Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 /6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI LIST Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE ŠT. 817 TRST, ČETRTEK 12. NOVEMBRA 1970, GORICA LET. XIX. General De Gaulte Zadet od srčne kapi je v ponedeljek, 9. novembra, umrl general Charles De Gaulle, bivši ipredsednik francoske republike. Smrt ga je doletela pri rednem delu — pisal je namreč novo knjigo spominov — v vili v majhni vasi CoIombey-les-deux Englises, kjer je živel, ko ni opravljal državniških poslov. Čez nekaj dni bi bil dopolnil 80. leto starosti. S Charlesom De Gaullom odhaja s pozor-nice francoskega in svetovnega doga jan ja vojak, politik in državnik, ki se je v svojem delovanju vedno dvigal nad povprečjem in ki ga bo zato zgodovina morala redno omenjati, ko bo obravnavala obdobje zadnjih 30 let. Iz v širših krogih neznanega in celo zapostavljenega pehotnega častnika je De Gaulle tako rekoč čez noč postal simbol vsega svobodoljubnega francoskega naroda, ko je dne 18. avgusta 1940 ipo londonskem radiu naslovil na Francoze poziv, naj vztrajajo v boju proti hitlerjevskemu nasilju, naj se u-pirajo okupatorju, kajti Francija še ni premagana, čeprav jc zasedena po tuji, sovražni vojski. S tem svojim pogumnim korakom je De Gaulle, ki se do tedaj ni aktivno ukvarjal s politiko, dejansko rešil čast in dostojanstvo francoskega naroda, ki so ju bili ponižali nekateri njegovi predstavniki, ko so sklenili premirje s Hitlerjem in nato z njim začeli tudi sodelovati. De Gaullova politična pot se torej začne v hudih časih in celo s smrtno obsodbo, ki jo je nad njim izreklo sodišče kolabora-cionistične vlade. Hudi časi so zahtevali ljudi izrednih sposobnosti. Kljub številnim o-viram in težavam je De Gaulle postal duša »Svobodne Francije« in se leta 1944 kot o-svoboditclj skupno z zahodnimi zavezniki vrnil v komaj osvobojeni Pariz. Dve leti je bil predsednik vlade, a sc nato umaknil iz aktivnega političnega življenja, ker se ni mogel sprijazniti s tedanjim strankarskim režimom, ki je bil vedno tuj njegovi miselnosti in njegovim osnovnim političnim konceptom. Kljub temu pa je bil v javnem življenju prisoten, ker je dal pobudo za ustanovitev političnega gibanja »Rassemblcment du people frangais«, predhodnika poznejše množične gaulistične stranke. Francija je medtem doživljala strahotne krize, ki so bile v zvezi z vedno hitrejšim razvojem dekolonizacije, to je osvobajanja nekdanjih kolonialnih narodov. Leta 1958 jc bila Francija zaradi dogodkov v Alžiriji na robu državljanske vojne. Tedaj so sc odgovorni politiki, med njimi predsednik republike Coty, spomnili na generala De Gaulla, (dalje na 2. strani) TODA KDO NAJ TO PREPREČI? Ves svetovni tisk je poln tožb nad zastrupljanjem in okuievanjem narave. Pripovedujejo nam o tem, da se zaprta morja, kot so Sredozemlje in zlasti Baltik ter Jadran, spreminjajo zaradi strupenih snovi, ki jih reke nosijo vanj, v mokre puščave brez življenja; da je Atlantik že na stotine milj pred New Yorkom samo rumena gnojnica, da se sušijo gozdovi zaradi strupenih plinov tudi že ponekod v Sloveniji, v Mežiški dolini in v bližini tovarne aluminija na Strnišču; da vdihavamo vedno bolj okužen zrak; da pijemo okuženo vodo; da poginejo ribe v zastrupljenih rekah; da se je spremenila Škocjanska jama v smrdečo mlakužo, da strupi za uničevanje mrčesa uničujejo ptice; da umetna gnojila spreminjajo zemljo v puščavo itd. itd. Toda nihče nam ne pove, noben list, noben strokovnjak ne skuša odgovoriti na vprašanje, kdo naj to prepreči. In zares? Kdo ima moč in oblast, da to prepreči? Listi se obračajo na posameznika, kakor da je posameznik kriv, da je tako kakor da je posameznik kriv, da je tako, bije ali lahkomiselnosti uničuje naravo in s tem svet, v katerem živi. Toda ali je res kriv posameznik? oPsameznik hoče in mora vendar hoditi opran in snažen okrog in spati hoče na čistih rjuhah, zato je nujno, da uporablja pralne praške za pralnik. In posamezz nik ni kriv, če v trgovinah ne dobi drugačnih pralnih praškov, kot take, ki vsebujejo strupe. KAJ MORE POSAMEZNIK PROTI TEMU? Posameznik meni, da ima pravico do avta, tembolj, ker postajajo javna vozila vedno manj zanesljiva in vedno dražja. Kdo se danes še lahko zanese na avtobusni promet, ko osebje skoraj vsak drugi dan stavka in včasih celo po tri dni skupaj? Kdo se lahko zanese, da bo vozil vlak prav tisti dan, ko bi moral odpotovati, in da ravno tisti dan ne bo kaka železničarska ali splošna stavka? Meni samemu se je že večkrat pripetilo, da nisem mogel odpotovati tisti dan, ko sem nameraval, ker vlaki zaradi stavk niso vozili, — da o tramvajih in avtobusih niti ne govorim. Res je, da avti zastrupljajo zrak s svojimi izpuhi. Toda kaj more storiti posameznik proti temu? Da se odpove avtu in poniž,-no prenaša vso nemarnost javne prometne službe in muhavosti sindikalistov, ki proglasijo, da ne bodo vozili vlakov, avtobusov in tramvajev, nato pa se z avtom veselo odpeljejo za dan ali dva na izlet, po možnosti v inozemstvo, prav tako pa tudi oni, proti katerim stavka; le tisti, po navadi najmanj premožni, ki se vozijo z avtobusi in tramvaji, so dejansko prizadeti. O tem se je lah ko prepričal že vsakdo. Morda bi lahko kmete prepričali, da ne bi uporabljali strupov za uničevanje mrčesa in umetnih gnojil s snovmi, ki uničujejo glivice v zemlji. Toda konkurenca jih bo v tem pogledu strla in poleg tega vemo, da so v Evropi latifundije in ogromne količine nacionalizirane zemlje, kjer veleposestniki in kolektivi, ki upravljajo z njo, brez pomisleka uporabi ja jo strupe na veliko, hi kje naj dobi kmet druga naravna gnojila, ko pa danes uporablja traktor namesto konjev in volov? OBLASTI SO ODGOVORNE Stvar je treba zagrabiti drugače. Apelirati je treba na oblasti. Te bi morale z zakoni in s strogim nadzorstvom zagotoviti, da industrije ne bi več izdelovale čistil iz strupenih kemičnih snovi. Z zakoni in policijsko izvršilno silo bi morale oblasti zagotoviti, da bi si tovarne preskrbele primerne filtre in ne bi več puščale strupenih odpadkov v reke, jezera in morja. 7. zakoni in s policijskim nadzorstvom bi bilo treba preprečiti, da avtomobilisti ne bi po nepotrebnem okuževali ozračja s strupenimi izpuhi. In pospešiti bi bilo treba raziskave, da bi avtomobilske industrije končno izdelovale avte, ki bi manj okuževali ozračje. Pravijo, da prototipi takih avtov obstajajo že leta, a da se protivijo njihovi množični izdelavi mednarodne petrolejske družbe, ki imajo, kot znano, velikansko gospodarsko-finančno in s tem tudi politično moč, tla lahko vplivajo na zakonodajo. In ko vsak dan beremo o novih petrolejskih ladjah-velikankah z nad dvesto in celo tristo tisoč ton, se dobro zavedamo, da pomeni ena sama taka ladja nevarnost za uničenje življenja v velikem delu oceana ali in zlasti zaprtega morja, če steče nafta po nesreči iz nje. Toda kdo protestira proti gradnji in plovbi teh velikank? In kdo protestira proti gradnji velikanskih letal in vedno večji gostoti zračnega prometa, ki uničuje ozračje, ker ga napolnjuje s plini, dimom in ropotom? KDO JE DANES SOVRAŽNIK DRUŽBE Oblasti so tiste, ki bi se morale zavesti svoje odgovornosti spričo nevarnosti, ki grozi človeškemu rodu. Oblasti, predvsem seveda zakonodajne iti izvršilne, lahko v resnici nekaj store v tem pogledu. Ustvarjeni bi morali biti organi oblasti, ki bi imeli zakonita, od parlamentov poverjena polnomočja, da začno preprečevati uničevanje naravnega o-kolja in to z vso avtoriteto. Današnji svet ne potrebuje več diktatorjev, ki preprečujejo tiskovno in združevalno svobodo ter politični pluralizem, ne potrebuje ne tajnih policij ne posebnih sodišč za sojenje »političnih zločinov«. Potrebuje pa oblasti, ki se zavedajo novega časa in novih nalog. Danes ni sovražnik družbe in države tisti, ki vpije na cesti »dol ta in ta!« ali »gor ta in ta!«, ampak tisti,> ki industrijsko izdeluje strupe za uničevanje narave, izdaja dovoljenja za gradnje, ki žrejo polja in gozdo- (Nadalj. na 2. strani) V Celovcu proslava pomembnih obletnic Narodni svet koroških Slovenecv je v ne-di člani tamburaškega orkestra »Tamburica« deljo, 8. t.m. priredil v dvorani Doma glasbi v Celovcu proslavo, na kateri so udeleženci obhajali več važnih zgodovinskih obletnic. iz Trajštofa na Gradiščanskem, ki ga je moj- Letos poteka namreč 15 let od podpisa avstrijske državne pogodbe, 25 let od osvoboditve in hkrati 100 let od ljudskih taborov, ki so dokaz prebujene slovenske narodne zavesti. Dvorana je bila za to priložnost nabito polna. Med gosti smo opazili jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Karmela Budihna in ženo, deželnega svetovavca Furlanije - Julijske krajine dr. Draga Štoka, političnega tajnika Slovenske skupnosti iz Trsta dr. Draga Legiša, predsednika Slovenske prosvete iz Trsta Marija Maverja in druge javne delavce s Primorskega. Prisotna sta dalje bila predstavnika koroške deželne vlade.. Po uvodnih besedah tajnika dr. Zerzerja je v imenu Slovencev Furlanije - Julijske krajine udeležence pozdravil dr. Drago Štoka. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Vošpernik je nato v slavnostnem govoru orisal zgodovinski razvoj Koroške in njenih ljudi v zadnjih sto letih ter se zlasli dotaknil vprašanj, ki danes najbolj žulijo koroške Slovence. Tako je omenil še vedno pereče šolsko vprašanje, neizvajanje 7. člena državne pogodbe, ki predvideva zaščito manjšine, skratka vedno aktualno vprašanje, kako dejansko zagotoviti polno enakopravnost o-beh narodnih skupin, ki živita na Koroškem. V drugem delu prireditve je najprej nastopil mešani pevski zbor iz Rojana, ki je pod vodstvom Humberta Mamola ubrano zapel več ljudskih in umetnih pesmi. Prijetno presenečenje so udeležencem pripravili mla- ses m ga naprosili, naj prevzame oblast v državi. General je prošnjo sprejel, a hkrati postavil svoje pogoje, med katerimi so bili razpust poslanske zbornice, razpis novih volitev. S tem se je dejansko pričelo obdobje 5. francoske republike, za ureditev katere je značilna velika oblast izvršnih vladnih organov ter zlasti oblast ter pristojnost državnega poglavarja. Priznati je treba, da je De Gaulle v lem očljivem zgodokvinskem trenutku ponovno razumel zahtevo časa in srečno izpeljal alžirsko vprašanje, pri čemer se ni pomišljal sprejeti odkrit boj s francosko desnico, torej s tistimi silami, ki so pripomogle, da je ponovno prišel na oblast. Francijo je rešil pred veliko notranjo krizo, hkrati pa omogočil afriškim narodom do narodne in državne neodvisnosti. Desetletje njegovega vladanja označujejo predvsem tri dejstva: dejanski izstop Francije iz Atlantskega zavezništva, vztrajno francosko prizadevanje, da bi Velika Britanija ne postala članica Skupnega evropskega tržišča, ter odprtje Francije na Vzhod. Mnogi so na Zahodu De Gaulla ostro kritizirali zaradi njegovih stališč do vseh teh vprašanj. Določene kritike so gotovo delno tudi upravičene, temveč razumeti je treba, da je bil pravkar umrli general mož izredno močnega značaja, mož, ki je izšel iz stare strsko vodil Oto Kuzmič. Izvajanje hrvaških ljudskih motivov je prineslo še posebno veselo noto v dvorano. Lepo se je predstavila ludi folklorna skupina iz Sel z značilnimi ljudskimi plesi. Prireditev se je zaključila z nastopom mešanega zbora prosvetnega društva »Danica« iz Št Vida v Podjuni, ki ga vodi Hanzej Kežar. Zbor je neprekos-Ijiv v izvajanju koroških ljudskih pesmi. — o — Abesinski cesar Haile Selassie doživlja pra vo zmagoslavje na svojem obisku v Italiji, 25 let po koncu druge svetovne vojne in skoro 35 let po italijanskem na.padu na svojo državo. Socialnodemokratska stranka nemškega kanclerja Brandta je doživela poraz na Hesenskem. Rešili so jo liberalci, ki so ohranili svojih 10 odst. glasov, tako da imata obe stranki v hesenskem parlamentu še vedno majhno absolutno večino. V vsedržavnem merilu pa Brundto-va stranka danes verjetno izgubila, ker niti z liberalci ne bi dosegla večine. Prejšnji petek, 6. novembra, je stopil v veljavo kitajsko - italijanski dogovor o obnovitvi diplomatskih odnosov med obema republikama. V sočasni izjavi zunanjih ministrov obeh držav je rečeno, da bosta obe podpisnici spoštovali medsebojno suverenost, o-zemeljsko nedotakljivost, nevmešavanje v notranje zadeve, razvoj kulturnih, gospodarskih in diplomatskih odnosov. V času treh različnimi idejami in bolj abstraktnimi koncepti, kot konfrontacija stvarnih programov, pri katerih prihaja v poštev tudi gospodar-sko-družbena plat. Vrh tega je bil De Gaulle velik patriot, zaljubljen v »svojo« Francijo ter v njeno »veličino«, o kateri je napačno mislil, da še obstaja in da se lahko še vedno uveljavlja kot nekdaj. Prav študentovski nemiri, ki so bili pred dvema letoma v Franciji, pa so dokazali, da ga mladi rodovi ne razumejo. Ironija usode je, da se je moral umakniti z oblasti prav v trenutku, ko je nameraval izvesti dve daljnosežni reformi, to je upravno decentralizacijo ter soudeležbo delavcev pri vodstvu podjetij; ta je bila sicer še nejasno formulirana, vendar je prav z njo De Gaulle ponovno dokazal smisel ii> čut za resnične probleme našega časa. Tudi v politiki novih odnosov z vzhodnimi deželami je bil general predhodnik, kar mu je treba vsekakor šteti v dobro, četudi je pri obravnavanju teh od-i nosov videl samo ali predvsem koristi Fran-cije. S smrtjo generala De Gaulla sta Francija in svet gotovo zgubila krepko osebnpst. Z njim je tudi zginil zadnji izmed »štirih velikih«, ki so med zadnjo vojno vodili proti-hitlerjevsko koalicijo. Roosevvelt, Stalin, Churchill in De Gaulle pa bodo ostali zapisani v zgodovini kot najbol j pomembne osebnosti našega stoletja. PAPEŽ BO OBISKAL DALJNI VZHOD Papež Pavel VI. bo obiskal ob koncu tega meseca nekatere dežele na Daljnem vzhodu. Vatikanski tiskovni urad je že objavil nekatere podrobnosti o tem pomembnem potovanju. Dne 26. novembra bo papež prišel v Teheran, glavno mesto Perzije. Naslednji dan bo že odletel na Filipinsko otqčje, kjer bo imel mašo za ljudstvo. Naslednja dva dni se bo pogovarjal s filipinskim predsednikom in drugimi oblastmi. Posebno važno bo srečanje s škofi iz vse južnovzhodne Azije. Ta dan bo naslovil tudi posebno poslanico vsemu svetu. Zadnji dan novembra bo obiskal domačine na otočju Samoa sredi Tihega oceana. Nato bo odletel v Avstralijo, kjer bo do 3. decembra obiskal razna mesta tega kontinenta in bo imel sestanek z vsemi škofi, 4. decembra bo odpotoval v Hongkong in nato v Colombi) na otočju Cejlonu kjer bo prav tako s školi razpravljal o verskem stanju v tej državi. Italijanske tovarne avtomobilov so dvignile cene avtomobilov za 3-4 odst. Vzrok so večji proizvodni stroški. mesecev si bosta Rim in Peking izmenjala veleposlanike. Italijansko zunanje ministrstvo je še dodalo, da so se pogajanja dolgo vlekla zaradi Formoze, kjer je maršal Cangkajšek ustanovil Narodno kitajsko republiko. Peking je zahteval od Italije, da prizna Taivan ali For-mozo za sestavni del Ljudske republike Kitajske. Italija je pa uveljavila svoje stališče, da ne more ona odločati, do kod segajo meje kake države. Vzame pa na znanje izjavo, da je ta olok del kitajske ljudske republike. Ta izjava pa je dala povod, da je Formo-za prekinila diplomatske odnose z Italijo in je že odpoklicala svojega poslanika iz Rima. V protestnem pismu zunanjemu ministru pravi formoška vlada, da je Italija priznala kitajske komuniste in režim, ki se je s silo polastil kitajskega kontinentalnega ozemlja. Kljub političnemu prelomu pa se bodo še obdržali trgovinski sliki med Formozo in Italijo. — o — TODA KDO NAJ TO PREPREČI? (Naclalj. s 1. str.) ve ter onečejajo vasi, ki Icupiči gnojišča velemest sredi polj in blizu vasi, gluh za vse te proteste, in ki odreja policistom, da morajo strogo in pri priči kaznovati avtomobilista, ki napačno parkira, čeprav le za nekaj minut, skozi prste pa gledajo tistim, ki s smradom in strupom industrij uničujejo reke, morja in zrak. Seveda, tudi posamezniki in organizacije imajo tu svojo odgovornost: zahtevati bi morali, ob vsaki priložnosti in vedno bolj, da se zakonodajne in izvršilne oblasti zavedo teh svojih dolžnosti in teh svojih funkcij. Novi čas, z zmagoslavjem tehnike, zahteva tudi novo miselnost, prevrednotenje pojmovanj, in novo zavest glede nalog in odgovornosti oblasti. Kar se je zdelo še pred polstoletjeni malenkost ali po liberalnem pojmovanju pravica vsakega tovarnarja, je danes lahko že čisto objektivno zločin nad naravo in nad človeštvom. General De Gaulle (Nadaljevanje s 1. strani) ki je živel v vasici Colombey-les- deux Egii- šole, za katero je bila politika bolj boj med Vzpostavljeni diplomatski odnosi Maši pogled! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii .iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii miiiii Kmalu po Kanadi je tudi Italija vzpostavila diplomatske odnose s kitajsko ljudsko republiko. S tem se vedno bolj odpira svetu tudi Jiitajstza stvarnost • Kitajska in njena najstarejša še trajajoča civilizacija sta bili že od nekdaj uganka za ostali svet. Še fevdalno urejena je v nekaj desetletjih stopila naravnost v atomsko dobo. Korak ni bil lahek, posebno če pomislimo na starodavno tradicijo in konservatorizem kitajskega kmeta. Najbrže je bila za ta dvig najprimernejša trda roka komunističnega režima. V sosednji Indiji na primer demokratična država podeljuje visoke apanaže maharadjem, medtem ko ogromno število njenih državljanov še vedno umira od lakote in deli svoj živež s »svetimi« kravami. Na Kitajskem pa ima sedemsto milijonov ljudi vsaj svoj vsakdanji kruh. Enaindvajset let vlade pa niso prinesla Maou vseh zaželenih končnih ciljev, zlasti na ekonomskem področju. Prva povojna leta je sicer z rusko pomočjo Kitajska napredovala, vendar Rusi niso mogli močno inveitirati, takokot si je Mao želel. Zato je leta 1957 skušal uresničiti samostojen ekonomski načrt, ki pa se ni obnesel. Zaradi tega se je znižal ugled partije na Kitajskem bolj kot katerikoli vojaški poraz. Ljudi je prevzel cinizem, širila se je brezposelnost. Ko se je Mao po vrsti potovanj po kitajskih provincah prepričal, da državo preveva »spontana tendenca h kapitalizmu«, se je odločil, da obnovi revolucijo. Zaupal jo je zvestemu Lin-Piau. Celotna kulturna revolucija je temeljila na globokem ortodoksnem prepričanju, da Mao-ve misli vsebujejo celotno resnico: postavljati jih v dvom ali jih celo zanikati pomeni postati heretik, ki ga je treba odstraniti od skupnosti. Kulturna revolucija je privedla skoraj do civilne vojne, sprožila je krute spopade in pokole ter vrsto čistk, ki so v veliki meri odsevale Maov osebni boj za ohranitev režima. Čeprav je kulturna revolucija privedla do več nesmiselnosti (naj omenim le prepoved izvajanja skladb »fevdalno-buržuazno-revizionističnih Vsak problem ideološkega reda, vsak spor v narodu lahko razrešimo z demokratičnimi metodami, z diseusijami, s eritieo, s prepričevanjem, s poučevanjem; ne moremo pa jih reševati z vsiljevanjem in avtoritarnimi metodami. Mao tse tung skladateljev kot so Bach, Beethoven, Mozart) zgleda, da je le utrdila neko notranjo stabilnost. Lahko rečemo, da je tudi v tej svoji drugi revoluciji Mao zmagal in se je še bolj uveljavil kot oče kitajskega komunizma. Kitajska se sedaj odpira zunanjemu svetu, navezuje diplomatske odnose in stopa v mednarodni forum, to je, v Organizacijo Združenih Narodov. Mar pomeni to konec tradicionalnega kitajskega izolacionizma? Morda. Vsekakor je kitajsko politiko nemogoče predvidevati, mogoče jo je samo komentirati. Peter • Italija, kot tudi vse ostale članice O.Z.N. bodo še ta mesec postavljene pred izbiro, ali naj sprejmejo ljudsko republiko Kitajsko v Združene narode in v Varnostni svet, kjer ji po vseh pravilih mednarodnega prava pripada en sedež, ali ne. Italija je v povojnih letih volila proti njenemu vstopu v O.Z.N., zadnja leta pa se je pri glasovanju vzdržala. Letos je s Kitajsko vzpostavila redne diplomatske odnose prav pred glasovanjem v glavni zbornici Združenih narodov. Če pa se bo italijanska vlada ponovno odločila za nejasen odnos, ali pa lbo podprla ameriški odpor proti sprejemu Kitajske, se bo težko branila očitne dvoje igre, očitek, ki je v vseh povojnih letih prevečkrat upravičeno in tudi neupravičeno letel na njen račun. Posebno pa je v sedanjem političnem trenutku za Italijo zelo pomembno, da zaradi svoje vloge v ustvarjanju bolj povezane in s tem ekonomsko in politično trdnejše Evrope zavzema zelo jasna in odprta stališča v mednarodni politiki. Na drugi strani pa je v primeru Kitajske prav nerazumljivo in tudi neopravičljivo obnašanje ameriške vlade, ko napravi vse, da bi ignorirala kitajski pomen in njen vpliv v mednarodnem prostoru s tem, da ji ne priznava suverene in polnopravne državnosti. V resnici pa se že leta ameriški diplomati razgovarjajo v Varšavi s kitajskimi. V praksi torej Amerika le priznava Maoju mesto voditelja kitajskega ljudstva in kitajske države. Tudi Amerika bo morala prav kmalu razrešiti ta svoj dvojni odnos, če se bo hotela rešiti neprijetnega očitka dvojne igre. Boris V soboto, 14. t. m. bo ob 20. v dvorani v ulici Risorta na vrsti letošnje drugo versko predavanje. Govoril bo profesor za pedagogiko in kateheti,ko na teološki fakulteti v Ljubljani dr. Valter Dermota o temi »Moderni starši pred moderno mladino«. Prav bi bilo, da se udeležijo Predavanja predvsem mladi in da po predavanju posežejo tudi v diskusijo. Pri ljubljanski založbi Tromostovje so izšle tri zanimive knjižice, ki na sodoben način obravnavajo aiktualne in za današnji svet značilne teme. Prvo knjižico, ki ima naslov Krščanska a-vantura, pisatelj Alojz Rebula zaključuje: To Je nov razgled, ki se tesnobnemu človeka atomske dobe odpira kakor pokrajina... kjer more biti določena (krščanska) avantura ne samo dostojanstvena, ampak tudi osrečujoča. V drugi knjižici z naslovom Mahatma Gandhi in njegova misel nam dr. Jurij Zalokar prikaže življenjsko delo in nekatere osnovne misli velikega nauka, ki nam ga je zapustil ta še premalo poznani indijski mislec in sociolog. Tretje delo je sestavil pisatelj in mislec Edvard Kocbek in mu dal naslov Eros in seksus. V njem nam prikaže, kakšno vlogo imata ljubezen oz. spol v vsakdanjem praktičnem življenju, kakšen je bil njun razvoj v zgodovini in kakšen naj bo naš odnos do njiju. Vse tri knjižice je dobiti v Tržaški knjigarni in jih priporočamo zlasti tistim prijateljem, katere zamika vsakdanja življenjska problematika in se ob njej znajo tudi neko liko.poglobiti. Pisma uredništvu DRAGA ALENKA! Bral sem Tvoj odgovor v zadnji številki Novega lista in k temu bi rad dodal svoje mne-. nje. Kakor se popolnoma strinjam s Teboj glede razločka med psihološko-filozofskim vidikom in politično-zgodovinskim, tako se vendarle ne morem strinjati s Tvojim zaključkom. S svojim citatom si Ti samo še enkrat potrdila svoje strogo psihološko-filozofsko stališče. Popolnoma pa si obšla odgovor F.J., (ki po mojem tudi ni bil tako hud, kot se je zdel bralcu Č. Božiču). F.J. te je po mojem mnenju samo hotel posaditi iz eteričnega filozofiranja na trdna in gola tla resničnosti in življenja. Da, življenja, ker življenje ni razglabljanje o zlu, ampak je vse kaj realnejšega. Življenje postavlja človeka pred izbire, v katerih se mora opredeliti, če ni omahljivec ali če ni O.R. Citirala si Listino, drugi del Kocbekovega dnevnika. Zato bi Ti jaz citiral predgovor iz drugega dela, Tovarišije: »...morem... mnogim takratnim zunanjim težavam in notranjim stiskam navkljub javno izreči, da se moja odločnost... ves čas do danes ni omajala. ČE BI SE MORAL DANES ZNOVA ODLOČATI V PODOBNIH OKOLIŠČINAH, BI TO STORIL TAKO, KAKOR SEM BIL STORIL TAKRAT« (Tovarišija, Predgovor, str. 5). S psihološko-filozofskega vidika je tudi to moralno in pošteno: po vesti sprejemati na svoja ramena težo bremen in odgovornosti. Ljubo SUSLOV KRITIZIRA Ob triinpetdeseti obletnici oktobrske revolucije je imel vodilni član osrednjega odbora sovjetske komunistične stranke Mihael Suslov pomemben ipolitični govor. V kremeljski palači kongresov ga je poslušalo šest tisoč oseb. Suslov, ki velja za ideologa stranke, je v poldrugo uro dolgem načelnem govoru kritiziral marsikatere točke sovjetske strankine in državne politike. Grajal je tako imenovane leve lažikomuniste v strankah po svetu, ki skušajo vsilili komunističnemu gibanju svoje misli v škodo delavskim koristim. Take osebe je treba izključiti iz komunističnih vrst. Navzoči so z napetostjo pričakovali tudi listi del govora, ki razpravlja o gospodarstvu in poljedelstvu v Sovjetski zvezi. Suslov je poudaril, da je letošnji pridelek presegel lanskega, toda še vedno ne zadostuje naraščajočim potrebam ljudstva.,Posebno preskrba z mesom, je dejal, je še zelo pomanjkljiva. Srednja raven ljudskih potreb terja od kmetijstva še mnogo več. Natančnejših podatkov o proizvodnji pa Suslov ni navajal, kar je bilo ob podobnih priložnostih v prejšnjih letih v navadi. TEOLOŠKI TEČAJ Na teološki fakulteti v Ljubljani se je v torek začel poseben bogoslovni tečaj za laike. Namenjen je zlasti izobražencem in študentom. Osrednje vprašanje na tečaju, ki traja od 9. do 26. novembra, je: »Kaj nam naposled prinaša Kristus?« Na sporedu tečaja je bil kot prvi predavatelj naš tržaški pisatelj Alojz Rebula z razpravo: »Lik Sina človekovega«. Sledi še deset drugih predavanj bogoslovnih profesorjev in strokovnjakov. Po predavanjih sledi vedno tudi razprava. T'l2 uh / IUEJ ti Navodila Kmečke zveze za popis kmetijstva l. Kot je bilo že objavljeno tudi z javnimi lepaki, je od 25. oktobra do 30. novembra po vsej državi drugi popis kmetijstva in hkrati, po predpisih Skupnega avropskega trga, tudi zbiranje podatkov za ustanovitev trtnega katastra V ta namen že hodijo pooblaščenci osrednjega statističnega zavoda oziroma trgovinskih zbornic kot njegovih perifernih organov od hiše do hiše na kmetih, da zbirajo potrebne podatke in popisujejo stanje kmetijskih obratov. V ta namen so bile tudi v naši pokrajini ustanovljene posebne komisije, pokrajinska in v vsaki občini občinska, v katerih so tudi predstavniki Kmečke zveze. Ker so se začeli po naših domačijah že oglašati popisovavci, meni Kmečka zveza, da je na Šim kmetom potrebnih nekaj navodil in pojasnil. Vsakdo lahko zahteva, da mu popisovavec izpolni popisno polo v slovenščini. Take pole morajo biU na razpolago in je zato ne samo pravica, ampak tudi dolžnost vsakega slo venskega kmeta ali polkmeta, da zahteva, da ga popisovavec vprašuje in da izpolni polo v njegovem jeziku, da bi ne bilo nesporazumov. Ker je namen popisa zgolj statističen, to se pravi ugotovitev dejanskega stanja našega kmetijstva, in niina zato nobene zveze s kakšnimi davki ali s čim podobnim, naj vsak da čim točnejše podatke o svojem posestvu. Prav gotovo ni v interesu tržaških kmetov, da bi skupni podatki o našem kmetijstvu prikazovali stanje, ki bi bilo slabše od dejanskega. To bi namreč znalo neugodno vplivati na dodeljevanje javnih prispevkov za našo pokrajino in na gledanje deželne oblasti na našo potrebo. V naših krajih je mnogo obratov »polkmeč kih«, to se pravi, da je poglavar ali drug član družine tudi v službi, ali kljub temu jih lahko imamo za dobre kmetije. Treba je, da so tudi ti obrati primerno upoštevani pri popisu in po njem. Za gospodarje, ki bi ne dali točnih podat- 3. datki so pa po zakonu vezani na naj strožjo uradno tajnost in se ne smejo uporabiti v noben drug namen razen za statistiko. PLOŠČE PRIMORSKIH AVTORJEV Letos je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 25 gramofonskih plošč s slovenskimi literarnimi teksti za osnovne in srednje šole. Ker pa se čitanke za slovenske šole na Tržaškem razlikujejo od tistih v Sloveniji, je bilo potrebno pripraviti še štiri dodatne plošče s poudarkom na primorskih avtorjih. Te izvajajo igralci Slovenskega gledališča v Trstu, izdala pa jih je Tržaška knjigarna skupaj z Mladinsko knjigo. V torek, 17. novembra, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Trstu predstavitev te pomembne kulturne pridobitve. Tržaška knjigarna DOPOLNILNI TEČAJ ZA UČITELJIŠČNIKE Tudi v tem šolskem letu bodo dopolnilni tečaji za že diplomirane učiteljiščnike na sedežu posameznih učiteljišč v smislu zakona št. 910 z dne 11.12.1969. Tečaji bodo trajali od 11. januarja do 25 junija 1971. Državni svet je z novejšim sklepom določil, da se udeleženci tečaja lahko istočasno vpišejo na univerzitetne fakultete. Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se za podrobnejša pojasnila javi pri ravnateljstvu Učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu, Ulica Ca ravaggio 4. Ločitev zakona na Tržaškem Statistike kažejo, da je v prejšnjem letu bilo I V istem enoletnem obdobju je v tržaškem predloženih v okrožju tržaškega prizivnega so I sodnem okrožju prišlo do razveljavitve treh dišča 415 prošenj za ločitev zakona. Če ta po datek primerjamo s številom prošenj, ki so v istem obdobju bile predložene na celotnem državnem ozemlju — upoštevajoč seveda število prebivalstva — ugotovimo, da je v naši deželi ta pojav manj razširjen kot drugod. (V Italiji, je bilo v istem času predloženih več kot 12 tisoč prošenj). Sodne oblasti so v tržaškem okrožju rešile v istem času 404 prošnje; od teh jih je bilo 208 soglasnih prošenj, 196 pa enostranskih. Če upoštevamo soglasne prošnje, ki jih je bilo 208, je v 179 primerih prišlo do dejanske ločitve. Glede na te številke je tržaško okrožje zasedlo lani deveto mesto na zadevni lestvici celotnega državnega ozemlja. Pred tržaškim so na lestvici sledeča okrožja; Turin (778 potrjenih ločitev), Rim (563), Milan (550), Bologna (437), Genova (431), Benetke (309), Firenze (286) in Neapelj (263), Kar zadeva tržaško okrožje je 27 soglasnih prošenj bilo opuščenih, pri dveh pa je prišlo do sprave. Kar zadeva 196 enostranskih prošenj ločitve, jih je bilo kar 113 — to se pravi več kot polovica — opuščenih, 73 priznanih, 7 zavrženih in v treh primerih je prišlo kov, so predvidene precejšnje globe. Vsi po- do sprave. BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000