PROLETAREC JI DELAVSKI LIS T ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvozo in Prosvetno Mrfice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2078. Am + CHICAGO 23, ILL., 23. JULUA (July 23), 1947. Published Weefclj ^ ttOl 8. Lawndale Avs. LETO—VOL. XI41 O položaju po svotu kitajte članek spodaj na tej strani. Vojne vihre se nadaljujejo vzlic zmagi zaveznikov Mala Nizozemska hoče ostati imperialistična sila. — Poboji v Palestini, umori v Burmi, borba na Kitajskem, v Indiji in Grčiji Dasi smo v "mirni dobi", je na milijone ljudi po svetu v oboroženem konfliktu in to v čezdalje večjem obsegu. Vojna je na Kitajskem in vlada v Nankingu je vpoklicala v svojo armade nadel ker hoče streti komuniste "enkrat za vselej". Ampak to sku&a že dolgo, pa ji ne gre. Korupcija' ljudstvu odvratna Ciang-Kaišekova vlada je tako korumpirana, in je od ameriških davkoplačevalcev dobila že toliko milijonov —* pravzaprav milijard — da ne more biti •priljubljena" ne na Kitajskem in ne med ameriškim ljudstvom. Sedanja mobilizacija "proti komunistom" ni nič drugega kot nadaljevanje nesrečne politike Čiang-Kaišekovega režima, ki ga v glavnem že skozi leta in leta podpira ameriška vlada. A rešiti ga ne more. Naša vlada je kitajskemu diktatorju že ogromno pomagala. Nekaj našega vojaštva je še na Kitajskem. Naše bojne ladje so tam in na bližnjih otokih, ki smo jih vzeli Japoncem. A "komunisti" se bore dalje čeprav slabo oboroženi in imajo v svojem področju teritorij, na katerem živi kakih 80 milijonov Kitajcev. In pa tudi pretežni del Manžurije je že v njihovih rokah. A nihče ne more Sovj. uniji očitati, da se umešuje v Kitajsko toliko, ket se umešavajo vanje Zed. države. Tam ni ne sovjetskega vojaštva, ne oborožene pomoči kitajski takozvani komunistični armadi. Toda vojna na Kitajskem bo nadaljevana in Čiang-Kaiškov koruptni režim bo moral prej ali slej pasti, pa tudi če bi mu naša vlada še tako pomagala. Ta igra je za našo deželo silno draga in nič ne donaša. Vojna v Indoneziji Minulo soboto in v nedeljo se je vojna vihra nagnala nad In donezijo. To je po prirodnih bogastvih eno najbolj zlata vredno otočje na svetu. V minuli vojni so ga okupirali Japonci. Prej so ga skozi dolgo dobo izkoriščali nizozemski (holandski) kapitalisti s pomočjo svojih tovarišev Angležev, Američanov in tudi Japoncev. Indonezija je bila do minule vojne nizozemska kolonija, a Ja ponci so jo "osvobodili" ter Ji dali "neodvisnost". Le indone-zijska bogastva so si prisvojili Po porazu Japonske se je ljudstvo teh velikih, plodovitih otokov odločilo, da ne bo več hlapčevalo tujemu kapitalu ter se oklicalo za neodvisno republiko. Okrog 70 milijonov indonezijskega prebivalstva je muslimanske vere. Mala Nizozemska šteje le nekaj milijonov prebivalcev, ed svojih kolonij na Pacifiku in drugje kot nobena druga majhna imperialistična država v tolikšni meri. Anglija in Amerika prihiteli na pomoč Indonezija je po porazu Japoncev uvidela priložnost, da se enkrat za zmerom iznebi nizozemske nadvlade. Tedaj pa je to namero domačinom preprečila Anglija s svojo invazijo, in pa Zed. države s svojimi ladjami ter dovažanjem municije armadi ter novodošlim nizozemskim četam. Ko so Nizozemci navoziii tja kakih sto tisoč mož svoje armade, jih je opremila Anglija in Amerika z najmodernejšim orožjem, z letali, s tanki itd. Doma-činska armada ima več sto tisoč mož, toda ne pomenijo mnogo, ker so primitivno opremljeni in lahko kose po njih anglo-amerl-ška letala — seveda pod zastavo nizozemske kraljice Vilhelmine, kot so kosili Mussoiinijevi lino-vi in njegovi drugi italijanski etalci starokopitno oborožene Etiopce v času, ko je udri v njih-no deželo v imenu "križa in civilizacije". Vlada indoneške republike se je že večkrat napoluradno obr nila k tajništvu organizacije Združenih narodov, pa kaj bi ji (Konec na 5. strani.) Novo stališče ameriike vlade za obnovitev nemške industrije Porurje (Ruhr) je bil center največje industrijske koncentracije na svetu. Tu si je kajior igtodil maši ne-za svojo armado, ki je kljubovala itiri lota skoro vsemu svetu. Tu je obnovil s svojimi prusjanskimi aristokrati nemško bojno silo Hitler, ki je istotako ali še celo veliko bolj kat kajierjeva — raztezala svoje prste po vsi Evropi, v Azijo in v Afriko. Velika trojica (Roosevelt, Churchill in Stalin) se je v raznih pomenkih med sabo zedinila, da se kolosalne nemške industrije, ki bi bila potenčna sila za obnovitev novega nemškega mehaniziranega militarizma ne sme vet obnoviti. To je držalo do nedavna, ko je iz našega državnega departmenta prišlo (za sedaj še neuradno) ekonomski konferenci v Parizu sporočilo, do se mora tistih šestnajst evropskih držav, ki so se udeležile posvetovanja o ekonomski obnovi svojih krajev, sprijazniti s staro resnico, da je Nemčija srce evropskega gospodarskega omrežja. Torej je treba predvsem obnoviti najprvo nemško voleindustrijo v Por ur ju, ki jo v angleški okupacijski coni. Poročevalec čikaškega Suna piše iz je bilo to sporočilo zborova/cem ek Ijenja Evrope zelo neprijetno. Posebno •Ijema zborovanja, Ernostu Bevinu In vnanjemu ministru Bidaultu. Francija bi sicer rada obnovitev ind ju, toda pod svojo kontrolo in sebi v h hteva nemški Soar, kjer so veliki polnoma zase. Nova ameriška taktika tem, da je Evropa ekonomsko noozdrav Nemčijo pusti na bolniški postelji, nam dovoli postati spet mogočna svetovna industrialna sila, kakor jo bila prod vojno in prod p#Vo svetovno vojno na, da zdrav-pokrovite-rancoskemu rije v Porur-, dočim za-niki, po-stremi za ako se ako se ji ne Tudi relifna akcija, čeprav mednarodna, imela dvojno mero UNRRA, ki je v tem poletju prenehala, ima še nekaj ljudi v uradih, ki zbira jo. »U tis t i ko o njenih dajatvah in nadzorujejo delitev živeža in blaga, kar ga ji je še ostelo v zalogah. Njeno poročile iz Londona, datirano IS. julija, pravi, da jo od te ustanove, v katero so Zed. države prispevale okrog 75 odstotkov in vse druge dežele ostalih 25 odstotkov, dobila v blagu in v živežu največ podpore I ta-lija — ali štirikrat več ket katerakoli druga posamezna dežela DobiU jo od leta 1945 pa de sedaj — ob razpustitvi UNRRA, S,928,700 ton različnih potrebščin. Vrh tega si je Italija prilastila vsled nepoštenosti v njenih pristaniščih mnogo blaga, ki je bilo namenjeno drugim deželam. Na drugem mestu je UNRRA podprla najbolj Grčije. Ta je dobila od nje 2,424,700 torn blaga, sdravil in živeža, in Jugoslavija, ki je v tej statistiki tretjem mestu, pa glasom istega vira 2,424,790 ton. Značilno je, da je Italija podpore Še deležna, toda direktno is ameriških virov, ln prav tako Grčija, Avstrija in Nemčija. Najbolj odrivane sU sedaj Poljska in Jugoslavija, dasi sta bili v vojni naši zaveznici, Italija in Nemčije pe v vojni proti nam. Enako se lahke reče o Avstriji, čeprav se sedaj opravičuje, da se je morala boriti proti zaveznikom zaradi tega, ker je bile ped nacijska oblastjo. Tede saj je bila tudi Jugoslavija, pa jo njena osvobodilna fronta or- KOMENTARJI ^••••••••••oooooooooooooooooeoooooooooooooooooeoooooo Zbira in presoja urednik Bidauh se bajt pristati v tako "roško**, ker v tem _ juUzeh tvojo borbo Ketif«- 1 iS - šizma boljše kot katerakoli dru- sluiaju bi Nemčija okrevala veliko hitreje kot pa Francija; in vrh toga bi bila od slodtše v vsakem ožiru daleč naprej. To bi pomenilo v motnem novem oboroženem spopadu novo nevarnost za Francijo. In kor jo bila v kratki dobi že dvakrat težko tepena, čeprav v prvi svetovni vojni ni bila poražena, je vendar bila vsled vojno bolj prizadeta kot pa Nemčifa, ki je bila obakrat poražena. Zelo neprijeten je novi ameriški načrt za Angleže. Določa, da mora Anglija izročiti Porurje iz svoje pod ameriško upravo. Kajti da Angleži niso sposobni opremit Porurje z modernimi stroji, ker niti svojih premogovnikov ne morejo header nizi rati, in vrh toga, ker bo ameriška vlada vse to financirala, zahteva tudi odločujočo besedo. Angleži se bi torej morali umakniti in priznati, da so bolj in bolj potiskani v ozadje. Drugič, Ernest Bevin je v imenu Angleške taborit-sko vlade obljubil socializrati vso* težko industrijo v angleški coni Nemčije. to ne bo Šlo, so mu odgovorili iz Washingtona. Noj se z vprašanjem, kdo naj bo bodoči lastnik nemške voleindustrijo, počaka najmanj pet let, in Bevin jo sedaj v stiski radi toga. Zamoril se bo opoziciji v svoji stranki in nemškim social-domokratom, A izgleda, da bo zmagal naš državni department. Ker pomeni, da bo Evropa z ostalim svetom vred še bolj razdeljena v "zapadnl blok", kise ga sedaj snuje zares, in v vzhodnega, kl ga Sovj. unija utrjuje. Na organizacijo Združenih narodov pa pada mrak. ga okupirana dežela. Isto statistično poročilo is Londona (Reuters) razlaga, da so dobile od UNRRA Avstrija, Cehealevaška, Grčija, Italija, Poljska in Jugoslavija 86 odstotkov vseh njenih dajatev, ostale dežele pa 14 odstotkov. V teh podporah niso vštete poiiljatve Rdečega križa, ne raznih privatnih relifnih organizacij in ne darila posameznikov. Sedanje podpore is Zed. driav (na vladne stroške)) gredo največ v Italijo, Avstrijo, v Nemčijo in Grčijo. Vsa podporna akcija se je namreč izpremenila ob enem v politično merilo. Države, oziroma vlade, ki ao pod ameriško sfero vpliva in se ravnajo po željah našega državnega departmenta, nimajo težav pri dobivanju pomoči. Odrečena, ali silno omejena pa je Jugoalaviji, Poljski, Madžarski, in tudi Cehoslo-vaški. Charles A. Eaton je važna politična osebnost. Je načelnik kongresnega odseka za vnanje zadeve. Dne 18. julija je pred svojo skupino dejal, da je možno, da prične "strelska vojna" lahko vsak moment. In sicer na Grškem. Nato je zapretil: "Ali bo Amerika ostala pri svojem in vztrajala pri Marshallovem planu in Trumanovi doktrini (v Grčiji), ali pa bo Rusija prevzela vodstvo." Vojna psihoza se torej veča. In ako se kdo izmed čitateljev spominja, smo v tem listu prerokovali, da bo postalo tako, čim je bila proglašena doba zmage in "trajnega miru". Dokler bodo razredne razlike, dokler bo tu imperializem in kapitalizem, pa ljubosumja med deželami, je vzajemnost izključena. In kjer te ni, tam so gnezda za nove vojne. V Sloveniji spreminjajo odvi-šna cerkvena poslopja v tehnične šole in v razne druge zavode, v katerih naj se bi ljudi učilo, kako si ustvariti blagostanje. Menda je sedaj" vlada tam taka, da bi ljudem rajše ustvarila raj kar tukaj, namesto da bi dežela ostala v nedogled le "solzna dolina", v kateri se bi izbranci redili, drugi pa garali zanje. To po mnenju piscev v A. D. ni po cerkvenih postavah, a je po božjih, ako so v pravem tisti duhovniki, ki pobijajo klerikalizem in pohlep po bogastvih. Bivši "Škofovi zavodi" v St. Vidu nad Ljubljano se sedaj predelavajo v nekako "tehnično šolo" (vir "A. D." ki priobčuje vesti 'preko Trsta ). Isti vir pravi, da je lepo, novo bogoslovje v Mariboru, ki ga je zgradila s pri- spevki vernikov lavantinska škofija, postalo sedaj kmetijska šola... Seveda v posesti brez-verske slovenske vlade. In kapela, v kateri bi bogoslovci molili, je sedaj kinodvorana. V Ljubljani pa so dali "dom duhovnih vaj" za prizidek otroški kliniki. In vzeli so tudi rezidenčni dom jezuitov (v Ljubljani). Baje je v državnih rokah sedaj tudi Rakovnik (bivši salezijanski zavod ob Dolenjski cesti tik Ljubljane), razni bivši samostani po Dolenjskem in Štajerskem in tudi nekatere cerkve so spremenjene v civilne namene. Točnega poročila o tem nimamo. Ve pa vsak Slovenec, da je bilo tehnično šolstvo po vsem Slovenskem silno zanemarjeno in da se je med ljudstvom ustvarjalo mnenje, da le duhovnik je gospod — vse drugo je nič. Zato je bil narod reven, četudi je delovala med njim močna liberalna in socialistična skupina, ki pa kleri-kalizmu ni mogla nikoli do živega. Zato je sedaj toliko bolj na slabšem, ker se je preobrat proti njemu nagloma izvršili namesto stopnjema, kar bi se morda zgodilo, ako bi dr. šušteršič in dr. Korošec poslušala dr. Janeza E. Kreka in njegove pristaše. Sveta Gora pri Gorici, ki je bila v stari Avstriji slovita slovenska božja pot, pride sedaj po poročilih, ki jih dobivajo razni naši rojaki od tam, v slovenske meje. Gorica ne, pač pa sveta Gora. Ampak nekdo je v strahu pred jugoslovanskimi "komunisti', ali pa vsled navdušenosti za Italijo, "čudodelno svetogor-sko Marijo ukradel". Bila je spravljena "na varno" najprvo Nadaljevanje na 5. strani.) V tej številki Ameriške dajatve drugim deželam Od leta 1914 so dale Zed. države raznim deželam v Evropi in drugje posojil v skupni vsoti nad sto milijard dolarjev. Čez polovico te vsote je dobila Anglija in njeno cesarstvo. Klici za boj proti inflaciji ne dobe odziva Nikjer so pretečo noukročeno inflacije v Zed. državah ne beje bolj ket ne Angleškem. Pe vojni je naša vlada dele Angliji tri in pol milijarde dolarjev kredita. Za tisti denar se bi takrat še veliko kupilo. A čim bolj cene tu naraščajo, boli se milijoni tepe v nič in Angleži vedo, da je s tem I njihova ekonomija silovito prizadeta. Beje pe se tudi ponovitve "depresijo", kakršne smo dobili lete 1929, kajti še se dogodi, bo Anglija vsled nevezanosti na ameriško gospoda stve jako udarjene. In ena je v krizi že sedaj, dasi še nima občutne bresposelnostl. Toda njen uves je veliko večji kakor is-voz, kar pomeni teto, kot še a služiš $S0 ne teden, $SS jih pa zapraviš. Te pomeni pomikanje v bankrot In Anglija je v takem procesu, ako isvosa ne svlše to- liko da bo presegal uvoz. Ker je sedaj ameriški dolar svetovne denarna enote, ali valuta, sa skoro vse mednarodna trgovina vrši v dolarskih računih. Toda ako dolar isgubi stabilnost, ako se mu bo vrednost nižala, potem bodo vse mednarodne trgovske kalkulacije, k) segajo v stotine milijonov do-lfrjev, šle k vragu In Istotako naša domača ekonomije. Kongreoni odsek sa trgovske ln splošne ekonomske sadove, kl se peča s tem problemom, svari, da je dežela v nevarnosti nekontrolirane inflacije veliko bolj kot pe si predstavljajo celo najresnejši ekonomski veščakl. In predsednik Truman je pred nekaj dnevi spet apeliral — posebno na premogovniške ter jeklarske družbe, da naj ne višajo cen, ako nočejo v krize. Govoril je gluhim ušesom. Kajti privatni kapital nI v bis-nlsu zato, da se bi dobičkom in podražitvam odrekal temveč radi tega, da si lih viša. Premogarjl so dobili zasluženo zvišanje mezde. Toda dobili so ga NE na stroške profltov lastnikov temveč na stroške ONIH, kl premog kupujejo. Tako je bilo prej in tako je sedaj. In podražitve so običajno smerem večje kot pe zvišanja mezde, da si lastniki na ta način pomagajo de večjih profltov. Ne jeklarski magneti, ne premogovniški baroni, ne operirajo svojih podjetij s stališča splošne blaginjo, ampak edino ako se jim "izplača". Kader se jim ne, poženejo delevce ne cesto In oni pa žive ed svojih nakupičenih t>l>gasteV. Edino Fordova kompa^ije je obljubile, de cen avtom ne misli fte dvigniti, dasi ima vsled višjih cen premoga pri vsakem avtu sedaj povprečno $19 več stroškov kot pe pred »višanjem mezde premogarjem. Druge avtne družbe pe cene navijajo in nekatere v te namen tudi ovirajo produkcijo, da avte Uhko njlh-ni prekupci toliko draftje predajo. Zelo so se dvignile v posled-nih tednih tudi cene živini, žitu In stavbinskem materijelu, draži se meso, kruh bo podrašen In mlekarske drušbe v Chicagu so spet navile ceno. Vrb tega se naša nič kaj pametne vnanja politika vodi v večanje Inflacije. Torej gremo po nekako sllčnH potih kakor v "prosporiteti" pe prvi svetovni vojni. In prav tako nepievidno. Katka Zupančič se je vrnila s počitnic v Michiganu.. in obnovila "Iveri", ki so na drugi strani. Joiko Oven pravi v svoji koloni v tej številki, da bo s pisanjem moral par tednov prenehati zaradi obilice dela doma in v delavnici. Njegov spis (na drugi strani) je ta teden posebno dober in interesanten. V tej številki je seznam "Agitatorji na delu", ki izkazuje 193 naročnin, torej v primeri z izkazom prod Štirim tedni precejšen napredek (trideset naročnin sedaj več kot pred štirimi tedni). Tudi posamezni naročniki se odzivajo z obnavljanjem naročnine direktno. Toda potrebovali jih bi vsak teden precej več, ako bi si hoteli saj za silo ublažiti skrb, kako zmagovati stroške. Torej naj velja: Dobimo Proletarcu vsak saj enega novega naročnika in pomagajmo mu v nabiranju prispevkov v tiskovni sklad. Mnogi so jih dobili že po ducat in več. A velika večina se še ni odzvala. Omenili smo že v eni prejšnjih številk, da marsikdo list pusti, bodisi vsled starosti, ali pa "ker ga sploh ne bere". Ali pa ima že drugih listov "proveč", ki jih tudi "ne utegne pogledati". Tu in tam dobimo sporočilo o smrti naročnika, in da naj pošljemo račun, ako kaj dolguje, a ifsta jim ni treba več pošiljati, ker ga tukaj rojeni ne znajo brati.,. (Lahko bi seveda pogledali angleško stran, ki je po svoji vsebini soma na sebi vredna več kot je naročnina listu). * Iz mesta Latrobe, Pa., je pisala naša znana prijateljica Mary Fradel in poslala vsoto nad $20, ki |o jo zbrala ob priliki konference SNPJ v njenem okrož|u. Več o tem bo v prihodnji številki in imena prispeva-teljev pa v prihodnjem izkazu. V izkazu prispevkov v tiskovni sklad v tej številki so beleženi vsi tisti, ki smo jih prejeli do 16. julija. Včasi se kdo oglasi z zelo pesimističnim pismom, v katerem razlaga,kako je ljudi te£ko najti doma, kadar utegneš kam iti tirjati potekle naročnine, kako imajo vso sorte izgovore in pa da se jih človek naveliča poslušati. Tako je bilo In bo, a vsi taki »pesimisti" postanejo po nekoliko odpočitka spet optimisti ter energični v nadaljevanju agitacije. Čitajte v tej številki članek na prvi strani o ameriškem predlogu za obnovitev nemške industrije, članek na drugi strani o intervenciji v Grčiji in vse drugo gradivo, ker je vse zanimivo. PROLETAREC UST ZA INTERESI D2«~AVSKEGa LJUDSTVA. Ud* i« IZHAJA VSAKO SREDO. D«W*«ka TUk*«u DrwšU, Ul GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZI NAJKOCNENA ▼ Zedin jenih drtavan ta celo leto S3.00; ta pol lots $LfS; as čotrt low SI.OS. kkoftomatro: sa colo loto $3.60; ss pol lots $2.00. vaa rofcupiai in oglMi morajo biti ▼ naSem urmdu najpozneje do poadeijka popoldno ta prk>MitOT ▼ številki tekočega todna. PROLETAREC ruoltehod ewy Wednesday by tho Jugoslav Workmen'« Publishing Co.. In«. Established 190«. Editor SUBSCRIPTION RATES: iniled Suteo: Ono Tear 13.00; Six Month* 11.7$; Three Uonitw $1.00 Ko Mira Countries. One Year $3.50: Sli Month« $2.00 PROLETAREC 4301 S. l^wndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telepkenei ROCKWELL 2A*4 Grčija sedaj najnesrečnejia dežela na Balkanu - vilic ameriški podpori Grčija je trpela pod svojim domačim fašizmom, ki mu je načeljeval njen pokojni kralj George. Potem vsled Mussolinijevih provokacij in bombardiranj. Pa vsled nadaljevanja domače oborožene reakcije še tudi potem, ko je kralj moral v beg, v strahu za svojo kožo. Potem Mussolinijeva, in končno Hitlerjeva invazija, pogaže-li je dežele in pod jarmi j en je pot peto okupatorjev. Nato postanek narodne osvobodilne fronte (EAM), oborožen upor proti okupatorjem. Beg nemške armade iz Grčije in nato obnovitev civilne vojne. Rojalisti, ki so bili pod okupacijo mirni in kolaborirali s Hitlerjem, so nagloma strnili svoje stare vojaške oddelke, s podporo Churchilla so si prav tako naglo dobili municije, a velik del naroda starega reda ni več hotel nazaj in se je pridružil omenjeni fronti. Pet levičarsko opredeljenih strank je v nji, med njimi komunistična, ki pa je v manjšini. Ameriški časniški poročevalci na Grškem to dejstvo še sedaj priznavajo, a njihovi listi v naši deželi ga največkrat zamolče, toliko bolj pa vpijejo, da so "komunisti zraven" in sploh da je vse levičarsko, "banditsko" gibanje, pod njihovim vodstvom. Ako bi Anglija po vojni rekla, da Grčiji ne bo več usiljevala njenega diskreditiranega, izkoriščevalnega kralja, tedaj bi se EAM lahko sprijaznil z Anglijo in ji obljubil vzajemnost v od-nošajih med Grčijo in Veliko Britanijo. Toda takratni angleški premier Churchill je hotel Grčijo obvarovati za rojaliste in t^jih-nega kralja. Ker ga Grki niso hoteli nazaj, je prišla v Gr$jo posredovati — oziroma "delati red in mir" angleška armada in mornarica. Toda miru Grčija še vedno nima. Namesto miru je rojalistična vlada v minulih dveh tednih položaj v deželi še bolj poostrila. Poslala je svoj "gestapo" v stanovanja vseh, ki so bili v zapisnikih osumljeni za komuniste, in dala je pometati v ječe tudi tisoče takih, ki so v njenih očeh sma-trani za nasprotnike sedanje vlade, pa čeprav niso komunisti. V Grčiji divja teror. Grčija je — po razlaganju nekaterih komentarcev — sedaj bojišče med "vzhodom" in "za padom". A z resnično intervencijo — z oboroženo intervencijo v Grčiji je pričela Anglija in po padcu torijske stranke v Veliki Britaniji je s Churchillovo politiko na Grškem nadaljevala laborit-ska stranka. Ko je uvidela, da je to stane preveč, in da sama te stare imperialistične taktike na Grškem ne bo zmogla, je ves problem vrgla naši zvezni vladi v naročje. Naša vlada je nalogo prevzela in tako je bila proglašena 4 Trumanova doktrina". Grčijo je treba oteti pred "komunizmom". To se pravi, ker so se strankam v EAM zapadne sile vsled svoje intervencije v prid grških koruptnih rojalistov zamerile, se je njihna osvobodilna fronta obrnila za naklonjenost na vzhod. Grčija pa je važna strategiČna dežela, posebno vsled oljnih zakladov v Sredozemlju, ki jih last u je in obratuie anglo-ameriški kartel. V njem imajo sedaj ameriški interesi glavno besedo. In pa ameriške bojne ladje, ameriška letala in ako so kritiki v pravem, bodo v onih krajih kmalu tudi velike ameriške posadke, dočim so ameriške vojaške komisije s častniki že tam, da vež-bajo grške in turške čete, pa vojaštvo v Perziji, v Saudi Arabiji in fporda še kje. N. pr. v Iraku. Gre se za ohranitev vseh teh krajev pod starimi vladami in v starih razmerah. In ker ljudstvo na Grškem, ali saj velik del ljudstva tega noče, se upira vzlic terorju in kljub vsem drugim n*dlpganJ)#ki jih imajo gerilci v takih vojnah. Je res čudno, kako da kraljeva grška vlada vzlic ameriški in angleški podpori — vojaški in materialni — in kljub ogromnim dajatvajn, ki jih je tja pošiljala UNRRA ni mogla umiriti dežele. Londonski ter washingtonski ljudje so poskušali naj prvo s pomirjanjem, a sporne skupine so si toliko narazen, da se je vsako tal|p prizadevanja razbilo, kot n. pr. na Kitajskem. Za Angleža ja to stanje na Grškem postalo veliko breme in sedaj ga je od njih prevzela naša vlada. i Toda civilna in ideologična vojna na Grškem med "zaps* dom" ln "vzhodom" se nadaljuje. Trumanove pretnje niso za- Na konferenci varnostnega sveta združenih narodov v Lake Success je dalegat naše vlade Warren R. Austin zahteval nastop proti deželam, ki ustvarjajo nered v Grčiji. Večina komisije Združenih narodov, ki je grško stanja preiskovala, pravi, da so neredov in uporov v Grčiji krive Albanija, Bolgarija in Jugoslavija. Austin pravi, da ker te dežele intrigirajo dalje, naj se njihno intervencijo ustavi če potrebno z oboroženimi patruljami pod pokroviteljstvom ZN. Nemški listi, hi izhajajo v sovjetski coni Nemčija, so sa ta j zahtevi na vso moč čudili — češ, kdo pa se bolj umešava v notranje zadeve Grčija kot Anglija in Zed. države! V istem tonu piše časopisje v Sov], uniji In v deželah njenih zaveznic (v Zed. državah jih v tisku in v radiu označujejo za "satelitke", grško in turško vlado pa za "boriteljice za svobodo m neodvisnost"). Časopisja v sovjetskem bloku trdi, da angleški letala! na Ijajo čete osvobodilna borbe, ki so bile med vojno v HIPNOTIZEM KATKA ZUPANČIČ: IVERI Popočitniški odmevi Danes teden sem se še zbudila v veliki beli hiši v senci velikanskih javorov, sem še poslušala jutranjico krilatih pevcev, se mi je še izza ogromnih drevesnih debel vabljivo svetlikala naproti modrikasta jezerska gladina, le prav rahlo od lahnih jutranjih sap razgibana. Čolni na vesla in motorniki so se poziba-vali še k obrežju privezani, pripravljeni, da bodo čez dan zopet rezali brazde vzkriž in vzdolž in bodo valovi bežali k obrežju, pa se glasno klokotaje pritoževali zoper nasilje. Toda bilo je še jutro, zgodnje sonce in dolge, višnjevkaste sense so prepletale peščeni podaljšek asfaltne, krfetke stranske ceste, ld se je privijugala prav do hiše, tu pa je bilo znenada konec nje in asfalta. Se za lučaj ali dva po travnati poti, pa si lahko sedel v travo, se sezul in vtaknil noge v vodo. Navadno je tam nekaj odskočilo, vendar si se zdrznil samo prvič, ko nisi ša vedel, da imajo v visoki travi ob vodi tudi žabe svoj paradiž. In prav množini žab in pa številnim lastovkam se je zahvaliti, da je v tistem blaženem zatišju razmeroma malo komarjev. So pa zato drzne j ši in spret^ nejši od naših. Kakor da imajo ves teren človeškega telesa ta-korekoč na dlani, prilete, sedejo in — evo! — pipa ti je že v živem. Sama sreča, da si iščejo gostijo, ko se dobro zmrači. Komarji so pa tudi menda edini, po katerih se mi ne toži. Kajti toži se mi po vsem drugem. Toži se mi tudi po ljudeh, ki se mi zde s tiho, lepo pokrajino skoro v popolnem skladu. Ti prihajajo tjakaj le čez poletje za krajšo ali daljšo dobo, prinašajo s seboj menda res sgolj prijaznost in dobro voljo, sicer ne bi od stalnih naseljencev dobili v povračilo toliko pri-jaznosti in dobre volje. Nikoli ga še nisi videl, ne njega, ne njegove hiše, pred katero sedi — pa ti želi "dober dan", tebi, ki bivaš morda že leta in leta ob sosedu, s katerim si pa nista še nikdar izmenjala glasu, dasi bi že skoro lahko v temi narisal njegov obraz, on pa tvojega, če bi bila količkaj risarja oba. Dobro dene človeku takale sprememba. Saj so počitnice če ne v glavnem, pa vsaj v dobršnem delu nekakšen pobeg od vsakdanjosti. Zakaj bodi vsakdanjost z vanjo vključenim delom i pestra, kakor iz različnih cvetk in zelenja spieteni venec, sli p* pusta in enolična ko Sahara, prej ali slej se naveličaš. Saj se zahoče počitnic celo takim — in si jih navadno tudi v polni meri privoščijo, ki so — kakor pravimo — na svetu samo zato, da Bogu čas kradejo. Res se človek privadi in naveže na delo, okolico in ljudi, ki jih srečuje domalega vsak sleherni dan in težko bi bilo povezati culo, pa oditi za vselej — vsaj zase vem, da bi pretakala grenke solze — toda odmahati jo za teden, ali dva ali tri — oj! Moj užitek bi bil pa še veliko popolnejši, ako bi se bil mogel tudi Jape odtrgati od svojega dela in si z menoj vred privoščiti teden dni prepotrebnega oddiha. Za teden dni naš, od dima in saj, od plina in sparine daveči ter od bacilov bolj ali manj okuženi čikaški zrak zamenjati z zrakom, tako svežim in čistim, da se ti prša kar sama od sebe širijo, kakor da bi se hotela naplačati za leta nazaj in zajeti čim več tfe neskaljene pri-rodne dobrote. Lepi dnevi polni blagodejnega sonca in osvežujočih senc, prijetni večeri, prijazna bela hiša in dobre, vrle duše v nji, Medveškova dva "metulja", ki ju še, vedno vidim letati pod mogočnimi javori, pa k jezeru in nazaj in ki jima je bilo treba le omeniti Chicago, takoj sta se jima zmračila obrazka — vse to in še nešteto drugih posameznosti mi bo ostalo živo v spominu. -*- Nedemokratično rdtnanje s slovenskim učiteljstvom Tik koncem šolskega leta so se pokazala znamenja nedemokratičnega ravnanja s slovenskim učiteljstvom. Na zborovanju slovenskih učiteljev in šolnikov dna 28. maja pri Sv. Ivanu v Trstu so se navajali primeri premestitev in odpustitev posameznih učiteljev in učiteljic. Z zadnjim odlokom prosvetne ohlasti Zavezniške vojaške uprave je slovenski jezik postavljen na podrejeno mesto. Uvesti hočejo 4 ure pouka italijanščine v redni pouk, tako da bi bili slovenski otroci prikrajšani pri rednem pouku materinščine. Značilno je, da ne sme učiteljstvo sprejemati v šoli staršev otrok, če ni pri tem navzoč takozvani "didaktični ravnatelj". Slovenski prosvetni delavci se zavedajo, da je njihovo mesto tam, kjer je delovno ljudstvo, ki je krvavelo za svobodo. Šolniki iz nabrežinskega, milj-skega in sežanskega okraja ter iz Trsta so s svojega sestanka pri Sv. Ivanu poslali protestno resolucijo na pristojno mesto proti pristranski in krivični šolski pol|tiki Zavezniške vojaške uprava. akciji na angleški strani, a sedaj pa Anglija podpira tiste Grke, ki so bili s Hitlerjem in izdajalci svoja domovine. % Dalja "vzhodni blok" trdi, da vežbajo ameriški častniki grške raonarhistične čete in da lih opremljajo z našim najmodernejšim orožjem in jih zalagamo z živežem In uniformami. * V tem položaju trpi ves grški narod. Na blazinah so samo privilegirane!, ki se valjajo po njih po zaslugi anglo-ameriške vnanje politike. In podpirati take parazite prav gotovo ni na demokratično, ne človekoljubno in ša manj pa v prid graditve Rusija bo z živili lahko pomagala Iz raznih. virov poročajo, da le letošnji pridelek žita v Ukrajini bil eden izmed največjih vzlic posledicam vojne ln pomanjkanju traktorjev, in da imajo tudi v Sibiriji obilno žetev. In imeli so jo v TaŠkentu in drugje. Ako ne bo kakih posebnih nesreč, bo torej Sovjetska unija bednim deželam skozi pri-hodno zimo lahko pomagala. J0SK0 OVEN: >11 i RAZGOVORI W.WV. ;ovni si Proletarca X. IZKAZ Prejeto do 1«. julija 1947. Detroit, Mick.: Nabrala Joe Kos in Augurt Platt na Potochnikovi farmi na 4. julija ob priliki izleta Ženskega odaeka SND—$21 Prispevali so: Thcs. Petrich S2; po SI: Joe Kos, August Platt, Mrs. F. Zab kar, Ana Kos, Katarina Kranjc, Frank Padar, Albin Serdoner, Joe Koshir, Anton Jurca. Chas. Gaber. Thos. Platt, Joe Jaklich, Mrs. K. Yunko, Paul Ocepek, Albert Na-pručnik, Mary Potochnik. Frank Pregel, Ray Travnik, Helen Arko (Cicero). Rudolf Potochnik $1. Math klarich 50c Santa Yaes, Calif.: M. J. Reading $7.00. Englewood, Colo.: Jacob Skerlj $1.00. Arcadia, Kana.: John Shular $1. St. I^uis, Mo.: Ciril Medved $1. Willard, Wis.: Matt Malnar $1.50, John Hrib $1. Downers Grove, HI.: Mimi Oma-hen $5. Chicago, 111.: Mary Vertnik $1.40. Springfield, lit: John Goriek 75c. Cleveland. O.: Janko Rogelj $2, Anton Jankovich 50c; Matt Mesec $200. Maple Helghta, O.i Frank Vol-kar 75c. Tire Mili, Pa,: Frank. Meden $2. McKees Rocks, Pa.: Jacob Am-broxich $1. Skupaj IM.il, prejšnji lika« $1,«13.31, skupaj $1,243.71. AGITATORJI NA DELU ift > a Jurn^j^^s-ijt'*.^ ... Poročilo sa štlrl tedne od 3S. maja de 27. junija 1147. Anton Zornlk, Hermlnie, Pa. 32 Lotila Barborich, HJlwauJcee, Wis. 13 Martin Judnich, Waukegan, IU. IS John K rebel, levelaad, O, 4 Ant. Jankovich, Cleveland. O. 12 Jas. Korslek. Detroit, Mick. II Angela Zaits, Chicago, Kil. .14 Frank Zalta, Chicago, III. IS An tan Udevfteh, La Salle, III. S Edward Tomšič. Walaenbarg Colorado S Arley Beslchnlk, Chicago, III. 4 Leo Sevnik, La Salle, III. 4 Donald Lotrich, CMeago, III. S Max Marts, Bahl, Minn. 4 Anton Tomšič, Oakland, Calif. 4 John Fetnlk. Fentana. Calif. 4 A a ton Shular, Arau, Kansaa 4 Andy Krvina, Olrard, Ohio 4 Janko Zornlk, Detroit, Mich 2 Julia Parkel, Les Angeles. Calif. 3 Jim Dektova, Oowaada, N. V. 2 Jennie Padar, Brooklyn, N. 2 Jaha Rak, Chicago, III. S Ani Draaltr, Foroot City, Pa. S Frances Škrate, Sheboygan Wisconsin 2 Frank Podgoršek, Cleveland, O. 2 Vlder. Chime. III. 1 r i Prejšnji Skapaj IS2 Chicago, III jRnrinfi#l Po svetu Več kot deset tisoč ljudi na Grškem je bilo brez zaslišanja iztrganih s postelj sredi noči in poslanih v koncentracijske logarje, nov teror v Palestini, nadaljevanje civilne vojne na Kitajskem, grožnje izbruha nove vojne v Indoneziji ter ekonomska konferenca zapadnih narodov v Parizu — poleg tega po svetu ni bilo veliko novega. Evi-ta Peron je bila, ko seip to pisal, še v Italiji, kjer so ji prav dobro postregli. Njena naslednja pot je bila v Francijo, kjer se sedaj zbira novo gnezdo pred nekaj časa bankrotiranega režima. V Nemčiji — posebno v zonah katere kontrolirajo zapadni zavezniki, ni ravno najbolje. Govori se zelo veliko o ponovni industrializaciji Nemčje; za to idejo sq zadnje čase postali v Washingtonu zelo navdušeni. V koliko se bo slednje izvršilo, bomo videli v bodočnosti. Resnica je: položaj Evrope je zelo resen. Pri nas Naši državniki se pripravljajo na zaslužene počitnice. Predsednik Truman ter državni tajnik Marshall bi rada, da bi kon-gresniki napravili nekaj glede tistega "Marshall plana", predno se odpravijo domov. Ali kot izgleda, s« ne bo zgodilo ničesar. Angleški zunanji minister Bevin je precej razočaran, da kljub temu, da ni Rusov zraven, ne bo naš kongres in senat napravil ničesar za takojšnjo pomoč. Anglija silno potrebuje ameriške dolarje. Tu v Chicagu ni posebnih novic, izvzemši dnevnih ropov, umorov in tatvin, katere pa niso običajne samo v našem mestu. Zadnjo pomlad smo v Chicagu spremenili župana. Kelly, kateri ja županoval zadnjih enajst let je šal v pokoj v zavesti, da bi vseeno na bil Izvoljen, čeprav bi znova kandidiral. Naš novi župan Kennelly je samec; o njemu pravijo, da ja neodvisen od mi-šin obeh političnih strank. Od sadnja administracije ja podedoval čes 16,000,000 dolga. Da, fantje so Imeli dobra čase! Doli na našem jugu je še pri-Hčno tako kot je bilo po končani civilni vojni V Ahoskie. N C , je imel Kiwanis klub svojo letno takih slavrioBtih, so tudi to pot imeli žrebanje, katerega glavni dobitek je bil nov Cadillac avtomobil. Ali zgodilo se je, da je imel dobitni listek neki črnec, Harvey Jones po imenu, Kateri pa ni bil ni tej prireditvi. Člani tega .kluba (vsi so beli ljudje) so poslali šerifa k temu zamorcu, katerega listtek je dobil avtomobil Šerif mu je vrnil dolar — to je bila originalna cena listka, rekoč: "Tvoj listek ni veljaven — prvič, ker je bilo to" žrebanje namenjeno samo za belce, in drugič, ker nisi bil navzoč. Člani kluba so imeli ponovno žrebanje. Cadillac je dobil neki bogat zdravnik, kateri je pa sličen avtomobil že prej astoval. Kar je bilo pa še posebno ironičeo, na listku je bilo napisano; "Navzočnost pri žrebanju ni potrebna." Zadnje novice iz tega mesta so, da bo Harvey Jones vse eno dobil nov avtomobil. Stvar je bila namreč preveč Škandalozna. Poročilo z doma Pred nekaj tedni sem prejel pismo od moje nečakinje iz Sv. Križa pri Litiji, v katerem mi piše o medvojnih razmeralr. V enemu mojih pisem sem jo vprašal, kakšno je bilo razmerje med vojno v naših vaseh glede domačih izdajalcev. Nečakinja mi odgovarja: "V Sv. Križu in v Gabrovki ni bilo nobenega izdajalca. Na Klancu je bil eden, v Tihaboju dva, v Moravčah so bili pa vsi, izvzemši dveh hiš. Na Hohovci pa prav vsi, tako, da so jo prekrstili v "babjo vas", kjer so samo ženske ostale doma.. Sv. Križ je poznan daleč okrog. Dal je največ hrabrih sinov funkcionarjev, kateri so bili poveljniki in komisarji. Bili so Hostnik Lojze, Miklič Karol, Borštnar R6bi in Kotar France. Ti so padli. 2ivi so pa in imajo zelo odgovorne službe Kožamelj Anton, Borštnar Jože, Burja Ja-nes ter Rappel Rudi. Vsi ti so' odšli k partizanom zgodaj spomladi leta 1942. In ti niso vsi. Odšlo jih je še veliko drugih. Kožamel France je oslepel. Kot je Sv. Križ z okolico dal veliko komandantov in komisarjev, so jih dale Moravče beli gardi Eden prvih je bil Grčar France, in zloglasni Lavdan.še danes nas je strah, kadar se ga spominjamo. Tudi nas je oropal in napravil za berače. Sedaj klečeplazi nekje na Koroškem. Z njim je še veliko njegovih tovarišev." S tem člankom se za nekaj tednov moja kolona ustavi. Vzrok je veliko d?la doma — na vrtu in v delavnici. Sodrugom in prijateljem pa želim prijetne poletne dneve ter ne pozabimo Proletarca! Draga armada Za termin od 1. julija letos do 30. junija prihodnje leto je kongres dovolil za vzdrževanje zvezne armade vsoto $6,160,000,-000. Za zračno bojno floto pa se bo potrošilo kakih $600,000,000. Tole mi ne gre v Kako to, da se ameriške delavske unija ne spomnijo, da hI morale imeti v zakonodajah svoje poslance, kakor jih imajo n. pr. farmarji in trgovski ter In-d ust rta In i krogi, to ml nikakor ne «re v glava! Okrog šestnajst mHijonov delavcev Je v unijah, a v kongresu pa Imajo komaj * « u.. iSMil NOUTMK PRIPOVEDNI DEL .. PREMIŠLJUJEMO, KAJ - CE SE DOGODI NOVA KRIZA..." X WANDA WASILEWSKA: Iz ljubezni (Nadaljevanje.) Roka se je dotaknila las. Ni mogla, da ne bi stalno z grozo mislila na to, da je to edftia roka. Zganila se je — saj ni bilo mogoče kot prej opreti se z lakt-mi na njegova kolena, de enkrat mu mora pogledati v obraz, da ne bi opazil, kako se tega boji. Marijo je bilo groza. "Ljuba moja.. Priprla je oči. To je moglo biti od veselja, od opoja in sreče — saj ni mogel uganiti, da v njenem srcu to minuto ni ničesar razun strahu ... Kako nepopisno iznakažene ljudi je videla, prevezovala, zdravila v tej bolnišnici. In nikoli, nikoli, šele zdaj prvič ... Da, a vendar, nihče od njih ni bil njen mož. Samo Grigorij. Z grozo je mislila na to, kaj bo dalje. Treba je vendar nekaj govoriti, nekaj napraviti, a takrat bo opazil... % "Kako mi je bilo težko, kako strašno težko. A zdaj .. Kaj zdaj? Kaj zdaj? S težavo se je otresla odrevenelosti in ne da bi pogledala, je s hladno roko, v kateri ni bilo življenja, pobožala njegovo roko. "Kakšna sreča biti zopet s teboj.. Hitro je sklonila glavo. Niče sar ni videl, ničesar opazil. Da bi le o ničemer ne spraševal, da bi le ne bilo treba pripovedovati. govoriti... Vrata so se narahlo odprla. "No, Marija Pavlovna, moramo vas za minuto ločiti od moža/' je rekel dežurni zdravnik. Malo si odpočijte, mi se bomo ta čas pobrigali za bolnika." "Jaz ..." je šibko odgovorila Marija, a zdravnik je zamahnil z roko. "Ni niti govora. Počivajte. Potem vas bomo povabili." Marija se je s težavo nasmehnila v stolu sedečemu pohabljencu in odšla. V dežurni sobi je težko omahnila na stol in se z brado naslonila na prekrižane roke. Torej, to je res Grigorij. Tako se končuje sreča, mladost... "Marija..." Voroncov jo je pobožal po roki. Sovražno ga je pogledala. "Ne bodi žalostna... To je tako prvi hip. Zdravili ga bomo ... Marsikaj se da narediti..." Nasmehnila se je s suhim, zlobnim nasmehom. ' Marsikaj je mogoče narediti ... Kaj moreš narediti, veliki zdravnik?" 4 Proteze, plastične operacije .. "Vem, vem.. Kaj more vedeti Voroncov o strašnem oropanju srca, o črni praznoti, ki se je naselila v duši? "Odpočiti se moraš, Marija. Preveč je teh vtisov. Potem bo laže... Jasno, razumem." Ne, ničesar ni razumel. Kakšni vti- si? Najhujše od vsega je prav to, da ni bilo nobenih vtisov. Mariji se je zdelo, da je že slutila, že zdavnaj vedela, da bo vse tako. Otrpnilo, izsušilo prazno bo postalo srce in ničesar več ne bo moglo čutiti, doživljati. V njej je naraščal gnev proti človeku, ki ji sedi nasproti in jo gleda s sočutjem. Kako sme čutiti z njo? Ona ni nikogar prosila za sočutje. Ostati hoče sama s svojo nesrečo. No, kaj tako gledaš, modri doktor? Obžaluješ me, kaj ne? Ni dfc bi oboževal, ni da bi delal žalosten obraz. Kakor je, tako tudi bo." "Kako je, Marija?" Nagnil je glavo in ni gledal Marije, Mehanično je gladil gube na prstu. "Saj jaz ne vem, kako je," je tiho dodal. "Ne več? Zelp enostavno in navadno. Delala bom v bolnici in skrbela zanj vse življenje, slišiš, vse življenje. Naj bo tak, brez noge, brez roke, z iznakaženim obrazom. Slišiš?" "Ne jezi se, Marija. Tako tudi mora biti. Samo ... Samo, to ni prav, Marija," je končal, bežeč pred njenim pogledom. "Kako, ni prav?" . "Ti bi morala to povedati z drugačnim tonom." "Ah, tako! S patosom, s solzami in polaganjem rok na srce?" "Ni nujno. Predobro veš, o čem govorim. Nikar, Marija! Ne smeš tako!" Pogledala ga je s plamtečimi očjni. "Tako? A to, kar se je zgodilo z mojim življenjem, z mojo srečo, — to je mogoče, to je v redu? To te ne vznemirja, ne ogorča? Le jaz, jaz moram biti večno taka, kot je treba, vzorna, razumna, mirna, moram se obvladati. Da?" "Ne samo ti, Marija." Njegov glas je strogo zvenel. "Ti si ena od tisočih in tisočih." "Ta nauk sem slišala od tebe že stokrat. Zato, ker nisem sama, mi mora biti laže, kaj ne? ga je posmehljivo prekinila. "Da, zato ti mora biti laže. Razumeti moraš. V ostalem, zakaj sploh U razgovor? Mislim, da bo še čas. Zdaj pa se moraš odpočiti." • Potrkali so na vrata. • "Marija Pavlovna, profesor prosi. Vašemu možu menjavajo obvezo." Pokimala je Voroncovu in odšla. Mož... Čudna beseda, kaj pomeni? Prej je pomenila: Grigorij. A zdaj? "Evo Marije Pavlovne. Nismo hoteli začeti brez vas. Končno, treba je nekoliko asistirati tudi pri preobvezovanju moža, ne?" se je dobrodušno nasmehnil profesor. Mehanično je podajala obveze, tampone, špirit. Roke ji niso drhtele, ni čutila vznemir- jenja. Vse je bilo kot vedno. Stari profesor je seveda mislil, da je zanjo sreča pomagati pri prevezovanju Grigorija. Ni hotel začeti brez nje. V tej dvorani je asistirala pri sto in sto prevezovanjih. Stokrat je podajala obveze, instrumente. Ta, na operacijski mizi ležeči okrnjeni človek — je Grigorij. Smešno in neumno — to je Grigorij. Ce bi profesor naenkrat vedel, kaj ona misli in čuti ta trenutek Najbrž bi ji rekel, da mora oditi in se nikoli več ne sme prikazati. Nekolikokrat je profesor dvignil oči od svojega dela in jo dobro, razumevajoče pogledal. Da, poštenemu profesorju se je vse to zdelo enostavno in lahko. Našli so moža, za katerega so pomotoma javili, da je padel, in žena od veselja blazni. Ničesar drugega si profesor ni mogel predstavljati. Zanjo mora biti sreča, da zvija obveze za lastnega moža. Čakal jo je, ni hotel začeti brez nje — kakšna dobrota, kakšna obzirnost! PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO Kri v beli čašici — to je kri Grigorija. Mokri, lepki lasje — to so lasje Grigorija. Pod obvezo postopoma izginjajoča rdeča maska — to je obraz Grigorija. "In tako bo vse življenje!" je pomislila, skrbno, mimo navijajoč obvezo. Grigorij se bo vrnil domov, v prav isti dom, ki sta ga skupaj gradila in krasila. Prav v isti sobi bo, kjer vsak predmet pohištva, vsaka malenkost spominja na skupaj preži vete trenutke. Vendar Grigorija in Marije — prejšnjih — ni več. So neki novi ljudje. Ona je posula druga ... čeprav tega skoraj nihče ne vidi. Pa tudi to bo do končno opazili. Ni mogoče, da bi se v njenem srcu vladajoč nemir ne odražal na obrazu, da ne bi položil nanj svojega pe čata. "Končno lahko vzamete svojega moža," se je pošalil profesor, in Marija je mehanično, kot je to delala že tolikokrat, porinila voziček, na katerem je ležal Grigorij, k vratom. Zdaj je prvič začutila utrujenost do popolne izčrpanosti. Morala se je premagovati da je lahko izvršila, kar so od nje zahtevah. Prej ji je dajal veselje in moč Grigorijev nasmeh, njegov glas, pogled njegovih oči. Zdaj pa je Griša ležal tu, vsako minuto je mogla vstopiti in ga videti, vsako minuto je lahko slišala njegov glas. A to ji ni dajalo ne moči, h ne veselja, ne sreče. "Pa saj vendar delam kot prej," je Marija mirila samo sebe, a v istem trenutku je prav dobro vedela, da ne dela tako kot prej. Prej je dajala ranjencem svoje veselje, svojo vero, svojo moč, svojo mladost in sve-žost. Zdaj je dajala le vodo, obveze, praške in kapljice. Pa kaj, ne slabša, ne boljša ni od sto drugih sester, ki delajo normalno in si ne trpajo glave s kakšnimi posebnimi poslanstvi, si je spet govorila; a vedela je, da je to laž. Prej je znala delati vse drugače. Zdaj pa se je vse končalo. (Dalje prihodnjič.) V NEW YORKU je bilo že v maju 400,000 brezposelnih. V Detroitu jih je že tudi tisoče ob delo. In tako več ali manj vsepovsod. In vrh tega stavke ter nova protiimijska postava, ki nam obeta zelo zelo slabe čase. __ žašlao ozemlje bodo spadale tudi velike tovarne za konzerviranje rib "Arrigoni" in "Ampelea" v služba v akciji Nedavni pojav nekaj slučajev koz v mestu New Yorku in v sosednih okrajih, je opozoril javnost na izvrstno delo krajevnih zdravstvenih oddelkov in obenem tudi na delovanje ene najvažnejših agencij zvezne vlade — Javne zdravstvene službe. Ta vladna agencija je imela svoj izvor v kongresni vzpostavitvi mornariških bolnic, kjer se je nudilo zdravstveno oskrbo ameriškim mornarjem. Kasneje se je tozadevno zakonodajo raztegnilo, da je zdravstvena služba vključevala druga širša polja zdravstva, ter nudila pomoč številnejšemu prebivalstvu. Danes se po pravici ta javna služba naziva za "policaja narodovega zdravja*. Za časa pojava koz se je zdravstvena služba izkazala sijajno, ko je takoj poslala za nosilcem bolezni svoje uslužbence. Dognano je bilo namreč koj v začetku, da je koze prinesel neki Mehikanec, ki je prekoračil našo mejo pri Laridi, Texas, in potem nadaljeval pot z avtobusom do New Yorka. Zdravstvena služba je svojim ljudem javna tute of Health, kot tudi institut za raziskovanje raka, ki postaja ena najbolj nevarnih in smrtonosnih bolezni v Zed. državah. Po posredovanju te zdravstvene službe se nakažejo šolnine obetajočim talentom na polju raziskovanja raznih bolezni in medicine sploh. Univerze, laboratoriji ter razne druge privatne institucije prejemajo pomoč federalne zdravstvene agencije. Njenega sodelovanja so deležne z ozirom na sanitacijo in splošno zdravstveno službo posamezne države in mesta, okraji itd. Pod njenim vodstvom se izvajajo programi za kontrolo tuberkuloze, raka in spolnih bolezni. Industrials higijena in, splošno javno zdravje dobiva istotako pozornost zvezne zdravstvene agencije, ki tudi z ostrim očesom pazi na uporabo (in zlorabo) narkotičnih sredstev. • Ameriški mornarji so še vedno deležni pomoči od te javne službe, mornarji na tujih ladjah tudi dobe zdravstveno pomoč v naših pristanih, toda lastniki ladij dobe račun za nudenje take pomoči njihovim posadkam. KAJ PA Z NAŠIMI NOTRANJIMI PROBLEMI Chicago. 111. — V našem mestu obstaja že od leta 1905 klub 1 JSZ, ki je bil v glavnem št ustanovljen v korist borbe proti Izkoriščevalcem in njihnemu ekonomskemu sistemu, za pobijanje nazadnjaštva in za gojitev delavske solidarnosti v mednarodnem obsegu. Poleg tega je služil na polju prosvetnih aktivnosti, na dramskem in glasbenem polju, in deloval, da je prišlo med delavsko maso čimveč naše literature Imeli smo nešteto predavanj in shodov in se udejstvovali v delavskih političnih akcijah v največji mogoči meri, dokler smo jih imeli. Med prvo svetovno vojno smo delovali z vsemi svojimi silami za tak mir po zmagi, ki bo na rodom pravičen in v ta namen podpirali Wilsonov program šti rinajstih točk. ' Ob postanku te vojne smo nadaljevali v duhu istega programa jin še sodelujemo zanj, da s S<*»- v NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina ia Zdraiaaa Ariara (limnii Chlcaca) ta KaaaJa a »Ml na lata; M.M aa pal late; ft.M aa tetrt lata; aa CMcaca ta a < k Ca., ••.(• aa aeta lata; H 7i aa pal lata; aa laaaamatra $11. a Naslov n list in ta|niitve j« 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS .... f. .i. •••••••••»•eeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee Kam vlagati prihranke Chicago. — V tej številki jc finančno poročilo Jugoslovan skega hranilnega in poeojilnega društva, iz katerega je razvidno, kako sijajno je napredovala ta kooperativna ustanova v zadnjih nekaj letih. Njene aktive znašajo že nad dva milijona dolarjev. In obreetna mera je še vedno 3 odstotke na vloge, dočim jih v bankah sploh več ne dobite (namreč obresti) ali pa prav nizke. Priporočamo vsem, ki žele svoje prihranke vlagati v varno podjetje, da se oglasijo v Jugoslovanskem hranilnem In posojilnem društvu, 2610 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Posluidjt« vsako nedeljo prvo In naf-starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. uro dopoklno, postaja WQES, 1360 fcl/ocpc|| Vo$P jo tudi osebe, ki so se vozile na istem avtobusu ter jim svetovali naj se dajo takoj cepiti proti kozam. Da se prepreči morebiten izbruh epidemije koz, je bilo odrejeno splošno cepljenje v mestu New Yorku. Pri tem je sode. k)vala Javna zdravstvena služba, ki je tudi v tem slučaju natančno proučila možnost zane-šenja epidemične bolezni po eni sami osebi. Spričo tega se bo odslej podvojilo pažnjo pri pripustitvi tujih in domačih ljudi, ki prihajajo v deželo od zunaj. Na vseh točkah vstopa v Zed. države ima zdravstvena služba nastavljene uniformirane zdravstvene uradnike, ki pregledajo dehernega potnika preden je pripuščen v deželo. Sicer je ravno v slučaju koz težko spoznati bolezen v njenem začetnem stadiju — vzame namreč dva do .ri tedne preden se znaki bolez-li pokažejo na zunaj. Dotlej pa jolezni sploh ni mogoče ugotoviti. r Naša zvezna javna zdravstve-la služba ima še druge funkcije. Proučuje mentalne in fizič-le bolezni človeštva in obenem izvija ter uvaja metode pre-/entivnosti in kontrole. Poseduje mnogo laboratorijev v to svr-no, a največji je National Insti- Američanu pridejo tudi vedno pred oči knjižice, razstave, letaki in druga sredstva, s katerimi Zvezna javna zdravstvena služba izobrazuje ameriško ljudstvo v zdravstveni higijeni ih preprečitvi bolezni ter ohranitvi zdravja posameznika in dežele sploh. Načelnik te službe je vrhovni kirurg Zed. držav. Zmerom novi priseljenci Kljub občutni gospodarski krizi v Trstu narašča dotok priseljencev. Dočim izkazuje prebitek prebivalstva v marcu 639, aprila 845, je v maju narastel na 946 ljudi. Gre predvsem za dotok političnih beguncev in vojnih zločincev, ki uživajo zaščito pri tržaških sodiščih. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN snd SURGEON 17*4 WBST 26tk STREET Tel. Crawford Silt OFFICE HOURS: l:se te 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) i:se to l:se P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Ree. »11 So. RMtewav Ave. Tel. Crawford 144* If ee aaswer — I1M NE ČAKAJTE, da prejmete drugi aH tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.. oeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeee j BARETINCIC & SOI: POGREBNI ZAVOD T*L 20-361 • JOHNSTOWN, PA. ■J'teeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee pride. In tu je novo preganjanje liberalnih in radikalnih elementov, kot smo take šikane imeli med prvo in po prvi svetovni vojni. In gre se za svobodo unij, za ustvaritev mirnih odnošajev med delom in kapitalom, če so sploh mogoči (začasno so, toda ne povsod naenkrat). Naši delavski socialistični klubi morajo ostati, in treba bo kaj mladine vanje, kajti če tega ne bo, jo bo v prvi veliki krizi privabil fašizem medse. Ta seja kluba bo v petek 25. julija v Centru, 2301 So. Lawndale ave. Pridite ob 8. Ob tej priliki bomo podali tudi poročilo o prvi seji nove SANSove eksekutive, ki se je vršila prošlo soboto. — Odbor. Ribolov for industrijo ribjih konzerv Konec maja je imel Mestni osvobodilni svet za Trst sejo, na kateri je obravnaval važno vprašanje ribolova ter industrije ribjih konzerv. Poročevalec je poudarjal, da bo morala začasna vlada samostojnega ozemlja posvetiti vso skrb temu vprašanju, ki ni velike važnosti samo za Trst, temveč tudi za vsa obalna istrska mesteca. Lani je bilo nalovljenih v Trstu 2,300-,000 kg rib. Sedaj so ustanovili osrednji trg, ki bo poskrbel tudi za izvoz rib. V Samostojno tr- coni B tolminskega okraja se udejstvuje 9 mešanih gborov in trije moški zbori. V Podmelcu imajo dekleta tamburaški zbor, ki se je že večkrat izkazal. V Tolminu imajo tudi orkester, v Idrskem godbo na pihala, v Vol-čah tamburaški zbor. Tudi slovi pevski zbor tolminske gimnazije, ki je med najboljšimi pevskimi zbori te vrste. Tolminska čitalnica, ki je bila med prvimi na Primorskem, je tudi danes torišče vrlih borcev. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK ••▼e h® j i žic a, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DR2AV* UAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica fte v H. delu nekaj važnih letnic Iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod na-slevom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Linool-nov govor v Gettysburg u, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedlne države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cms kajiftfci je SO seetev e p*itnia* vred. Naročila sprejem*: Knjigarna Proletorco SSei S. Lawndale A venae CHICAGO IS, za učne tiskovine vseh vrst po zmernih cenah se vedno obrnite na unijsko tiskarno ADRIA PRINTING CO. U MOHAWK 47VT 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SS TISKA PSI NAS i m •' MAf ^ yi Ai ti "V • ■ m MOLITA* IC MILIJONI DELAVCEV, KI MEČEJO PROČ SVOJE GLASOVE PETNAJST MILIJONOV UNUSH1H DELAVCEV — pa so brez moči, zalo ker "skebajo" v politiki namesto da bi res glasovali za svoje ljudi, namesto le za "prijatelje" v kapitalističnih strankah. Mar je treba masi, kot jo predstavlja gornja slika, vreti na volišča sato, da glasujejo soper sebe? Ampak se boji "rdečkar jev". Enako njeni voditelji. Tako je bilo še v onih dneh ko so delavsko gibanje gradili socialisti... in še slabše je sedaj. DELOVANJE REAKCIJE V FRANCIJI ZA NASILNI PREVRAT V FAŠIZEM Poročilo vlade v Parizu pravi, da je ta vojaška zarota imela v načrtu z&sesti vladne urade, radio, telefonske in druge javne naprave v Parizu ta mesec (v juliju), a načrte pa je imela v ta namen že dolgo izdelane in se organizirala, da jih hipoma uresniči. Čim je notranjni minister (socialist) Eduard Depreux spoznal, da preti republiki nevarnost od znotraj, od fašizmu naklonjene reakcije, je razpredel i on svoje omrežje in nato pričel 30. junija z aretacijami na debelo. Notranji minister v Franciji, kot v večini evropskih dežel, je namreč ob enem glavar vsega policijskega aparata. Med aretiranimi je bilo tudi nekaj generalov, med njimi gen. Guil-laudot, generalni inšpektor francoske žandarmerije. V tej zaroti so se zbrali mo-narhisti, kolaboratorji z Vichy-jem (in s tem s Hitlerjem), a prišli so zraven tudi taki reak-cionarji, ki so med vojno veljali za upornike proti nacijski okupaciji. Označbe "makisti" (Maquis) so se oprfjeli, ker so jo rabili tisti nazadnjaški krogi, ki so bili že med vojno zoper Hitlerja. S tem naj bi imelo to ime dramatičen pomen ter privlačnost. V letih 1936-37, ko je bila Francija v velikem socialnem nepokoju, so se razboriti reakcionarni krogi združili pod označbo "Cagoulard" in se obnašali v svojih podtalnih aktivnostih nekako tako kakor tu naš ameriški KKK. Cagoulard si je dal za smoter strmoglaviti tedanjo tretjo francosko republiko in uvesti v nji fašistično diktaturo. Časopis L'Intrasigeant trdi, da so glavarji sedanjega podtalnega gibanja ("Maquis") imeli v načrtu umoriti generala Char-lesa de Gaullea, Čeprav je nasprotnik levičarjev. In umoriti so ga hoteli prav zaradi tega — da bi sum padel na komuniste in s tem naičuval javnost proti njim V tej zmedi javnega vzhi-čenja bi se reakcionarni podtal-neži polastili oblasti in uvedli teror za iztrebljenje "rdečkar-jev". Dasi je to odkritje objavila vlada, oziroma njeno notranje ministrstvo, je nekaterih v Franciji sram, da se bi take "zarote" sploh dogodile, razen v sanjah prenapetežev, pa trdijo, da stvar nI prav nič resna. Toda je. Namreč še prav zelo resna. Zato tudi toliko nervoz-nosti v Londonu in v Washing-tonu, ker si niso na čistem, da-li ostane Francija demokratična, ali pa se vsled kakega puča ali atentatov, ali mizerije in stavk zaplete v puče in v civilno vojno, iz katere bi izšla skrajno desničarska ali pa skrajno levičarska diktatura. Francija je vzlic svoji novi ustavi in parlamentarni vladi— in za sedaj še demokratična, vendar zelo v negotovosti. Vz-rok temu je rt*retoi hoj V nji se v nji pulita za nad- cija na eni strani in sovjetska' na drugi strani. Dasi je bila sedanja republika demokratično ustanovljena, je pa v nji veliko elementov, ki so z njenim dosedanjim procesom nezadovoljni. Dne 30. junija je bila na senzacionalen način objavljena vest o "odkritju" organizacije "črnih makizev", katere namen je strmoglaviti sedanjo četrto francosko republiko in jo spremeniti v skrajno reakcionarno, klerofa-šistično državo. Glavni faktor v tej zaroti so bili francoski častniki "iz višjih slojev", ki služijo reskciji enako navdušeno kot so služili španski oficirji stare šole klero-fašizmu v času kratkotrajnega obstoja španske republike. okusu in po svojstvu, ker z veliko naglico raz je vsako tkanino. Vzorec, ki sem ga nosil v platneni torbi, je razjedel torbo in še žep, v katerem sem imel shranjeno torbo. Ogenj je očividno segal v velike globine. Na neki točki strme stene sem odkril veliko ovalno ka verno. Ta je imela deset metrov premera, šest metrov je bila visoka in na stenah kaverne so se nahajale mnoge razpokli-ne, iz katerih je uhajala žveple-na sopara, amonijakov klorid ter hidrogenski sulfat. V tej jami je znašala temperatura 65 stopinj Celzija. V okolici je bilo še več podobnih jam. Kakor se zdi, gori premog še na več krajih in po mnenju geologov trajajo omenjeni podzemeljski požari že približno 3000 let in so se vneli sami od sebe. Podzemeljski ogenj Naravna posebnost Tadžikista-na v centralni Aziji je nek podzemeljski premogovni sklad, ki gori v bližini Ravata in katerega so omenjevale starodavne kronike že v X. stoletju. Ravat je glavno mesto Tadži-kistana in oddaljen 128 km od Stalinabada in sicer na cesti, ki polje v Taškent, glavno mesto republike Uzbekistan. Dohod na lice mesta je bil precej težak in potrebovali smo približno tri ure, da smo prehodili zadnje štiri kilometre, ki so se vili po neprehodni stezi. Približno 200 metrov pred našim ciljem, koder se je steza začela nenadoma dvigati, sva se z vodičem vsedla, da bi se odpočila. ft majhne luknje, nahajajoče se v bližini, je prihajal ropot, podoben onemu, ki ga povzroča ventilator. Vodič je raztegnil kos papirja na veliko palico in minil je komaj trenutek in papir je postal že pepel. To jc mojo radovednost še bolj vzbudilo in začel sem jamo točneje ogledovati. Bila je vro^a kakor peč z razsežnostjo dveh kfadrat-nih metrov na dnu in imela je tudi malo odprtino kvadrataste oblike. Na zadnji steni je bilo videti razpoko, iz kstere je bilo čutiti zelo vroč prepih, v zraku pa je bilo opaziti pepel in pesek. Toplomer s skalo do 70 stopinj, ki sem ga postavil v bližino šti-rioglate odprtine omenjene jame, se je takoj razpočil radi prevelike vročine. Vodnik mi je pravil, da kmetje, ki kopljejo tukaj gaunn, prihajajo semkaj pe£i kruh, meso in si v tej naravni peči pripravljajo tudi čaj. Vzpeli smo se še višje in na vrhu smo tik spodaj opazili podzemeljski ogenj, ki razsaja že stoletja. Na mnogih krajih so z vso silo uhajali curki sopare in dulj po žveplu je napolnjeval ozračje. Okoli nekaterih razpok-lin, iz katerih je uhajal plin, so se itvorila žrela, podobna og-njeniškim kraterjem. Na nekaterih krajih se je zdelo, da so tla pokrita'1 mokrim pepelom. Zemlja je vlažna in tako topla, da Si čldvek opeče prste. V IMIGRACIJSKA IN NATURAUZACIJSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje: Prišel sem v Zed. države kot priseljenec pred štirimi leti. Imam prvi papir in nameravam zaprositi za državljanstvo ko bom tu pet let. .Toda moje ime je za Američane težko izgovorljivo. To je zame težko v družabnem kot poslovnem pogledu. Kako morem svoje ime spremeniti? rfdgovon Prošnja za »spremembo vašega imena oziroima priimka se lahko vključi v vašo peticijo za državljanstvo. Natu-ralizacijsko sodišče potem spremeni vaše ime ko vam da državljanstvo, ali državljnski certifikat, ki je potem izdan na vaše novo ime. Sodišče navadno taki prošnji ugodi, ako se predloži dovolj tehten vzrok. Tudi ni za to dodatne pristojbine, pač pa se to smatra za del vaše naturalizacije, a v tem slučaju pa morate plačati gotovo pristojbino. Ako hočete spremeniti vaše ime po naturalizaciji, in če želite iftieti certifikat državljanstva izdan na vaše novo ime, boste morali plačati pristojbino pet dolarjev za novi certifikat. Vprašanje: Moj mož je postal državljan 7. februarja 1943. Jaz sem vložila prošnjo za drugi papir pred štirimi tedni. Imamo dva otroka, hčerko staro 12 let in sina, ki mu je dvajset let. Oba sta bila rojena v Jugoslaviji. Kakšno je njuno državljanstvo? Odgovor: Dokler niste vi državljanka Zed. držav, sts oba va£a Otroka tujezemca, torej n*-državljana v tej deželi. Ako vi postanete državljanska preden vaša hčerka doseže 18. leto starosti, tedaj bo dobila državljanstvo po očetu in materi, ako je bila postavno pripuščena v Zed, države. Vajin sfn, ki je že stal1 preko 18. let, bo moral zaprositi za državljanstvo sam. Ajco je prišel v Zed. države pred svojim šestnajstim letom in kot stalni našeljenik, tedaj more, ko dose- že 21. leto, zaprositi za drugi papir brez običajne zaprositve za prvi papir, to pa le ako napravi prošnjo za drisvljanstvo pred svojim 22-tim letom. j, * Vprašanje: Živim v tej deželi 40 let, toda ne morem se spomniti imena ladje na kateri sem prispel v to deželo, niti datuma prihoda. Rad bi postal državljan, pa ne vem kako to storiti. Ali mi morete svetovati? Odgovor. Za državljanstvo smete zaprositi ako morete (1) dokazati, da ste prišli v to deželo pred 1. julijem 1924; (2) ako ste nepretrgoma živel v tej deželi od tega časa naprej (3) ako morete izpričati, da ste oseba dobrega moralnega značaja; (4) in ako niste podvrženi deporta-ciji. Ako morete zadostiti vsem tem zahtevam, pišite na najbližji krajevni urad Imigracijske in naturalizedjske službe po tiskovino pod imenom "Certificate for Lawful Entry, Form N-105." Izpolnite to tiskovino in ako vam je potem prošnja odobrena, boste vpisan v "Record of Registry" in izdan vam bo '"Certifikat postavnega vstopa", (Certificat of Lawful Entry). Ko prejmete ta certifikat, morete zaproaitl za prvi papir. Pristojbina za "Certificat of Lawful Entry" znaša osemnajst dolarjev. FLIS. Tudi Kitajska teli novga posojila Podpredsednik Kitajske, dr. Sun FO, je vladi Zed. držav dejal, da edino novo veliko ameriško posojilo lahko otme Kitajsko pred komunizmom. Čim pa bi Zed. driave Kitajsko zapustile, bi prilla komunistom v roke. Ako verdjete v poslanstvo, ki ga vrli "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov ia sbirsjte prispevke v njegov tiskovni sklad! Securities la Class "D". ..There are »pečalaUre secariUes COPIES OF TUCKER CORP. PROSPECTUS FOR CLASS A COMMON STOCK Available on Request LANGILL and COMPANY , M EMBERS CHICAGO STOCK EXCHANGE CHICAGO BOARD OF TRADE 134 South La Satye St., Chicago WftJfi ZORA KOSOVELOVA: TEBI, MATI Vtisni si v srce in dušo temeljno pravilo vzgoje, ki pravit "Na-veži svojega otroka nase!" Če se ti to posreči, si si zagotovila trajen vpliv na njegov xazvoj. Ce se pa otrok izogne tvojemu vplivu in hodi lastna pota, je to tvoja krivda in ne preostane ti drugega, kot da si jo priznaš, in trud, da si osvojiš znova njegovo dušo in srce. Bodi mu mati, bodi mu tovariš! Le prerado se zgodi, da najdeš vrata zaprta, če dopustiš, da se pretrga ona zlata nit, ki spaja vajino razumevanje. Ne bodi slepa v svoji ljubezni, bodi dosledna in popustljiva, nauči ga samostojnosti! Ne vzgajaš ga le zase, vzgajaš ga za domovino, za skupnost, za člo-vzbudi veselje do dela, da ga bo v ponos tebi, svojemu narodu in človeštvu! In vzgajaj ga tako, da bo njegovo delo služilo skupnosti in napredku Nauči ga kritičnega opazovanja, jasnega presojanja, samo-kritičnosti in strogosti do samega sebe! S svojim vzgledom mu vzbudi veselje do dela, da ga bo ljubil in spoštoval vse tiste, ki se bore za napredek in njegov razvoj, pa naj govore kateri koli jezik. Afera s civilno policijo Tržaško ljudstvo tirja po jas-nitve v zvezi v poneverbami in tihotapstvom raznih članov civilne policije. Tržaško ljudstvo se vprašuje, zakaj so bili izpuščeni iz služb nekateri pripadniki civilne policije. Zavezniška vojaška uprava se izmika jasnim odgovorom. Znano je, da je dokazano, da so bili nekateri člani tržaške civilne policije soudeleženi pri tatvinah Unrinega blaga, pri raznih tihotapskih mahinacijah itd. Tržaško prebivalstvo terja, da je treba raz« gnati tolpo črnoborzijancev, kriminalcev in tihotapcev, ki so bili svojčas sprejeti v službo civilne policije. Laglje si Je lopova naprevM bogastvo, kakor pa ga Ja aapaa- viti kot Miscellaneous TOWNE MOTORS Will Pay Tap Dollar for Your New or Old Car If yon can't drive la, we will drive oat Finance company paid off Balance to you in Cash. Phone RED at OLYMPIC 281 or ROCKWELL 59SS and Ask for the Buyer 4922 W. Cermak SUPERFLUOUS HAIR ELECTROLY Sit Positively Destroyed Your Beauty Restored it th* only method endorted by phytkiant for the Mtfv and permanent removal of tuperfluout Hair—37 yeart ago wo invented the multiple needle method which reduces time and cost and make« It pottible for every woman to rid hertetf forever of euperftuout hair without pain or »cart. Contwhation without obligation. Inclote thit Adv. for booklet, "Your Seouty tutored." {itoblnhsd 4S Yoci't MADAME STIVER Suite 1025 Mar t ha II Field Annex 73 I. Wathington St. Central 46Sf HELP WANTED Help Wanted M O L D E R 8 BRASS - ALUMINUM MOLDERS Loose Patterns and Piste Work Steady work year around — Apply — ANBAR FOUNDRY —New Owner®— 2011 S. Western Avenue Knowlton Spiral Tuba WINDING bPERATOR. — Top wages — • Mr. W. C. Crosby LIBERTY POWDER CO. MT. BRADDOCK, PA. Phone Union town, Pt., 202S MEN For Caralval Work In aad arouad Chieaffo. — Good »alary to start. SINGLE MEN PREFERRED FUNLAND PARR La Grange §044 Mr. Whitley EARN UP TO $54 PER WEEK GIRLS - IS TO 35 YEARS START 32 $34.00 FOR 40 HOUR WEEK Light Work MODERN FOOD PLANT PAID VACATIONS FREE UNIFORMS STEADY WORK DAY OR NIGHTS Verifine Foods, Inc. 7IS W. RANDOLPH ST. Medical Record Librarian Wanted for I3S BED HOSPITAL IN INDIANA e A food permanent opportunity for right person. Apply direct . Give education background and past experience. Inquiries promptly ack-nowledfed. Lafayette Home Hospital LAFAYETTE, INDIANA TYPIST'- CLERK Manufacturing concern has opening n Sales Department for Good Typist with general office experience. Some dictaUon. Alternate Saturdays. Call MRS. HARPHAN CENtral 1571 JUNE GRADUATES NEEDED Immediately GENERAL OFFICE GIRLS Interesting diversified work - Pleasant surroundings - 5 day week -Life Insurance and Hospital Plan -Secured future for beginners. *t Apply 309 West Jackson Blvd. WAB. 5544 - Ran. S14 MR. H. W. REINKE We Need at Once Silk snd wool spotter (experienced) who wishes to live in a city 4S,SSS central Illinois. Good wages to top worker. Write experience, references, age, present salary. Paul S. Millikin Co. DANVILLE, ILL. "Carpenter • Contractors'* FOR SMALL HOME CONTRACTS UOT9 OF WORK Contact v - CUSTODIAN for Old Orphan Home in Addison, III. To supervise building snd school snd a small and big stoker. ' S1SS A WEEK Write to The Lutheran Child Welfare Association « iff M ADDISON, ILLINOIS STENOGRAPHER Permanent position — Good starting Salary — Excellent working conditions 2841 WEST FIFTH AVE. Mr. Delp —- Sacramento 4600 STENOGRAPHER (SMALL MFG. CO.) Steady —1 5-day week CALUMET 5093 Mr. McMuUin Graduate Registered Nurses FOR GENERAL DUTY All graduate staff, adequate salary, 37 4 hr. week LORETTO HOSPITAL S45 So. Central ave. MECHANICS \7 NEEDED Buick Experience Preferred, But Not Essentisl TOP HAY TO TOP MEN! Best working condiUons. Steady Work with an eatablished firm. Western Ave. Sales S1SS Nf Western Ave. AMB. S1SS BRICKLAYERS WANTED FOR FARMERS HYBRED CORN PLANT IN PERRY, IOWA Work consists of face tile; Union Job - Good working conditions. Also MEN Needed for new thestre buklinr in Denison, lows. Come Besdy to Work Hucharo Construction Co. 221 Jewitt Building DES MOINES, IOWA Bricklayers in New Jersey AFL Men for Union Job S2.25 HOUR - 40 HOUR WEEK Steady Work The Lummus Company AT FLINTKOTE PLANT Ridgedsle Ave. Morristown, N. J. Morristown 4-3025 BRICKLAYERS WANTED 2S UNION MEN at YANKTON, SOUTH DAKOTA SCALE S2.IS PER HOUR 5S Hours Work - SS Hours Pay IS months work incl. next winter. Excellent lodging on the job. S3.50 per week. Inquire on job or eon-taet— W. A. KLINGER CO. SIOUX CITY, IOWA A Real Opportunity for FIRST CLASS DRAFTSMEN Pipe layout and detail with oil refinery experience;^iji^o pressure work in Floor's Los Angeles office. High wages - Annual vacation -Travel expenses. Write E. G. Dur- The Fluor Corp.r Ltd. 25SS S. AtlanUc Blvd., Loa Angeles, Calif., or contact Mr. K. D. Detnar-est, 122-13 Metropolitan Ave., Kew Gardens, N. Y. Help Wanted ift CHRISTIANA LODGE Edwardsburg, Mich. EXPERIENCED MAN COOK To cook 3 meals daily, serving from 30 to 60 people. Good wages. Send inquiries in care of DOMINIC KRASOVEC, Owner BRICKLAYERS We will pay over scale for right men. — Steady work. — All year-around. — Apply at once at job location 2300 So. 3rd Avenue NORTH RIVERSIDE or phone Tuxedo 7724 Burners - Welders Steady Job - Good Pay Time and Half After 4S Hours aad Paid Vacation Calumet Iron A Supply Co. 17S "West Chicago Avenue EAST CHICAGO, INDIANA Needed at once for general hospital Registered Laboratory Technician Perm. Good salary and opportunity to those who quslify. Apply giving full details to Independence Sanitarium and Hospital Independence, Mo. Phone 3SSS Inquiries promptly acknowledged YOUNG GIRL general ledger work on Burroughs Bookkeeping Machine No. 7S00. Experienced. —- 5-day THE WILLETT CO. 700 9. Des Plaines Mon 1402 We Need EXPER. OPERATORS on blind stitch mschine. also hu(ton Hole Operators * Good pay - Pleasant working conditions ACETYLENE BURNERS AND LABORERS Steady - Good Pay See Mr. Wllber PURDY COMPANY ISIS Eaat S7th St Bay. S1SS Spray Painters — Assemblers Light, steady work Good pay — 40 4 hour week Independent PneumsUc Tool 1SSS Wast Lake Stesmfltters wanted for Instslllng giafcevs. 2 Weeks Vscstfton sfter S Yrs. of Service IRON FIREMAN MFG. CO. 4SS South Ashland Avenue MON. SSSS W. J. O'NEIL Wanted FUR FINISHER8 Good Pay and Good Working Conditions PROLETAREC i i i » n »ii ■ Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. Poročilo s sojo nove eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta V soboto 16. julija se je vršila v Chicagu v poslopju SNPJ prva seja nove SAN Sove eksekutive, ki so se je udeležili vsi njeni člani — namreč predsednik F. A. Vider, podpredsednik Anton Krapenc, drugi podpredsednik Joseph Kotar,- tajnik Mirko G. Kuhel, blagajnik Vincent Cainkar, zapisnikar Milan Medvešek in ostali člani Frank Aksh, Ivan Bostjancieh, Math Cvetich, Vatro J. Grill in Frank Japieh. Navzoč je bil tudi častni predsednik Etbin Kristan. Precej razprave je bilo o problemu združenega odbora Ame-rikaneev južnoslovanskega porekla 1 ZOJSA*, ki je v finančnih stiskah. Sansov izvršni odbor je sklenil, da se mu pomaga z vsoto $500 takoj in s $500 pa v avgustu. Združeni odbor ima svoj urad v New Yorku. Razpravljalo se je tudi o potnih stroških članov Sansove eksekutive, kadar se udeležujejo sej, ali pa so na potovanjih po drugih opravkih za SANS. Bilo je sklenjeno, da naj bodo njihne dnevnice odslej po $15, voznina pa po 5c od milje (brep dnevnic na vožnji), kakor je to bilo dozdaj. Zadnji SANSov kongres je na konvenciji v Clevelandu dal izvršnemu odboru pravico najeti eksekutivnega tajnika. To se na tej seji ni zgodilo, pač pa je bilo sklenjeno, da se tajnika plača za eas, ki ga porabi na delu za SANS, po $1.80 na uro. Veliko dela izvrši za SANS tudi doma, in to brez odškodnine. Razpravljalo se je na tej seji tudi glede problema, kako pridobiti mladino v aktivnosti za SANS. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj to vprašanje proučuje in o svojih dognanjih poroča na prihodnji seji. V tem odseku so Ivan Boštjančič iz Cieveianda, «Matthew Cvetich iz Pittsburgha in Milan Medvešejc iz Chicaga. 0 Tudi diskuzija, kako ojačiti to organizacijo in pritegniti v njo čimveč mase, je bila živahna, in pa kako pospešiti Sansovo delovanje na kulturnem polju. Po razpravi je bil izvoljen kulturno-propagandni odsek, v katerem so Frank Aleš, Milan Medvešek in J. N. Rogelj. (Ako slednji ne bo sprejel, bb njegov namestnik Vatro Grill.) Dalje s*a člana tega odseka tudi predsednik in tajnik eksekutive. Za Sansove zastopnike v združenem odboru (ZOJSAi so tyli izvoljeni Vider, Kuhel, Adamič. Cainkar, Grill, Cvetič in Kotar Zapisnik minule Sansove konvencije se bo mimeografiralo. Razposlan bo podružnicam in nekaj odtisov v stari kraj. Pre-dno se zapisnik natisne, ga uredi bivši Sansov predsednik Etbin Kristan. Sprejet je bil predlog, da n*j SANS posreduje v državnem departmentu v prid onih, ki žeje na obisk ali pa po opravkih v Jugoslavijo, pa ne dobe viz. Bila je razprava tudi glee)e Trumanovega priporočila, da se, dovoli v Zed. države prihod tg-kozvanim brezdomovincem, ki so sedaj večinoma še vedno v taboriščih v Nemčiji, Italiji itd. Veliko teh ljudi se noče vrniti v svoje rojstne dežele, ker so v njih sedaj drugačni režimi kot pa oni , katere so podpirali pred in med vojno in mnogi ob enem kolaborirali z osiščem. Na tej seji je bilo sklenjeno, da je SANS proti temu, da se bi takim ljudem, ki zaveznikom niso pomagali v vojni — sedaj dopustilo priti v Zed. države. In da *;aj se o tem obvesti merodajne urade zvezne vlade. * (Opomba. — Te notice niso valca.) Vojne vihre se nadaljujejo vzlic zmagi zaveznikov Solidarnost unij v USA na niili Predsednik unij CIO, Pttflip Murray, je vprašal eksekutivo AFL za sestanek, na katerem naj bi obe skupine kaj konkret- rega ukrenile za skupno akcijo proti sovražni delavski zakonodaji. Wm. Green je odgovoril, da njegova zveza deluje proti nasprotnikom delavskih unij po svoje in da jo veseli, ker je tudi CIO aktiven v tem boju. Toda po Grtenovem mnenju bi skupna akcija med AFL in CIO ne uspela, ker sta si nasprotni in v konkurenčnih konfliktih. Green je ob enem predlagal najprvo organsko združenje obeh skupin v celoto in potem bodo skupne akcije lahka stvar. * Ze v pomladi je nekaj sličnega ugotovil Philip Murray in pred njim je vabilo v združenje podal na naslov CIO predsednik AFL William Green. Prišli so eno popoldne skupaj in se zedinili, da se ne morejo združiti, da pa bodo problem oboji študirali in se o tem kdaj pozneje domenili. Toda v trgovski zbornici in v zvezi industrialcev ni takih Irikcij. Posebno ne, kadar se gre za proti unijam sovražne zakone. V tovarnah Allis-Chaimers v Milwaukeeju so imeli dolgo-'iradno poročilo, in ne iz Sanso- trajno stavko, ki je bila pred tedni poravnana tako, da za unijo ;cga urada temveč od poroče- ni zmaga. . Odrejene so bile nove volitve, v katerih se naj bi delavci iz rekli, koga pooblaščajo, da jih v kolektivnih pogajanjih zastopa pri tej družbi. Vršile so se 17. julija. In namesto da se bi unije osredotočile za boj proti kompaniji, so se v agitaciji gnjavile druga z drugo Tisoče delavccv je omenjenega dne imelo z glasovnico izreči, ali naj jih zastopa CIO, ali AFL, ali samostojna unija, ali pa nobeden. Tako so se glasovi vse križem razbili in če kdo, je lahko le kompanija zadovoljna. • Vsled te nesloge je v zveznem kongresu Taftov-Hartleyjev načrt za boj proti unijam tako zlahka prodrl tudi po predsednikovem vetiranju. In razni zakoni proti njim so bali letos in deloma lansko jesen sprejet* v 32 posameznih državah. Ampak unijski voditelji se vzlic temu še ne bodo izpame-tovali. In izgleda, da delavci tudi še ne. KQMENftARjJ (Nadaljevanje s I. strani.) iz cerkve na sv. Gori in potem izmaknjena iz goriške stolnice. To je napravilo med verskim ljudstvom veliko vzrujanja kot posnemamo iz katoliškega lista "Demokracija", ki izhaja v Gorici. Piše, da ni še znanp, kdo je podobo ukradel, "a je verjetno, da so to naredili italijanski Šovinisti, ker pripade sedaj sv. Gora slovenskim frančiškanom." Na poziv goriškega nadškofa ter slovenske duhovščine, da naj bi uzmoviči podobo vrnili, je odgovoril italijanski list "Messa-gero Veneto" med drugim sledeče (izčrpek citiran iz "A. D."): "V Hm listu... pravijo, da so hoteli sliko rešiti pred (Titovo) vlado, ki pravi, da je 'vera opij za ljudstvo*. Pravijo, da so s podobo ves čas spoštljivo ravnali. Govore, da jim Je neprijetno, da so napravili nadškofu sitnosti in skrbi (slovenskim) duhovnikom in ljudstvu, da pa bodo podobo vrnili 'slovenskim bratom*, kakor hitro bodo le ti imeli tako demokratično vlado, ki bo zago- j hovščine, in iz katoliških virov, (Nadaljevanje s 1. strani.) pomagalo, ko pa je vsa ta ustanova pod kontrolo anglo-ameri-škega bloka, v katerem je tudi Nizozemska — in to najbolj zaščitena Kaj pa bi mogla armada kraljice Vilhelmine v Indoneziji brez anglo-ameriške pomoči? Sploh bi brez te podpore ne mogla nikdar nazaj v Batavijo, v Borneo in sploh nikamor na svoje predvojne otoke na Pacifiku, kot bi tudi Francija ne mogla v Indokino, ako ji bi Anglija ne pomagala. In tudi Zed. države so ii prišle na pomoč, čeprav indirektno. Vojne tudi drugje V Aziji je torej v vojni tudi po porazu osišča še vedno milijone ljudi. Milijone takih, ki se skušajo otresti domače korupcije in fašizma, milijone drugih, ki so v borbi za osvoboditev izpod tujega imperializma. Boji v Evropi in v Afriki V Evropi je v vojni najbolj Grčija. Kot na Kitajskem in v Indoneziji — oziroma še bolj, sta na Grškem najbolj udeleženi Anglija in Zed. države. Oziroma slednje sedaj več kot pa Anglija. In nevarnost je, da se bo ta konflikt radi njune intervencije razvil po vsem Balkanu, v Turčijo in po vsem svetu. Angleški vnanji minister Ernest Bevin je proalo soboto dejal, da sedanja generacija ni v nevarnosti nove vojne, oziroma da je sploh ne bo, toda Bevin, ki slovi za pretkanega diplomata, ve, da je vojna že tu — da razsaja v Indoneziji, v Indokini, na Grškem, v Palestini, da je napetost v Egiptu, da so se dogodili atentati na ministre v Burmi, in da divja verska vojna v Indiji. In nikogar v kapitalističnem svetu ni, ki bi bil Wilsonu ali pa Rooseveltu podoben. Torej se uporniška ljudstva in upoitiiške delavske mase obračajo na vzhod — i^ zatp imamo sedaj sveto "ideološko" vojno proti "komunizmu" — pod gesli našega predsednika Truma na. Ampak taka politika ne obeta drugega kot več intrig, poveča-vanje konfliktov med razredi in pospeševanje pripravljanja v tretjo svetovno vojno. Izdatki za kongresno upravo Izdatki za upravljanje zvezt nega kongresa so v tem fiskalnem letu določeni na $55,000,-000. v cerkvi na glas v svojem jeziku. Goriška "Demokracija" vse to ve, in vedo tudi goriški Slovenci. In ob enem vedo, da to, kar o takih ttvareh piše pmenje-ni list, je jezuitsko zavijanje. Sicer pa — kolikokrat si je cerkev že pomagala, kadar so ji bile podobe ali pa sohe ukradene, z novimi prav tako Čudodelnimi podobami hi s prav tako svetimi sohami ... Po tem pravilu si sedaj lahko pomagajo tudi na sveti Gori. fičuvanje in denunciranje je / dobah histerije, kakršno se sedaj ustvarja v "sveti vojni" proti "komunizmu", najbolj "cvetoča" (in smrdeča) obrt. Kon-^resnik Thomas, ki je iz "zanesljivih virov" izvedel, da ima 'jugoslovanska komunistična /lada" v Zed. državah (med Slo-/ani) živahno delujočo peto ko-.ono, le dobil taka poročila prav na enostaven način: iz vsakega časopisa, posebno iz tistih, pisa nih v kakem jugoslovanskem li ;tu, ki so proti sedanji Jugosla vi ji in izhajajo v tej deželi; dalje iz krogov pravoslavne du- do jez lahko gradili se mora Sava umakniti iz svoje dosedanje »truge. V ta namen grade velike odvodne predore, po katerih bo v času, ko bodo gradili jez, tekla Sava. V rovih brne kompresorji, rušijo plasti zemlje in lomijo ikale. Predore sproti betonirajo. Ze dobršen del predorov je dograjen. Iz Soškega tednika.) V Jugoslaviji se izdelujejo prvi avtomobili Lansko leto je bil izdelan v Rakovici pri Beogradu prvi avtomobil. Kmalu bodo izdelani prvi avtomobili tudi v mariborski tovarni. Ze letos se predvideva, da bodo iz tovarne v Tez-nem pri Mariboru odpeljali prve serije "RM 13". Leta 1951— ob koncu petletke—bodo izdelali 6000 avtomobilov letno. Tako bo stopila ljudska republika Jugoslavija v vrsto držav, ki izdelujejo avtomobile. PREPIR STROJA S ČLOVEKOM Stroj se je spri s človekom: "Močnejši sem od tebe," je rekel stroj človeku. Ti se zgrbiš že pod vrečo krompirja, a jaz, glej, dvigam lokomotivo kakor za šalo, in jo lahko celo premestim z enega mesta na drugo. Pa tudi hitrejši in večji seir. kakor ti. Poelei. mig- neš z očesom, jaz že izvršim tisoč obratov. Cesto se pritožuje!: "Kaj pa naj naredim, ko imam samo dve roki?" Jaz pa jih imam deset; in s temi desetimi lahko izvršim deset del. Ti greš vsak večer sost. Tretjino svojega življenja preživiš v postelji. A meni ni treba počivati — delam po štiri in dvajset ur na dan. Čeprav sem samo mrtev predmet, vendar slišim in občutim vse bolje kakor ti. Moje oči so tako dobre, da bi lahko na luni zasledil svetlobo žepne baterije, če bi bil kdo Um, da bi jo lahko užgaL Ti pa težko zapaziš smet na rokavu svoje obleke. In rečem ti, da je vsaka smet po stotisočkrat več ja, kakor malenkosti, ki jih jaz opazim. Ponosen si na svojih pet čutil — a jaz jih nimam samo pet, temveč sto. V temni noči lahko odkrijem nad sabo oblak in ti povem, kako visoko se nahaja; in zviška tudi do tri kilometre visoko v še tako gostih oblakih, ti bom povedal imena, gora in morij na zemlji. Kadar je tako gosta megla, da ni videti prsta pred nosom, z lahkoto najdem pot. Jaz vidim tudi nevidni svet in slišim zvok, ki ga niti najten-kočutnejše človeško telo ne more slišati. Občutim, kadar se na popolnoma drugem koncu sveta za devetimi gorami in morji razbijajo šipe na oknih od potresa. Z eno besedo rečeno;' ničesar ni, kar bi se mi mofflo skriti, kamor jaz ne bi mogel prodreti Prisluškujem lahko, kje je pod zemljo skrita nafta, dotaknem se lahko gora, ki so prav SEMI-ANNUAL STATEMENT Jugoslav Savings and loan Association Jvim 30. 1947 ASSETS First Mortgage Loans......................$1,853,116.10 Other Loans .........................................................16,503.90 Real Estate sold on Contraft................10,068.69 Investments ................................................................218,77iq0 Office Buildina...............................................................15,007.81 Fixtures and Furniture................. LIABILITIES Paid In Capital.........................*......$1,631,154.48 Deferred Charges ................... Cash In Bank — On Hand Due from Federal Reserve .. Accounts Receivable ........... Ii** v , Towr*____________ 1,310.30 1,101.32 74,30432 9,161.64 - 99.56 $2,200,484.74 Dividends Payable .................... Due Federal Home Loan Bank Accounts Payable ...................... Special Account ........................ Loans in Process .................... Escrow Advances .......I Specific Reserves ....... General Reserves ....... .........r 1,79205 407,697.00 1,630.11 3,750.79 47,849.82 19,594 28 3,528 43 82,491.16 I Total ............................$2.300,484.74 - CURRENT DIVIDEND RATE 3% -2610 S. Lawndale Ave., Chicago 73> Illinois Lawndale 2344 XIII s ALL SAVINGS INSURED UP TO $5000.00 BY U. S. GOVERNMENT AGENCY ------------—............ ne dnu morja. Pa tudi tebe vidim čez in čez Ce želiš, ti bom pokazal tudi tvoje kosti, da jih boš gledal. Brez strahu me lahko vprašaš, če je v kakšnem jezeru vsaj tropica soli, in na mah ti bom točno odgovoril Ukaži mi, naj ti povem, če je na Marsu toplo, in jaz bom to zvedel, ne da bi se premaknil z zemlje. Lahko ti pomagam iudi, da boš slišai svetlobo in videl zvok. Pod mojo oblastjo je čas, lahko ga ustavim ali pospešim; pokažem ti lahko, kako se dviguje para v zrak in pušča za sabo valove, lahko pa tudi pospešim ure in dneve, da boš videl, kako se cvet na jablani spreminja v sad. Ali bi hotel iti v gledališče, ne da bi se premaknil iz hiše? Pred tabo bom razgrnil zidove gledališča kakor zastor in videl ter gledal boš, kako na drugem koncu mesta igrajo igralci. Ali bi morda hotel videti in slišati umetnike, ki jih še zdavnaj ni na svetu? Reci samo eno besedo in želja se ti bo izpolnila Rekel boš, da sem jaz le hlapec in ti gospodar, da ti zapoveduješ in jaz le poslušam. Pa glej, tudi jaz lahko zapovedu jem in to nič slabše kot ti. Jaz nadzorujem delo strojev v tovarni in jim dajem povelja, sa mo da se dotaknem gumba. Tudi brez tebe lahko vodim električno centralo ali tovarniški od delek. Ponašaš se, da imaš mozeg, da mnogo znaš in si lahko mnogo zapomniš, da znaš pisati in čita ti. Podaj mi pero, pa ti bom jaz vodil dnevnik, kamor bom za be ležil, kar hočeš: katera ura je, kakšna je površina rek in ali delajo stroji v tovarni. Sam brez tebe lahko na pustem otoku sre di morja zabeležim točno, kar sem opeziL Nikoli nisem hodil v šolo, pa mi daš lahko vseeno kakršno koli nalogo in rešil jo bom točno — pa če je to kva driranje, kubiranje, koren, diferencialni ali integralni račun. $am lahko rišem, računam in gradim. Ti mi dolguješ vse, s čimer se ponašaš. Ce letiš nad oblaki, letiš zato, ker te nosim jaz; če plo-veš pod morjem, se moraš za to zahvaliti meni; če vidi svetove, do katerih gre svetloba v milijone let, Ič to samo zato, ker te jaz dvignem tako visoko. Odkrivam tajnosti, ki jih ne bi ti brez mene nikoli odkril. Kaj bi naredil brez mene? V meni je tvoja sila in moč. Molčiš? Kaj mi lahko na vse to odgovoriš?" "Samo to — odgovori človek —, da sem to jaz ustvaril." Ko je človek to rekel, je zme-njal ploščo na gramofonu... to vila složnost med narodoma (lilovenskim in italijanskim), ki bivata na tej goriški zemlji." Goriška "Demokracija" z dne 13. junija je k gornjemu svojemu poročilu pozabila omeniti, da so podobo ukradli italijanski duhovniki, ki so jo imeli v varstvu, niso pa jo hoteli ukrasti takrat, ko ni bilo v Italiji (pod Mussolinijem) nikakršne demokracije in ko ni na Primorskem in drugje po Italijanskem govoril noben Italijan za demokracijo, ne za slogo 'med tema dvema narodoma na Goriškem *' Vsak Italijan, ki bi bil za slogo in za pravičnost Slovencem, bi se znašel v kaki goriški ali v tržaški ječi, ali pa kje na otokih, na katerih je "duče" ugonabljal ljudi, ki so bili za vzajemnost med narodi in za pravičnost. Pisec te kolone je bil na Goriškem in na sveti Gori in v Trstu leto pred drugo svetovno vojno in videl na lajtne oči, kako so italijanski duhovniki pod goriškim nadškofom fašistom Margotti-jem bili naklonjeni svojim "slovenskim bratom"... Sedaj pa ta njihna komedija s čudodelno podobo, ki jo Slovencem vrnejo, kadar dobe "demokracijo" ... Kar uzmoviči v resnici mislijo je to, da si žele nazaj take faz-mere, v katerih bi "slovenski bratje" spet postali njihovi pod-ložniki in ne bi smeli niti moliti pa kdo vse še ve od kod! Saj ima nova Jugoslavija nasprotnikov nič koliko — zato pač, ker se njeno ljudstvo ni hotelo vrniti v stari "red" korupcije in monarhi zma, pa je sklenilo državo preurediti sebi v prid. Delo je težko, napak mnogo, a napredek jih odvaga. Regulacijski Reke-Sušak načrt REKA, UMAKNI SEI Elektrika nam daje razsvetljavo, žene stroje, služi kulturi. Elektrika ustvarja ljudstvu napredne gospodarske pogoje življenja. Potrošnja elektrike je postala merilo ljudskega blagostanja. Za proizvodnje elektrike ima v glavnem dva Izvira: premog in vodo. Dosedaj je bila pri nas v Sloveniji vodna energija zapostavljena in ni čudno, da smo odnesli v stari Jugoslaviji neke vrste svetovni rekord: Sava od Planice do Zagreba je ostala neizkoriščena. Danes gradimo vrsto novih hidrocentral, gradili jih bomo pa Še več. Električna sila bo gonila tovarne, tovarne nam bodo proizvajale stroje in vse potrebno; lice naše države se bo preobrazilo. V Mostah pri Zerovnici na Gorenjskem je v gradnji velika hidrocentrala. V soteski, kjer je Sava najbolj stisnjena med skale bodo gradili jez, ki bo zaustavil pot reki in jo pokoril. Da bo- Izdelan je načrt, po katerem se bosta mesti Reka in Sušak zlili v eno samo mesto ter razširili v dveh smereh: proti Lov-ranu in proti Kraljeviči. Na tako imenovani Delti, kjer so zdaj velika skladišča lesa, bodo sezidali blok poslopij in poslopje mestnega ljudskega odbora. Industrijska četrt, ki se je doslej širila proti Lovranu in Opatiji, bo omejena, tako da ne bodo zidali tovarn blizu letovišč. Železniško postajo na Reki bode premestili za okrog pol kilometra na vzhod na Trg rada, kjer bo osredotočen glavni železniški, pomorski in avtobusni promet. Zadruge v Sloveniji V Sloveniji je poslovalo lani 856 zadrug. Največ je bilo kmetijskih in obrtnih zadrug, in sicer 356. Zadruge so štele skoro 300.000 članov. Velike mornarica tudi veliko stane Kongres je v tekočem fiskalnem letu (od 1. julija) odobril za pot roške naše bojne mornarice $3.433,046,100 v gotovini in vrh tega so še razni drugi stroški. Človek z snanjem, a hres energije, je kakor lepo (opremljena hiša, a brez stanovalcev. —John Sterling. Pišite po novo knjigo vensko-ameriška kuharica" v Cena Prels tarče ve M. Preglejte razsvetljavo v vsši hiši še danes! Našli boste mnogo malih vzrokov za očetove utrujene oči... sinčkovo nevoljo za domačo nalogo... in sestrino upiranje šivanju nove obleke. Prazni vzmeti, neprave in zgorjene žarnice so odvratne — in oropajo vssKega člane družine na zadostni razsvetljavi. Poskrbite še danes, da bodo vzmeti v vaši hiši opremljeni s pravilnimi žarnicami. Hiša, ki je opremljena s prijetno, pravilno razsvetljavo naredi večerne ure — ko je družina zbrana skupaj za udobni oddih — naj prijetnejši del dneva. #T«bt dOer U|»ral Rtntwal Policy Te s// cwtomtrt om Ugbt hmH exchange service there is me charge Jer repLcimg ssest sites *f#*md*rdt harmeJ-eta bulks marM «PŠ ej Nt" or *Remeu*/ An?*«.* ■ — * I •is Mm, ', - fcm v PROLETAREC A Yugoslav Weokly Dovotod to flit Interest of »ko Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau VOL. XLII W««kly ot >901 So. Lowodolo Avo. CHICAGO 23, ILL., July 23, 1947 News on the Four Winds By WORLDOVER PRESS Travelers to Mexico thru Laredo, Texas, will be surprised next year, if present plans go thru, to find on the Mexican side, in town of Neuvo Laredo, the shabby old buildings around the international bridge replaced by modern, clean, and attracUve structures. The whole Mexican side near the boundary ia to be rehabilitated and landscaped to present a pleasing view of Mexico as one crosses the border. LOOKING AHEAD ®NE OUT Of 5 AMERICAN FAMILIES HAD INCOMES OF LES5 THAN iicoo^-DUttlN0l94& ^f HUNOQED YEARS AOO 16 OUT OF EVERY 20 AMUfO^S OWNED THE MEANS BY WHICH THEY MADE THfffft LIVING. TbOAY, 17 OUT OF Ev£«Y 2o DO NOT. South American capitals are buzzing with reports, not officially confirmed, that Argentina's Peron government has concluded an atomic treaty with Franco's government in Spain. Spanish scientists are said to be on the way to Argentina, to evaluate the uranium deposits found in the mountainous areas toward the Andes, but the whole subject is being treated with a profound silence at Buenos Aires. AYfeAfc AAEtOST BY THS AVROAM INDUSTRIAL tt&RMEft. THROUGH ILUMS. Sweden is the most motorized country in Europe, next to Great Britain, according to a recent survey wt)ich showed that the country has 250,000 registered motor vehicles. HEftE* WHERE iOOXL FiHD THE ONtOtf label in A UNION-MADE HAT: iT« BEWW ON THE HAT, UN0CP THE SWEATS/ Six times as many Japanese, most of them because of bad economic circumstances, have tried to commit suicide by hurling themselves in front of trains during the last year as in any year prior to 1S43, according to a survey made by the newspaper Nihon Keizai. Figures of the Transport Ministry shows that in the 10 months ending in mid-February, 1047. 970 such suicide attempts out of 1,241 were successful. MAGAZINE PUTS MEDICOS 'ON SPOT Says Cloak of Sargery Covers Mayhem aad Murder in Many Opera Hag Roorm Senator Glen H. Taylor (Dem., Ida.), read into the "Congressional Record*' an article from a popular magazine which puts the medical profession "on the spot." It says that medical men "have long known the shocking fact" that many of the nine million operations performed annually in this country are unnecessary. "Among doctors," the article declares, "it is an open secret that In many an operating room the cloak of surgery covers mayhem and even manslaughter. "There ara too many unqualified doctors literally getting away with murder in the operaUng room. There are too many operations motivated by an interest in the patient's pocketbook." Fee-Splitting Doctors "Fee-splitUng" by doctors is declared to be an evil. It is confined to a minority of doctors, but is not so insignificant it can be ignored. The American Surgical Aasocia-Uon is quoted aa saying that at least half of the surgical operations are done by physicians without special qualifications. Of about 40,000 practicing physicians who perform surgery, leas than 15,000 are said to be "certified." This is given as a reason why deaths following operations ara greater in the United States than ln any other civilized country. GOOD OLD TIMES Bloomfield, N. J. —Sale under the auctioneer's hammer of textile mills which started here more thdh a century ago stirred memories of former employes, many of whom worked at the mills for more than a half century. Eighty-two year old Christian Buck, who worked there SO years, recalled that he earned 4 cents an hour and was paid monthly for a 65-hour week. These and many d t h e r facts brought out in this CIO report add up to the conclusion that "high prices, exorbitant profits, the redistribution of national income, the liquidation of savings by low-income individuals, the shift to consumer loans, the reduced purchasing power of the mass of American consumers, are all stepa on the road to collapee of our economy." The strongest force to check this irift to the rapids of depression is organized labor, which works to Increase purchasing power, to correct the maldistribution of wealth, md to promote an ever-expanding standard of living. But, instead of aiding this force, Congress has passed the Taft-Hartley bill to curtail collective bargaining and to prevent the extension of union organization. Its every other action has tend-sd to rock the economic boat and head it in the wrong direction— repeal of the excess profits tax, raiaing prices by ending OPA, increasing rents, tax relief to the {reedy and not the needy, and stumbling-blocks in the way of foreign trade. The fight against the Taft-Hartley Act -and to bring Congress to its senses and elect a better one, is a people's fight against the dangerous drift to national depression. BONANZA! ~ Official returns are not yet in, but the magazine. "Business Week." predicts that "corporate profits for the first half of this year undoubtedly were the highest ever." In Its current issue, the magazine estimated that the six months' profits will reach an annual rate of "more .than 16 billion dollars nearly 25 per cent greater than the banner year of 1946 and 100 per cent above the previous peace-ime high, set in 1929. NO EMMKS You have no enemies, you say? Alas! my friend, the boast is poor; He who has mingled in the fray Of duty, fhat the brave endure. Must have made foes! If you have none, Small Is the work that you have done. Yoy'va hit no traitor on the hip. You've dashed no cup from perjured lip. You've never turned the wrong to right. You've been a coward in the fight Wot* to Amount To Somothing? That which God writes on thy Sorehead, thou wilt coma to It.— The Koran.