Naloga in namen vere v življenju narodov.
Rev. J. C. Smoley.
Vera je nadalje temelj trdnega značaja človekovega. Nazori, nače-f »a se v svetu hitro menjavajo. Ljud-: je menjavajo svoje prepričanje, ka-. kor to nanesejo okolščine in potre-: be. In v tem tiči vzrok človeške nestanovitnosti in nezanesljivosti. Edi-nole vera se nikoli ne ravna in ne klanja nazorom časa. Načela vere se glase vedno ko glas bronastih zvonov, vedno enako. Njene zapovedi • ostanejo iste za vse veke. Pomislijo le na Gospodovo "pridigo na go-r'". Ko je pred množicami razvil svoj nauk in pokazal, kako je prišel 'zpopolnit Stari zakon, končal je svoj govor s krasno podobo: "Vsak I torej, ki sliši te moje besede in jih •zpolnjuje, bo podoben modremu niožu, kateri je sezidal svojo hišo skalo; in ploha se je vlila, in prišle so reke in vetrovi so zapihali ter se uprli v tisto hišo, in ni pad-ker je postavljena na skalo. In ysak, kdor sliši te moje besede in ne izpolnjuje, bo podoben neura-^»u možu. ki je sezidal svojo hi-So »a pesek; in ploha se je vlila in Pnšle so reke, in vetrovi so zapihali se uprli v tisto hišo, in je padla 111 njena podrtija je bila velika. (Mat. 7, 24—27.) In če pomislimo Se na besede Gospodove" Nebo in
zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle", moramo občudovati njihovo odločnost. Kdo je ta, ki tako samozavestno trdi, da njegove besede ne bodo prešle? Ali je to morda kak blaznež, ali si je morda svest svojega večnega, božjega izvora, početka?
Da, ta trdnost, ta nespremelji-vost verskih zapovedi daje človeku trdne predpise, trdna vodila poštenosti. resnicoljubnosti, nravnosti, zvestobe in vseli vezi, ki vežejo človeštvo med seboj. Goethe, ki je človeka dobro poznal, je rekel: "Značaji, katere bi človek v resnici mogel ceniti, so vedno redkejši. I11 priznati moram, da sem našel nesebične značaje v celem svojem življenju le tam, kjer sem našel trdno versko življenje, spoznavanje vere, življenje po veri, ki je imelo nespremenljivo podlago, ki je temeljilo tako rekoč samo na sebi, neodvisnj od časovnih razmer, neodvisno od vede".
Kaki značaji s0 bili naši predniki! Kako plemeniti značaji so bili to! In zakaj «so bili taki značaji? Zakaj so bili tako trdni, tako dosledni? Zato, ker so imeli trdno, živo vero!
Vera je temelj nravnost). Korenine nravnosti in poštenosti leže v glo-
bočinah vere. Če izgine sramežljivost, če izgine poštenje, medsebojno spoštovanje, probudi se v človeku živalska narava, ki vero potepta. To nam kaj jasno kažejo dogodki francoske revolucije in ruskega boljševizma. Oskrunba cerkva, raztrgana cerkvena oblačila, razbiti križi in sohe, onečaščene sv. posode so pričale o nebrzdanih strasteh. In ti, ki so prepovedali vsako bogoslužje, ki so obsodili na smrt duhovna, če si je upal služiti sv. mašo, ki so kot vero proglasili kult razuma, so morali končno, ko so videli vso to razuzdanost in podivjanost, proglasiti : "Francoski narod veruje v Najvišje bitje in neumrjočnost duše".
Veliki ruski mislec, Tolstoj, je napisal krasne besede: "Počenjanje teh, ki hočejo ustanoviti nravnost brez vere, je podobno počenjanju o-trok, ki hočejo presaditi cvetlico. Cvetlica se jim dopade, ne dopadejo se jim pa korenine. Zato odrežejo
cvctlico in jo presade drugam--
brez korenin." To je jako lepa primera. Nravnost izginja---to
tožbo je čuti vsestransko. Izginja pa zato, ker njene življenske korenine, to je vero trgajo iz src ljudi.
Vera daje človeku moč in potrpežljivost, da bi zvesto in natanko
266
"AVI MARIA"
spolnjeval svoje dolžnosti. Daje mu tolažbo v njegovih težavah in bridkostih, daje mu upanje v njegovi smrtni uri. Spomnite se le velikega trpina Joba! Ko je zgubil vse svoje premoženje, zgubil otroke, sedel ves v bolečinah na kupu gnoja, ko se je njegova lastna žena norčevala iz njega in ga zasmehovala radi njegovega zaupanja v Boga, ko so ga njegovi prijatelji sumničili, da mora vse to trpeti radi kakih skrivnih grehov, kaj pač je dajalo Jobu moč da ni obupal? Sklenil je roki jih dvignil proti nebesom in molil: "Vem, da moj Ddrešenik živi in da bom v svojem telesu gledal Jsvojjegla Boga!" Kolikokrat se je ta zgled v manjši meri ponavljal! Kolikokrat nam je bilo skoro obupati! In kaj nas je varovalo, kaj nam dajalo moč? Vera je stopila k nam kakor angel varuh in nam šepetala na uho: Povzdigni svoje oči k Gospodu nebes in zemlje. On pripušča, pa ne opušča. On rani, pa tudi ozdravi. On ti bo dal moč, da boš ta križ prenesel. Da, i tebi poplača, če vstrajaš in dokončaš boj življenja."
Poglejte na Kristusa v vrtu Get-zemani! On vidi pred seboj trpljenje, ki ga čaka. Njegova duša je žalostna do smrti. Išče tolažbe pri O-četu in moli! Moč in mir se nočeta vrniti. Trikrat gre proč od apostolov, trikrat prosi za pomoč; in šele po tretji molitvi, ko je vsled dušnih bridkosti potil krvavi pot, pristopil je k njemu angel in ga tolažil. V tem trenutku se je vrnil v njegovo srce nebeški mir, ponižno se je vdal v Očetovo voljo. — Ta grozni trenutek vrta Getzemani čaka tudi nas. In kdo bo ta trenutek prestal? Le ta, ki ni pozabil na molitev; le
ta, ki se bo znal obrniti k nebeškemu Očetu. Vera bo lek za njegovo dušo.
Spominjajte se nesrečnega panni-ka Titanic-a. Ko se je začel potapljati. ko ni bilo več rešitve, je pesem: "Nearer my God to Tliee, nearer to Thee" vlivala mir v srca nesrečnih potnikov in jih spravila z mislijo na neodvračljivo, neizogibno smrt.
Ni pa treba misliti samo na najbolj kritičen trenutek v življenju, ko grozi smrt. So še drugi trenutki, ko daje ravno in edino le vera človeku največjo srečo, največjo blaženost. Je to doba nedolžnih otroških let, in doba starčka. "Vera je prvotni govor človeka", pravi moderni, svetovno znani odgojevatelj Foerster. Radosti, ki jih okuša duša v kraljestvu božjem, so najčistejše, in človek, ki ni izgubil idealov vere, se duševno nikoli ine postara. V veri ima skrivnosti večne duševne mladosti. In če je tudi marsikdo v bojih, v zmotah zgrešil zvezdo vere, zašije mu običajno zopet na stara leta v celem njenem sijaju in žaru.
Ko nastopijo mrzli jesenski dnevi, ko se vlači megla po planjavah, po ulicah, gledamo z radostjo na razsvetljena okna in čutimo gorkoto družinskega veselja ,ki žari za okni. Ko se nam bližajo stara leta, zgubile so za nas radosti sveta svojo vab-ljivost in čar. Človek gleda kakor s kake visoke gore na nje, kakor na nekaj goljufivega in se rad skrije v svojo dušo, kojo edinole vera raz-greva. Misli mu vhajajo na drug, lepši dom, o katerem mu pripoveduje vera. V resnični, odkritosrčni veri najde svojo duševno srečo in blaženost.
Francoski pisatelj Francois Cop-pee piše v svoji "Molitvi rodoljuba" tako krasno: "Dolgo časa sem spadal med množice dvomljivcev in šele pred kratkim sem se spreobrnil k veri. Od te dobe sem iz srca hvaležen svoji materi, ki mi je dala prvo krščansko vzgojo. Hvala Bogu, da sem spoznal dobroto vere, ki o-žaruje moja zadnja leta. Človeku brez vere je v starosti grozno žalostno. Brezverec koraka proti grobu z globoko sklonjeno glavo in gleda s strahom, kako pada okoli njega suho listje na zemljo. Za vernega človeka pa smrt ni nič strašnega. Ko pride nad njega jesen življenja, tedaj dvigne svoje oči še bolj in skozi suhe veje toliko lepše vidi v nebesa ... jako se moti brezverec, če misli, da vera oslabuje energijo; pri meni je ravno na novo oživela vera vzbudila rodoljuba. Vera — — in naj si proti nji sovražniki še tako divjajo--ne prepoveduje ljubiti svoje domovine. Za mene je košček zemlje, kjer sem se rodil, neločljivo! spojen z mislijo na stari zvonik naše vasice. Vidini in spoznavam, da vera povečuje nravno moč in zmožnost za žrtve. Pri svojih političnih bojih našel sem svojo silo in moč v veri. Ko sem poljubljal križ, sem bil podoben mornarju, ki se v viharju in nesreči oklepa jambora."
-- Kako krasne besede starčka-
pesnika!
Tako sem vam samo mimogrede pokazal, kaj je človeku vera. Ona nam odgrinja smisel in pomen življenja; je edini zanesljivi temelj trdnega značaja; je temelj nravnost-nega življenja in nam daje končno tolažbo v bridkostih in težavah življenja, razveseljuje naša stara leta.
(Konec prihodnjič.)
Zakaj se Bog ne zgane?
Dr. F. T.
Bilo je v svetovni vojski. Kompa-nija mladih slovenskih vojakov je korakala po Krasu, eni zamišljeni v svojo bodočo usodo, drugi pa brezskrbno in lahkoživo. Pridejo mimo znamenja ob poti: starinski križ, pred katerim je najbrž že par rodov dajalo čast in hvalo Križanemu, o-zaljšan ob Kristusovih nogah s cvetjem. Večina kranjskih fantov se pokaže kot verne, odkrije se — sa-lutirati bi morali, pa so vedeli, da gre Bogu drugačen pozdrav kot ga zdaj dajejo oficirjem; iz konca čete pa stopi mlad enoletni prostovoljec iz dolenjske vasi 'M. torej šolan človek, stopi k križu, vzame šopek in si ga zatakne za čepico, potem pa s puškinim kopitom vdari z vso silo ob Kristusov kip, da je v hipu ves zdrobljen. Podel surovež, zločinec, da so ob njegovi hudobiji zastrme-li vsi navzoči — Kaj mu je storil ta križ zlega, da ga bije? In kako ostane Bog miren ob tem dogodku, kako da ne pošlje bliska in strele nad tolikega hudodelca?
Ali v skromni župni cerkvi, kjer je kupila blaga oseba za trdo zaslužene novce lep obhajilni kelih, se zgodi ponoči vlom: tatovi se vtihotapijo v cerkev, ob medli svetlobi večne luči s silo odpro tabernakelj, vzamejo ta kelih venkaj, stresejo sv. hostije na tla in odhitijo, z božjerop-nim grehom obloženi, s ciborijem v trdo noč. Dobri verniki se drugi dan strmeč povprašujejo: "Kako se je moglo to zgoditi? Kako da je Bog dopustil tak greh in toliko osramo-cenje? Zakaj niso zločincem roke ohromele in oči otemnele ob tako groznem dejanju?"
Bog pa molči. Tako je tiho, kakor je bil tiho pred svojimi sovraž-°iki v Jeruzalemu, ko so ga surovi Vojaki oblekli v škrlatni plašč in s
trnjem okronali, potem pa je cela stotnija uganjala vojaške šale z njim, poklekovala predenj in ga bila v obraz; še več — pljuvala je vanj. Molčal je, ko ga je Herod imel za norca in ga dal obleči v belo oblačilo. Tiho je ostal, ko je nahujska-na množica zahtevala njegovo naj-nedolžnejšo smrt in je Pilat mirno izrekel smrtno obsodbo. In ko je Sin božji visel na križu in je v silnem telesnem trpljenju in dušni bridkosti klicala njegova človeška narava: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" je bil Bog tiho in mu ni dal odgovora. Ni se stegnila božja vsemogočna roka iz oblakov, da bi populila krute žeblje iz udov božjega Sina; pustil ga je, da je trpel in umrl med sovraštvom in zasmehovanjem Judov.
I11 ko je paganski svet napel vse svoje sile, da uniči krščanstvo, in so milijoni mučencev skozi 300 let polnili zrak z vzdihi bolečin in pojili tla s svojo krvjo, preganjalci pa so se rogali njim in njih Bogu, je bil Bog še vedno tiho. Pustil je, da je Cerkev trpela. — Še celo v francoski revoluciji je bil tiho, ko je ponorela množica častila vlačugo kot boginjo modrosti in je v cerkvi Notre Dame v Parizu stopil slikar David na prižnico, pomeril nakvišku in rekel: "Bog, če si res, zagrmi vame kot zdaj jaz streljam vate!" Pa ni bilo čuti groma ne videti bliska. Bog, samsebi neskončno srečen in nedotakljiv od orožja ali žalitve, se ni javil kot maščevalec.
Zakaj ne? Zakaj Bog ne spregovori ?
Predvsem zato ne, ker ima celo večnost časa in lahko izpregovori kadar spozna za prav. Mi ljudje govorimo v času, zato ne smemo odlašati z besedami, sicer jih ne bomo mogli morda izreči, ker ne vemo, če
nam smrt prej ne zapre ust; Bog pa ne tako. Njemu noben ne ute-če, naj preplava vsa morja in naj se pogrezne v sredino zemlje. Njegovi mlini meljejo počasi, pa zanesljivo, pravi slovenski pregovor.
Pa Bog tudi zato molči, ker je neskončno velik in veličasten. Svet, katerega je on zamislil in ustvaril, ni kakor ura v katero je treba vsak dan posegati in ji popravljati in gibati kolesje. Njegovo delo je zamišljeno tako velikopotezno, da se razvija samoposebi in vseeno vedno tako, da izvršuje njegove najsvetejše namene. In on je dal človeku tudi prosto voljo, v katero se ta odloči za dobro ali zlo, in tudi za bogokletno besedo ali dejanje.
Bog molči tretjič tudi zato, ker ima poslanika, zvestega in poslušnega, kateri hodi za človekom na vseh njegovih potih in čaka na mig svojega Gospoda, da bo položil roko na ramo zločinčevo in mu dejal hladno : "Pojdi zdaj v večnost pred' sodbo božjo!" Ta božji sel je smrt. Ko pa pride duša predenj, tedaj pa Bog izpregovori; in sicer bo izpregovoril strahovito nad hudobneži.
Bog pa molči na tem svetu še zlasti zato, ktr je neskončno dober in prizanesljiv. Mati vse potrpi in čaka leta in leta, da bo sin morda le krenil na boljšo pot in ji bo vsaj kasneje pokazal ljubezen, Bog pa še neskončno bolj, saj je njegovo usmiljenje in prizanašanje neskončno večje kot ono najboljše matere. Čaka izgubljenega sina, da se bo morda le vrnil k očetu; on je tisti, ki ne zlomi nalomljenega bička in ne upihne brlečega stenja. Čaka, molči in opozarja grešnika na svoje usmiljenje, katero odpusti največji greh, če se le človek odvrne od hudobije in se obrne nazaj k Bogu.
268
•AVI M A K I A"
Spomini.
G. M. Trunk.
(Dalje.)
Plebiscitna komisija je razdelila ozemlje, izdala določbe glede di-striktnih svetov, štetja itd. Gospodje bi bili posebno pri štetju glasov lepo medseboj. A vsaj kakor se meni zdi, jim je slučaj vendar nekoliko zmešal štrene, pa ne zadosti, prav radi naše slepote. Pri nas je bilo raznih ekspertov vsak dan več. Belgrad, ali kdo, jili je kar bruhal, da se sam minister Jovanovič ni več spoznal. Da bi nekaterim gospodom dal dela, jih je poslal na razne sedeže distriktnih svetov, naj bi bili antantarjem na razpolago. Nemci so to takoj zapazili in poslali na vsako mesto svojega človeka. Dobro. Ne vem, če je bilo prvotno tako začrtano, navsezadnje sta le dva prisosto-vala skrutiniju, čez skrinjice pa nista imela nobene oblasti, oziroma se razven v Rožeku, kolikor vem, naš zastopnik se ni za to prav nič brigal, saj je bilo vse dobro-zapečateno, prav tako kakor Spasitelj v grobu!
Mislim, da bi se bilo prav lahkD že v nedeljo vse preštelo, vsaj v glavnem, a pustili so si časa, da se izvrši vse natanko ter začeli šteti šele v pondeljek in šteli tri dni!!! Če tu ni že pes pokoncu, naj me — butne! Moramo imeti časa, da se lepo razgovorimo, ako bi ne šlo vse po našem, kajne gospodje Angleži in Lahi! Pa je že prvo noč precej po njihovem šlo, ker že prva noč je bila — ugodna.
Dne ii. oktobra opoludne pove naš zastopnik v Borovljah, da so prešteli štiri občine, rezultat nam je skrajno neugoden, popolnoma proti našemu proračunu. Ne vem ravno, katere oljčine so to bile, a ta novica je zadostovala--propademo!!
Od zdaj je kar padalo, nam kot mlinski kamni. Nemcem kot rajska godba. Vedeli smo — Koroška je za nas Slovence bila.
XVI. Prve sodbe. Po propadu. Zagovarjam !
i
Znano je, da se mnenje in sodba ljudi izpreminja, čestokrat naglo kakor vreme v Ameriki. Ako nam ne gre po našem načrtu, sm0 s sodbo in obsodbo takoj pri rokah. Korošci so mevže, pustili so nas na cedilu, — tako se je slišalo. Vem, da so ha spodnjem Koroškem ljudje manj zanesljivi, manj značajni. Pripustim vsakemu sodbo in obsodbo, ako ima za to svoje razloge. Tudi jaz bom sodil in strogo obsodil, če bom spoznal, da imam tehtne in zadostne razloge.
V torek smo že "pokali". Tudi ti? Imel sem že pred letom prav čudno afero z g. Possingerjem, celo pri sodniji, ker sem že tedaj izjavil, da zapustim Koroško pred razglasom izida v slučaju, da bo ta za nas neugoden. Slutil sem, kaj me čaka za slučaj propada, saj sem veljal povsod za "hauptmacherja". Saj sem jaz poklical--prekl . . . Kranjce, vražje Jugoslovane! Kdo bi mi mogel zameriti, če sem sklenil se izogniti morda celo smrtni nevarnosti ? V tem sem prav sam svoj sodnik, ker vedel sem, da pri neuspehu človeka zapusti najboljši prijatelj. Vlada nas je rinila v ospredje. Ali nas bo tudi ščitila? Prepričan sem bil, da nas ne bo, ali da nas ne bo mogla. Vem, da bi nas ne bila mogla niti pri najboljši volji, kar je mogla, je storila.
Šel sem toraj, resnično šel, sicer ne čez Ljubelj, dasi so mi zapisali na župnišče "marš ueber den Loi-bel," temveč šel sem skozi Ljubelj, lepo po železnici, toraj po polju. Celo na spodnjem Koroškem so govorili : "Trunk je že letel!"
Pa nisem letel, gospoda, recite kar hočete. Prav nujen, zaseben o-pravek sem imel v Ljubljani in radi tega sem šel, prav radi tega, a prišel tudi nazaj. Leteli so pa drugi,
ki so se prej delali strašne junake.
Na kolodvoru pristopi k meni ves razjarjen g. Janežič iz Podgorja. "G. župnik," pravi, "Vi ste bili tudi ud plebiscitne komisije, povejte mi, kako ste mogli pustiti skrinjice antantarjem brez vsakega našega nadzorstva?" — "G. Janežič," odvrnem; sprva "bodite no pametni, saj so bile vendar vse natančno zapečatene !" — "Kaj zapečatene," pravi ogorčeno, "vsak pečat se da ponarediti in nihče od naše strani ni bil poleg!" Vstopimo, vlak odpelje. Od tega trenutka nisem imel več miru. Ko sem slišal prvo obsodbo koroških mož, me je silno bolelo, pa nisem vedel zagovora. Od tega pogovora naprej, se je začelo daniti v moji duši. Seve, porečete, ker si Korošec, moraš Korošce zagovarjati in iskati razlogov za propad, da sramota, ki je legla na Ko-rotan, ne zadene tudi tebe! Kdor tako sodi, naj sodi. Jaz sem od tega trenutka razlogov iskal, jih našel, povedal, a sodbe nikomur ne usi-ljujem.
Na Jesenicah sem v vozu od vojakov in žensk slišal strašne besede. Prok . . . Srbi, hud . . . Srbi, ušivi Srbi! — Kar deževalo je! Tako toraj! Lepo v hiši, pri obloženi mizi sedite in kolnete . . .!
Slovenska javnost je sočustvovala z nami. Javno moram tu pribiti nasproti nekaterim nenasitenim Korošcem, ker sem imel pogled v vse zadeve, da je slovenska javnost storila za Korošce kolikor je le mogla, dasi bi bil ta ali drugi morda mogel še več storiti, ako bi bila rešitev sploh mogoča. So ljudje, ki nikoli nimajo dosti. Ljubljana je bila potrta. Se je pač zavedala, kaj je Slovenija, Jugoslavija zgubila s Koroško v strategičnem pogledu.
V sredo je bil shod na mestnem trgu. Mnogo krika, kakor je naša navada, a prav malo pameti! Poslušal sem in postal še bolj žalosten.
Napadi na vlado, napadi na vojaščino, na Beograd, na Srbijo, poziv na prostovoljce za zasedbo.
Hvala vam, rojaki, za dobro vo-!jo, a ne trudite se, ne kričite po nepotrebnem, tiho, ndano, junaško žalujte z nami, prav nič ne pomaga več, mi smo vsaj za enkrat — pokopani ! Pri glasovih zaostanemo, določbe antante so resne, vojske ne moremo napovedati, "izgubili smo," konec! — Bodimo tudi v smrti junaki, kakor so bili Srbi, ko je umirala njih domovina!
Bolj ko kdo drugi sem poznal situacijo. Vsa diplomacija ne pomaga nič. Sreča me dr. Stefančič eden naših najradikalnejših. "Položaj se je izboljšal. Minister Jovanovič je Vendar enkrat naredil krepko potezo. Pustil je Koroško zasesti!" Nisem mu hotel jemati sladkega upa, dobro sem vedel, koliko ta za Srba pomeni, poznal sem antanto. Bilo je to samo radi naše varnosti, a prav ničesar več.
V četrtek sem se vrnil. Jok, stok povsod. Tja do Drave so se culi glasovi. "Južno ob Dravi imamo mi večino." Nisem nikomur hotel podreti nade. a sam niti za trenutek nisem gojil takih upov. Karavanke so in hodo meja dokler . . .
Tudi v slučaju, da bi bili zmagali sem imel namen zapustiti Bo-fovlje. Z dušo nikoli nisem bil tam. Vržen sem bil tja. Nakopal sem si mnogo nasprotnikov, da bi mi bilo delo na v.se načine otežkočeno. Sklenil sem pa, da ostanem pri svojih rojakih, dokler in kakor bo mogoče. Pa so mi ravno ti zamerili! Zakaj nisi šel? Ostal je. so sumičili, in Je v službi Nemcev! Ostal sem, ne v službi Nemcev, služiti sem hotel rojakom, dokler me Slovenci niso moralno ubili in Nemci — pognali! Poprosil sem za tri mesečni dopust, ga dobil in koncem oktobra odšel na svoj dom v Bače.
Uradni izid glasovanja so obja-v,'i- Strašno! Za šest tisoč glasov smo propadli. Vprašanje skrinjic 1111 ni pustilo mirovati. Začel sem Presojati razne dogodke, razmišlja-tl o raznih pojavih, Za podlago mo-
ram vzeti samo boroveljski in rožen-ški okraj, ker na spodnjem Koroškem nisem mogel tako natanko zasledovati vsega poteka glasovanja.
Oni. ki nas obsojajo in pravijo, da se je Jugoslaviji izneverilo do šest tisoč glasovalcev, si te pojave tolmačijo s tem, da smo se mi ušteli, prepovršno šteli, preveč se na ljudi zanašali, ker šteli smo navadno okroglo dvajset tisoč naših glasov, od približno sedemintrideset tisoč glasovalcev.
Nočem ugovarjati glede spodnje Koroške, ker sem v tem imel premalo vpogleda, a odločno moram u-govarjati z ozirom na zgornje Koroško. Tu bi se nam bilo izneverilo najmani 2500 glasov in to zadostuje za naš propad. "Všteli smo se, površno smo šteli," v občinah Snvir-jeta, Medborovnica. Medfrorie. povsod približno za 200. ie 600 erlasov. v Kotmarivesi za 300, na Radišah in Škofičah za 100 in v Borovljah za 150 trlasov, to ie skupno 1250 in ker so bili oddani za Nemce, je 2500 ela-pov. Zda i pa vprašam vse gospode, ki so imeli vpogled v strahovito borbo, v vsako dušo: Ali more kdo s prepričanjem trditi, z mirno vestjo reči, da se je vsaj v teh občinah štelo površno? Taz bi mogel reči, da je edino v Medgorjeh mogoče o nekaki površnosti govoriti, ker od tam sem zvedel slučaj, da je nekdo šel s troboinico na glasišče, glasovat za Avstrijo, a tudi tam vedo le za ta slučaj. Nekai sličnega se je menda pripetilo tudi v Kotmarivesi. Gospoda moja. šlo ie za 1250 glasov, v Medgorjah za 200, pa vedo samo za en slučai.. Pa recimo v vsaki teh občin vedo za deset, dvajset ali še več slučajev, od kod vzamete i2=;o glasovalcev, ki so bili mevže?? Mar ni bilo v vseh občinah borbe za vsak glas? AH je bil pri štetju naših glasov samo en človek zraven, ki je površno štel, prelahkomišljeno sodil? Nekaj pomot je pri takih stvareh vedno mogočih, a na stotine glasov, čez šest tisoč grdih hinavcev, ki so se z nami izpostavljali, se pustili zasramovati. s pritajeno zavestjo, da se nam bodo pozneje posme-
liovali? Kdor more kaj takega verovati, naj nas kamenja, ne zaslužimo drugega, jaz se ne upam zgrabiti za kamen ! Lahkomiselno ste šteli! Pa ravno v teh občinah in samo v teh občinah ?!
En slučaj, kako sm() lahkomiselno šteli. Kake 14 dni pred glasovanjem pride dr. Brejc in skliče duhovnike .. . "Gospodje," pravi "jaz drugim prav ne zaupam, vi veste presojati ves strahovit položaj v slučaju propada, iz vaših ust hočem slišati sodbo." Navede slučaj: "Bil sem pri dekanu Limpelnu v Kapli. Tam imamo mi samo 300 glasov, nasprotniki 700. Odšel je in se čez nekaj časa zopet vrnil. Vprašam g. Limpelna, če so se razmere za nas res tako poslabšale, ker polovica Podljubelja je spadala v mojo župnije«. Kaj odgovori! "Vzeti moram vendar najnižje število — tako štejemo mi." Ne rečem ničesar, dasi sem imel pomisleke tudi glede najnižjega števila, ker tudi v naše dobro, bi rekel, se ne smemo varati. I11 varal se je g. dekan za celih 50 glasov, ker v Podljubelju smo dobili 350 glasov, kakor smo pač prej "lahkomišlieno naštevali"!!
Všteli smo se„ lahkomiselno smo šteli na strašnih Žihpoljih za 20 glasov, za nekaj celo v Vetrinju, za 100 na Bistrici, nekaj v Št. Janžu nam v prid."v drugih občinah: Sele, Slov. Pliberk, skoro da ves rožeški okraj, se je vjemalo naše štetje do moža: v prej imenovanih občinah bi se bili pa ušteli za stotine skupno za 1250 glasovi pri enakih pogojih, morda še pri silovitejši borbi za vsako dušo!?
Reklo se je: Kotmirčani so bili od nekdaj znani fal . . . Pa prosim vas, ali niso bili Žihpoliani še bolj znani?! Tu na Žihpolieh jih je za nas 20 več, v Kotmarivesi pa, kjer ie bila dalje časa slovenska postojanka, kjer je župnikoval g. Prose-kar, kjer je župnikoval in agitiral g. Arnuš ... v tej občini kar tri sto izdajic . . .? Ampak sem vprašal g. Prosekarja in g. Arnuša . . . Nekaj glasov bi se dobilo in se je dobilo, a tri sto in menda še več, to je vsaj za mene uganka!
270
"A VB 1( A K I A"
-<ij[iii|',,Ui||jjiiiiiiiii||..||iiiiiiii||. ,|iiii!iii|| ...................................................................................in.............................................. = ............................................. iilll1*'W|||]|||||i-M||||||||||i!Ml||||||ii|i'M||||||||||"l|||||||||||"l||||||^||ili!H			
	| Tvoj nedeljski tovariš.	«	If
	Piše Rev. J. C. Smoley.		
= pilili.........................................................................................................................mini,„,11111111)1, .................................................................................nil'' 'llliiilll" ''I...................................		'iiliiiiiiliHllliiiiilllilMiiuniiiiiir^.	
PETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Ne jokaj!
--Luk. 7, 18.
Kar se je dogodilo v mestecu Najin, "da so nesli mrliča", kakor pripoveduje evangelij, se dogaja pogosto tudi pri nas, in se bo vedno dogajalo. Vsi bomo umrli; smrt bo potrkala na naša vrata, ko se je bomo najmanj nadejali.
Vdova v mestu Najm je pri pogrebu bridko jokala, spremljala je k poslednjemu počitku edinega svojega sina, ki ji je bil tolažba, podpora v njenih starih letih. V njeni žalosti jo je pa potolažil Gospod. "Ne jokaj!" ji je reke!, dotaknil se nosil in ji obudil sina.
Prijatelji moji. kdo pa nas tolaži, če nam kdo naših dragih umrje ? Kdo poreče nam: "Ne jokaj?", ko bomo naše drage spremljalf k grobu?
Gospod ne bo sicer pristopil k nam, kakor je to storil pri najmski vdovi, da bi nam obudil našega ljubega mrtvega; vendar pa imamo o-bilo tolažbo ob smrti naših dragih iz resnic naše sv. vere. Te resnice hočemo danes kratko premišljevati.
Če nam kdo naših dragih umrje, vedimo, da je umrl vsled volje božje.
Brez volje božje se ničesar ne zgodi. Gospod je rekel, da brez volje božje niti vrabec ne pade raz strehe (Mat. i o, 29). Če kdo naših dragih umrje, umrje vsled volje božje, in volja božja nam mora biti sveta. Bog gotovo ve, zakaj je ranjkega vzel k sebi. Kolikokrat mati bridko
toži na grobu svojega edinega o-troka; toda Bog je morda vzel tega otroka k sebi, da ga je rešil vsega hudega, ki ga je čakalo na svetu, poklical ga je k sebi, ker je ljubil njegovo nedolžno dušo. Jokajo otroci ob rakvi svojega očeta ali svoje matere, bridko jokajo. Bog ju je poklical k sebi, da bi jima poplačal njuno skrb in trud, ki sta ga imela pri vzgoji in izreji otrok.
Zato nikar preveč ne žalujmo ob smrti naših dragih. Bog jih pokliče k sebi in on že ve, kaj dela. Ta misel nas bo gotovo vedno potolažila. Ko bi mogel ranjki vstati iz groba in nam povedati skriti božji namen, zakaj ga je Bog poklical iz tega sveta, bi nam morda tudi rekel: "Ne jokaj !" Morda bi tolažil otrok svojo mater: "Ne jokaj! kar mi je dal Bog, bi mi ti dati ne mogla!" Tolažil bi oče, tolažila bi mati svojega otroka: "Ne jokaj! Bog me je rešil zemskih stisk in težav; njegova sveta volja bodi češčena!"
Ko je bila ob času preganjana kristjanov v Rimu komaj štirinajstletna Nežika obsojena na smrt in umorjena, pokopali so jo njeni stariši na svojem vrtu in hodili vsak večer na njen grob molit in jokat. Niso se mogli potolažiti radi njene mučeniške smrti. Trinogi so jo vrgli na gorečo grmado in jo končno prebodli. In glejte, neko noč, ko so stariši zopet žalovali in jokali radi svoje hčerke, so imeli čudno prikazen: Prikazal se jim je trop devic v nebeški zarji, med njimi je bila tudi njih Nežika, v rokah je i-mela jagtije, belo ko sneg. In rekla je starišem: "Ne jokajte, ker sem neskončno srečna! Radujte se, ker
mi je Zveličar naklonil večno slavo !" Od te noči naprej so stariši prenehali jokati za njo.
Kako krasne besede: "Ne jokajte radi mene, ker sem neskončno srečna!" Te besede, draga mati, bi ponavljal i tvoj otrok, ko bi mogel vstati iz groba. Te besede bi vam ponavljal, ve zapuščene sirote, i vaši stariši, ko bi mogli vstati iz groba.	•
Zato ne žalujte preveč! Zguba vašega ljubega je sicer bolestna, toda molimo ob grobu: "Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji."
Druga resnica, ki nas bo tolažila ob smrti naših dragih, je, da se bomo z njimi zopet videli.
"Še malo, in me ne boste več videli : in zopet malo, in me boste videli," je rekel Kristus svojim učencem, ko se je od njih poslavljal. Do-djal je: "Pa zopet vas bom videl, in vaše srce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel" Jan. 16, 19—22).
Te besede ponavljamo tudi mi lahko, moji dragi, ko polagamo naše ljube v grob. "Še malo, pa m« boste zopet videli." Vstali bodo od mrtvih naši dragi, vstali bomo od mrtvih tudi mi, in našega veselja nam nikdo ne bo vzel.
Kako vesela, kako tolažljiva je ta resnica naše sv. vere! Ta resnica bo izbrisala in posušila tudi naše solze: "Ne jokaj!"
Odrešenik sam je tolažil žalostno Marto, ko mu je med solzami pripovedovala, da je njen brat Lazar u-mrl; rekel ji je: 'Tvoj brat bo vstal-' Na kar je Marta odgovorila: "Vem. da bo vstal ob vstajenju, poslednji
dan" (Jan, u, 23, 24).
S to resnico so se tolažili vsi mu-cenci, ko so šli v smrt. "Prosim te, dete moje," je rekla makabejska mati, "dvigni oči k nebesom in ne boj se tega rablja, skaži se vrednega svojih bratov in pretrpi smrt, da te bom v večnem življenju s tvojimi brati zopet našla."
Tolažimo se torej ob smrti naših dragih vedno s tema dvema resnicama: da nikdo brez volje božje ne umrje, in da se bomo v večnosti zopet videli. Te resnice nas bodo v naši boli potolažile. Vdajmo se ponižno v voljo nebeškega Očeta, ki le gospod življenja in smrti, in ki bo tudi nas obudil poslednji dan. Amen.
-o-
ŠESTNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Ali se sme v soboto ozdrav-ljati?
-Luk. 14, 3.
Farizeji so nastavili Gospodu Past. V soboto, torej praznični dan, so pripravili obed in povabili Jezusa nanj. Med obedom so pa pripeljali vodenionega človeka. Kaj bo napravil? Če ga ozdravi, bomo rekli.
je kršil soboto, ker po njihovem nauku je bilo v soboto vsako delo Prepovedano. Če ga pa ne ozdravi, bomo pa rekli, da nima nikakega Usmiljenja, ali bomo pa vprašali, odkod njegova moč, da dela čudeže?
Kristus Gospod je vjel farizeje v njihovi lastni pasti. Sam jih je Pričel izpraševati: "Ali se sme v soboto ozdravljati ?" Kaj naj bi bili farizeji na to odgovorili? Če bi rekli, da se sme, bi bilo to proti njihovemu učenju. Če bi rekli, da se ne s,ne, stali bi pred ljudstvom kot ne-Usrniljenci, ki so se delali samo na °ko usmiljene. Zato niso dali nikakega odgovora. Evangelist pravi: ^ni pa so obmolknili." Nato se ie P;i Gospod usmilil vodeničnega in ozdravil. Dela usmiljenja ne kr-s,jo sobote. Prijatelji moji, to kar je bila Ju-°ni sobota, je nam nedelja. Nede-
lja je za nas svet dan. Ko bi nebeški Odrešenik danes stopil na svet, bi morda ne vprašal: "Ali se sme v nedeljo ozdravljati?",'on bi vprašal: "Ali se sme nedelja posvečevati?" Posvečenje nedelje se žalibog jako opušča, nedelja je samo dan veselja in zabave, za mnoge nedelja ni več dan Gospodov, in to škoduje ljudstvu. Je to proti Bogu, in kar je proti Bogu, to ne more nikoli koristiti.
Pokazati vam hočem danes, da je t. nedelja dan Gospodov in 2. da je nedelja dan božjega blagoslova. -o-
t. Nedelja dan Gospodov. Kaj mislim s tem? Mislim, da si je Bog pridržal nedeljo v svojo lastno službo. "Šest dni boš delal," je rekel Bog izraelskemu ljudstvu, "in o-pravljaj vsa dela; sedmi dan, sobota, je pa dan Gospoda, tvojega Boga." Šest dni je dal torej Bog človeku. da bi delal za svoje telesne potrebe, sedmi dan pa mora človek Bogu služiti. Je to dan Gospodov!
Judom je bil sedmi dan sobota. Kristjani so pa že v apostolski dobi, da se ločijo od Judov, pričeli posvečevati nedeljo, ker je v nedeljo Gospod vstal od mrtvih.
Nedelja dan Gospodov! Kdor o-pravlja, ne da bi moral, ta dan težko, hlapčevsko delo, kdor ne daruje tega dneva Bogu, tak ta dan tako-rekoč Bogu ukrade.
"Posvečuj Gospodov dan," ukazuje Bog. Nedelja je ta Gospodov dan, in kdor je ne posvečuje, tak težko greši.
2. Nedelja dan božjega blagoslova.
"I11 blagoslovil je sedmi dan in ga posvetil", pravi sv. pismo (Gen. 2, 3).
Blagoslovil ga je Bog. Ima torej biti človeku k blagoslovu. In kak blagoslov naj mu prinese? Na telesu in duši, časno in večno.
Na telesu. Telo si mora ta dan odpočiti. Človek ne zdrži, da bi neprenehoma delal. Kdor bi tako ravnal, bi si izpodkopal svoje zdravje.
Telo pa ne oživi samo z odpočit-
kom od dela, tudi njegov duh se Okrepča. Angleški zdravnik Farr je rekel v angleški državni zbornici: "Sveti nedeljski mir prinaša telesu nove moči, kajti vera, božja služba, okrepčuje duha, duh pa okrepčuje telo." In tako pridemo k drugemu kar nedelja prinaša — blagoslov za dušo.
Tudi duša potrebuje okrepčila. Pri vsakdanjem delu misli človek edino le na ta svet, na dušo le pre-rad pozablja; in duša peša in opeša. Vidimo to na ljudeh, ki nedelje ne posvečujejo. Na duši pešajo, in ne trpi dolgo, pa popolnoma odpadejo od vere.
> Posvečevanje nedelje prinaša duši obilo božjega blagoslova, t 'iovek izpolnjuje svoje krščanske dolžnosti: moli, gre v cerkev, gre k sveti maši, sliši božjo besedo. Koliko studencev, iz katerih pritakata duši
življenje in moč--blagoslov za
čas in večnost.
Poglejmo na vsakdanje življenje! Koliko časa pa žrtvuje človek pri vsakdanjem delu med tednom za svojo dušo? Mora preveč misliti na vsakdanje delo, na dušo, 11a večnost le malo misli, če popolnoma ne pozabi. In če zadoni nedeljski zvon, je to kakor glas iz drugega sveta; in ta glas nam kliče: Imaš, o človek, dušo; skrbi za njo! Nisi vstvar-jen samo za ta svet, ampak vstvar-jen si za večnost; misli na njo! I11 človek premišljuje in misli tudi na dušo.
Pomislite 11a molitev! Kako površna je molitev med tednom, pogosto človek popolnoma pozabi nanjo. V nedeljo pa se spomni svojega Boga in svojega Gospoda, gre v cerkev; moli sam, moli skupno z drugimi, zase in za druge.
Pomislite 11a daritev sv. maše! Cerkev nam jukazuje, da moramo biti ta dan pri tej daritvi. Koliko božjega blagoslova ima človek od ene same sv. maše, tega nikdo ne ve preceniti.
Pomislite na besedo božjo! Ko bi človek ne slišal božje besede v nedeljo, bi je sploh ne slišal. Človek sliši marsikaj, sliši mnoge brezver-
ske govore, sliši pregrešne govore, toda božjo besedo sliši le v nedeljo. In božje besede duša potrebuje; brez nje bi opešala; božja beseda jo krepča, nasičuje, dviga.
To so glavna opravila, katera o-pravlja kristjan v nedeljo kot svojo dolžnost, in ta opravila mu prinašajo boži i blagoslov.
Posvečevanje nedelj, sem rekel, se dandanes žalibog jako opušča. Mnogi delajo, kakor vsaki drugi dan v tednu, 'drugi porabijo nedeljo za zabavo in izlete. Za krščansko dolžnost, da bi nedeljo posvečevali, se ne brigaio. To ie ljudstvu v pogubo, ker Rogu se ustavljati še ni nikomur kake koristi prineslo.
Prijatelji, posvečujte nedeljo! To je dan Gospodov, dan božjega blagoslova. Posvečevanje nedelje vam bo časno in večno koristilo. Amen.
-o-
SEDEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Kaj se vam zdi o Kristusu, čegav sin je? Mat. 22, 24.
Kaj se vam zdi o Kristusu? Čegav sin je? To vprašanje je stavil Jezus Kristus farizejem. To vprašanje je jako važno tudi za nas; to vprašanje je temelj, naše vere, temelj našega upanja. Je li Kristus Sin božji? Ali ie čisto navaden človek, samo sin Davidov? Če ni Kristus Sin božji, je prazna naša vera, prazno naše upanje!
Tudi jaz vas vprašam danes: Kaj se vam zdi o Kristusu? Cegav sin ie? Utrditi hočem v vaših srcih danes resnico, da je Jezus Kristus Sin božji, ne samo da boste trdno verovali, ampak da boste vedeli tudi to svoje prepričanje, če treba, dokazati.
Podati vam hočem danes nekaj dokazov, da je Jezus Kristus Sin božji, torej pravi Rog. Ne bom vam razlagal, kako so se na njem izpolnila prerokovanja o bodočem Odreše-niku; ne bom vam razlagal, kako je Tezus Kristus sam s svojimi čudeži dokazal svoje božanstvo, posebno s svojim vstajenjem od mrtvih. Po-
kazati vam hočem v današnjem premišljevanju, kako so apostoli pričali o božanstvu Jezusa Kristusa. -o-
Kristus Gospod si je izbral dvanajst apostolov. Ti apostoli so z njim hodili, bili vedno pri njem, slišali vsako njegovo besedo, slišali njegove nauke, videli njegovo življenje in njegova dejanja. Njihovo pričevanje o Jezusu Kristusu je gotovo velike vrednosti, ker ne pričata samo dva ali trije, marveč ker priča vseh dvanajst apostolov.
Vprašajmo torej apostole: Kaj se vam zdi o Kristusu? Čegav sin je?
Vprašajmo najprej prvaka apostolov sv. Petra, katerega je Kristus postavil za glavo svoji cerkvi. Kaj nam bo odgovoril on? Da nam jako jasen in točen odgovor. Nekoč je Kristus vprašal apostole: "Vi pa, kdo pravite, da sem?" In Simon Peter je odgovoril in rekel: "Ti si Kristus, Sin živega Roga." (Mat. 16, 16). Ko je ustanovil sv. Rešuje Telo in rekel, da je neobhodno potrebno za zveličanje, da jedo njegovo meso in pijejo njegovo kri, so se nekateri njegovih poslušalcev nad temi besedami pohujšali in ga zapustili. In tu je vprašal Gospod dvanajstere: "Ali hočete tudi vi oditi?" In Peter je odgovoril: "Gospod, h komu pojdemo? Resede večnega življenja imaš; in mi sm0 verovali in spoznali, da si ti Kristus, Sin božji" (Jan. 69.). Tako je pričal Peter.
Vprašajmo ljubljenca Gospodovega, sv. Janeza. Kaj pravi on o Kristusu, čegav sin je? Odprimo njegov evangelij in takoj v prvih vrstah najdemo njegovo pričevanje, da je Jezus Kristus Sin božji: "V začetku je bila Reseda, in Reseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda." To je na prvi pogled nekoliko nerazumljivo; kaj misli apostol s to "Besedo?" Misli Jezusa Kristusa, kajti takoj dodava: "In Beseda je meso postala." Torej "Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda," to je toliko, kakor: Jezus Kristus je Bog. In tako pričuje celi njegov evangelij. V svojem prvem listu piše isti apostol; f!Jn vemo, da je pri-
šel božji Sin, in nam dal razum, da spoznamo pravega Boga . . . Ta je pravi Bog in večno življenje." (5-20).
Vprašajmo nevernega Tomaža-On spada med ono vrsto ljudi, ki se dajo težko o kaki stvari prepričati. Vse prej poskusijo, predno verjamejo. Ko se pa prepričajo, zastopajo stvar z vsem svojim prepričanjem. Veste,- da je Gospod svojim apostolom napovedal, da bo vstal od mrtvih. "In ko so ga bičali, ga bodo umorili; in tretji dan bo vstal" (Luk. 13, 33). Tomaž tega ni verjel. Ko so pobožne žene pričale, da je Gospod vstal, ni verjel. Ko so pričali enajsteri, katerim se je Gospod pri zaprtih durih prikazal: "Gospoda smo videli." ni verjel. Končno je Gospod sam rekel Tomažu: "Daj svoj prst semkaj in poglej moje roke; stegni svojo roko in deni jo
v mojo stran"--tedaj se je šele
tudi on prepričal, padel na kolena i» rekel: "Moj Gospod in moj Bog!" Dobro pazite na te besede. TomaŽ je spoznal Kristusa, ki je bil križan, ki je na križu umrl ;• in tu ne pravi samo: "Moj Gospod!" on pravi: "Moj Bog!" Priča, da je Kristus Bog.
Vprašajmo pa še enega apostola, ki pričetkoma ne samo ni verjel, ampak celo preganjal Kristusa in njegovo vero, vprašajmo apostola Pavla! V listu Galačanom piše: "Slišali ste pač o mojem življenju v ju-dovstvu, kako sem na vso moč preganjal Cerkev in jo zatiral" (1, 13)' Kaj pravi ta apostol Kristusov 0 njem? "V njem biva vsa polnost božanstva" (Kol. 2, g). "Kristus. •• Bog nad vsemi, hvaljen na veke," pravi v listu k Rimljanom (9, 5). V listu k Filipljanom pa piše: "V Je' zusovem imenu naj se pripogibaj0 vsa kolena nebeščanov in zemljano^' in podzemljanov" (2, 10).
Tako pričujejo o Kristusu apf stoli.
Apostoli so pa delali tudi čude' že. Brez čudežev bi ljudje ne bi'1 verjeli Kristusu, brez čudežev tuji narodi tudi ne bili verjeli ap°' stolom. Zato jim je dal Gospod moC{
moč, Sin božji. Ravno s temi čudeži so dokazali ljudstvu resnico, da je Kristus pravi Bog.
Pokažem vam pa še eno pričevanje apostolov, da je Kristus Sin božji. Vsi apostoli so za to vero trpeli in razun sv. Janeza vsi darovali svoje življenje.
Sv. Janeza so vrgli, kakor veste, v vrelo olje, toda olje mu ni škodovalo, tako da on ni umrl mučeni-ške smrti. Sv. Peter je bil križan; sv. Pavel obglavljen; sv. Andrej * križan; sv. Tomaž s sulico prehoden ;sv. Jerneja so živega iz kože dali; sv. Jakob st. je bil obglavljen;
sv. Šimen prežagan; sv. Matevž u-morjen pred oltarjem.
Apostoli bi ne bili vsega tega pretrpeli, ne bili bi dali življenja za Kristusa, ko bi ne bili prepričani, da je Kristus Sin božji.
Vprašam še enkrat z besedami današnjega evangelija: "Kaj se vam zdi o Kristusu? Čegav sin je?" Na podlagi pričevanja apostolov moramo reči i mi z vso gotovostjo: "Moj Gospod in moj Bog!" To vero držimo, to vero si ohranimo, ostanimo ji zvesti v življenju in v smrti. Amen.
delati čudeže: "V mojem imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili, in če bodo kaj strupenega pili, jim ne bo škodovalo."
Apostol Peter je čudežno ozdravil hromega, mrtvoudnega; vzbujal je mrtve, na pr. Tabito v mestu Jope. Apostol Pavel je tudi ozdravljal bolnike, na pr. v Listri človeka, ki je bil od rojstva hrom, obudil je mrtvega mladeniča v Troadi. Apostol Filip je ozdravil mnogo bolnikov v Filipih.
O čem pa pričajo vsi ti čudeži? Da je bil ta, od katerega so imeli
"Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!", nam veli Božji Učitelj, in prej še pove, da je zapoved ljubezni do bližnjega enaka po važnosti ljubezni do Boga. Ljubezni do bližnjega pa nasprotuje sebičnost, katera postavi sebe za središče vsega in išče v vsem le svojo čast in svoj dobiček, naj pri tem trpi bližnji še tolike žrtve. Sebičnost pa se posebno javlja v nevoščljivosti. Nevoščljiv je tisti, kdor se žalosti nad srečo svojega bližnjega ali se veseli nad njegovo nesrečo, ker namreč meni, da bo vsled njegove sreče kaj dobil, vsled njegove nesreče pa kaj izgubil.
Ni ga zlepa človeka, ki bi se ne imel boriti zoper to nagnenje. Veliko se zahteva od tebe, da nosiš mož-ko in mirno svojo lastno nesrečo; pa še veliko težje je, ostati miren in vesel pri sreči drugih. Globoke korenine ima zavist, zato pazi in vodi
S@@@®@@©©©®©©©©®©©$
Bleda zavist.
Dr. F. T.
na brzdi vse občutke svojega srca, kadar čuješ, o vspehih in ugodnostih tvojega znanca ali njegovih nesrečah! Ako boš nanjo pazil, boš zadovoljen, ker se boš veselili tega, kar imaš, in ti bo zadoščalo to, kar ti je božja previdnost dodelila; če pa se boš udal nevoščljivosti, boš nesrečen, ker boš skušal bližnjemu odvzeti srečo, pa ne boš mogel s to željo na dan in te bo trla, da boš ves bled.
Ta strast zavisti je pa tudi močno razširjena. Ko si si sezidal hišico in postavil okna vanjo, kdo je, ki pogleda navadno prvi notri? Zavist! In kako težavno je, živeti z nevoščljiv-ci! Z vsakim sovražnikom se lahko pobotaš in spraviš in postaneta prijatelja, z nevoščljivcem je pa to čisto nemogoče, pri njem ne boš dosegel milosti; on ti bo odpustil, če si neumen, če skopariš, če se udajaš
pijači ali drugim nizkim strastem, le tega ti ne bo odpustil, da imaš več sreče, večje vspehe kot on.
Kako podla je ta strast !Nevošč-Ijivec nasprotuje božji dobroti in usmiljenosti in bi jo takoj uničil, če bi jo mogel. On je majhen na srčni plemenitosti, zato pa napove boj sovraštva in škodoželjnosti vsakomur, kdor je v čem višji kot on.
Pa ne bodi potrt, če živiš med takimi ljudmi! Saj zoper božjo dobroto ne bodo nič opravili, naj še tako besnijo zoper njo v tvoji sreči! In če te blatijo vsled nje, vedi: svet res rad blati, kar je svetlo, pa o pravem času le pride pravičen človek, ki zopet osnaži in naredi svetlo.
Ti pa se navadi, da boš takoj mislil na Boga, vir vsega dobrega, kadar boš videl, da se je tvojemu bližnjemu kakšna ugodnost zgodila; zagledaj v nji božjo dobroto in jo zahvali in proslavi!
Konrad Bolanden:
Sentjernejska noč.
Zgodovinski roman. Prosto preložil:
Rev. J. C. Smoley.
iW\\\\\\\\\\\\\P
A\\\\v\\n
Ko je Blanka vstopila, sprejela jo je. s prisrčnostjo, kakor navadno. Dokler so bile dvorne gospice navzoče, pletel se je pogovor o navadnih stvareh, dasi je Margareta komaj čakala, da bi mogla svoji prijateljici razodeti svoje srčne skrivnosti.
"Pomislite, ljuba Blanka", rekla je Margareta s prisiljenim smehljajem, "zopet sem skovala eno pesem."
"Jo li smem slišati?"
"Vsaj vendar veste, da je moja muza jako sramežljiva in da si ne upa na dan."
"Potem pa dovolite, prosim, da smem vašo pesem na skrivnem občudovati".
"Ko bi vedela, da boste imeli usmiljenje z menoj in mojo muzo", dejala je Margareta navidezno se obotavljaje, "potem bi vam pokazala najmlajši plod moje muze".
"Vem, da treba umetnike vedno prositi, zato uslišite mojo prošnjo", rekla je Blanka.
Margareta je vstala, podala roko svoji prijateljici in jo peljala v svoje zasebne sobe. Komaj so se vrata za njo zaprle, pričela je bridko jokati.
"Pesem, ljuba mi Blanka, je bila samo pretveza, da sem goljufala svoje strežnice", je rekla Margareta.. "Na materino povelje me opazujejo vedno in povsod Ne gre za kako pesem, ampak gre za srečo mojega življenja".
"Ali ste govorili s kraljem?"
"Da,--govorila sem z njim,"
odvrnila je princezinja žalostno. "Kratko in odločno sem mu povedala, da ne bo mnikogar drugega vzela za moža kot Henrika Lotarinškega, plemenitega junaka, kras in ponos vsega vitežtva".
"In kaj je odgovoril kralj, vaš brat"?
"Nikakega upanja ni več za me, volji bratovi se skoro gotovo ne
bom mogla dolgo upirati!"---
"Sestra moja"--rekel je strogi
brat — — "ako ne morete ljubiti kralja Navarskega, potem ljubite koga drugega, kakor ljubo in drago. Toda vedite eno: soproga si ne morete izbrati, kakor vam veli vaše srce, soproga vam bo izbrala Francija. In Francija bo izbrala, kakor ji narekuje to politika. Zato pa ne bo nikdo drug soprog Margarete, kakor ravno kralj Navarski,
naš najmočnejši vazal. "--To so
bile besede mojega neizprosnega gospoda".
"Moža bi morali torej vzeti kakor vam ukazujejo drugi, moža, ki
bi ga izbrali drugi,--sramota"!
vzkliknila je Blanka. "Še je eden, ki brani teptano krivico, še je en
oče sirot,--božji namestnik na
zemlji, ki sme tudi kraljem povedati resnico v obraz, ki lahko tudi kraljem prepove krivico. Zanesite se na to, kako bo papež odločil."
"On je že odločil in razsodil".
"V prilog vam,--proti kralju, -- seveda"!
"Da, to je storil,--in sicer
ponovno storil! Že pred šestimi meseci je Pij V. odrekel dispenzo, ker sva s Henrikom Burbonskim v krvnem sorodstvu, in ker obstoji za mene nevarnost, da bi se v zakonu z možem-krivovercem odtujila svoji cerkvi, oziroma odpadla od vere. Moja mati je seveda hitro pisala papežu. Rekla je, da se nikakor ni bati nevarnosti, da bi jaz odpadla od vere, zato torej ni nikakega vzroka, zakaj ne bi dal dispenze. Pač pa ni
izključena možnost, je pisala, da bi znala kralja Henrika Navarskega njegova bodoča žena pridobiti za katoliško vero. V nadaljnih materinih pismih na papeža spremenila se je "možnost" v "verjetnost", iz "verjetnosti" je postala "sigurnost". Iz vseh teh pisem se je papež lahko prepričal, da se Henrik Navarski mojemu vplivu ne bo mogel vstavljati in da se bo povrnil v naročje katoliške cerkve. Moja mati je seveda drugače znala slikati razmere. Pripovedovala je papežu, kako bo vplival moj zakon s kraljem na pro-testantovske južne pokrajine. Toda papež je ostal neupogljiv. Včeraj je prišel od njega breve, ki v drugo odreka dispenzo, za katero sta kralj in moja mati prosila".
"Vsaj sem rekla,--skala se
ne maje! Le zanesite se, papež vas bo branil proti grozovitostim brezsrčne politike".
Žalostno je zmajala Margareta z glavo.
"Tega ne bo mogel! Ravno tako . neupogljiv, pravzaprav trdovraten je moj brat. "Če se ne morete in smete poročiti s Henrikom Navar-skim s papeževim dovoljenjem", rekel je brat. "potem se boste poročili z njim brez papeževega dovoljenja, in sicer na ukaz kralja." — Oh, ta Coligny!" pristavila je razburjeno. "On je vzrok, da moram vzeti Henrika, on je vzrok, da je moj brat tako trdosrčen"!
Vse to je bilo za Blanko uganka, katere ni mogla razumeti.
"Tega pa ne razumem"! je rekla. "Ali je Karol, kralj Francije, kak krivoverec ali Turek, da se ne briga za odločbe vrhovnega poglavarja cerkve"?
"A V S MARIA1
275
"Če hočem na vaše vprašanje odkritosrčno odgovoriti, potem mo-nam reči "da, dejala je po kratkem obotavljanju princezinja. "Vi Poznate kralje in njihove nakane le premalo, prijateljica moja! Med; vsemi kralji Izraela je bil en sam David, in tega je rešila samo ostra pokora. Krščanski kralji pa niso nič bolj i. — — Vi se čudite temu? Poglejte, kaj pa se godi pred našimi očmi? Pariz mrgoli Hugenotov, to se pravi sovražnikov stare vere in države. Dan za dnevom prihajajo na dvor in izpodrivajo može, ki so rešili Francijo iz krempljev Anglije.
Lahko rečem, da so ravno Gizi rešili Francijo, in sicer ponovno rešili. Ko bi vojvoda Henrik Lotarin-ski ne bil tako hrabro branil Poi-tieres, bi danes zavezniki Anglije gospodovali nad Francijo. Toda rešitelja moje domovine, hrabrega Balafre-a ne smem vzeti za moža, ampak vsiliti mi hočejo njegovega sovražnika Henrika Navarskega, ki ga zaničujem iz dna svojega srca.
—	— Na dvoru trpe še sicer Gize, toda Hugenoti so vse Colignv dela s kraljem kakor s kako podobo na
sahovi deski,--ravno ta Colig-
"y, ki je bil še nedavno glava in duša vseh meščanskih vojen, ki so Francijo tako opustošile, — — ki Je z angleškim denarjem in z nemški mi tolpami divjal po Franciji, —
—	katerega je državni zbor proglasil za upornika in izdajalca domovine, — — ki še sedaj ni spremenil svojega mišljenja, — — ravno ta Colignv vodi kralja Francije se-(>aj na vrvici! Toda to še ni vsa sramota, --kralj mu je izročil celo
cerkvena posestva njegovega umrlega brata, odpadlega kardinala Cha-
t'illo nskega. Le pomislite,--pro-
testantovski lajik lasttije in uživa katoliška cerkvena posestva! Ker Pa kraljeva milostljivost s tem še 111 bila izčrpana, podaril mu je kralj Pred nekoliko dnevi iz svoje zaseb-ne blagajne še stotisoč tolarjev."
Margareta je bila jako razburje-na in je za trenutek obmolknila. Presenečena je poslušala Blanka vsa ta odkritja.
"Samo tega Chatillona je bilo treba, da katoliško ljudstvo kraljevi dvor še toliko bolj sovraži," nadaljevala je Margareta. Rdečica jeze in sramote je oblila njeno obličje, jezno so zažarele i njene svetle oči. "Kako sovražim in zaničujem ta rod! Ako je sramota, da se mora hči iz rodu Valois-škega žrtvovati politiki, ako se mora radi politike teptati svoboda in pravica kraljeve hčera potem je Coligny zakrivil to sramoto. Tudi njegov brat, kardinal Chatil-lonski, je bil za kraljevi dvor sramota. Še danes se mi studi, če se spomnim na njega. Kardinal je prestopil
wmiwmmwuwwMmiwiwiwj«^
I Ksaver Meško:
PRVI BELI LAS.
I	Pokazalo mi ogledalo I je prvi beli las. I Nemirno srce je vprašalo: [ "Ah, kdaj je odbežal čas?
i	Saj bila še pravkar pomlad je I
I	pa minilo nekaj je dni,
[	in sneg, glej že prvi zapal je,
I	že smrt pred durmi stoji."
k protestantizmu, se oženil in bil še tako predrzen in nesramen, da je prišel s svojo ženo na dvor in sicer v kardinalskem škrlatu. Kralj, in z njim celi dvor, imenovali so ženo tega odpadlega duhovnika samo "gospo kardinalico,"--in tej nesramni ženski se je ta naslov še do-
padel.--Vse to omenjam ljuba
mi Blanka, da boste vedeli verski duh na dvoru prav presojati. Ne, ne, — — papež mene reve ne bo mogel braniti! Samo vera, edino le ta, kdor veruje, bo spoštoval odločbe Rima,--nevera se iz Kristusovega namestnika samo norčuje in ga zasramuje."
V Blankinem srcu so se bojevala čustva--ogorčenosti nad pro-
palostjo višjih krogov in sočutja s prijateljico.
"Če celo kralj ne posluša glasu cerkve, ker je nevera gluha, — — če celo brat ne spoštuje prava svobodne volje svoje sestre, ker kronana prevzetnost in napuh sploh ne poznata nikake pravice, potem se le še toliko bolj oborožite s stanovitnostjo in neupogljivo voljo. Nobena sila na svetu vas ne more siliti, da bi vzeli za moža človeka, katerega zaničujete. In če vas s silo vlečejo pred oltar, kdo more "Ne" vaših ust premeniti v "Da"? Pred svobodno voljo človeka razbije se i moč kraljev. Zato pa pogum, predraga mi Margareta! Odločitev je odvisna edino le od vas!"
Princezinja je trepetala od žalosti, le s silo je premagala in zatrla solze.
"Draga, ti ne poznaš zlatih sredstev, s katerimi bodo voljo kraljeve hčere upognili najvišjim ukazom," je rekla. "Svobodneja je hči zadnjega hlapca, kakor pa sem jaz. Kamorkoli se ozrem,--nikjer pomoči,
nikjer rešitve. Verige so že skovane, s katerimi me hočejo prikleniti za celo življenje na moža, katerega
sovražim. O Blanka,--kmalu bo
napočil dan, osodepolni dan, ko bo drlo ljudstvo vkup, da bo zijalo, kako peljejo Valois-ško hčer pred oltar kot klavno jagnje! Ko bi mogla umreti pred ti 111 nesrečnim dnevom.
Z obema rokama si je zakrila obraz in jokala.
Tudi grofico Blanko je pretresla bol njene prijateljice, tudi njej so začele liti solze iz oči.
Mej tem pa, ko je nevesta kralja Navarskega še vedno jokala in premišljevala svojo usodo, je vstala Blanka in stopila k princezinji.
"Meni se zdi, draga mi Margareta, da se nama jok ne spodobi. Šah kralju! Ženske roke so pogoste že spletle vozel, katerega niti surova moška moč ni mogla razvozi jati. Sedaj samo treba misliti, da najdemo sredstva, da branimo pravico, da si izberete, kogar hočete,--da rešimo srečo vašega življenja."
276
I A"
-m GLASNIK ŽENSKIH DRUŠTEV.
H. B.
Že dolgo časa je tega, kar sem ženskam obljubil neka duhovna o-gledala. Dal sem jih pa prej moškim, katerim jih nisem obljubil, kot ženskam. Sicer me pa nobena ni vprašala zanje. Zato so jim pa po mojem mnenju še bolj potrebna. To sem že naprej vedel, da če jih bom hotel kaj spečati. mi bo treba malo judovske vsiljivosti in nesramnosti.
Velike žene v življenju in zgodovini so tista ogledala. Največje žene. cvet ženstva so svetnice. A jaz mislim, da je mej svetnico in poprečno moderno žensko prcvelik prepad, da bi ju mogel kaj prida zbližati, posebno če se na svetnici vse človeško kolikor mogoče zabriše, da se svetniško s tim živejšimi barvami izrazi, kar je že navada mej življenjepisa svetnikov. Tega jaz sicer ne odobravam, a ker ne morem spremeniti, moram s tem računati. Zato ne mislim ženskam teh, od Boga s posebno skrbjo brušenih ogledal pred oči staviti, ker vem da bi, ko bi se pogledale vanje, žalostno vzdihnile. Tega prepada si ne upamo preskočiti, da bi objele take vzvišene vzore. Rajši bom zato posegel v navadno življenje. In kadar bom našel kak ženski biser, ga vam bom pokazal, da si ga malo ogledate in dobite skomine po njem.
Ravno te dni sem na enega naletel. Evo ga vam, Mrs. Brors. Ni več živa. Ko bi bila bi tega ne dobila v roke in ko bi dobila, bi ne razumela, kakor že njeno ime kaže. Sicer bi pe pa tudi v tem slučaju ne
OGLEDALO ZA MATERE.
mogla pritoževati čez to, kar bom povedal o njej, ker bom posnel le originalno podobo, ki jo je naslikal njen sin, jezuit F. Ks. Brors. Ta-ko-le jo je naslikal v njenem žitju in bitju:
Mogočna nemška Rena se je sčasoma naveličala svoje stare poti in si izbrala novo. Njena stara struga se je polagoma osušila. Zakasnele vode so se zbrale v mal odtok, ki ga mati Rena za nekaj časa spusti iz svojega mokrega naročja, da ga kmalu zopet objame. Ob tem odtoku je sčasoma začelo klopotati nekaj mlinov. Eden izmej njih je bil last mojega starega očeta, drugi pa očeta moje matere. Naravno je, če so moj oče, ko so prevzeli mlinske kamne, pri sosedu istega poklica poiskali družice za življenje. In mislim, da se niso nikoli kesali. Vsaj mi otroci smo vedno Boga hvalili, da ju je spravil v en jarem.
Jaz prav za prav še danes ne vem, sem li deseti ali enajsti otrok tega srečnega zakona. Mati sami mi tega niso nikoli povedali, babica, če so jo sploh potrebovali, pa tudi ne. Bil sem namreč dvojček. Ker midva z bratcem nisva bila tako imenitna, kakor svetopisemska očakov-ska sinova Ezav in Jakob, zgodovina molči, kdo je prvi zagledal luč sveta, kodo je tedaj deseti in kedo enajsti. Le to je po ustnem izročilu do mene prišlo, da so se očetu ob tej priliki solze udrle po licih, ker so dobili dve novi, vedno lačni mladi sraki pod streho. Ko bi bilo vse, kar so smeli njih, ali da bi smeli za
dva nova borderja vsaj primerni večio merico vzeti, bi bili veseli. Toda ljudje so prav tako pndno odnašali moko. kakor so prinašali žito in še otrobov niso pustili. Terra r>a tudi niso vnrašali koliko drobiža ima mlinar, čeravno so vedeli, da ne more od vode živeli: še manj. da bi se bil kedo soomnil in dejal: Ker maš dva več, pa malo več vzemi, ko bosta za kaj močnategn. Sami so bili pa preveč vestni, da bi bili mero umerili po številu drobiža. Zato so se iim solze udrle, ko so zagledali dva. Mati so na. vsa ta vprašania. ki nazadnie še niso bila ravno aktualna, ali na dnevnem redu, udano Bogu prepustili, češ. če je on z:' devetega našel žlico, jo bo tudi deseteera in enajstega, ako ju bo pustil živeti.
Tretji dan so naiu nesli h krstu-Sicer smo imeli debelo uro daleč do župne cerkve, vendar niso hoteli opustiti stare kraievne navade-Poleg tega sta bila pa oba pregloboko verna, da bi dolsro kako judovsko golazen v hiši trpela. Kdor tepa n1'. vsaj v teku štirinajst dni, storil, ga niso imeli samo za zanikerneža. ampak mu je vsak v obraz pogledal, če nima morda krivega nosu. Moj bratec je dobil pri sv. krstu ime Ja-kob. Ko bi -bila pri tem podobna svetopisemska zgodba merodajna-bi jaz moral biti Ezav. No pa na to prvič ni nihče mislil, drugič bi na oče ,in mati kaj takega ne pustila-sai sta naju ravno zato tako hitro dala odnesti v cerkev, da bi bila čimprej rešena judovske "žlahte."
I A •
2 77
Jaz sem dobil očetovo ime — Frančišek Ks.
Moj br atec Jakob, dasi bolj krepak kot jaz, je že po osmih dneh nieni zapustil svojo žlico in odšel tja gori, kjer s "ta velko" jedo. Ni bil Prvi, ki ga je Gospod posadil k svo-Ji bogato obloženi mizi, a tudi zad-nji ne pred očetom in materjo. Šti-ri sta naprej poslala. Dva večja, v cvetu mladosti in dva mala, Tere-2>nk0 in Jakca. Gotovo so mojemu °četu tudi ob Jakcovi smrti tekle Solze, solze kesanja nad onimi prejemi, ker so premalo zaupali v božjo previdnost, pa tudi solze žalosti. Saj ljubezen dobrega očeta sega Preko mej dejanskih razmer. Četudi ■Horda tarna, ko vidi da družinske °rgljice rasejo: Kje naj vzamem kruha, se mu vendar srce krči žalost', ko smrt stegne svojo koščeno r°ko po kaki piščalki, da jo vdela v Mogočne nebeške orgije. Mati so pa tudi na to rano položili Jobov "flayer": Gospod ga je dal, Gospod ga Je vzel, njegovo ime naj bo češče-1o.
Mati so bili v resnici srce naše ('ružine, njeno solnce. Naravnega s°lnca nam je v renski strugi itak Preveč manjkalo. A ga nismo pogrebi, ker nam je solnce matere vedno *ako ljubko sijalo in nas ogrevalo, ^ako ljubeče je naju najmlajša, dru-seveda pred nama, negovala, se z "aiiia smejala in jokala, vsaj na vi-Gotovo ji je včasih srce krvave-,°> kateri materi ne. Toda nama, ki Se nisva vedela, da je zemlja solzna ('°lina, tega ni hotela nikoli poka-atl- Je pač vedela, da bova to še frehitro sama spoznala. Srce je mor-a točilo solze žalosti, ki so se ji pa j1*1 obrazu spremenile v rosne kap-Jc v jutranjem solncu, samo, da so St nama ustavile, ki so imele na-*adnje le malenkostni vzrok. Kakor Ve'"ka pa je bila njena ljubezen, yClU'ar bila slepa. Ni bila samo /"'^a ljubiteljica, ampak tudi pa-( ttna in skrbna vzgojiteljica svojih ,r°k. Niti za enkrat se ne spomi-Jani, da bi me bila poljubila, dobil
sem jih po pozneje, ko sem že sam capljal okrog večkrat. Pomislite, ob vodi, pa celo kopico otrok. Tudi pri največji pazljivosti in pozornosti matere se lahko kaj pripeti. Sicer nas ni pred nikomur toliko svarila kot pred vodo, ne, da bi je ne smeli piti, temveč, da bi ne hodili preblizu nje. A otrok je otrok, če mu še tako zabičavaš naj pazi in se varuje, on vse od ust do nosu pozabi, kar se mu pove, magari, če se mu še s šibo na kožo zapiše.
Jaz nisem bil iz prav nič drugačnega testa. Kot sem bil tri ali štiri leta star in mi je bilo povsod okrog mlina dosti, sem dvakrat padel v potok. Enkrat sta me morala gotovo dva angela varuha ven vleči, drugače bi bil notri ostal. Vem, da bi me bili mati najrajši malo "pobožali", ko sta me spravila na suho, seveda iz ljubezni, a sem se jim, kljub temu, da sem prelomil njih ponovno prepoved, le preveč smilil. Zato so pa od tistega časa še bolj pazili, da se nisem zgubil izpred njih oči. V četrtem letu se je pa moja ljubezen, ki je dotlej večinoma le bolj mater poznala, začela deliti. Tudi ob očetovi strani sem bil rad. S tem so pa morali oče seveda prevzeti tudi del skrbi zame. Nekega dne so oni in najstarejši brat imela pri opekarni, ki smo je tudi en kos imeli, opraviti. Ob opekarni je bil vodnjak, ki je bil z deskami pokrit, kadar ni bil v rabi. Ta dan sta ga pri svojem poslu rabila, zato je bil odkrit. S starejšim bratcem sva se tam okrog potikala. Naenkrat nama je prišlo nekaj navskriž. Začela se je najprej besedna, potem pa še dejanska vojska oz. dvoboj. Kajpada sem se moral jaz, kot mlajši in šibkejši, umakniti. A se moram pohvaliti, da sem se v redu, počasi, rakovski umikal. V svoji bojni strasti pa nisem pazil na zaledje, kakor tudi brat ne. V hipu me je zmanjkalo, kakor bi se v zemljo vdrl, pa sem se v nepokrit vodnjak. Se razume, da se je takoj jeza ohladila, meni in bratu.
Na krik mojega sobojevnika sta
hitro prihitela oče in najstarejši brat, ter takoj spoznala položaj. O-če pogledajo v vodnjak in vidijo, kako se borim za desko, ki sem jo pri padcu s seboj potegnil. Hitro mi spustijo doli vedro, s katerim so zajemali vodo in mi vele, naj si pomagam vanje, ter primem za ročaj. Kmalu sem bil zunaj. Najstarejši brat me zadene na štupo ramo in hajdi v hišo. Mati ^bi se bili še potem kmalu onesvestili, ko so videli, da mi ni druzega, kakor da sem kot miš moker. Koj me spravijo v posteljo. Vem, da bi me bili povrhu še z brezovim oljem namazali, a so se nazadnje vendar le premislili, češ da sem že dosti kaznovan. Za takrat je bilo pač zadosti, za vedno pa ne. Tistega vodnjaka sem se poslej res bolj ogibal, kakor pes mesta odkoder je bil že večkrat v vodo vržen, voda je pa še vedno ostala moja prijateljica, ne ravno sama, pač pa z ribicami. Ribe loviti je bilo od otroških let moje veselje. Pozneje, ko sem dorasel, so mi stariši, bratje in sestre radi pripovedovali, kako sem kot otrok kar v čeveljčkih in oblekci v vodo skakal, če je kje kaka ribica hlastnila po svojem plenu.
Kadar sem kako tako "pogrun-tal," ki ji že sami ni sledila kazen, so mati poskrbeli da je sledila. Če sem le vedel, da je kdo njim nesel na ušesa, sem tudi vedel, da bo rau-zika, najprej šibe, potem pa še moja .Vem, da je mater bolj bolelo kot mene, vendar sem za oba jokal. Pa ne smete misliti, da je bila vzgoja moje matere samo v znamenju šibe. Niso jo radi vzeli v roke in kadar so jo, je bil zamah hujši, kot udarec. Materina roka je pač tudi takrat mehka, kadar tepe. A včasih je bilo potreba, ni šlo drugače. O-trok je še bolj žival, kot pamet, zato je treba rabiti živaljska sredstva. Seveda p0 pameti. In moja mati so to znali. Zato smo jih pa otroci tudi takrat radi imeli, kadar so s takimi zunanjimi sredstvi podpirali notranjo vzgojo,- ki je čisto človeška.
(Konec prihodnjič.)

278
X ŠL
NA RAZGLEDU
t
PO AMERIKI.
Papež ob smrti Hardinga. Ko je Msg. Pizzardi obvestil papeža, da je ameriški predsednik Harding umrl, je sv. oče vidno osupnil. Takoj je ukazal, da se ka-belira apost. delegatu naj v imenu Vatikana izrazi soprogi rajnega predsednika sožalnico ob bridki izgubi. Papež je Hardinga visoko cenil in pri svojem delu za svetovni mir stavil nanj velike upe. Enako je bil Hardingu Vatikan, kot neumorni pospeševatelj svetovnega miru, jako simpatičen. Mej sožalnicami za rajnim papežem Benediktom XV. je bila tudi Hardingova.
Zgovorne številke. Kar je Pariz v Evropi, to je Chicago v Ameriki. Na zunaj je seveda Pariz mnogo lepši, na znotraj, moralno, sta oba enako gnila, gnila prav pri korenini. Zakonsko-družinsko življenje, ki je celica in punčica človeške družbe, je padlo na ničlo. Tako v Parizu, kakor v Chicagi pride na sedem pravilno sklenjenih zakonov ena ločitev. V Chicagi je bilo od letošnjega prvega jan. izdanih 7505 poročnih dovoljenj. Razpo-ročni urad je pa izdal 1588 razporočnih dopuštnic. Lani je bilo istotam sklenjenih 33.897 cerkveno ali državno veljavnih zakonov, razvezanih pa 7285. Sodniki pravijo, da so tega krive nezdrave socialne in družinske razmere. Gotovo! A kdo je teh kriv? . . .
Debela ameriška raca. Po teh so ameriški časnikarji v svetu znani, kakor Rib-ničani po svoji suhi robi in šegavosti. Za to se imajo judom zahvaliti- Nedavno je eno tako neki čifutski reporter ustrelil. Evropejci se bodo gotovo kar masti-li z njo in se nam zraven prav zaničlji-vo in porogljivo, smejali. Tako-le je poročal o papeževem dnevnem življenju v Vatikanu: "Papež večkrat žalosten stoji ob oknu svoje palače in hrepeneče gleda na Monte Mario, na katero je kot visokogorski turist v mladih duhovskili letih večkrat splezal." No posebnih naporov pri tem plezanju ni imel, ker na Monte Mario pride lahko vsak otrok, saj prav za prav ni gora, ampak grič. "Papež vstane vsak dan okoli 6:30. Nato vzame kopel, nakar gre maševat. Po maši, okoli 9. ure, vzame malo kave in košček kruha, potem gre pa zopet maševat. Proti večeru mašuje tretjič. Opravljen ie v brokatno, tedaj živo rdečo obleko. Vsak petek gre k spovedi in se spovedu-
je eno uro, ker kot papež ima veliko grehov- Ponoči pa prešteva svoje zaklade in mej dnevom dobljene darove." Čudno, da še tega ni napisal, da gre po kosilu v Kvirinal h kralju, kjer z njim in Mussolinijem en tarok vrže.
Blamirale so se dične chicaške dame najvišjih krogov, ki so šle v boj za državno priznano in od države kontrolirano kliniko, katera naj bi štorklji sistematično zabranjevala prepogoste obiske po družinah. Že so bile te prvoboritelji-ce za ženske "pravice" gotove svoje zmage, zlasti ker so videle zadaj v rezervi celo armado zdravnikov, ki so jih kot svoj "kanonski futer" gnali pred seboj v boj, že so čule od vseh strani Hozana naslovnih mater, kar pride čeznje knaj-povski "Blitzguss-ledeno mrzel tuš." Chi-caški katoliški župan je v sporazumu z mestnim zdravstvenim departmentom izjavil: "Jaz sem katoličan, toda ne glede na versko prepričanje, ki nasprotuje tej teoriji, konštatiram, da bi take informacije ogrožale moralo mladine." Je pač žalostno in sramotno, do mora župan ženske morale učiti ko je vendar ženstvo, dokler se je zavedalo svojega dostojanstva, s svojo prirojeno sramežljivostjo tudi moža dvigalo.
Ameriški metodisti in ruski boljševiki. Ameriški metodistovski škof John L. Neuelsen, je v imenu ameriške metodi-stovske cerkve naslovil na rusko boljše-viško cerkev pismo, v katerem pravi, da Amerika simpatizira s težnjami reformirane boljševiške cerkve in da bo delala 11a to, da Amerika prizna sovjetsko vlado. Mesec prej je pa Trocky izjavil na petem komunističnem kongresu v Moskvi: "Sodrugi revolucija je na pohodu, v Evropi nič manj kot v Ameriki. Stopnjo za stopnjo, a sistematično se bliža. Silna bo, kruta in krvava, škripanje z zobmi na obeh straneh jo bo spremljalo."
S takimi ljudmi tedaj naši metodisti simpatizirajo, ki imajo prevrat naše države na programu, potem pa hočejo biti še stoprocentni Amerikanci, hrbtenica Amerike, kakor nekdaj Nemci v Avstriji. Ironija!
-o-
PO DRUGIH KRAJIH.
Ponesrečeni lurški romarji. Dne 16.
avg. se je v francozkih Pirenejih zgodila tragična nesreča. Nek transportni avto je vozil večje število romarjev, veči-
noma Holandcev, proti Lurdu. Avto je drčal ravno ob nekem 250 m pod cesto deročem hudourniku, ko iz gozda ob cesti nenadoma stopi neka žena. Šofer je z avto hitro okrenil, da je ne povozi. Pri tem mu je pa zarja zahajajočega solnca, ki mu je sijala nasproti vid tako zmedla, da je trenutno zgubil prisotnost duha. Avto s tridesetimi romarji se je prekucnil v skoro napvično padajočo globino. Prizor je bil strašen- Tri in dvajset romarjev je bilo na mestu mrtvih, ostali so bili smrtno ranjeni. Ko je ona žena, ki je bila povod te velike nesreče, videla, kaj se je zgodilo, je naglo tekla v bližnje mestece po pomoč. Vrnivša se na lice mesta je groze in strahu omedlela. Tudi ob božjih potih preži smrt. Upajmo, da so romarji v božje-potnih mislih nastopili romanje proti nebeškemu Jeruzalemu.
Nemški kardinal o naših cerkvenih razmerah. Kakor znano je letos mona-kovski nadškof kardinal Faulhaber obiskal glavne katoliške centre širom Amerike, zlasti one kjer je veliko nemških naseljencev. Vrnivši se domov, je imej predavanje o ameriških razmerah, zlasti cerkvenih. Ne moremo vsega navajati, kar je povedal. Le eno njegovo misel hočemo povzeli, ker je premisleka vredna-Govoreč o prihodnjosti katoliške cerkve v Ameriki, je mej drugim dejal: "Je h težišče katolicizma prestavljeno v Ameriko? Ne moremo gledati v bodočnost. Toda če bo Cerkev v Ameriki iskala, kar je zgoraj, če se bo znala izogniti seku-larizaciji, posvetnosti, če bo pomladno moč prvega stoletja svojega velikanskega procvita znala tudi v drugem stoletju ohraniti, potem bo res ona cerkev bodočnosti." Iz teh besedi visokega, globoko mislečega prelata, iz njegovih "če," zveni neka skrb za njeno bodočnost in lahen očitek, da smo ameriški katoličani v nevarnosti sekularizacije, da plovem0 preveč v posvetne vode. Kdor zasleduj0 novejši ameriški cerkveni razvoj, mu mora prav dati. Čim prej to sami spoznamo in preokrenemo, tim bolje za nas in katoliško cerkev v Ameriki.
Razporoka protestantizma in socializma. Nemški protestanti so s socialist1 dolgo časa fraternizirali, se z njimi bratih. Kdorkoli je bil proti katolicizmu bil njih zaveznik, naj bi bil tudi sam ta spodnji." Socialisti so pa znani nasprot-
I A -
279
n'ki katolicizma. Zato so jim podali za-
yeznisko roko. V svojem slepem sovraštvu do katoliške cerkve niso pomislili, da je socializem načelni nasprotnik vsake vere, naj se imenuje katoliška ali Protestantska, ali kakorkoli. Šele zadnje case so se jim začele odpirati oči, da se zavezniška roka socijalistov prav tako nasproti njim v pest stiska, kakor proti katoličanom. Oni hočejo le po znanem reku: Divide et impera — Razdvoji jih Ce jih hočeš obvladati, najprej katoličane pomandrati, kot najbolj nevarne, potem pa še druge "praznoverce". Kakor vse kaže, bo mej njimi prišlo do razpo-roke. Do tega spoznanja je protestante dovedlo težavno gmotno stanje, v katerem se nahajajo njih ministri. Mnogi "e morejo več od tega živeti, kar jim niinisterska služba donaša. Nekateri so Postali mlekarji, drugi rudarji itd. Ko so zaprosili povišanja plač, so jim njih zavezniki socialisti "fige pokazali". V ®nem oziru jim je prav, bodo vsaj vedeli se s takimi bogožrci bratiti.
Letošnje prvo ozdravljenje v Lurdu.
Lurški zdravniški biro je meseca junija
zabeležil prvo čudežno ozdravljenje. Tista srečna, ki je zopet zadobila zdravje, je bila S. Sholastika, prednica anger-skih "Služabnic vbogih". Njena bolezen ni bila psihična ali živčna, ki se res dajo tudi naravno, po takozvani avtosugestiji, samoprepričevanju ozdraviti, ampak je bila takega značaja, pri katerem vsa, tudi do vrelišča, oz. zavrelišča razgreta domišljija nič ne pomaga. Sestra je imela nekako hrbteniško jetiko. Priklenjena je bila na postelj in si ni mogla prav nič pomagati. Pitati so jo morali. Dne 12. jun. so jo pripeljali v Lurd. Ko so jo spustili v zdravilno kopel, se je popolnoma zdrava dvignila iz nje. Trije zdravniki so jo preiskali in izjavili: 1. da je bolezen nedvomno obstojala. 2. Da je potem, ko je sestra prišla iz kopeli docela izginila. 3. Da se naglo ozdravljenje po naravnem razvoju ne da razložiti.
Boljševiki odstavili Boga. Moskovski boljševiški študentje so stavili osrednjemu državnemu odboru predlog, naj vpelje praznik "odstavljenja Boga!" Praznik naj bi se vpeljal mesto božiča. Niso prvi, ki so se tako daleč spozabili in najbrž
tudi ne zadnji, ker stultorum infinitus est numerus, norcev je vedno dosti na svetu. Ali niso že pred poldrugim stoletjem francoski revolucijonarji istega storili? Boga so vrgli s trona in na njegovo mesto posadili boginjo razuma, v podobi propadle ženske. V cerkvi Notre-Dame v Parizu se je neki slikar David spravil na prižnico, ustrelil iz revolverja in zaklical: "Bog odgovori mi, če si!" Ker mu ni odgovoril, je konštatiral, da ga ni. I11 nemški Nietsche ali ni rekel: "Bog je mrtev, ali ne vonjate smradu njegovega razkrajanja." Toda kaj pravi zgodovina? Da so morali še tisti francoski "bogošturmarji," ki so ga odstavili, zopet priznati da je, ker so videli, da i-majo brez njega same divje zveri okrog sebe. In nemški Nietsche je že zdavnaj prah, Bog pa še živi. Tudi v ruskem Rimu, v staroslavni Moskvi, bo 011 zopet kraljeval, ko bo propadla judovsko-bolj-ševiška banda počivala v svojem nečastnem grobu. Bog zaenkrat še molči, ker i-ma čas spregovoriti. A kadar bo spregovoril, bo spregovoril tako, da ne bo nobenega rdečega grebena več videti.
RAZNO.
PREKLIC. .
Da Ave Marije z dosmrtnimi naročniki preveč ne obremenimo oz. sebe za Prihodnjost preveč ne zavežemo, s tem Ustavljamo dosmrtno naročnino. Tisti, ki so nam jo pred kratkim poslali, bodo Prejeli diplome, kakor hitro jih dobimo, Zanaprej pa, kakor rečeno, dosmrtnih "aročnikov več ne sprejemamo. Prosimo naj naši letni naročniki to vpoštevajo.
Uredništvo in upravništvo.
ZAHVALE:
I Prisrčno se zahvaljujem presv. Srcu ■Jezusovemu in Marijinemu za ljubo j *dravje. Darujem $1 za list.
Mary Vrhovšek.
V zahvalo Mariji za njeno milostno varstvo sem obljubila, da bom kaj pričevala za njen list. Zato pošljem $1 v 'a namen.
Josipina Vesel, Chisholm, Minn.
. Iz srca se zahvaljujem predobri nebe-ki Materi, da je uslišala moje prošnje. . Podporo lista, ki se bori za njeno c*st darujem $2.00.
Kat. Triller, Long Beach.
, Prisrčna hvala predobri nebeški Mate-r'- ker mi je izprosila ljubo zdravje--R. S. Cleveland, Ohio. Zadnje čase sem veliko trpela vsled 0,ezni. Dvakrat sem bila operirana. Vi-e|a sem mej življenjem in smrtjo. Toda ^'iko zaupanje sem imela do Marije ^magai in v duhu romala na Brezje. lsem upala zastonj. Po njeni priprošnji zopet ozdravela. Tisočera ji hvala. r''agam $2. za sv. maši.
Mary Tavčar, Baltik, Mich.
Nevarno bolna sem bila. Zdravniki so že obupali nad mojim okrevanjem. Več tednov sem se borila s smrtjo in jo nazadnje zaenkrat premagala. Dobro vem, da ne sama. Z menoj se je borila Marija, h kateri sem se z velikim zaupanjem zatekla. Na njeno priprošnjo je Gospod zapovedal smrti naj odstopi. Hvala njemu in Mariji, ki je prosila zame.
Alojzija Zupec, Iška Loka pri Ljubljani.
Tudi mene je Marija v mojih potrebah in stiskah že ponovno uslišala, kar v spodbudo in zaupanje drugih s hvaležnim srcem javno priznam. Prilagam $1-00 za list.
Anton Ivec, Sail Francisco, Cal.
Iz srca se zahvalim najboljšima Srci-ma Jezusa in Marije za uslišane prošnje. Prilagam $1.00 za Ave Maria.
Helena Petrič, San Francisco, Cal.
-o-
UREDNIŠKI KOTIČEK:
Dva mala dopisa smo morali radi pomanjkanja prostora za prihodnjič odložiti. Prejeli smo za dve maši, eno za na Zaplaz, drugo za v Štango k sv. Antonu. Ker je nerodno samo po en dolar po svetu pošiljati, tem potom vse nekdanje zaplaške in štangar^ke romarje opozarjamo, da imajo priliko še za kako sv. mašo poslati za imenovani božji poti. Ako kedo želi, prosimo kmalu.
Urednik.
-o-
NAZNANILO.
Iz St. Louisa, Mo. smo dobili poročilo, da je došel semkaj en nov duhovnik, Rev. Anton Moder. Začasno biva tamkaj. Pozdravlja vse Slovence široin
Amerike, zlasti one, ki so doma okrog Ihana, Dolskega, Dola in sv. Jakoba ob Savi. Ako bi kdo iz imenovanih župnij želel kakega poročila iz svojih domačih krajev, naj se blagovoli nanj o-brniti. Njegov točasni naslov je:
Rev. Anton Moder, i8ig a So. 8th Str. St. Louis, Mo.
4.) DAROVI ZA MARIJO POMAGAJ:
Ivana Kastelic, Ely, Minn, za popravo cerkve $iq.oo za olje $2.00.
Ljubiteljem te božjepotne cerkve, na katero je navezanih toliko naših sladkih spominov, bodi povedano, da potrebuje precej temeljite poprave, s katero so že začeli, ker ni kazalo odlašati. Pri-strešni in pročelni omet je odstopil in se kruši. Da se ne zgodi kaka nesreča je bilo treba kljub vsej draginji stvar nemudoma v roke vzeti. Proračun se glasi 11a par sto tisoč kron. Kdor hoče kaj prispevati v ta nemen, mu Marija ne bo ostala dolžna. — Prej poslane sv. maše so že vse opravljene, kakor ini je te dni cerkveno predstojništvo sporočilo. Tem potom opozarjam vse, naj ja nihče ne pošilja na Brezje za sv. maše v pismu, četudi priporočenem. Za tiste sv. maše cerkveno predstojništvo ne prevzame nobene odgovornosti. Tam v stari domovini so zdaj preveč balkanske razmere. Več mojih pisem brez denarne priloge ni prišlo 11a svoje mesto. Mora biti nekdo vmes, ki jih radi dolarjev odpira in proč meče. Zato moram na odprtih kartah sporočati cerkvenemu predstoj-ništvu, kako naj poslani denar obrne. Torej pozor!
_'8o
I A~
Joliet, 111. — Dragi striček: — Zopet Vam hočem napisati par vrstic dragi striček. Naznanim Vam, da sem bil na počitnicah v Cleveland, O. pri mojih \dveh stricih in teti. Bilo mi je lepo in dobro. Lepo Vas pozdravim in vseh boys na Corner.
Vaš	Rudolph Pozek.
Dragi Rudolf: Tako je prav, da si se me spomnil in mi poslal poročilo o tvojih počitnicah. Jaz vsikdar rad čujem o svojih boys in girls. — Pozdravljen Tvoj Striček.
Chicago, 111.
Dragi striček: — Oho, zopet sem vas prišla obiskat na vaš korner. In se zelo veselim ko berem v listu Ave Maria in tam najdem našega Strička. Dragi Striček Oh, kako sem se veselila te zadnje nedelje zato ker sem bila pri Sv. Birmi.
Drugo me pa še boli veseli in veste kaj je to Striček in to je da bom sedaj o teh počitnicah šla z našo častitoj se-stroj Sebastiano u samostan v South Chicago za Sestro. Zato bom prosila moja mamico, da bodo prosili maloga Jezuščka in njegovo presveto mater da mi iz prosi to milost in za vas Striček bom šla iutri k sv. obhajilu.
Sedaj pa nemam več časa pisati ker moram iti api proti. Dragi striček sedaj pa se bojim da ne bi moj list po nesreči v koš zablodil. Z Bogom dragi Striček.
Frances Trstenjak.
Draga Frances: — Kako me veseli, da boš šla z dobro č. Sestro Sebastiano v samostan. Toda, ne pozabi, da boš morala še veliko moliti, da ti bo Bog dal milost poklica, da boš tam tudi ostala. Pozdravljena tvoj Striček.
Chicago, 111.
Dragi Striček: — Zdaj se pa mi že preveč dolgo vidi ka sem ne bila na vašem kornerji zdej pa imam čas da pridem in vam malo nekaj povem da komaj čakam da bi brže to šolo zvršila in bi šla v drugo in to je v South Cliica-gi, da bom se šla učit za sestro da bomo imeli počitnice s prečastito sestro Se-
bastiano in tudi več mojih prijateljic bo šlo pa me jako veseli iti in zmeraj prosim preblaženo Devico Marijo, Da bi mi pomagala in da bi mi izprosila to milost, da bi stojila v ta sveti stan, da bi mogla bolje in lepo Bogu in Mariji služiti in si nebesa zaslužiti. Zdaj pa več nimam časa. Pozdraviti vas dajo mama in ate Drugikrat več.
Zbogom Dragi striček.
Justina Trstenjak-
Draga Justina: Tudi Ti boš šla v samostan? Tako je prav. Bosti obe sestrici ■ skupaj. Kako bo lepo, ako bo Vama Bog dal milost stanovitnosti, ko bosti obe Bogu služili v tako lepem stanu. Bom tudi jaz molil za vaju.
Vajin striček.
New Duluth, Minn. — Dragi striček, sedej morem pa en mal na corner stopet. Nej prvo vas use. prov lepo pozdravim, sedaj so počitnice imamo dost dela. Jest grem k maši vsak dan, in tukej smo imeli sv. birmo, boys in grls morte večkrat pisati nesmete pozabit na cornar. sdej vas pa serčno pozdravim
Agnes Križaj.
Draga Agnes: Prav, prav da si prišla. Smo vsi prav veseli. Le še pridi. Pa tvojo dobro mamo in ata pozdravi.
Tvoj Striček.
Girard Kans. — Dragi striček: Tudi jas bi rada se pridružila na Vaš korner. To je moje prvo pismo. Ne zamerite, ker ne morem dobro slovensko pisati jaz sem 12 let stara jaz sem iz starga kraja prišla tri leta nazaj. Zdaj hodim v šolo in sem pozabila slovensko pisati. I11 vam dam vedeti, da je bilo pri nas na Franklin prvo sveto obhajilo 27. maja. Prosim Vas, da ne bi deli moj dopis v koš, ki se je preveč daleč zavleklo moje pisanje. Sedaj vas pa vse lepo pozdravim ajz mama in ata sestre in brat.
Antonija Damish.
Draga Antonia: — Tega pa že ne smeš, dl bi pozabila slovensko. To bi bila velika škoda. Zato le pridno čitaj in piši slovensko, da ne boš pozabila. Angleščino se boš še prehitro naučila. Ako se ne boš potrudila, da bi veliko či-tala slovensko, boš hitro pozabila. Tega bi bil pa jaz jako žalosten. Kaj ne, Tončka, da boš večkrat pisala. Le daj in zve-seli	Tvojega Strička.
New Duluth, Minn. — Dragi striček. nejpred vas prav srčno pozdravim, in use bojse in grls 11a kornerju, in se vam prav lepo zahvalim, ki ste me sprejeli, na vas korner, zato sem se zopet oglasil, imam, sporočati, veselo vest, 20. maja je bilo, u naši, cerkvi, zelo veselje pri prvi sv. maši, so spreje-i, naši mali otroci, prvo sveto ob-hailo, ob 3 uri po poldan, sopa prišel, naš prečastiti, škof, iz Deluta, podeliti, zakrament, svete, birme, moje sestre ste ble 2 pri sveti birmi, eni, in merian meni zelo, dopa-de, tukaj u ameriki pa zmeraj kej le pega vidim, patu imam bliz cerku. panaš gospod father Pirnat so do-_ bili, zelo lepo mašno obleko iz ev-rope, ki so jo u nedeljo, po prvi sv. maši. blagoslovili, tukaj semi zelo, dopadc, tudi gospod so zelo, dobri, in lepo nasuči-io, dragi striček jest zelo rat berem vaše liste, tukaj vameriki imam več prostega časa, kokr u staremo kraju sedaj so ravno, počitnice, patud engleško semseže nekej naučil, striček, jest sem že, pešal-uškul, pavas še enkrat prav srčno, pozdravim, bom pa za vas molil, pri sveti maši, pa za vas bom šel, k sv. obha-ilu, u nedela vas že, poznam, de ste tudi vi zelo dobri, sedaj pa oprostite striček bom pa, drugo več napisal. Zbogom, striček,
Andrej Križaj.
Pa še nekaj nesmem pozabit je tudi zelo lepa moj ata in sestra in jest smo šli. u škofijsko črč ko so posvečevali nove mašnikc zelo je bilo lepo Zbogom.
Dragi Andrej: Hvala za tvoje pismo-Lepo je bilo, da si šel v Duluth gledat, ko so bili novi mašniki posvečeni. Ali bi ne bilo lepo, ko bi tudi ti enkrat dosegel to vzvišeno čast? Kaj? Le lepo moli in jaz bom molil za te. —
Tvoj Striček.
New Duluth, Minn. — Dragi Striček. jest bi rada imela eno podobco, .odvas če mi morte poslat presveto srce Jezusovo, se vam, lepo priporočam zanjo, zbogom striček,
Merjam Križaj.
Draga Merjam: —
Podobico mislim, da sem ti že poslal, ako bi bil pozabil piši mi, pa t' jo bom sedaj poslal.
Tvoj Striček.
New Duluth, Minn. — Dragi Striček: — nejpred vas prov srčno pozdravim striček jest sni šla h sveti konfirnia-tion sedaj so počitnice, imam dost časa na korner pridit, bom pa kar slovensk0 pisala, upočitnicah je naša, šola, usak jc svoj tičar, striček, jest bom šla za vas k sveti maši, zbogom striček gudbay
Ani Križaj.
Draga Annie: — Častitam Ti k lepemu. dnevu ko si bila pri sv. birmi. Enak0 povej, da častitam tudi vsem drugi"1 mojim malim prijateljčkom tam v Ne^ Duluthu. Le še kaj piši.
Tvoj Striček.
"AVE MARIA'
vprašanja in odgovori.
(Dalje.)
Indeks prepovedanih knjig je s Poslanstvom Cerkve tako tesno združen, da si ju ni moč misliti ločenih. Tisti trenutek, ko bi Cerkev v celoti kasirala indeks prepoveda-n'h knjig, ter proglasila popolno svobodo tiska in branja, kakor to delajo moderne države, bi preneha-'a biti prava cerkev Kristusova, ker bi izdala njegov nauk, kakor je Judež izdal Kristusa in ga prodala raz-n>m potvarjavcem. Tega pa ne sme, ker je samo varhinja in oskrbnica, ne pa lastnica tega nauka. Tega niti ne more, ker njegov lastnik čuva nad "jo in njim. Zato pa. dokler bo ona to, kar je, bojujoča cerkev proti raznim potvarjalcem božjega nauka, to bo pa do konca dni, bo morala, ako hoče zvesto vršiti izročeno ji Poslanstvo, svojim otrokom vedno trgati iz rok leterar.ne strupene rože Ji gobe, jim vedno dajati v roke nov "ideks, nov seznam, da se jih vejo varovati. Kdor tedaj trdi, da je in-teks prepovedanih knjig nekaj zastarelega, nekaj srednjeveškega, ki "e spada več v sedanjo dobo, ta ni-•Ha pravega pojma o Cerkvi in njeni "alogi.
Nasprotno! Indeks ni bil nikdar tako potreben, kot je danes. Zato pa, če bi ga sv. cerkev že stoletja ne '^lajala, hi ga morala začeti izdajati danes. Tiskarski stroji danes bruhajo v svet razno protiversko, brezver-sko, mejversko, nemoralno slovstvo. kakor Vezuv svojo lavo. Vse to pa pod lepo firmo svobode, svo-Vlne znanosti, svobodne ljubezni.
a bi pa to vado bolj vabljivo na-!edili in tako več kalinov vjeli, zna-vse to še v nekak verski plašč za-V'ti. Prav dobro je te apostole te-nie karakteriziral duhoviti italijan-Sk> škof Jeremija Bonomelli. "Taki pravi, "pišejo vse in o j'Sem. Vse, pravijo, se sme presoja-. ■ tudi Bog . . . Zdaj presojajo hi-
Jerarhijo,
zdaj oblast škofov in pa-Določujejo meje cerkvene v 'asti, vpijejo o zlorabah. Zdaj tičijo Cerkev tesnosrčnosti, zdaj širo-Vestnosti.
Zdaj pravijo, da je
Cerkev prijateljica zatiravcev, da pomežikitje z aristokrati, da klečeplazi pred cesarji, a zdaj zopet, da hujska na revolucijo, da podžiga h krvavem vojskam . . . Isto jim je sv. pismo ali koran. Mojzes ali Zoroaster, papež ali tibetanski lama. Vse jim je dobro, kar jim služi. Brezsramni so in skromni, drzoviti in hinavski, brezbožni in pobožni, divji in krotki, verni in brezverni, katoličani in bogotaji . . . vse, kakor jim kaže, kakor hoče čas, kraj namen, oseba. Enega škofa povišujejo, da drugega ponižajo, en red hvalijo, da drugega oblate. Včasih se zdi, da so polni nežnosti do katoliške cerkve in vere; naravnost solze se radi stiske cerkvenega poglavarja ter radi nenravnosti in brez-božnosti sedanjega sveta, navajajo sv. pismo, govore o prvih časih krščanstva, pojo slavospeve nekaterim svetnikom ... a le zato, da potem toliko brezskrbneje grde cerkev in papeža . . . Kratko, taki pisatelji mešajo laž in resnico, krepost in greh, dobro in slabo. Hvalijo sv. Vincenca Paveljskega in kolnejo sv. Ignacija Lojolskega." Mar ni res tako?
Še bolj perfidno izrabljajo v svoje satanske namene takozvario lepo slovstvo. Lepo slovo, lepa beseda, da, a vsebina? Ali niso te pesmi, ti romani, te novele kakor javna ženska v svili in lilijskem parfumu? Kaj mi pomaga izumetičen jezik in krasen slog, če je vsebina najgrše
blato; razgaljena strast? Ali je zar to strup manj škodljiv, ker je v zlati posodi in ne v kakem zvezanem ribniškem loncu? A vabljiv in zapeljiv je bolj. In to ti apostoli laži in prevare hočejo, da kaj stržijo. To je podlo literarno čifutarstvo. Kakor čifut zbira razno starino, jo snaži, lakira in polira, da izgleda kakor nova, tako delajo tudi ti literarni či-futi. Blato ovijajo s svilo, navaden nikel in med zlatijo in srebrijo. Prismojeno ljudstvo se pa tepe za proizvode njih "duha," jih kupuje in požira, ter kadi na vse strani svojim velemožem, svojim buditeljem, svojemu ponosu. V resnici bi jih pa moralo kot "giftmišarje" dati zapreti, ker mu versko in moralno zastrupljajo dušo.
Da, da, ko bi Cerkev ob tem vesoljnem potopu protiverske in nemoralne literature ne priskrbela svojim otrokom rešilne deske indeksa, bi bila nezakonska mati, ki svojega otroka vtopi v vaški mlaki, ne pa ljubeča mati, ki ga pritisne na svoje srce, ko mu preti nevarnost za telesno ali dušno življenje.
(Dalje prihodnjič.)
^ rojaki, naročajte in priporočajte list
"ave maria"! ^
EDWARD V. SOURBIER
Edini katoliški pogrebnik
V STEELTONU
se priporoča Slovencem in Hrvatom
Na uslugo podnevi in ponoči Bell Phone: 191
Front & Swatara Streets STEELTON, PA.


"AVE MARIA'

A
4
4 t 4
t
t
\f
t 4
4
IMENIK KNJIG
KI SE DOBE V ZALOGI
KNJIGARNE EDINOST
1849 West 22nd Street
MOLITVENIM.
ANGELSKA SLUŽBA za dečke (kako se streže pri bv. maši _j
.66
Bodi moj naslednik..........$ i.oo
Bog med nami .............. i.oc
DEVICA VERNA, šmarnice _ .86
Dobra spoved ............... 05
DUHOVNI BOJ __
DUŠA POPOLNA . _
DUŠA SPOKORNA . __
IZ DUHOVNE zakladnice Tomaža Kempčana . . _____
Mala zakladnica .............
MOJ TOVARIŠ
Marija Varhinja nedolžnosti,
usnje . ....................
Nazaret ....................
NEBEŠKA Hrana I. in II. iv. a $128.
Obhajilne molitve, broš.....
OBREDNIK DR. NAJSV. IMENA _
OBREDNIK Krščanskih Mater _
OBREDNIK za III. red sv. Frančiška
PRIPRAVA NA SMRT _
Rajski glasovi, usnje .......
Rajski glasovi, vatirano usnje Skrbi za dušo, usnje ........
Skrbi za dušo, vatirano usnje
SV. KRIŽEV POT ____
SV. ROŽNI VENEC _
6MARNICE, Volčič _
SMARNICE, L. Skufca _
6MARNICE arskega župnika _
Večna molitev ...............
VODNIK III. reda
1.00 1.00 1.00
.45 .10 1.00
1.25
1.00 2.(0 •os .86 .35 .86 1.»
1.25
1.50
1.25
I.SO .16 1.00 .86 .06 .81
I.2S 41
Sedemnedeljska pobožnost na
čast Marije 7 žal..............10
ANGLEŠKI MOLITVENIKL KEY OF HAEVEN, molitvenik pripraven z« vsakogar priročne oblika v različnih vezavah, cena _od 6O0. do_
THE CHILD'S PRAYER-BOOK molitvenik za otroke, cena __ od26o. do_
THE DEVOUT CHILD, mall molitv*. nik za otroke
1.00 1.10 .10 140 ».00
THE YOUNG MAN'S GUIDE, molit-venik ca mladenič* _________
THE YOUNG GIRL'S GUIDE, molit-venik za dekleta . VISIT TO THE MOST HOLY SACRAMENT, molitve za vsak dan r mesecu. pripraven z« vsakega kristjana -	1.10 Polet navedenih, sprejemam« narečtla M vs« angleška molitvenik«, U Jih J« mogoča dobiti prt večjih knjlgo-
tržcih. HRVATSKI MOLITVENIKL
VRTEC GOSPODNJI, Tezan t usnj« _» 1.00
RAJSKI CVJETOVT, rezan t usnje _	1.00
UTJEHA STAROSTI __1.11
SLAVA BOGU, črna koščen« vezava	1.0«
SLAVA BOGU, vaUrano nsnj« __l.TI
PUT V NEBO,_ od $1.7» do __«.00
ZVONCEC, navadna vezava . ,.	1.00
ZVONCEC. vatirano nsnj« __1.10
ZVONCEC, črna koščena vezava
z okraiavo . . _________	1.00
ZVONCEC, vatirano nsnje 1 okraiavo.	l.TI
NABOŽNE KNJIGE 1
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE,
Urban Neimah. trdo ve*.	m._I 1.00
JEDRO KATOLIŠKEGA NAUKA, ti- ^
KRALJE8TVO BOŽJE NA ZEMLJI_ il
KRISTUSOVO TRPLJENJE . 41
KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT I. in 11. del a 76c. _ 1.10
Lurški čudeži ................95
MOLIMO, ali najpotrebnejši nauk _ .16
mesija . . _ .36
.U vil .60 .76 JI 41 .26 41
NA NOGE V SVETI BOJ
NEBEŠKA KRONA. . _
NEVESTA KRISTUSOVA OD BLAGOSLOVIL
O SV. CIRILU IN METTODU
PAMET IN VERA _
PASTIRSKI LISTI
RED ZA LJUDI Uvel* med svatom _ SLOV. GOFFINE, kratka zgodovina
cerkvenega leta trd. vez. _
SLOV. GOFFINE, kratka zgodovina cerkvenega leta meh. vez. ______
Spolnuj zapovedi, dve knjigi
a 50c.........................
SV. EVANGELIJ IN DEJANJE APOSTOLOV . . _
SV. V1NCENC1J, trdo vez. _
TEMELJI KRŠČANSTVA _
UMETNOST V BOGOOASTNI siulbL.
HODNIK MARIJANSKI . _
VZORNIKI 1. SV. OBHAJILA _
ZGODBE SV. PISMA, obsegajoč« 11. zv. posamezni zv. 20c. ako se naroči vseh 18 zv. skup. sta,ne ŽIVLJENJE G. JEZUSA KRISTUSA.
mala izdaja . ---
ŽIVLJENJE SVETNIKOV, dr. J. B. Zore. . . ______________
ŽIVLJENJE SVETNIKOV, Matija Torkar, velika izdaja II.....
POEZIJE IN PESMI 1
BISERNICE . . _I
CERKVENA pesmarica, A. Berk _
CERKVENA poamarica, L. Dolinar _ CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA,
M. Elizabeta . _
IZ MOJE CELICE, M. Elizabeta _
PESMI. J. CIMPERMAN _
POEZIJE, F. Levstik _
PSALM1 . . _
ŠOTOR MIRU
VALENTIN VODNIK, svojemu narod« ZA SOLNCEM, G. Strnila . _
RAZNE KNJIGE IN SPIS NARODNO GOSPODARSKI	_
AJDOVSKI GRADEC, J. Tomlnl«fc_ AMERIKA IN AMERIKANO, J. F. Trunk, v zvezkih, meh. ves. AMERIŠKI SLOVENCI, kaj kočam, A. Tomec . _______________
APOLOGETICNI GOVORI . _
FRANC PIRC. življenjepis	,
FRIDERIK BARAGA, meh. to. _.
III. SLOV. KAT. shod t Ljubljani __ KATOLIŠKI SHOD v Ljubljani
KITAJCI IN JAPONCI _
KOLEDAR DR. SV. Mohorja 1*11 _ KRIŠTOF KOLUMB. odkritja Amerik« MILOSRQNOST DO ŽIVALI, u mlad« in stara . . _______________
Kratka zgodovina Slovenc«v(
Hrvatov in Srbov ............
Kratka zgodovina slov. Slovstva.........................
KRŠČANSKO N RAVOSLOVJB , _ NAŠA DRŽAVA
NAŠA POTA. I. in n. v«, oba _
Ob 50 letnici Dr. Janeza Kreka
OBČINSKO POSREDNIŠTVO . _
OSNUTEK — Slov. nar. gospodarstvo OSMERO BLAGROV. nauk sa srečno
življenjo, vezan ____
O SV. CIRILU IN METODU , PETER BARBARIC
PODOBE IZ MISIJONSKIH POGLED V NOVI SVET '_
2.00 1.11
1.00
1.10
.76 .60 1.0» .76 1.00
3.00 41 .10
2.00
.71 .60 .10
.71 1.00 .71 1.00 .71 .71 41 41
.U
•20
141
M M M M 1.00 41
40 M
41
as
1.00 M
.76 .M
.25 .TI 41
l.M .M .U 41 41
Chicago, 111.
PRILIKE P. BONA VENTURA SLOVENSKI ZUPANI _
Več luči, dva zvezka ____
SVETA RUSIJA . _
VOJSKA IN MIR
VZORI IN BOJI, Jožu Debevc, trdo
vez. . . ____
ZGODOVINA BREŽIŠKE župnij« _ Zgodovina cerkljanske fare.. Zgodovina fare ljubljanske ško
fije ........................
Zgodovina novejšega slovenskega slovstva 11 knj.........
Zgodovina Slov. Slovstva n. del. . ........................
Zgodovina srednjega veka ... ZMISEL SMRTI . __
.81
.26
.46 .46
2.00 .81
•SO
poučne knjige.
Domači zdravnik .............
Domači živinozdravnik ........
Grofenaun, Slov. čitanka za
za srednje šole ..............
Nauk o čebelarstva ...........
Pevska šola..................
Pregledna karta S. H. S.....
BESEDNJAK, angieško-siovenBki, Dr. F. J. ICern
DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, pouk'
za dobavo državljanskega papirja _
DRUŠTVENI GOVORNIK . _
GOSPODARSKI NAUKI __
GOSPODINJSTVO . _
GRŠKO-SLOVENSKI slovar. A. Dokler
trd. vez. . ____
HIGIJENA NA KMETIH ___
KAKO SI OHRANIMO ljubo zdravja KATEHEZE ZA PRVENCE _
Knjiga uradnih vlog ........
KNJIGOVODSTVO
•45 1.25
1.25
•75 .71
■75
•75
•75 .50 1.25 -25
i 6.00
KRATKA KATEHETIKA _
KUBIČNA RACUNICA _.
MLADENIČEM, prevz. škof Jegiii _
NASVETI ZA- HIŠO IN DOM _
NEMŠČINA BREZ UČITELJA _
OSNOVA PRAVILA ZA ZDRAV-
JE MALARIJE. _
OBČINSKI RED _
PERUTNINAR
DROBNI NAČRTI ZA POUČEVANJE
VEROUKA . . _
POŠTNO IZRAZOSLOVJE
POUK ZAROCENCEM in zakonskim. PRAKTIČNI (hitri računar, ves. v
slov. ali angleškem Jeziku _
PRAVILA ZA OLIKO _
PRAVOSLOVJE . . _
RABOJEMNO PRAVO . ___
REJA DOMAČIH ZAJCEV _
ROČNI SPISOVNIK . . _
SLOVARČEK k Ovldijevlm pesmim.
Doki. . . ____
SLOVENSKE besed« v slovenščini _ SLOVENSKI PRAVOPIS _
Sadno vino ali sadjevec......
UČITELJ ▼ boju prati alkoholkmn
UMNA ŽIVINOREJA . . _
ZAZNAMEK OKRAJŠAV korelpon-denčnih pisem
ZDRAVILNA ZELIŠČA _ ŽENINOM IN NEVESTAM
.10 1.00 .60 1.00
3.00 .76 .21 .86
•75 -.21 .20 .71 .40 .76 .41
.10 .41
.20
45 .21 41
.71 .71 .45 41 41 41
.71 .TI
40 .50 .41
41
140 41
.11
K