TRST, sobota 17. maja 1958 Leto XIV. - Št. 117 (3962) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON »3-101 IN »4-030 — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — !*]• St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Penico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI- od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE °GLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, iinančno-u pravni 120, osmrtnice 90 Hr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din^ Poštni tekoči račun. Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-1-Z-J75 Genm vladni komisar izvrši! svojo grožnjo In s tem tudi zborovanje K Pl ~ Začetek ponovnega izvajanja fašističnega gesta s „Qui si parla soltanto italiano!" (fciteralut vladni komisar dr. *j*vanr,i Palamara je izdal rnJ naslednji ukaz; •Spričo dejstva, da bi mo-na javnem zborovanju, ki P j* napovedala italijanska .kubistična partija za 17. jj ®. na tem trgu Unita d’lta-•'den izmed govornikov — R1 rečeno v programu I, “rovanja, govoriti, uporabiloč slovenski jezik; upošte* , Joe da je omenjeni trg — j* bil v zgodovini mesta glavnih in največjih ttiotičnih tržaških manife-ki^t ~ Za veliko verino pre-bala- v.a Povzdignjen v sim-J/ ualijanstva Trsta, tako da j ^“Ved govora v slovenskem t*1**1 ai sprožila samo zelo itnT*0 reakcijo, temveč je g®1 v širokih slojih prebival-j * bovaročila jasen namen. ^ *akim sredstvom preprečita,'81^0 manifestacijo, ki jo ,J|)0 omenjeni sloji za izzs 'ta a žaliivo: se zato 3ma‘ ko s D' *ako zborovanje, ta-wAa' je bilo predvideno, po j, “ilo zelo hudo motnjo ie-llsd'n iavne varnosti; po pre-t, j* Poročila tržaško kvestu. j, f!v. 00396/2/17 od 14. ma-Skn - ^ 'n poročila poveljstva s*. Plae orožnikov v Trstu jj.,; 19/469/1954 od 14. maja se sma’'ra> da °bsta-ii v tem primeru razlogi lavne nuje, ki jih pred-člen 2 Enotnega bese-dji^konuv o javni varnosti, 18 ■ 'neSa s kr. odlokom od jjJUhija 193-1 štev. 773; uka-Uj-' Zborovanje, ki ga je Italijanska komu-?JCna partija za 17. t. m. v Dl a ta Trgu Unita dTtalia Vajeni način, je prepo-)»v* • — Častniki in agenti (ja*, silt so pooblaščeni, da ukaz izvršijo. — je pooblaščen, da ukaz Jto i — V Trstu, 15. maja Generalni vlaani ko- % Ulj,* Go ^r* Giovanni Palamara.« protiustavni ukaz ge-Icj jj*e0a vladnega komisarja, it a v dekretu s katerim ga ^lilt no,,al predsednik repu V Italije zapisano, da ima tj • “"last kot nekdanja ZVV okj, .fnkonodajno in izvršno, j uanio iz treh razlogov: 2oti o, da ostane črno na lile*'1;, zapisano, kako zastop-krši osnovna načela 2 '‘bike ustave, "•čin °’ da b°do tudi na ta '« j obveščeni vsi tisti, ki ^ijo ’ skrbeti, da se ne itj6 določbe, ki jih vsebu-hj ,*Pora zumi in dogovor i, hetere so postavili svoje 'I«« j v imenu svojih naro- S kuni držai> ulad, in da se h ono zavzeli za to, da 4-ta» preprečilo in 8'9»r t0:.da ga bo bodoči zgodo-e ?a*'b krajev in naše manj-tri«, °lžan navesti kot grob Soi’ kak° so se 13 let po n«jo*n n°d fašizmom teptale °.Vnejše pravice sloveti-UMdstva v teh krajih. Bedii c °b lfj priliki na-®neje kon»aj izgovorjene in še ®bpia„ sede> ki jih je izrekel %koar države med svojim ., o J1 v Londonu o svobo-liti ^ otriokraciji, o sudelova-% e narodi in o pomiritvi. *e0n,,-,a^*‘ naj se spomnimo 'h besed, ki jih je iz-,te»n *, občinski palači na i-;,tarenrBU Unita dTtalia, za . le0a *o kot sledi iz gor- kkaza — tudi general- lia dokaz, da se vladni generalni komisar zaveda svoje od govornosti in da zna v službi Trsta in v službi Italije storiti, da bo postala Italija činitelj ravnotežja, sloge in miru v Evropi in v svetu? Ne! Gornji ukaz dokazuje, da se nacionalizem obuja od mrtvih, namesto da bi se pokopal! Prav tako dokazuje, da se z njim nikakor ne zbližujejo, še manj pa zlivajo v ravnotežje pravičnosti težnje in tradicije različnih civilizacij! In kdor je povzročil ter napisal in podpisal gornji ukaz, prav gotovo nikakor ne dokazuje, da se zaveda svoje odgovornosti in da zna storiti tisto za Trst in za Italijo, da bi po besedah poglavarja države postala, kar mora biti: činitelj ravnotežja, sloge in miru v svetu. Naša dolžnost in pravica je, da tudi ob tej priliki nezaslišanega teptanja ustavnih določb in Memoranduma protestiramo proti tem in takim nenehnim kršitvam, ki so s prepovedjo uporabe slovenske-skega jezika na največjem tržaškem trgu dosegle svoj višek. Ne bomo naštevali ponovno vseh teh ustavnih določb, določil resolucije o človečanskih pravicah, natančno naštetih pravicah manjšine v londonskem memoundumu in Posebnem statutu. Vprašamo se rajši: Kako nam jnore generalni vladni komisar, ki podpisuje in izdaja take nezaslišane ukaze, s katerimi začenja dejansko ponovno izvajati fašistično načelo — tokrat samo za Trg Unita — «Qui si parla soltanto italiano!« — jamčiti, da ne bo govore v slovenščini prepovedal jutri na Trgu Goldoni pojutrišnjem na trgih Garibaldi in Perugino, naio pa enostavno potzdignil vse področje mesta in končno celotno področje v simbol italijanstva ter prepovedal ne samo govoriti na javnib zborovanjih, temveč tudi privatno tako kot so to počenjali fašisti, katere je ves civiliz rani svobodoljubni svet pomandral in jim enkrat za vselej vzel oblast iz rok? In končno kaže, da to ne- nehno sklicevanje iz dneva v dan, iz meseca v mesec in iz leta v leto — na ustavne predpise, na zakone, na mednarodne sporazume prav nič ne zaleže! Mar je to res? Ne moremo uerjeti, da bi bilo res, sicer se ne bi niti tokrat nanje sklicevali. Poudarjamo pa tiste besede včerajšnje izjave socialističnega prvaka dr. Finceheneja, ko pravi da žalitev katerega koli državljana, žali dostojanstvo slehernega ter tudi varnost države. «Ze-Iim, da bi Trst tokrat to čutil, je dejal dr. Pincherle, dokler ne bo prepozno.» Nikakor pa se ne moremo zadovoljiti z včerajšnjo ugotovitvijo generalnega tajnika krščanske demokracije Fanfa-t.ija, ki je dejal, da so v Italiji zakoni, toda da se ne izvajajo, ker je njih izvajanje poveljeno ljudem, ki imujo v hrbtenicah »pasto* namesto mozga. Ne zadovoljujemo se s to izjavo, ne samo zato, ker jo je izrekel tisti, ki je. bil glede gornjega protiustavnega ukaza sporazumen, temveč predvsem zato, ker je že končno potrebno in nujno, da se v Trstu postavi na najodgovornejše mesto človek, ki bo znal izvajati ne samo ustavne, določbe in mednarodna določila, temveč ki se bo znal tudi ravnati po pravilnih navodilih poglavarja države. Po Izglasovanju izcednih pooblastil PflimHnii V Franciji je se vedno nevarnost vojaškega desničarskega prevrata Izredni varnostni ukrepi - llepolrjene vesti o ostavki načelnika glavnega štaba vojske - Razburjenje zaradi De Danilovih izjav \ Massu in Salan proti vladi: zahtevata De Gaulla na oblast Tudi dogodke nnpeljuje KD na svoi Vodstvo PSI se bo sestalo v ponedeljek ter bo proučilo kampanjo, ki jo glede socialistov vodi KP1 je «po- •f'"' v simbol italijan-«0our> in da je zaradi te- ti u^0r .................. - ‘hic-i v slovenščini na njem tWtltu'n In žaljiv«. Tržaškim I'”1 svetovalcem in dru- uHk„ndHavnikom oblasti je % “az države 7. oktobra «Vi .ed drugim dejal; veliko odgovor->itia Vam jo nalagata zgo-sv°j'mi dogodki in II u-8 ,.s svojo nesprejem-Ik; ®dltvijo. Obmejno me-v 4uk'ma skupno z obvezo nvfno 'n politično nuj- Cl: da S6' tudi P°slar}' Vj.h jUv‘hhzuje in po moz- |£Sti i - v ravnotežje pra- blih r.; in tradicije (raz- 6t "i V1'*izac‘i> kajti tudi v harmoniji struj na- L,.Se ,ra*nih deželah, kakrš- h • hotr k6 danes za vpdn0 .‘Hmi *bh°, je nacionalizme 'k bni- .ov pokopala ne bi Sol;« ^*va zavest člove- K&rn°sti ^ zahtevajo rt O sodelovanje, i A V. Udarnost. Pr^nrira temveč tudi ra-in Prepričan ^ V g k1* v; *ta'Ua je prepričana, k 8thost-aYedate te svoje od-i:’* l. ln zaradi tega ni-San,6 ^esede, kot sem ''«V'j«hn S , Priznanje za o-> 1 kar . e'°, temveč za ti-t,lJltni znal Trst. storiti lit,1* kav in v s'wžbi *k 'sna mora b'^': V lvr°-te.žia, sloge in mi-0P' in v svetu«. Al) ie toreJ. 1 gornjim ukazom ni|-kratski voditelji — v svojem antikomunizmu in kriminalnem podpranju kolonialne vlade v Alžiriji — niso hoteč, sodelovanja. V Franciji so De Gaulle in kolonialistični generali prednja straža napada na demokratični režim- v Italiji pa so to klerikalni voditelji Vodstvo KPI zato poziva ves delavski razred, vse demokratične sile. da povečajo svoje napore za zmago politike, k; bo odvrnila od Italije totalitarno nevarnost. Dejstva dajejo prav naši analizi, pravi poziv KPI. ter potrjujejo, da je akcijska enotnost med komunisti in socialisti rieiz- \ ' le SV. ’ °a Je nacionalizem ** pokopan? Da njega nastopila V^t* >*Ves* človeške solt-in za,1*eva razume-lJ*J» - ,0(,elovanje? Ali Je *r’oved uporabe slo-114 Trgu Unita d lta- njem novinarjev za odnose Jugoslavije s socialističnimi državami, za mnenje zastopnika državnega tajništva o raznih izjavah v zvezi s stališčem Jugoslavije, o položaju v Indoneziji in o konferenci na najvišji stopnji. Jakša Petrič je izjavil, da je Jugoslavija s simpatijami sprejela objektivno izjavo'Nehruja o nesoglasjih med Jugoslavijo in socialističnimi državami in da bi bilo zelo uobro. če bi se kitajski voditelji držali stališča, ki ga je pr kazal kitajski zunanji minister Cen Ji, ko ja rekel, da gre samo za ideološka nesoglasja in da ima Jugoslavija popolno pravreo os(a-ti pri svojem stališču. «Mi smo vedno menili, da različni pogledi na ideološka vprašanja ne bi smeli biti ovira za razvoj meddržavnih odnosov,« je izjavil Petrič in dodal. da mnenje glasila Poljske združene delavske stranke «Trybuna I. udu«, da »ideološka nesoglasja z Jugoslavijo ne smejo ovirati nadaljnjeg- razvoja meddržavnih odnosov in sodelovanja«, popolnoma ustrezajo pogledom Jugoslavije. Na vprašanje, ali Jugoslavija meni. da sta moskovska in beograjska deklaracija še ved no v veljavi, je Petrič odgovoril: »Menimo, da sta veljavni.« Na vprašonje našega dopisnika, na čigavo pobudo je bil odložen obisk Vorošilova in na kateri dat cm je bil obisk preložen. je Petrič odgovoril: «Do odložitve obiska ni prišlo na našo pobudo. Novi datum obiska ni bil določen.« Zatem je zavrnil vsak nadaljnji odgovor v zvezi s tem. Potrdil je točnost vesti, da napovedana delegacija sovjetskih vojnih invalidov ni prišla v Jugoslavijo. in je dodal, da je «t i dogodek ob/alovrnja vreden« Zatem je Petrič obsodil inozemsko vmešavanje v notranje zadeve Indonezije kot kršitev suverenosti in ogrožanje njene neodvisnosti in svetovnega miru. B. B. PARIZ, 16. — Narodna skupščina je danes popoldne odobrila načrt zakona o izjemnem stanju s 461 glasovi proti 114. Zakon je bil v parlamentarni komisiji spremenjen v toliko, da določa, da bo takoj zgubil veljavo, čim bi sedanja vlada padla. Proti izrednim pooblastilom je glasovalo 40 poujadistov, okoli 20 go-. listov in približno polovica od 100 neodvisnih. Proti je glasoval tudi demokristjan Bidault. Zakon je pozneje odobril tudi senat. Pred glasovanjem o izrednih pooblastilih je komunistični poslanec WaldeckRo-chet izjavil, da bo komunistična stranka glasovala za izredna pooblastila, zato da se zaustavi pot prevratnim generalom in da se branijo demokratične svoboščine. Pflimlin pa je odgovoril: «Ne bom upošteval komunističnih glasov, ko bomo čez nekaj trenutkov ocenjevali, ali vlada razpolaga z republikansko in narodno večino.* Pflimlin je pred glasovanjem tudi zagrozil komunistom in dejal: »Vlaaa bo uporabljala zakon z odločnostjo. Ne bo ga uporabljala enostransko. Nevarnost za svobodo ni samo na eni strani. Tisti, ki hočejo braniti svobodo, niso pozabili udara v Pragi. Zato vlada poziva samo republikansko večino, naj brani republikanske svoboščine in narodno enotnost«. Medtem je predsedstvo vlade sporočilo, da je bil socialist Jules Moch imenovan za notranjega ministra, socialist Albert Gazier za ministra za informacije, socialist Max Le-jeune pa za državnega ministra. Maurice Faure, ki je bil notranji minister, je postal minister za evropske ustanove. Jules Moch velja za enega najbolj sposobnih notranjih ministrov. Vlada namerava baje poslati v Alžir svojega odposlanca, ki naj bi bil Max Lejeune ali pa kak zanesljiv general. Ni pa še bilo določeno, koga bodo poslali. Medtem pa je načelnik glavnega štaba general Ely obiskal najprej predsednika republike Cotyja, zatem pa Pflimlina. V poučenih krogih izjavljajo, da je sporočil svojo ostavko in da jo noče umakniti. Vendar pa do sedaj ni nobene u-radne vesti o tem. V skpšči-ni je minister za obrambo Chevigne med debato izjavil, da mu general Ely ni sporočil ostavke, in da se bo trudil, da ohrani enotnost v boroženih silah ter da v skupščini ne bo odgovarjal na vprašanja, ki se tičejo članov vojske. Baje je general Ely odstopil, potem ko so odredili hišni zapor za načelnika glavnega štaba letalstva in za druga dva generala. Ukinili so tudi vse vojaške dopuste. Vojaki, ki pripadajo oddelkom v Severni Afriki in ki so na dopustu v Franciji, pa se morajo javiti najbližje- IIIIIIIMIIRIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllMMIIIiniHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIfllMIIIIMMIIMMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIUlMIIIIIMIUlUU Nameravali so ga izstreliti na Luno? Sputnik III z instrumenti se ne bo vrnil na Zemljo V tretjem sovjetskem satelitu tudi ni živih bitij, a bodo v prihodnjih, je izjavil znanstvenik Fedorov - Zaradi svoje močne svetlosti je sputnik III dobil v SZ ime cluč kosmosa) MOSKVA, 16. — Profesor Evgenij Fedorov je na današnji tiskovni konferenci d.ejal, da se niti sputnik 111 niti instrumenti, ki so v njem. ne bodo vrnili na Zemijo. Vsekakor pa bo vprašanje vrnitve satelitov na Zemljo prej ali slej rešeno, čeprav za sedaj še ni. Ko so znanstvenika vprašali za komentar o vesteh da so v SZ nameravali izstreliti tretji sputnik 1. maja pa se je poskus ponesrečil, je Fedorov odgovoril: «Ne. m bilo nobenega ponesrečenega poskusa« Prof Fedorov je potrdil, da se v snutniku ne nahaja nobeno živo bitje, pač pa bodo živa bitja v prihodnjih sput-nikih, je dostavil. Dolgost obstoja soutnika bo mogoče natančneje določiti šele tedaj ko bodo nekateri znanstveni Kumunisu m NuciaiiMi um/.- " . ... ogibna za zmago nad razred- Podatki omogočili ugotoviti nim sovražnikom in sovražni- točno krožno pot sat-lita. Piav ki demokracije. Jutr-šnji «Avanti!» zavrača kritike KPI, V ponedeliek se bo sestalo vodstvo stranke, ki bo proučilo kampanjo ki jo glede PSI vodi KPI. A. P. PETRIČEVE IZJAVE FLRJ sc strinja i izjavo ( en Jija (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Današnja tiskovna konferenca je potekala v glavnem med zanima- zaradi tega pa še ni mogoče povedati točnega podatka o perigeju; Fedorov je dejal, da bo to objavljeno pozneje. Sončne baterije v sputniku. je dejal nadalje sovjetski znanstvenik, dobavljajo le zelo majnen del energijt. ki jo potrebujejo znanstveni aparati, ki bodo delovali dlje časa kot pi aparati v prvih dveh sputn’kih. Temperatura se v sputnku spreminja v mejah, ki dopuščajo delovanje aparatov. Zato v notranjosti sput-nika ves čas kroži plin. Ni pa hotel Fedorov povedati aii j« bila za izstrelitev uporabljena kaka nova metoda ali ne in prav tako ni ničesar povedal o točni uri in mestu izstrelitve Rekel je samo, da je bil sputnik III izstreljen «včeraj zjutraj z neke točke na sovjetskem teritoriju«. Mode! tretjega sputnika bo kmalu razstavljen v sovjetskem paviljonu na svetovni razstavi v Bruslju, kjer so že sedaj razstavljeni nekateri manometri in drugi instrumenti, s katerimi je opremljen tretji sputnik. Fedorov je tudi povedal, da so sovjetski znanstveniki u-porabil’ za izstrelitev raketo istega tipa kot za prva dva sputnika. Uporabili so nadalje neko »navadno kemično gorivo« in ne atomske energije. Končno je Fedorov dejal, da je ta uspeh znatno priVii.al možnost izstrelitve rakete na Luno Vsekakor pa bo treba za to še mnogo študija in bo predstavljalo precej zapleteno nalogo. O m, žnosti izstrelitve sputnika ne Luno je govoril sovjetski astronom Varvarov, ki je dej«! da je SZ že pretresala možnost, da bi se sput-ni.k izstrelili na Luno, pa je pozneie sklenila da se z znanstvenega stališča taka izstrelitev še ne izplača. Ce bi bila teža zn->tno manjša, bi sput-nik lahko -dosegel Luno, je dostav;l Varvarov Toda znan-stvenj pomen takega poskusa ne bi c i! velik, ker bi satelit, določen za izstrelitev na Luno, ne mogel imeti s seboj \ instrumentov za prenos podatkov ca Zemljo. Profesor Ciril Stanjukovič Pa je glede tega vprašanja bolj optimističen. V nekem intervjuju za »Komsomolska jo pravdo« je rekel, da ogromna teža tretjega sputnika dokazuje r.apredek na področju raket in da daje sklepati, da lahko pride do poletov na Luno v zelo bližnji bodočnosti. Tretji sputnik je .etel nad Moskvo danes dopoldne ob 10,40; to je bila njegova 14. krožna pot okrog Zemlje. Moskovski radio je prenašal radijski znak s satelita, ki je zelo ja..en in močan, Sipiitnik 111 prejeti v minuti 50o km in je dvakrat bolj bleščeč kat je bil drugi sputnik Njegova svetlosi je večja kot svetlost zvezd prve velikosti, zaradi cesar so ga v SZ ž.e začeli .menovati «luč kosmosa«. Kadar je jasno je mogoče videti »atelit in njegovo nosilno raketo s prostim očesom, in sice^ med 9. in 36. stopinjo severne .širine po zahodu ■ n med S|8. in 65. stopinjo južne širine pred zoro. Iz Sar. Francisca je prišlo že dopoldne poročilo, da so številni opazovalci zelo jasno videli tretji sputnik v zalivu San Francisca ob 21.37 tamkajšnjega časa Ravnatelj opazovalnega centra »Lockheed M:ssile Corporation« je izjavil da so znake r. sputnika poslušali štir; minute; znaki so bili zelo jasni. Sputnik pa je bil viden deset minut. mu vojaškemu centru. V poučenih krogih izjavljajo, da se je obrambni minister razgovarjal z generalom Elyjem o važnih varnostnih ukrepih. Iz bojazni, da ne bi vojsk? poskušala izvesti udar, so v Parizu povečali varnostne u-krepe. K 20.0f/0 članom policije se je danes pridružilo drugih 15.000, ki so prišli iz o-stalih krajev. Poseben oklepni oddelek 600 mož pa je neposredno podrejen predsedstvu skupščine. Glavna javna poslopja so zastražene Sindikalne organizacije so pozvale svoje člane, naj bodo budni in naj povečajo pri-prs.ve za morebitno splošno stavko. V industrijskih centrih I.ion in Orly je bilo danes že več opozorilnih stavk. Govori se, da nameravajo progla-si*i splošno stavko tudi sindikati nameščencev elektrarn, plinarn in kovinarji. V Parizu so bile danes pred trgovinami jestvin dolge vrste gospodinj. Bojijo se morebitne splošne stavke, racioni- anja ali nereu.,, in prebivalstvo si priprasija zaloge najnujnejših živ:l Na borzi se opaža padanje franka v primeri s šterlingom in dolarjem. Opazilo se je tudi padanje vrednosti akcij. Današnji uradni list objavlja uradne odredbe, ki določajo takojšnjo razpustitev štirih desničarskih in fašističnih organizacij. Popoldne je porcija vdrla v prostore teh organizacij in zaplenila vse dokumente. Izvršila je tudi preiskavo v stanovanjih voditeljev organizacij. od katerih so nekateri ze zaprti. Neki desničarski list poroča, da je goiištični poslanec Souslelle, ki je velja za D-Gaullovega predstavnika, u-spel zbezati iz hišnega zapoia in je baje že odpotoval v Alžir. General De Gaulle pa j“ danes ostal v svojem stanovanju v predmestju Pariza in ni nikogar sprejel. Pred vhodom njegovega bivališča sta dva policijska inšpektorja. Policij: je postaviia tudi cestne bičke na poti, ki vodi do generalovega bivališča. Na pariško področje so pripeljali nova policijska in vojaška ojačei.ja. Medtem ko je vlada sprejela stroge ukrepe, so desničat-s,ki in fašistični elementi izvršili več bombnih atentatov proti javnim poslopjem m proti komunističnim organizacijam. Preteklo noč je eksplodirala bomba pred Pflimlino-vo vilo v irendaye, ki je napravila veliko škodo. V zgod njih jutranjih urah je policija našla v prostorih notranjega ministrstva in ministrstva za gospodarstvo dva peklenska stroja. V Marseillu so fašisti vrgli danes zjutraj proti glavnemu sedežu komunistične stranke dve bombi, ki sta povzročili materialno škodo. Prav tako so fasisti vrgli bombo proti seuezu komunistične stranke v Saint-Etienne. Na drugi strani pa je davi večja skupina mladeničev levičarskih organizacij odgovori la na te napade in vdrla v prostore golisličnega lista «La VoiX de France« in razdeja’a stroje ter tiskarski material. Predsednik Coty se je po poldne razgovarjal najprej z maršalom Juinom, zalem i glavnim tajnikom skupine ne odvisnih Duchetom ter z bivšim predsednikom vlade Men des-France.-m. Predsednik vlade Pflimlin pa je imel dolg razgovor >. novim ministrom za Alzir Mutlerjem. V Pariz ,s v prvih jutranjot urah prišel oranski nadpre-fekt Lambert. Izjavil je, da je prišel, da poroča predsedniku vlade o položaju v Al-žiru. »Izgnan sem bil s prefekture, je dejal Lambert, *o da lahko sem prosto zapust i Oran in pttšel v metropolo.« V svojem govoru ob otv> rit vi seje v skupščini je Pfiim lin izjavil, r.i. je prišlo do za role proti republiki in sedanjemu redu, in je pozval stranke, naj se strnejo okoli vlade za obrambo republikanska zakonitosti. Zatem je Pfliml.n izjavil, da so nekatere civilne osebnosti skusale ustvariti na metropolitanskem in a-friškem ozemlju ozračje vstaje, da bo vlada odločno nastopila proti tej zaroti ter razpustila nekatere organizacije in spravila pred sodišče nekatere njihove člane. Dijal ie dalje, da je potrebna reionna parlamentarnih Ustanov, dodal pa je; «Ta reforma je izključna naloga parlamenta in parlament mora o njej svobodno odločati, ne in bi popustil pred pritiskom ali grožnjo« Zatem je Pflimlin \ ozval vojaške voditelje v Alžiru, naj ostanejo zvesti reptildiki. Med svoj; mi izjavami je poziv za sestavo «vlade javne varnosti«, ki naj ji predseduje general De Gaulle. »Vedite, zaključuje brzojavka, da je naša odločenost neomajna in da bodo vse žive šiit francoskega Alžira ostale združene in strnjene do končne zmage.« Generaia Salan in Massu sta danes prisostvovala velikemu zborovanju na trgu v Alžiru. Poročilo francoske agencije pravi, da je na zborovanje prišlo 45.000 oseb in da je polovica od teh, bila muslimanov. Ne pove pa, kakšne metode so uporabili, da so vsaj večino od teh muslimanov prisilili, da se udeležijo zborovanja. Na zborovanju je general Massu zatrjeval, da je naloga »odborov za javno varnost« samo «okrepiti vezi med francoskim in muslimanskim prebivalstvom in obveščati prebivalstvo o razvoju položaju ter ga držati v budnosti«. Po radiu je pozval Francoze, naj pošiljajo resolucije, ki jih bodo poslali v Pari* « zahtevo, naj se ustanovi »vlada javne varnosti,« ki naj «#-mogoči zmago.« General Salan pa je dane* zamenjal nekatere funkciohar-je v Alžiru, ne da bi se posvetoval s pariško vlado. Baje namerava jutri - sporočiti sestavo civilne in vojaške vlade v Alžiru, V poučenih krogih trdijo, da bo njegova vlada imela enake funkcije, kakor jih je imel kabinet bivšega ministra za Alžij- Laco-sta, Zjut’-aj je Salan objavil sledečo izjavo; «Ker sem edini, ki sem obveščen o položaju. lahko edini sprejemam ukrepe ki so potrebn; pri iz» vrševanju mojega poslanstva. Obdržal vas bom na poti časti, loj a 1 iz m a in zvestobe ustanovam ki st jih je domovina dala. Vaša disciplina bo vodila domovino k zmagi.« Današnji alžirski listi pa objavljajo z velikim poudarkom izjave gen. De Gaulla, da je pripravljen prevzeti oblast. iMinnoMiniiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinuiiiMiKtiiiiiniinnutiiMiMiiiiniMMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiitiiu Ameriški tanki libanonski vladi Pflimlin tudi poudaril: »Organizem, ki se imenuje «odbor za javno varnost«, je sestavljen iz oseb. ki se zdi, da so odgovorne za dogodze. General Massu je baje nastopil, d-t bi preprečil nove nerede. Na podlagi informacij, s katerimi razpolagam, st ne morem še ustvariti sodbe o pravih namenih gen. Massuja. Danes je gen. Salan zamenjal nekatere funkcionarje, ne da bi se posvetoval z vlado- Prisiljen sem resno opozoriti na vprašanje mesta, ki pritiče vojski v državi, Zdi se. da gredo nekateri vojaški vodite’ji po poti, ki je nevarna za enotnost. Vojaški voditelji morajo razumeti, da se enotnost naroda lahko ohrani samo v republiki.« Zatem je Pflimlin izjavil, da so aretirali 48 oseb, da gre za pravo zaroto proti republiki in da bo vlada proti vsem krivcem odločno nastopila. Politični skrajno desničarski, poslanec Isorni, znani advokat. ki je branil maršala Petaina. je izjavil, da se ne oo mogoče izogniti državljanski vojni, če ne bodo v vladi sodelovali tud; nekateri drugi desničarski elementi. Vendar na ni odo or-! poziva De Gaui la. Socialista Naegelen in Mol let sta ostro obsodila De Gau'-lov poziv. Mollet je poudaril. da nihče ne oporeka generalu preteklih zas’ug. Pripomnil pa je, dq povzroča nje gova izjava zaskrbljenost mar.j zaradi tega. kar vsebuje kakor pa zaradi tega, kar ie vsebuje. Dodal je, da pričakuje. da bo ggneral spopolnil svojo izjave, ki je psvsem nezadostna. Bivst predsednik vlade demokristjan Bidault pa je zagovarjal De Gaulla in se zavzemal za ‘-estavo «vlade javne varnosti«. Pflimlinu je očital. da vlada računa na »kompromitirano pomoč komuni-nistične stranke«. ALZIR, 16. — Odbor «za javno varnost« v Alžiru je poslal predsedniku republike brzojavko, v kateri trdi, da se tudi alžirsko prebivalstvo zbira okoli «odborov za javno varnost«, ter poziva predsednika republike, naj sprejme lllllll|A||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||*||||||||||||||||||||||||||||||||Mlll||| MIHI IIIIIIIIIIKII llll>l IIIIHIIIIIII IIIIMMIIIIIHlIllItNltlllllffa «Borba» odgovarja na članek v «Pravdi» Najvažnejše: skupni interes v borbi za socializem in mir Toda iluzija je, če kdo misli, da je mogoče z nenačelnimi napadi ukloniti jugoslovanske komuniste in narode FLRJ BEIRUT, 16. — Libanonska vlada je zahtevala od ameriške vlade tanke, da bi lahko zadušila upor ljudstva proti njeni politiki in proti ameriškemu vmešavanju v libanonske zadeve. Iz VVashingtona javljajo, da je ameriška vlada sklenila te tanke nemudoma poslati/ Da bi odvrnila pozornost od svoje protiljudske politike in od politike podrejanja ameriški politiki, pa libanonska vlada stalno obtožuje Združeno arabsko republiko, da je kriva sedanjih neredov. Tudi nocoj je predsednik vlade Sami Solh po radiu obtožil ZAR, da hoče uničiti neodvisnost Libanona. V poučenih krogih trdijo, da je libanonska vlada sklenila pritožiti se na Var- nostni svet, ker dobro ve, da je ta sedaj sestavljen iz večine držav, ki so naklonjene politiki ZjDA. Nocojšnja seja parlamenta ni bila sklepčna, tako da niso mogli glasovati o zaupnici vladi. Navzoče je bilo namreč nezadostno število poslancev. Zato so navzoči vladni poslanci imeli «neuradno sejo«, na kateri so bili sporočeni uradni podatki o žrtvah neredov: ubitih je bilo 77 oseb, ranjenih pa 280. V Beirutu so vojaki začeli sistematično preiskovati vse avtomobile in pešce. V južnem Libanonu so se neredi in spopadi zaostrili. Tudi v se-, vernem delu države so se spopadi danes nadaljevali. BEOGRAD, 16. — Jutrišnja »Borba« objavlja zelo obširen izvleček iz članka, ki ga je objavila moskovska »Pravda,, 9. maja pod naslovom »Enotnost in strnjenost marksistično-leninisticnih partij — jamstvo nadaljnjih zmag svetovnega socialističnega sistema*. »Borba« v svojem odgovoru »Pravdi«, ki obsega skoraj 13 stolpcev, ugotavlja, da »Pravda* uporablja stare metode in da se od Jugoslavije danes zahteva, da zapusti svojo neodvisno notranjo in zunanjo politiko, da se odpove svoji samostojnosti. To je prav tisto, kar se je od nje zahtevalo že leta 1948. To je bilo bistvo resolucije In-fermbiroja. Jugoslavija bo tudi v bodoče, kakor doslej, napravila vse, kar je v njeni moči, da v odnosih s Sovjetih u zvezo in z ostalimi socialističnimi državami pride do izraza to, kar je najvažnejše: skupni interes v botT; za socializem in mir. Toda iluzija je, če kdo misli, da je mogoče z nenačelnimi napadi na Jugoslavijo ukloniti jugoslovanske komuniste in narode Jugoslavije. «Borba» ugotavlja, da je osnovna vsebina člgnlca »Pravde« politična, čeprav se v njem uporabljajo ideološki teoretični argumenti. Ze v uvodnih, besedah nastojia »Pravda« s trditvijo, da je program ZKJ v nasprotju z marksizmom in leninizmom in to zaradi tega, ker se v nekaterih vprašanjih razlikuje od deklaracije 12 komunističnih in delavskih partij držav socialističnega tabora. To daje »Pravdi« povod za obsežen napad na celdtno politiko socialistične Jugoslavije. Ta napad ima namen «dokazati», da je ta politika v nasprotju z interesi mednarodnega delavskega gibanja in socialističnih držav. Poleg tega je v članku mnogo podtikanj in med njimi trditev, da se politika in koncepcije ZKJ skladajo z interesi ameriških im-peiialistov. «,Pt avda' grozi, ugotavlja .Borba', s posledicami, če Jugoslavija ne sprejme »tovariške, kritike«, t. j. če ne opusti svojih načelnih pogledov. Značilno je, da »pravda« ni seznanila svojih čitateljev niti s programom ZKJ niti z delom kongresa in tudi ne z aktivno podporo, ki jo daje Jugoslavija konstruktivnim sovjetskim zunanjepolitičnim jjo-budam, ker baje nima dovolj prostora, katerega pa ji ne manjka, ko gre za napadanje Jugoslavije. «Pravda» ni do konca objavila niti ene misli iz. programa in referatov na kongresu, temveč samo posamezne stavke in tudi te netočno, da bi »dokazala« to, kar je hotela «dokazati», češ da je politika jugoslovanskih komunistov nasprotna interesom mednarodnega delavskega gibanja, da je usmerjena proti SZ in socialističnim državam, da ima dvomljive zveze z imjierialist'. Avtorji članka v pomanjkanju prepričljivih argumentov gredo tako dt.leč, da trdijo, da so se SZ in druge socialistične države zavzemale za normalizacijo odnosov z. Jugoslavijo, medtem ko da se je Jugoslavija celo upirala tej politiki. Znano je nasprotno, poudarja »Borba«, da se je Jugoslavija še ko je bil Stalin živ, zavzemala za normalizacijo odnosov, da je po normalizaciji napravila vse, da bi se leto 1P48 čimprej pozabilo, čeprav je večkrat naletela na negativne in nasprotne pojave. Toda pri tem je Jugoslavija vedno poudarjala, da ni uri-I-iavljena odpovedati se svojim pojmovanjem o nekaterih vprašanjih, do katerih je prišla na osnovi grenkih izkušenj iz dobe po letu 1948, ki so za Jugoslavijo mnogo več kakor pa navadne «napake». «Borba» ugotavlja, da je na XX. kongresu KP SZ bila slovesno proglašena politika aktivne miroljubne koeksistence. •Toda namesto da bi «Pravda» poudarjala kot pozitivno, da so odnosi med Jugoslavijo in ZDA normalni, trdi, da je to v nasprotju, z marksizmom in leninizmom in z inteiesi mednarodnega delavskega gibanja tei da bi bilo za svetovni mir bolje, če bi Jugoslavija pokvarila svoje odnose z Ame- riko in z drugimi kapitalističnimi državami. To se ne more tolmačiti drugače, ugotavlja »Borba«, kot da »Pravda« meni, da ima od socialističnih držav samo SZ pravico razgo-varjati se z ZDA, oziroma da ne verjame v to, kar je bilo rečeno o koeksistenci na XX. kongresu KP SZ. »Pravda« se je posebno spravila na »pomoč, ki jo je Jugoslavija prejemala, oziroma l.i jo prejema od imperialistov«, čeprav je Jugoslavija vedno gledala na to pomoč kot na obvezo in dolg velikih sil do Jugoslavije, ki je v skupni borbi proti fašizmu dala največje človeške in materialne žrtve. »Borba« navaja Leninove besede, ki je priporočal celo dajanje koncesij kapitalistom, da bi se pospešil gospodarski razvoj države in ugotavlja, da je Jugoslavija vedno zavračala vsak poizkus, da se pomoč, ki' jo je prejemala, poveže s kakršnimi koli pogoji, da prejemanje pomoči ni oviralo Jugoslavije, da podpre vse zunanjepolitične pobude SZ, ki so odgovarjale stališču Jugoslavije, da razvija vsestranske odnose s SZ in ostalimi socialističnimi državami. »Borba« ugotavlja dalje, da je zaradi gospodarske blokade in neizpolnjenih gospodarskih sporazumov * st tani SZ in ostalih socialističnih držav po letu 1948 imela Jugoslavija nad 600 milijonov dolarjev neposredne škode, medtem ko je posredna škoda bila trikrat večja. Jugoslavija se je v položaju, ki je nastal po letu 1948, ko je bila postavljena pred alternativo, da kapitulira pod piitiskom Informbiroja, ali da i ustali svojo gospodarsko izgradnjo, ali pa da si nabavi posojila v korist svoje izgradnje socializma, odločila za tlet jo pot, ki se je pokazala za pravilno. Poleg tega v zvezi s trditvijo »Pravde«, da znaša dolg Jugoslavije v inozemstvu nad 800 milijonov dolarjev, ugotavlja #Borba», da je v tem znesku nad 300 milijonov dolarjev obveznosti Jugoslavije do SZ in ostalih socialističnih držav. In da M bilo bolje, če »Pravda« ne bi bi skala po teh stvareh. i ^Nadaljevanje na i. strani), 17. maja 1958 riumunoivi ude, v mA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24, najnižja 15.9, zračni tlak 1006.6 pada, veter 25 km jugozahodnik, vlaga 49 odst., nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 22.5. Vreme danes: Spremenljivo. F nrnrn v i Irzaski dnevnik Danes, SOBOTA, 17. maja Paskal, Dušo j e Sonce vzide ob 4.33 in zatone 19.31 Dolžina dneva 14.58. LUU« vzide ob 3.52 in zatone ob lB-H* Jutri, NEDELJA, 18. m-aja Binkošti, Naško Kljub dežju dobro obiskano zborovanje tajnika PSI Pletra NennIJa Za deželno avtonomijo, integralno prosto cono priznanje pravic Slovencev in spoštovanje ustave Nennije obsodil protiustavni ukrep vladnega generalnega komisarja - Poudaril je pravilnost politike aktivne nevtralnosti Jugoslavije in obširno govoril o perečih tržaških gospodarskih vprašanjih r KRITIKE IN POROČILA J smo vedno bili v demokratičnem smislu za obrambo italijanstva Trsta, za demokratične odnose s prebivalstvom slovenske narodnosti,* je med svojim govorom poudaril voditelj PSI Pietro Nenni in nadaljeval: «Mislim, da je napaka, če ne prava provokacija, ukrep oblasti, s katerim so prepovedali govoriti na centralnem trgu slovenskemu kandidatu v njegovem jeziku.* Takoj ko je Nenni spregovoril te besede, so običajni golobradci «bande Johnny», pomešani z demokristjani, pričeli tuliti in žvižgati. Nenrti pa je nadaljeval svoj gc.vor: »Vprašanje italijanstva mesta, kot je vaše, sloni na natančnem spoštovanju u-stgve; se ne brani s patrio-tionimi frazami in demonstracijami, temveč z min nim sožitjem in priznanjem pravic slovenski etnični manjšini!* Za zborovanje socialističnega voditelja je vladalo v mestu veliko zanimanje tako, Ua se je kljub dežju, zbrala precejšnja množica ljudi. Uvodoma je tajnik tržaške PSI povedal, da je zdravstveno stanje Nennija resno, ker so volilni napori zelo hudi. To je razumljivo, saj bo socialistični voditelj danes govoril v Neaplju, poleg tega pa je treba upoštevati, da ima že 67 let. Po teh uvodnih besedah tržaškega predstavnika je Nenni pričel svoj jasni govor, v katerem ni bilo niti sledu retorike, z orisom mednarodnega položaja in dogodki v Al-žiru ter Franciji; Izjavil je, da upa, da bo francoskim demokristjanom uspelo obnoviti zakonitost, vendar ni to glavno vprašanje, temveč je treba rešiti vprašanje Alžira v demokratičnem duhu, zavedajoč se, da so vse oblike kolonializma preživele. Nenni je nadaljeval svoj govor z ugotovitvijo, da lahko z veseljem potrdi, da je položaj na italijanski vzhodni meji mnogo bolj urejen in jasen, kot je bil pred nekaj leti. Če bo prišlo, kot posledica francoskih dogodkov, do novih napetosti na Sredozemskem morju, bo ostal Trst otok miru v Evropi. Za to se moramo zahvalit, zadnjim odločitvam Beograda glede odnosov z našo državo, dobrim odnosom med Italijo in Jugoslavijo. To je rezultat pravilne jugoslovanske politike aktivne nevtralnosti. Tudi pri nas bi se razne stranike od jugoslovanskega vzgleda lahiko mnogo naučile, saj je politika aktivne nevtralnosti edina, ki omogoča rešitev nacionalnih. političnih, socialnih in gospodarskih vprašanj. Če se bo' s to politiko nadaljevalo in se bo razvijala; Trst ne bo sporna točka; zgodovinska vprašanja na ta način sicer ne bodo rešena, vendar se bodo lahko pričela reševati v ozračju obojestranskega razumevanja. V nadaljevanju svojega govora je podrobneje razpravljal o splošnih perečih tržaških vpijanjih in obtožil KD, da rti izvajala nikoli politike v kari t Trsta in da je dopustila, da se nagrmadijo nerešena vprašanja, katera bi morala bit! urejena že dolgo vrsto let Socialistična stranka je vedno zagovarjala tržaške težnje, je jasno sprožila ta vprašanja. «Mi smo vedno bili,* je podčrtal Nenni, «za uresničitev deželne avtonomije s posebnim statutom, in to ali v obliki posebne avtonomije za Trst, ali v obliki deželne avto- nomije, ki bi predvidevala širšo lokalno samoupravo.* Socialistična stranka je bila za ustanovitev integralne proste cone in je v ta namen pripravila poseben zakonski osnutek kot ga je pripravila tudi za deželno avtonomijo in bo ta zakonska osnutka ponovno predložila prihodnjemu parlamentu. Socialisti so se zanimali za okrepitev tržaške industrije, ker vedo, da se vaše težave ne morejo rešiti s patriotič nimi frazami in sporadičnimi manifestacijami, temveč z rešitvijo resnih _ gospodarskih vprašanj, ki teže mesto. Končno je treba rešiti vprašanje tržaškega pomorstva, ki predstavlja osnovo tržaškega gospodarskega organizma, saj ne obstajajo perspektive za bodočnost mesta brez rednih pomorskih zvez. V tej zvezi so bile zanimive izjave o skupnefti evropskem tržišču, glede katerega je Nenni dejal, da mu socialistična strar.ka ni nikoli nasprotovala, da pa je zahtevala sprejetje štiriletnega gospodarskega načrta, ki bi pripravil ;e PIETRO NENtfl italijansko gospodarstvo in bi ustvaril pogoje, da bi Italija lahko izkoristila skupno evropsko tržišče. Krščanska demokracija je co.bila sprejetje tega načrta, kljub temu da dobro ve. kam lahko privede njena gospodarska politika. Na tem mestu svojega govora je Nenni prešel na tržaško nacionalno vprašanje, o čemer govorimo v začetku poročila, odločno podčrtal ustavna načela, in nadaljeval, da bo tretji parlament načel in rešil zelo važna vprašanja. Parlament mora rešiti vprašanje demokracije, svobode in miru Nato je polemiziral s Togliattijem in dejal, da je bila PSI vedno stranka delavcev in da je vedno bila in bo za enotnost delavskega razreda. Ostro je tudi polemiziral s tajnikom KD Fanfanijem, ker avtonomija socialistov ni komedija in bodo socialisti vedno branili republikansko ustavo in se borili proti kakršnemu koli antidemokratičnemu manevru. Obžaloval je, da zaradi sabotaže osrednjega vodstva PSDI v Trstu ni prišlo do združenja socialistov in pozval. da naj vsi resnični demokrati podprejo socialistično stranko. Poudarili smo že, da je ža govor socialističnega voditelja vladalo veliko zanimanje ir. da je bilo zborovanje kljub dežju dobro obiskano. Dodati še moramo, da je velika večina poslušalcev glasno odobravala izvajanja ter da je motila zborovanje samo peščica nacionalistov. Volilna zborovanja K P I Zaradi prepovedi dr. Pala-mare bo zborovanje, ki je bilo v načrtu za Trg Unita, danes ob 26. uri na Trgu Perugino. Govorila bosta Giancarlo Pa Jetta v italijanščini in Marija Bernetič V slovenščini. PSI Ob 18. uri Trg sv. Katarine (Pincherle), 20. Ul. del Prato (Bressan), 18.30 Rocol (Maler-ba in Bidovec), 20. Rovte (Bidovec). ..................................... Po nedopustnem ukrepu vladnega generalnega komisarja Ostri protesti proti prepovedi uporabe slovenščine na Trgu Unita Društvo slov. srednješolcev, Slovenska KSZ in Skupina NS, PSI, KPI in mladi indi-pendentisti so odločno obsodili omejevanje narodnostnih pravic slovenske manjšine Prepoved zborovanja KPI, na katerem bi spregovorila kandidatka Marija Bernetič v slovenščini, je ogorčila vso demokratično javnost. Razne demokratične stranke in skupine pa so sprejele protestne resolucije. Društvo slovenskih srednješolcev v Trstu čuti za svojo dolžnost, da z največjo ogorčenostjo protestira proti nezaslišanemu ukrepu generalnega vladnega komisarja dr. Pa-lamare, ki hoče preprečiti govor slovenskega kandidata v materinem jeziku na Trgu Unita. Palamarov ukrep ni naperjen samo proti slovenskim volivcem Komunistične partije, ki to predvolilno zborovanje organizira, ampak proti vsej slovenski manjšini v Italiji. Naši očetje in naše prejšnje generacije so s krvjo in hudo borbo izvojevale pravico našega ljudstva, da lahko prosto govori v svojem materinem jeziku, kadar in kjer to smatra za potrebno. Ta ukrep vladnega komisarja pa tepta osnovne državljanske svoboščine, ki so jasno zapisane v ustavi italijanske republike ter listini človečanskih pravic OZN. Mi smo prepričani, da tak ukrep narodne diskriminacije globoko žali tudi italijansko demokratično ljudstvo, s katerim želimo živeti v prijateljskem vzdušju, ter apeliramo na vse napredne državljane, naj nas podpirajo v tej pravični borbi za dosego naših osnovnih pravic. Vodstvi Slovenske krščanske socialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev sta na skupni seji dne 16. 5. 19 58 razpravljali o ukrepu generalnega vladnega komisarja, s katerim je prepovedal volilno Turizem » preteklem letu Pomembna vloga turizma za tržaško gospodarstvo zborovanje na Trgu delVUnita ti etnični manjšini, postavlja- Turisti so pustili v našem mestu več kot 4 milijarde lir Velik mednarodni promet skozi bloke na tržaškem področju V svojem poročilu, ki ga je imel predsednik Pokrajinske turistične ustanove na zadnji seji upravnega odbora, je odvetnik Slocovich poudaril tudi pomen mednarodnega prometa skozi obmejne prehode našega področja. Tako je skozi bloke I. kategorije in oba železniška prehoda potovalo v preteklem letu skupno 734.827 oseb, med temi nič manj kot 371.742 potnikov, ki so potovali skozi blok Pesek (med njimi 340.573 tujih turistov). Precejšen je bil tudi pomorski promet saj se je v našem pristanišču vkrcalo ali izkrcalo 98.152 potnikov mednarodnih pomorskih prog, medtem ko so v prometu z bližnjimi istrskimi pristanišči zabeležili 80.485 prihodov in 67.152 odhodov. V poletnih mesecih pa je prišel do izraza tudi lokalni obalni promet, predvsem proti Sesljanu, Gra-dežu in Tenkemu rtiču, ki je lani dosegel 66.122 potnikov. Omenili smo že, da je naše mesto obiskalo v preteklem letu 190.481 turistov, ki so se zadržali nad 61.159 noči. Upoštevati pa moramo, da je poleg teh obiskalo naše mesto tudi 1,430.000 oseb iz bližnjih jugoslovanskih področij, ki sicer niso prespale v Trstu a je treba zaradi izredno visokega števila upoštevati tudi nje. Predsednik Pokrajinske turi-»tične ustanove je nato pou- daril, da predstavlja turizem pozitivno postavko v tržaškem gospodarstvu. Na osnovi raziskovanj florentinskega statističnega centra, ki je ugotovil, da porabi vsak turist, ki prenočuje v hotelu III. kategorije (toliko da damo primer) dnevno 3.400 lir in da porabijo ljudje, ki ne prenočujejo približno 1.200 lir, Pokrajinska turistična ustanova meni, da je turizem prispeval Trstu 4.298.261.150 lir. To pomeni toliko in še več kot znašajo neposredni davčni dohodki tržaške občine v enem letu. «*----------------- Prometni nesreči 10-letna Gianna Ventura z Miramarskega drevoreda je hotela prekoračiti Rojansko ulico in to ravno v trenutku ko je po cesti privozil s svojim motorjem Giulio Corelli iz Ul. Baseggio. Trčenje je bilo neizbežno in ker se je dekletce pri padcu ranilo v nogo, so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico kjer so jo s prognozo okrevanja v 10 dneh poslali na II. kirurški oddelek. Skoraj ob isti uri se je podobna nezgoda pripetila v Šentjakobski ulici v bližini stranske Ulice Caprin. Tokrat je bil a žrtev 62 let stara upokojenka Lucija Braico iz Ul. Alfieri, v katero se je z lažjim motornim vozilom zaletel 17-letni Carlo Cafagna z Reške ceste. dTtalia, samo zaradi tega, ker bi na tem shodu eden izmed govornikov moral govoriti v slovenskem jeziku. Ugotavljata, da je s tem u-krepom generalni vladni ko- misar globoko žalil slovensko prebivalstvo, grobo kršil izjavo o človečanskih pravicah, ustavo Italijanske republike in njena osnovna načela ter s tem dokazal svojo odločenost, da ne namerava skrbeti za spoštovanje obveznosti, katere je s podpisom londonskepa sporazuma sprejela italijanska vlada, ki jo tu zastopa g. Pa-lamara. S tem je izvršil dejanje, ki utegne imeti usodne posledice za bodočnost in onemogočiti pošteno sožitje obeh narodnosti na tem ozemlju. Zato proti temu nezakonitemu, protidemokratičnemu in protislovenskemu ukrepu najodločneje protestirata in zahtevata, da se gornji ukrep takoj prekliče. Tajništvo tržaške federacije PSI je izdalo naslednjo izjavo: Na ustanovnem zasedanju odbora za volilno premirje, ki je bilo na prefekturi pod predsedstvom vladnega generalnega komisarja dr. Giovannija Palamare se je sam gospod komisar slovesno obvezal, da bo z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, poskrbel za spoštovanje svobodnega izvajanja volilne propagande po vseh nastopajočih strankah, ter je zagrozil s strogimi in odločnimi ukrepi proti vsem tistim, ki bi na kakršenkoli način ali v kakršnikoli obliki skušali o-virati potek volilnih shodov. Gospod komisar je postavil e-dino omejitev svobode izražanja govornikov na volilnih zborovanjih v zvezi z morebitnimi napadi na »osebe*. Glede ostalega bi moral vsakdo sam skrbeti za to, da ne bi prekoračil meja, ki jih postavlja zakon (beri: poveličevanje preteklega režima, žaljenje odporniškega gibanja itd.), kajti gospod komisar je izjavil, da je odločen, poskrbeti za spoštovanje teh omejitev. Stališče, ki ga je zavzel da nes dr. Palamara v zvezi z zborovanjem, ki ga je napovedala KPI, na katerem bi moral kandidat za.italijanski parlament «kratko pozdraviti* v slovenščini, postavlja popolnoma na glavo omenjene sklepe gospoda komisarja, katere so sprejeli z vedrim čutom discipline predstavniki vseh strank v Trstu, vštevši tistih, ki se potem niso neposredno udeležile volilnega boja. S svojim današnjim sklepom, da prepove zborovanje (KPI, če se ne odpove sicer kratkemu nagovoru slovenskega govornika se je dr. Palamara odločno postavil na stran tistih, ki so ob raznih prilikah kršili točne zakonske norme in ki odkrito izražajo namero, da ne bodo le motili marveč celo preprečili s truščem in s silo prosti potek volilnega shoda S tem dejanjem se gospod komisar ne le odteguje točni dolžnosti, da poskrbi za spoštovanje zakona (v tem primeru pravic, ki jih je potrdi la republiška ustava), marveč slovesni obljubi, kar pomeni v zvezi s funkcijo, ki jo o-pravlja, resno stvar, ki je ža ljiva za njegovo samo oseb nost. Izgovori, ki jih je navedel gospod komisar, da bi o-pravičil svoje ravnanje, ne držijo in ne morejo držati: ali ima oblast, da poskrbi za spoštovanje zakona in ohranitev prestiža države, ali pa je bolje, da odstopi. PSI opozarja dr. Palamaro na spoštovanje njegovih nepreklicnih dolžnosti in odločno protestira proti omejevanju pravic, ki jih je potrdila republiška ustava; omejevanju, ki se namerava uresničiti pro- joč nedopustne prepovedi kvalificiranemu predstavniku, da bi se obrnil na volivce v slovenskem jeziku. Tajništvo tržaške federacije KPI je poslalo predsedniku vlade Zoliju in notranjemu ministru Tambroniju naslednjo brzojavko: Tržaška avtonomna federacija KPI odločno protestira proti nezaslišanemu in samovoljnemu sklepu vladnega komisarja Palamare o prepovedi govora v slovenščini na Trgu Unitš, kar je groba kršitev republiške ustave in krnitev pravic slovenskega prebivalstva in demokracije. Zahtevamo preklic nedopustne zlorabe, ki pomeni nezakonito omejevanje svobode v volilni kampanji. Tajništvo mladinske zveze STO je v zvezi s prepovedjo zborovanja KPI na Trgu Unita izdalo protest, v katerem poudarja, da gre za kršitev mirovne pogodbe, ker se odrekajo pravice Tržačanom slovenskega jezika. Opozarja tudi mestne oblasti na odgovornost za morebitne posledice, ki bi utegnilo imeti to dejanje za državljane tržaškega o-zemlja italijanskega jezika, ki živijo na jugoslovanskem področju. PSDI ps nam je poslala naslednje pojasnilo: V zvezi s sejo odbora za volilno premirje opozarja PS Dl, da se je zaradi ostrih nasprotij med predstavnikoma indipendentistov in komunistov na eni ter misinov in monarhistov na drugi strani seja takoj končala. Zato ni res, da je delegat PSDI še nadalje ostal na seji. V zvezi s tem pripominja PSDI, da so stranke, ki so bile v odboru, še preden se je ustanovil, dobro vedele, kako velike razlike jih ločijo glede vseh bodisi narodnostnih bodisi gospodarskih in socialnih vprašanj, pa da so kljub temu smatrale za potrebno u-stanoviti odbor. Naj javno mnenje sodi nedoslednost ljudi in strank, ki so prevzeli nase odgovornost, da polemizirajo o dobro znani preteklosti, s čimer so spravili na kriv tir volilni boj v Trstu, tako da izpostavljajo odslej kandidate raznih strank možnosti, da jih ne bodo več nasprotniki spoštovali, marveč, da se spremenijo zborovanja v spopade na bojnem polju. —-«»------ Nesreča na delu Opoldne so skoraj istočasno pripeljali v bolnišnico dva delavca zaposlena v miljski ladjedelnici iiFelszegy», ki sta te ponesrečila med delom. Prvemu, 16 let staremu Silvanu Sodniku iz fitramarja št. 92, je med dviganjem težke plošče padlo breme na nogo, pri čemer mu je ne le ranilo prst, temveč mu tudi povzročilo 'verjetne kostne poškodbe. Mladega delavca so sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh na ortopedskem oddelku, medtem ko so Lipu Auberju \z Ul. Petronio izprali odrgnine na glavi ;n ga odslovili s priporočilom nekaj dni počitka. Auberju pa je v jsti ladjedelnici priletel na glavo kos železa, ki je padel z nekega odra. Samomor ženske Predvčerajšnjim se je ubil lastnik bara v Ul. Slataper, včeraj pa je 52 let stara ženska skočila s tretjega nadstropja in tako končala svoje življenje na cestnem tlaku. Kaj jo je tiralo v smrt, je zagonetka, katero skušajo karabinjerski organi razčistiti. Za seda, je znano le da je Giuseppina Zocchi por Zuppin iz Androna S. Eufemia odšla v jutranjih urah k svoji 36-letni svakinji Mariji Fabris v Ul, Belpoggio. Ponudila se je da bi nakupila živež tudi za svakinjo in ko je zvedela kaj potrebuje, je odšla. Ob povratku je bila precej nervozna. Svakinji je izročila ribe in se obrnila. Komaj da jo je pozdravila in že je bila na stopnišču. Kaj ji je tedaj padlo v glavo ni znano. Dejstvo je da je neki ženski, ki jo je srečala na stopnicah, izjavila, da bo napravila samomor. Trenutek zatem je položila ribe in tudi zelenjavo, ki jo je nakupila zase, na okno in skočila iz tretjega nadstropja v globino Padec je privabil na kraj precej ljudi in ker se jim je zdelo, da je mrtva, so pokrili njeno truplo. Na kraj so prišli tudi bolničarji Rdečega križa z zdravnikom, ki je ugotovil, da ženski ni bilo treba nobene pomoči več. Bila je mrtva, ker si je prebila lobanjo. Njeno truplo so okoli 11.30 odpeljali s privoljenjem namestnika državnega tožilca v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo kot določa zakon, na razpolago sodnim organom do zaključka preiskave. «»------- O Od 21. pa do 29. t. m. sodišče zaradi priprav in volitev ne bo delovalo, kar pomeni, da ne bo v tem obdobju nobenih razprav. PSDI Ob 19. un Trg Venezia (Dulci in Pierandrei), 19. Trg De Marchi v Skednju (Giuriein). 20.15 Trg Bcnomea (Miani in Picot). FRONTA ZA NEODVISNOST Ob 19. Trg Goldoni (Borghe-se m Giampiccoli). —--«»---- Razburljiva seja širšega odbora SDZ Zvedeli smo, da se je včeraj sestal širši odbor Slovenske demokratske zveze, na katerem so razpravljali predvsem o stališču vodstva stranke do volitev. Pravijo, da so vpditelji stranke na sestanku kljub zadnjim dogodkom še nadalje vztrajali na tem, da se slovenski volivci pozovejo, da glasujejo za KD, medtem ko se je večina ostalih članov, ki so sestanku prisostvovali, postavila proti in zahtevala, da vodstvo svoje stališče spremeni. Vsekakor je bila seja zelo razburljiva in so jo baje nekateri iz protesta celo zapustili. V to zvezo postavljajo tudi zamudo pri izidu lista «Demo-kracija*, ki bi morala iziti že predvčerajšnjim, a so njeno tiskanje ustavili. Tudi sinoči ((Demokracija* še ni bila v prodaji, verjetno zato, ker je bilo treba spremeniti že sestavljen in tiskan ((Poziv* oziroma njegovo ((obrazložitev*. «»------ Odbor za premirje se Je včeraj razšel Na včerajšnji seji odbora za volilno premirje je prišlo med strankami do ostrega spora. Pričelo se je s komunističnim protestom glede zborovanja na Trgu Unita, nakar je demo-kristjanski predstavnik prebral žaljivo izjavo na račun Slovencev. Predsednik — predstavnik indipendentistov — je nato v debati uporabil nekatere ostre izraze na račun misinov in monarhistov, nakar se je odbor dokončno razšel. Spori med indipendentisti Kot smo že včeraj poročali, bo jutri v redutni dvorani gledališča «Rossetti» izredni občni zbor izrednega indipen-dentističnega odbora. Tajništvo Fronte za neodvisnost pa nam je poslalo obvestilo, v katerem obsoja ta odbor ter pravi, da je namen občnega zbora, ki ga sklicuje, zmesti ljudem pojme. Fronta za neodvisnost vidi v tem politično provokacijo, ki je tudi v nasprotju z volilnimi zakoni. Celibidache je dirigiral tudi zadnji koncert S Hirvdemithovimi Simfoničnimi metamorfozami na We-brove teme je včeraj zvečer gledališču »Ferdi* dirigent Sergiu Celibidache zaključil: koncertno sezono Tržaškega simfoničnega orkestra. Delo — novost y Trstu — je občinstvo zelo toplo sprejelo, dasi je bilo navdušeno ploskanje namenjeno mogoče v glavni meri dirigentu. Vendar je tre. ba reči, da se skoraj ne da primerjat^ včerajšnje nevdu-senje s tistim prejšnjega tedna. ko'je isti dirigent prvič pred tržaškim občinstvom izvajal IX. simfonijo Šostakoviča. Hindemith je Simfonične metamorfoze skomponiral leta 1943 ter jih sestavil v obliki majhne simfonije, v kater; je vseskozi občutna avtorjeva o-sebnost. Na sporedu je bil nadalje že drugi Koncert Prokofjeva v letošnji sezoni, in sicer njegov Konee^- št. 1 za violino in orkester, ki je nastal že l. 1913 pa je bil prvič izvajan v Parizu šele deset let pozneje. V del«, ki je polno lirike, ima solist nič kaj lahko vlogo, saj mu skludatelj ne pušča skoraj nobenega odmora. Violinist Riccarcio Brengola je pokazal ne le vse vrline virtuoza, ki jih part. zahteva od solista, temveč je znal poustvariti s svojim igranjem vso tisto prelepo liričnost, ki jo je avtor vložil v delo. Začel pa se je koncert z Brahmsovo III. simfonijo, ki ima sedaj 75 tet. Ta simfonija, ki jo nekateri imenujejo Brahmsova Eroica, najbolj čudovito odkriva njegovo osebnost; zlasti allegretto predstavlja enega najmočnejših izrazov Brahmsove glasbe. Orkester Tržaške filharmonije, ki je tudi včeraj imel nemalo priložnosti, da se izkaže kot telo, sestavljeno iz odličnih glasbenikov sposob nih, da rešijo vsako težavo, ki zahteva od njih večkrat visoko raven znanja, zasluzi vso pohvalo. Uspehi, ki jih dosežejo posamezni dirigenti ter dober sprejem novosti pri občinstvu so v veliki meri odvisni prav od tega sijajnega orkestra, za katerega smo slišali, da v kratkem nastopi tudi izven Trsta. Predsednik Caidassi se je vrnil iz Rima Iz Rima se je vrnil v Trst predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi. Predsednik trgovinske zbornice se je v Rimu sestal z veleposlanikom in trgovinskim a-tašejem Nemške zahodne republike, še prej pa v Milanu z nemškim generalnim konzulom. Na sestankih, so razpravljali o možnosti razvoja železniškega in cestnega prometa iz pokrajin južne Nemčije skozi Trst. Razčiščenje tarifnih vprašanj in liberalizacija v transportih s kamioni je naletela na ugoden odmev in je zato pričakovati ugoden potek razgovorov za ureditev vseh teh vprašanj. Prav tako je bilo zagotovljeno, da bo nemška delegaci- ja pod vodstvom generalnega konzula dr. Kreutzwalda obiskala tržaški velesejem. Poleg tega je predsednik trgovinske zbornice prikazal predstavnikom Nemške zahodne republike razne olajšave za industrijske investicije v Trstu ter se razgovarjal tudi o vprašanjih kulturnega značaja, posebno še o kulturni izmenjavi med obema državama in seveda še posebej med Trstom in Nemčijo. flnmiiiimiiiiiiiiiiiiillliiiiuitMiiiiiiiiMliiiiuimiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiKiiiTfiiiiiiiiilniiiiiiiiiiiitiniiillilliniilillMiililiiiitHllllIllliiititiiliiiiliililii Iz sodnih dvoran Globa lastnici bara za prevaro pri prodaji Gostoma je ponudila drugačen liker, kot sta ga zahtevala - Odložena razprava proti zastopniku založništev Predsednik združenja za zaščito industrijskih proizvodov Luigi Ferrari iz Milana se je maja lani pripeljal v Trst in se zglasil na poveljstvu upravne policije. Njegov prihod v brez posebnih uspehov. Sel je celo tako daleč, da je denar spravljal v žep, medtem ko je založništvu podpisal dve menici za skupno 7.243.000 lir. Predstavnik založništva je Trst je bilo treba pripisati proti Di Pellegriniju v Mi pritožbam, da so v našem mestu prodajali v nekaterih javnih lokalih neko vrsto likerjev namesto naročenega. Poveljstvo je Ferrariju^ dalo na razpolago agenta Guer-rina Gubbiana in moža sta hodila od bara do bara in pila. V baru Palmire Bonelli por. Bevilacqua v Ul. Spiridio-ne pa sta našla, kar sta iskala. Natakar jima je položil na mizo dva kozarčka »OVO bran-dy», proizvod goriške tovarne Candolini namesto zaželenega likerja «VOV Pezziol*. Dokaz sta moža imela in tako sta lastnico prijavila sodišču pod obtožbo prevare v trgovini. K razpravi se je prijavil kot zasebna stranka tudi zastopnik tovarne Pezziol, ki_ je zahteval, da sodnik obsodi žensko ne le zaradi kršitve zakona temveč tudi na povračilo povzročene škode. To je tudi dosegel, a vsoto bo določilo civilno sodišče, medtem ko bo morala Bevilacquova plačati kot kazen za kršitev 20 tisoč lir poleg seveda stroškov in 30.000 lir kot honorar zastopniku zasebne stranke. Sodnik: Fienga, tož.: Carli-ni, zapisn.: Scelzo, odv. zas. stranke; De Luca iz Bologne, obramba: odv. Coen. * * * Pred kazenskim sodiščem pa so odložili razpravo proti Lam-bertu Di Pellegriniju iz Mantove, kateremu sta dve za-ložništvi poverili, na prošnjo njegovega strica, mesto prodajalca knjig za tržaško in goriško cono. Di Pellegrini pa je, po ugotovitvah založništva prodajal knjige tudi lanu vložil prijavo zaradi nezakonitega prisvojevanja denarja, zaradi česar je moralo tržaško sodišče uvesti kazenski postopek. Pellegrinija so končno aretirali v Mantovi in ga spravili v zapor, a so ga kasneje izpustili tudi na začasno svobodo. Včeraj pa je manjkala oškodovana stranka, zaradi česar ni preostalo drugega, kot razpravo odložiti. ’ svojega področja in *e 4° • Odpovedale so mu zavore Sredi vožnje z vespo navzdol po razmeroma strmi Vrdelski cesti se je 41-letni Anton Sker z Vrdelce Timinjana zavedel, da so mu odpovedale zavore. Mož je skušal na razne načine ustaviti vozilo, na katerem je sedela tudi njegova 30-let-na žena Silvana, a vse je bilo zaman, ker je vozilo še pospešilo hitrost. Nekoliko iz strahu, nekoliko tudi zaradi prevelike hitrosti je Sker iznenada izgubil oblast nad vespo, zaradi česar se je ta prevrnila in sta zakonca zletela na tla. Očividci so jima priskočili na pomoč, dokler niso prišli na kraj bolničarji, ki so ranjena zakonca odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Silvano Sker so zdravniki po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh, medtem ko so morali njertega moža, kateremu so ugotovili hude udarce na levem delu prsnega koša z verjetnimi številnimi zlomi rebe: sprejeti na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral izven I verjetno zdraviti 23 do 30 Nove znamke Ze več dni so v prodaj; tri jubilejne znamke ob 10 obletnici ustave, in sicer po 25 60 in 110 lir. Na prvi znamki je podoba odprte knjige na drug! hrast na tretji pa palača Montecitorio (poslanska zbornica). Znamka 25 lir je zelene in zlate barve, znamka 60 lir rjave in modre bar-ve, znamka 110 lir pa rjave barve. Znamke bodo veljale do konca leta 1959 in jih bodo zamenjavali do 30. junij 1960. «»--- O V nedeljo bo prispel iz Barija v Trst, kjer bo v ponedeljek zjutraj prevzel mesto glavnega državnega tožilca pri tržaškem prizivnem sodišču dr. Lorenzo Chieppa. SNG v TRSTU DANES 17. maja 1958 ob 21. uri v dvorani na stadionu « Prvi maj», Vrdelska cesta i7j premiera MARCEL PAGNOL TOPAZE Komedija v štirih dejanjih Prevedel prof. IVAN SAVLI Režiser: ŽARKO PETAN, kot gost Scenograf: arh. MIRKO LIPUŽIC Kostumi: ALENKA BARTL-SERSA Ples: ADRIJAN VILLES Osebe: Topaze, profesor v Muchovem zavodu — Jožko Lukeš; Much, ravnatelj - Rado Nakrst; Tamise, profesor v Mu-chovem zavodu - Stanc Raztresen; Cordier, učenec - Edvard Martinuzzi; Rčgis Castel-Benac, občinski svetovalec - Mo dest Sancin; Roger de Berville - Stane Stareš-nič; Častitljivi starček -Justo Košuta; Policijski stražnik - Julij Guštin; Lakaj - Dušan Jazbec (Igr. š,); Plesalec - Marino Strajn (Bal. š.); Suzy Courtoisova, Castel-Be-nacovs metresa - Mira Sardočeva; Ernestine Mu-chova - Bogdana Bratu-ževa; Baronica Pitart-Vergmolles - Angelca Caharija, kot gost; Tipkarica - Nerina Drašič (Igr. š.). ponovitev jutri 18. maja 1958 ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj* Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. ■ V torek 20. t.m. ob 21. uri v kino dvorani v Skednju TOPAZE DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi danes 17. t. m ob 18. uri v Ul. Roma 15-11 literarni večer na katerem bodo nastopili najboljši mladi literati iz Slovenije. Vljudno vabljeni k številni udeležbi. GLASBENA MATICA TRST Jutri, 18. t. m. ob 17. url v dvorani v Boijuncu JAVEN NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE Vljudno vabljeni. SOBOTA, 17. maja 19** TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; obvezno — drobiž od Dj. in... Predavanje: ((Pomenek .. vu»: 12.10 Za vsakogar Jie**). 12.45 V svetu kulture; ' tazijia Offembachovih 13.30 Priljubljene lahke 14.45 Ansambla Ohanlie Kura Herb Kem; 15.00 Operne ^ 15.20 Yvette Homer s . -sambl-om Musette; 15-40'K Strauss: Smrt in Povel;i5_^’zgo- I UAJVUld llctO-tauirv«* , 4. «Zunanja iz"fil- 24; do vi samblom Musette; 15.40' ** **• rauss: Smrt in po veli« : 16.00 Radijska udivem. >vina nastanka italijanski . .. »Zunanja podoba grških ' v Italiji*; 16.15 Melodije 'Z mev; 16.35 Kavarniški koncev Igra orkester Pactiuon. 1jnove; ceri pianistke Mirne 17 20 Plesna Ca j a n*< a; 18JN daja za najmlajse: Gii»*'f bai> Antonija Curk: «:NekoČ 1* _.f. jezero*, 3. del: ((Kresna a; Igralo člani Radijskega o; 18.45 Izbrane skladbe za J i; 19.15 Sestanek s 19.30 Pestra glasba; 20W 20.30 Teden v Italiji, venski oktet; 21.00 Drama ^ zgodba — Nikolaj Lj«kov_ . z nihilistom*; 22.00 Juzh ški odmevi; 22.20 di-je; 22.40 Robert ^X*,v» «S panske pesmi* za suri g in klavir; 23.05 Podoknice- TRST •• ,,j*. 11.00 Izraelska simfonična « ba; 12.10 Orkester PiPP0 . ,930 za: 14.30 «Tretja .stran«. Ritmi Giaonijo Safreda; ‘ ,j 0yl benj variete; 22.00 Dve farsi. KOPER Poročila v slov.: 7.00, T-30, iS-oo. , . -n J2.30I Poročila v ital.: 6-30> 17.15, 19.15. 22.30. ^ rL! 5.00-6.15 in 7.00-7.15 ^21. (j.OO 7.15 Glasba za dobri> Glasba po željah: 13ffvi,nore)a>: ski nasveti: «Naša C B A Dl® n nA t)U 13.45 Popevke in ritmi -- KuMurm »Ozon Primorska« ^ še pomanjkljiva*; 14.45 r-jen bnlal.o lup*1' tam; 14.30 ((Kinofikacija na Fa-Ua: glasila dz baleta «Ll čarovnika*; 15.25 Dalmatin r„ mi izvajata ženski vokal« ^ tet ((Večernica* iz ’I’rsJrirr.r>eržJ' š« zbor «Bojan» iz D°T! »junl 15.40-17,00 Prenos RL: l7č~L, yj-in popevke: 17.25 Glasbeniku rietč; 19.30-22.15 Prenos Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212.« g.oO, Poročila: 5.00, 6.00, 7.uu' .9.3O, 10,00 13.00, 15.00, 17-00' 22.00. 8.05 5.00 Plsa-n glasbeni sporrVj^, Lepe melodije — znani^ Ram va Impero. 16.00: «H »p. Silvia K"Tarzan »JS <*' Ideale. 16 00. «' ^n „ ljeni safari*, Goro G- BeaUy. -ina žensk3 • Italla. 15.30: «U*w".f v«». Pečk hi L. Bacall^„ »!*£„. Moderno. 16.00. ^ piietbl1**’ BAZNA OBVH6T1LA TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR* • TRST Jutri, 18. t. m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11, običajni sestanek od 10. do 12. ure. Sestanek je obvezen za vse člane, ki bodo razstavljali. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. In 16. maja se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 11 oseb, poroke So bile 4. POROČILI SO SE: slikar Guer. rino Diminich in šivilja Nevia Furlani, livar Emilio B-rumat in šivilja Lidia Vuga, livar Egldio Scaggiante In šivilja Sabina Fab-brimi, garažist Coslmo Schlrlnzl in gostx»dinja Elvira Sergas. UMRLI SO: 67-letni Roberto Auidero, 81-letni Giuseppe Blažim, 79-letna Maria Dagostini vd. Pclii, 78-let.na Carmela Maglizza vd Lapo, 68-letna Marta Soravi-to vd. Mladosal, 35-letnl Vtncenzo Rovtar, 75-1 etn a Lutgla Rlzzoltl vd, Budua, 70-letbl Domenlco M »rangom, 62-letni Carlo Grandi, 81-letna Antonia Haroch por. Zor zenon, 82-letma Anna Turk vd. Vatta. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju INAM — Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo, Kjadin 1095 (Sv. Alojzij); Plcciola, Ul. Oriani 2: Alia Salute, Ul. Giulla 1; Ser-ravallo. Trg Cavana 1. Valute ! Milan Rim Zlati funt , . 5.900 — 6.1O0.— Marengo . 4.775,— 4.875.— Dolar . • > 1 Frank ffanc. 622.— 626.— 128,— 131,— Frank Švicar. 144 — 146 — Sterllng > s . 1.720,— 1.760,— Dinar . > ■ . 80,— 82.— Šiling . , , 1 23.75 24.25 Zlato it.. Zšh. n. mark« 710.— 713.— 148.— 149.50 St Gr ang er, « Tecbn,„adje»; VVells. Cinema^ ečni V 011' Marco. 1600: pjradisl. " L. De Luca, G- S. Marco. L. De Luca, ^ri ln Riva. »Mlad* iker. - Saiona. 16.0°: gebne Slssl*. 2. det Rhrt>u I« 5 Viale. 16.00: «N» n ^ Claudio Vilia- kT0IP» c>rv>: Vltt, Veneto. 3-1^ y. De čj£ lov*, C. Gable w Njegdv* p-ivMtere. 153°m,aVv^‘ Belvedere. Je irciv. -- m zahtevala m ve- Ni*..! Novo tirjls, Odeon. - w■>1 - ,nd scAMpf; prodajalo na ^govo®*' glede cene m * PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 17. maja 1958 ;ovornost ZDA za napetost med Vzhodom in Zahodom Pot do sestanka na najvišji. napetosti. Nič bi ne moglo bit' ravni ni le dolga in naporna, | bolj blazno kot poskus, da se ampak postaja vedno bolj strma, ker razni mirovni načrti Sredo, drug za drugim, na ko-**• Poslednji incident v tej ne. Všečni zadevi je odklonitev načrta Rapackega s strani Združenih držav, ker ga snu-'rajo «preveč omejenega, da toi zmanjšal nevarnost jedrske Vojne«. * Gre za sodbo, ki ignonra možnosti, ki jih je ta načrt mogel nuditi. Predvsem Sre tu za poseben pomen, ki ta ima dejstvo, da so načrt predložili Poljaki na lastno Pobudo. Rusi so bili seveda 'Biormiram o poljskem namenu in niso imeli ugovorov TO(|a ta poteza nam je vendar-to odkrila vrzel — pa naj bo s* tako majhna — v monoli-tični strukturi sovjetskega blo. k®, Poljaki so seveda razumeti Važnost, ki je v tem, da stav-ijsjo predloge v lastnem imenu. po drugi plati pa «o Rusi toikone razumeli, da bodo to Potezo tolmačili kot ponoven dokaz novih odnosov med ^oljsko in Sovjetsko zvezo. "es je, da imamo ljudi, ki pra-rijo, da to ne pomeni nič dru-Sega kot premikanje figur na šahovnici kremeljskih vodite-'iev: roka ie bila sicer Gomul. kova, glas pa Hraščeva. Smatram, da je fak način tolmačenja položaja povsem Zgfešen. Ni nobenega dvoma, *to so dežele vzhodne Evrope Pod trdo sovjetsko roke, hkra h pa je prav tako res, ,da ho dojo narodi teh dežel dvigniti agoj glas, in da Rusija zeii njihov uspeh, ne da bi ji pri prizadejali resnejše težave. Ce jo sodimo samo s tega toedišča, je ameriška odklonitev načrta huda napaka. Mnogo bolje bi bilo, če bi izjavili, da so pripravljeni razpravljati 0 tem načrtu med drugimi v toenutku, ko se bodo sovjetski to zapadm voditelji končno *našli pri skupni mizi. Poljskega načrta ni nihče sniatral, niti njegovi avtorji, niti tisti, ki so ga odobrili kot Poskus, za kaj drugega kot za Omejen napor, da se zmanjša napetost v Evropi. Ta načrt predvideva področje, ki vklju. ^uje Češkoslovaško, Poljsko '.n °be Nemčiji, brez jedrskega o-f°žja in vojaških oporišč, :n ši bi ga jamčile in vzajemno kontrolirale velesile. Ne mora biti dvomi, da bi se z leti do-*egel sporazum o postopnem toianjšanju konvencionalnega orožja. Popolnega besedila ameriške Bflte niso objavili, toda zdi se d* se v njej zatrjuje, da peljati načrt ni navajal nobenega. •Ifertta za »pravilne in uravnotežene vojaške omejitve, in k' ohranil temeljni vzrok na-jjftosti v Evropi s pristajanjem na razdelitev Nemčije«. Toda poljski načrt ni bil Predložen kot neka rešitev timskega vprašanja. Le-to je treba rešiti na drugem mestj ln na drugačen način. Načrt b* sprejema razdelitve Nemči-'1* v večji meri kot to delajo Rešile NATO. Ali moramo te-toj sklepati, da, ni mogoč no-“ou napredek v reševanju sP°rnlh vprašani s Sovjetsko Zvezo, ki ne bi temeljil pred Vsem na predhodni združitv Nemčije? 'emu tako, tedaj so družen« daržave odgovorne **. dejstvo, da postavljajo čim v>šjo pregrajo vzajemnemu *Porazumevanju in zmanjšanju •nun ognemo najresnejšim vprašanjem in da skušamo to delat še preden smo stopili na trdno pot pomiritve. To, kar smo se nadejali ot poljskega načrta, ali od kakšne njegove variante, je bila o-stvaritev področja brez raketnih vzletišč in na katerem bi sodelovanje med velesilami moglo najti vzor za večje jo popolnejše načrte. Nujno je, da se naša domišljija osvobodi obstoječih ovir in se usmeii k ugodnejšemu javnemu mnenju, v katerem bi to, kar se sedaj zdi še v mislih nemogoče, postalo uresničljivo. t V tem ie razlika, bistven i razlika med stališčem laburistične stranke in onim ZDA ter vlad zapadne Evrope. Laburistična stranka je mnenja, da prvi most med Sovjetsko zvezo in Napadom ne sme biti krhek, da ne bi. mogel prenesti pretežkih bremen. Toda — če hočemo ostati pri tej prispodobi — kadar se most čim več uporablja in se promet čezenj vrši redno, tedaj se rodi vzajemna želja, da bi ga utrdili, da bi prenesel večji bremena. Ce ameriška nota pomeni pr drugi plati, da demilitarizacija zapadne Nemčije — kar zadeva jedrsko orožje in oporišča — ni moč uresničiti pred združitvijo Nemčije, tedaj se vračamo k stari postavki, da je združitev moč doseči le ž vojaško akcijo ali z vojaško pogodbo. Hkrati se zatrjuje, da bi se velesile NATO brez nemških sil znaše v slabšem položaju v primeri s Sovjetsko zvezo. To naziranje je vplivalo na mnoge ljudi, da so podprli prejšnji načrt EDC, ki ga je zamenjala pariška pogodba, s katero je Velika Britanija skušala potolažiti Francijo s tem, da je držala stalno angleške divizije na kontinentu. Ta sklep je bil nespameten tedaj, in z leti ni postal manj nespameten. Velika Britanija se vedno bolj zaveda (in mi smo to povedali takoj), da postaja breme za vzdrževanje teh divizij tako kar zadeva ljudi kakor tudi gmotna sredstva, nevzdržno. Ena od posledic *ega je, da nemška vojaška sila narašča, medtem ko se naša zmanj- šuje, kakor se to dogaja Franciji z Alžirijo. Ne bo preteklo mnogo časa, ko bo nemška vojaška sila enaka — vsaj dokler Evropa ne bo zaskrbljena zaradi tega — združenim silam Velike Britanije, Francije m ZDA. Odgovoriti je treba torej na vprašanje: ali se bomo čutili bolj varne, ko se bo to zgodilo? Ce bi to vprašanje postavili evropskim narodom, vštevši pretežno večino nemškega naroda, bi odgovor bil odločen «ne». Višek norosti pomeni prepričanje, da bi se zapadle velesile znašle v boljšem položaju nasproti Sovjetski zvezi. Nasprotno: njen položaj bi bil slabši, ker bi se znašle pred dejstvom, da h: morale pristati na nemško zahtevo totalne oborožitve. ANEUR1N BEVAN Prizor iz lrancoske komedije «Topaze» Marcela Pagnola, ki jo bo Slovensko narodno gledališče uprizorilo danes zvečer v dvorani na stadionu «Prvi maju pri Sv. Ivanu DA BO TRGATEV Pravilno pravilno m škropljenje škropivo O tej bolezni bi pravzaprav ne bilo potrebno pisati, ker jo vinogradniki dobro poznajo in se vsako leto proti njej borijo. To drži. A je kljub temu za tem tudi resnica, da jo še vedno premalo poznajo. Zaradi tega se dogaja, da je zatiranje te bolezni večkrat nepravilno, oziroma premalo učinkovito. Kot je znano, se perono-spora močno koti zlasti v vlažnih, deževnih dneh, in to predvsem na še nežnem in neodprtem listju, kjer se pojavi v obliki oljnih madežev, v vlažnem vremenu na spodnji strani listov pa v obliki belkaste plesni. Napa- niiiiiiimiiiiimmniiimiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiirniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiifNiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POSLEDICE BRITANSKE KONSERVATIVNOSTI... Raje se bodejo s starim pravopisom kot da bi sprejeli Sbawov predlog Da ne bi uveljavili revolucionarnih novotarij», so raje razveljavili del oporoke velikega irskega pisatelja Pred kratkim smo na kratko obdelali težkoče, s katerimi se Kitajci ubadajo zaradi svo. je, tisočletja stare pisave. Tedaj smo rekli, da se je v Pekingu posebna komisija ministrstva za šolstvo in kulturo tega dela lotila temeljito, tako da se bodo otroci že letos jeseni začeli učiti latinskih črk, ki bodo nekoliko izpopolnjene že čea nekaj let namenjale staro kitajsko pisavo. Angleščina se sicer glede tega ne more kosati s kitajščino, kljub temu pa je angleška oriografija ena najbolj zapletenih na svetu in pozna le malo pravil, pač pa toliko izjem, da Angleži teh pravil ni. ti ne jemljejo več v poštev. i & V ' '. Ul -/>0-0» V''-’:, ■ ; 'j#*- J i •y''' .Si 1 W$$w¥wb tj« §K mmm Ufi ■:V * 1W!« General Jacques Massu — desna roka francoskih teroristič. nih kolonialistov v Alžiriji V šoli se raje naučijo, kako se posamezne besede pišejo, pravila pa prepuščajo le filologom. To je privedlo do tega, da je danes malone nemogoče neki angleški tekst narekovati, ne da bi bilo vsakor-mur znano, kako se posamezna beseda piše. Znani pisatelj Bernard Shaw je rad omenjal, da se beseda «fish» (riba) lahko napiše na 72 načinov, izgovarja pa vedno enako. Morda je dobri poznavalec angleščine Shaw nekoliko pretiraval, vsekakor pa ni pretiraval, ko je predložil, naj bi uvedli fonetično abecedo s 40 črkami. Toda Angleži so prav gotovo najbolj konservativen narod na svetu in zato nedostopni za »revolucionarne# posege v njihove tradicije. Da je temu tako, bo v dokaz menda dovolj dejstvo, da njihova valuta še danes ne jemlje v poštev decimalnega sistema. Angleži so se uprli celo nekim »novotarijam# čez. morskega bratskega naroda Američanov, ki so začeli uvajati poenostavljanja v orto-grafiji. Ob vsem tem je povsem razumljivo, da so Shawove predloge sprejelj z nezaupanjem, toda veliki irski pisatelj ni klonil, saj je bil po rodu I-rec. K«i je vedel ali vsaj računal, da s svojim predlogom ne bo prodrl, je v svoji oporoki določil del svoje dediščine, ki naj služi za proučevanje, koliko časa in sredstev potratijo Angleži z uporabljanjem sedanjega pravopisa in koliko bi bil} na boljšem, če bi uporabljali fonetično abecedo. Del svoje dediščine pa je Shaw ramenil kritju stroškov za proučevanje umetnosti in uporabnosti abecede, ki jo je sam predlagal, oziroma za se. stavo neke druge abecede, ki bi ustrezala fonetskim potrebam angleščine. V tej svoji zapuščini je tudi določil u-strezno vsoto> ki naj bi jo porabili za to, da bi eno njegovih literarnih del prepisali v novo fonetično abecedo. Bernfrd Shaw pa se je tega vprašanja lotil tudi konkretno. Predložil je abecedo s 16 znaki za samoglasnike in dif-tonge ter 24 znaki za soglasnike. Seveda bi ti znaki morali ustrezati posameznim zvokom kot jih predpisuje angleška slovnica, ne pa dialektal-nim zvokom, v ta namen je veliki pisatelj Angležem predlagal, naj se vzame v poštev izgovariava učenih' ljudi in kot vzorec bi naj uporabili govore pokojnega kralja Jurija Vlil., ki so bili vsi posneti na gramofonske plošče. Bernard Shaw prav gotovo ni bil ljubitelj in še manj ljubljenec Jurija Vlil., kljub temu je dal gornji predlog, kajtj Jurij VIIT. je bil po njegovem mnenju prav gotovo zelo u-čen človek in bi lahko služil vsem Angležem v vzgled glede pravilne izgovarjave -materinščine. Do tu smo govorili o Sha-vvovih željah in predlogih. Sedaj pa še nekaj o tem, kako so se njegove »poslednje želje# vzele v poštev. Angleži so konservativci in takoj po Shawovi smrti je prišlo do težkoč. V duhu te konservativnosti je sodnikom uspelo dokazati, da je pokojnik določil del svoje zapuščine «v politične namene#, kar angleški zakon ne dopušča ra. zen v primerih, ko bi se dediščina mogla izkoristiti v »dobro občestva#. Poleg tega je pravnikom uspelo dokazati, da so Shavvovi nameni bili vse kaj drugega kot dobronamerni, ker da bi »revolucionarna reforma# spravila britanske kulturne kroge v težave in večino Angležev pri. zadejala ker b} prizadejala njihove tradicije. Zaradi tega so ta del Shawove oporoke razveljavili in sredstva izročili britanskemu muzeju, kraljevski akademij; za dramsko umetnost in irskemu muzeju v Dublinu. Prišlo je sicer do oporekanj veljavnosti te razsodbe in na pri/zivni razpravi je prišlo do kompromisa, tako da so omenjene ustanove dobile večino zapuščine, 8300 funtov šterlingov ali okoli 15 milijonov lir je bilo dodeljenih skladu, da se zapuščinske zelje Shawa vsaj delno uresničijo, da bi vsaj v manjšem obsegu «uveljavili poslednjo željo pokojnika#. V tej razsodbi pa je bilo rečeno, da so posamezne Shawove želje »stravagantne#. Shawovi po-borniki so to trditev pobijali kot žalitev pokojnika in dokazovali. da reforma, ki jo je predlagal Shaw, ni nikaka ekscen ričnost, v tem jim je vsaj delno uspelo in velikj irski humorist je tako tudi po I do za t.o potrebovali 6 stole-smrti zmagal nad konservativ-1 tij, unMiliiiiniMiniiiiiiiiiiMiiMiiMiiiiliiiiiiiiiiniiiiiHiiinmi.iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiini SINDIKATI JUGOSLAVIJE PROTI ALKOHOLIZMU Ta prva zmaga je S>hawove pobornike spodbudila k nadaljnjim naporom, todft Angleži b; ne bili t6, kar so, če bi pred že pokojnim Shawom klonili. Čeprav priznavajo, dp njihov pravopis ni praktičen, so nanj ponosni, kot so ponosni na to, da so se vsakokrat »uprli kakršnikoli novotariji#. Vprašanje je, kako se bo vsa ta zapletena zadeva s Shawovo dediščino končala. Poborniki Shawove zamisli bodo verjetno prej ali slej prodrl* kot so prodrli oni Angleži, kj so uvedli arabske številke namesto rimskih, Angleži so potrebovali šest stoletij, preden so se prepričali, da so rimske številke, ki so bile že povsod v pozabi,''preveč komplicirane in so s šeststoletno zamudo prevzeli arabske številke. Ker je tudi sedanji angleški pravopis preveč kompliciran, ga bodo prej ali slej zamenjal; z bolj praktičnim in želeti jej da ne bo- Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je poslal pi. smo vsem sindikalnim organizacijam v katerem jih poziva, naj se še bolj zavzamejo za preprečevanje alkoholi- zma. V svojem pismu poudarja centralni svet, da to vprašanje presega ožje področje ilkcije in ne more biti stvar samo nekaterih družbenih iitMiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiMiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiin ŽE PRED 5 MESECI SE JE GEN. Francoski kolonialisti so izgubili glavo kovinarja Francesca Ros-od turinskega lista «La ^ ornpa# je v preteklem de-trnbtu sprejel general Mas-W se je sedaj postavil *eio upora proti fTanco-j^1 uIndi. Ker takrat ni bi-mogoče objaviti njegovih »erf ’ ^* Bosso to napravil Ihi ' ^1e°°v članek objav-arno ti celoti v slovenskem *>ret)o du. •Sprejmeih vas pod pogo- jm — mi je dejal general Sctlues Massu — da ne bo-.* Poročali o tem, kar vam hi rekel.* Ce izvzamemo ^ bekaj bežnih besed v ne->te|h članku, ki sem ga po-; * časopisom nekaj dni po sea >estanku. sem držal be-tudi zaradi obzira do Jotulja, ki me je predsta- - baailr.emu generalu fran-.to padalcev; toda mi- . ltni da me danes dramatlč- - dogodki v Alžiriji odve-J° takratne obljube. S jfto. da se je uprl Parizu, v general Massu spremenil famatično stvarnost bese-tav k* Ith Je izgovoril med ®atnlm najinim razgovo- Bil o je pozno popoldne v ^toga 15. decembra, in Prij3****0' ovorani so bile že ku *!ane Vse 'uto- Na začet-IazR°vora je general M«s-■°VOra o svoji vojaški de- javnosti. V letu 1939, ob izbruhu druge svetovne vojne, je bil v Tibestiju z generalom Le Clercom in z njim izvršil legendarni pohod skozi Saharsko puščavo od Čadskega jezera do Tunizije. Po bojih v Nemčiji je bil poslan v Indokino, da bi organiziral komandose padalcev proti upornikom osvobodilnega gibanja. Ko je zapustil to kolonijo, je vodil izkrcanje padalcev v Port Sat du. Ko se je nesrečno zaključil anglo-francoski napad na Sueški kanal, je bil poslan s posebnimi pooblastili v Alžirijo. Njegova posebna taktika proti upornikom je povzročt-la reakcijo v Franciji lu žolčne ra-prave v panamen-tu. Metode padalcev so postale inačica za nasilje in krutost. »S teroristi nisem mogel ravnati v rokavicah, ker sem moral odkriti skladišča orožja ln tajne celice. Ko Je bilo potrebno, so bila zasliševanja osumljencev groba. Toda. kakor morete ugotoviti, v Alziru vlada red In če hočete, se morete gibati svobodno tudi v Casbah, ki so bile do včeraj tabu.* Kar je dejal, Je bilo res; toda vzpostavitev reda v Al-žiru, kjer ni bilo dneva, da ne bi eksplodirala kaka bom- ba, je general Massu preselil dobršen del muslimanskega mestnega prebivalstva v koncentracijska taborišča; da bi počistil Casbah upornikov, ni štedil z dinamitom, kakor v primeru Ali La Pointe, terorističnega voditelja, ki ga je pognal v zrak skupno s hišo, v kateri se je utrdil. Pn eksploziji so se podrle še druge štirt hiše in ne ve se^ koliko žrtev je obstalo pod ruševinami. Tak, sistemi so bili všeč fanatičnim francoskim kolonialistom, ne pa kulturni Franclji, ki ni mogla obsojati dejanskih krutosti felahov, hkrati pa odobravati nič manjše krutosti padalcev generala Massuja. (V Parizu so hinavci, je dejal genera moje metode so začeli obsojati šele tedaj, ko sem da< aretirati defetistične Francoze, liberalce, radikale, komuniste, ki so prihajali sem, da bi se pogajali s felahi. Se vedno sem mnenja da so moji sistemi proti teroristom natholj učinkoviti.* Bili so krvavo učinkoviti v Alžiru. toda ne v vsej Alžiriji. Ksjti kljub prisotnosti 350.000 vojakov vseh rodov, močnega letalstva, ki-klopske pregraje radarske mreže in bodeče žice, po kateri teče električni tok viso- ke napetosti, ki so jo zgradili z astronomskim številom milijard vzdolž meja s Tunizijo in z Marokom, da bi prekinili oskrbovanje upornikov z ljudmi in materialom, se partizanska borba nadaljuje z vedno večjo silovitostjo. Toda tudi tedaj je general Massu bil prepričan, da je krivda na vladi v Parizu. »Smo na odločilnem preobratu dogodkov — je dejal (kakor vsi francoski kolonialisti ni hotel imenovati vojno kruto borbo proti felahom) — in v stanju smo zadušiti upor. Važno je, da to v Parizu razumejo in da Franclja odstrani kapitu-lante, ki se povezujejo s komunisti, v zahtevah, da se zmanjšajo naše čete in da se doseže sporazum s teroristi. Očitno Je — je nadaljeval — da se v Parizu skuša spraviti vojska ob oblast, da bi laže našli sporazum z alžirsko narodnoosvobodilno fronto; to je stara taktika, ki jo poznam iz Indokine. Dobro Je, da se ve, da vojska ne bo več dopustila m-trigantom, da bi izdajali Francijo. Alžirija bo ostala francoska, to vam morem zagotoviti.* Ni izgovoril imen« Men-des-Francea, ko je govoril o Indokini, niti ni omenil ra- dikala Feliksa Gaillarda, tedanjega ministrskega predsednika, ki je skušal doseči časten izhod iz dolge vojne, ki pije Franciji kri, toda namig je bil jasen. General Massu je uporabljal govorico, ki se zelo malo loči od one najbolj zagrizenih kolonialistov, kateri smatrajo za žalitev že samo domnevo. da bi prišlo do takega zaključka dogodkov v Alžiriji, ki ne bi pomenil uničenja felahov Le-tem je malo mar, če je Francija na tem, da izkrvavi, da je vedno bolj izolirana; v Alžiriji hočejo ostati tudi za ceno nove svetovne vojne. V svojem slepem nacionalizmu ne dopuščajo polovičarstva; kdor govori o pogajanjih s felahi, je zanje defetistični izdajalec. Ne bi hili v takem položaju — je rekel general — če nas nekateri Francozi ne bi bili izdali s tem, da so se odpovedali Tuniziji in Maroku. Da bi rešili Alžirijo, Je nujno potrebna enotnost francoske Severne Afrike Tu je za trenutek prenehal in se igra! s svinčnikom. »Tu bt bil potreben general De Gaulle. On je edini, ki razume položa) in ga more rešiti,* je dejal. Njegovo uporniško zadrža- nje je bilo prav gotovo znano v Parizu in v Alžiru so govorili, da bo zagotovo premeščen v Francijo. Vprašal sem g», koliko je resnice na teh govoricah. »Verjetno Je, da se me hočejo znebiti; tu me smatrajo, da sem napoti njihovemu delu, da bi razkosali Francijo. Videl) bomo...* Stavka ni dokočal, na ustih pa se mu je pojavu nasmeh. Mislim, da se je že pred petimi meseci pripravljal na to, kar je izvršil v teh dneh: na odkrit upor proti zakoniti vladi. Tudi če je poveljeval samo 20.000 padalcem, je on imel velik vpliv in je mogel z Lacostom, ministrom za Alžirijo in njegovim veiikim prijateljem, vplivati tudi na generala Salana, ki poveljuje vsem francoskim vojaškim silam v Alžiriji. Ce je čakal pet mesecev za izvedbo »državnega udara#, mislim da je bilo to zaradi prisotnosti Lacosta, zaradi česar je upal, da se bo v Franciji desnica polastila oblasti. Ker Pflimlin ni sprejel njegovega prijatelja v vlado, se je odločil. »Videli bomo...* mi je dejal. In res, videli bomo, če bo prišel čez morje kot zmagovalec ali v okovih, da bi se pojavil pred vojnim sodiščem. zdravstvenih in sociatnin organizacij, temveč zahteva, da se za tc zavzamejo tudi sindikati. Sindikalne organizacije so dolžne pojasnjevati ljudem škodljiv; vpliv alkohola na človekov organizem in njegovo zdravje. Centraln* svet poziva sindikalne organizacije, da organizirajo akcije za večjo proizvodnjo brezalko-nolnih pijač, za ustanovitev novih brezalkoholnih restavracij in da posvetijo večjo skrb lazvoju kulturno-zabavnega življenja, ter vabi delovne ljudi, naj čim več odhajajo v prirodo ter naj se čim manj zadržujejo v kavarnah in gostilnah Centraln; svet je sklenil, da skupno z drugimi či-nitelji in organizacijami zavzame ukrepe na zakonodajnem, gospodarskem in prosvetnem področju v korist te akcije. Recept za srečni zakon Odkrili so ga — seveda — v Ameriki. Je pa sad ankete, ki so jo razpisal; v nekem mestu. Avtor pa iz previdnosti ni hotel izdati svojega i-mena. Takole so ga vprašali: — Pa v resnici nista vidva z vašo ženo prav nikoli različnega mnenja o kaki reči? — Kje neki! Nasprotno! Le malokdaj sva enakega mnenja. — Kako je pa potem mogoče, da se vam je kljub temu posrečilo ohraniti tako popolno sogU-sje v vašem zakonu? Skoro brez diha so novinarji čakali na odgovor, A moža„ kar je s čudovito prostoduš-nostjp dejal; — Vsa skrivnost je v tem; jaz svoji ženi nikdar ne povem svojega mnenja. deni deli lista porjavijo in se posušijo. Naravno ,da se grozdje brez listov ne more normalno razviti in zoreti. Plesen napade grozdje pred cvetjem, med cvetjem in po cvetju. Jagode prekrije bela plesen, a to le, dokler so debele kot grahovo zrno. Nato se posušijo in odpadejo. Pozneje napadene jagode modro porjavijo, se zgrbančijo in posušijo, ne da bi razpokale kot pri oidiju. Tako živijo zajedalsko ali parazitsko življenje vse majhne glivice (fungi), odvzemajo rastlinam sokove in jim uničujejo tkivo. Razmnožujejo se s trosa. V dobri rasti jih najmanjša sapica raznaša na rastline. Na jesen se trosi tvorijo v notranjosti listov. V odpadlem listju jih je ogromno. Ko jim pomlad nudi ugodne pogoje, to je vsaj nekaj dni nad 11 stop. C toplote in primemo vlago, počijo in se razmnožijo. Najugodnejši čac za okužbo je od aprila do junija. Trosom (semenu) prija nad 80 odst. vlage (dež, močna rosa) in toplota nad 12 stop. C. Glivica prodira v notranjost le skozi listne reže, ki so na spodnji strani listov. Reže (nevidne luknjice) ima vsak trsni organ (mladje, vitice, jagode), kar pomeni, da so vsi deli trte izpostavljeni napadom peronospore. Kako se najuspešneje borimo proti tej bolezni? Predvsem je važno poznati čas, ki ga gliva potrebuje za svoj razvoj; štejemo ga od trenutka, ko je ta prodrla v tkivo, pa dokler se njeni prvi znaki pokažejo kot oljne pege ali plesnive prevleke. Ta čas imenujemo inkubacijsko dobo. Ta je zelo odvisna od toplote. Najdaljša je pri 12 do 13 stop. C, najkrajša pri 18 do 23 stop. C. Čas škropljenja se ravna po življenju peronospore. To življenje opazujejo antipero-nespome postaje, ki na podlagi opazovanj napovedujejo po radiu čas škropljenja. (Pri nas smo, žal, navezani na zadevna poročila ljubljanskega radia, ki pa glede na naše drugačne podnebne razmere ne morejo povsem odgovarjati.) Splošno veljavno pravilo za škropljenje bi bilo to-le: Prvič škropimo, ko so poganjki dolgi 10 do 15 cm. To je pri nas že v prvi polovici maja. Drugo škropljenje: tik pred začetkom cvetenja. Tretje škropljenje: po cvetenju. Dobro je treba škropit: tudi zarod. Četrto škropljenje: 2 do 3 tedne po tretjem škropljenju. Se razume, da škropimo v mokrih letih večkrat, če je vreme suho, brez dežja in so noči hladne, ni treba škropiti, ker v takem vremenu ni nevarnosti za perono-sporo. Glede škropiva so naši vinogradniki nav splošno dobro poučeni. Razen bakrene galice se poslužujejo tudi drugih pripravkov (preparatov). Vendar je najbolj v navadi galica. Pri tej sta važni količina galice in razmerje med njo in apnom. Prvič vzamemo en odstotek, pozneje 1 in pol odstotka. Nepotrebno je dodajati nad to količino. Na 1 kg galice denemo 1 in četrt kg gašenega ali 40 do 50 dkg živega apna. Sama raztopina galice se ohrani na svoji moči dalj časa, pomešana z apnom pa ne več kot 24 ur. Trpežnost te brozge podaljšamo, če ji primešamo na 100 litrov 10 dkg sladkorja ali 1 liter mleka. Pri napravi galice je treba stehtati galico in apno. Raztopljeno galico (v topii vodi se galica bolje topi) vlivamo v tankem curku v večjo posodo z že razredčenim apnenim mlekom. Tako pripravljena galica ne dela toliko usedlin in je učinek škropljenja večji. Nekateri gospodarji vzamejo preveč apna (nad 1 kg in četrt na 1 kg galice). To je napačno, ker apno zmanjšuje učinek galice; če ga je preveč, je škro- pivo manj vredno. Pravilno razmerje med galico in apnom določimo s fenolftaled-nom ali pa z lakmusovim papirjem (fenolftalein j* bel, lakmus pa rdec papir). Pri zadostni količini apna fenolftalein rahlo pordeči, lakmus pa lahno pomodri, če prvi ne pordeči (drugi pa pomodri), je treba dodati toliko apna, da se to zgodi. če papir močno pordeči (lakmus pomodri), pomeni to, da je apna preveč in je treba škropivu dodati še nekaj raztopljene galice: čimbolj se škropivo prime listov, tembolj je uspešno. To pa je mogoče le, ce pade na trte v obliki najdrobnejših kapljic Rekli smo, da prodira bolezen v tkivo na spodnji strani listov, to pomeni, do moramo temeljito poškropiti prav to (spodnjo) stran. Veliko ogledalo V palači umetnost; na svetovni razstavi v Bruslju se lahko obiskovalci ogledajo v zrcalu, ki je široko 25, visoko 2.5 m in 18 mm debelo. Uničujmo listne uši 2» ( pravem času smo govorili o zimskem škropljenju in njegovi važnosti. Kdor pa stopi urnes nekoliko po naših poljih, bo opazil, da škropljenje ni bilo dovolj temeljito. ponekod pa sploh ni bilo izvršeno. Zato bomo tudi letos imeli opravka z raznimi listnimi ušmi, ki jih ne bo malo, in listnih uš; ni podcenjevati kajti s sesanjem rast. linskega soka, z izločanjem raznih fermentov in s tako i-menovano medeno roso, ki jo v iztrebkih izločajo, povzročajo veliko škodo. Preveč je teh uši, da bi jih mogli našteti, vendar pazimo, kje se bo na breskvah začelo listje zavijati, kje bomo na krompiriiču imeli mozaične madeže, kje se bo zbiralo mnogo mravelj na drevju, kje bomo na vejah zasled i* bele, vataste kosmiče, kje bodo začeli listi rumeneti in povsod bomo zasledili kako vrsto teh listnih uši. Včasih bomo sicer prepozni, ker bodo uši po opravljenem prvem delu ubrale drugo pot in se preselile na nova zelišča ali rastline, toda vsi gornji znaki kažejo, kje je bila ali je še listna uš. Glavna doba za zatiranje listnih uši je zima, ko uničimo na drevju jajčeca, toda tudi sedaj jo lahko uničujemo. Za to je vrsta preparatov na bazi DDi' Včasih pa si ob gostem »zarodku# uši pomagamo kar z mehaničnim uničevanjem, to se pravi, da vejice Dreskv« na pr., ki imajo zelo povito in nakodrano listje, e-nostavnp odstranimo in jih sežgemo. To sicer n; priporoč. ljivo pogosto delati, toda vča_ 'ih je celo nujno. MtiiiiiiiiiiiiiiiiHiitimiimiimiiiMiitiiiiiiiitiii HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21, 3 do 20. 4.) (5kušaj» vztrajati, morda s» i odo vrata vendarle odprla. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Podvojite obrambo, ker bi znali sicer zaiti v nevarnosti. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Veselje je na vidiku. Kar sejete danes, bo bogato obrodilo. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Stare ležkoče se bodo vnesle, pomagute si z lastnimi sredstvi LfcV (od 23. 7. do 22. 8.) Računa'te s podporo ugleidnUi oseb. DEVtCA (od 23. 8 do 22. 9.) Nova presenečenja. Ljubljeni ste tudi od oseb, za katere ne veste TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Na poti so veliki uspehi, k; bodo prišli nenadoma. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21 11.) Nov prihod vas bo spravil v zagato. Ne strašit« se. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Ce ne boste pazili, bo pot do cilja daljša KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Nič vas ne bo zaustavilo, vaše sile naraščajo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Sreča je na vaši strani, skušajte priložnost izkoristiti. RIBE (od 20. 2. do 20. 8.) Po dolgem pričakovanju vendarle povabilo, ki vam bo prineslo novih možnosti. n .h rr Kako hočete imeti slike: v črnem ali v barvahtl„. PRIMORSKI DNEVNIK Odgo — 4 — 17. maji 195S vor «Borbe na članek v «Pravdi » » (Nadaljevanje s 1. strani) »Pravda« s>lov»n»Kmi dalje očita jugo-gomunistom češ da posvečajo preveliko pozornost vprašanju pravilnih odnosov med socialiatistični državam;, vprašanju, ki zahteva »trogo spoštovanje enakoprav. nosti, načela enakopravnost in prostovoljnost, «Borba« o-po-zarja na dokument kitajske vlade, ki ga je objavil »Zen Min 2i Bao« leta 1956. v katerem se ugotavlja, da nekatere osebnosti v socialističnih nržava-h »zanemarjajo načela enakosti v odnosih med narodi« in da če to izvaja velika država, »neizbežno povzro. ča resno škodo soliaarnosti in skupni stvari socialističnih držav« Zdi »e, da je »Pravda« na to pozabila, kot je naj brg tud; pozabila da je o vprašanju odnosov socialističnih držav vlada Sovjetske zve-M v oktobru 1956 objavila posebno deklaracijo, v kateri J« ugotovila, da je dvajseti kongres KP SZ odločno obsodil prejšnje napake v odnosih * socialističnimi državami postavil nalogo Sovjetski zve. zi, da dosledno izvaja leninistično načelo enakopravnosti naiodov v medsebojnih odnosih z drugim* socialističnimi državami in propagira načelo specifičnosti vsake države v socialističnem razvoju, in izrazil pripravljenost, da z vladami drugih socialističnih držav razpravlja o u-krepih, ki naj zagotovijo nadaljnji razvoj in krepitev odnoscv med socialističnimi državami in odstranijo vsako možnost nespoštovanja načela nacionalne suverenosti in enakopravnosti. »Borba« ugotavlja, da so se jugoslovanski komunisti vedno zavzemali za bratsko sodelovanje in medsebojno pomoč med socialističnimi državami za enakopravne odnose, za stvarno in neformalno enakost socialističnih držav. »Nam se očita, ugo. tavlja »Borba«, da razbijamo enotnost Od nas se zahteva, da v imenu enotnosti molčimo, ko nas kritizirajo, medtem ko oni smatrajo da imajo v l.nenu enotnosti pravico govorit' in prikazovati svoje stališče Kako je mogoče tako pojmovanje o enotnosti vskladit, z načelom enakopravnosti komunističnih, delavskih in socialističnih partij? Popolnoma je napačno mislit’, da skrivanje stvari koristi stvari enotnosti. Nasprotij o interesi stvarne enotnosti zahtevajo, da se iskreno in pošteno razpravlja o vseh vprašai jih,« »Postavlja se sploh vprašanje. ugotavlja «Borba«, kako je moskovska »Pravda« smatrala za potrebno, da prav sedaj, kc se vedno bolj plodno razvija jugoslovansko-so-vjetsko sodelovanje, objavlja tako ostčr in grob protijugoslovanski članek, zlasti še, ker Jugoslavija ni spremenila svojega stališča do Sovjetske zveze. Mar naj to pomeni, da je Sovjetska zveza spremenila tvoje stališče do Jugoslavije, da Sovjetska zveza ni bila iskrena ko je normalizirala cvoje odnose in da je računala da bo Jugoslavija opustila svoje pozicije in da sedaj, ko vidi, da ne more tega doseči, crehaja ng stare metode? « Jugoslgvija ni nikdar skrivala, c.s med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo obstajajo razlik« v pogledih na določena ideološka vprašanja in na določene oblike borbe za socializem in mir. toda v odnosih do glavnih tez za izgradnjo socialistične družbe, med Ju-goslav.io in Sovjetsko zvezo ni nouenih razlik in to ne le v splou.em smislu, temveč tudi v konkretni politiki do bistvenih vprašanj miru in o-brambe interesov socializma in mednarodnega delavskega gibanja.« »Vprašanje skupne borbe in skupne obrambe miru in socializma se sploh ne postavlja«. »Jugoslovanski komunisti so na delu dokazali svojo ne-omahljivo privrženost stvari socializma. Socialistična Jugoslavija je vedno stala na pozicijah obrambe Sovjetske zveze, Kitajske in drugih držav ljudske demokracije ter se borila z vsemi napadi in pritiski imperialistov in drugih reakcionarnih sil tudi v času največje gonje proti njej. Za časa Kominforma je Jugoslavija nastopila proti pritisku na Sovjetsko zvezo in na vzhodnoevropske države in na poskuse, da se v vzhodnih evropskih državah poskuša obnoviti kapitalizem. Težko je najti primer tako neomahljive privrženosti stvari socializma v vseh pogojih izpolnjevanja internacionalistične obveznosti, kot ga je dala Jugoslavija pod vodstvom Zveze komunistov«. »Vprašanje enotnosti socialističnih sil je Jugoslavija vedno obravnavala ne s stališča formalne, temveč stvarne e-notnosti. Jugoslavija je dala vse, kar je mogla, da bi skupni cilj socialističnih držav prišel čim močneje in čim bolj vsestransko do izraza. Tako je bila v vprašanju borbe za mir, proti negativnim težnjam v mednarodnih odnosih, v podpiranju naprednega gibanja v svetu, dosežena velika stopnja sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in socialističnimi državami. Tudi v medsebojnih odnosih so bili doseženi precejšnji pozitivni rezultati in to na širokem področju. Točno je, da med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter ostalimi socialističnimi državami obstajajo že dalj časa določene ideološke razlike in razlike v pogledih na nekatere metode in oblike borbe za razvoj in krepitev socializma, na določene oblike v ocenjevanju politike in taktike komunističnih in delavskih partij v sodobnih pogojih, razlike v pogledih na vodilno vlogo te a-li one komunistične partije, te ali one države v socialističnem svetu, in razlike v pogledih na konkretne oblike, v katerih n»J prid« d« »raza »nako-1 pravnost med komunističnimi partijami in socialističnimi državami. Ta ideološka neso glasja niso doslej ovirala plodnega razvoja prijateljskega meddržavnega in medpartij skega sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi drža vami«. »Kdor prebere članek »Pravde« se ne more otresti vtisa, da želijo njegovi avtorji izkoristiti ta ideološka nesoglasja za načenjanje politične akcije, ki ni v nobeni zvezi ideološkim sporom. «Pravda» ignorira naenkrat vse to, kar je za stališče miru in sociali zem najbolj važno, to, kar bi moralo biti osnovno v medsebojnih odnosih«. »Toda »Pravda« gre še dalje, da bi povezala vprašanje ideološkega spora z vpraša njem sodelovanja in to prav na način, ki ga je sovjetsko vodstvo na čelu s Hruščevom do sedaj obsojalo in odklanjalo. »Pravda* namreč postavlja vprašanje sovjetsko jugoslovanskega sodelovanja v neposredno odvisnost od vprašanja odstranjevanja ideoloških nesoglasij, t. j. zahteva, da Jugoslavija opusti svoja načelna stališča. Ideološke in taktične razlike, ki doslej niso ovirale uspešnega prijateljskega sodelovanja se sedaj nenadoma spreminjajo v glavno politično vprašanje. Od jugoslovanskih komunistov in narodov Jugoslavije se zahteva, da se odpovedo svojim načelnim pogledom, da Jugoslavija opusti svojo neodvisno politiko, notranjo in zunanjo, da se odpove svoji samostojnosti. A to je prav tisto, kar se je od nje zahtevalo leta 1948. To je bilo tudi bistvo resolucije Informbiroja. Take napovedi so se pojavile tudi pred sedmim kongresom ZKJ«. »Borba« ugotavlja, da je .b -lo bistvo ideološkega spon leta 11148 poskus vsiljevanja določenih pojmovanj jugosio-vanski komunistični partija in državi. po-kus spiernenitve partije, ki je samostojno izvršila socialistično revolucijo, pasiven objekt. »Zato bi avtorji članka v »Pravdi« morali razumeti odločno reakcijb sedmega kongresa ZKJ na najnovejše kritike. Toda namesto. da bi iz enotnega mirnega in dostojanstvenega zadržanja deiegatov kongresa potegnili edino mogoči »klep o stvarnem razpoloženju in ne-omahljivem stališču jugoslovanskih komunistov, so avtorji članka izbrali drugo pot. »Voditelji ZKJ, piše «Pravda», so dovolili na kongresu ostre ni-sterične nastope proti bratskim partijam«. Moramo reči, da to ni samo podcenjevanje revolucionarne zavesti in sposobnosti svobodne komunistične presoje, temveč tudi največja mogoča žalitev za 1800 delegatov, katerih povprečni partijski staž je petnajst let 111 deset mesecev, med katerimi je 453 predvojnih članov partije, 1010 pa jih je bilo sprejetih v partijo med revolucijo.« »Članek v »žen Min Ži Bao« in v »Pravdi« spominja na ideološki spor iz leta 1948,» ugotavlja «Borba». List citira nato tisti del članka »Pravde« gospodarski pomoči Jugoslaviji, v katerem se ugotavlja, da se Jugoslavija lahko osvobodi »eksploatacije«, če smatra gospodarsko pomoč Sovjetske zveze za eksplotacijo ;n ugotavlja, da je Jugoslavija neštetokrat poudarila pozitiven razvoj sodelovanja gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, kar je bilo storjeno tudi na sedmem kongresu. Mar to pomeni. da se želi zaradi »ideoloških razlik« prekiniti medsebojno sodelovanje tudi na področju. sodelovanje, ki je bilo urejeno z mednarodnimi sporazumi? Kako se to more vskladiti z očitki, da Jugoslavija prejema pomoč od Am-'-rike pod cloiočenimi političnimi pogoji?« Se nedavno je bilo s sovjetske strani poudarjeno, da i-deološke razlike niso bistvene, temveč da je bistven- skupen cilj socializma, skupna borba za mir. mednarodno sporazumevanje in družbeni napredek, ker to predstavlja najširše in najbolj solidno področje za trdno sodelovanje. Sedaj »Pravda«, ugotavlja Borba«, oo«tavlja vse to m glavo in trdi, da za jugoslo-vansko-sovjetske odnose ni bistvena skupna borba za socializem m mir v svetu, temveč da so bistvene ideološke razlike in da bo sodelovanje nemogoče, če se ideološke razlike ne odo-avijo, t. j. če Jugoslavija ne opusti svojega načelnega stališča. Očitno je, da tu ne gre za željo, da se reši vprašanje ideoloških razlik, kajti če bi se to želelo, h; se to moralo poskušati v razvoju še oolj aktivnih stikov in v iskreni izmenjavi mnenj. Toda «Pravda» napoveduje prav nasprotno- »To potrjuie, ugotavlja »Borba«, da se za ideološkim sporom skriva akcija, ki uporablja stare metode, akcija, ki gre za tem. da se Jugoslaviji vsilijo nesprejemljiva stališča, gre za poskus, da se Jugoslavija spravi v neenakopraven položaj v odnosu do drugih socialističnih držav in v odnosu do mednarodnega delavskega gibanja. To je akcija obnavljanja tistih pojmovanj in prakse, ki je tuja socializmu, ki škoduje naprednim silam v svetu in ki je v nasprotju s sklepi dvajsetega kongresa KP SZ.» »Jugoslavija bo še naprej dala kar je v njeni moči, zaključuje »Borba«, da pride v odnosih do Sovjetske zveze in do, socialističnih držav do izraza to, kar je najbolj važno: skupni interes v borbi za socializem in mir. Toda potrebno Je opozoriti, da Je čista iluzija, če kdo misli, da je mogoče z nenačelnimi napadi na Jugoslavijo pokolebati jugoslovanske komuniste in narode Jugoslavije.« B. B. Goriško-beneški dnevnik '0K Največje zanimanje volivcev za zborovanja PSI in KPI Delavskim strankam napovedujejo lep uspeh na volitvah - Nazadovanje KD bi bila logična posledita njene politike Čeprav manjka samo še dober teden do volitev, zanimanje volivcev za volitve ni doseglo tiste stopnje, kot smo jo zabeležili pr; dosedanjih državnih volitvah Tega mnenja so številni politični predstavniki. Ali so te trditve v celoti pravilne? Po našem mnenju niso pravilne. Ni mogoče soditi zanimanja volivcev za volitve vedno po istem kopitu. Leta 1948 in leta 1853.se je vodila volilna propaganda na povsem drugačen način. Zlasti velja to za množične stranke. Takrat se je med lepilci lepakov razvijala ostra borba za mesta na hišnih zidovih Poslopja bila marsikje prepleskana tud* do prvega ali drugega nadstropja. Ker je bilo za tako volimo propagando potrebnih več ljudi, se je nujno večalo zanimanje za volitve. Poleg tega so bile takrat po toliko letih prve volitve, ki so bile za Italijo novost, obenem pa so predstavljale uganko, kako se bo usmeril talijanski volilni zbor Današnja volilna propagan- da n; toliko več za oči, ampak bolj za ušesa in za možgane. Stranke zahtevajo, naj se \ olive, opredelijo na podlagi konkretnih političnih stvari. To velja predvsem za delavski stranki. Samo njuna programa sta taka, ki nudita res nekaj novega, nekaj, za kar se splača voliti To pa je po našem mnenju tudi giavn; razlog, zakaj so njuna volilna zborovanja najbolj obiskana in zakaj vlada za govornike teh dveh strank največje zanimanje. Resnici na ljubo je treba priznati, da nima nobena stranka toliko zborovanj kot komunistična in socialistična in da nobena stranka kot socialistična in komunistična nima toliko poslušalcev. Na splošno prevladuje v Gorici prepričanje, da bo Krščanska demokracija izgubila glasove (čeprav zanjo agitira celo slovenska desnica Okoli SDZ). Nekaj glasov utegnejo na njen račun pridobiti liberalci. Največji volilni uspeh napovedujejo Italijanski socialistični stranki (ISS). prav tako pa poznavalci razmer za- ....... Razkrinkana tolovaja Primer banditizma v manjšem obsegu so v četrtek zabeležili na državni cesti med Tržičem in Ronkami. Dva neznanca sta z zakrinkanima obrazoma napadla gostilničarko 54-letno Genovefo Lozetti iz Ul. Pole 123, ki ima svoj okal na tistem kraju, kjer je nekaj dni poprej tovornik zapeljal v čredo ovac, ki je la čez cesto. Kakor je sporočila goriška kriminalistična policijo sta se neznanca okoli polnoči približala gostilničarki z revolverjem in nožem roki ter ji pobrala iz predala 6 600 lir. Nekiieri so govorili, da so sli-šalj revolversike strele ali pa da sta neznanca gostilni-arko tudi pretepla. To pa ne drži popolnoma; vsaj o kakšnih strelih sploh ne more biti govora. Res pa je, da sta zlikavca svojo žrtev privezala sto>u da b, se lahko čim-prej jn neopaženo oddaljila. Ko so agenti javne varnosti in orožniki nekaj minut po dogodku, o katerem jih j<* obvestila Lozettijeva, pričeli zasledovati roparja, so ustavil; več oseb, ki pa niso o dogodku nič vedele. Ko so bližini Timava v Stivanu ustavili nekega 20-letnega mladeniča ki se je pripeljal na motociklu po glavn; cesti, so bili naenkrat priče mladeničevemu neverjetnemu reagiranju; že preden so dobro precenili položaj, jo je mladenič urnih nog mahnil čez gmajno proti Timavu z očitnim namenom da bi se rešil. Skočil je tudi v reko, ker je upal, ca ga ne bodo našli. Pri tem pa se je pošteno uštel, kajti na drugem bregu so ga že čakali agenti, ko je mladenič stopil iz vode. Za sedaj policija noče povedati podatkov o tem mladeniču. Volilno zborovanje v Šleverjanu V četitek je bilo v Stever-janu vclilno zborovanje KPI, na 'katerem je Siškovič — Mit-ko iz Trsta govoril o ugodnostih ki bi jih delovni ljud-e naši pokrajine in še posebej naSa manjšina imen z uresničitvijo člena 116 ustave, ki predvideva ustanovitev avtonomne dežele Furlanija — Julijska krajina. Danes zborovanje v Sovodnjah Danes zvečer ob 20. uri bo na trgu v Sovodnjah volilno zborovanje Italijanske socia- listične stranke, na katerem bosta govorila slovenski kan-dit tov. Viljem Nanut in tov. Pietro Grassi. Jutri zjutraj bodo socialisti priredili dve zborovanji, in sicer v Rupi in v Jamljah. Zborovanje KPI Včerajšnje zborovanje KPI na Trgu Cetare Battisti v Gorici. na katerem bi morala govoriti Silvino Poletto in Ne-reo Battello, je bilo zaradi dežja preloženo na ponedeljek ob 18.30. Sovodenjci gostujejo jutri v Kostanjevici Sovoaenjska igralska skupina bo jutri 18. maja gostovala z igro Poslednji mož v prosvetni dvorani Svobode v Kostanjevici. Odhod avtobusa iz Sovodeni ob 12.45. Pričetek predstave ob 15. uri. «»------ Uspel izlet goriških žena Četrtkov izlet, ki so ga organiziralo goriške ženč na Koprsko, je nadvse uspel. Udeleženci izleta, ki so bili iz Pod-gore, Steverjana in Gorice, nekaj pa tudi z Oslavja in drugih vasi, so zgodaj zjutraj zapustil; Gorico in po hitro opravljenih formalnostih na bloku pri Rdeči hiši nadaljevali p: t čez Kras v Istro. Z vremenom so bili zelo zadovoljni ker ni bilo pretoplo. Ustavili so se v Kopru, kjer so sj ogledali mesto in njegove posebnosti, kosili so v Izoli ,rr obiskali še Piran in Portorož, Vrnili so se ob 22.30. «»------ «Ure obupa» Jutri zjutraj ob 10, uri bodo predvajnJi v kino dvorani Centrale ameriški film »Ure obupa«. Film je režiral Wil-liam Wyler in v njem igrata glavni vlogi Humphrey Bo-gart in Frerieric March. Film je prvi iz Ciklusa posvečenega gangsterstvu v ameriškem fi1-mu, ki ga prireja goriška sekcija CUC. S tremi firm iz tega ciklusa bo zaključena letošnja delavnost tega filmskega kluba. gotavliajo, da bi moralo porasti tudi število glasov KPI, Naša želja je, da bi pri nas ir. po vsej državi Krščanska demokracija izgubila del svojih glasov (kar bi bila logična posledica njene politike, ki ni rešila ključnih političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj) in da b; poraslo število glasov delavskih strank ki so porok za napredek družbenega življenja, za demokracijo in mir. Zdravstveno stanje v goriški pokrajini V Gorici smo se spomnili mednarodnega zdravstvenega dne s konferenco pokrajinskega zdravnika dr. Alberta Mon-tagne, ki je v Circolo di Let-tura imel pred številnim občinstvom zanimivo predavanje o zdravstvenem stanju prebivalstva naše pokrajine v zadnjem desetletju. Govornik je najprej omeni; borbo pro‘i malariji. 1946. leta je bilo v goriška pokrajini (tudi v občinah, ki so pripadale tržaški pokrajini) 217 malaričnih bolnikov; od tega jih je bilo 90 s primitivno malarijo. 1952. leta v Venetu, v Goriški pokrajini pa že 1951. leta ni bilo več nobenega ma-laričnega čioveka. Tudi tuberkuloza je bila za trta v znatni meri. Okrepljen je bil protituberkulozni dispanzer. zdravstvene oblasti so organizirale množične rentgenske preglede, bolnike pa . a spravili v zdravilišča. Zelo velik napredek je bil dosežen v zdravljeniu te bolezni med mladino, kjer je bila zelo visoka umrljivost. S" primernimi ukrepi smo cosegli, da se ;e umrljivost otrok za tuberkulozo znižala pod državno povprečje. Največ zaslug za to imata ustanovi ONMI in IPAPI. Epidemičnih bolezni ni bilo. Edina epidemija, ki pa je bila kmalu lokalizirana in odpravljena, se je razširila v Gradežu in v Tržiču. V teh dveh krajih so ugotovili okoli sto primerov trahoma (egiptovsko očesno vnetje), ki jih sedaj ni več. Govornik je dalje poudaril, da so se zdravstvene razmere tukajšnjega prebivalstva zboljšale zaradi napeljave vodovoda v devet furlanskih občin (CAFO) in da bodo po novih načrtih napeljali vodovod še v pet občin. Govornik je pri tem najbrž mislit tudi na občine Doberdob. So-vodnje in Števerjan. Izkoriščamo to piiliko, da opozor-mo pristojne kroge, katerim je zaupana napeljava vodovoda v te ctčine, naj ta načrt čimprej izvedejo, ker je že prehudo. da prebivalstvo teh občin ki so tako blizu velikih središč, še vedno nima tekoče vode. Kino v Gorici CORSO. 17.00; «Soprog», A. Sordi. VERDI. 16 30: »Come te mo-vi, te fuimino«, Rascel in G. Ralli, oinemascope v barvah. V1TTORIA. 17.15: «Raketni pilot in lepa Sibirka«, J. Wajne, vistavision v barvah. CENTRALE. 17.00: «Tom in Jerry v drugi fantaziji«, barvni film v cinemascopu MODERNO. 17.00: «Cudovita žival«. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti. Travnik 14, tel. 2972. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 21,2 stopinje ob 16. uri, najnižjo 16,2 stopinje ob 7. uri. Predzadnje kolo nogometnega prvenstva Genoa-Lazio derbi za rešitev Triestina v borbi za prvenstvo Ce Triestina zmaga proti Cagliariju, je Bari ne more več dohiteli Jutri je na vrsti predzadnje poglavje dolgega romana o italijanskem nogometnem prven?tvu. Glavni junak je svojo vlogo že odigral Jn z njim vred tudi vsi ostal; važnejši nosilci dejanja. Zaključne faz? pripadajo samo še statistom ki pospravljajo zadnje ostank“ velikega pirovanja in ki so pri tem pripravljeni stepst' se do onemoglosti za poslednjo drobtinico, ki jim utegne podaljšati življenje še za eno sezono. Dve koli pred koncem prvenstva je teoretična rešilna kvota 31 Ker pa ima predzadnja Genoa 25, gadnja Verona pa celo samo 24 točk, se ta kvota v praksi zniža vsaj na 29, zaradi česar je v ogrožani coni praktično le še 6 ali največ sedem enajstorič. Verona je v Brezupnem položaju vendar pa ima še ved-po teoretično možnost, da si pribori vsaj pravico do kvalifikacijskih tekem, če že ne popolne rešitve. Toda pogoj za to je, da jutri proti Torinu doseže na svojem igrišču obe točki, v zadnjem kolu pa proti Laziu najmanj remi. V ugodnejšem položaju je Genoa kateri se nudi jutri lepa priložnost, da se še bolj odmakne od tal, istočasno pa premaga enega svojih direktni rivaiov v tej dramatični borbi. Njena žrtev bi moral bit; Lazio. Ker pa je seveda tudi Lazio zainteresiran na zmagi, bo ravno od te tekme odvisno ali bo Genoa splezala na varno obalo ali pa bo morala nastopiti pot skozi stranska vrata za povratek v izbrano družbo. Eventualni poraz Genoe pa b, ne bil samo voda na La-ziov mlin, temveč praktična rešitev tudi za vse ostale kandidate za izpad in v prvi vrsti za Atalanto. ki bo jutri igrala sicer na svojem igrišču venda- pa proti nasprotniku, ki je vreden vsega spoštovanja, četudi je res. da njegova trenutna forma ni ravno bleščeča. y primeru pa da Ata-lanta premaga Fiorentino, kar bi končno ne bilo nobeno presenečenje in da zmaga tudi Genoa proti Laziu, potem bi se poleg Verone znašel v najbolj kritičnem položaju išpal, ki bo le težko uspel proti Milanu, posebno še, če bo ta zaigral tako. kot je zaigral v sredo zvečer proti Manchestru. Preoctajata še Sampdoria in Udinese. Prva bo nastopila na olimpijskem stadionu proti Rotni, druga pa v Vicenzi proti Lanerossiju. Za obe ti srečanj’ sta prognozi dokaj težki, če pa naj služijo za o-rientaeijo rezultati zadnje nedelje, potem bi Sampdoria moral? vsekakor doseči proti Romi vsaj neodločen rezultat, Udines? pa tudi zmago Preostala tri srečanja so samo zadeva službene dolžnosti. Juventus b; ne smel imeti preglavic z Alessandrio, Na-poli pa se bo moral prav tako močno potruditi kot Padova, če bosta hotela odpraviti In-terja oz. Bologno. * * * Kar velja v A ligi za zadnji, to velja v B lip; za zgornji del lestvice, kjer smo že nekaj časa priča razgibani borbi za prvo mesto najprej med Triestino, Venezio in Barijem, sedaj pa samo še med Triestino in Barijem. Jutri bi se moralo odločiti Triestina 'gra zadnjo tekmo na svojem igrišču proti Cagliariju, Ce v tej tekmi zmaga, potem ji Bari ne more več do živega, tudi če zmaga v obeh zadnjih srečanjih. Ra- zumljivo je zato, da bo tržaška enajstorica dala jutri vse od sebe, da si z matematično AtalantJ-FioreRtina 1 Genoa-Lazio 1 X Juventus-Alessandria 1 L.R. Vieenza-Udinese X 2 Milan-Spal 1 Napoli-Inter 1 X 2 Padova-Bologna 1 X 2 Roma-S?nipdoria X 2 Verona-Torino 1 Lecco-Venezia X Sambenedettese-Bari 2 Cremonese-P. Vercelli 1 Legnano Reggiana X 2 Carrarese-Spezia X 2 Avellino-CIrio I gotovostjo pribori pravico do vstopa v A ligo in da se dostojno poslovi od spojega občinstvai. V njeno zmago zaradi tega skoraj ni mogoče dvomiti, toda žoga je okrogla... in zato poglejmo, kaj bi se zgodilo, če bi po nesrečnem naključju Triestina igrala samo neodločeno ali pa celo izgubila. V prvem primeru (in če doseže Bari seveda še vse štiri razpoložljive točke), bosta mo. rala oba kandidata za vstop v A ligo odigrati med seboj še eno odločilrio tekmo za prvo in drugo mesto. Ta tekma bi bila na nevtralnem terenu V drugem primeru pa bj Ban Triestino lahko celo prehitel in Triestini bi pre-ostajalc samo še možnost, da v kvalifikacijskih srečanjih premaga predzadnjo enajstori-co A lige. Važnost jutrišnje tekme je zaradi tega na dlani, kakor je tudi na dlani važnost srečanja med Sambenedettese in Barijem, čeprav je Barijev nasprotnik manj nevaren kot Triestinin. tiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiititiHiiiiiiimiHiiitiitmiiiiniiiiiitiiiHiiiiiimiumiimiiiMiiiiiHimiMmiiiHii Danes registracija za «Ciro» S prijavo moštva «Faema» seznam udeležencev popoln Gaul in Baldini za sedaj glavna favorita MILAN, J6. — Seznam ekip in kolesarjev za 41. kolesarsko dirko po Italiji, ki se bo začela v nedeljo 18. t. m. je sedaj popom. Danes so organizatorji snoročili, da se je prijavila tudi zadnja, 15. ekipa, Faema v sestavi: Gaul. Baha-montes, Boiella, Ciampi, Ein-zer, Galdeana, Lorono in Pelle-grino. V Milanu so medtem že začeli prihajati kolesarji iz sedmih držav. Prvi so prišli Belgijci moštva «Carpano», ki »o se udeležili dirke za trofejo «Fenaroli». v kateri je zmagal Planckaert. Vsi se počutijo dobro in čeprav niso hoteli dati nobenih prognoz so izjavili, da upajo, da ne bodo razočarali. Za sedaj ni znano ali računajo bolj na etapne zmage, ki so letos še poseD-bo donosne, ali pa se nameravajo potegovati za končno zmago. Poleg njih so prispeli tudi Švicarji in Nemci ekipe »Monteni«. Favoriti med njimi so Strehler, Schaer in Mullet. Največje zanimanje pa je vladalo za Francoze, ki so pozno zvečer prispeli z letalom razen Anquetiia, ki je prišel naravnost iz Forlija, kjer je sodeloval v dirki za trofejo »Tendicollo Universaal«. Prihod Gaula in Baldinija pričakujejo za jutri in pravtako tudi prihod Coppija, ki ga italijanske množice smatrajo še vedno za protagonista št. 1, čeprav se je sam označil za «kolgsarja, ki je dokončal svojo' karieio* Jutri od 15. do 18. ure bo uradna registracija koles in dirkačev, pojutrišnjem pa bo start za prvo etapo. DVIGANJE UTEZ1 Na pobudo prosvetnega društva »Slavko Škamperle« bo v nedeljo lt. t. m. ob 9. uri zjutraj srečanje v odbojki, namiznem tenisu in sahu med mladinci prosvetnega društva »Slavko Škamperle« in Dijaškega doma. SZ - ZDA 4:3 DETROIT, 16. — Drugo srečanje med reprezentancama SZ in ZDA v dviganju uteži se je končalo z zmago SZ s 4:3. Sovjetski atleti so zmagali v lahki, srednji, srednje-tež.ki in težki kategoriji, ameriški pa v petelinji, peresni in težki-lažji kategoriji. AVTOMOBILIZEM MONACO. 16. — Drugi dan poskusnih voženj za veliko avtomobilsko nagrado Monaca, ki bo v nedeljo, je Ameri-kanec Brooks z Vanwallom izboljšal rekord enega kroga. 3.140 km je prevozil v času 1’40”7 s povprečno hitrostjo 112.432 km. Prejšnji rekord, je dosegel včeraj Francoz Behra z BRM s časom 1’40"8 in s povprečno hitrostjo 112.223 km. KOŠARKA MILAN, 16. — Ekipa italijanskega prvaka v košarki Simmenthala odpotuje 26. t. m. v Budimpešto, kjer bo,29. t. rn. nastopila v četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov prot- ekip; Honveda. Zmagovalec se bo kvalificiral v polfinale. TENIS TOKIO, 16. — Finale vzhodne cone Davisovega pokala, ki bi se moral začeti danes med Filipini in Cejlonom, je bil odložen. Datum srečanja bc sporočen v prihodnjih dneh. Totocalcio do 18. julija RIM, 16. — Športna stav* TOTOCALCIO se bo nadaljevala do sredine julija tudi pe zaključku državnega nogomet* nega prvenstva. Stave se bodo nanašale ■* tekme za svetovno nogometno prvenstvo in za »Italijan**1 pokal«. Enkrat bo stava P* svečena tudi tinalu italijanske* ga prvenstva diletantov I® zadnjemu dnevu švicarskega prvenstva. Po dva stavna ustka pa bosta posvečena kolfr sarski dirki po Italiji in dirk« po Franciji. NOGOMET Argentinski nogometaši prispeli včeraj v Rim RIM, 16. — Argentinska no- gometna reprezentanca je da- nes zvečer prispela z letalo® iz Buenos Airesa v Rim. Pr*-šlo je 22 igralcev, nekaj tehnikov in pitdsednik argentinske nogometne zveze R*ul Colombo. 20. maja bodo Argentinci odpotovali v Milan, kjer bodo odigrali trening tekmo z Interjem v okvir« priprav za svetovno nogometno prvenstvo na Švedskem- «»_------ RIM. 16. — Italijanska mlada nogometna reprezentanc* se je danes popoldne vrnila z letalom z Malte, kjer je četrtek odigrala tekmo z t*" prezentanco Malte. *“«»----- TENIS ITALIJA - INDIJA Igra dvojic odložena zaradi slabega vremena FLORENCA. 16. — Srečanje v okviru teniškega dvoboja za Davisov pokal med Italijo in Indijo, ki bi moralo biti danes popoldne, je bu.0 preloženo zaradi dežja, ki J* pokvaril igrišče. Če bo vre®* dopuščalo, bodo Pietrangeli in Sirola ter Krishnan in Kum*-odigrali srečanje jutri popoldne. zadnji dve igri posameznikov pa bosta v nedeljo popoldne. oagovorm urednik STANISLAV RENKO Tisk«7 Tiskarski zavod ZTT - StO KINOPROSEK-KONfOVEl predvaja danes 17. t. m-ob 19.30 uri barvni fil®- MARUZZELLA nmrrmTmiTTTTmmTnfffl Igrajo: MARISA ALLA-SIO, MASSIMO SERA-TO. CAROSONE predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 19. uri Metro barvni film: Gary_ Cooper Mož brez puške VLADIMIR BARTOL' 77. A ALAMUT »čutil sem, kako se je v svojem srcu škodoželjno smejal. Vedel sem, da mi je bil on zaigral to lopovščino. Toda s sultanom se ni bilo šaliti. Osramočen sem moral zapustiti dvor in se napotiti v Egipt. V sultanovih očeh sem ostal nesramen burkež. Od takrat trepeče veliki vezir pred mojim maščevanjem in storil je vse, da bi me ugonobil. Prva možnost, da bi uresničil svoj načrt, je s tem splavala po vodi. In mi tega ni žal. Zakaj močno se bojim, da bi bil prezgoden porod .. .> »Slišal sem že o tvojem sporu z velikim vezirjem,« je dejal Abu Ali. »Vendar dobi zadeva takoj drugo lice, ko ji pogledaš do obisti. Zdaj razumem, zakaj tako smrtno sovraži Nizam Al Mulk izmailstvo.« »V Egiptu sem naletel na še ugodnejše razmere. Kalif Mostanzer Bilahi mi je poslal Bedr Al Džemalija, poveljnika svoje telesne straže, do meje naproti. V Kairu so me sprejeli kot mučenca za alijevsko stvar z najvišjimi častmi. Kmalu mi je bil jasen ves položaj. Okrog kalifovih dveh sinov sta se tvorili dve stranki, katerih vsaka je hotela imeti svojega ščitenca za prestolonaslednika. Starejši, Nezar, je bil slabič kakor kalif sam. Zanj je govorila postava. Njega, kakor tudi njegovega očeta, sem hitro spravil pod svoj vpliv. Nisem pa računal z odločnostjo Bedr Al Džemalija. Ta je ščitil mlajšega, Almustaalija. Ko je videl, da mu začenjam rasti čee glavo, me je velel zagrabiti. Kalif se je prestrašil. Jaz sem hitro uvidel, da se ni več kaj šaliti. Vrgel sem s sebe vse visokoleteče sanje, ki sem jim gojil za Egipt, in se dal vkrcati na neko frankovsko ladjo. Na tej ladji se je končno zvarila moja usoda. Sredi morja sem namreč opazil, da ne plujemo proti Siriji, kot mi je bil obljubil Bedr Al Džemali, marveč dalje proti zahodu ob afriški obali, čutil sem, da je vse izgubljeno, če me izkrcajo nekje pri Keiravanu. Vzdignil se je eden običajnih viharjev, ki hrujejo nad tem delom morja. Od kalifa sem bil naskrivaj prejel nekaj vrečic zlatnikov. Eno teh sem ponudil poveljniku, če zaobrne ladjo in me izkrca na obali Sirije. Imel bo lep izgovor, da ga je bil na ono stran zanesel vihar. Zlato ga je premamilo. Neurje je bilo čedalje hujše. Potniki, skoraj sami Franki, so obupavali. Molili so na glas in priporočali bogu svoje duše. Jaz pa sem, zadovoljen, da sem tako lepo izpeljal svojo zadevo, mirno sedel v nekem kotičku in žvečil suhe dateljne, čudili so se mojemu miru. Niso namreč vedeli, da smo zaobrnili v drugo smer. Na njihova vprašanja sem jim odgovoril, da mi je Alah sporočil, da bomo pristali ob obali Sirije in da se nam na poti ne bo nič hudega zgodilo. To .prerokovanje’ se je uresničilo in čez noč so me smatrali za velikega preroka. Vsi so želeli, da bi jih sprejel za privržence svojega nauka. Kar groza me je bilo tega nenadejanega uspeha. Z vso nazornostjo sem spoznal, kolikšna sila je trdna vera in kako lahko jo je zbuditi. Treba je, da veš ti nekaj več od onih, ki naj verujejo. Potem je čudeže delati lahko. Ti pa so pognojena zemlja, iz katere vznikne žlahtna cvetka vere. Vse mi je bilo naenkrat jasno. Da izpeljem svoj načrt, bi potreboval, kot Arhimed, da bi vrgel svet s tečajev, eno samo trdno točko. Nobenih časti, nobenega vpliva pri gospodarjih tega sveta! Samo utrjen grad in sredstva, da ga preuredim po svoji zamisli. Potem naj se varujejo veliki vezir in mogotci vseh dezelš!* Hasanu so se oči čudno grozeče zabliskale. Abu Ali je imel občutek, kot da je v bližini nevarne zveri, ki bi utegnila vsak trenutek zbesneti. ^ »To trdno točko imaš zdaj,* je dejal nekako pon>W valno, vendar z rahlim nezaupanjem. «Da,» je odvrnil Hasan. Stopil je od nadzidkov in na blazine, ki so bile razprostrte na tleh. Pozval je 1 prijatelja, naj mu sledita. Kosi mrzle pečenke na podne ^ in polni vrči vina so čakali nanje. Začeli so se «Jaz ne oklevam, če gre prevariti sovražnika. Toda P ^ jatelja ne varam rad,* je nenadoma spregovoril BuZ Umid. Ves čas je bil tiho in pri sebi razmišljal. Zdaj nepričakovano bruhnilo iz njega. u »če sem te prav razumel, Ibn Saba,* je nadaljeval, se gradila moč naše ustanove na zaslepljenosti fedaUeV’ ._ naših najodličnejših in najvdanejših pristašev. V to zaflln-ljenost bi jih spravljali mi, in sicer z najhladnejšo Pre rft)i ljenostjo in s polno zavestjo. Da bi to dosegli, bi se 111 vep- posluževati nezaslišane prevare. Tvoja zamisel je resdtje s0 častna, toda sredstva za njeno uresničenje so živi ljurij > naši prijatelji.* .eoVor, Hasan je, kot da je bil že pričakoval tak Pr h mimo odvrnil: h gi »V bistvu počiva moč sleherne ustanove na Pristafžno8ti so zaslepljeni. Ljudje so glede svojih spoznavnih zm° eVftti različnih stopenj. Kdor jih hoče voditi, mora up<^e z»' njihove raznolike sposobnosti. Od prerokov so mn°z' njti htevale čudežev. Morali so jih delati, če so si hoteli o deliJti ugled. Čim nižja zavest, tem večja gorečnost. z^t0 pešci'*’ človeštvo v dvoje bistveno se razlikujočih plasti. Y. i*** tistih, ki vedo, kaj je na stvari, in v velikanske mnoz> vddeJii. ki ne vedo. Prvi so poklicani, da vodijo, drugi, da -s0 ^ je Prvi so nalik staršem, drugi otrokom. Prvi ved0gaj P**" resnica nedosežna, a drugi stegujejo roke po njej-ostane onim drugega, kot da pitajo te z bajkami m tinamiV* (Nadaljevanj **