- * Conforme con las directivas oportunamente impartidas por el presidente de na pomolu londonskega pristanišča ča- j j a Republica, general Peron, el Ministerio de Transportes ha dispuesto las me- kala na ladjico, na kateri so mu detekti¬ vi Seotland Yarda pripeljali jugoslovan¬ skega komunističnega diktatorja, je bil stari cinik spet v svoji “formi” in jih brusil, da- so časnikarjem okoli njega hahljala ne samo usta, ampak še uhlji. Vsega niso mogli ponatisniti, pač pa so objavili tele Churchillove besede: “Ko sem sedaj stal ob tej vodi in čakal, sem se vedno bolj zavedal, kako je zgodo¬ vina podobna temu prelivanju vode. Vse plava in priplava na njej — in gre z njo naprej.” Zdaj mu je Temza naplavila diktatorja, ki bi sicer moral pristati v didas destinadas a acelerar los trabajos para la habilitacion, en el mas breve plažo, del ferroearril que unira a los puertos de Bahia Blanca, en la Argentina, y de Concepcion, en Chile. Esta Hnea, que se denominara Trasandino del Sur, reportara incalculables beneficios a la economia de ambas naciones y, como lo senalo el primer magistrado en su reciente visita a Concepcion, contribuira al desarrollo de vastas zonas que no habian aleanzado un adelanto pleno por la falta, precisamente, de adecuados medios para el transporte de sus riquezas. Los tecnicos argentinos reanudaron ya los estudios ir.dispensables para de- terminar el trazado mas conveniente y comenzaron a desarrollarse los proyectos para la realizacion de las obras, por etapas simultaneas, mediante los respecti- vos llamados a concursos de precios. El ministro de Transportes de la Nacion, ingeniero Juan E. Maggi, acom- panado por altos funcionarios del departamento de Estado a su cargo, partio POSPEŠITEV GRADNJE JUŽNE TRANSANDINSKE ŽELEZNICE hace unos dias con destino a Zapala, donde recorrio el traveeto sohre el cual se- Moskvi pa se mora sedaj zatekati nje- j ra tendida la Hnea del Ferroearril Trasandino del Sur. mu v naročje. Dopisnik “Ne\v York Timesa” v Lon¬ donu je svojemu listu na koncu Titovega obiska sporočil, da do posebnih sklepov ni prišlo, ker je bilo v vseh razgovorih preveč elementov laži, hinavščine in ne¬ zaupanja. Dopisnik obširno pristavlja, da je bil Tito tisti, ki je v preteklosti I preg-osto dokazal, kako se zna posluže- ! vati teh sredstev. PRIZNANJE IN ZAHVALA NARODNEGA KONHESA PREDSEDNIKU 6EHEBALU PERONU V četrtek, dne 19. marca sta se popol- I ki so ga navzoči senatorji in poslanci dne sestali v Buenos Airesu poslanska zbornica in senat. Na 'to skupno sejo je Narodni kongres povabil predsednika re¬ publike generala Perona, da mu izreče zahvalo in priznanje za njegovo modro vodstvo republike in za sklenitev gospo¬ darske unije s Čilom. Sejna dvorana v kongresni palači je bila okrašena z argentinskimi in čilski¬ mi zastavami. V diplomatskih ložah so bili vsi diplomatski predstavniki v Ar¬ gentini. Navzoči so biil tudi vsi čla¬ ni zvezne vlade, vsi guvernerji argen¬ tinskih provinc, buenosaireški nadškof kardinal Copello ter visoki civilni in vo¬ jaški dostojanstveniki. Na trgu pred kongresno palačo so bile zbrane velike množice ljudstva, ki so predsedniku ge¬ neralu Peronu ob prihodu priredile na¬ vdušene ovacije. Slavnostno sejo Narodnega kongresa je začel predsednik senata kontraadmi¬ ral Teisaire. Argentinsko in čilensko na¬ rodno himno so peii vsi senatorji in po¬ slanci. Edini govornik v imenu Narodne¬ ga kongresa je bil predsednik senata Teisaire. V izbranih besedah je poveli¬ čeval modro vodstvo državne politike, ki ima za edini cilj srečo in blagostanje na¬ roda, socialno pravičnost, gospodarsko neodvisnost in politično suverenost in ki je doseglo svoj vrhunec v gospodarski uniji Argentine in Čila, kar je razvese¬ ljiv primer mirnega sožitja, in spošto¬ vanja vseh suverenosti med dvema državama. Naglašal je tudi, da je pred¬ sednik gral Perčn dobro razumel, če da je bilo preteklo stoletje stoletje svobo¬ de, mora biti to stoletje stoletje social¬ ne pravičnosti, kajti brez nje ne more biti resnične svobode. Po govoru kontraadmirala Teisaire-ja, stalno prekinjali z odobravanjem in ova¬ cijami predsedniku gralu Peronu, je po¬ vzel besedo predsednik republike. V svo¬ jem jedrnatem govoru je povdarjal vsa načela, ki so ga vedno vodila v vodstvu državne politike, tako notranje, kakor zunanje. Dejal je, da je bilo stalno vo¬ dilo njegove politike bratstvo med naro¬ di. V zunanji politiki vseh časov so bili in so še taki, ki se trudijo, da bi vla¬ dali nad drugimi narodi in državami. “Mi pa imamo raje, da je naša politika bratstvo med narodi, kajti vlade in drža¬ ve so nestalne, narodi so pa trajni”, je dalje naglašal predsednik general Pe¬ ron. Glede gospodarske zveze s Čilom je dejal, da je prišlo do nje samo radi ljubezni do narodov. Ta zveza sloni na volji narodov obeh držav in je pod ne- omadeževanima zastavama socialne pra¬ vičnosti in svobode. Naglasil je tudi, da ta zveza ni naperjena proti nikomur, da zasleduje samo cilj, da naroda obeh držav v miru, svobodi in socialni pravič¬ nosti, gospodarski neodvisnosti in poli¬ tični suverenosti razvijata blagostanje svojih državljanov. Tako zvezo je Ar¬ gentina pripravljena skleniti tudi s katerokoli drugo ameriško državo, ker je gospodarska zveza Argentine in Čila samo odgovor na klic Amerike. Izvajanja predsednika grala Perona so člani Narodnega kongresa nagradili z viharnim odobravanjem in navdušenjem. Narodni kongres je predsedniku ge¬ neralu Peronu izročil tudi posebno zlato spominsko medaljo. Enako spominsko medaljo bo pa izročil tudi predsedniku čilske republike gralu Ibanezu. Po slavnostni seji je bil v čast pred¬ sedniku republike v salonih Narodnega kongresa velik sprejem. V smisla navodil predsednika republike GRALA PERONA je ministrstvo za promet izdalo potrebne ukrepe za pospešitev in dovršitev gradnje južne trans- ar.dinske železnice, ki bo zvezala pristanišči Bahia Blanca v Argentini in Concep- cin w Čilu. Železnica se bo uradna imenovala Transandino del Sur in bo prinesla ne¬ precenljive koristi obema državama in bo pospešila razvoj obširnih področij v i obeli državah, ki doslej kljub naravnemu bogastvu niso mogle napredovati radi j pomanjkanja prevoznih sredstev, kakor je to povdarjal predsednik GRAL PE- | JtON ob svojem nedavnem obisku v Concepcion«. I Tehniki v Argentini so že začeli preučevati vsa vprašanja, ki so v zvezi z graditvijo te proge ter izdelovati potrebne načrte. V Zapalo je odpotoval že tu¬ di prometni minister ing. Juan E. Maggi s tehničnim osebjem ter je z njim že preučil traso, po kateri bo tekla ta železnica. Ves potrebni material za zgradi¬ tev te proge bodo nabavili z licitacijami v Argentini in Čilu. Najvišjo višino bo ta proga dosegla v andskem gorovju 1750 metrov. FRANCIJA ZA SPREJEM SOVJETSKIH VABIL rikanci. V Angliji so proti USA zelo občutljivi pravzaprav 2e od konca vojne. V Franciji niso proti Amerikancem sa¬ mo komunisti, ampak tudi pristaši ge¬ nerala De Gaullea. Ako se sovjetom po¬ sreči s svojimi ponudbami to nerazpo- loženje proti USA povečati, so svoj glavni namen s tem že dosegli. i MALENKOV NI GLAVNI TAJNIK KP Malenkov ni generalni sekretar kom. no. Več kot 14 dni je trajalo, da se je j borba za to mesto zaključila tako, da je ; moral Malenkov pristati na to, da naj bo Nikita Kruščev generalni tajnik Pleven, francoski vojni minister, 3 e ob Stalinovi smrti naročil, da morajo na vseh francoskih vojašnicah in vojnih ladjah ter letališčih viseti zastave na pol¬ draga v znak žalovanja za sovjetskim diktatorjem. Takrat je bilo zaradi tega v Franciji mnogo negodovanja. Sedaj pa se je zgodilo celo to: v St. Cyra, kjer je najstarejša francoska vojaška aka domija, je občinski svet (ki iniia kom.. . .. . . „ oa ’ ,, ., , , , I partije. Po Stalinovi smrti si je v 24 vecmo), sklenil trg pred to akademijo . , . , , • _„„.a . , .. . I urah prisvojil predsedstvo vlade m pred- preimenovati m mu dati ime po Stali-' 1 . „ ... ^ _ , , ... . ~ sedstvo prezidija kom. partije. Toda nu. Francoska kom., partija je večkrat .... , __ , . , - , • i mesto gen. tajnika je ostalo nezasede- objavila, da se francoski narod nikdar TT x An ,- p ne bo vojskoval prati sovjetom.. Sedaj pa so šli in pred očmi tistih, ki bodo nekoč voditelji francoske oborožene si¬ le, nabili table, češ da je njihov stavni ^ trg zato slaven, ker nosi ime po mar- ' , , .... , , , 1 Dosedaj je bilo v partiji tako, da je bil gen. tajnik dejansko vodja stranke in tisti, ki je diktiral vso poHtiko sov- Oglasil se je tudi Daladier, bivši pred- 1 -j etske vlade. Stalin je rabil nekaj let, sednik francoske vlade v letih 1938 in da si j c us tvaril na tem mestu tak po- 1939. V svoji izjavi je opozoril, da mo- da se je pred njim tresla vsa Ru- ra Francija vzeti resno sedanje ponud- g -j a A jj bo Kruščev krenil po potih be iz Moskve. Njegove besede dobivajo Stalinove taktike, ali pa je Kruščev ta- te dni poseben pomen, ko se v franco- j ] co mo čan in je Malenkov moral pristati skem javnem mnenju razvija huda de-; r , a n jegovo imenovanje, da tako zausta- bata o tem, ali se naj francoska vojska vi g0n j 0 Molotova in Berie, ki sta ho- podredi in pristopi v skupno evropsko j fela imeti svo j delež pri dodelitvi tega oboroženo silo. Evropa se povezuje po-1 va g negra mesta v stranki, litično in organizira v vojaško enoto, , Mnogo ;je komentarjev, ki govore, da ker se je bati sovjetskega vdora, Ako se v Kremlju razvija taka borba, da so bi sovjeti pokazali, da mislijo na dolgo i novi 0 bl as tniki prisiljeni, ponujati mir dobo mira, tedaj bi te skupne vojske ne p (! y gem s yetu, samo da urede zadeve bilo treba, sosedna Nemčija ne bi dobila: v notranjosti in da se med seboj porav- šalu vojske, ki bo verjetno prva vdrla kot napadalka na francoska tla. Sovjetsk« mirovno ofenziv« V zahodni Evropi verjamejo,, da to¬ krat sovjeti resno mislijo, ko ponujajo razgovore za splošno poravnavo. V Združenih državah niso tega mnenja; Foster Dulles celo svari pred preveli¬ kim zaupanjem Malenkovu in novim ob¬ lastnikom. Lepih besed je bilo iz Moskve mnogo, toda dejanja so pokazala ravno nasprotno. Sovjeti obljubljajo, ker ima¬ jo pri tem posebne račune. ANGLIJA — TARČA SOVJETSKIH MANEVROV V Moskvi že dolgo računajo na to, da bo prišlo med Anglijo in USA do velikih razlik in težav. Njih informacije in te vrste načrti morajo biti zelo izpopol¬ njeni in obsežni — saj so že pred pol le¬ ta poslali v London Gromika za nove¬ ga sovjetskega ambasadorja. Sedaj po Stalinovi smrti je Molotov pravice zgraditi svojo oboroženo silo in jo priključiti v evropsko vojsko, v kate¬ ri bi Nemci pomenili več ko pa Fran¬ cozi. prvo “miroljubno gesto” napravil na- ; Tisti, ki terjajo evropsko oboroženo pram Angliji, ko je Edenu sporočil, da silo in ki svare pred sovjeti, so Ame¬ bo sovjetska vlada posredovala pri vla- | - di severne Koreje, da bodo lahko odšli j domov tisti angleški državljani, ki so jih komunisti zajeli, ko so junija 1950 vdrli proti jugu in tako hitra zasedli Seul. V kom:, ujetništvu je tudi tedanji angleški poslanik v Seulu. Skoraj tri leta sovjeti niso marali ustreči angle¬ škim prošnjam. Sedaj pa je sam Mo¬ lotov sporočil Edenu, da bodo angleški državljani kmalu na svobodi, Nad zahodno Nemčijo sestreljujejo kom. lovci tudi ameriška letala in ne samo angleških. Vendar • je sovjetsko poveljstvo v Berlinu povabilo na poseb¬ na pogajanja o teh napadih na zavez¬ niška letala samo angleške zastopnike, ameriških in francoskih pa ne. najo ali izločijo. Na mir sovjeti ne računajo, upajo pa, da bodo s takimi ponudbami zahod raz¬ rahljali, a sami pri tem pridobili toliko, da bodo mogli v miru urediti svoje no¬ tranje spore in težave. S krščansko demokracijo k osvoboditvi m pravičnosti ped iiudmi m naredi Pod tem geslom se je v New Yorku v dneh od 13.-15. marca t. 1. vršil prvi Mednarodni kongres Krščanske demo¬ kratske zveze Srednje Evrope. Je bil to dogodek, ki bo brez dvoma imel po¬ membno mesto v zgodovini srednje-ev- ropskih narodov, pa tudi v zgodovini bo¬ ja svobodnega sveta zoper komunistično nasilje. Prvi začetki ustanovitve te važ¬ ne politične formacije katoliških politič¬ nih strank v svobodnem svetu iz držav, ki danes ječe pod komunističnm nasljem. segajo v leto 1959. Tedaj so se po pred¬ hodnih pripravljalnih razgovorih sešli v New Yorku vodilni politični predstavniki krščansko - demokratskih strank iz Ju¬ goslavije, češko-slovaške, Poljske, Litve, Latvije in Madžarske ter so formalno u- stanovili mednarodno politično organiza¬ cijo Krščanske demokratske zveze Sred¬ nje Evrope. Slovensko ljudsko stranko je zastopal in k ustanovitvi te zveze tu¬ di bistveno pripomogel predsednik Slov. Narodnega odbora in SLS g. dr. Miha Krek. Ustanovitelji so izrecno povdari- (Nadaijevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 26. 331. 1953 Za lepio bodočnost Naše socialno delo med slovenskimi rojaki v zamejstvu nima le namena, da nudi pouk o raznovrstnih družabnih in gospodarskih vprašanjih, ki pretresajo sodobno družbo, ampak želi navajati na¬ še ljudi k praktičnemu razmišljanju, ka¬ ko premagati proletarske razmere, v ka¬ tere smo zašli z začasno izgubo domo¬ vine. Želimo, da bi rojaki našli v sebi in v svojem delu vero in pota za lepšo bodočnost. Pri skromnem delu, ki ga opravlja¬ mo, pa smatramo za prvo dolžnost, da ne segamo po sredstvih, ki so za nas nedosegljiva in da ne čaramo pred oči našega človeka neuresničljivih ciljev. Slovenski izseljenec že ve, da si svoje bodočnosti ne sme predstavljati kakor otrok bogatih staršev na sveti večer, ko čaka pred zaklenjeno dvorano, kjer je božično drevo z bogatimi darovi, ki so vsi njemu namenjeni. S takimi nenad¬ nimi obdarovanji mi ne smemo računa¬ ti. Tudi ne na zadetek v loteriji in ve¬ čina tudi ne z zapuščino bogatega do¬ larskega strica. Naša bodočnost je v našem delu, oplojenem z vztrajno voljo in bistrim umom. To kajpada ne izključuje organizira¬ ne samopomoči, ampak naravnost po njej kliče. Za pot v lepšo gospodarsko bodočnost si moramo podati roke in se med seboj krepko strniti, ker posamez¬ nik bo na tej poti navadno omagal. Na prvem socialnem dnevu lanskega leta smo si dovolili rojakom nasvetovati or¬ ganizirano samopomoč, pa so nam mno¬ gi dali prav, ker so sami izkusili njeno stvarnost in mogočnost. Dobro. Na našem lanskem socialnem dnevu je bil pogovor o tem, kaj je na¬ šemu rojaku najnujnejše potrebno za njegovo eksistenco in za obstoj njegove družine. In smo ugotovili, da poleg hra¬ ne in obleke tudi stanovanje, če le mo¬ goče lasten družinski dom. Težko si je misliti brez doma urejeno družinsko življenje, a brez urejenih slovenskih družin se slovenski živelj ne ho ohranil v zamejstvu ne versko, ne narodno. Lasten dom — to je osnovna podlaga in sploh pogoj, da moremo govoriti o bo¬ dočnosti našega izseljenstva. A človek se želi dvigniti nad najpo¬ trebnejše. To je kaj naravno. Poleg hrane, obleke in stanovanja ima vsakdo tudi kulturne in družabne potrebe, ki imajo svoje korenine zopet v gospodar¬ stvu. Našemu delavnemu in podjetnemu človeku je postalo že davno jasno, da je še bolj kot doma potrebno v tej deželi, da stremi za gospodarsko osamosvojit¬ vijo. Šele delo v lastni režiji, v lastnem podjetju, pa naj bo še tako skromno, ti zagotovi ustrezajoči dohodek iz Tvojega dela. Pa ne samo to: s samostojnim de¬ lom človek sam raste kot osebnost, no¬ tranje in zunanje postane bolj neodvi¬ sen in svoboden, kar je končno zadnji smisel dela. V današnjih razmerah pa je gospodarska osamosvojitev tudi naj¬ bolj zanesljivo varstvo proti masovne¬ mu izravnanju in utonitvi v brezimni množici, ki je ena največjih nevarnosti domovinsko izkoreninjenega emigranta. Poleg lastnega doma je gospodarska osamosvojitev, zlasti prebod v čim več¬ je število lastnih slovenskih podjetij edin način, da bo slovensko izseljenstvo zadobilo ustrezajoče gospodarsko zaled¬ je in s tem podlago za uspešno kultur¬ no delo. Mnogi naši rojaki so že z u- spehom tvegali to pot. Zaradi važnosti in aktualnosti tega vprašanja bomo naš letošnji drugi socialni dan posvetili iz¬ ključno pogovoru o tej prevažni nalogi. Imeli bomo priložnost slišati naše roja¬ ke, da nam bodo povedali o dragocenih izkušnjah, ki so jih v zadnjih letih na tem gospodarskem področju napravili. Stremljenje po lastni posesti in gospo¬ darski neodvisnosti je bila vedno učin¬ kovita pobuda za delo in je dalo ogro¬ men pospešek celotni človeški civiliza¬ ciji. Kakor v domovini, tako je posest tudi sredi tujine ponos moža, ki v tem, kar si je pridobil s svojim delom, vidi utelešeno lastno pomembnost. Po drugi strani pa so s posestvijo in gospodar¬ sko osamosvojitvijo res da združene skrbi, tveganje, nemir, ki ga brezskrbni in včasih tudi malo koristni nemanič ne pozna. A nič za to! Posebno mladi, krep¬ ki, podjetni rojaki se že morejo lotiti tudi večjih gospodarskih nalog. Ne tako, da bi celo svoje srce nanje navezali in se do izgaranja zakopali pod težka gospo¬ darska bremena, temveč v svesti si svo¬ je sposobnosti in v zdravem ponosu, ki noče zakopati prejetih talentov, pač pa jih pred Bogom in družbo obrestovati z dvojno mero. Ni to materializem, k čemur navaja- ZBOROVANJE ZAUPNIKOV SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE Slovenska ljudska stranka, ki je v zadnjem letu začela graditi svojo orga¬ nizacijo v tujini, da bi na ta način mog¬ la čim uspešneje v danih razmerah de¬ lati za osvoboditev naroda v domovini in za njeno obnovo, je sklicala za dan 14. marca 1953 zborovanje zaupnikov v New Yorku. Tega zborovanja so se udeležili delegati iz Clevelanda, Chica¬ ga, iz železnega okrožja (Gilbert) v Minnesoti, iz New Yorka, in dva po¬ oblaščena delegata za poverjeništvo SLS v Buenos Airesu v Argentini. Dele¬ gat krajevnega poverjeništva v Cana- di se zbora ni mogel udeležiti zaradi ovire z vizo. Vsekakor moremo reči, da so na zborovanju stranke bili zastopa¬ ni pristaši stranke, ki so sedaj v begun¬ stvu, toliko na široko, kolikor je v teh razmerah sploh mogoče. Tako smemo razpravljanja in sklepe tega zborovanja smatrati kot izraz vo¬ lje velike večine strankinih pristašev izven Jugoslavije. Po uvodnem pozdravu delegatov je predsednik stranke Dr. Miha Krek u- gotovil, da je to zborovanje po dolgih letih (1. 1945) prvi sestanek stranki¬ nih poverjenikov. V svojem izčrpnem poročilu se je Dr. Krek dotaknil medna¬ rodnega položaja in položaja slovenske¬ ga naroda in domovine v razvoju med¬ narodne politike. Med živahnim razgovorom, ki je po¬ ročilu sledil, so delegati soglasno ugo¬ tovili, da je situacija našega naroda in domovine iz vidika mednarodnih poli¬ tičnih tokov izredno delikatna. Zato je treba skrajne previdnosti in politične (Nadaljevanje s 1. strani) li, da je krščansko izročilo odločilno vplivalo na politično življenje v Srednji Evropi in da je krščanstvo oblikovalo zapadno-evropsko kulturo in civilizacijo. Krščanstvo je tudi danes duhovna osno¬ va za junaški odpor zoper komunistično nasilje. Namen zveze je uveljavljati krščanska nravstvena in socialna načela v javnem življenju, po najboljših močeh pripomoči k čimprejšnji osvoboditvi srednje-evrop- skih narodov iz komunističnega suženj¬ stva, sodelovati vodilno pri obnovi do¬ movin na osnovi krščansko-demokratsldh načel in zgraditi osnove za tesno sode¬ lovanje krščansko-demolcratskih strank tudi po osvoboditvi k cilju Zedinjene Evrope. Prvi Mednarodni kongres Krščanske demokratske zveze Srednje Evrope se je pričel v petek, 13. marca dopoldne v prostorih Beekman Tower hotela v New Yorku. Začel ga je doted. predsednik izvršnega odbora zveze Msgr. Jožef Kozi Horvath. Velika dvorana je bila pol¬ na delegatov in gostov. Oder je bil okus¬ no okrašen z narodnimi zastavami šeste- rih dežel, poleg- njih je pa bil nameščen velik napis kongresnega vodila: S kr¬ ščansko demokracijo- k osvoboditvi in pravičnosti med ljudmi in narodi. modrosti, da se na najboljši način varu¬ jejo- življenjske pravice slov. naroda za sedaj in za bodoče. Povdarjena je bila potreba, da se razna vprašanja v tej zvezi obravnavajo na sestankih kra¬ jevnih poverjeništev in tako pristaši seznanjajo s stališčem strankinega vod¬ stva in o njem razpravljajo. Tudi se naj o zadevah, ki se lahko publicirajo, več piše v našem časopisju. Nato je sledilo kratko poročilo o so¬ delovanju slovenskih predstavnikov v ustanovah, ki se borijo za osvoboditev Evrope. Podrobneje so bili delegati ob¬ veščeni o delu SLS v mednarodni orga¬ nizaciji Krščanske demokratske zveze za Srednjo Evropo (CDUCE), kjer je stranka soustanoviteljica in članka. Predstavnik stranke v uradu te orga¬ nizacije, Dr. Puš, ki je hkrati osrednji tajnik SLS, se- je v svojem poročilu o- mejil na najvažnejše podatke o delu stranke in njenega predstavništva v CDUCE in posebej naglasil važnost do- i bre strankine organizacije v zamejstvu, j ki dejansko predstavlja v mednarodnem svetu danes vse številne strankine so¬ mišljenike v zasužnjeni domovini, in po njih slovenski narod, ki je obsojen na popoln politični molk. Sledila je razprava o strankinem pro¬ gramu, ki je bil v osnutku izdelan in dopolnjeni s predlogi od poverjeništev in somišljenikov. Zborovalci so ugotovi¬ li, da je besedilo programa preobširno. Program naj vsebuje: zares samo te¬ meljne točke in se ne spušča v nikake podrobnosti. Za vzgled naj -služijo pro¬ grami drugih velikih kršč.-demokr. strank v Evropi. Sklenjeno je bilo naj se besedilo preuredi in je bila v ta na¬ men izvoljena posebna komisija treh članov, ki naj redigira celoten program. Ko bo formulacija izvršena, naj se be¬ sedilo pošlje v pregled vsem tu navzo¬ čim delegatom, ki morejo predlagati še končne amendemente. Nato se končno- veljavno besedilo programa predloži krajevnim poverjeništvom (kjer teh m, pa strankinim zaupnikom) v formalno odobritev, ki se izvede na ta način, da poverjeništva (oz. zaupniki) določijo pooblaščence izmed newyorških članov stranke, ki program potem v njih ime¬ nu dokončno odobrijo. Pri volitvah v širši odbor CDUCE so delegati izbrali sledeče člane stranke: Dr. Miha Krek, Ivan Avsenek, Anton Babnik, Dr. Jože Basaj, Dr. Zdravko Ka¬ lan in Dr. Alojzij Kuhar. Za namestni¬ ke so bili izvoljeni: Franc Furlan, Ljud¬ mila Goričan, Ivan Jenko in Dr. Jakob Toni. Od članov širšega odbora (Coun- cil) sta bila delegirana v prezidij Dr. Krek in Kuhar, v izvršni odbor (Execu- tive Committee) pa Dr. Kalan in I. Avsenek. Kako naj se uredi strankin tisk, je bi¬ la naslednja točka dnevnega reda. Po izčrpnem razgovoru je bilo sklenjeno, i da velja v USA štirinajstdnevna prilo- j ga Ameriške Domovine z imenom ‘Slo¬ venija’ za glasilo Slovenske ljudske stranke. V tem listu naj se objavljajo vse strankine zadeve, ki niso izrazito notranjega strankinega značaja. Ured¬ ništvo je v rokah Dr. Zdravka Kalana (110 W. 57 Str. New York, N. Y.); po¬ verjeništva in posamezniki se naprošajo, da pošiljajo v objavo na zgornji naslov dopise in poročila o delovanju, kakor tudi vse ostale dopise za Slovenijo. Domoljub, čigar prva številka je izšla meseca januarja 1953, naj se v bodoče omeji 'le na interne, zaupne organizacij¬ ske in administrativne zadeve ter poši¬ lja le poverjeništvom in zaupnikom. Ima naj značaj okrožnic. Pri razgovoru o tisku in organizaciji je bilo sproženo tudi vprašanje prispev¬ kov strankinega članstva. Sklenjeno je bilo ,da je vsak član stranke naprošen prispevati k ostroškom osrednjega taj¬ ništva letno po $ 1. To je torej stran¬ kina članarina, ne pa naročnina na kate¬ ri koli list. Zadnja točka dnevnega reda je obse¬ gala razgovor in sklepanje o organizaci¬ ji stranke. Po pojasnilu osrednjega taj¬ nika o sistemu strankine organizacije je bilo soglasno ugotovljno, da je se¬ danji sistem organizacije dober ™ sklenjeno, da ostane, kakor je. Po soglasno in z navdušenjem izreče¬ ni zaupnici vodstvu SLS je bilo to P°- membno zborovanje zaupnikov zaklju¬ čeno. Po petdnevnem bivanju v Londonu se Tito vrača v svojo “ljudsko republiko”. V soboto se je vkrcal na šolsko ladjo “Galeb” ter v spremstvu dveh britanskih rušilcev potuje proti Malti, odkoder bo “Galeb” brez spremstva plul proti dal¬ matinski obali. Med svojim bivanjem v Londonu je imel več sestankov in razgovorov s Churchillom in Edenom. Na njih je bil tako zagovoren, da prve tri dni angl. državnika niti do besede nista mogla priti. Bil je tudi na kosilu pri. kraljici Elizabeti. Poleg Churchilla in Edena ga je gostil tudi še Attlle in tudi njegova stranka ga je povabila na večerjo. Tito -je bil tudi v angl. parlamentu. Ogledal si je tudi Britanski muzej. Opa¬ zili so, da se je samo bežno zadržal ob vitrini, kjer je shranjena britanska Mag- na carta iz 13. stoletja, iz katere je iz¬ šla angl. demokracija, dalj Časa si je pa ogledoval krone angl. vladarjev in razne dragulje. Angl. vlada je Titu na čast priredi¬ la tudi vaje najnovejših letal na reak¬ cijski pogon. Pri vajah sta se 2 letalca ubila, ko sta se njuni letali zadeli v zra¬ ku in strmoglavili na tla. Titov obisk je pa zahteval smrt še drugih dveh angl. letalcev, ki sta s svojima letaloma padla (Nadaljevanje na 4. strani) Po pozdravih odličnih gostov se je de¬ lo kongresa razvijalo po določenem nro- gramu. Predstavniki posameznih krščan¬ sko demokratskih strank iz posameznih držav Srednje Evrope so podali poroči¬ la o delu svojih strank, sprejet je bil program Krščanskodemokratske zveze Srednje Evrope, resolucije ter izvoljeno novo predsedstvo. Prvi Mednarodni kongres Krščanske demokratske zveze je odlično uspel in je presegel vsa pričakovanja. Vodilne ame¬ riške politične osebnosti so po tem kon¬ gresu izjavljale, da je to prva visoko po¬ zitivna postavka v njihovem delu z be¬ gunskimi politiki in organizacijami. Podroben potek kongresa, govore predstavnikov Slovenske ljudske stran¬ ke na kongresu in vse ostale važne skle¬ pe kongresa bomo začeli objavljati v prihodnjih številkah Svobodne Sloveni¬ je. mo naše rojake, ampak gradnja osnove, na kateri edino je upati, da se bo zado¬ voljivo reševalo socialno vprašanje na¬ šega izseljenstva. Mislimo, da bo po tej poti tudi za manj oblagodarjene rojake mogoče kaj učinkovitega storiti. Posest in zagotovljen gospodarski položaj sta priložnost in sredstvo za darežljivo lju¬ bezen. Imetja, ki js združeno s pleme¬ nitim mišljenjem in krščansko čutečim srcem ter sproščeno hlepenje po večjem in večjem posestvcvanju, more bogato pospcštiti tudi duhovno rast in gre s človekom tudi onkraj groba. Ne povzro¬ ča le večje delavnosti in skrbi, ampak je vir tudi '-ečje sreče in večjega zaslu¬ žen ja. II TEDNA ¥ mm USA: Varnostni svet ZN se še ved¬ no ni sporazumel glede imenovanja no¬ vega glavnega tajnika ZN. Kandidaturo indijske delegatke je z glasovanjem odbil. — Dulles bo ok. 10 maja odpo- potoval na dvotedenski obisk po državah na Srednjem Vzhodu in jugovzhodni Aziji. — Bivši amer. veleposlanik v Moskvi Harriman je' preko televizije! izjavil, da je “Malenkov najokrutnejši človek, kar jih je kdaj poznal.” — V USA so v zadnjih desetih dneh izvršili dva nova poskuza z eksplozijo atomske bombe. Oba poskusa sta stoodstrotno uspela. — USA ima pet različnih vrst atomskih bombnikov. Najmanjši ima en motor na reakcijski pogon, največji pa deset motorjev. BRAZILIJA: Preds. Vargas je odsta- Ipet 'brazilskih diplomatov, obdolženih komunistične aktivnosti. V Braziliji na¬ povedujejo veliko protikomunistično čistko med diplomatskim osebjem. ANGLIJA: Kraljica-mati Mary je umrla v visoki starosti. — Poslanska zbornica je s 304 proti 271. glasovom sprejela zakon o denacionalizaciji jeklene industrije, ki jo je podržavila laburistič¬ na vlada. FRANCIJA: V glavnem stanu NATO v Parizu je prišlo po nekaterih poroči¬ lih do nezadovoljstva med zavezniški- imi generali 'napram Ridgwayu. Rid- gway sam je ta poročila na tiskovni konferenci odločno zanikal. — Thoreza, franc. kom. vodjo, ki je “na zdrav¬ ljenju” v Moskvi že nad: dve leti, je po poročilih pariškega časopisja zadela možganska kap, kakor Stalina, je pa še I živ. j ZAHOD. NEMČIJA: Poslanska zbor- ' niča je z 226 proti 164 glasovom (dva poslanca sta se glasovanja vzdržala) ratificirala mirovno pogodbo med Nem¬ čijo in zahodnimi zavezniki in pogodbo o evropski vojski. S temi je Adenauer dosegel odločilno zmago nad socialisti. — BERLIN: Zahodnoberlinski župan Reuter je izjavil, da je 99% vzhodnih Nemcev proti ZSSR in. komunizmu in za zahodne zeveznike. — Od 1. do 20. marca je pribežalo iz vzhodnega sovjet¬ skega Berlina v zahodni zavezniški nad 100.000 beguncev. Skupina beguncev je prebežala kar s celo ladjo po prekopih med jezeri v berlinskih parkih. ČEŠKO-SLOVAŠKA. Na mesto umr¬ lega Cottwalda je bil na Češkem “eno¬ glasno” izvoljen za predsednika repub¬ like dosedanji preds. vlade Zapotocky, za preds, vlade pa Syrovi. ZSSR je znova opozorila Egipt, da “smatra kakršno koli povezavo Egipta z Zahodom kot neprijateljsko, če ne ce¬ lo sovražno dejanje.” TURČIJA: Področje Dardanel v Tur¬ čiji je prizadel močan potres, ki je zah¬ teval ok. 500 smrtnih žrtev in nad 1000 ranjenih. JAPONSKA: Japonska bo lahko zno¬ va oborožena v šestih letih po načrtih lastnikov težke industrije. V tem Času bo imela 15 divizij, 3700 vojaških le¬ tal in 300.000 ton vojaškega ladjevja. KOREJA: Na korejskem bojišču je prišlo v preteklem tednu na nekaterih delih bojišča do izredno krvavih bojev. Komunisti so napadali v moči bataljo¬ na. Pristisnil je znova hud mraz. Ame¬ riško letalstvo je nadaljevalo z bom,- bardiranjem komunističnega zaledja vse do reke Yalu. AMGENTMN A Predsednik gral Peron je pred za¬ četkom šolskega leta sprejel šolske nadzornika in jim je govoril o nalo¬ gah, ki jih ima učno osebje pri vzgo¬ ji mladine. V zvezi s tem je omenjal določila II. petletnega načrta, ki se nanašajo na šolstvo in vzgojo mladi¬ ne ter izobrazbo naroda sploh. Pou¬ darjal je, da bo z izvedbo tega načr¬ ta povsem izginil analfabetizem v Argentini. Delavska univerza v Buenos Aire¬ su je te dni začela z rednim poukom. Začetno predavanje je imel predsed¬ nik gral Peron kot I. honorarni pro¬ fesor te, univerze. V zunanjem ministrstvu sta v po¬ nedeljek popoldne zun. minister dr. Remorino in brazilski veleposlanik v Argentini dr. Juan Bautista Lusardo podpisala dodatni protokol k obstoje¬ či trgov, pogodbi med obema država¬ ma. Po tem sporazumu bo Brazili¬ ja med drugim dobila iz Argentine 1.500.000 ton pšenice. V zvezi s tem je predstavnik brazilskega zun. min. v Rio de Janeiro izjavil, da bo Ar¬ gentina s svojimi pošiljkami žita v Brazilijo rešila lakote tam. prebival¬ stvo. V Argentini se je mudila na pri¬ jateljskem obisku skupina francoskih umetnikov, ravnateljev listov in pisa¬ teljev. Po ogledu zanimivosti v Bs. Airesu so bili tudi v Bariiochah. Sprejeti so bili tudi pri predsedniku gralu Peronu, kateremu so izrazili svoje občudovanje nad velikimi jav¬ nimi deli in novimi soc. ustanovami, ki jih je Argentina dobila pod nje¬ govo vlado. V Argentini se bo na vseh ljud¬ skih, srednjih in visokih šolah začel redni letošnji pouk dne 7. aprila t. 1. Sadna letina v Argentini bo daha letos dobre rezultate, češpelj, mare¬ lic in breskev so pridelali več kot la¬ ni, jabolk in hrušk bo pa nekoliko manj radi neugodnih vremenskih raz¬ mer spomladi v dolini reke Rio Ne- gro in v Mendozi. V Mendozi so bile te dni vsakolet¬ ne običajne slavnosti ob vinski trgat¬ vi. Udeležila sta se jih tudi mini¬ ster za kmetijstvo in živinorejo Car¬ los Mogan in minister za industrijo in trgovino Amundarain. Minister Hogan je v svojem govoru navajal vsa dela, ki jih predvideva II. pet¬ letni načrt za modernizacijo polje¬ delstva v Argentini, minister Amun¬ darain je pa omenjal, da bodo v do¬ bi izvajanja II. petletnega načrta po¬ večali površino za gojitev vinske tr¬ te za 25.000 hektarjev, tako, da bo letna proizvodnja grozdja dosegla 1.840.000 ton. Od te količine bodo po¬ rabili za vino 1,730.000 ton. Velike elektrarne pa, ki jih gradijo v repu¬ bliki, bodo gotove že to leto, ali pa najkasneje v začetku prihodnjega le¬ ta. Tako termoelektrična centrala v Blanco Encalada, ki je največja taka elektrarna v republiki. Elektrarne v skupini Rio Atuel bodo dajale 640.000. 000 KW ur, veliki jezovi bo¬ do pa omogočili namakanje do 100.000 hektarjev zemlje na področju San Rafaela. Sem spada tudi elek¬ trarna El Nihuil No. 1, ki bo goto¬ va v letu 1954 in bo proizvajala 320.000. 000 KW. Za povečano proiz¬ vodnjo petroleja je predviden kredit 110 milijonov pesov. Veliki krediti so -določeni tudi za geološka raziskava- nja. Poveljnik zvezne policije generalni inšpektor Gamboa je zelo poenosta¬ vil postopek za nabavo osebne izkaz¬ nice ali njenega duplikata (Cedula de Identidad), potnih listov in potr¬ dila o dobrem vedenju. Za nabavo teh dokumentov bo od 6. aprila t. !. dalje naslednji postopek: Prosilec dvi¬ gne na najbližji komisariji poseben formular, ki ga izpolni in mu prilo¬ ži potrebne dokumente, nato mu na kateremkoli poštnem uradu formular kolekujejo. Z njim se prosilec nato zglasi na zvezni policiji v uradu Sec- cion Documentacion Personai. Tam mu bodo samo pregledali dokumente in vzeli prstne odtise ter sporočili kdaj bo lahko v istem uradu, toda v oddeljku — Oficina de expedicion — dvignil zaprošeni dokument. Prošnji odn. izpoljnjenemu formularju za iz- stavo dokumenta je treba priložiti tudi tri fotografije 5% x 6% na be¬ lem, gladkem fotografskem papirju, pri čemer mora biti ozadje glave be¬ lo, v 3/4 desnem profilu. Slika mo¬ ra biti ostra. Dr. Ivan Ahčin Buenos Aires, 26, III, 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. tflmijce ia Ljudsko štetje. Poročali smo že, da bodo 31. marca t. 1. imeli doma drugo ljudsko štetje po zadnji vojni. Prvo je bilo leta 1948. Pri tem štetju pa ne bo¬ do samo pppisali števila prebivalcev, ampak hočejo sedanje komunistične ob¬ lasti dobiti od ljudi celo vrsto še dru¬ gih podatkov, ki naj bi dali čim bolj na¬ tančno sliko o delu in življenju prebi¬ valstva. Te podatko hočejo imeti za uspešnejše izvajanje raznih svojih na¬ črtov in pa za kontrolo o uspehih in ne¬ uspehih svoje petletke. Posebnost le¬ tošnjega ljudskega štetja je pa pred¬ vsem ta, da bodo pri njem zahtevali tu¬ di izjavo o razmerju do vere. Tega vpra¬ šanja v popisu prebivalstva leta 1948 ni bilo. Zakaj so ga komunisti postavi¬ li letos, je razložil “Slovenski Poroče¬ valec’’ takole: “Pripadnost k določeni veri in brez vere sta družbeni dejstvi, ki ostaneta kljub ločitvi cerkve od drža¬ ve, Potrebno je vedeti, koliko prebival¬ cev pripada k določeni veroizpovedi in 'koliko prebivalcev je brez vere. S temi podatki se lahko od popisa do popisa spremlja, ali se neka veroizpoved raz¬ širja ali pada in ali napreduje vera ali ateizem. Spremljanje takih družbenih dejatev je v naši družbeni stvarnosti po¬ trebno. Za pripadanje k neki veri je od¬ ločilno osebno prepričanje. Osebe, ki se izjavijo, da nimajo nobenega verskega prepričanja, se vpišejo kot “brez vere”. Tako “Slovenski Poročevalec”. Iz tega je razvidno, da od sedaj naprej komu¬ nistični režim hoče tudi uradno kontro¬ lirati, kdo ima še toliko poguma, da se priznava za vernega in kdo takega po¬ guma nima. Ker nad vsemi ljudmi v Ti¬ tovim lebdi krvava senca- UDBE, je go¬ tovo, da bodo uradne številke “vernih” gotovo veliko manjše, kot so pa v resni¬ ci. Za “novoletno jelko” so imeli v Slove¬ niji po šolah pet dni prosto. Na Silve¬ strovo so na nekaterih šolah priredili komunisti zabavo za mladino s petjem, plesom in drugimi točkami. Zabave so trajale ponekod tudi do dveh po polno¬ či. Pa se potem komunisti licemersko pritožujejo nad pokvarjenostjo in po¬ divjanostjo šolske mladine. “Prosimo Vas, pošljite nam malo pra¬ ve kave in amerikanske dokolenke. Pri nas jih imajo mnogi. So lepo pisane in se s njimi dekliči in fantiči povsod po¬ stavljajo. Tudi jaz bi jih imel zelo rad,” Tako glasi nežna prošnja otroka z do¬ ma. Slovenski arheologi so odkrili pri Št. Petru v Savinjski doiini doslej največje izkopanine iz rimske dobe v Sloveniji. Slovenska akademija znanosti in u- metnosti je lani izdala poleg “Letopisa akademije” in novega zvezka Slov. bio¬ grafskega leksikona, ki je kot znano pri komunistih dvignil toliko prahu vadi prevelikega števila duhovnikov, ki so v njem opisani, zgodovinsko razpravo prof. Grafenauerja “Ustoličenje koroš¬ kih vojvod”, prirodoslovno razpravo prof. Majorja o rastlinstvu v Sloveniji, dva zvezka arheoloških razprav, glasbe¬ ni deli skladateljev Lajovica in škrjan¬ ca. V tisku so pa še “Višja matemati¬ ka” univ. prof. Plemlja in “Zbornik” ve¬ likega slov. aihitekta Piečnika. V okvi¬ ru akademije je lani delalo 13 institu¬ tov, 1 znanstveni odbor in 1 komisija. Kemični institut je dosegel uspeh z iz¬ delavo receptur za proizvodnjo domače¬ ga koksa, fizikalni institut se bavi s številnimi problemi atomske tehnike. Institut za elektrogospodarstvo, ki ga vodi dr. Milan Vidmar, je dosegel lepe lezuitate pri problemu uporabe prevod¬ nik;: iz čistega aluminija in odpora na lopatah vodnih turbin. Pod akademijo deiuje tudi institut za turbostroje, v Po¬ stojni pa je bil ustanovljen posebni za¬ vod za raziskovanje Krasa. Gimnazijo MinOta na Igu so komuni¬ sti v glavnem ustanovili za svoje parti¬ zane, ki ao jih po prevzemu oblasti po¬ stavili na razne položaje brez potrebne¬ ga znanja in izobrazbe. 76.7% gojencev ima družine in le 53.6% je med 25 in 30 leti, vsi drugi so pa starejši. Ob za¬ ključku višjega tečajnega izpita v fe¬ bruarju so “gojenci” pripravili tudi raz¬ stavo, na kateri so prikazali tudi svojo udeležbo v “narodnoosvobodilni borbi”. Umrli so. V Ljubljani: Vojka Veliko¬ nja, Marija Miheve, posestnica, ing. Vik¬ tor Turnšek, prof. Srednje tehnične šole, Roza Komidar, roj. Grahek, Avgust Kraigher, upokojenec, Franc Rojc, pre¬ voznik, Karol Golob, biv. trgovec, Vaz- moslava Pavešič, Rajko Šetina, rač. in¬ špektor v p., Bogomir Vodopivec, učitelj v p., Rajko Piškur, otrok, Eda Šubic, roj. Jevnikar, uradnica Narodne banke, Franc Paljevec, strojevodja v p., Minka Cvar, roj. Smolinski, Pavla Mlakar, upok. Tobačne tovarna, Oskar Vidic, pol¬ kovnik v p., Marija Alič, roj. Cibei-, Hen¬ rik Glavič, torbar in sedlar in Marija Rožmane, roj. Kogovšek, upok. Tobačne tovarne v Dravljah, Miloš Roš, učitelj v p. v Laškem, Joško Surina, šofer OLO v Sežani, dr. Lojze Pirnat, zdravnik v Št. liju, - Marija Kališnik na Pristavi, Franja Hvastija, roj. Rode, posestnica in biv. gostilničarka v Savljah, Franc Uršič, nadučitelj v p. v Bovcu, Franka Mesesnel, upokojena poštna upravnica v Vi dnu ob Savi, ing. Hinko Švare, se smrtno ponesrečil v rudniku Breza v Bosni (prepeljali ga v Črnomelj in tam pokopali), Franc Kopše v Dresinji vasi, Peter Travner v Celjb, Anton Urbič v Slovenski Bistrici, Franjo Falatov, knji¬ govodja zdravilišča v Laškem in Ivana Bergant v Moravčah ter Janez Klemen¬ čič v Idriji. Slovenska mladina v USA škofu dr. Rožmanu za 70-lefnico V nedeljo, dne 8. marca 1953, so cle¬ velandski Slovenci pripravili v Sloven¬ skem narodnem domu na St. Clair Ave veliko prireditev — slavnostno akade¬ mijo v počastitev Rrevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana za njegovo 70 letnico. Lepo so govorili o škofu, lepo so mu zapeli in lepo so igrali novo sve¬ topisemsko igro “Makabejci”. Otroci Slo¬ venske sobotne šole v Clevelandu so ime¬ li bolj od začetka svojo posebno točko, da so mu tudi oni čestitali. Clevelandski katoliški dnevnik “Ameriška domovina” piše o škofovi proslavi in pravi: “Lju¬ bek je bil nastop otrok Slovenske sobot¬ ne šole pod vodstvom gdč. Slavice Pozne- tove. Otroci prinesejo vedno svežine in razigranost.” Otroški nastop je vsebo¬ val pesmico “Po raju Jezus hodi”, nato čestitke in izročitev šopka ter še eno pesmico: “Dom slovenski, zemlja sveta”. Na odru je bilo 60 otrok. Deset deklic v prvi vrsti je bilo v narodnih nošah. Čestitala sta Sršenov Tonček in Vavpeti¬ čev Niko. Tonček je takole začel: “Prev- zvišeni! Kar nas je tukaj v prvi vrsti, smo stari skupaj 70 let. Vi ste tudi to¬ liko stari. Toda, naš oče, ne misli, da bomo danes šteli Tvoja leta, ki Ti glavo sive. Samo vso Tvojo ljubezen bi radi prešteli, ki na tihoma pada v naše ro¬ ke...” Po čestitkah je prišel na oder Prevzvišeni. Zupanova Zalka mu je iz¬ ročila veliko ovojnico z duhovnim šop¬ kom, ki so ga zbrali za to priliko Prev- zvišenemu otroci slovenske šole, Mau- serjeva Rotija pa velik šopek 70 rdečih vrtnic, ki ga je tudi kupila ta šola. Fo¬ tografka velikega angleškega dnevnika “Cleveland Plain Dealer” je škofa, Ro¬ tijo in Zalko fotografirala in je sliko z dolgim člankom objavil drugo jutro ta list. V dvorani so ljudje zelo ploskali, ko so otroci izročali Prevzvišenemu šopke in ko jih je škof v zahvalo blagoslavljal. Slovenci v Argentini M menim Aires SESTRA OLGA PONIKVAR UMRLA V torek, 24. marca 1953 ob 11 uri do¬ poldne je umria v Zavodu božje Previd¬ nosti v Buenos Airesu slovenska usmi¬ ljenka Olga Ponikvar, sestra pok. Msgra. Ponikvarja v Severni Ameriki. Pok. usmiljenka Ponikvar je bila iz¬ redno izobražena sestra. Svoje študije je končala v Liehtenturnu v Ljubljani, nato je pa bila učiteljica več let v Ca¬ rigradu ter je na zavodu poučevala francoščino, grščino in klavir. Kot se¬ stra je v redu delovala 52 let, kot uči¬ teljica pa 50 let. V Buenos Airesu je v svojem zavodu poučevala mladino 24 let. Pogreb zaslužne slovenske usmiljenke je bil v sredo popoldne ob 3. uri na Cha- cariti, sveta maša zadušnica pa je bila zanjo davi ob deveti uri v sestrski ka¬ peli v ulici Cochabamba 1428. Naj po¬ čiva v miru in naj ji bo lahka argentin¬ ska zemlja! POGREB ŽUPNIKA VINKA LOVŠINA Pok. župnika Vinka Lovšina, ki je kot smo poročali že v zadnji številki Svo¬ bodne Slovenije, umrl v Buenos Airesu v torek dne 17. marca t. l./so položili na mrtvaški oder v kapeli Zavoda za eksperimentalno medicino, v katerem je nazadnje služboval kot hišni duhovnik. Sem so ga hodili kropit čez dan njegovi [ ožji rojaki ter ostali njegovi znanci in j prijatelji, predvsem pa njegovi sioven- | ski duhovni sobratje. Ob krsti so bili j razporejeni venci ribniških fararov, slo- | venskih duhovnikov v Argentini, ravna¬ telja in vsega osebja Zavoda za ekspe¬ rimentalno medicino, g. polkovnika Vla¬ dimirja Vauhnika, ki je s pokojnikom dalj časa živel skupno v Švici ter dam de nuestra Sehora de Misericordia iz Villa Devoto, Pok. župnika Lovšina je prišal kropit tudi njegov bivši župnik na Belgrano g. Filipo z dvema kaplano¬ ma. Peta pogrebna sv. maša je bila v sre¬ do. 18. marca ob deveti uri zjutraj. Imel jo je g. p. Ciril Petelin ob asistenci dveh bogoslovcev iz bogoslovnega seme¬ nišča buenosaireške nadškofije. Bogo¬ slovci iz tega zavoda so tudi oskrbeli žalno petje. Med sv. mašo so imele čast¬ no stražo ob krsti bolniške sestre Zavo¬ da za eksperimentalno medicino, navzoč pa je bil ravnatelj zavoda z vsem oseb¬ jem, ki ni bilo zaposleno. Pogrebne sv. maše so se pa udeležili tudi številni bol¬ niki v tem zavodu, nanjo so pa prihite¬ li tudi mnogi slovenski rojaki in pok. duhovni sobratje. Mrtvaški sprevod iz zavodske kapele na pokopališče Chacarita je vodil g. župnik Anton Orehar ob asistenci g. p. Cirila Petelina in g. Stanka Škrbeta, kaplana v župniji sv. Julije. Mrtvaške¬ mu vozu je sledila dolga vrsta avtomo¬ bilov, v katerih so spremljali pok. žup¬ nika Lovšina na njegovi zadnji poti ravnatelj Zavoda za eksperimentalno medicino dr. Canoni, upravnik tega za¬ voda Vasquez, šefinja bolniških sester še s tremi drugimi sestrami ter dekan slov. teol. fak. g. prelat dr. Odar, rek- | tor slov. bogoslovja g. dr. Franc Gni- j dovec, spiritual slov. bogoslovja g. dri Filip Žakelj, univ. prof. g. dr. Ivan Ahčin, g. dekan Ciril Milavec, g. duhov¬ ni svetnik Karelj Škulj, g. duhovni svet¬ nik Alojzij Košmerlj, g. prof. dr. Franc Jaklič p. Caserman in naslednji čč. gg. Anton. Stanonik, Jože Jurak, Albin Av¬ guštin, Štefan Tonkli, Anton Smolič, Janko Mernik, Janez Kalan, Jože Guštin in Anton Dejak in več slov. bogoslov¬ cev ter pok. ožji rojaki ,znanci in pri¬ jatelji med njimi g. polkovnik Vanhnik. “Svobodno Slovenijo”, katere velik prijatelj je bil pok. žpk. Lovšin in pri kateri je vsa leta v izseljenstvu sodelo¬ val, je zastopal predsednik konzorcija in uredniškega odbora g. Miloš Stare, Društvo Slovencev pa njegov tajnik g. Pernišek. Na Chacariti je čakalo na prihod mrtvaškega sprevoda veliko slovenskih rojakov. Med njimi je pa bilo tudi pre¬ cej domačinov, posebno iz fare na Bel¬ grano, kjer je pok. ILovšin eno leto služ¬ boval ter je bil med verniki kot spo¬ vednik zelo priljubljen. Navzoče so bile tudi slovenske šolske sestre s Paterna- la s slovenskimi gojenci. Vsi ti so se pridružili pogrebnemu sprevodu, ki se je pomikal proti grobu. Tu je opravil g. župnik Orehar pogrebne molitve, na¬ to se je pa od pok. Lovšina poslovil g. dekan Ciril Milavec kot edini njegov sošolec v Argentini. V svojem govoru je omenjal, da je pok. Lovšin prvi slo¬ venski duhovnik, ki je umrl v Argenti¬ ni iz vrste slovenskih duhovnikov, ki so prišli v to deželo po drugi svetovni voj¬ ni. Prikazal je veliko in vsestransko po¬ kojnikovo javno udejstvovanje ter po- vdarjal posebno njegovo vdano prena¬ šanje trpljenja v času njegove hude bo¬ lezni. V imenu vseh se je tudi iskreno zahvalil vodstvu Zavoda za eksperi¬ mentalno medicino, ki je tako lepo skrbelo, za dragega pokojnika in stori¬ lo vse, kar je bilo mogoče, da bi mu re¬ šili življenje. Pok. župnik Vinko Lovšin je pred smrtjo določil, da zapušča svojo knjiž- | nieo, obleke in perilo slovenskemu bogo- j slovju. G. p. Cirilu je tudi točno naročil j glede sv. maš, ki se naj berejo za pokoj' njegove duše skozi eno leto. Tako je bi¬ la po njegovi želja zanj sv. maša ob sedmini, druga bo trideseti dan njegove smrti in nato skozi eno leto vsak mesec na dan njegove smrti. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. prof. Alojzija Gerzmič in njegove gospe Ma¬ rije. roj. Fink so dobili hčerko. Družino g. Ivan Oven in njegove ge Ivane, roj. Berbič na Tabiadi je pa razveselil sinček Ivan. Srečnim staršem naše čestitke! 'Lantiš SLOV. VEL. TEDEN: Cvetna nedelja: Sv. maša ob 8. uri, križev pot ob 17. uri; Vel. četrtek: češčenje od 14.—15. ure. Ura molitve in govor ob 19. uri. češčenje za može in fante ponoči od 2. —6. ure; Vel. petek: Križev pot ob 17. uri. Petje in češčenje križa ob 19. uri; Velika sobota: Blagoslov, velikonoč. je¬ dil ob 13. v slov. naselju in ob 15. v cerkvi; Vel. nedelja: Sv. maša ob 8. uri, večernice ob 17. uri. Florida Pretekli teden je bila v Floridi du¬ hovna obnova za Slovence. Udeleževalo se je mnogo novih, pa tudi starih slov. naseljencev. V nedeljo, 22. marca je bilo skupno sv. obihajilo s sv. mašo in slov. petjem. Takoj po maši je pa bila pro¬ svetna prireditev Krajevnega odbora Društva Slovencev. Zborovanje je vodil g. ravnatelj Ivan Prijatelj, predaval je pa g. Rudolf Smersu o problemih slov. izseljencev. društveni oglasnih Vsem, ki so naročili Riglerjevo vadni¬ co kasteljanskega jezika in vsem, ki se zanjo zanimajo, sporočamo, da je ti¬ skarna dala zagotovilo, da bo to delo v tiskarni v teku meseca maja končano in bodo interesenti vadnico lahko že dobili. Društvo Slovencev. P. Ludvik V ponedeljek 16. marca t. 1. je buenos- aireški tisk prinesel kratko poročilo, da je v sanatoriju v Bahia Blanca v sobo- \ to 14. marca 1953 v 62. letu starosti preminul p. Ludvik Pernišek. P. Ludvik Pernišek je bil rojen leta , 1890 na trdnem kmečkem domu v Svib- nem pri Radečah. Po končani ljudski šoli v Svibnem je nekaj let delal na o- j četovi kmetiji. Kot kmečki fant je spo¬ znal Salezijance, ki so leta 1902. pri- i šli v Ljubljano. K njim ga je vleklo, j Zapustil je dom in odšel na Rakovnik pri Ljubljani, kjer se je’ navdušil za du¬ hovniški poklic, toda vojska, ki je le¬ ta 1914 izbruhnila, mu je načrte za- ne¬ kaj časa prekrižala, že prvo leto vojne 1 je moral k vojakom, štiri leta je prebil kot planinski lovec v Karpatih in na soški fronti. Po srečnem povratku iz vojske je odšel v Oswiencim na Poljsko, kjer je vstopil k salezijancem v gim¬ nazijo in pozneje v novicijat. Spadal je j torej v vrsto, zapoznelih poklicev. Ne-1 kaj časa je bil tudi na Radni pri Sev- j niči. Leta 1926. je odpotoval v Argentino, kjer je dokončal bogoslovne študije in leta 1930. je v Bahia Blanca prejel ma- šniško posvečenje. Od tedaj naprej je do svoje smrti deloval v Patagoniji kot sa¬ lezijanski misijonar. Imel je obširen misijon na Nacional¬ nem teritoriju Neuguen v goratem and J Pernišek skem predelu. Njegova stalna misijon¬ ska postojanka je bila Junin de los An- des. Od tukaj pa je odhajal na daljša misijonska potovanja v gorate prede¬ le Kordiljer. V njegev misijon je spadal indijanski rod Namuncur. Skrbel pa je tudi za pri¬ seljence, ki jih ni bilo malo. Naletel je na vse narodnosti. Sam; je govoril po¬ leg materinega jezika in španšine še poljsko, nemško, italijansko. Zato se j e s tujci z lahkoto sporazumeval in so ga v svojih domovih z veseljem spreje¬ mali. Vedno je bil dobrodošel gost tudi v vojaških garnizonih ob čilensko-ar- gentiniski meji. Spovedoval je vojake, oficirje in njihove družine, jim maše¬ val in delil zakramente. Vojaški kurati so ga zalagali z obleko in obutvijo. Imel je tako med oficirji in med generali ve¬ liko prijateljev in znancev tudi v Bue¬ nos Airesu, ker je večina teh začela svo¬ jo vojaško kariero v obmenjenih garnizi¬ jah. Poznan je bil tudi onstran meje v Chile. Na svojih misijonskih potih je odkril zanimivega slovenskega naseljenca ing. ! Benigarja. Indijanci so mu. pripovedova- ! li, da v neki daljni dolini živi v njihovem rodu nek “sabio”, ki je Evropejec, pa mu je dal casique (indijanski kralj) svo¬ jo hčer za ženo. Začel je tega moža iskati in ga je po dolgem iskanju le našel v neki dolini v popolni samoti. Čudno je bilo to snidenje. Ko je ing. Benigar po običajnem pozdravu ogledo¬ val p. Ludvika, mu je rekel v sloven¬ ščini: “Vi ste pa naš človek!” P. Lud¬ vik ostane nekaj trenutkov začuden, da v takih okoliščinah naleti na Slovenca, nakar mu pritrdi in v nadaljnem razgo¬ voru doženeta, da sta celo rojaka, kajti ing. Benigar je bil rojen v Radečah. Od takrat sta si postala prijatelja in mož mu je pozneje zaupal vso svojo življensko zgodbo. Sedaj je ing. Beni¬ gar že med pokojnimi. Vol ga je do smrti pobodel. Velika škoda je, da je s p. Ludvikom šlo marsikaj v grob, ker verjetno vseh dogodkov ni zapisoval. Življenje ing. Benigarja pa je toliko za¬ nimivo in tudi za slov. kulturo toliko pomembno, da bi ga nekdo, ki bi imjel dostop v njegovo napol indijansko dru¬ žino, moral preiskati in popisati zlasti njegovo znanstveno in pionirsko delo. Druga njegova misijonska postojan¬ ka, na kateri se je večkrat in dalj časa zadrževal je bila Villa Angostura med jezeroma Nahuel-Huapi in Corentoso blizu Bariloč. Tu je imel prav lepo v alpskem slogu zgrajeno kapelico. Za¬ hajal je tudi v San Martin de los An- des od tu pa je večkrat prišel med naše fante v Bariloehe, s katerimi se je od¬ lično razumel. Silno jih je bil vesel, ker so mu slovensko peli. Bil je sam tudi dober pevec in muzikant; kadar je pri¬ šel v Buenos Aires, je šel vedno na Bel- grano, da je slišal slovensko petje. Kadar je le mogel, je pohitel med slovenske naseljence v Rio Negro. Zad¬ nja leta se je mnogo trudil, da je Indi¬ jancem postavil lično cerkvico v San Ignacio, 70 km od Junina v Alumine. Ta cerkvica ga je dvakrat prignala tudi v Buenos Aires, kjer je med svojimi ar¬ gentinskimi prijatelji in znanci dobil precej denarja. Njegov misijon ni bil lahak. V gora¬ tih krajih je mogel potovati deloma s konjem; delqma peš. Na strminah je par- krat padel s konja. Koder je bila vozna pot, se je vozil z avtom, pa tudi s tem sta se večkrat znašla pod cesto. Sam je pravil, da ga je ob takih nezgodah sam Bog milo gledal, da se ni ubil. Osebno je bil p. Ludvik preprost, skromen, pobožen in za zveličanje duš goreč duhovnik. Ljudje so mu zaupali in so ga ljubili. Njegovi sobratje in naši rojaki pripovedujejo, da je bil na argen¬ tinskem jugu eden od najbolj spoštova¬ nih in priljubljenih duhovnikov. Zato je “La Nacion” upravičeno zapisala, da je njegova smrt povzročila med katoli¬ škimi ljudmi veliko žalost. Težko in naporno dvajsetletno misi¬ jonsko delo mu je izpilo življenske mo¬ či. Pred poldrugim letom je začel bo¬ lehati na srcu. Na prigovarjanje, naj bi šel nazaj v domovino, je odgovoril; “Kaj naj tam počnem? Naj se izpolni volja božja!” In ta se je dopolnila. Lani decembra je v Buenos Airesu iskal zdravniško pomoč pri specialistu. Koncem decembra se je vrnil v Junin da uredi razne zadeve svojega misijona in se po dvajsetih letih dela od njega za stalno poslovi. To je bilo zanj tako na¬ porno, da mu je vsfelo zadnje moči. De¬ setega februarja se je s težavo vračal v Bahia Blanco in v sanatoriju, ki je v oskrbi salezijanskih sester, je preživel zadnje dni. Tukaj se mti sicer zdravje' naglo boljšalo tako, da so ga že mislili premestiti v zavod, toda v soboto 14. marca 1953 ob 20.55 zvečer je nenado¬ ma Bogu izročil svojo dušo. Tako se je daleč od domovine iztekla življenska pot slovenskega duhovnika- misijonarja, ki je s svojim, delom in življenjem častno stopil v zgodovino slovenskih misijonarjev in slovenskih salezijancev. Naj bo Gospod Bog, dobroten plačnik gospodu Ludviku za vse trpljenje, ki ga ni bilo malo, za vse njegove duhov¬ niške in misijonske žrtve pa tudi za vso ljubezen, ki jo je izkazoval revnim in zapuščenim. ŠE VEDNO JE PRECEJ TAKIH NAROČNIKOV, KI SO ŠE V ZAO¬ STANKU S PLAČILOM NAROČNI¬ NE ZA LETO 1952. S TEM NAM NA¬ LAGAJO VELIKO BREME IN PO¬ VZROČAJO TEŽAVE NAŠI UPRAVI. ZATO PRAV LEPO PROSIMO VSE, KI ŠE NISO PLAČALI NAROČNINE ZA LETO 1952, DA TO STORE TA¬ KOJ. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 26. DL 1953 Maršal se vrača (Nadaljevanje z 2. strani) v morje v bližini Gibraltarja, ko sta le¬ tala nad “Galebom”. Te tragične dogod¬ ke so Angleži smatrali za slabe znake v zvezi s prihodom in obiskom “nečast¬ nega gosta”. V London je prišel Tito z velikim spremstvom. Poleg zun. min. Koče Po¬ poviča še celo vrsto polit, in vojaških strokovnjakov. V britanski prestolnici se je “mali diktator” — možic je visok komaj 1.60 m — oblačil po zadnji modi. Nosil je od navadnih dnevnih oblek do raznih tipov maršalskih uniform. V oklopnem avtomobilu z okni iz ne¬ prebojnega stekla se je vedno stiskal na zadnjem sedežu v kot. Avto pa je brzel po londonskih ulicah “kakor veter” ob¬ krožen s 14 policijskimi motornimi kole¬ si. Nihče ni mogel izvedeti, kje stanuje, dokler ni komunistični dnevnik “Daily "VVorker” izvohal, da v kraljevi weekend palači izven Londona. Po ulicah, kjer se je vozil, je bilo tu in tam slišati vzklike: “Go home, Tito!” in “Down with Tito!” Policija, ki je bila razpostavljena po uli¬ cah, kjer se je vozil Tito, je bila tako številna, da je prišlo do 8 policajev na enega Londončana, ki je v tistem tre¬ nutku stopal po ulici, kjer se je vozil Tito. V Londonu je pa Tito doživel tudi ma¬ lo neprijetnost. Ker že doma stalno rohni na reakcijo in jo davi s svojo UDBO, je gotovo mislil, da bo imel pred njo mir vsaj po zaslugi Scotland Yarda. Pa se je le zgodilo, da je “reakcija” vznemirila Tita tudi sredi Londona. Pred Titovim, poslaništvom se je na lepem pojavila petčlanska delegacija srbskih emigrantov. Vodil jo je polkovnik Miša Vujovič. Delegacija je zahtevala, da pride Ti¬ to iz poslaništva, da bi govorili z njim. Scotland Yard jim je zahtevo zavrnil, nakar so oni zahtevali, da jih puste v poslaništvo. Tudi to je Scotland Yard prepovedala. Vujovič je nato preko čast- SLOVENCI PO SVETU Kanada Družina g. dr. Karla žužka iz Toronta se veseli rojstva prvorojenke, ki so ji dali ime Ingrid, čestitamo! Francija Za sv. Valentina je praznoval g. Msgr. Valentin Zupančič 70 letnico svo¬ jega rojstva. Slovenski rudarji in drugi slovenski naseljenci v Franciji so jubi¬ lantu, ki že 25 let neumorno in nesebič¬ no deluje med njimi kot dušni pastir, iz¬ razili ob tej priliki svoje najiskrenejše čestitke k njegovemu življenskemu jubi¬ leju. In tem čestitkam se pridružuje tu¬ di “Svobodna Slovenija” z željo, da bi dobri Bog podelil gospodu Monsignoru Zupančiču še mnogo let, da bi v zdravju in moči še nadalje lahko vršil dušno- pastirsko službo med slovenskim življem v severni Franciji ter mu bil v oporo in pomoč pri njegovem napornem delu za vsakdanji kruh. nika Scotland Yarda izročil Titu spo¬ menico, v kateri delegacija poudarja, da “Titov obisk bije v obraz tako Angle¬ žem, kakor vsemu svobodnemu svetu in še posebej jugoslovanskim beguncem”. K spomenici so delegati priložili Listi¬ no o človečanskih Pravicah, ki so jo iz¬ delali ZN. Titov zun. min. Koča Popovič je imel v petek tudi tiskovno konferenco. Pove¬ dal je, da med obema državama ni bi¬ la podpisana nobena “prijateljska in obrambna” pogodba, ker da Tito “ni želel” take pogodbe z ozirom na “za¬ dovoljive odnose” med Anglijo in Jugo¬ slavijo. Na vprašanja o Stalinovi smrti in po¬ ložaju v Rusiji je Popovič izjavil, da je “Stalinova smrt na široko odjeknila v ZSSR, satelitih in po celem svetu. Ne da bi hotel podcenjevati možne učinke Sta¬ linove smrti, pa lahko ta trenutek rečem, da upamo, da bodo postali naši odnosi z ZSSR normalnejši.” Na konferenci se je pa Popovič tudi lahko prepričal, da je razgovor s svo¬ bodnimi časnikarji delikatnejša zahteva, kakor se pa to dogaja pod komunisti v Beogradu. Popoviča so namreč časnikar¬ ji kar odkrito povprašali kako je kaj s svobodo vere in mišljenja v Titovi “ljud¬ ski republiki”. Popovič seveda drugega ni mogel odgovoriti, kakor to, da je to vprašanje “nevljudno”. In potem je prišlo še vprašanje o postopanju s kar¬ dinalom Stepincem. Popovič se je izvi¬ jal in se končno povzpel do trditve, da je konfinacija kardinala Stepinca v Kra- šiču “rezultat vladnih poskusov za ure¬ ditev odnosov med Cerkvijo in državo.” Po Titovem odhodu iz Londona so pri¬ šle v javnost tudi nekatere njegove iz¬ jave, ki jih je dajal Churchillu in Edenu. Tako jima je med drugim povedal, da je nasproten podžiganju satelitskih naro¬ dov v upor proti Moskvi, prav tako pa tudi uporabljanju propagande za prika¬ zovanje napak komunizma satelitom in zahodnim narodom. Bolje da je, da za¬ hod vztraja na izpeljavi gospodarske neodvisnosti satelitov od Moskve, kakor da je to storila Jugoslavija. Tako je Tito sam jasno potrdil, da je in bo ostal to, kar je vedno bil — pravi komunist, in zasleduje samo komunistične cilje. In v Londonu nihče drugače tudi ni mislil. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenile" VPRAŠANJE: V Argentino sva pri¬ šla skupno z bratom in si najela skup¬ no stanovanje. Kmalu sem se poročil. Brat se je moji poroki protivil in se z mojo ženo ni mogel razumeti. Zato je odšel od naju k svojim znancem. Na¬ selil se je pri neki rodbini, ki ga je z vsem oskrbovala. On je dotični rodbini plačeval n© samo dogovorjeno odškod¬ nino za stanovanje in hrano, marveč ji je dajal skoro ves svoj zaslužek. Do¬ tični rodbini je bil v resnici zelo dobra podpora. Sedaj pa je ta moj brat zaradi neke nezgode postal popolnoma dela nezmožen. Rodbina, pri kateri biva in ki jo je gmotno tako podpiral, se ga je naveličala in se obrnila na mene, češ naj ga — brata — vzamem k sebi. Od¬ govoril sem, da so ga dolžni vzdrževati tisti, katerim je skoro štiri leta dajal ves svoj zaslužek, ali pa naj vrnejo bratu tiste tisočake, ki mu bodo gotovo zadostovali za plačilo vse oskrbe, do¬ kler ne bo dobil oblastno ugotovljene odškodnine svojega socialnega zavaro¬ vanja. ODGOVOR: Tukajšnji civilni zakonik (Codigo civil) je v pogledu pravic in dolžnosti vzdrževanja nekoliko druga¬ čen, kot je bil nekdaj naš Obči držav¬ ljanski zakonik v domovini. Tam sta pravica in obveznost vzdrževanja zade¬ vali le starše in otroke ter vnuke in sta¬ re starše drugega napram drugemu. Tu¬ kaj pa je ta dolžnost in pravica nalože¬ na tudi bratom in sestram med seboj. Brat, ki je v potrebi, mora pred so¬ diščem dokazati, da se s svojimi sred¬ stvi ne more preživljati in da mu ni mogoče pridobiti jih z lastnim' delom, najsi je zapadel v tako stanje zaradi kakršnegakoli vzroka. Pod dajatvijo vzdrževanja razumeva zakon vse potrebno za prehrano, stano¬ vanje in obleko, vse to odgovarjajoče prilikam, v kakršnih se vdrževalec na¬ haja. V primeru bolezni mora vzdrže- vanec prejemati od brata tudi primer¬ no zdravniško oskrbo. Zakonita določila so, kakor vidite, jasna. Ako bi se Vi branili sprejeti brata v svojo oskrbo, bi Vam sodišče naložilo še pred koncem morebitne pravde dolžnost oskrbovanja in Vam z začasno odredbo naložilo ne samo dolžnost oskrbovanja do pravo- močnosti sodbe marveč tudi plačilo pravdnih stroškov za nadaljevanje prav¬ de. če brat nima tudi za ta namen prav nobenih sredstev. Vsem, ki so jo poznali, sporočamo, da je v torek, ob poldva- najstih odšla po plačilo h Gospodu častila sestra Sr. OLGA PONIKVAR v 72. letu starosti in 52. letu svoje svete službe Bogu in bližnjemu. Naj ji bo večna Ljubezen obilen plačnik za njeno ljubezni pol¬ no življenje. Slovenski lazaristi in Usmiljenke Buenos Aires, Ljubljana, 26. marca 1953 — 2. Slov. hiša, Derechos de la aneia- nidad 130 ob 14.30 — 3. Slov. hiša, Aya- cucho 125 ob 15 — 4. Santos Lugares pri Anton Živec, Fr. Beiro 2550 oh 16.15 — 5. Villa Libertad pri Jenkovih Primera Junta, c. 4 alt. 897 ob 15.45 — 6. Villa Progreso pri g. An t.Marviču, Heredia 175 ob 17. — 7. Villa Ballester ob 15 v župni cerkvi. IV. LANUS IN OKOLICA 1. Slovensko zemljišče ob 13 pri Ka¬ lanovih — 2. župna cerkev sv. Jožefa ob 15. V. SAN JUSTO IN OKOLICA 1. Pri Ovnovih v Tabladi ob 11.30 — 2. Pri Močnikovih v Tabladi ob 16.30 — 3. Transradio ob 10 — 4. Družine Za¬ krajšek. Sovič in Munda ob 14.30 — 5. Družine Bidovec Pernišek, Dr. Šimenc, Oblak, Zupanc ob 15 — 6. Barrio San Svetujemo Vam, da se dolžnosti! Nicolas ^ekavčevi in Krajnikov! Mari- oskrbovanja svojega brata ne branite, j ničevi ob 15 ' 30 ~ 7 ‘ Balrio Ed3son ob pač pa skušajte doseči od nehvaležne j rodbine povračilo preveč plačanih zne- I VI. FLORIDA IN OKOLICA skov. Hkrati pa tudi pospešite uradni postopek za priznanje in nakazovanje odškodnine in morebitne podpore po za¬ konu o socialnem zavarovanju. PROSLAVIMO iM NAŠIH MATEK. v nedeljo 29. marca ob pol šesti uri popoldne na Belgranu. Lepo vabljeni vsi, zlasti matere. Slovenska mladina CERKVENI OGLASNIK Blagoslov velikonočnih jedil na Vel. Soboto I. CAPITAL 1. Paternal, šol. sestre, Paz Soldan 4924 ob 11.30 — 2. Villa Real pri Korit- nikovih, Tinogasta 5683 ob 12 h. — 3. Cosio 6142 pri Petelinovih ob 13 h. — 4. Moreto 1449 pri dr. Brumnovih ob 14 — 5. Bar Ljubljana, Av. del Trabajo 5982 ob 15 — 6. Slovenska hiša, Ramon Falcon 4158 oh 16. — 7. Pisarna Društva Slovencev , Victor Martinez 50 ob 16.30 — 8". Belgrano 3863 v kapeli po proce¬ siji. II. RAMOS MEJIA IN OKOLICA 1. Merlo, Bar Merlo ob 10 —2. San Antonio pri škuljevih Cismeros 652 Ob 11 — 3. Haedo pri Majhnovih, Velez Sarsfield 6199 ob 12 — 4 Ramos Mejia, Medrano pri Glavanovih ob 13.30 — 5. 'Sanatorij ob 15.30 — Zupanovi. Av. 5. Martin ob 10.30 — Javorškovi ob 15— 8. Novakovi pri Don Bosco ob 13 — 9. Slov. gostilna Ilirija, Alvarado 13.30. 10. Ciudadela pri Novakovih, Pueyrre- don 734 ob 14.30 — 11. Pri Vrečarjevih, Charcas 442 ob 15 — 12. Moron v hiši krojača g. Stariča ob 13 — 13. Moron pri Jenkovih, C. Machado ob 15 — 14. Villa Tesei pri Koščakovih ob 13.30 — 15. Hurlingham pri Stanko Trohovih, Isabela catolica, 758 ob 13. III. SAN MARTIN IN OKOLICA 1. Župna cerkev v San Martin ob 14 1. Olivos, pri Mramorjevih, Av. Eva Peron ob 12 — 2. Carapachay v kapeli ob 12.30 — 3. Munro pri Homanovih, Temple 215 ob 13 — 4. Slov. dekleta, Florida, Vergara 3770 ob 13.30 — 5. Villa Martclli Blanco Encalada 149 ob 3863 pri sv. Frančišku, v sal. kapeli: Ob 17.30 pete jutmjice, nato procesija, h kateri ste vsi Slovenci vabljeni, po¬ sebej pripeljite s seboj otroke, po pro¬ cesiji je blagoslov jedil. Težko bolan leži č. g. Martin Radoš, župnik, in sicer v Hogar Sacerdotal, ca- lle 60, alt. 1620 (ob ceifjtvi Ntra Sra. de Lujan, Eva Peron (ex La Plata). Priporučamo ga v molitev. Duhovne vaje za žene bodo v soboto pop. 25. apr. in nedeljo ves dan 26. apri¬ la v Časa del retiro Cardenal Copello, Barcena 1535. Prispevek je $ 20. Prijave sprjema slov. Dušnopastirska pisarna in slov. dušni pastirji. Duhovne vaje za izobražence bodo 16. in 17. maja v San Miguel, Časa San Ignacio, FCNGSM. Prijave sprejema Slov. dušnopastirska pisarna. “Sv. maša zadušnica za pokojnim An¬ tonom Trčkom iz Stare Vrhnike se bo darovala dne 12. aprila 1953 ob osmih zjutraj v cerkvi Sv. Terezije (Santa Ri¬ la, calle Camarones y Campana.).” OBVESTILA Na velikonočno nedeljo, 5. aprila, vabi SFZ vse fante, zlasti tiste, ki so tukaj 14.30 — 6. Padilla, v trgovini pri Ivan- brez svojih domačih, na družabni popol- ki ob 15, — 7. Florida v farni cerkvi ob I dan na pristavo v Moronu. Na sporedu I bodo slovenski velikonočni običaji, kakor DRUGI KRAJI Dogovorite se z gg. duhovniki, ki tam delujejo. DUHOVNE OBNOVE IN SPOVEDOVANJE ZA SLOVENCE 1. Ramos Mejia pred cvetno nedeljo četrtek, petek ob 19.30, sobota ob 19. Nedelja pri slov. maši ob 7. 2. San Martin v župni cerkvi pred cvetno ned. v soboto od 15 dalje spove- idujejo 3 spovedniki, ob 19, 1. gbvor in blagoslov, nedelja pol 6 spovedova¬ nje, ob pol 9 skupno sv. obhajilo 2. go¬ vor in sv. maša, pop. ob 16 je 3. govor in sv. križev pot. 3. Lanus pred cvetno ned. v petek in soboto ob 20 govor in spovedovanje, v ned. ob 8. slov. sv. maša s skupnim sv. obhajilom. 4. San Justo na Veliki četrtek ob 20 j govor in spovedovanje (Pridejo izred- : ni spovedniki. 5. Ezeiza pred cvet. ned. spovedovanje j od 15! do 17 v župni cerkvi. Pobožnost za Veliki petek za Slo¬ vence je na Belgrano 3863, Cerkev sv. Frančiška pri salezijancih, Capital. Ob 19 sv. križev pot, govor (Govori prelat g. dr. Al. Odar). Pevski zbor “Gallus’ poje žalostinke. Priliko imate za sv. spoved. j Velikonočna procesija za Slovence je na veliko soboto popoldne na Belgrano sekanje pirhov in pomaranč, trkljanje pirhov it.d Poskrbljeno bo tudi za jestvi¬ ne in pijačo. -— Odbor SFZ. Družabna pravda, ki je. založila dr. Ahčinovo Sociologijo, sporoča vsem ti¬ stim, ki se nanjo pismeno obračajo in naročajo knjigo, da je en del knjige že natiskan in da bo, če ne bo prišlo do ne¬ pričakovanih ovir, knjiga za Veliko noč že na razpolago. Slovenska družina brez otrok išče dekle za domača dela. Plača dobra. Vsa pojasnila v jutranjih urah na Jose Bonifacio 655, Capital Iiastitrat® Idioasaas GUALEGUAYCHU 2404 Slovenski, castellano, angleški, la¬ tinski, francoski, nemški in italijan¬ ski jezik se poučujejo pa $ 20.— mesečno. Prodam lot v Martin Coronado in 8.000 komadov opeke. Poizvedeti na ulici San Martin 478, skoraj na vo¬ galu Leandro Alern. Martin Corona¬ do. Or. MILAN MARIČ SPECIALIST ZA NOTRANJE IN PLJUČNE BOLEZNI O r d j n i r a: Vsak torek in četrtek od 16. do 20. ure in vsako soboto od 9. do 12. ure MONS. PIAGGIO 180 AVELLANEDA (višina Avda. Eva Peron 800) JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascarafe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires Najhitreje, najbolje in najbolj solidno! PAKETNA AGENCIJA "PAKESPOKF pošilja Vašim svojcem v domovino pakete iz Trsta. Pošiljke priha¬ jajo na naslovljenca v 20-30 dneh. Paketi so zavarovani. Pošiljamo pa tudi pakete iz Buenos Airesa s starimi in novimi oble¬ kami. Za novo blago preskrbimo sami izvozno dovoljenje. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Glavni zastopnik: OTON FRESL — Buenos Aires, Reconquista 656/1-2 — T. E. 31-2241 URADNE URE: vsak dan od 9.—12.30 dop. in od 15.—18.30 ure popoldne. Ob sobotah samo dopoldne. Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! "iMEHICr’ Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-6904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires Vreča bele moke (45 kg) $ 290.— 17 kg svinjske masti „ 320.— 3 kg kave s 1% slad¬ korja — riža „ 183.— 3 kg kave s 6 slad¬ korja — riža „ 263.— 2 kg kave s 2% slad¬ korja — riža „ 142.— 1% kg kave s 3 slad¬ korja — riža „ 132.— Z letalom: 10 gr Streptomicina $ 170.— 3 milijone enot penicilina „ 145.— Aktovke, ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd. Lepe albume raznih vrst in kakovosii Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sarsferla y Papeleria SUM JULI! Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, talco pri raznih tvrd¬ kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo. I Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. B. As. | ”€A 3 A — issMirissa »93 zlataraa | | CLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 *' P pol kvadre od Cabilda 2300 ! Potovalne luksuzne budilke, električne in običajne budilke, kamin ure, križci, svetinjice, verižice, uhani, prstani, zapestnice in dr. v zlatu in srebru. jjjj POPRAVILA ur vseh vrst. PREDELAVA nakita po izbiri. (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)