškega pomorskega pakta. Ne bodo Pa objavljene note, ki so bile izmenjane med obema vladama pred sklenitvijo pakta in za katere vlada mnogo večje zanimanje kakor pa za pogodbo samo. Aretacija italijanskih atentatorjev v Ameriki — Newyork, 3. oktobra Policija je areti* rala dva Italijana, ki sta obdolžena, da sta pripravliala proti predsedniškemu kandida* tu Smifhu atentat. Tramvajska nesreča v Parizu — Pariz, 3. oktobra. Zaradi goste megle, ki je dopoldne zavila Pariz v neprodoren mrak, sta se zadela dva voza cestne železnice. 20 oseb je bik) ranjenih. Strahovita poplava v Belgiji — Bruselj, 3. oktobra. Strahovit vihar. Id }e sinoči z velikansko silo divjal ob be1zrjsk: obali, je težko poškodoval jez med Zeebrugge in Ni-eu-portflom. Voda ]e vdrla v kanal Dyke in poplavila dolmo Yser med Nieuporthom in Ramsca-peJIe. Škoda Je velikanska. aretacijo poslancev Tome Popovića in Jovanovića - Lune, še bolj pa io je sedaj ovrglo omenjeno pismo. To pismo potrjuje upravičenost izjave vodstva KDK, da je s predstavniki sedanjega režima vsak razgovor o sporazumu nemogoč. Za nas se pojavlja tu tudi vprašanje odgovornosti dr. Korošca, enega najbolj intimnih prijateljev Velje Vukičeviča. Ali je bila tudi dr. Koroščeva želja, naj od njegovega intimnega prijatelja in zaveznika subvencionirani list ne objavlja ideoloških člankov, ampak odkrito zahteva glavi St. Radića in Sv. Pribičevića, ker «se ne more brez prelivanja krvi teptati čast kakega naroda in njegovih predstavnikov« — Beograd, 3. oktobra. V Beogradu je vladalo danes popolno zatišje. Niti v vladnem predsedstvu, niti v Narodni skupščini ni bilo zabeležiti kakih važnejših dogodkov. Tudi na dvoru ni bilo nikakih avdijenc. V političnih krogih razpravljajo o skorajšnjih spremembah v vladi v zvezi z reorgnnizacijo v ra-dikalski stranki, vendar pa so to samo še verzije, ki jih člani vlade demanti-rajo. Mnogo pozornosti je vzbudilo objavljeno pismo Pantelije Jovovića, ki razkriva ozadje umora v Narodni skupščini. V vladnih krogih so radi tega pisma zelo nervozni, ker ga sedaj ne morejo več demantirati. Prizadeti politiki pa se zaenkrat vzdržujejo vsakršnih izjav. V ostalih političnih krogih pa povdarjajo, da je postal Velja Vukičević po tem razkritju popolnoma nemogoč in da je v njegovem lastnem interesu, če se čimprej umakne popolnoma v ozadje. V zvezi z razkritji Pantelije Jovovića komentirajo tudi včerajšnje sestanke in posvetovanja Velje Vukičeviča z dr. Korošcem, ki ga smatrajo za pdav tako kompromitiranega, ker je znano, da sta delala dr. Korošec in Vukičević roko v roki in da je moral dr. Korošec vedeti za vse to. Kralj zavrnil španskega diktatorja — London, 3. okt. «Daily Mail* objav* lja nepotrjeno vest, da je prišlo med kraljem Alfonzom na povratku iz inozemstva v San Sebastianu do spora z generalom Primo de Rivero. ki bi utegnil imeti težke posledice. Kralj je sklenil nadomestiti Primo de Rivero z drugim članom armade ter ga pregovoriti, da odstopi. Diktator ie namreč zahteval od regenta, da bi podpisal obsežen seznam obsojencev, ki so bili obsojeni v zvezi z zadnjo zaroto. Razen tega je Primo de Rivera prosil kralja, naj poda oficijelno izjavo, da v polnem obsegu odobrava njegovo politiko. Obe zahtevi je kralj Alfonz odločno odklonil. Volilne priprave angleške delavske stranke — Birmingham, 3. oktobra. Angleška delavska stranka se je izrekla proti sodelovanju z liberalno stranko pri prihodnjih volitvah in za izključitev komunistov iz delavske stranke. Macdonald je na kongresu izjavil, da je zmaga delavske stranke pri prihodnjih volitvah zagotovljena. — London, 3. oktobra. Izvrševalni od* bor angleške delavske strankp je odobril ie-solucijo, v kateri zahteva takojšnje razveljavi j en j© angleško - francoskega pomorskega dogovora, brezpogojno izpraznitev Porenja in takojšnje sklicanje pripravljalne razorožirvene konference. Odstranjena nevarnost poplave v Londonu — London, 3. oktobra Danes bi mora* la doseči Temza najvišji vodostaj v letu. Oblasti so ukrenile za današnji dan naj? obsežnejše varnostne odredbe, da prepreči* jo eventualne poplave, ki so zahtevale mi* nulo leto 14 smrtnih žrtev. Nasipi ob reki so bili zvišani in ojačeni in osobje luke budno pazi na gibanje vode. K sreči je bil vodostaj reke Temze letos za tri čevlje niž* ji kot minulo leto, kar se je zahvaliti v glavnem izredno suhemu poletju in lepemu vremenu zadnjih dni. Pilsudski odpotoval iz Bukarešte — Bukarešta, 3. oktobra. Maršal Pilsudski je daines odpotovali iz Bukarešte. Na bogato okrašenem kolodvoru so se poslovili od njega mmistT-ski predsednik, član/i vlade in zastopniki diplomatskega zbora. Neiskrenost vseh srbijanskih strank Pribičevićev odgovor na hegemonistična zavijanja in izmotavanja. — Krokodilove solze radikalskega glavnega odbora. — Zemljoradniška opozicija v službi režima. — Kdo ljubi Beograd — Zagreb, 3. okt. V svojem današnjem razgovoru z novinarji se je Svetozar Pribi* čevič dotaknil najprej današnjega uvodni* ka v beograjskem «Vremenu» pod našlo* vom otSvetozar Pribičević in radikalski glavni odbor» ter med drugim naglasih <*Če* tudi je ta uvodnik napisan anonimno, mu je vendar pripisovati važnost v toliko, ker je iz njega razvidno pravo razpoloženje merodajnih faktorjev radikalskega glavne* ga odbora. Opozarjam na to, da uvodnik trdi, da smatrajo pristaši glavnega odbora NRS. da znaci sedanja Narodna skupščina že s samim svojim obstojem provokacijo Hrvatov. Kljub temu prepričanju pa je ra* dikalska stranka ob sodelovanju pristašev Glavnega odbora najvažnejša vprašanja re* Sevala ravno v tej Narodni skupščini. A ne samo to. Radikalska stranka odnosno njen glavni odbor nista storila ničesar, da bi se ta Narodna skupščina razpustila, ne* go bodo radikali tudi po tej ugotovitvi mir* no nadaljevali delo v isti Narodni skupščin ni. To znači z drugimi besedami, da radi* kalska stranka zavestno provocira Hrvate, a jaz še pristavljam, da tudi ogromno ve* čmo prečanskih Srbov in Slovencev. Iz te* ga se da torej sklepati dvoje: ali je radi* kalska stranka družba moralno pokvarje* nih ljudi, ali pa je v službi tajnih mračnih sil, o katerih je govoril v Jagodini Nastas Petrovič, ki je izšel iz radikalske stranke in ki Jo pač dobro pozna.» Pribičević je nato prešel na sklepe zem* Ijoradniškega kongresa v Čačku in nada* Ijeval: «Zemljoradniki trdijo v svoji reso* luciji, da pada krivda za sedanjo politič* no situacijo na vse dosedanje vlade. Tako frazirajo ljndje, ki hočejo braniti sedanjo vlado, odnosno jo hočejo razbremeniti odgovornosti. Svojemu poslanskemu klubu naročajo, naj poostri svojo borbo v Narod* ni skupščini. To je baš sedanji vladi naj* bolj potrebno. Vlada ima na svoji strani dovolj kimovcev, ki ji pritrjujejo, manjka pa ji opozicije, ki jo rabijo za kuliso pred inozemstvom. Če bi zemljoradniki sklenili naj njihov poslanski klub zapusti Narodno skupščino, bi bil to res izraz simpatije s prečanskim seljačkim narodom, o katerem Končna odločitev glede 7. oktobra še ni padla — Dunaj, 3. oktobra, Nižjeavstrijska de* želna vlada je danes izjavila, da je pripravljena ugoditi pritožbi delavstva proti prepovedi zborovanja v Dunajskem Novem mestu, če pride glede zborovania do takega dogovora, ki bo nudil garancijo za vzdrževanje miru in reda. V ta namen je za jutri določen ponoven sestanek. Današnja pogajanja so trajala ves dan do poznih večernih ur. Deželni glavar dr. Buresch je predlagal, da naj bi bila 7. oktobra v Dunajskem Novem mestu določena ena cesta za heim\vehrovce, druga pa za socijalne demokrate kot demarkacijska črta, ki naj, bi ločila oba obhoda. Če bodo socijalni demokratje pristali na ta predlog, bo vlada prepoved preklicala. Jutri dopoldne se bodo socijalni demokratje odločili glede tega predloga. Fašistična justica — Rim, 3. oktobra. V Zadru je bil vče* raj obsojen neki delavec na 50 dni zapora, ker je kritiziral ustroj fašističnih sindikatov. Obsodba navaja, da je s tem »žalil dostojanstvo države.« Pred sklicanjem francoske zbornice Pariz, 3. oktobra. Kakor se da sfatepati iz izjav ministrov po današnji seji ministrskega sveta, bo najbrže zbornica sklicana med 6. in 13. oktobrom. Pofrccare se bo najbrže odločil za 6. oktober. Razvoj zrakoplovnega prometa v severni Ameriki — WashIngton, 3. oktobra. Med Zedinjenkni držarvaimi in Kanado je bila otvorjena zračna zveza- Na ta način ie bil skupno z zračno zvezo z Mehiko preprežen ves severno ameriška kontinent z zračnim prometom. Iz ljubljanske kronike Ljubljana, 3. oktobra 1928. Dočim smo imeli pred tatinsko in vlomilsko sodrgo nekaj časa mir, se zadnje čase vlomi in tatvine zopet množe in ne mine skoraj dan, da ne bi bilo na policiji prijavljeno več manjših in večjih tatvin. Današnji dan je bil v tem pogledu skoraj rekorden. Na Dunajski cesti štev. 6, v drugem nadstropju ima pisarno odvetnik dr. Ažman. Ko je včeraj zjutraj stopil v svojo pisarno, je sicer našel vse lepo v redu, ključi miznice in blagajne so bili na svojem mestu in nič ni kazalo, da je bil v pisarni kak nepovablje-nec.Ro pa je Ažman hotel odkleniti miznico, je opazil, da je predal že odprt. Odprt je bil ludi predal blagajne in iz njega je bil pobran ves denar Drzni tat je prebrskal tudi knjigo, kjer ima odvetnik shranjene kolke in znamke. Tat je odnesel vse, kar se je le dalo. Ukradel je 56d$ Din, za 300 Din drobiža, govore v drugem delu svoje resolucije.* Nato je Pribičević omenil še včerajšnjo izjavo Ljube Davidoviča, ki govori o pred* zgodovini za sestavo koncentracijske vlade pred 20. junijem in zatrjuje, da sta jo one* mogočila Stjepan Radić in Svetozar Pribi* čević s svojimi pretiranimi zahtevami. Za* vračajoč te trditve, naglasa Svetozar Pri* bičević: «Niti jaz. niti pokojni Stjepan Radić nisva mogla pristati na koncentracijsko vlado, v kateri bi imela KDK podrejeno ulogo in v kateri bi bile, kakor sedaj, edino odločilne srbijanske stranke. Mi smo zahtevali ravnopravnost, oni pa so nas hoteli pripraviti do tega, da služimo srbijanskim strankam. Zahtevali smo, da mora dobiti KDK enega izmed važnih resorov, bodisi notranje, zunanje ali finančno ministrstvo. To povsem upravičeno zahtevo pa so baš najožji prijatelji gosp. Davidoviča proglasili za vrhunec pretiranosti. Srbijanske stranke niso hotele sprejeti nobene naše zahteve, niti se o njih pogajati. Vsakdo bo pač razumel, da je v takih razmerah bilo nemogoče sestaviti koncentracijsko vlado s srbijanskimi strankami. Niti Radić niti jaz nisva hotela v vlado 7,a»-a-di vlade same, marveč zato, da pride končno v državi do temeljite spremembe sistema in režima. O tem pa baš oni niso hoteli niti slišati. Ljuba Davidović tudi naglasa, kako so demokrati vneti za sporazum ter da so tudi oni prvi sklenili sporazum s Hrvati. Kakšna pa je stvar v resnici, je razvidno že po tem, da so vsi Hrvati najprej zapustili baš Davi-dovićevo stranko.* Končno se je Pribićević dotaknil še pisave beograjske »Politike«, ki naglasa, da morajo Hrvati poiskati drugih voditeljev, kakor pa sta Pribičević in Maček, ki mrzita Beograd in Srbijo. To prozorno hujskanje ie Pribićević kratko odpravil z izjavo: »•Dovolj je, da ljubi Beograd oni Korošec, čiigar stranka je ščuvala na vojno s Srbilo in si izbrala za svoje geslo ono znano: »Srbe na vrbe . . .« Vsak pošten člor vek pa ve. da ne smatramo poštenih Srbov za one beograjske cincarje. ki hočejo ostati na veke na oblasti, da morejo zadostiti svoji grabežljivosti.« za 2500 Din kolekov in za 1500 Din znamk. Skupna škoda znaša 9.114 Din. O tatvini je bila obveščena policija, ki je uvedla obširno preiskavo. Drzna tatvina je bia izvršena v noči od 1. in 2. v Beetihovnovl ulici. Iz kleti nove hiiše ing. Sukljeta je odnesel neznan storilec 14 novih ventilov, pripravljenih za napeljavo centralne kurjave. Ventili so beili last stavbenika Ivana Svetine. Tatvino je najbrž izvršil kak delavec. Trgovcu Ferdinandu Ferencu na Poljanski cesti 77 je 29. septembra nekdo izmaknil iz sobe kraj trgovine listnico, v kateri je bilo 600 do 700 Din gotovine, orožni list in še več drugih listin. — Prodajalcu klobas Francu Mertelju je na Marijinem trgu včeraj dopoldne nekdo odnesel star površnik, vreden 200 Din, a mesarskemu vajencu Daku Damjanoviću 50 Din vreden dežnik. Perici Frančiški Bizjak je v ponedeljek opoldne skušal neki nepridiprav na Kongresnem trgu odnesti večji zveženj perila, a so ga pasanti pravočasno opazili, na kar je lopov svojo namero opustil in odnesel pete. Raznašalec kruha Peter Korak, zaposlen pri peku Francu Poru na Celovški cesti, je skoraj mesec dni zalagal Bosanca Sulej-mana Obića in Osmana PekKća s kruhom. Bil je prepričan, da mu bosta Bosanca kruh plačala. Bil pa je neprijetno presenečen, ko je prvega zvedel, da Bosanca nista več zaposlena na isti stavbi in da sta jo kar na lpem pobrisla Korak ima okoli 220 Din škode. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 0—22.835, Berlin 13.55— 13.58 (13-565), Bruselj 0—7.9124, Budimpešta 0— 9.9264, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6). Dunaj 7.9984 —3.02284 (8.0134). London 275.69—276.49 (276.09), Newyonk 56.83—57.03 (56.93), Pariz 221.55— 223.55 (222.55), Praga 168.37—169.17 (168.77). Trst 296.55-^298.55 (297.55). Efekti: Celjska 158—0, Ljub«, kred. 128—0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 105—0. Ruše 265—285. Stavbna 56—0, SeŠi-r 105—0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Z ak Mučeni so bih" 3 vagoni nežamane bukovine. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon turščice. ZAGREBŠKA BORZA Devize: Amsterdam 22.835 Dunaj 801.34, Berlin 13.516, Budimpešta 9.9264, Milan 297.55, London 276 09. Newyork 56.93, Pariz 222 55. Praga 168.75. Curh 1G95.6. Efekti- Vojna škoda 437.5. INOZEMSKF BORZF. C uri h: Beograd 9 1275 Dunaj 73.13 Budimpešta 90.50, Berlin 123.88 Praga 15.40, Milan 27.16. Pariz 20.31, London 25.19 Nevvvork 519.55. Stran Z •SLOVENSKI N A R O D» dne 3. oktobra 1928. btev. 225 ff v • M ivv I • L1* # Za zračno pnstanisce v Ljubljani Včeraj popoldne se je vršila anketa, na kateri je bik) v načelu sklenjeno, da se zgradi pri LJubljani aerodrom. — Ljubljana dobi v doglednem času aerodrom. Oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani si že dolgo prizadeva, da bi dobila tretja pre-stolica naše države moderno urejen aerodrom in s tem zračno zvezo z Zagrebom in Beogradom, pozneje pa tudi z drugimi večjimi mesti Jugoslavije, na drugi strani pa z inozemstvom. To bi bilo za Slovenijo velikega gospodarskega, zlasti pa tujsko -prometnega pomena. Na Inicijativo Aerokluba se je vršila včeraj popoldne v veliki dvorani Kazine anketa, na kateri se Je razpravljalo o tem važnem problemu in v na-čeln je bil dosežen sporazum, da se v bližini Ljubljane zgradi aerodrom. Anketi so prisostvovali divizijski general g. Nedić, veliki župan g. dr. Vodopivec, direktor družbe za zranl promet inž. Tadija Sonder-majer, zastopnik ljubljanskega odbora ljubljanske oblasti, dva zastopnika mestne občine, zastopnik Trgovske zbornice, zastopnik ljubljanskega velesejma in častna predsednica Aerokluba, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva in člani uprave Aerokluba. Vsi v poštev prihajajoči činitelji so z navdušenjem pozdravili idejo zgraditve aerodroma in so obljubili vsestransko moralno, po možnosti pa tudi gmotno podporo. Tajnik Aerokluba g. dr. Rape je podal obširno poročilo o zgraditvi aerodroma, iz katerega posnemamo nekatere, tudi za širšo javnost zanimive podrobnosti. Govoriti o zračnem prometu v Jugoslaviji na podlagi razmer, ki dejansko vladajo, bi pomenilo razpravljati o nečem, kar še ne eksi-sira ali pa je šele v povojih. Sele pred letom dni smo dobili prvo zračno progo Beograd-Zagreb in nazaj, ki pa predstavlja v splošnem le prosto, v zraku viseče podjetje, brez solidnega oslona na potrebe najširših slojev in na že obstoječe proge v inozemstvu, ki bi šele jamčile za rentabilen razvoj zračnega premeta v Jugoslaviji. Interes krajev, v katerih bivamo, zahteva, da se čimprej pritegne v promet tudi Slovenija, odnosno njena prestolica Ljubljana, kar bo pa mogoče le, če zgradimo pri Ljubljani aerodrom in ga opremimo z vsem porrebnim. Ljubljana je mesto, ki veže seveT z jugom, obenem je pa važno mednarodno križišče, ki stavlja Ljubljano v isto vrsto z Zagrebom in Beogradom ali katerimkoli mestom v inozemstvu. Državo in oblast lahko smatramo v tem pogledu kot sekundarno poklicana fakorja da rešujeta to vprašanje, dočim je mesto, v čigar območju naj se zgradi aerodrom, gotovo najbolj zainteresirano. Ono mora že iz bistva stvari same postati nosilec zračnega prometa. Pri zbiranju kapitala za aerodrom bi prišla v poštev kot glavna či-niteljica pred vsem občina, v drugi vrsti pa oblast, vojaška oblast, družba za zračni promet, Trgovska obrtna zbornica in morda tudi kak posameznik. Občina je direktno zainteresirana na earodromu iz gospodar- skega vidika, v interesu oblasti je pa, da to stremljenje čimbolj podpre. Najtežji problem je najti primeren prostor. V poštev prihaja edino teren med Mostam" in Dev. Marijo v Polju, voiaSko vežbališče, ki ga bo pa treba temeljito preurediti. To zemljišče je dolgo približno 1000 in šiT0*ko 400 metrov. Teren je last frakih 20 do 25 posestnikov iz Dev. Mar. v Polju in iz Most. Zdaj ga ima v zakupu vojaštvo, ki ga vporablja za vežbališče. Nafti bi bilo treba možnost ureditve lastninskega vprašanja z lastniki, z vojaštvom bi se pa giede t!a soudeležbo vojaške komande zadeva rešila samo po sebi brez večjih težkoč. Polje bi moralo biti izravnano in planirano, na kar bi se utrdilo in zaseja/lo z novo travo-. Delo bi trajalo 4 do 5 mesecev in bi st2lo 250 do 300.000 Din. Zgraditi bi bilo teba odgovarjajoč hanger in poslopja za prodajo kart, okrepčevalnico ter stanovanje za upravitelja aerodroma in pomožno moštvo Celokupni stroški za aerodrom bi znašali po predhodnem proračunu en mi» Iijon dinarjev. O tajnikovem poročilu se je razvila stvarna debata, v kateri so zastopniki v poštev prihajajočih samoupravnih teles in korporacij izjavili, da bodo z vsemi močmi podpirali to akcijo, da pa še ne morejo dati obveznih izjav, ker se morajo prej posve* tovati z merodajnimi činitelji. Za aerodrom pri Ljubljani se bo zavzela po zatrdilu dv vizijskega generala Nediča tudi vojaška ob* last, ki bi pa morala dobiti na razpolago primerno vežbališče, kajti drugače sedanje« ga vežbališča ne bi mogla odstopiti. Inž. Sondermajer je omenil, da se vrše med družbo za zračni promet in državo poga* janja glede sistema tako zvanih obmejnih aerodromov, na katerih bi inozemska letala pristalaia in bi potniki nadaljevali vožnjo v naših aeroplanih tako, da bi naše podjetje ne bilo oškodovano. Če bo to vprašanje za* devoljivo rešeno, kar je verjetno, bo že država sama interesrrana na earodromu pri Ljubljani. Da bi se priprave za zgraditev aerodro* ma pospešile, je bil izvoljen odsek, ki bo akcijo odslej vodil. V odseku so zastopana poleg velikega županstva tudi vsa samo« upravna telesa in korporacije, ki so poslale na anketo svoje zastopnike. Tako se je to* rej to važno vprašanje premaknilo z mrtve točke in upati je, da dobi Ljubljana v do* glednem času zračno zvezo z zunanjim sve* tom tembolj, ker je direktor družbe za zračni oprornet izjavil, da je tudi dmžba sama zainteresirana na podaljšanju zračne proge od Zagreba do Ljubljane in da ima na njo odpadajoči del kapitala za aeroplane in tehnično opremo že na razpolago. Prepri« čani smo, da tudi naši merodajni činitelji ne bodo držali križem rok, temveč da store vse, da postane Ljubljana čimprej tudi v tem pogledu moderno mesto. Pisane zgodbe iz naših krajev Gledališka afera v Beogradu. — Tihotapci zlata v Zagrebu. — Aretacija «odličnih» razbojnikov. — Senzacijonalen preokret v vohunski aferi. — Deložirane prostitutke. Včeraj se je vršila v Beogradu razprava proti znani gledališki igralki Zlati Markovac. Tožil jo je ravnatelj beograjskega gledališča Milan Stojanović. Stojanović igralko dolži, da ga je hudo razžalila, ko jo je na glavni skušnji pozval, naj se da slikati z drugimi igralci. Stojanović navaja, da ga je igralka zmerjala in psovala. Ko mu je igralka zabrusila v obraz, da je tepec, ji je rekel, naj pazi, da ji ne izbije zob. Razprava je bila zelo zanimiva. Skoraj vse gledališko osobje ji je prisostvovalo. Navzoči so bili vsi igralci beograjskega gledališča in mnogo odličnih predstavnikov beograjskih umetniških krogov. Razume se, da ni manjkalo novinarjev, kajti Zlata Markovac je v Beogradu splošno znana. Znan je tudi Milan Stojanović, ki je bil preje novinar in ga v Beogradu splošno cenijo in spoštujejo. Po čitanju obtožnice in zaslišanju prič so sodniki proglasili, da je Zlata Markovac razžalila Stojanovića in so jo obsodili na 20 dni zapora in 3000 Din globe ter poravnavo vseh stroškov. Potem je sodišče vzelo v razpravo tožbo, ki jo je Markovac vložila istočasno proti Sto-janoviču. Sodišče je po razpravi oprostilo Milana Stojanovića vsake krivde. ★ Milan Velebit, lastnik nekega zagrebškega bara, je nekega dne sedel v baru in se pogovarjal z znancem. V bar sta stopila dva tujca ter pozdravila v nemščini. Govorila sta dunajski dialekt. Kmalu se je eden odstranil, drugi je pa pristopi! h gospodarju in ga vprašal, kako mu gre. Velebit mu je odgovoril, da se je že naveličal bara in bi rad prevzel kako drugo podjetje. Tedaj je tujec stopil bliže in zaupljivo zašepetal Velebitu, da bi imel zanj primerno službo, toda biti mora zelo diskreten, ker od tega zavisi ves uspeh podjetja. Gospodar je odgovoril, da ni baba in da zna čuvati tajnosti. No. potem je vse v redu, je odgovoril Dunajčan. Gre namreč za tihotapstvo zlata z Dunaja v Zagreb. Tujca da imata 3 kg in 25 dkg zlata pri sebi, ostalo pa hranita v sobi v hotelu »Pri lovskem rogu«. Gazda Mlian je pogledal zlato, ki ga je Dunajčan privlekel izpod suknje in ugotovil je, da ni pun-cirano. Šinila mu je v glavo misel, da bi zaslužil okoli 300 tisoč Din, če prijavi tihotapce policiji. Dunajčan je dejal, da bi s tovarišem nosila zlato v Zagreb z Dunaja, Velebit bi pa; moral poskrbeti za kupce. Gazda je nato prepričevalno začel pripovedovati o nekem njegovem znancu, ki ie zelo bogat in se bavi s prekupčevanjem zlatnine. To je sijajno, je vzkliknil Dunajčan, pozneje bi lahko vtihotapljali tudi briljante in diamante. Dobro, dobro, je dejal gazda Milan, takoj stopim po prijatelja, ki kupuje zlatnino. Velebit je krenil naravnost na policijsko direkcijo in je tam povedal, kakšna gosta ima v svojem lokalu. De* žurni uradnik ie določil debelega detektiva Dana. da orevzame vlogo bogatega Velebitovega prijatelja, prekupčevalca z zlatnino. Družba se je umaknila v separirano sobo in začela pregledovati zlato. Detektiv, ki je prav dobro igral vlogo Velebitovega prijatelja Rašica, je slednjič rekel Dunajčanu, naj mu pokaže še ostalo zlato. Nato so se vsi odpeljali v hotel »Pri lovskem rogu«. Rašić je plačal svojo kavo s tisočakom. Natakar ga je vprašal, če nima morda drobiža. Detektiv je pokazal svojo listnico z izposojenimi tisočaki: Nimam, poglejte. Bogati znanec je še poklical avtotaksi, da bi ne hodili peš v tako važnem poslu. Tako so vsi prišli v hotel. Dunajčan je izvlekel iz kovčega zlatnino in jo položil na mizo. Tedaj je bogati Rašić izvlekel samokres in ga naperil na Dunaj-čana. Pokazal mu je policijski znak pod suknjo in zažvižgal. Vstopili so trije detektivi, ki so že čakali na hodniku in aretirali Dunajčana ter zaplenili vtjho-tapljeno zlato. Detektivi so preiskali areteiranca in ugotovil, da se pišeta Josip Bauer in Feliks Bausch. Ker nista mogla plačati milijonske globe, sta bila obsojena na 1 leto ječe. Zaprli so ju v zapore sreskega poglavarstva, od koder sta pred dnevi pobegnila. Najbrž sta že preko meje v svoji domovini. Zaplenjeno zlato bodo prodali na javni dražbi, gazda Milan bo pa dobil mastno nagrado. Iz Sarajeva poročajo o aretaciji »odličnih« razbojnikov v Plevlju. Gre namreč za ponovno aretacijo bivšega radikalskega narodnega poslanca Stole Šiljka, šolskega nadzornika Ljubo Večer-ca, znanega trgovca Barića, nekega Aca Gjenišjevića in še petorice odličnih trgovcev. Vsi aretiranci so osumljeni, da so sodelovali pri roparskem napadu. Napad je bil izvršen že lani na popa Nenadoviča. Kasači j sko sodišče je razveljavila razsodbo sodišča v Ptevlju, ki je dovolilo, da se smejo osumljenci braniti na prostem ter odredilo ponovno aretacijo vseh osumljencev. Razen tega je bilo aretiranih še pet drugih osumljencev, ki so baje sodelovali pri napadu. Uvedena ie zopet preiskava, ki je priča, da so pri roparskem napadu sodelovali še drugi, katerih aretacija se pričakuje. Gre za razbojniško tolpo, ki je pred letei ropala in plenila pod pokroviteljstvom tamošnjega sreskega poglavarja. Ta zločinska dejanja so se tedaj pripisovala hajduku Boškoviču. Orožniki so aretirali tudi sreskega poglavarja v Plevlju. Aretacija »odličnih« razbojnikov je vzbudila splošno senzacijo v Črni gori. Iz Subotice poročajo, da je nastal v nedavno odkriti špijonski aferi v Novem Sadu senzacijonalen preokret. Preiskavo vodijo trije uradniki iz notranjega ministrstva. Včeraj zju/traj se je namreč vrnil iz Prage glavni krivec, vojaški liferant Dimitrije Dimić, ki je pobegnil dan pred preiskavo. Vest, da je Dimić prišel v Novi Sad, je vzbudila splošno senzacijo. Že tretji dan se mudi v Novem Sadu šef beograjske kriminalne policije Filipović. Včeraj je bila Dirni-ćeva žena poklicana k telefonu iz Prage. Sporočili so ji, da se njen mož v najkrajšem času vrne v Novi Sad. Splošno se govori, da je Dmić pri dobavi vojaških letal iz Francije za naše letalske edinice zaslužil ogromne vsote. Letala, ki jih je dobavljal Dimić naši vojski, so bila po večini slaba in defektna tako, da se je pripetilo mnogo nesreč in so dobaviteljevo brezvestnost plačali številni naši letalci z življenjem. * Tkalčićeva ulica v Zagrebu bi se lahko imenovala tudi ulica pohote ali pa ulica pohujšanja odnosno veselih deklic. Tu namreč prebivajo zagrebške prostitutke. Tu se zbirajo, ko leže mrak na hrvatsko prestolico in tu se odigravajo najpohujšljivejši in najžalostnejši prizori med temi nesrečnicami in moškimi, ki hodijo semkaj kupovat ljubavne naslade. Da je v tej ulici proti večeru in pozno v noč veliko hrupa in kričanja, je razumljivo. Nočni nemir je bil povod, da so se prebivalci te ulice pritožili in zahtevali, da se prostitutke iz vseli hiš v Tkalčićevi ulici deložirajo. Pred hišami so se namreč zadnje čase ustavljali avtotaksi, vesele deklice so se natrpale v avtomobile in se odpeljale in se pozno v noč zopet vrnile ter s kričanjem, vriskanjem in petjem zbudile vse stanovalce bližnjih hiš. Policija je upoštevala upravičene zahteve prebivalcev Tkalčićeve ulice in je odredila, da se morajo vse vesele deklice s 1. oktobrom preseliti. Tako se je včeraj izselilo 16 prostitutk, ki so stanovale vse v eni hiši. Poiskale so si stanovanje drugje, vsaka v svoji ulici. Nekatere niso mogle dobiti sobe, ker so jih hišni gospodarji spoznali in jih odslovili. Morda bo sedaj pohujšanje manjše, ker je raztresen o po vsem mestu. Na drugi strani pa po pregovoru, da enaki tiči skup lete, nemara vesele deklice ne bodo dolgo ločene in se bodo zbrale zopet v kaki ulici, da bo veselje tem večje. Prosveta REPERTOAR NARODNEGA GLEDALI* ŠČA V LJUBLJANI. Sreda, 3. okt.: «Krog s kredo». Red D. Četrek, 4. okt.: «Fany, tete, strici itd.». A. Petek, 5. okt.: Zaprto. Sobota, 6. okt.: «Kukuli». Premierski abonm. Nedelja, 7. okt.: Ob 15. uri »Pohujšanje v dolin Sentflorjanski». Izv. Ob 20. uri «Krog s kredo*. Izven. Ponedeljek, 8. okt.: Zaprto. ŠENTJAKOBSK/ GLEDALIŠKI ODER •V LJUBLJANI. V soboto, 6. oktobra: «cDuše». Otvoritve* na predstava. 100. predstava g. M. Koša* ka. (Abonma.) V nedljo, 7. oktobra: «cDuša». (Izven.) V četrtek 4. t. m. s vprizori Jeromeova veseloigra «Fanny, tete, strici itd.» z gdč. DebelaKovo v glavni vlogi in v režiji g. M. Skrbinška. Predstava je za red A. V soboto 6. t. m. bo premijera Jager* Schmidtove trodejanske veseloigre uše». Drama slika življe* nje na kmetih, ljubezen do rodne grude, borbo dveh bratov. Drama je krasno zgra* jena in polna napetih tragičnih momentov. — Pri tej predstavi odigra g. Milan Košak, eden najboljših igralcev Šentjakobskega gle* dališkega odra, svojo 100. predstavo. Vstop* niče so v predprodaji v trgovini g. Petra Šterka, nasl. Miloš Karničnik na Starem tr* gu. Sobotna predstava je namenjena abo* nentom in drugemu občinstvu. V nedeljo 7. oktobra se ista drama ponovi. Posetite predstavo. Pred otvoritvijo mariborske gledališke sezone. V soboto 6. t. m. se bodo v mariborskem gledališču nanovo odprla vrata v novo gledališko sezono, ki obeta biti zelo zanimiva in pestra. Za otvoritveno predstavo se vprizori efektna Cankarjeva drama »Hlapci«. Delo ie naštudvrano v skoro čisto novi zasedbi in novi režiji, kar bo nedvomno povečalo zanimanje občinstva. Učitelja Jermana bo kreiral novo angažirani član g. Rafkuša, učiteljice bodo ga. Bukšekova, gdč. Kraljeva in gdč. Starčeva. V originalni riguri kovača »Kalandra« bo to pot nastopil g. Grom. Zapitega in ši-rokoustnega učitelja »Komarja^ bo igral g. P. Kovic, župnika pa g. J. Kovač. Takoj za »Hlapci« bo sledila Guitry-eva komedija »Moj oče je imel prave z g. Gromom v naslovni vlogi. Je to nadvse zabavna tn duhovita reč, ki nam bo nudila par kratko-časnih večerov. Tretja dramska premijera bo psđhođoška ĆTama >Therele Ravuin«, delo nesmrtnega francoskega naturalista Zola-ja. V tej žaloigri je poverjena naslovna vloga gdč. Kraljevi. Vsa tri dela režira g. J. Kovic. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1928 (Opozorttev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) I. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra 1928. dospo v plačilo vsi di* rektni davki za IV. četrtletje 1928. Ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, se pri« silno izterjajo. //. Davek na poslovni promet. Davkopla* čevalci, ki vodijo knjigo opravljenega pro* meta, to je oni, katerih promet je v 1. 1927. presegel vsoto 360.000 Din, so dolžni do 30. oktobra 1928. odpremiti davek od pro* meta, opravljenega v III. četrtletju 192S. Ostali davkoplačevalci, to je oni, ki pla* čujejo davek na poslovni promet pavšalno, plačjo sočasno z drugimi davki tudi tretji obrok davka na poslovni promet pa I. 1928. III. Uslužbenski davek. Službodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske od* premiti davčnemu uradu najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Službodajalci, ki redoma nimajo več nc* go pet zaposlencev, odpremljajo pobrane davčne zneske do 15. dne po preteku vsa* kega četrtletja, za mesece julij, avgust in september 192S, torej do dne 15. oktobra I. 1928. IV. Dopolnilne prenosne takse. Od do* polnilne prenosne takse v letnem iznosu preko 500 Din je plačati tretji obrok od I. do vštetega dne 15. oktobra 1927, sicer se zapadli obrok izterja prisilnim potom. —g Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave 4000 koma* dov ster. obvez, 1100 kaliko ovojev, 600 hy-drofilnih povojev in 30 kg vate. Prometno* komercijalni oddelek direkcije državnih že* leznic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. po* nudbe glede dobave bukovih drv; do 10. t. m. glede dobave armatur za plinske cevi; do 11. t. m. glede dobave svetilnih armatur; do'13i t. m. glede dobave 20.000 zvitkov br* zojavnih trakov; do 18. t. m. glede dobave 60OO kg svinčenih zalivk. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave osi za salonski voz. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 17. t. m. po* nudbe glede dobave geoloških kart. Za zboljšanje vinskega pridelka Radi hladne pomladi, hladne in deževne jeseni, deloma pa tudi toče, je letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi jesenski dnevi sicer pospešujejo porenje grozdja, toda z ozirom na bližajočo se trgatev je le malo upanja na kvalitativno dobro trgatev. Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za potrošnjo in trgovino najsposobnejšega letošnjega vinskega pridelka in s tem v zve* zi dosega boljših cen za vinski mošt in vino, dovoljuje veliki župan vinogradnikom ma* riborske oblasti splošno zboljšanje vinskega moštva z zmerno uporabo sladkorja. Sladiti se sme le vinski most od začetka trgatve do 15. novembra 1928 v kraju pridelovanja, ozi* roma v njega neposredni bližini. Za zbolj* sanje vinskega mošta se sme uporabiti samo čisti konzumni sladkor v kristalih ali koc* k ah raztopljen v moštu sameu* ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je v smislu zakona zabranjena. Sladkorja se sme dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladijo naj se torej Ie mošti navadnega na* miznega vino izpod 14 % sladkorja in mošti boljših kvalitetnih vin izpod 17 % sladkor* ja. Največ se sme dodati do 4 kg sladkorja na 100 mošta. Vsled splošne dovolitve zboljšanja mo* šta vinogradnikom, odpadejo tozadevne prošnje za dovoljenje slajenja in naznanilo o izvršenem slajenju. Ako nameravajo zboljšati mošt vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v smislu vin. zakoona od pristojne oblasti in jim je postopati v smislu odredbe z dne 18. IIL 1914, št. 12.264. Vina samorodnih trt (šmarnice itd.) ni smatrati kot vina v smislu vinskega zakona, zato je rezanje mošta šmarnice itd. z vin* skim moštom in zboljšanje takih mešanic v smislu tega razglasa strogo zabranjeno. — Proti kršiteljem te prepovedi se bo posto* palo po zakonu. Vinogradnikom se priporoča, da z letos* njo trgatvijo, če bo vreme dopuščalo, odla* gajo do konca oktobra, nikakor pa naj ne trgajo pred 15. oktobrom. Gnilo grozdje naj se pobira poprej, z zdravim grozdjem naj se čaka in izrabi jesensko solnee. En dan lepega vremena zboljša vinski pridelek za K % in več, ako je trta zdrava. Na ta način je mogoče znižati potrebo slajenja mošta na minimum, ali pa v slučaju trajno lepega vremena slajenja »ploh ne bo po* trebno. Važna je prepoved rezanja mošta Šmar* niče itd. z vinskim moštom in slajenje takih mešanic. Ta prepoved je bila potrebna, ker se je ugotovile, da gre mnogo vina samo* rodnih trt tem potom kot priatno vino v konzum. Vinogradnikom kakor tudi vin* ckim trgovcem se v interesu dviga vinskega konzuma in vinske trgovine in izvoza naših vin v inozemstvo toplo priporoča, da upo* števajo vsebino navedenega razglasa in se po njej ravnajo. žfieiežmca KOLEDAR. Danes: Sreda, 3. oktobra 192S; katoli* čani: Miran, pravosalvni: 20. septembra, Ev* stadije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Ponedeljka < g. S. iz Slovenske Bistrice. — Smrtna kosa. Ugledno rodbino Bele je zadel hud udarec Sinoči je ugrabila neizprosna smrt simpatično hčerko Fini. Pogreb bo jutri ob štirih popoldne z Lončarske steze št. 8. — V ponedeljek je umrla v Ljubljani gdč. Jerica Vrečko, pokojna je bila simpatična, značajna in splošno priljubljena. Pogreb bo jutri ob pol 11. dopoldne s Stare poti 3. Blag jima spomin. Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje! — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 53-T Ne zamudite znatnega popusta na vsa oblačila, pri JOS. ROJINA, LJubljana Iz Liubliane —lj Odhod g. Findeisna iz Ljubljane. Te dni zapušča Ljubljano simpatični tajnik francoskega konzulata v Ljubljani g. Findeisen, rodom Slovenece iz Most, a sedaj francoski državljan. G. Findeisen odide v Francijo, kjer si poišče novo eksistenco. Slovenci ga bomo zelo pogrešali, saj je bil vsa leta, ko je posloval na konzulatu, mož na svojem mestu in rade volje je postregel vsakomur, kdor je imeđ opraviti na konzulatu. Neštete prošnje in intervencije so bile na njegovo pri-prošnjo ugodno rešene. G. Findeisen gladko obvlada slovenščino in francoščino, kar je za tako službo velikega pomena. G. Findeisnu želimo pri odhodu v njegovo novo domovino mnogo sreče. —lj Ljubljanski avtobusni promet. Da ima mestni avtobus v Gadišču med Luck-mannovo in Kavčičevo hišo na vsak način preozko pot, je zna-no. Drogo težavo mu pa dela oster ovinek iz Gradišča na Rimsko cesto. Včeraj popoldne je moral zaradi nekega težkega voza v zadnjem hipu kreniti v GorUipovo ulico, kjer se je s težavo obrnil ter nadaljeval pot po Rimski cesti. K sreči hujšega ni bilo. Ker je vožnja skozi Gradišče za tako velik avto neugodna in kolikor toliko nevarna, bi bilo v interesu podjetja kakor tudi občinstva želeti, da bi viŠTri avtobus vozil mimo realke in Vegove ulice na Rimsko cesto. —lj Pritožbe iz kolesarskih krogov. Iz kolesarskih krogov dobivamo pritožbe, da je v jutranjih urah, ko hodi mladina v šolo in opoldne, ko se vrača domov, skoraj nemogoče voziti po ulicah. Mladina, zlasti pa učenci ljudskih šol, na cesti ne pazijo in kolesarji se jim z največjo težavo umikajo. Res čuditi se }e; da nesreče niso bolj pogoste. Kolesarji apelirajo na šolska vodstva, da mladino pouče, kako je treba hoditi po mestu. Promet v Ljubljani je vsak dan večji in če kaosa v cestnem prometu nc ho kmalu konec, se človek na cesti niti ganiti ne bo mogel. —1J Hoja po Ljubljani. Kar se tiče hoje, menda v nobem mestu ne vlada tak nered, kakor v Ljubljani. Povsod drugod in celo v Mariboru je Že davno uveden cestni red tudi za pasante, ki morajo vedno hoditi po desni strani ulice. Ta naredba se povsod izvaja, v Ljubljani je pa še do danes nimamo. Tak cestni red bi moTal veljati predvsem za najbolj prometne ceste in ulice v mestu, če ga že ni mogoče uvesti za vse mesto. V opoldanskih in večernih urah se morajo pasanti v Pešernovi aH Šelenburgo- vi ulici drug drugemu umikati, obenem so pa v nevarnosti, da jih povozi tramvaj, avtomobil ali kolesar. Res skrajni čas bi bil, da se tudi v našem mestu uvede hoja po desni strani. —lj Pobiranje pisemskih pošiljk po mestu. Zadnja leta so se pobirala pisma v Ljubljani na različne načine: z elektromo-bilom, z motornim vozičkom in končno peš. Prvi dve vozili se nista obnesli, pobiranje pisem peš je pa bilo zamudno in naporno. 1. t. m. se ie pa uvedlo pobiranje pisem iz nabiralnikov z dvema enovprežnima vozovoma, kakršna sta bila v rabi pred vojno. Baje je ta način pobiranja pisem po mestu še najbolj zanesljiv, kar je vsekako v interesu točnega poštnega prometa. I —lj »Krog s kredo«. Uprava Narodnega gledališča nam sporoča, da je na plakatih kakor tudi v reklamnih noticah pomotoma objavljeno, da je napravil scenične osnutke in inscenira! Klaubundovo delo *Krcg s kredo« prof Ivan Vavpotič. V resnici jih je napravil njegov sin Bruno Vavpotič. —lj »Za zdravje otroka*, v pomoč bolni in siromašni deci. za skrb in varstvo zapuščenih otrok, za zboljšanje socijalnih razmer rabimo podpore, zato se obračamo do ljubljanskega občinstva, da vsakdo po svoji moči pokloni skromen dar na cvetlični dan Atene v soboto in nedeljo 6. m 7. t. m. 742 —lj Vpisovanje v plesno šolo »Atena« je danes v beli dvorani hotela »Union* od IS.—19. in četrt ure. 743-n —lj Večerni komercijalni tečaj na trgovski akademiji v Ljubljani. Interesenti (inje) se vabijo, da v tekočem tednu, to ie vsaj do sobote 6. oktobra t. I. prijavijo svoj vstop. Vpisovanje se vrši ob uradnih jrah (od 9.—12. ter od 3.—5) v pisarni trg. aka-demijef Aškerčeva ul. 9-II. levo. Otvoritev tečajev v ponedeljek S. oktobra ob 7. uri zvečer. —lj Otvoritveni plesni večer — »Priv. plesne Šole — Jenko« se vrši v soboto 6. t. m. v veliki dvorani »Kazine«. Na istem izvaja plesni mojster g. Jenko z gdč. Be-ranovo revizijo vseh najmodernejših družabnih plesov za sezono 1928/29. Vabljeni vsi ljubitelji plesa. Posebnih vabil se ne pošilja. Jazz-band Negode. Informacija in vpisovanje za »Nedeljske popoldanske vaje« in »Večerne plesne tečaje« g. Jenka v »balkonski« dvorani »Kazine« vsak 3an od 10__22. ure. Istotam posebne ure. 744/u —lj Društvo »Treznost« ima svoj prvi sestanek v tekočem šolskem letu danes 3. oktobra ob 8. uri zvečer na moškem učite-Uišču v Ljubljani. Poleg običajnega dnevnega reda poroča br. Cerkvenik o osmi redni skupščini trezne mladine v Šabcu. Pričakujemo polnoštevilnega poseta. —lj Vinska trgatev pevskega odseka Naprednega izobraževalnega društva za dvorski okraj. Pevski odsek Naprednega izobraževalnega društva za dvorski okraj priredi v soboto 6. t. m. točno ob 7. uri zvečer v dvorani gostilne g. Usenika na Igriškem trgu svojo vsakoletno »Vinsko trgatev« z izbranim sporedom. Pevski odsek vabi vse svoje prijatelje in znance k tej svoji lepi prireditvi. 741a —lj Prva telovadna ura »Atene« je danes, v sredo, dne 3. t. m. in sicer za deco od pol 6. do pol 7. ure in za dame od pol 7. do pol 8. ure zvečer. Druga telovadna ura je v petek ob istem času. 740n —lj Otvoritev predavanj Vidovićega kluba v Ljubljani se bo vršila v sredo 3. oktobra 1928 ob 7. uri zvečer v šoli na Ledini. Vabijo se vsi priglašeni člani, da se otvoritve sigurno udeleže. Sprejemajo se ta večer še novi člani. —lj S. K. Grafika prične s plesnimi vajami v nedeljo 7. oktobra ob treh popoldne v zeleni dvorani hotela >Union«. —lj Vandalizem po mestnih nasadih. Sinoči so ponočnjaki izruvali v Gutmanovem drevoredu pod Tivolijem skoraj vse lesene klopi, železne stoječe pa prevrnili tako, da so mestni občnini povzročili znatno škodo. Podivjanost in ponorelost teh ljudi res ne pozna nobene meje. Občina skrbi za javne nasade in klopi, brezvestni razgrajači jih pa uničujejo. Vprašamo, kje je naša policija, da bi stopila tem tipom pošteno na prste. PULOVERJI, jumper obleke, telovniki, jopice ter priznano najboljše nogavice in rokavice v velikanski zbir1. P. MAGDiČ, Ljubljana Iz Celja —c Srebrno poroko je slavil danes odvetnik g. dr. Anton Božič s svojo soprogo go. Olgo, roj. Filipičevo. Vrlemu narodnem paru želimo še irmogo let! —c Mestno gledališče. Sezona v našem gledališču se otvori najbrže v sredo meseca oktobra z opero »Dalibor«. Gostovali bodo člani Narodnega gledališča v Mariboru. —c Okoliška občina celjska odda interesentom stavbišča na Ježovnikovem travniku v Gaberju. Prošnje je vložiti do 13. oktobra. Natančnejši pogoji pa se zvedo v občinski pisarni na Bregu med uradnimi urami. c Celjske brivnice bodo v času od 1. oktobra do 31. marca ob nedeljah ves dan zaprte. —c Celjska mestna občina je dobila te dni lasten avtoškropilnik, ki je včeraj že vi šil preizkusno škropljenje po mestnih ulicah. —c Celjska športna društva priredijo v soboto 6 in v nedeljo 7. t. m. v Celju svoj športni dan. ki bo združen z raznimi s portiri redi tvarni. Vodovodna zadruga v Zavodni pri Celju je zgradila lasten vodovod, ki že oddaja vodo tamošnjim hišnim posestnikom. Vodovod črpa vodo iz studenca v gozdu pod Jožef ovim hribom. Odvetnik ponaredi! menico Pred dobrim tednom je bil na Dunaju aretiran odvetnik dr. Kurt Meller, ki je ponarejal menice. Mož je bil poročen s hčerko nekega uglednega Čeha, toda na zahtevo Ženine rodbine sta se zakonca lani ločila. Mlada žena se je vrnila z otrokom k roditeljem, vendar r>a še vedno dopisuje z MeMerjem. Dr. Meller je bU poprej koncipijent pri nekem dunajskem odvetniku in leta 1925 je posredoval med dvema trgovcema glede nakupa božičnih drevesc za dunajsko prebivalstvo. Pri teh kupčijah je trgovec Tiratot mnogo izgubil. Ovadil je odvetnika odvetniški zbornici v času, ko je nameraval Meller otvoriti last- &epa Strinja ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le CHICHTOVO I LO no pisarno. Odvetnik je dal trgovcu pismeno izjavo, da mu bo vso škodo poravnal. Tiratot je zahteval 16.000 šilingov in domenila sta se, da mu da odvetnik za 10.000 šilingov menico, ki jo bo podpisal njegov tast, menico za 6000 bi pa podpisal sam. Trgovec je ovadbo preklical in Meller je bil vpisan v seznam dunajskih odvetnikov. Kmalu je prišla iz Češkoslovaške menca za 10.000 šilingov, toda Mellerjev tast je poznieje izjavil, da menice ni podpisal. Kljub temu je plačal za zeta 7000 šilingov, Meller se je pa zavezal, da bo plačal 9000 šilingov v mesečnih obrokih po 1000. Ker pa v septembru ni plačal obroka, ga je trgovec ovadil. Celo mesto kupil Ameriški milijarderji si lahko marsikaj privoščijo. Najstarejši sin ameriškega petrolejskega kralja Rockefeller-ja je kupil te dni celo mesto z vsem imetjem, javnimi in zasebnimi stavbami in poslopji. Gre za mestece WilIiam's-bourg, ki leži v državi Virginia. To mestece je nekoč igralo zgodovinsko vlogo. Pred proglasitvijo ameriške neodvisnosti je bil VVilliamsbourd glavno mesto 13 angleških kolonij v Ameriki. Ko so pa nastale Zedmjene države, je mestece izgubilo ves gospodarski in politični pomen in je igralo podrejeno vlogo. Državni uradi so še preselili v novo metropolo v VVashing-ton in Willam,sibourd je ostal skoraj popolnoma pozabljen. Nihče se ni brigal za romantično mesto in tako je zob časa razjede! mnogo v mestu zgrajenih arhitektonsko zanimivih stavb. In to je napotilo mladega Rockefellerja, ki je velik ljubitelj starinskih umetnosti, da se je odloČil za nakup mesta. Stare, v originalnem slogu zidane palače, so mu bile zelo všeč. Videl je, da so potreD-ne restavracije in sklenil je popraviti jih. V,duhu je videl starodavno mesto z vso njegovo slavno preteklostjo in sklenil je obnoviti Williamisbourg tako, da bi ga nihče ne ločil od nekdanega mesta. Rockefeller je za mestece žrtvoval tudi za ameriške razmere ogromno vsoto, namreč pet milijonov dolarjev. Da bi pa mogel svoj načrt uresničiti, je poslal v London več arhitektov, ki naj pobrskajo po tamošnjih zaprašenih državnih arhivih in poiščejo načrte vseh palač, čijih restavracijo si je Rockefeller zamislil. Zla&ti mu je pri srcu bivša guvernerjeva palača, ki je res krasna, a že napol razpadla stav* ba. To in še 15 drugih javnih poslopij namerava Rockefeller popraviti in prenoviti. Rockefeller je ogromni znesek že plačal. S tem pa Še ni rečeno, da je vse urejeno, zakaj popravila bodo veljala najmanj tudi pet milijonov dolarjev. Rockefeller bo moral torej še enkrat globoko seči v žep. Sicer pa mož menda itak ne ve, kam bi z dolarji. Naravno, da se mestece v bodoče ne bo več imenovalo VVilliairnsbourg, marveč Rockefelkr-Town. Na ta način si namerava milijonar postaviti večen spomenik. Vest o Čudnem Rockefellerjevem nakupu je vzbudila v Ameriki veliko pozornost in se splošno komentira. Govori se, da je prišel Rockefeller na to idejo po zaslugi Astorjevih. Astorjevi, ki so tudi milijarderji, so namreč nedavno kupili velik otok na reki Mississippi in tam nameravajo zgraditi lično mesto iz samih vil. Seveda sin petrolejskega kralja n#e sme zaostajati, zlasti če ima preveč dolarjev. Kongres kadilcev 1. novembra bo otvorjen v Parizu prvi narodni kongres kadilcev, ki v francoski prestolici še niso sindikalno organizirani. Na kongresu bodo zastopani sadilci tobaka, lastniki tobačnih tovarn in konzumenti. Razpravljalo se bo med drugim o kaji na javnih prostorih in kadilci bodo branili v tem pogledu svoje pravice. Kongres bo združen z zanimivo tekmo, na kateri bodo kadilci pokazali, kdo zna najhitreje in najbolj počasi kaditi. Pariški Usti razpravljajo v zvezi s kongresom o njegovih resnih in smešnih straneh. Brez izjeme |pa priznavajo, da je število kadiicev, zlasti onih, ki kade cigarete, zadrnja leta rapidno naraslo in da so začele v velikem številu kaditi tudi ženske. Prišlo je tako daleč ,da lahko rečemo, da je cigareta modernemu človeku prav tako potrebna, kakor kruh. V Franciji je vedno več javnih prostorov, na katerih je prepovedano kaditi. V vlakih se često dogaja, da vlako-vodja nadzira in preganja potiuke. ki kade v kupeju za nekadilce, pri tem pa pozabi na vse druge dolžnosti. Zgodilo se je že, da je bil kondukter s kadilci tako zaposlen, da je pozabil odkleniti stranišče. Kaditi je prepovedano tudi v vseh brivskih salonih in kolodvorskih čakalnicah. Stran 4. .SLOVFNSKI NAROD* dne 3. oktobra 1928. ^tev 225 Rozer de Beauvoir: Sužnja Roman. — Dragi grof, — ie dejal maskirani neznanec, — po temle sem vas spoznal. Dočim se jaz sučem med gosti, stojite vi v kotu in jih opazujete. Dočim se spuščam jaz brez pomisleka v vrtinec beneškega življenja, čigar masko sem si znova nataknil, mislite vi na to staro republiko, ki bi potrebovala vaše eli-ksirje in vaše tajne, da bi se njeno obličje pomladilo. Vaše kitajkse figurice, ki kimajo z glavami, in vaši govoreči avtomati so neprimerno bolj zviti in bistroumni, nego ti senatorji, ki so jim dah' naslov modrih očetov pod pogojem, da ostanejo vse svoje življenje tepci Toda zdi se mi, da ste nekam zamišljeni in raztreseni. Zakaj mi ne odgovarjate? Kakor pazi krokodil na vsako kretnjo žrtve, po kateri hrepeni, tako je Cagliostro požiral z očmi grofico d' Azola. Nobene kretnje prekrasne Safie ni prezrl. Ne, da bi bil spoznal v nji bivšo sužnjo svojega peklenskega harema, ne da bi mu bil markiz de Saluces kaj izdal, ne da bi bil Cagliostro po 15 letih iskanja slutil, da ima tu pred očmi ir- v svojih rokah dijamant, ki ga je smatral vedno za svojo zvezdo. Ne, on je videl v grofici d* Azola samo divno Benečan-ko, ženo, ki prodaja svojo lepoto in svoje Čare. Opajal ga je sijaj teh oči, belina te polti in čustveni vonj, ki se je širil od njene toalete. Grof je mislil na ono družbo razuzdanih deklet, med katerimi je bila Safia najkrasnejša in najmlajša golobica. Kje neki je ta ubežna golobica po imenu Safia? Dočim je preizkušal C as a nov a v maski tisočere intrige, da bi se nasmejal nad odsotno Ziano, ki je odšla malo prej s svojim očetom v sosedno sobo, je Cagliostro še vedno pasel svoje oči na grofici. Kar se je raznesla po plesni dvorani presenetljiva vest. Govorilo se je o aretaciji, ki jo je odredil svet Desetorice. — Ta ubogi Ranuzzi, — je dejal Mo-cenigo nekemu senatorju. — Izginil je, moj dragi. He? Kaj sem vam dejal? In sicer v hipu, ko je šel po svojo plesalko. — Kako to? — Neka maska ga je prosila, naj gre k vratom. Odvlekli so ga v čoln, ki je krenil proti jetnišnici, to je vse, kar vem. — Ali je znano, gospoda, kaj je ta plemič zakrivil, da so ga aretirali? — je vprašal markiz in stopil na prste. — Na tej slavnosti vidite povsod vesele obraze, razkošje in sijaj, — je odgovoril Mocenigo. — To je ena stran beneškega življenja. Obrnite medaljo... Najspretnejša policija na svetu. Vaš gospod de Sartines bi ne mogel biti spret-nejši. — Res je, moj stric bi bil ljubosumen na ta trik, — je pomislil markiz. — Ta mili stric, če bi vedel, kar vem jaz o neki odlični beneški dami, o grofici! Toda bodimo diskretni, od tega je odvisna moja sreča . . . Sicer bo pa Safia morda našla sredstvo, da mi zaveže jezik, sodeč po tem, kar sem pravkar videl. Če vse dobro premislim, se mi zdi, da bo najbolje držati jezik za zobmi, kajti Safia je tako rekoč doževa žena. — Gospod markiz, mi smo v vojni proti afriškim državam, ne pa proti Franciji! — je dejal Mocenigo in krepko stisnil mlademu francoskemu plemiču roko. — Igralnica, ki se odpre čez tri dni, vam dokaže, da smo bogati. Saj boste igrali, kai ne? Toda če vam bo sreča mila, kakor pri grofu Lippone . . . — Proti kateremu namerava nastopiti policija, kakor mi je pravil inkvizitor Grimani. — Grom in strela! Kar se mene tiče, bi se ne jezil, — je odgovoril Mocenigo, — kajti nihče ne ve, odkod je ta grof. V Benetkah je vse polno markizov in grofov iz Nemčije. Vsekakor si bo pa lahko grof Lippone izbral jetnišnico, kakor si jo je ubogi Ranuzzi, ki so ga pravkar odvedli. O. mi smo res razsipni. — Da. Naiprei imamo svinčene strehe, — je dejal Mocenigo in začel šteti na prste. — Kaj ne, Trevisani, te svinčene strehe, pod katere so zaprli Casa-novo, ki je pa kljub temu pobegnil. Pod svinčenimi strehami se jetnik cvre, v vodnjakih pa zmrzuje . . . To je protiutež. — Tristo vragov! Kakšno razkošje! V Franciji imamo samo Bastillo. — Kanal Orlano, to je zopet nekad drugega in to zasluži splošno pozornost, — je nadaljeval Mocenigo in srebal sladoled. — Pošljejo tja moža, recimo vas ali mene, plemenitega moža, da se popelje v čolnu na izprehod. Čoln je lep, samo da se na vodi odpre in . . . — Mož se koplje, že razumem . . . Zelo duhovito, bogme. — So pa še razni drugi načini . . . zastrupljenje pomaranče, vkuhano sadje, sladoled . . . Česo se pripeti, da ta ali oni plemič izgine iz Benetk. Aretirajo ga na domu, za mizo, v senatu, na svečanosti. Čez četrt ure obleče njegova rodbina žalno obleko. Taka je ta reč. — Hvala lepa, — je pomislil markiz. — Treba bo paziti in molčati o vsem, kar mi je znano. Koncem koncev se lahko tudi ženske osvetijo kakor dozi. Tisti hip se je vrnila grofica v plesno dvorano. Odšla je bila po opravkih. Bila je tako lepa, očarava in dražestna, kakor še nikoli. Ziana, na čije ramo se je naslanjala, je šla s Taddejem in svojim očetom proti glavni dvorani, čije vrata je dal dož odpreti. Sredi mize, polne srebrnih in kristalnih predmetov, je stala divno izdelana vaiza. Cizeliral jo je Taddeo. Dož jo je kazal plemičem, ki so stali okrog nje- ga, ko je stopila maska v rdečkastem dominu k Ziani In jo prosila v heorejšči-ni, naj ji dovoli od blizu pogledati zapestnico na njeni roki. Ogled ni trajal dolgo. Maska je zadrhtela in prosila Ziano, naj ji pove, odkod ima to zapestnico. — Od grofice, od svoje pokroviteljice, gospod, — je odgovorila Ziana in se plaho stisnila k svojemu očetu, ker se je bala neznane maske. Druge maske, ki so stale okrog? niso slišale tega pogovora. Rdečkasti domino se je približal grofici d' Azola in ta čas, ko so drveli gostje v glavno dvorano, je neznanec dejal: — Samo eno vprašanje, grofica. AK ste trdno prepričani, da niste bili nikoli v Franciji? — V Franciji? — je zašepetala grofica presenečeno. — Kdo pa ste, gospod? — To ni važno. Sem tisti, ki hočem biti. Opotekla se je pri zvoku tega glasu, toda misleč, da jo premaguje neka čudna omotica, je odgovorila z dvomljivo prepričevalnostjo: — Ne, gospod, ne, še nikoli nisem bila v Franciji. — Safia! — je nadaljevala maska odhajajoč, — bolje bi morali paziti na darila grofa Cagliostra. Ta zapestnica spada med nje. Izginil je, ne da bi ga mogla grofica zadržati, ne da bi mogla zakričati. — Kaj vam je, grofica? — je vprašal markiz, ki je prihitel k nji, videč, da je prebledela. — Nič, markiz de Saluces. Tu je prevroče, pa mi je postalo slabo. Stopim k oknu, da me zrak osveži. Markiz jo je podpiral in stopila sta na balkon. Največji triumf ie dosegel Charlie Chaolin kot najboljši umetnik in komik. Nad 9000 Ljubljančanov je « gledalo te dni njegov največji film CIRKUS in se zabavalo, smejalo kot še nikdar poprej. Hitite in nakupite si takoj vstopnice. Predstave ob 4., pol 6„ pol 8. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA Telef. 2124. X X ID X X X Španska ne pride iz katastrof Na železniškem križišču se je brzovlak zaletel v zadnja dva vagona drugega brzovlaka in ju popolnoma razbil. — V provinci Saragosa se je porušil predor. — Številne človeške žrtve. Po katastrofalnem požaru v madridskem gledališču »Novedades« in po strahoviti eksploziji španske trdnjave Pri Melille v Maroku sta doleteli Špansko dve novi katastrofi. Prva je nastala pri mestecu Breza, oddaljenem 300 km od Madrida. Tu sta trčila skupaj dva brzovlaka, ki sta vozila s polno paro. En vlak je vozi! iz Madrida proti Se-villi, drugi pa iz Algecirasa proti Madridu. Katastrofa je nastala na križišču obeh železniških prog. Vlak iz Algecirasa je baš vozil Čez križišče, ko je pridrvel brzovlak proti Sevilli in se zaletel z vso silo v zadnja dva vagona prvega brzovlaka. Šlo je samo za nekaj sekund in nesreča bi se ne bila zgodila. Lokomotiva je oba vagona popolnoma razbila. Katastrofa je zahtevala 10 človeških žrtev. 85 potnikov je bilo ranjenih, med njimi mnogo težko. Uradna komisija še ni ugotovila, kdo je zakrivil strahovito nesrejo. Čudno je, da se brzovlaka na tem kraju navadno nikoli ne križata. Ni izključeno, da je katastrofo zakrivila zločinska roka. Druga strahovita nesreča se je pripetila v provinci Saragosa v predoru pri Caminrealu. Delavci so gradili novo progo in naenkrat se je ves predor porušil. Zasulo je 8 skupin delavcev, ki so se pol ure poprej izmenjali. Prvi dan so otegnili izpod razvalin 8 trupel, vse dru- Gaetan obsojen Poročali smo že o senzacionalnem procesu proti članu rumunske aristokracije Jonelu Gaetanu, ki je bil obtožen roparskega napada na svojo ljubico Josipino Leonidovo. Rumunska javnost se je zelo zanimala za ta proces, kajti kot priče so nastopili odlični predstavniki romunskega plemstva, finančnikov in umetnikov. Gaetanov napad na milijonarko Leonidovo se je iz-premenil v velik družabni škandal. Zanimanje občinstva je doseglo višek v soboto, ko je predsednik porotnega sodišča prečital protokole, sestavljene v navzočnosti napadene dame. Prvi protokol je bil sestavljen ponoči takoj po napadu, drugi pa pred preiskovalnim sodnikom. Napad je bil ciničen in dobro preračunan. Leonidova je pripovedovala, da jo je Gaetan najprej opijanil, potem pa prisilil, da se je do nagega slekla. Slednjič mu je morala povedati, kako se da odpreti blagajna- Gaetan je takoj stopil k blagajni in vzel iz nje 780.000 lejev. Leonidova je bila sicer pijana, vendar je pa skušala tatvino preprečiti. Tedaj jo je Gaetan udaril s kladivom po glavi in ji za nameček še razbil telefonski aparat na glavi tako, da ji je izteklo oko. Z revol- ge žrtve pa so še pokopane v predoru. Pri obeh katastrofah je bila rešina akcija zelo otežkočena. ker je močno deževalo. Železniška uprava je takoj poslala na križišče, kjer sta trčila skupaj brzovlaka. pomožne vlake, toda rešilna akcija je bila zelo naporna, ker je nastala katastrofa ponoči Po zadnjih poročilih je obležalo pod razbitimi vagoni 15 mrtvih in 65 težko ranjenih potnikov. 10 težko ranjenih se bori s smrtjo. Preiskava še vedno ni dognala, kdo je katastrofo povzročil. Vse kaže, da je kriv službujoči uradnik, ki ni pravočasno sporočil, da ima en brzovlak zamudo. Po zadnjih poročilih so potegnili v porušenem tunelu izpod razvalin 10 trupel. Štirje delavci so se s pomočjo inženjerjev rešili. Takoj po nesreči so prihiteli v tunel inženjerji, ki so začeli razkopavati gramoz in iskati delavce. Navezali so akustične stike z nekaterimi zasutimi delavci, ki se še niso zadušili. Znake življenja so dajali od sebe samo trije delavci. Predor je dolg 160 m in samo v dolžini 25 m se ni porušil. Po eni verziji sta nastali skoro istočasno dve nesreči. Pri prvi je zasulo tri delavce, ki so vlekli po predoru vagončke, druga nesreča je pa nastala takoj, čim so tovariši priskočili nesrečnežem na pomoč verjem v roki jo je prisilil, da je Šla z njim v kopalnico, kjer mu je morala umiti krvave roke in osnažiti krvavo obleko. Porotniki so vsa štiri vprašanja glede krivde potrdili in Gaetan je bil obsojen na 8 let težke ječe. Občin'stvo je sprejelo obsodbo z velikim zadovoljstvom. KIJ L C najboljše, najtrajnejše zaio najcenejše! PRED SODIŠČEM. Sodnik obtožencu: Ti si torej brez-poselen? — Da, toda če bi bil jaz zaposlen, bi ostali vi brez posla. .Svetujemo Vam, da si nabavite samo edino najboljše in najlepše KOLO in ŠIVALNISTROJ in švicarski p etilni stroj „DUBI ED " istotam najboljši pisalni stroi v konstrukciji in materijalu PRAN 9 A" Gritzner'». Adler pr. Josip Peteline u LJUBLJANA. Telef. 2913 I Makulaturni papir kg d Din 4'-orodaia uoravs ..Sle«. Naroda. Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popravilo tvrdki M. TREBAR, Ljubljana, Sv, Petra cesta štev. 6 Gospodična veCletno prakso, rmožna pisarniških del. iš5e službe blaeajtiščarkt ali kontoristmje Nastopi D© dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »PoStena«. 1754 Posojila do 50.000 Oin išče solidna tvrd* ka mešanega blaga ali sprejme družabnika. Obresti in sigur* nost zajamčeni. Ponudbe na upravo lista pod «Posojilo»/1790 Suhe gobe (jorčke) divji kostanj kupuje po najvišjih cenah V. H. R0HRMANN, Ljubljana Sv. Petra nasip št. 27. Telefon nter. 2915. Cl upravo lista pod Stalna razstava umetniških stik. A. Kos, LJubljana Mestni tr* 25- 1778 Hišo večstanovanjsko, dobro ohra* njeno, takoj kupim proti ta* kojšnjemu plačilu. Posredoval* so izključeni. Dopise na «Ljubljana». 1788 Ključavničarski pomočnik star 24 let, išče službo. Nastop lahko 15. oktobra. Ponudbe na upravo lista pod «Marljiv»/1777 Stanovanje 2 sob s prLtiMkiami, 15 minut od centra, se odda boljši stoamki od 1. novembra t. L naprej. Ponoid-be na upravo «Slo>v. Naroda* pek* cStanoivaecorijsrko trgovino se takoj odda. Ponudbe na upravo lasta pod •Piroimetnii kra.}»/1794. Pozor starši! Pošiljajte vase otroke v brivnico teater a vam nudi najcenejšo in ne-ka»/1796. Družabnika iščem za dobro vpeljano rrgo* vino z mešanim blagom na de* želi — Potreben kapital 60000 dinarjev. — Ponudbi pod Dru* žabnik/311» na upravo »Slov. Naroda«. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša ljuba hčerka in sestra Fini 7 9j previđena s svetimi zakramenti, po mnogoletnem trpljenju snoči zatisnila za večno svoje jasne oči. Pogreb bo dne 4. t. m. ob 4. uri popoldne iz Lončarske steze št, 8. Ljubljana, dne 3. 6ktobra 1928. Mestni pogrebni tavo d Družina Bele. t -C Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani naznanja, da je umrl njen zaslužni član. gospod Josip Schčnbetter šef odrske razsvetljave v operi. Pogreb bo v četrtek, dne 4. t. m. ob 14. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1928. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrenotfubljena sestra, teta in svakinja, gospodična 1 9 Jeriea Vrečko dne 1. oktobra 1928, po kratki iti mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mimo v, Gospodu zaspala. Pogreb preblage pokojnice se vrši v četrtek, dne 4. t. m. ob pol 11. uri dopoldne rz hiše žalosti, Stara pot št. 3, na pokopališče k Sv Križu. Ljubljana-Maribor, dne 3. oktobra 1928. Toni, Julčka, FanI in Nežica, sestre in vsi ostali sorodniki. U rejo Je: Josip Zopiotič. — Za »Narodno tiskarno*: Prao Jeserfck. wm Z* opravo in loaeratoi dd Usta: Oton Chriatot — Vsi t Ljubljani