Poštnina plačana v gotovini»
Štev. 37,
Ljubljani, dne 14. septembra 1933.
Posamezna ff^BTK l*«;
Leto XVI.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 3 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak ietrtek
Naročnina za toiemltvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletna St Din; U 1 zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dlnjj Amerika leta« I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podra2nlcirLJitiljul.iL10.7llJ
Najbolj pereča vprašanja pred rešitvijo
Minister g. dr. Albert Kramer o pomenu novega občinskega zakona. Koristi zložit ve občin — Smernice za občinske volitve
Pomen zakona o občinah.
Narodno predstavništvo je v svojem letošnjem spomladanskem zasedanju spopolnilo vrsto državnih upravnih zakonov s sprejemom novega zakona o podeželskih občinah. Z zakonom je storjen važen korak k izenačenju javnopiavnih predpisov v naši državi, a zakon ima istočasno velik politični pomen, kar bo v znatni meri vplivalo na ureditev našega nacionalnega življenja. Vsekakor je osnova občinskega zakona demokratična. Z uvedbo načela velike občine pa se je zakon prilagodil zahtevam časa in vedno bolj naraščajočemu obsegu samoupravnih poslov, ki jim more, ne da bi preobremenila svoje prebivalstvo, zadostiti le velika občina. Zato je zakon predvidel občino z najmanj 3000 prebivalci kot osnovno samoupravno ediuico. Tej edinici je zakon prilagodil tudi vso občinsko upravo in odredil kot najnižje število občinskega odbora 24 odbornikov. Občine z manj kakor 3000 prebivalci dopušča zakon le kot izjemo, a za take občine dovoljuje tudi znižanje števila občinskih odbornikov na 18.
Zložitcv malih občin v volike.
Za preosnovo majhnih občin v velike je zakon postavil rok, ki poteče z decembrom letošnjega leta. Do tega časa bi morale torej biti v vsej državi ustvarjene po sp; janju dosedanjih občin nove velike obine. Ta zadeva za mnoge kraje naše domovine ne bo težka. Na hrvatskem, v Primorju, v Južni Srbiji, v Bosni in še drugod že sedaj prevladujejo velike občine. V primorski banovini, na primer obsega občina Imotski ves srez in vsa primorska banovina šteje 101 občino, torej preko 20 manj kakc.r na primer en som srez naše dravske banovine, mursko-soboški.
Ze iz te primerjave vidimo, kako dalekosežne izpremembe bi se morale izvršiti pri osnovanju novih občin v dravski banovini, ako bi se na vsej črti moral izvesti princip občine z najmanj 3000 prebivalci. Kakor je na eni strani točno, da velik del občin v naši banovini, ki jih je 1088 in od katerih jih dobra polovica nima niti po 600 prebivalcev, skoraj živeti ne more, tako je na drugi strani resnično, da ?e v naši hriboviti ožji domovini z njeno zamotano gospodarsko zgradbo, z njenimi zelo-izrazitimi krajevnimi običaji velika občina v smislu občinskega zakona ne da dosledno izvesti in da se je tu treba zateči k izjemi, ki jo v tem pogledu zakon dovoljuje. Zato moramo pri izvajanju zložitve občin upoštevati poleg gospodarskih in prometnih vidikov še prav posebno tudi razpoloženje in želje neposredno prizadetega prebivalstva.
Do veljave mora priti volja prebivalstva.
S tem važnim vprašanjem se je ponovno ba-vilo tudi vrhovno vodstvo naše stranke ter se je odločno postavilo na stališče, da se naj koma-
sacija vrši v skladu z željami prizadetega prebivalstva Gospod predsednik vlade je v polnem uvaževanju tega strankinega stališča tudi na konferenci v Rogaški Slatini poudaril, da se mora pri izvedbi zložitve v dravski banovini v polnem obsegu uvaževati mišljenje prizadetega prebivalstva, izraženo po naših organizacijah, odnosno po naših narodnih poslancih. Mislili smo, da bomo imeli več časa za zložitev majhnih občin v velike, ker je, kakor sem že rekel, zakon sam postavil polletni rok, ki poteče šele decembra. Toda potrebe državne politike so nas postavile neposredno pred občinske volitve, ki pa se brez prejšnje zložitve občin kratko in malo ne dajo izvesti, saj bi se v mnogih občinah ne mogle sestaviti niti kandidatne liste. Zato je bilo treba kočljivo in težavno nalogo zložitve občin izvesti z izredno pospešenostjo. Ni izključeno, da se bodo zaradi tega pokazale še razne pogreške in pomanjkljivosti. Toda zakon o občinah sam daje možnost, da vse take pogreške in pomanjkljivosti popravimo. Tega posla se bomo morali lotiti takoj, brez odlašanja, tako da bomo ustvarili take občine, ki bodo ustrezale željam in potrebam prebivalstva.
Uspeh volitev v moravski in vrbaski banovini.
Na osnovi novega občinskega zakona smo v mesecu juliju začeli z občinskimi volitvami, ki se vrše po banovinah. Pričeli smo z moravsko in vrbasko banovino. Rezultat je bil nad vse zadovoljiv. Prebivalstvo je z ogromno volilno udeležbo dokazalo, da je zanikalna politika proti-i režimskih struj pri njem izgubila vsako zaslombo. S tem, da je skoraj do 100 odstotkov volilo liste Jugoslovenske nacionalne stranke, je tudi na zgovoren način manifestiralo-svoje politično prepričanje v duhu načel nove jugoslovenske politike ter je na vsej črti pokopalo stara medsebojna strankarska nasprotstva v smislu popolne slož-nosti v okviru JNS. Po izvršenih občinskih volitvah je v teh dveh banovinah politični položaj do kraja urejen in ogromna. večina naroda ni več razdeljena med radikale in demokrate, temveč složno sodeluje v vrstah naše vsedržavne stranke.
Računi opozicije.
Izid občinskih volitev v teh dveh banovinah pa je po svojem pomenu daleč presegel banovinski okvir. Bil je smrtni udarec oni lažni trditvi opozicije, ki se je dolgo držala v javnosti, kakor da ne priznava sedanjega reuma in da bo z odsotnostjo držala narodne množice od sodelovanja pri državnih in drugih javnih poslih. Sedaj hiti opozicija popravljati usodepolno pogreško od 8. novembra. Razen skrajnih Mačkovih ljudi, ki na Hrvatskem propovedujejo neudeležbo, a se bodo temeljito urezali, so vsi opozicionalni voditelji živahno na poslu, da pri občinskih volitvah
.poskusijo z dejansko udeležbo priboriti vsaj deli izgubljenih pozicij nazaj.
Tako je tudi pri nas. Iz tabora proti vnikov,, jugoslovenske ideje in nasprotnikov složnega so-r 'delovanja ljudstva na javnih poslih slišimo sedaj same blage besede in izdana je parola: «Vsi na volišče, ker te volitve niso politične, temveč so. gospodarske!* Toda zdi se mi, da čim bolj go» jvorijo danes tudi zagrizeni punktaši o gospodar^ skem značaju občinskih volitev, tem bolj mislijo na njihov politični pomen. Ze verjamem, da imajo ' premnogi med njimi namen, se po «gospodarskii> poti zopet povzpeli na politične stolce.
Občinam na čelo najboljše ljudi!

>
tNesporno je treba iz našega občinskega ga*, spodarstva kolikor je le mogoče iztisniti stran-( karsko politiko. V upi a vi ot.čine ni mesta za strankarske strasti in ravno tu moramo trezni ljudje napeti vse svoje sile, da izlečimo naš© samouprave od one bolezni, za katero so hirale pod nekdanjo «samoupravno> diktaturo ljudi, ki so tudi občino pretvorili v svojo strankarsko orga-! nizacijo ter vse ocenjevali z vidika svoje strankarske zagrizenosti tja dol do občinskega bika in do gnojne jame. Enkrat za vselej napraviti konec i tej zlorabi samouprave in s tem vrniti občino njenim pri rodnim gospodarskim in socialnim nalogam, omogočiti da se vodstvo občinskih poslov poveri najboljšim, najpoštenejšim in najbolj J veščim rokam, da se v njej doseže plodno sodelo-1 vanje vseh pametnih in treznih gospodarjev —< to je velika naloga sedanjih občinskih volitev in !v tem smislu moramo vsi zastaviti svoje sile za ' razstrankanje občinskih volitev in s tem občinskega gospodarstva sploh.
Tudi občine morajo u.u v nacionalni fronti.
Toda kdor bi hotel občinske volitve predsta* viti kot zadevo, ki s politiko nima prav ničesar opraviti in pri kateri naši pogledi na splošna državna in nacionalna vprašanja sploh ne prii hrjajo v poštev, ta bi zavestno varal javnost. Občina kot osnovna upravna edinica ima v cel<* kupnem našem državnem življenju v mnogočem odločilno vlogo. Ona bo mogla to svojo vlogo sebi in svojim občanom v prid, državi in narodu v. korist, vršit: le, če jo bodo vodili možje, ki so pozitivno usmerjeni v smislu državnega in nacionalnega programa. Občina v rokah boljševikov ali 'separatistov s? izključuje iz sklopa onih namenov, ki j h zasledujeta država in celokupna njena 'uprava.	>
?r.aj zahteva zakon od občinskega odbornika.
Zato novi občinski zakon izrečno predpisuje za nove občinske odbornike posebno slovesno prisego, ki ne obsega samo običajne obveze zvestobe kralju iu domovini ter poslušnosti napram
ustavi in drugim zakonom, temveč še izrečno poudarja dolžnost občinskega odbornika čuvati državno in narodno edinstvo, ga torej obvezuje na program, ki ga je na primer bivša klerikalna stranka v Sloveniji najodločneje odklanjala in ga pristaši nekdanje SLS odklanjajo še sedaj. Kar velja za izvoljenega občinskega odbornika, velja seveda tudi že za kandidata samega. Kdor ni pristaš državnega in narodnega edinstva, zanj ni prostora v novih občinskih upravah in dosledno temu ne na kandidatnih listah za občinske volitve. Izgledalo bi resnično čudno, če bi se na primer sedaj kot kandidati pojavljali ljudje, ki so še pred nekoliko meseci iz protesta proti jugo-slovenskemu režimu odlagali svoja odborniška mesta, ali pa morali biti razrešeni, ker se niso znali ali niso hoteli odreči tisti podzemni politični fronti, ki pri nas v Sloveniji še vedno vodi borbo proti jugoslovenskemu programu. Oni, ki bi hoteli take ljudi spraviti v vodstvo občine, že s tem dokazujejo namero, zlorabiti občinske volitve, da občine pretvorijo v nova izhodišča svoje borbe proti osnovnim načelom kraljevega manifesta in jugoslovenskega režima.
Dolžnost nacionalnih ljudi.
Iz vsega povedanega vidite, kakšen politični značaj imajo pri vsem svojem gospodarskem pomenu občinske volitve in kako velika je dolžnost vseh pravih narodnih ljudi, da zastavijo svoje sile za zmago zdrave nacionalne politike tudi v naši občini, saj je ol te zmage odvisno po-mirjenje starih strasti po našem podeželju, saj je ona prvi pogoj splošnega pomirjenja in plodnega, uspešnega sodelovanja vseh naših umnih in treznih rojakov, vseh onih, ki ljubijo svoj narod in ki jim bratsko, vzjameno sodelovanje ni prazna beseda.
Velike naloge nove občine.
Tega bratskega sodelovanja, pametnega in
poštenega gospodarstva bodo naše občine v bodoče potrebovale jako, jako mnogo. Z novim občinskim zakonom še niso rešene vse občinske zadeve. Treba bo preurediti odnos občinske samouprave v sklopu celokupne javne uprave in izvesti važno delo v smeri njihove finančne razbremenitve. To je ogromna naloga, katere se bodo mogle občine lotiti le v najožjem sodelovanju z tistimi, ki vodijo državno politiko. Kdor bi hotel našo občino zavesti v smer, ki nasprotuje
programu današnjega jugoslovenskega režima, ta bi jo zavestno vodil v nesrečo. Organizirana no-siteljica državne politike v narodu je Jugosloven-ska nacionalna stranka. To je dejstvo, ki ga tudi njen najljutejši nasprotnik ne more zanikati. In ker je program naše stranke sestavljen na načelih, ki so od vrhovnega poglavarja države cb soglasju celokupnega naroda proglašena kot ne-izpremenljiva za ves naš državni in narodni razvoj, zato je režimu naše stranke vtisnjen pečat trajnosti, a tudi nepopustljivosti nasproti vsem separatističnim modrostim.
Samo pod vodstvom in v sodelovanju x JNS!
Kdor torej hoče, da se tudi v naši dravski banovini uvede red v naše občinsko gospodarstvo, da se ustalijo razmere in da v resnici nastopi doba mirnega in složnega dela v naših samoupravnih edinicah, ta bo, če je pameten politik, brez pridržka priznal, pa bil organiziran pristaš stranke ali ne, da je uspešna izvedba občinskih volitev mogoča samo pod vodstvam in v sodelovanju z JNS. V volilnih dobah se radi pojavljajo apostoli, ki si izmišljajo razna brezbarvna gesla. Eni so dobro namerni, ki neuko lovijo razne golobe po strehah, drugi so špekulanti, ki bi radi zmago ideje preprečili s pri-livanjem vode, v kateri naj bi se na koncu sama ideja utopila. Mi ne bomo nasedli niti prvim, še manj pa političnim špekulantom, ki nestrpno, a kakor trdno verujem, zaman čakajo, da bi občinske volitve v dravski banovini končale s tem, da bi zatajile 8. november.
«Ne odbijamo nikogar!*
Mi smo danes edina priznana stranka in mogli bi biti tudi za občinske volitve edini nosilci list. Toda nam gre izključno le za zmago velike ideje, ki jo zastopamo, in zato ne odbijamo nikogar, ki hoče sodelovati in pomagati. Nasprotno, n.- ša dolžnost je, da skušamo v občini zdražiti vse dela voljne ljudi, vse dobre državljane, vse tiste, i ki jim je jugoslovenski program kraljevega n a-
vsaka naša krajevna organizacija ga bo morala skrbno preudariti. Pri vsej naši pazljivosti, h kateri smo pripravljeni, pa se dobro zavedamo, da je edini organizirani predstavnik našega nacionalnega in državnega programa naša stranka in da bosta le po naših uspehih Jugoslavija in zunanji svet cenila moč državne ideje v Sloveniji.
Na delo za narod in državo!
Občinske volitve za dravsko banovino so razpisane in se bodo vršile 15. oktobra. Gospodarske prilike nekoliko odvračajo pozornost ljudstva od občinskega problema in gotovo ne dvigajo volilnega razpoloženja. Tem večje so dolžnosti, ki so naložene našim političnim delavcem in organizacijam naše stranke. Z globokim razumevanjem občinskega problema, z zavestjo, da vršimo zgodovinsko nalogo, z neomajno vero v zmago nacionalne ideje, gremo v boj, zavedajoč se, da z dopadajenjem gleda na nas celokupna domovina, ker vršimo posel, ki ni strankarski v starem pomenu, temveč je državni in nacionalni v pravem pomenu te besede.
Prioravite se za občinske volitve
Volivni imeniki.
Pri volitvi smejo glasovati samo tisti, ki so vpisani v volivni imenik.
Volivni imeniki, po katerih se občinske volitve vrše, so stalni. V stalne volivne imenike vpiše župan vse moške državljane, ki so dovršili 21. leto starosti in ki najmanj šest mesecev stanujejo v občini. Izvzeti so državni in javni samoupravni (banovinski, občinski) uslužbenci, ki se morajo vpisati ne glede na čas nastanitve v volivne imenike one občine, v kateri imajo svoj službeni sedež.
Začasno ne smejo voliti: 1.) Tisti, ki so obsojeni na robijo ali zapor, daljši od leta dni, dokler
nifesta sveta stvar, punktaška politika pa težka ■ se ne vrnejo v pravice; 2.) tisti, ki so obsojeni na
izgubo častnih pravic, za čas, dokler traja ta ka-' zen; 3.) tisti, ki so v konkurzu; 4.) tisti, ki so pod ! skrbstvom in 5.) tisti, ki so z razsodbo izgubili
zabloda, k skupnemu delu v dobrobit naše občine in s tem vsega našega naroda in cele Jugoslavije.
| To delo seve morajo opravljati naše organizacije, naši krajevni in sreski odbori. Nikdo izmed nas na lastno pest in nihče tretji namesto nas! Praktičen postopek se bo moral ravnati po okoliščinah, po razmerah v posameznih občinah in
volivno pravico zaradi volivnih kaznivih dejanj.
Tisti, katere zadene eden ali drugi navedenih ' primerov, se torej ne morejo -'pisati v volivni ' imenik, dokler traja v teh primerih navedeno
K. M
13
Črni mož
Povest iz preteklih dni.
«V kolibi nad vodnjakonl*
Ostro mu je pogledala v oči. Ni mogel skriti strahu. Podzavestno se je umaknil korak nazaj.
«Kdo je Črni mož?* ]o je vprašal in jo presunljivo premeril od nog do glave.
«Ti samb
Iz kota, kjer se je stiskala mati, se je začul pridušen krik in globok vzdih. Groza jo je obšla. Opotekala se je in omahnila na ti:
, «Joj, mati umira!* ie dekle prestrašeno krik-nila.
Hotela je skočiti k njej, toda on jo je zadržal.
«Pusti jo, naj leži na tleh! Trdoživa je kakor mačka in kmalu bo sama odprla oči. Zdaj pa vem, zakaj je stari Potočnik nekaj blebetal o lasulji in krinki. Ti si mu vse povedala.*
«Da.*
«No, dobro, da vem! Tako si se torej zatele-bala v Potočnikovega capina, da si svojega lastnega očeta zaradi njega izdala! Najbolje bi bilo, da bi te pograbil za grive in te — Toda ne, tega ne bom storil, ti in mati tega še vredni nista. Pojdi k njej in ko se prebudi, pridi z njo vred gori v mojo izbo! Ali si razumela?*
Šel je iz sobe. Ko je prišel v prvo nadstropje, je jel hoditi po izbi iz kota v kot in mrmral sam pri sebi:
«Črni mož, tvojega kraljevanja je konec. Tako hitro in nepričakovano se je zgodilo, da ne bi bil verjel, da je to mogoče! Toda še je čas! Še ne vedo vse in storil bom tako, da bom vse rešil, kar sem si s tolikšnim trud m pridobil. Če me misli naznaniti, naj me kar! Na varnem bom, preden pridejo pome. Da, kmalu bo vsega konec. Toda če konec zadržim in zavlečem, dokler ne bom opravil vsega, kar je potrebno? Da, to bo najbolje. Ženski morata izginiti! Tam ne bosta mogli klepetati, jaz pa se odpeljem k svaku na drugi strani meje, da kupi moje posestvo. Ze davni si ga je želel in plačal mi ga bo tudi lahko takoj, če z njim poračunam. Jutri ga pripeljem s seboj. Zbrala bova ljudi. Še danes jim moram pustiti listek. On prevzame ves posel in naj stori potem, kar že hoče. Jaz pa pojdem po svetu. Smejal se bom neumnim ljudem, ki bodo iztegovali po meni roke, pa bodo grabili v prazno!*
Začel se je preoblačiti.
cčetovodja naj tiči v svoji luknji, dokler se ne vrnem. Morda bo še najbolje, da ostane za zmeraj tam. In Potočnikov študent, da, z njim moram še orati, da ga bo minula voija po iskanju in prisluškovanju. Kaj ga briga Črni mož? Kaj iztika za mamo? Saj ni vojak; gozdar ali graničar pa tudi ne! Vtaknil je nos v poklic, ki ni zanj, in to mu moram pošteno plačati Zasolil mu bom juho, da se mu bo dolgo kolcalo! Do zadnjega vinarja mu izplačam dolg in še obresti mu navržem, da bo svoja rebra po vsem rudniku pobiral. Ne umaknem se odtod, dokler ne bo imel prav ta-
kega obraza kakor njegov stari. To sem dolžan sebi in svojemu nasledniku.*
Tedaj sta stopili v sobo Marta in njena mati. Obstali sta za vrati in nista rekli niti besede.
«Odpotujeino*, je kratko rekel. «Pripravita se in vzemita s seboj za dan ali dva jedi. Čez č trt ure se odpeljemo.*
xKam, oče?* je vprašala Marta. «Te nič ne briga. To je moja reč*, je sirovo odvrnil.
«Za dva dni? In vsi trije? Ali ne ostane nihče na domu, da bo skrbel za delo in posle?* «Jezik za zobe — in napravita, kar sem velel*, je zakričal. «Ti si skuhala vso godljo, zdaj jo pa pc'ej:* Šli sta.
«Kaj le misli?* je vprašala mati. «Ne vem, le o tem sem prepričana, da nič dobrega. Meni je tudi vseeno, mati! Zaradi rfjega se ne smeš ubijati in trpeti. Saj tega ni vreden. Bodi močna, vsaj meni na ljubo! Ali ne veš, kaj je dejal Potočnik? Oče naj le odpotuje, kamor hoče. Jaz bom spravila skupaj svoje stvari in se odpeljala v mesto. Ali pojdeš z mano?*
«Ne. To bi bilo preveč govorjenja med zlobnimi ljudmi. Vztrajaj pri meni, Marta. Morda nama pomaga Bog, ki je dober in ki trpečim rad pomaga.*
«No, pa ostanem. Toda nekaj moram še prej storiti. Hlapca pošljem k Potočniku, ki bo povedal Rajku, da naju sili stran in da noče povedati, kam naju misli odpeljati. Ali smem?*
stanje, dokler so v konkurzu, pod skrbstvom itd. Tudi če so v volivni imenik že vpisani, izgube za ta čas volivno pravico.
Volivni imeniki so stalno razgrnjeni pri županstvu in pri okrajnem sodišču. Vsakdo ima pravico, volivni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter, bodisi zase, bodisi za drugega, zahtevati njegov povratek. Če kdo, ki biva najmanj šest mesecev v občini, ter je naš državljan, je star 21 let in ni začasno izgubil volivne pravice, ni v volivnem imeniku, sme sam ali pa kdo drugi zanj zahtevati, da se zanj v volivni ni imenik vpiše. Nasprotno sme vsakdo zahtevati, da se iz volivnega imenika črtajo tisti, ki nimajo volivne pravice, ki niso še šest mesecev v občini, ki niso naši državljani ki še niso izpolnili 21 let ali kiso začasno izgubili volivno pravico (obsodba, konkurz, skrbstvo).
Popravek volivnega imenika (reklamacija) se lahko zahteva vsak čas pri županstvu ali pri sodišču. Pri županstvu se zahteva popravek lahko ustno ali s pismeno vlogo, pri sodišču pa samo pismeno (brez takse).
Najsi se zahteva popravek volivnega imenika pismeno ali ustno, je treba predložiti županstvu ali sodišču pravnoveljavne listine, kakor rojstni list, izpričevalo, delavsko knjižico, domovinski list ali kaj podobnega. Vse te listine, ki so potrebne za popravo volivnega imenika, morajo dati oblastva v 24 urah, in sicer brez takse.
Če se pri županstvu ustno zahteva popravek, mora županstvo zahtevo vpisati v zapisnik in dati na željo o tem potrdilo. Zahtevo popravka volivnega imenika mora županstvo rešiti v petih dneh. Če v petih dneh ni rešitve, se smarta, da županstvo reklamaciji ni ugodilo. V tem primeru se v teku treh dni lahko priloži na okrajno sodišče, ki se ga popravek tiče. Ko bodo
razpisane občinske volitve, bo v razpisu tudi določen dan, do katerega se smejo zahtevati popravki volivnega imenika. Ker so volivni imeniki stalno razgrnjeni, ima vsakdo že sedaj pravico pregledati volivne imenike in zahtevati, da se upravičenci vpišejo, neuoravičenci pa črtajo iz imenika.
Vloga na županstvo ali sodišče je kratka: «Podpisani zahtevam, da se me vpiše v volivni imenik občine... Sem jugoslovanski državljan, star 21 let in bivam že nad šest mesecev v občini. V dokaz predlagam rojstni list, domovinski list delavsko knjižico, izpričevalo...
Prosim, da se mi o vloženi reklamaciji izda potrdilo o vloženi reklamaciji in se me o rešitvi obvesti.«
Ali: «Podpisani zahtevam, da se N. N., vpisan v volivni imenik občine ... pod št...., izbriše iz volivnega imenika, ker nima volivne pravice (jo
je začasno izgubil, je umrl, ni še 21 let star, še ne biva šest mesecev v občini itd.). Potrdilo o rešitvi in obvestilo!«	. |
Kakor rečeno, ima vsakdo pravico, vložiti reklamacije za sebe ali za drugega, in to vsak čas in brez takse. Ker bodo, kakor vse kaže, volitve v najbližji bodočnosti, bodo tisti, ki hočejo v občinskem gospodarstvu sodelovati, takoj pregledali in prepisali volivne imenike in zahtevali popravke volivnih imenikov bodisi za se, bodisi za drugega.	> < !
Zakon o volivnih imenikih (Službeni list z dne 12. septembra 1931) določa strogo kazen za tistega, ki ne bi hotel vpisati v volivni imenik upravičenih volivcev, ali izbrisati tistih, ki so izgubili volivno pravico. Posle, ki se nanašajo na popravke volivnih imenikov, opravlja župan z dvema občinskima odbornikoma.
1908 — Ptuj — 1933
Takih množic, kakor so se zbrale na proslavo preteklo nedeljo, naš stari Ptuj še ni imel v svojem prijaznem okrilju. Prišli so tisoči iz slovenskih krajev in tudi bratje od drugod. Kakor blagodejen balzam, ki zaceli vsako staro bolečino in daje moč novega življenja, je prešinjalo trume starih narodnjakov in njim krepko ob bok pridružena krdela samozavestnega mladega rodu navdušenje, ki so ga množice prinesle v Ptuj in ga dvignile do take višine, da bo ostalo zlato zapisano v srcu slehernega udeleženca nedeljske svečanosti.
Na čelu sprevoda so nosili za močnim od-I delkom sokolske konjenice 22 praporov. Za
prapori je bila uvrščena ptujska mestna godba, za njo pa so stopali odlični predstavniki, med njimi pokrovitelj ptujskih svečanosti minister g. dr. Albert Kramer, ki je obenem zastopal pokrovitelja, ministrskega predsednika gospoda dr. Srškiča, minister g. Ivan Pucelj, zastopniki bana prosvetni inšpektor g. Vrhovnik, ptujski župan g. Ladislav Jerše, sreski načelnik gosp. dr. Bratina, narodni poslanci gg. Lovro Petovar, Ivan Prekoršek, Rasto Pustoslemšek, Karel Gajšek, Anton Krejči, Fran Pahernik, starešinstvo SKJ s prvim podstarešino br. Ganglom in člani starešinskih sokolskih žup Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Kranj, Varaždin in Zagreb.
«Dobro, le napravi, kakor misliš, da bo prav. Pazi samo, da tega nihče ne opazi.*
Marta je poklicala nekega dninarja, ki je delal na dvorišču; če bi bila vze.a koga izmed domačih služabnikov, bi bil Poljanec morda opazil, da niso vsi pri hiši. Rekla mu je, naj se podviza, toda starec se kar ni mogel odtrgati od dela. Potem je počasi krenil na pot. Dobil je Rajka na domačem vrtu, ko je nekaj kopal.
«No, dobro, da sem te dobil*, mu je začel počasi praviti. «Marta me je poslala in mi naročila, naj ti povem, da hoče Poljanec njo in mater naložiti na voz in ju nekam zavleči.* «Kam pa?*
«Tega ni povedala. Rekel jima je samo, da morata vzeti s seboj za dva dni jedi.* cln kdaj se odpeljejo?j
«Takoj. Voz je bil že pripravljen, ko me je poslala k tebi.* « «Zdaj, ko se že temni ?2
Odhitel je na cesto in urno zavil po cesti proti Poljančevemu domu. Skozi odprta vrtna vrata je prav tedaj oddrdral voz. Spredaj je sedel Poljanec sam, zadaj pa Marta in njena mati. Kmet je moral paziti na konja, ki sta mu delala dosti dela, in bil je obrnjen z obrazom stran od vasi. Rajko je to izrabil. Stopil je izza drevesa ob cesti, ki ga je zakrivalo, in pomahnil z roko. Marta ga je takoj opazila in odmahnila z robcem. Stekel je nazaj domov in velel hlapcu, naj urno osedla konja. Potem je skočil še k staršem.
«Pravkar je odpeljal Poljanec ženo in hčer nekam stran. Nista vedeli, kam, in sta poslali pome. Pogledati moram za njima, da vidim, kaj dedec misli. Kmalu se vrnem domov.;
Ne da bi bil počakal odgovora, je odhitel v svojo. sobo. V naglici se je preoblekel in trenutek nato je že sedel v sedlu in vzpodbodel konja. Ljubico mu hočejo iztrgati! Za njo mora jezditi in jo rešiti!
Kakor bi bil rjaveč, ki ga je jezdil, razumel njegove misli, je zdirjal, kar so mu dale moči, po beli cesti. Čez dobro minuto je bil že pri gozdu in odondod, kjer se je začela cesta vzpenjati naravnost v hrib, je videl Rajko vzlic mraku Po-ljančev voz, ki je bil že precej daleč pred njim.
«Proti meji misli iti. Najbrž ju hoče spremiti k trgovcu, ki je njegov odjemalec. Zdaj moram jezditi bolj počasi, da me ne opazi.
Spustil je uzde in konj je nadaljeval pot v. lahnem drncu. Šele ko je voz že izginil na drugi strani hriba, je spet uzde nategnil. Ko je prišel na vrh hriba, kjer sta se odcepila dva slaba, razdrta kolovoza, voza ni mogel več videti.
«Mudi se mu, zato je poganjal. Naprej, ne smejo mi uiti! Samo da jih spet zagledam!*
Četrt ure je preteklo in vas, ki ni bila več daleč od meje, je ležala pod njim v dolini. Lučke iz hiš so mu kazale pot, kod mora jezditi. In vendar voza še ni dohitel, čeprav je tako drvel. Pri carinski čuvajnici je obstal:
«Ali se je peljal tod mimo voz, v katerega sta bila vprežena dva rjavca?* je vprašal uradnika, ki je stopil iz svoje hišice.
«Ne*, mu je ta odvrnil.
«Ali veste zanesljivo?*
«Da, prav zanesljivo. Dve uri že stojim ob' okencu in niti za trenutek se nisem obrnil stran.>
Rajko je obrnil konja in brez besede oddirjal nazaj.
«Potegniti me hoče*, si je rekel. cZaviti jei moral na kolovoz.*	^
Ko je prišel spet na vrh hriba, je skočil 9] konja, da bi obe poti preiskal. Medtem se je bilo že docela stemnilo. Svetloba vžigalice je, bila preslabotna, da bi mogel odkriti pot Po-, ljančevega voza. Stopil je h grčavemu borovcu^ ki je stal ob poti, ves polomljen in zarasel, ter odkril na veji, ki jo je komaj še dosegel, vse polno češarktfv. Nabral si jih je poln žep. Hitro ^ je enega zažgal. Rad je gorel, ker je bil prepojen^ s smolo. Plamen je dajal dovolj svetlobe in raz-: ločno je videl v bližini ozke sledove koles, ki so t zavili desno od ceste v gozd. Razločno so se ločili J od širokih koles tovornih vez.	f
Kaj je Poljanec tu iskal? Saj vodi pot vendar : k njegovemu skednju in nobena druga se ne odcepi od nje. Iti mora za njim, toda konj ga utegne izdati. Da bi ga tu privezal in pustil, pa spet ne sme storiti.
«Naglo moram odjezditi domov, konja zapreti v hlev in skočiti peš v hrib do skednja. To bo najbolje, kar bom mogel storiti.*
Ko se je sprevod končno razvrstil, je sto-tpil na govorniški oder najprej ptujski župan g. Ladislav J e r š e, ki je pozdravil zbrane (goste v daljšem govoru in ugotovil, da so leta [borb in trpljenja slovenskega naroda, leta tež-'kega molka, ko so bila srca polna ognja in 'gnjeva, leta zaničevanja in poniževanja na islovenski zemlji za nami. V svetem spominu ^na žrtve je naša sveta prisega, da hočemo oču-vati in s polno močjo nadaljevati delo prednikov za našo zemljo, naš jezik in našo kulturo. Delati hočemo na osnovi skupnosti vsega tslovanstva in edinstva Jugoslovenov, po besedah našega velikega kralja: «V duhu starih prednikov in junaške preteklosti hočemo vzgo-tjiti našo mladino in jo okrepiti v veri za veliko in napredno bodočnost kraljevine Jugoslavije!*
Prav toplo pozdravljen je nato spregovoril ■narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, zaslužni narodnoobrambni delavec. Rekel je:
»Družba CM je sklicala za danes svojo veliko jubilejno skupščino v Ptuj, nekdanjo trdnjavo nemškega nasilja, tla počasti spomin vseh tistih znanih in neznanih, ki so bili v službi za ideale naroda in njegove časti, za pravice našega materinega jezika ponižani vprav na teh tleh trpljenja. Kadar mi iz onih ptujskih časov izgovarjamo ime Ptuj, nas zazebe v kosteh ob mislih na dobo, ko je naš rod, mlad in zdrav, hiral in umiral pod silo tujstva. Pogled nazaj nam kaže sliko obupne borbe na življenje in smrt, borbe, v kateri smo bili obsojeni in zapisani smrti.
R Iz ljubezni in žrtev porojena naša CMD je postala pred vojno naše nacionalno ognjišče, ki Je zbiralo silo naroda in dajalo omahujočim ogenj in novo življenje. Spomin na ta čas je jy naših dušah tako velik in tako svetel, da ga ne morejo zasenčiti nobene težave in nejevolje Vsakdanjosti. Šli smo skozi viharne borbe in žrtve iz roda v rod in privedli naš jezik in Slovensko zemljo do onega velikega dne, ko so zmagoslavni prapori srbske vojske dali tej eemlji jugoslovensko lice.
Tako smo postali na svoji zemlji svoji gospodarji. Ko smo to dosegli, smo odklanjali vsako maščevalno nasilje. Toda vsi tisti, ki so delali silo, naj vedo, da jim je narod sicer odpustil, da pa ni pozabil. Naš jubilej ni dan maščevanja, temveč manifestacija našega dostojanstva, dostojanstva svobodnega naroda v
svobodni državi. Vsi se globoko zavedamo, da ni slovenskega Ptuja, ne slovenskega Celja, ne slovenskega Maribora brez Jugoslavije.
Ko se vam, gospod župan, zahvaljujemo za tople pozdravne besede, sprejete v imenu CMD, svečano obljubljamo, da nismo in ne bomo pozabili Ptuja, da nismo in ne bomo pozabili na meje in da ne bomo nikdar pozabili bratov in sester onkraj meja. Ti pa, mladina, v svobodi rojena, v jugoslovenski šoli vzgojena — med nas in k nam, da prerodimo naš narod do zadnje koče-na hribu in da mu vlijemo ponos in vero jugoslovensko za sedaj in za vse večne časeb
Podstarešina SKJ g. Engelbert G a n g 1 je v daljšem govoru med drugim izjavil:
«Bratje in sestre! Savez SKJ me je poslal v Ptuj iz več razlogov. Prvi je, da v dneh, ko slavimo spomin znanih ptujskih dogodkov, na tem mestu dvignemo svoje sokolske duše k prisegi, da ne bomo nikdar pozabili naše matere Jugoslavije. Nikoli prej ne bo naša borba končana, dokler ne omogočimo tudi vsem zasužnjenim bratom in sestram, da se bodo lahko zbirali in krenili pod sokolskimi prapori.*
V svojem nadaljnjem govoru je g. Gangl naglašal temeljne ideje Miroslava Tyrša in opozoril na težko skupno borbo sokolstva s CMD. Ta borba nas je družila v preteklosti in nas bo tudi v bodočnosti. Obudil je tudi spomin na žrtve izpred vojne, na Adamiča, Lundra in Vindišerja ter pozval vse prisotne, naj v bratski slogi in z odločnostjo čuva jo drago plačano svobodo.
Viharno pritrjevanje, ki je sledilo tem besedam, je bilo dokaz, da soglaša vsa množica.
S frenetičnim aplavzom in dolgotrajnim vzklikanjem »Živio! Zdravob je bil nato sprejet minister g. dr. Albert Kramer, ko je stopil v ospredje. Z balkona se je vsulo nanj cvetje in vsa množica ga je burno pozdravljala. Ko so se ovacije končno polegle, je minister g. dr. Kramer nagovoril množico takole:
»Predvsem dovolite, da vam izrečem naj-iskrenejši pozdrav po mnogih poslih zadržanega gospoda predsednika vlade, ki je skupno z menoj prevzel pokroviteljstvo nad današnjo proslavo.
Dragi bratje in sestre in ti, draga mladina, posebej! Rad bi v tem slovesnem trenutku obudil spomin na dobo pred 25 leti. Takrat smo krenili v Ptuj ponižani in razžaljeni, teptani in
zasramovani. Ko smo hodili po ulicah tega mesta, so se nam postavljali s silo nasproti, da ne bi mogli vršiti svojih narodnih dolžnosti na svoji zemlji. Za vedno so nam hoteli dokazati? da smo na tej slovenski zemlji, v tem mestu' hlapci in sužnji ter nikdar gospodarji. Toda; naša borba ni bila zaključena, mi smo jo na* daljevali, preko septembrskih dogodkov leta 1908., preko balkanske vojne in preko trpljenja v svetovni vojni. In smo dočakali odrešenje!
Glejte, danes smo prispeli v tisto mesto, kamor smo se napotili pred 25 leti, toda ne več ponižani in razžaljeni, marveč kot ponosni iti samozavestni gospodarji te zemlje, ki je in ostane naša na veke. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Ne več pod policijo, temveč pod ponosno razvito trobojko naše drage domovine Jugoslavije, v spremstvu naše mlade generacije in v spremstvu našega ponosa in naše dike, naše narodne vojske, spremljani v duhu od vrhovnega poglavarja našega naroda, od našega velikega kralja Aleksandra. (Dolgotrajne navdušene ovacije Nj. Vel. kralju.) Poslal nam je svojega zastopnika, da nam pokaže, kako je z nami v duhu in kako z nami slavi ta veliki naš narodni praznik.
Dragi bratje in sestre! Ko danes čestitamo našemu dragemu Ptuju, našemu dragemu slovenskemu mestu, ki je med biseri naše Jugoslavije, ko čestitamo in se zahvaljujemo vsem tistim, ki so v rodoljubnem dolgotrajnem delu vzgajali naš narod v teh krajih, v njem utrjevali narodno zavest in ga usposobili, da stoji danes trdno v veliki nacionalni fronti naše narodne vojske, iz iskrenega srca želimo vsi srečo in napredek jugoslovenskemu Ptuju, srečo in napredek ter srečno bodočnost v naši svobodni domovini vsemu narodu, ki prebiva v teh naših slovenskih krajih. Pozdravljeni! Zdravo!*
Večtisočglava množica je sprejela besede ministra g. Kramerja z nepopisnim odobravanjem ter mu zopet priredila dolge in navdu-šeneovacije.
Burno pozdravljen je nato spregovoril minister g. Ivan P u c e 1 j, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
»Današnjega praznika bogata vsebina je njegova bolečina. Lahko bi rekli, da je to najlepša, pa tudi največja lastnost vseh slovanskih narodov, da so stremeli do moči v sili in bolečinah, v ponižanju in zaničevanju. Strašni poraz na Kosovem je bil našim južnim bratom
Spet^ je skočil na konja, da bi svoj sklep iz-premenil v dejanje. Tedaj pa se mu je zazdelo, da čuje v daljavi skriven pok biča. i «Kaj pa je? Ali se morda vrača?* ! Potem je začul zamolkel udarec, kakor bi udarilo kolo ob korenino, ki štrli iz tal na cesto. Naglo je bil spet na tleh in zavlekel konja v goščo. Z robcem mu je zamašil nozdrvi ter ga poizkušal z božanjem pripraviti do tega, da bi bil miren in da ga ne bi s hrzanjem izdal. Posrečilo se mu je. Rjaveč se ni niti premaknil, ko je zdrdral voz tik ob njegovem gospodarju in zavil spet na glavno cesto, i «To je bil on. Spoznal sem ga. Proti meji se pelje. Toda kje sta Marta in njena mati? Na ivozu ju ni bilo. Nekaj jima je moral storiti. To je prav gotovo. In namestu da bi jima bil prišel ma pomoč, sem zamudil skoraj celo uro z ovinkom in iskanjem prave poti! Biti je moralo nekaj posebnega, drugače se ne bi bil upal poizkusiti llo pustolovščino, ko je vendar v gozdovih kar mrgolelo vojaštva in graničarjev. In še celo z Vozom!*
f Še zmeraj je bil v dvomu, kaj naj stori, jffedaj pa je začul ob cssti šumenje listja, ki je prihajalo čedalje bliže. Nekaj vojakov je skočilo iez jarek, kakor bi jih s svojimi mislimi priklical. Ko so ga opazili, so se mu nezaupno približali.
«Kdo je?* je vprašal eden izmed njih.
<Prijatelj! Ali me ne poznate?*
Eden izmed vojakov, ki je stanoval na njegovem domu, ga je takoj veselo pozdravil.
«Mladi gospod s konjem!* je dejal. «Ali se vam je kaj na sedlu pokvarilo?*
«Ne. H gozdarju sem še namenjen, pa se skoraj ne upam jezditi po gozdu. Konj se je preveč najedel ovsa in bi utegnil počenjati neumnosti. Ali ste namenjeni v vas?*
«Da, tja gremol Ali naj vzamemo konja s seboj? Nič nam ne bo na poti.*
«Pa res. Kar s sabo ga vzemite. Očetu pa recite, da pridem kmalu. Ali ste četovodjo dobili?*
«Ne, nismo ga. Vam sra vsai ne bo treba več metati skozi okno!*
Odšli so in vzeli rjavca s seboj. Z lahkim srcem jim ga je zaupal. Radi so ga imeli.
Potem pa je krenil po ozki poti, ne da bi bil zapazil kaj sumljivega. Ko je prišel do konca rudnika, je takoj stopil k vratom na skedenj. Kakor vselej, jih je tudi to pet hitro odprl. Nekaj mu je neprestano prišepetavalo, da mora biti ta kraj nekoliko v zvezi z Marto in njeno materjo.
Zažgal je drugi češarek in opazil majhno rudarsko svetilko, ki je visela na steni na žeblju.
«Tu je bil in pustil svetilko, ker je ni več potreboval. Meni je prav, ker brez nje ne bi vedel nič početi!*
Prižgal jo je in preiskal notranjost kozolca. Na prvi pogled se mu je videlo, da je vse v navadnem redu, kmalu pa je zapazil konec vrvi, ki je gledal izpod kupa sena. Potegnil ga je ven in videl nekaj, kar je pri dosedanjih preiskovanjih ušlo njegovi pazljivosti. Pod senom je bil
skrit popoln škripec in zraven njega pravcato dvigalo. Gledal je za sledovi svoje izvoljenke, toda ničesar ni mogel opaziti. Vzel je škripec, ga pritdil na navpični rov, potem pa obesil nanj dvigalo, sedel nanj in se spustil v globino.
Šlo je hitreje in zanesljiveje kakor s preprosto in nerodno nriDravo, ki se je je bil posluževal zadnjič.
Ko je prišel do vodoravnega rova, je hotel zaviti po njem in ga natanko preiskati. Tedaj pa je zdajci začul glas, ki je prihajal iz globin drugega navpičnega rova pod njim. Pokleknil je k odprtini, ki je bila še prav tako odkrita kakor zadnjikrat in zaklical v globino:
«Kdo je spodaj?*
Začul je odgovor, ki sa ni mogel razumeti.
«Marta!>
Pritisnil je uho k tlom in tedaj se mu je zazdelo, da čuje razločno svoje ime, ki ga nekdo od daleč kliče. Posvetil je navzdol in odkril dva železna kaveljna, toda lestve, ki je morala biti na njih pritrjena, ni bilo nikjer. Ce sta bili Marta in njena mati spodaj v rovu — kako ju je le mogel spraviti Poljanec tja? Stopil je po rovu dalje, da bi morda lestvo kje odkril, in res se ni zmotil. Ležala je na tleh. Poljanec jo je bil potegnil iz rova, da bi odrezal pot jetnicama, ki bi bili lahko preplezali pol poti navzgor. Obesil jo je na kaveljna, preizkusil njeno trdnost in se spustil v globino. Ko je bilo lestve konec, je odkril je še drugo in potem tretjo.
"^alje prihodnjič.)
vedno vir novih življenjskih moči. Zato pojmujemo in predvsem izpolnjujemo kot največje naročilo besedo vseh besed, najmogočnejšo in najlepšo izmed vseh idej, ki je — nacionalna svoboda. Nič ni lepšega, svetlejšega in ničesar, kar bi bilo bolj potrebno za posameznika in za narod, kakor je nacionalna svoboda, brez katere ni ne življenja, kaj šele napredka in razvoja.*
Ob koncu svojega govora je minister gosp. Pucelj naslovil na mladino svoj apel, naj ji ne bo cnobena žrtev prevelika in noben napor pretežak za narodno svobodo in lastno državo, vselej in povsod.*
Za gospodom ministrom je nato pozdravil množico ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. Naglašal je, da pomeni Ptuj mejnik v zgodovini Slovencev. To, kar se je pred 25 leti samo podzavestno oživljalo v naših dušah, to so ptujski dogodki spravili v življenje: prepričanje, da ne moremo več živeti pod tujcem, marveč da se moramo združiti s svoiimi jngosloven-skimi brati v eni državi.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je g. dr. Puc očrtal razvoj borbe za narodno osvobojenje in naslovil na potomce nekdanjih ptujskih nem-čurjev svarilo, naj se ne varajo in naj ne pričakujejo, da bi se mogli še kdaj povrniti stari časi. Ptuj in Maribor sta in ostaneta za večne čase jugoslovenska, je zaključil ljubljanski župan oV> vibnrnenri nritrjevanju zbrane množice.
V	imenu emigrantov iz Julijske krajine je nato spregovoril gosp. I>an Stari, predsednik društva Istre v Zagrebu, ki je šele pred tremi meseci prišel iz konfinacije na Ponzi. V svojem govoru je očrtal trpljenje zasužnjenih bratov in v iskrenih besedah naglašal neprecenljivo vrednost nacionalne svobode in lastne države. Pozival je zlasti mladino, naj nikdar ne pozabi, da te svoboda vse, drugo pa nič.
Nato je stopil na govorniški oder zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik g. Miran Šarac. Ob njegovi strani je prinesel podnarednik krasen prapor, ki ga je naš kralj poklonil naraščaju ptujskega Sokola. Prapor ima na eni strani belo polje, v sredini sokola z razprtimi krili, okrog njega pa frfota pet majhnih soko-ličev. Na drugi strani je na rdečem polju državni grb, okrog njega pa z zlatimi črkami napis: cAleksander I. sokolskemu naraščaju v
Ptuju.* Na vsaki strani napisa sta letnici <1908—1933».
Podpolkovnik g. Šarac je pristopil k starosti g. dr. Šalamunu ter mu izročil prapor z naslednjimi besedami: «Ob priliki 251etnice ptujskih dogodkov je Nj. Vel. kralj Aleksander I. poklonil prapor tukajšnjemu sokolskemu društvu za njegov sokolski naraščaj v znak priznanja za dosedanje uspešno delo tega društva in v pobudo mladini za nadaljnje delo, da bo verno sledila po stopinjah svojih starejših bratov in jih po možnosti še prekosila. Prijetna mi je dolžnost in v veliko čast si štejem, da ti, brat starešina, izročam ta prapor. (Nepopisne in dolgotrajne ovacije Nj. Vel. kralju.) Brat starosta, razvijam ta prapor in ti ga izročam s pozivom: Čuvajte ga, kakor punčico v svojem očesu, čuvajte ga, kakor mi vojaki čuvamo naše vojaške zastave, za katere bomo prej poginili, kakor pa jih zapustili. (Viharni vzkliki: Živela vojska! Živel kralj!) Naš prevzvišeni vladar, njegov prevzvišeni sin starešina SKJ, prestolonaslednik Peter, in vsa država gledajo na sokolsko mladino in vidijo v njej svojo rešitev. Dokažite, da ste vredni poklonjenega vam prapora, in pomagajte pri učvrščanju te naše mile domovine. V to vam kličem: Samo naprej, vi Sokoli! Zdravo
S temi besedami je podpolkovnik g. Šarac izročil razviti prapor starosti g. dr. Šalamunu, dočim je množica obnovila viharne ovacije, ki se dolgo niso polegle.
Z balkona se je znova vsulo cvetje na govorniški oder, godba pa je zasvirala himno, ki jo je pela vsa množica. Starosta g. dr. Šalamun se je nato na kratko zahvalil zastopniku Nj. Vel. kralja in ga naprosil, naj sporoči'zahvalo ter izraz vdanosti na najvišje mesto. Nato pa je podal naraščajniku Šalamunu prapor z naslednjimi besedami:
«Ko je pred 25 leti sprejemal naš narod po ptujskem zborovanju CMD na sebe trnjev venec, pač nihče od nas ni mislil, da se bo kolo časa tako naglo zavrtelo in da bo četrt stoletja pozneje stopil na ptujska tla zastopnik onega Sokola, v katerega so zrli mnogi ,panslavisti', kakor so nazivali naši narodni nasprotniki skupščinarje CMD, že tedaj z velikim zaupanjem.
Spominjajoč se tega ukrepa večne pravice, ki bdi nad vsemi silami in upravlja njih usodo, mi je čast pozdraviti vas, gospod zastopnik
Nj. Vel. kralja. Prispeli ste med nas kot repren^ zentant današnje generacije KaradjordjevičevVj znanih že iz predvojne dobe kot iskreni pri-' jatelji sokolstva. Znana nam je zasluga kra-* Ijevskega doma za predvojnega srbskega So« kola, zlasti pa občudujemo ljubezen, s kater« spremlja Nj. Vel. kralj Aleksander vse dejanj* in nebanje sokolstva.
Delež te velike ljubezni je pripadel ob nje-j govi 251etnici tudi današnjemu jubilantu, ptuj-j skemu Sokolu, ki mu je Nj. Vel. kralj poklonili naraščajski prapor. Mi vsi se radujemo tegai izraza vladarjeve naklonjenosti in se čutim®' po njej izredno počaščene. Dobro pa razumemo! tudi vladarjevo gesto, da je poklonil baš nara-a ščajski prapor; zavedamo se, da je hotel s tenfi; opozoriti na važnost mladine, ne samo za sokol-* sko organizacijo, temveč za ves narod in vso« državo, zlasti tukaj ob meji.
Ti, sokolski naraščaj, in ti, sokolska dcca,j sprejmita v svoje srce ta vladarjev migljaj tefi nikoli ne pozabita, da gleda na vaju z zaupanj njem svojega vzvišenega položaja. Izkažita so* vredna tega zaupanja in ne storita ničesar, kaii bi moglo to zaupanje omajati.
Zagotavljam vas, gospod kraljev zastopnikjj v imenu naše sokolske mladine, da so vsa tal mlada srca prežeta vdanosti in zvestobe do so-< kolske misli in s tem do glavarja in vodnika! naše narodne države. Prosim vas, bodite pri Nj. Vel. kralju tolmač vseh ptujskih Sokolov^ ki so prežeti vdanosti in zvestobe do kralja ini države. V tem imenu vas prosim, blagovolita nam razviti prapor. Naj zaplapola v slavo in čast našega Sokola in jugoslovenskega narodaj ter za srečno bodočnost vsega slovanskega rodu.»
Naraščajnik Šalamun je, prevzemajoč praij por, izrazil tele lepe besede:
«Zahvaljujemo se našemu vzvišenemu kra^j lju za prapor, ki nam ga je dal. Ko ga prevzem mam, obljubujem, da ga bom zvesto branil teij ga čistega in neomadeževanega izročil svojemui nasledniku. Pozivam vas, bratje in sestre, da' zakličemo: Živel kralj, živel prestolonaslednik Peter!«
Množica je spontano sledila temu poziviiJ godba pa je znova zaigrala Bože pravde. Vsij starejši prapori so se sklonili k novemu in gaJ ob viharnih manifestacijah nepregledne množice sprejeli v svojo sredo.
Ivan Albreht:
Divje mladi e
Gromov pokuka čez plot, pa se belo zasveti pred njim in pošast že hlastne in zatuli ter plane in dirja in se dere, da Čišetu od groze zastaja kri. Niti tal ne čuti Gromov pod nogami, tako jo ubira kar navprek na poljsko pot, kjer upa najti zavetja pod temnim tepkovim okriljem. Dirja, dirja in lop! se zakreše pred njim, da odleti kakor snop in ves vrtoglav obleži na razvoženi poti. Zdaj ga bo zgrabilo. — Nak, pošasti ni! Celo nazaj se ozre in uvidi, da grozotne prikazni res ni za njim, pa Lojza tudi ne. Samo tepko je potrkal. Naglo se pobere in glava mu je kot razdražen panj. Kakor pijan primotovili domov, a preden dobro leže, vstane na vasi vik in krik, ki predrami staro Gromovko.
«Čiše!»
«Kaj bi radi?«
«Ali kaj slišiš?«
«Slišim —»
«Stopi no k oknu in poglej, če kje ne gori!»
«Me je strah —»
«Oh joh«, se zasmili Lizi in pridrsa sama iz čumnate. «Nič ni videti svetlega.«
«Če le ni tisto —» drgeta Čiše.
«Katero?»
«Ki je mene popoldne —»
«Le ne misli tega! Rajši moliva!« se prekriža stara mati in Čiše toplo moli za njo; kajti zdi se mu, da je iz vpitja razločno spoznal Lojzov glas.
Zjutraj je bila vsa vas polna dveh novic. Nekdanji župan, veljak Korče, ki ga je poznalo vse od Gorice do Ljubljane, ne najde na onem svetu pokoja in je včeraj tako pestil Gromovega Či-šeta, da bi bilo skoro po njem —
Drugi novici se je vse smejalo. Prudnov Lojz je bil sinoči dobil skomine po Korčetovem sadju, pa je naletel na vrtu na mutastega Cefa, ki v mesečnih nočeh rad motovili okrog.
Na Čefa? Oh, seve, mutec je bil spet izmaknil nekje nekaj ženskega perila in se je po svoji navadi našemil ter plesal po Korčetovem vrtu. Kakšen je Cef, vsakdo ve. Čez dan je kot iagnje, če ga pa zmotiš ponoči in še posebno v ženskih cunjah, storiš najbolje, da kar nabrusiš pete. Takrat je Čef zverina in močan, da bi volu zlomil tilnik! Fante ni vedel, kaj ga čaka na vrtu, pa se je prestrašil, zavpil in jo pocedil, a besni Čef za njim! Pred Strojarjem ga je dohitel in začel vrtinčiti. Fantičevo vpitje je priklicalo še pijanega Štefuca, ki se je začel nekaj usajati, Čef pa kar nad oba in je Pruden še bolj rjul kakor sin! Pol vasi se je nabralo in so imeli dosti opraviti, preden so ukrotili razdivjanega mutca in ga povezali. Danes je spet čisto dober in krotak in se mu nočno bojevanje nič ne pozna, medtem ko Prudna in njegovega Lojza ni na spregled. Oba
da neki ležita in je Prudnikova vesela kakon mlada nevesta; kajti tako treznega in krotkegaj svojega moža že lep čas ni videla.
Tudi Strojarjev Anže se smeje novici in ja| vesel svoje strahopetnosti, ki ga je rešila ne* sreče. Čeprav je bil Lojzu in čišetu obljubil, dsž pojde z njima po hruške, si je premislil, ko je bil zvečer stopil iz hiše. Na kak drug vrt bi bil ša šel, a na tega —: skoro ne mine teden, da ne bt kdo povedal, kako je tam in tam videl Korčetai ali slišal njegov glas. Naj le ona dva sama jesta| maslenke!
Ko je Anže slišal, kako jo je izkupil Lojze, gS je vroče in mrzlo spreletelo in je domala ves dani govoril samo o tem.
*
Oče Strojar je bil cerkven ključar, zbog česan je večkrat prihajal k Strojarjevim župnik Janez*' še češče pa gospodična Marija, njegova sestra* ki mu je gospodinjila. Čim jo je Anže to popoldnef zagledal prihajati, ji je zdirjal naproti.
«Krkopak, norče, ali tudi verjameš?« ga jef prijazno podražila, ko ji je začel praviti o prikazni. To je debelo pogledal, ko mu je gospodična Marija povedala, da je bil duh samo hlapec Partež! Nič več ni utegnil vprašati. Kar za vas, pa v eni sapi v Gromovo bajto:
«Mati, Gromova mati, Partež je bil sinoči, pa ne duh!»
Čiše je bil ta dan neznansko priden in je vprav pomagal stari materi krhlje rezati. Srditog
Kmečki tabor na Bledu
i	-— " Stran 6 - =p>
-H
Nato se je mala naraščajnica Kafolova z lepimi besedami zahvalila vsem gostom za udeležbo in v spomin na današnji dan piipela na novi sokolski prapor lep trak. Množica pa je ob spremljevanju godbe in sodelovanju desetih pevskih zborov zapela slovansko himno «Hej Slovani*, ki je krepko odmevala po ptujskih ulicah in podala enkrat za vselej dokaz, da je Ptuj* slovenski in jugoslovenski.
Pred zaključkom je g. dr. Šalamun še predlagal, da se odpošljejo naslednje brzojavke:
«Nj. Vel. kralju Aleksandru, Beograd. Razvijajoč od Vašega Veličanstva darovani sokolski prapor ob navdušenju tisočglavih množic, izrekamo Sokoli iskreno zahvalo in zagotavljamo Vašemu Veličanstvu in visokemu kraljevskemu domu Karadjordjevičev svojo neomajno vdanost in brezpogojno zvestobo. Živel kralj, živel kraljevski dom Karadjordjevičevb «Ministru dr. Hanžeku: Ob proslavi 25let-nice ustanovitve Sokolskega društva v Ptuju pošiljamo bratske pozdrave.*
^Ministrskemu predsedniku dr. Srškiču: Ob navdušenju tisočglavih množic proslavljamo 25letnico septembrskih dogodkov v Ptuju in pošiljamo vdane pozdrave z vzklikom: Živela Jugoslavija! Živela visoka kraljevska vlada!* Vse brzojavke so bile sprejete z mnogimi ovacijami, nato pa je starosta g. dr. Šalamun zaključil veličastno slavnost. V vzornem redu so se množice razšle.
Na trgu pred magistratom je bil nato shod Narodne odbrane, ki ga je otvoril starosta ptujskega Sokola dr. Šalamun. Govorili so dr. Ve-koslav Kukovec iz Maribora, zastopnik osrednjega odbora Narodne odbrane profesor Pav-lovič in polkovnik Putnikovič, dr. Cepuder iz Ljubljane, dr. Irgolič iz Maribora in drugi. Vsi govorniki so poudarjali potrebo nacionalne sloge pa tudi nacionalne odločnosti. Nikdar več se ne smejo povrniti stari časi, ko je bil naš narod suženj drugih. Iz preteklosti se moramo učiti za bodočnost in znati braniti svojo težko priborjeno nacionalno svobodo. — V gledališču pa je bila skupščina Ciril-Metodove družbe. .
Po vsej Sloveniji gre gias: Le »Domovina" je za nas!
kakor da ga hoče požreti z očmi, je pogledal nepoklicanega novičarja:
«Laže! Stara mati, le verjemite, da laže, ker je jezen name!»
Vzlic temu je Anže čvekal in brbljal in nazadnje celo povedal, da mu je sama gospodična zaupala novico.
Medtem ko je bila mati Liza še vsa osup-njena, je Čiše prebledel in planil nad Anžeta. Kakor ris se je zakadil vanj, ga potegnil iz bajte in mu zunaj nametal obilo zahvale za ušesa in po hrbtu, pa jo je kot jelen pocedil pod visoke tepke in po kolovozu onkraj vrta v šumo. Tam se je bridko razjokal spričo Anžetove škodoželjne nezvestobe in se stotero zarotil, da se bo maščeval.
Anže je tako vpil pred Gromovo bajto, da je gospodična Marija vsa zasopla prihitela gledat, kaj se je zgodilo. Čim je iz njenih ust zaslišal osorno besedo, naperjeno na Čišeta, je sam pred seboj zrastel in zadirčno povedal, kako sta Čiše in Prudnov Lojz hotela tudi njega zvabiti s seboj. Seveda on ne gre na tako pot. Manjka mu sadja doma, še boljšega, kolikor hoče! Sploh ne mara teh dveh, uh, teh grdob zavrženih niti videti: nobenkrat več, nič več!
Nato je junaško našteval Čišetove in Lojzove grehe in Ie pozabil povedati, kolikšen je njegov delež pri njih.
Gospodična Marija je zmajevala z glavo, stara Li.;a ?a je obiipn) sklepala roke in z jokavim glasc.t-i ponavljala, kako vnuka vedno prav uči, kako zanj »oli. za svari iti joti. a vse skupaj nič
Letošnji kmečki praznik na Bledu je bil že dvanajsti po vrsti in se je dostojno pridružil svojim prednikom. Zopet se je zbralo v tem božjem kotičku Slovenije mnogo tisoč mož in žena, fantov in deklet z Gorenjske in vseh drugih slovenskih krajev. Zastopani so bili vsi stanovi in vse gospodarske panoge, najmočneje pa seveda kmečki narod. Praznik se je razvil v mogočen tabor narodne sloge in gospodarske vzajemnosti, pa tudi v veličastno manifestacijo jugoslovenske narodne in državne misli.
Spored se je pričel z ocenjanjem goveje živine. Ocenjenih je bilo okrog 70 glav izbrane živine in bilo izplačanih 6000 Din nagrad. Posebej so se ocenjevali biki, krave in telice. Prve nagrade so prejeli posestniki Josip Šolar iz Rovt, Franc B e š t e r iz Ovšiš, Josip M u 1 e j iz Potoka, Jakob Kunst-elj in Jože Koželj iz Spodnjih Gorij ter Jože Potočnik iz Rovt.
Že okrog poldneva je bilo na blejskih cestah živahno vrvenje. Vse je hitelo k blejskemu domu, kjer so se zbirale narodne noše za sprevod, ki je ob 14. uri krenil proti Zaki. Udeležba narodnih n^-š je bila posebno velika, saj je bilo zanje določenih 3000 dinarjev za nagrade najlepšim in najpristnejšim.
Sprevod je otvoril zastaven Gorenjec z veliko državno trobojko, za njim je igrala domača godba, ki so ji sledile številne narodne noše peš. Za temi so vozili okrašeni vozovi z Bleda in okoliških vasi. Na vozu, ki je predstavljal domačo obrt, so kar spotoma delali smuči in kolesa za vozove, na drugem so otroci predstavljali snegulčico in škrate, na tretjem same zale Gorenjke in Bohinjke. Seveda ni manjkalo bohinjskih pastirjev v slikovitih nošah. Bilo je okoli 20 voz, ki so sestavljali živo sliko stare slovenske folklore.
Ko se je sprevod premikal skozi letovišče proti Zaki, pa se je tam , od vseh strani zbiralo občinstvo, da so blagajne le s težavo zmagovale naval. Mnogi so si izbrali prostor višje ob ob-robku gozda in v skalah, odkoder so tudi prav dobro videli potek prireditev. Govore sta ojače-vala dva močna ojačevalca. Na gričku nad dirkališčem je stala tribuna za častne goste, vsa v zelenju in zastavicah, više zgoraj pa so v številnih paviljonih skrbeli za dobro in gostoljubno postrežbo.
ne pomaga. Prav narahlo ga je skušala tudi braniti, češ, da Bog že ve, kaj dela, in da je to siroto udaril, še preden je moglo revše kaj zagrešiti: vzel mu je tako zgodaj očeta! Če fantiči ne čutijo očetove roke, je pač vselej križ!
V vneti zaverovanosti ni nihče zapazil, kako se je privlekel po vrtu izmed tepkovja Lojz, po obrazu poln zamodrelih Čefovih znamenj, da bi ga človek niti ne spoznal. Skrb za tovairša ga je bila pregnala z ležišča vzlic temu, da je na desno nogo še močno čotal. Ta gomozanski Čef! Naj še le pripravi!
Fantič je počasi štrevsal in že od daleč slišal Gromovkino jadikovanie. Močno ga je vse bolelo, močno marsikaj skrbelo, vendar si je dejal, da se na vsak način mora zavzeti za Čišeta. E, Gromovko bo že potolažil. —
O ti spak, čigav glas je pa to? Lojz se skrije za starikavo jablano, posluša, kuka in posluša. Nazarensko, gospodična Marija govori! Kakor pribit stoji Lojz za jablano in sliši, kako svetuje gospodična, naj bi šel fantek služit. Pri kakšnem pametnem gospodarju bi bil na dobrem, poštenega dela bi se navadil in še kaj denarja bi se mu z leti nabralo.
Mati Gromovka je čisto njenih misli. Seveda, saj bi ga bila že zdavnaj dala služit, ali kaj naj počne potlej sama v bajti in brez žive duše! Tako ji fantek le veliko pomaga. Otrok dela in je priden, da ga je veselje gledati, samo včasih mu zaroje take muhe. Ko je' pa še otrok! In sam od sebe tudi ne bi bil tak! Dober je kakor duša. Iz
Predsednik prireditvenega odbora, župan spod Ivan A ž m a n je ob 15. uri otvoril zborovanje, se zahvalil za tako veliko udeležbo in še posebej pozdravil ministra za socialno politiko g. Ivana Puclja, zastopnika bana g. dr. Pfeiferja, senatorja g. dr. Novaka in g. dr. Ravniharja, poslance gg. Mohoriča, Pustoslemška, Komana, Klinca in Gajška, člana ožjega glavnega odbora JNS g. Adolfa Ribnikarja, banovinskega svetnika in župana gosp. Lavtižarja, jeseniškega župana gosp. Zabkarja in predsednika Kmetijske družbe g. dr. Otona Detelo.
Z velikimi ovacijami kralju in Jugoslaviji je bila nato sprejeta naslednja brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru:
«Na velikem kmečkem zborovanju na Bledu zbrani narod prosi Vaše Veličanstvo, da sprejmete izraze vdanosti in zvestobe. Bog ohrani Vaše Veličanstvo in visoki kraljevski dom za srečno bodočnost naše domovine.*
Ovacije so se polegle, ko je godba zaigrala državno himno, a so se nato zopet obnovile. Enako sta biii z velikim odobravanjem sprejeti pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku g. dr. Milanu Srškiču in predsedniku Jugoslovenske nacionalne stranke g. Nikoli Uzunoviču.
Prvi je povzel besedo zastopnik domačega, radovljiškega sreza v Narodni skupščini, bivši minister g. Ivan M o h o r i č, živahno pozdravljen od množice, v kateri je naravno bil radovljiški srez razmeroma najštevilneje zastopan. V izčrpnem in temeljitem govoru je gospod poslanec pojasnil in orisal svetovni gospodarski položaj ter poudarjal, da vse gospodarske politike evropskih držav streme za tem, da s« čimbolj vzpostavi ravnovesje med kmetijstvom in industrijo, med poljedelskim in obrtnim delom. V naši državi je bila politika, s katero se je hotelo pomagati kmetu, precej enostranska. Še danes se postavlja kot glavni problem v ospredje izvoz žita, vprašanje opija in oljnatih semen. Govornik je nagla-šal potrebo, da se kmečko vprašanje rešuj s širšega vidika, tako da se bo skrbelo tudi za one kraje, kjer je kmečki gospodar navezan posebno na gozdno posest, na živinorejo, na domačo industrijo, na tujski promet itd. Nikjer ni zavest povezanosti interesov in medsebojnih odnošajev raznih gospodarskih panog tako živa kakor vprav na slovenskih tleh. Zato se v naših razmerah po-
ust bi si vzel grižljaj in ga dal siromaku, tako srce ima. Če bi le tistega starega zlokuna ne bilo, tistega Kurnikovega Načeta, ki se je s pametjo in z Bogom skregal. Bržčas mu samo on naredi, da je pobič katerikrat tak
Dasi gospodična Marija noče pritrditi, da bi bilo Čišetu res kaj narejeno, le prizna, da tisti Nace res ni pri pravi pameti, ko se zapiči še tretji glas:
«Potlej mu je bilo tudi takrat narejeno, ko je tistemu psičku rep odsekal!«
Zzzzek! zadene Lojza, kakor bi ga vseka! modras. Da je Anže tak — taka šleva in tlači in peha prijatelja v zagato —?
Kakor je šepast, plane razžaljeni fantič izza jablane.
«Ti si pa psička iz šole izvabil in ujel! In držal si ga in sekiro si prinesel! Ti. ti si bii, ker te je pesek pcznal, ko si se hodil k gospodični Julki nemško učit! Sam narediš, pa na druge vališ!» odločno kriči iz primerne razdalje in se vzlic to-goti škodoželjno smeje Lojz, ko vidi, kako je Anžeta zadelo.
On da je tak? O, gospodična Marija še zdaj vidi tistega malega mopsa, ki ga je imela gospodična Julka, kakor otrok igračo, pa so mu nepridipravi odsekali repek. Kako je ubogo pse cvi-lilo!
«Tak ti, Anže?»
»Saj ni res — laže —»
stavlja vprašanje slovenske kmečke politike čisto drugače kakor sredi pasivnih državnih gozdov in rudnikov v Bosni, ali kakor na rodovitnih tleh žitorodne Vojvodine ali Sumadije.
V	zadnjem času je bilo v srezu veliko razburjenje zaradi davčnih predpisov.*Ni običaj, da se na kmetskem prazniku o tem razpravlja, toda letošnje izjemne prilike me silijo, da kot vaš sreski poslanec tudi o tem izpregovorim nekoliko besed. Naj mi kdo razlaga in opravičuje, kakor more in zna, kako je prišlo do letošnjih obdavčitev, zame sta dve činjenici jasni in odločujoči. Prva je, da se davčni zakoni glede direktnih davkov na zgradbe in na pridobnino niso od lani v ničemer izpremenili. Druga pa je, da se je letos predpisalo v velikem številu primerov po petkratne pa tudi višje zneske kakor lani. Vsi dobro vemo, da je stanje državnih financ pa tudi samouprav zaradi posledic gospodarske stiske težavno. Narodna skupščina je zato morala lani privoliti v mnoge nove davščine in v povečanje starih, kar je storila le s težkim srcem, ker se je
. dobro zavedala, kaj to v sedanjih prilikah pomeni. Toda noben član narodne skuščine ne more dopustiti, da se brez odobritve parlamenta enostavno s pritiskom na izvršilne organe povečujejo davščine na mnogokratni iznos prejšnjelet-nih, in to v času, ko se po večini panog gospodarstva prilike niso bistveno izboljšale. Storil sem vse korake, ki sem jih imel za potrebne, da se to vprašanje razbistri, zadeva preišče in izterjevalna praksa zopet vrne na pravo mero nazaj. Porabljam pa tudi to priliko, da še enkrat opozorim vse odločujoče činitelje, da ne napenjajo loka, da rabijo pamet in da prilagode javna bremena zmogljivosti in plačilni sposob-
.nosti davkoplačevalca. Naš davkoplačevalec je vsakokrat brez pritiska storil svojo dolžnost, ker se pregloboko zaveda svojih obvez nasproti državi, toda od njega naj se zahteva le to, kar je v sedanjih prilikah in po veljavnih zakonih pravično in zmogljivo.
V	nadaljnjih izvajanjih je govoril gospod poslanec o potrebi javnih del v srezu, o razburjenju, ki so ga povzročili v srezu davčni predpisi
Gospod poslanec je izročil zborovalcem tople pozdrave po državnih poslih v Beogradu zadržanega ministra gosp. dr. Alberta Kramerja, kar so zborovalci sprejeli z ovacijami dr. Kramerju. Tudi poslancu Mohoriču so se za njegova izvajanja zahvalili s toplim pritrjevanjem.
Iskreno pozdravljen je stopil v ospredje govorniške tribune nato minister g. Ivan P u c e 1 j. V uvodu je omenil, da že dvanajstič prisostvuje temu lepemu kmečkemu zborovanju v biseru naše domovine, ki si ga je za svojo letno rezidenco izbral tudi naš viteški vladar. Zopet so se ponovile velike ovacije narodnemu kralju in njegovemu domu, godba pa je zaigrala himno. Gospod minister je nato orisal delo vlade za kmečko prebivalstvo. Vlada ima polno razumevanje za težnje in potrebe kmečkega stanu in nenehno misli, kako bi mu pomagala. Kajti tudi vlada dobro ve, da je predvsem kmečki človek tisti, ki ga je gospodarski zastoj močno prizadel. Vendar pa krnet niti v tiajkritičnejšem času ni postal malodušen, temveč je vsak Čas razumel težke življenjske razmere in je po svojih močeh doslej največ žrtvoval za izboljšanje gospodarskih prilik. Te velike žrtve je naš kmet doprinesel toliko laže. ker ima zdrav razum in je v njem ljubezen do lastne zemlje in domovine močno ukoreni-
-1
njena. Zato je n^^. .......... ,,.....aistvo v res'
niči najtrdnejši temelj naše nerazdružne države,
O združitvi občin je gospod minister omenjali1 da dovoljuje novi občinski zakon izjemoma tudi občine pod 3000 prebivalci; te izjeme se bodo' mogle poslužiti številne gorenjske občine, ki pO' svoji tradiciji, geografskih prilikah in hitro naraščajočemu prebivalstvu že sedaj sestavljaj«^ vzorne upravne enote.
Vsem razumljiva izvajanja gospoda ministra so zborovalci pozorno poslušali in jim glasno pri-j trjevali. Banski načelnik g. dr. P f e i f e r je sporočil zborovalcem pozdrave bana g. dr. Maru-šiča. Govorili so nato še podpredsednik senata g. dr. Novak in poslanca gg. Rasto Pustoslemšek in Albin K o m a n, nakpr i> Ho mogočno zborovanje zaključeno
Profesor Sič in slikar Maksim Cuspan sta medtem ocenjevala narodne noše. 32 odlikovanim je bilo razdeljenih 3000 Din nagrad. Med odlikovanimi so vzbujale posebno pozornost lepe noše iz Gorjuš, ki se v dolini le redko vidijo.
Pred pričetkom konjskih dirk je prišel zastopnik Nj. Vel. kralja in kraljice g. general Pavel P a v 1 o v i č, ki mu je gdč. Anica Ažmanova v gorenjski narodni noši izročila velik šopek nageljnov. Gospod general se je zanj zahvalil z zagotovilom, da ga bo izročil Nj. Vel. kraljici.
Strahota katastrofa sušaškega le*" . megli pri Studencu
Komaj so zaplapolala naša krila po zračnih višavah, komaj smo v mladem zaletu in zamahu zahrepeneli za drugimi narodi v višave, že nas je udarila bridka usoia tako strašno, da ne najdemo besed, da bi izrazili svojo žalost. Osem življenj je ugasnilo v meglenem jutru, osem žrtev smo položili na oltar napredka in ne samo njihovim strtim svojcem, temveč tudi nam vsem krvavi srce ob tej strašni izguM.
Toda zavedati se mora no, da brez žrtev ni napredka. Povsod, kamor reže človeški genij no-
, . , n , . , • , . , va pota kvišku, padajo ob njih žrtve, tu težje, in o zdruzitvi občin. Poudarjal je, da Je treba tam , Rakor na železnicahj na morju in na
združitev izvesti tako, da se kar najbolj upošteva1 cestah) tako so pada]e in b(>do padale žrtve tudi
tradicija samostojnih občin, ki jih je v srezu itak že danes le 22. Ohrani naj se vse, kar je važno in življenja zmožno in kar je v stanu ustrezati širokim nalogam novega zakona.
v zračnem morju, dokler bo človek hrepenel po zmagi nad časom in prostorom.
Gosta jesenska megla je ležala v torek zjutraj nad Ljubljano, ko se je z bliskovito naglico raz-
nesla po Ljubljani že ob sedmih strahovita vest, da leži na dvorišču umobolnice na Studencu ob po-^ drtem zavodovem zidu o«e»n mrtvih nni^T razbitega letala.
Kljub najhujši megli se je dvignilo ob 6.20 trimotorno letalo za polet na Sušak, pod vodstvom znanega najspretnejšega našega pilota Viktorja N i k i t i n a in njegovega pomočnika mehanika T r k u 1 j e. Letalo je bilo skoraj popolnoma zasedeno in sta ostali le še dve mesti prazni. Nekaj minut potem, ko se je dvignilo v zrak, je strahovit tresk razburil vse prebivalce umobolnice, ki so pohiteli iskat ponesrečene. Našli so jih pod popolnoma razbitim letalom, ki je razbilo nekaj dreves in močan zid umobolnice tako. da ga je polovica bila v vrtu samem, druga polovica pa izven njega. Ako bi letalo letelo še 200 m dalje, bi se ta katastrofa ne
«Pa spomladi tudi nisi res obiral češenj na farovškem vrtu, kajne da ne? Tisto soboto —» se roga Lojz
«Nisem jih ne!«
«Kdo drugi je pa vedel, kakor ti, da gospoda ne bo doma! Že veš, kako si doma slišal in nama povedal, da se odpelje nekam na nekakšno zborovanje.«
Anžeta je kuhala rdečica in se je ves tresel od jeze in sramu, ali očitna spoved, ki se je pričela, ni hotela jenjati. Grehi o ptičih in mačkah in žabah, o sadju in krompirju in koruzi so švigali križem, greh na greh kakor ostre puščice, dokler ni Lojz zabrusil še najhujšega:
«Ti si pa dejal, da se boš oženil in da je Brni-kova Tončka —»
Ziiiv! je zažvižgal po zraku kamen in se je moral bojeviti Lojz naglo umakniti za deblo in obmolkniti, tako dobro je razkačeni Anže pomeril. Po tem krepkem dokazu svoje možatosti se je naglo spustil v tek in bezljal, da se je kadilo za njim, a Loiz se je zadovoljno muzal za jablano.
Stari Gromovki je odleglo. Zdaj gospodična vidi, kakšni so. Tako so si podobni kakor jajce jajcu.
Res, gospodična je videla in sama ni vedela, kaj bi dejala. Smejati se je začela in je rajši vprašala mater Lizo, kako kaj živi in če ne trpita s Čišetom pomanjkanja.
Navzlic temu naj pride z dečkom v župnišče, da bo dobila kakšno malenkost. Čišetu ne bo storil nihče nič žalega, samo gospod ga malo podražijo, da bo kaj smeha. In dečka se nazadnje morda Ie kaj prime.
Domov grede se je gospodična Marija spet oglasila pri Strojarjevih, pa ni bilo o Anžetu ne duha ne sluha. Mati Strojarica bi bila rada vedela, zakaj gospodična išče Anžeta, toda ta ii je samo z nasmeškom naročila, naj pošlje malega malo k njej, kadar pride domov.
Ko je stopila gospodična v župnišče, ji je prišel z vrta brat nasproti, namenjen pravkar na svoj večerni sprehod. Jela mu je praviti, kako si je mladež temeljito izpraševala vest in kako jo je Čiše odkuril, da ga sploh niti videti ni mogla.
Gospod Janez se je tuintam nehote nasmehnil, češ:
"Oh, to divje mladje —.»
II.
Lojz mora vsekakor povedati Čišetu, da je ostal na bojišču kot zmagovalec, junaški zmagovalec! Bo že videl Anže, ta lesnika piškava!
Deček je odšepal pod tepke, počival in razmišljal. Nerodno je vzlic temu, hudo nerodno Misliš, da imaš prijatelja, pa se ti za prazen nič na vsem lepem izneveri in te še ogrdi povrhu.
Kakor bi se nekaj podrlo v njem, je čutil Lojz. Da je Anže tak prilizun! — Zevajočo praznino je začutil deček v srcu in se je kmalu podvizal za
Čišetom. Ni spak, da ga ne bi našel. Kam nai je sicer šel, če ne v gozd?
Poln črnih naklepov je zmagovalec čotal križem in tu in tam zaskovikal ter obveščal na ta način prijatelja o bližajoči se pomoči. Bil je že truden in gozd zavit v hladen mrak. ko se je na zadnje nekje odzvalo. Prudnov je postal: «Si ti?»
Od nekod plaho:
«Jaz! — Lojz?!«
«Nič se ne boj! Kje pa tičiš?«
In je švedral in iskal, a ga ni mogel iztakniti,
«Oglasi se no, kjer si!«
«Tukaj», je dahnilo s košate bukve. «Za mano splezaj!«
«Ne morem. Sem preveč potolčen. Žlezi dol!»
«Pssst! Če te sliši —»
«Kdo?»
V vejah se je zganilo in se počasi popenjalo' nizdol.
«Kaj pa imaš?« je bil Lojz nestrpen Čišetov glas se je tresel: «Potihoina, da naju ne začuti —» Spustil se je previdno na tla, pa so se vzlic previdnosti glasno pritožile hlače: rrrsk! in je desna hlačnica zazevala hkrati vzdolž in počez. Ko se je odmotal iz rogovile, je zaupal Lo.izu na uho:
«V Turškem brezdnu je —» «Kaj?»
(Halje nr iv.iniič.)
mogla zgoditi, ker bi priletelo na odprto polje za malim gozdičem, pri katerem se je nesreča zgodila.
Kako se je dogodila katastrofa? Zdaj je vse le še domnevanje, vzrok nesreče bo natančno ugotovila komisija. Jasno je, da so motorji delovali brezhibno. Nedvomno je glavni vzrok katastrofe gosta megla. Navadno se je letalo dvignilo, leteč proti vzhodu, nakar je zaokrožilo proti mestu in odletelo naravnost proti Sušaku. To jutro pa je letelo proti vzhodu nad umobolnico zelo nizko, nakar se je zaobrnilo na vzhodni strani zopet nazaj. Očividno je pilot izgubil takoj, ko je zakrožil v zraku, smer, še preden se je mogel dvigniti nad megleno morje. Najbrž se je pa držal nižine tudi zato, da bi se ravnal po pokrajini.
Na vse zgodaj zjutraj je priletelo že mnogo ljudi na kraj nesreče in so takoj poizkusili reševati nesrečneže, vendar pa so bili vsi mrtvi z razbitimi telesi tako, da dolgo niso mogli najti udov številnih potnikov. Strežniki umobolnice so, še preden so prihiteli organi oblastva na kraj nesreče, izpod ruševin letala izvlekli popolnoma skažena trupla potnikov in jih položili drugo poleg drugega. Malo kasneje so prinesli veliko plahto, da so z njo zakrili strahoviti prizor. Motor sam je odletel več ko 10 m daleč. Desno krilo letala je odbilo s silovito močjo vrh močnega drevesa in	na zemlji ?0 m daleč od kraja
nesreče.
Ko je prileieij letaio zopet nad uniui>oiUxuo od vzhoda proti zahodu, je očividno krenilo proti vzhodu, ker se je letalo zaletelo v gozdiču na eahodni slrani umobolnice v drevje, nato pa še v približno tri metre visok zavodov zid, ki ga je porušilo v dolžini okrog štirih metrov. V gozdiču je kosilo močna kacijeva drevesa kakor travne bilke. Levo krilo je ležalo kakih 30 m daleč pri visoki akaciji. Desno krilo je popolnoma zdrobljeno sredi opustošenega prostora pred zidom. Tik ob zidu so ležali vsr trije razbiti motorji, na vrhu razvalin v odprtem zidu pa zadnji del trupa letala, ki je še najmanj razbit. Ostali deli letala so bili tako razbiti, da jih ni bilo mogoče spoznati in nudijo strahovito sliko.
Vzroki katastrofe še niso pojasnjeni, vendar pa je nedvomno kriva izredno gosta megla, ki je ležala zjutraj nad ljubljanskim poljem, ker je letalo komaj dve minuti po startu padlo in se popolnoma razbilo.
Med potniki so bili gdc. Ivana P 111 e r, mestna učiteljica iz Ljubljane, Salendrova ulica št. 6; Anton L u š i n, trgovec in borzni senzal iz Ljubljane; Vladimir Št rekel j, visokošolec in sin znanega sadjarskega strokovnjaka, višjega nadzornika g. Josipa Štreklja; Ivan K o s 1 e r, 78Ietni znani podjetnik iz Šiške; Ivan Z u r a j, lesni trgovec in lastnik parne žage iz Slovenske Bistrice, in Georg K o n i g, trgovski potnik iz Niirnberga. Ivan Žuraj se je pripeljal s taksijem na letališče, tik pred odhodom letala, za katerega odhod je bil znak že dan. Le zaradi njega so letaio zadržali, da je odletelo z desetminutno zamudo. Nesreča se je zgodila najbrž ob 6.21 minut, ker so med razvalinami našli ure. k: so se tisti trenutek ustavile
O nesreči je bilo obveščeno poleg policije tudi državno tožilstvo in uprava «Aeroputa», ki so še tekom dopoldneva izvršila preiskavo in ugotovili posamezna trupla.
Ta letalska nesreča je prva v Jugoslaviji, odkar imamo redni zračni promet, in je v Ljubljani že v ranem jutru vzbudila splošno potrtost in sočutje z žrtvami.
S ponesrečeno učiteljico Pillerjevo je nameraval potovati tudi njen nečak Frelih in je prispel na letališče z osebnim avtomobilom nekaj minut prepozno. Tedaj je ležalo letalo že razbito in njegova teta mrtva med razvalinami. Bil je ves iz sebe na kraju nesreče.
Izmed sorodnikov ponesrečencev je prispel na kraj nesreče najprej g. višji nadzornik Štrekelj, oče ponesrečenega Vladimirja Štreklja. Bil je prepričan, da je njegov sin še živ, in ni mogel verjeti strašne resnice ob kupu razvalin. Pokojni akademik Štrekelj je hotel odleteti na Sušak
obiskat svojo nevesto že včeraj, pa ga niso sprejeli v letalo, ker je prosil za znižano ceno, ki mu jo pa niso mogli dati, ker je bilo letalo polno zasedeno. Njegova tragedija je tem strašnejša, ker je hotel danes po zračnih višavah odhiteti k svoji nevesti, a ga je kruta smrt sredi najlepših nad iztrgala iz bujnega življenja.
Kakor znano, je vsak potnik, ki se pelje z letalom, zavarovan za visoko vsoto 400.000 Din. V znesku za vožnjo je namreč vračunana še posebna pristojbina za zavarovanje, ki jo družba plača posebnemu mednarodnemu koncernu zavarovalnic. Zastopstvo tega koncema ima pri nas zavarovalnica ^Triglav*. Svojci ponesrečenih žrtev bodo torej dobili izplačanih po 400.000 Din. V celoti bodo torej družbe izplačale za šest ponesrečenih potnikov 2,400.000 Din, dočim sta pilot in mehanik zavarovana vsak samo za 100.000 Din.
Naval občinstva na pozorišče strahovite letalske nesreče se je stopnjeval od minute do mfinute. Z vseh strani so prihajali ljudje, se rili skozi gozd in vejevje. Po cestah proti Studencu je švigalo na stotine kolesarjev, neprestano so donele trobe avtomobilov in motorjev. Vestni orožniki pod vodstvom komandirja g. Sušnika iz Vevč so s težavo vzdrževali red ter pazili, da niso ljudje silili prav na kraj nesreče. Pozneje jim je prišla na pomoč policija. Daleč okrog razbitin in ruševin so se zbirali tisoči radovednežev ter nemo zrli na žalostne ostanke razbite orjaške ptice.
Prva katastrofa v naši civilni avijatiki je težka, toda tolažiti nas mora zavest, da doprinašajo drugi narodi za svoj napredek še mnogo težje žrtve, tolažiti nas mora trdno prepričanje, da te žrtve niso bile doprinešene zaman. Malodušnosti ne sme biti mesta med nami. Samo narod, ki ohrani tudi ob najhujšem udarcu lsode mirno kri in jeklene živce, ima bodočnost.
1 nizozemski goldinar za 23-14 do 23-25 Din; 1 nemško marko za 13-65 do 13-76 Din; 1 ameriški dolar za 40 64 do 40-92 Din; 100 francoskih frankov za 225 do 226 Din; 100 češkoslovaških kron za 170 do 171 Din; 100 italijanskih- lir za 302 do 304 Din.
Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 8-80 Din. Dolar se prodaja po 48 Din s premijo vred.
Vojna škoda se je trgovala po 243 do 245 Din, investicijsko posojilo pa po 49 do 53 Din.
| DOMAČE NOVOSTI
NE ODLAŠAJTE
s plačilom naročnine! Jesen se biiža, pridelki bodo kmalu pospravljeni, zato ne pozabite na naročnino. List, iz katerega vse leto zajemate pouk in Vam dela kratek čas, kliče po hrani, po plačilu, da Vas bo lahko še nadalje učil in zabaval. Zato storite svojo dolžnost in poravnajte naročnino do konca leta. Kdor nima več položnice, naj piše na upravo, da mu pošlje drugo.
Upravništvo «DOMOVINE».
ORMOŽ. Ustanovni občni zbor podružnice ZAKŠ se bo vršil v mali dvorari Kletarskega društva 11. t. m. ob osmih zjutraj. Tovariši absolventi i"'"'-"'" — -tV/m-o T^lnnStpviluo.
GOSPODARSTVO
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Povpraševanje po živini jo na vseh sejmih zadovoljivo. Cene so se pričele prav neznatno dvigati. •
VINO. Zaradi slabih upov na letošnji pridelek so zadnji teden trgovci živahno povpraševali po starem blagu in se cene vinu dvigajo.
HMELJ. Pretekli teden je ostala kupčija mirnejša, deloma zaradi prevzema blaga, deloma pa zaradi nekih težav v prometu z nemškim denarjem. Cene se držijo med 80 do 90 Din. Kakor vse kaže, bo kupčija kmalu oživela.
Sejmi
18.	septembra: Kapela, Braslovče, Vinica, Cren-šovci, Bučka, Loka pri Zidanem mostu, Šent La^ibert, Št. Janž pri Dravogradu, Šmarje pri Jelšah;
19.	septembra: Št. Janž (srez Krško);
20.	septembra: Zabukovje, Ljutomer, Nadlesk, Št. Vid pri Grobelnem;
21.	septembra: Dobrna, Rečica ob Savinji, Zgornji Tuhinj, Ribnica, Laško, Sv. Peter, Kandija, Dravograd, Št. IIj pri Velenju;
22.	septembra: Šoštanj, Sv. Helena pri Cakovcu;
23.	septembra: Frankolovo, Velike Brusnice, Šent Ilj pod Turjakom.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem naj se prišteje še premija 28-5 %):1 lobanja. Njegovo stanje je brezupno,
*	Mladinska organizacija JNS. «Glasnik JNS» objavlja v svoji zadnji številki, da je glavni odbor v smislu statuta stranke sklenil osnovati posebne mladinske organizacije, obenem objavlja zadevna podrobna navodila. Glavni odbor JNS izjavlja, hkrati, da doslej še ne obstoji nobena priznana mladinska organizacija JNS. To izjavlja zato, ker je bil obveščen, da se izdajajo ponekod neki omladinci kot voditelji omladinske organizacije JNS, ki pa s stranko niso v nobeni zvezi. Mladinske organizacije JNS se bodo osnovale v sporazumu s sreskimi organizacijami stranke po navodilih vodstva stranke.
*	Združitev občin izvršena. Ob sklepu lista smo izvedeli, da je izšla naredba o združitvi občin. V naši banovini so bile v veliki meri uvaže-vane upravičene želje prebivalstva. Obsežno uredbo prinesemo v prihodnji številki.
*	Pozor, reducirani (odpuščeni) rudarji! September 1933. je za reducirane rudarje silno važen. Po novem pravilniku imajo tudi vsi odpuščeni rudarji pravico do pokojnine, kadar obnemorejo. Plačati je treba pri krajevni ali glavni bratovski skladnici za ves. čas po odpustitvi do sedaj le 20 Din priznalnine. A ta mali znesek mora biti plačan še ta mesec, sicer so vse pravice brezpogojno izgubljene. Citatelji, povejte to vsem prizadetim revežem.
*	Gimnazije nabito polne. Število dijakov rase. V Ljubljani je med 4502 dijakoma 1670 deklet.
*	«Mož in zakon«. V založbi «2ena in dom« je izšla te dni pod zgornjim naslovom prav zanimiva in poučna knjiga, ki bi naj ne manjkala v nobeni hiši. Koliko gorja v zakonu bi se prihranilo, če bi vedeli zakonci pred poroko to, kar izvejo po poroki. Knjiga stane 30 Din, naročnice lista «Žena in dom« pa dobijo poleg te še štiri druge prav poučne gospodinjske knjige za 37 Din. Naroča se pri upravi «Žena in dom« v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1.
*	Banovinska podpora pogorelcem v Ivanjcih. Banska uprava dravske banovine je naklonila za prvo pomoč pogorelcem v Ivancih v Prek-murju podporo v znesku 10.000 Din.
*	Huda nesreča kolesarja. Huda kolesarska nesreča se je pripetila na znanem klancu v Pod-brezju. Posestnikov sin Janez Rehberger s Prim-skovega pri Kranju, se je vračal s kmetskega-praznika na Bledu v družbi svojega brata proti domu. Na sredi klanca mu je veter odnesel klobuk, fant pa je zaradi tega tako naglo ustavil kolo, da ga je vrglo preko vodila v jarek, kjer je obležal nezavesten. Poklicani reševalni avto ga je prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Ponesrečenec si je hudo pretresel možgane in mu je počila tudi
;CFOMOVTNA» Št 5?,
*	Tragična smrt mladega pilota. Prejšnjo sredo je v Divuljah po nesrečnem naključju izgubil življenje gojenec pilotske šole podnarednik Alojzij O r a d, doma iz Škofljice pri Ljubljani. Takoj po nesreči so ga prenesli v vojaško bolnišnico v Split, a je bilo že prepozno in je v kratkem času podlegel poškodbam. V četrtek ob 4. uri popoldne so mu priredili svečan pogreb, katerega so se udeležili častniki in mornarji zrakoplovne postaje in šole v Divuljah in z godbo eskadre, ki je usidrana v splitskem pristanišču. V sprevodu so nosili krog 20 vencev, rakev pa so iz bolnišnice prinesli pokojnikovi tovariši, gojenci letalske šole. Krsta je bila pokrita s trobojnico. Na železniški postaji eo se od pokojnika poslovili v imenu častništva njegov komandant kapetan korvete Saks, v imenu njegovih tovarišev pa podčastnik Barta. Oba sta obžalovala njegovo prerano smrt in podčrtala njegove vojaške in tovariške vrline. Truplo Alojzija Grada so prepeljali v njegov domači kraj.
*	Iz slovenskih koroških vasi. V Št. Jakobu v Božu so pretekli torek položili k večnemu počitku uglednega posestnika in zvestega narodnjaka Mihaela Haleggerja, po domače Kobintarja, v Srenjah. Pred tednom je bil šel v gozd sekat drva, po nesreči pa mu je padlo deblo na nogo in mu jo zmečkalo. Prepeljali so ga v celoško bolnišnico, kjer so mu nogo odrezali, a mu s tem niso mogli rešiti življenja. Povod prerane smrti je bilo zastrupljenje krvi. — V Št. Pavlu pri Žili je umrl Jurij Bliml, ki je bil pristna in žilava ziljska korenina, vrl gospodar in vnet narodnjak.
*	Smrt zavednega moža. K večnemu počitku so položili posestnika Antona Petka iz Strmce pri Litiji. Bil je stara slovenska korenina, ki ni nikoli podlegel tujim vplivom, temveč je s svojim naravnim razumom uvideval, da politične strasti niso prava pot za ublaženje razmer v naši mladi državi. Zaradi tega je užival vsesplošno spoštovanje pri vseh. Osobito siromaki ga ne bodo pozabili, ker je bil res dobričina. Bodi mu blag spomin, njegovim svojcem naše sožalje!
*	Smrt motociklista. Na Mali Šmaren zvečer se je vračal 301etni trgovski potnik Josip Košto-maj iz Polul pri Celju s svojim motornim kolesom iz Petrove v Celje. Nasproti je privozil kmečki voz, ki ga je pa Koštomaj očividno prepozno opazil. Motorno kolo je treščilo v sprednji del voza. Pri tem je oje zadelo Koštomaja s tako silo v prsi, da mu je prebilo levi del prsnega koša in ranilo srce. Koštomaj je takoj izdihnil
*	Najstarejša Škofjeločanka, Marija Kankljeva, je umrla pri Labaharju v Kapucinskem predmestju. Zenica je dosegla lepo starost 94 let in je bila kljub visokim letom vedno pri popolni zavesti, čeprav se je držala zadnji dve leti po večini postelje. Pokopali so jo na loškem pokopališču. Blag ji spomin!
*	Nedolžna žrtev. V Račah je bila nedavno tombola, ki ji je sledila domača veselica. Med gosti sta bila tudi posestnikov sin Štefan Bauman iz Brezovelj in posestnikov sin Martin Veronik iz Podove. Ko sta bila že precej vinjena, sta se dogovorila, da ubije tam navzočnega posestniko-vega sina Alojzija Markiča. Zvečer je šel Bauman k posestniku Požegarju in mu odnesel koso, ki je visela na skednju. Kos.o je nato skril za vrata blizu veseličnega prostora. Nato se je vrnil na veselični prostor, kjer je na pragu gostilne srečal Markiča, s katerim sta se takoj sprla in stepla. Med prepirom je stekel Bauman na vrt po koso ter planil nato v vežo, kjer je stal Markič pri točilni mizi, na njegovi desnici pa znani cestni banovinski mojster Anton Gole iz Šikol, ki se je pravkar vrnil iz Maribora ter stopil na majhno okrepčilo v gostilno. Bauman je zamahnil s koso proti Markiču, ta se je pa izognil in je kosa zadela Goleta naravnost v srce. Nesrečnež je kmalu izkrvavel in izdihnil.
*	Najdelj živijo Banatčani. Med mnogimi zanimivostmi higienske razstave v Beogradu so tudi statistični pregledi umrljivosti, izdelani za posamezne pokrajine naše države. Pregledi se opirajo na podatke od leta 1920. naprej ter so tudi razdeljeni na moški in ženski spol. Po teh sta-
'-T" ,	»
tističnih tabelah živijo najdelj Banatčani obeh spolov, najkrajše življenje pa je prisojeno prebivalstvu Bosne in Hercegovine. Pri statističnem pregledu, ki je razdeljen po spolih, so moški obeleženi z najdaljšim življenjem v Banatu, žen-' ske pa v Sloveniji. Povprečna starost moških v Jugoslaviji znaša 26 in pol leta, povprečna starost žena pa 27 in pol leta.
*	Tekmovanje harmonikarjev se je vršilo pretekli petek. Za tekmovanje je bilo prijavljenih 63 harmonikarjev, predvsem iz naše banovine, eden pa je bil tudi iz Niša. V mladinski skupini je prejel prvo darilo Viktor Perper iz Ljubljane, "drugo Ludovik Lombar iz Nove vasi pri Rakeku in tretje Anton Rakar iz Litije; v diatonični lažji skupini: prvo darilo Slavko Strnen iz Kranja, drugo Anton Vampelj iz Dobrave in tretjo Fran Sitar iz Vrhpolja; v diatonični težji skupini: prvo darilo Ciril Bricelj iz Štepanje vasi, drugo Ivan Magister iz Gornjih Gamelj in tretje Jože Jurman z Gline; v kromatični težji skupini: prvo darilo Milan Stante iz Celja, drugo Božo Jovanovič iz Niša in tretje Anton Herman iz Loke pri Trbovljah. Vsi navedeni so prejeli kot darila velike in male srebrne plakete (znake) in bronaste plakete. Državno prvenstvo v diatonični težji harmoniki je bilo priznano Cirilu Briclju iz Štepanje vasi, državno prvenstvo na kromatični harmoniki pa Rudolfu Pilihu iz Maribora. Oba državna prvaka sta prejela vsak po eno zlato plaketo in vsak po en velik srebrni prehodni pokal, ki ostane nagrajencu po treh zaporednih zmagah kol dar.
*	Če bi vedeli, kar ve zobozdravnik, bi Vam bilo jasno, da so slabi zobje in zobobol vselej posledica slabe zobne nege. Ali so zobje slabo snaženi, ali pa so slaba čistilna sredstva kriva, da se v kratkem času uniči zobna sklenina. Negujte zobe redno zjutraj in zvečer s Chloro-dontom, pa bodo Vaši zobje ostali zdravi in lepi še v pozni starosti.
*	Vlom pri belem dnevu. Nedavno je vlomil neznani vlomilec v stanovanje viničarja Marka Antoliča na Kozjaku. Vlomilec je gotovo dobro poznal razmere pri viničarju. Nasilno je odprl kovčeg in pobral iz njega vse prihranke v znesku 4500 Din ter izginil s plenom brez sludu. Antolic je osumil tatvine mlajšega moškega, ki je v družbi nekega 191etnega dekleta pri njem prenočil.
*	Življenje je dal za zajca. Divji lovec Mate Varič iz Slatine je v gozdu ustrelil zajca. Ko se je vračal domov, so ga ustavili orožniki in zahtevali, naj jim izroči zajca in puško. Varič je nameril puško proti orožnikom, ki pa so bili urnejši in so streljali na Variča, ki je obležal na mestu mrtev.
*	Nesreča na cesti. Te dni je zavozil Gojčičev tovorni avtomobil, naložen z gramozom, na cestnem križišču v Košakih v dva kmečka voza, ki ju je razbil. Prvi voz je bil last posestnika Karla Čeha od Sv. Trojice v Slovenskih goricah, drugi pa posestnika Janeza Edra iz Pesnice. Ederjev konj je dobil pri karambolu tako hude poškodbe, da so ga morali mariborski reševalci, ki so bili poklicani na pomoč, prepeljati v mariborsko klavnico, kjer so konja zaklali. Vsa škoda se ceni na preko 7000 Din. Do nesreče je prišlo, ker se je avtomobilu na strmini utrgala zavora in šofer Franc ni mogel ustaviti težko naloženega vozila.
*	Požig na Grobelnem. Nedavno noč je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja g. Lenasija v bližini postaje na Grobelnem. Plameni so kmalu objeli vse poslopje, V veliki nevarnosti sta bila tudi hiša in drvarnica, ki stojita komaj tri metre od gospodarskega poslopja. Da nista pogoreli tudi ti dve poslopji, je zasluga gasilcev iz Št. Vida, ki so kmalu prispeli na kraj požara in obvarovali hišo in drvarnico, dočim jo gospodarsko poslopje pogorelo do tal. Pri gašenju so uspešno sodelovali tudi gasilci iz Celja in Št. Jurija ob južni železnici, ki pa so bili precej pozno obveščeni o požaru. V gospodarskem poslopju je zgorelo krog 150 stotov sena in mnogo poljskih pridelkov. Oškodovani so tudi
Stran 9
nekateri sosedje, ki so imeli svoje poljske pridelke shranjene v gorečem poslopju. Živino so pravočasno rešili iz hleva.
*	Smrt zaradi kačjega ugriza. V Mlakodolu pri Kostanjevici je na pašniku kača ugriznila osemletno hčerko seljaka Kukrike. Ko je zvečeiv prignala živino domov, je materi potožila, da jo. je nekaj pičilo v nogo ter da jo je noga začela boleti. Starši se za to niso dosti zmenili, misleč,] da je otroka pičila kaka žuželka. Šele ko je nar: slednjega dne noga začela otekati, jim je bilo jasno, da je otroka pičila kača. Namesto da bi; poklicali zdravnika, so deklico začeli zdraviti z raznimi domačimi zdravili. Šele ko je noga počrnela so poklicali zdravnika, ki je poizkusil vse, da bi otroka rešil: Bilo pa je prepozno. Deklica je! v najhujših mukah izdihnila.
*	Župan razkrinkan kot vodja tatov in vlomilcev. Veliko presenečenje za beranski okraj ❖ zetski banovini je prijetje uglednega kmeta Janje Korača iz Va->i Glavači. V teh krajih je bila že dve leti na delu predrzna tatinska in vlomilska: tolpa ki pa je orožniki pri vsej vsoji vnemi niso mogli izslediti. Ker so se v zadnjih dneh še v< večji meri kakor prej vršili vlomi, so orožniki pomnožili svojo pozornost in so patruljirali vsako noč po vaseh. Sredi noči so pri nekem gospodar-* skem poslopju naleteli na moža, ki je z največjo vnemo nekaj kopal. Ko so pristopili bliže, so videli, da je to sam Janja Korač, ki je bil že ponovno izvoljen za župana. Ko so ga brez vsakega suma začudeno vprašali, kaj dela, je bil v hudi zadregi in je osorno odgovoril, da jih to nič ne briga. Ker pa so videli, da zakopava neke zavoje, so si njegovo delo ogledali in našli v jami raznovrstne predmete, ki so jih takoj spoznali za tatinski plen. Korač je potem priznal, da so vse to nakradli njegovi pomočniki in da ima še več tatinskega plena shranjenega doma. Pozneje so res našli v njegovih shrambah tatinski plen, ki predstavlja večjo vrednost. Ker je Korač navedel tudi svoje pomočnike pri predrznih tatvinah, orožnikom ne bo težko spraviti na varno predrzne tolpe.
*	Letošnja letina v ptujskem okraju je zelo dobra, zlasti dobro je obrodila koruza, krompir, pšenica in rž. Velike srbi pa ima naš kmet, kako vnovčiti pridelke, ki nimajo prave cene. Poljski pridelki bodo komaj zadostovali za poravnavo zaostalih davkov, ne glede na to, da se mora naš kmet preživeti čez zimo. Krompir se prodaja sedaj po 35 par, rž po 75 par, pšenica po 1 Di.i za kilogram. Tudi vinogradniki si ne obetajo nič dobrega. Rast grozdja je zaostala zaradi de-evnih neprilik za 14 dni. Kvantitativno in kvalitativno bo pridelek za polovico manjši, odnosno slabši od lanskega. Poleg tega pa je v zadnjem času še nastopilo hladno vreme, tako da grozdje le po malem dozoreva. Začelo se je živanno povpraševanje po starih vinskih zalogah, kaf;rili pa je seveda zelo malo, ker so vino večinoma vnovčili po raznih vinotočih. Cena vinu je poskočila na 3 do 5 Din za liter,'sortirano vino pa celo na 6 Din za liter.
*	Cela domačija pogorela. 31. avgusta zjutraj je nenadno nastal ogenj na posestvu, ki je lasi Pernata Franca v Zgornjih Pleterjih, občina Sveti. Lovrenc na Dravskem polju. Goreti je začelo med gospodarskim in stanovanjskim poslopjem, ki sta se držali skupaj. Ogenj je nastal bas v času, ko jd bil gospodar v službi kot železničar na Prager-skem, ostala družina pa, žena in stara mati Me-sari Katarina z otroki, so bili na polju pri delu. Še dobre četrt ure pred požarom je zapeljala Meznaričeva kravo v hlev, ni pa opazila še nio sumljivega. Ogenj je popolnoma uničil leseno, s slamo krito gospodarsko poslopje, od stanovanjskega poslopja pa je ostal samo spodnji del*. Razen tega je zgorelo tudi veliko krompirja, sena, rži in drugih poljskih pridelkov kakor tudi go-* spodarsko orodje. Skupna škoda se ceni na 20.000 Din. Ogenj je nastal zaradi slabega dimv nika. Pri gašenju je sodelovalo gasilno društvo iz Cirkovc, ki je ogenj omejilo v toliko, da ni bilo nevarnosti za sosednja poslopja.
^	-----= Stran 10 =
|
i * Smrtna obstrelba. Pretekli četrtek se je pripetila na Bukovici v Selški dolini huda nesreča, katere žrtev je postal priljubljeni lovski čuvaj Alojzij Rihtaršič, star 30 let. Mladenič je zagledal nekega psa, ki je podil proti Selščici dve srni. Živali sta se umikali psu tako, da bi bila morala bežati ena srna tik mimo čuvajevega doma. To je iRihtaršiča opogumilo, da je tekel v 50 korakov j oddaljeno hišo svojega brata, kjer je imel spravljeno svojo puško. Vložil je naboje, nato pa je I hotel pomiriti domačega psa, ki je pričel divje
I	lajati. Ker pa se žival ni dala ugnati, jo je Rih-jtaršič odrinil s kopitom. Cev puške je imel obrnjeno naravnost proti sebi. To je bilo zanj usodno, j Čeprav puška sicer ni bila napeta, se je vendar [eden nabojev sprožil Rihtaršiču v trebuh. Nesreč-jnež je opotekaje se napravil še nekaj korakov, [nato pa se je zrušil v nezavestnem stanju na tla. | Na puškin pok so seveda takoj prihiteli iz hiše (domači, ki so z grozo našli Lojzeta v obupnem [stanju. Prenesli so ga v hišo, toda še preden je 'dospela zdravniška pomoč je fant že izdihnil.
' * «Vinski zakon in kletarski vedež.» Druga, predelana in pomnožena izdaja. — Pravkar smo 'prejeli to knjigo. Trdo vezano. 226 strani. Cena !50 Din. V samozaložbi pisca Andreja Žmavca, Maribor, Gosposka ulica štev. 50. Čekovni račun št. 16.086 pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani. — Za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostilničarje, trgovce z vinom in spi-rituozaini, za vinske konsumente in kletarskke kontrolne organe pa tudi za pravnika, narodnega gospodarja, organe finančne uprave in prometne ustanove
*	Umiranje za jetiko. V Jseo^ruuu se je vršila nedavno svečana akademija Lige proti tuberkulozi za Beograd, Zemun in Pančevo. Pri tej priliki je predsednik Lige g. dr. Miograd Vračevič podal zanimive statistične podatke glede umiranja za tuberkuloze v naši državi. Umrlo jih je leta 1924. 38.083, leta 1925. 35.806, leta 1C26. 36.913, leta 1927. 38.025, leta 1928. 38.570 in leta 1929. 41.371 oseb. V naši državi boluje za tuberkulozo okroglo 1,300.000 oseb. Nato se je vršila vrsta predavanj o borbi proti tuberkulozi v naši državi.
*	Suženjstvo otrok v beograjski tovarni. Delavska zbornica v Beogradu je odkrila škandalozno zlorabljanje velikega števila dečkov, starih od 10 do 13 let, v tovarni konzerv v Kijevu pri Beogradu. Ta tovarna je na zunaj lepo pobeljena, okna so okrašena s cveticami in tudi pred vhodom so lepe gredice, v notranjosti pa je pravi pekel za preko 100 otrok. Iz okolice Niša in Pirota so privedli v to tovarno pomladi kakih 100 dečkov v starosti od 10 do 13 let, ki so sedaj tam zaposleni kot delavei, so pa v resnici pravi sužnji in jetniki.
; Spijo v hlevih in jih je v majhnem prostoru, ki bi zadoščal, če bi bil sploh urejen kot človeško bivališče, komaj za nekaj oseb, stlačenih do 30. Spijo na prepereli slami in raztrganih vrečah. Hrana je podobna pomijam in odpadkom. Izvršena kontrola je ugotovila strašno izkoriščanje otrok, ki so tako preplašeni, da si o vsem niti ne upajo govoriti. Uradu za zavarovanje delavcev je prijavila tovrr«" — "o oseb.
| PREKMURSKI GLASNIK
^ Naši ljudje v Sibiriji. Kakor poročajo iz Dol-inje Lendave, se je po 16 letih oglasil svoji ženi .'Katarini iz Rusije Štefan Zemljak. Leta 1915. je ■prišel v rusko ujetništvo. Od onega časa ni bilo več glasu od njega. Vsi so mislil, da je umrl. Nje-jgova žena se je v drugič poročila in ima iz no-Ivega zakona troje otrok, sedaj pa je vdova. Štefan yje delal v nekem sibirskem rudniku, nedavno pa ^Je zvedel, da je konec svetovne vojne. V pismu pravi, da je v Sibiriji še mnogo naših ljudi in da [.upa, da se bo kmalu mogel vrniti v domovino.
II	Pojasnilo o kreditu za žito leta 1928. Na seji panovinskega sveta je o tem povedal ban g. dok-jtor Marušič naslednje: «K izvajaejem g. Kuharja jhočem podati nekoliko' pojasnila. Leta 1928. se
dalo po toči prizadetim na kredit žito, ki je
veljalo takrat preko 300 Din za metrski stot. Razume se, da se je mogla ta akcija izvesti takrat samo tako, da je banovinska hranilnica ta denar posodila oblastnemu odboru. S tem kreditom se je akcija izvedla in se je žito razdelilo po ceni, ki je takrat zanj veljala. Danes, ko je cena žitu tako nizko padla, občutijo prebivalci v mursko-soboškem srezu kot zelo težko breme, ker morajo vračati za kupljeno žito izposojeni denar v iznosu, ki ni s sedanjimi cenami žita v nikakršnem razmerju. Jasno je, da o kaki krivici tu ni govora, ker je banovinska hranilnica denar dejansko dala in je treba ta denar ves vrniti ne glede na to, da so med tem cene pšenici padle. Kljub temu pa sem glede na stanje, kakršno vlada sedaj, smatral za potrebno, da se revidirajo dotični računi in gre na roko tistim, ki zaradi slabih razmer ne morejo odplačati dolga pri banovinski hranilnici. Na podstavi te revizije smo v korist vseh manjših posestnikov, ki so takrat dobili podporo od oblastnega odbora v Mariboru znižali dolg za 130.000 Din. Ta znesek je kraljevska banska uprava prevzela v odplačilo pri banovinski hranilnici. Ker s tem prebivalci še vedno niso bili zadovoljni, sem odredil novo revizijo. Pri tem smo pa morali upoštevati dejstvo, da so nekateri rabili to žito za svoje potrebe, za prehrano itd., dočim so drugi vzeli žita več kakor so ga rabili ter ga prodajali naprej po višjih cenah in s tem na račun podpor delali dobiček. Razume se, da je bilo treba tudi to uvaževati. Zato sem odredil, da se ponovno skliče anketa v Murski Soboti, ki se je tudi sklicala, da se stopi v stik s prizadetimi občinami, da se ugotovi vse okol-nosti, katere so važne za eventualno nadaljnjo akcijo. Moram pa poudariti ponovno, da je bilo 130.000 Din odpisanih že pri prvi reviziji ter bomo šele videli, koliko bomo morrij še nadalje iti prizadetim na roko.*
POMARANČA IN LIMONA.
O pomaranči vemo, da je zelo sočen sad. V Evropi so poznali pomaranče že v šestnajstem stoletju. Takrat so jim pripisovali vsemogoče zdravilne moči, tako med drugim, da z njimi lahko odženeš kamne iz mehurja. Potem je bila zopet pomaranča tisto sredstvo, ki je ohranilo žene večno mlade. Danes nismo več tako navdušeni za pomarančo, kakor so bili zanjo ljudje prejšnjih stoletij, čeprav je to eden najbolj koristnih sadov, ki jih poznamo. Pomaranče pač ne moremo predpisati za kako posebno zdravljenje. Koristna je približno tako kakor drugo sadje. Ker ima obilo vitaminov, je priporočljiva zlasti za dojenčke, ki jih hranimo s steriliziranim mlekom. To mleko ima veliko napako, ker je mrtva hrana. Citrono so smatrali za krepko sredstvo proti revmatizmu, in sicer v začetku bolezni. Limona 'vpliva na revmatizem prav tako kakor drugo sadje, približno tako kakor pomaranča, ki ima to prednost, da je bolj okusna. Sicer se zdravljenje z limonami neposredno ne priporoča, pač pa se lahko jemlje limona v obliki limonade. Ce se hoče, da bo imela limonada zaželeni učinek, se mora piti pol ure pred jedjo. Tako vsaj priporočajo tisti, ki se razumejo na limono.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Sadjarski tečaj v Beli krajini
Ljubljana, 10. septembra.
Še lani so člani znane ljubljanske vinarske in sadjarske zadruge ^Belokrajinska klet> priredili v večjih krajih Bele krajine gospodarska predavanja z namenom pospeševanja pogozditve, povzdige samega gospodarstva in predvsem sadjarstva in vinogradništva. Dočim pa je vinogradništvo vsaj v nekaterih krajih že danes na zadovoljivi stopnji, je sadjarstvo, žal, večinoma še na prav nizki stopnji, ali pa še skoraj neznano, dasi je ta gospodarska panoga izredno koristna in plodonosna.
Da bi poživili vrtisk lanskih predavanj, ki so med belokrajinskim narodom vzbudila veliko zanimanje, so sklenili isti člani tudi letos prirediti vrsto predavanj, odnosno sadjarskih tečajev. Kraljevska banska uprava je tudi sama uvidela velik pomen tega dela in jim dodelila podporo, s katero so ti nameravani tečaji omogočeni. Tečaji se bodo vršili v vseh večjih krajih Bele krajine, in sicer 16. t. m. v Lokvici, 17. t. m. v Radovici, 18. t. m. v Drašičih, 19. t. m. v Božakovem, 20. t. m. v Metliki, 21. t. m. v Podzemlju, 22. t. m. v Adlešičih, 23. t. m. v Gradacu, 24. t. m. v Semiču, 25. t. m. v Črnomlju, 26. t. m. v Dragatušu, 27. t. m. na Vinici in 28. t. m. v Starem trgu, kjer bodo potem 30. t. m. tudi zaključeni. Predavanja bo vodil znani sadjarski strokovnjak, nadzornik g. Štrekelj. Predavalo se bo v vseh teh krajih v prostorih osnovne šole ob pel osmih zvečer, razen v Radovici in Semiču, kjer bo predavanje ob treh popoldne, v Črnomlju pa ot osmih zvečer. Pouk ne bo le teoretičen, nego se bodo naslednjega dne dopoldne vršile tudi praktične vaje v sadjarstvu, da bo tako ponazorjeni pouk imel tudi potrebno vzgojno moč. Ljudstvo je že sedaj hvaležno prirediteljem, t. j. zadrugi belokrajinska klet* in enako kr. banski upravi za dodeljeno podporo. Doslej začeta dela v Beli krajini so vedno pokazala, da tamošnje ljudi zanima gospodarski povzdig, žal le, da doslej zaradi vedne zapuščenosti niso imeli priložnosti za potrebno izobrazbo. Ti tečaji bodo gotovo ustvarili mnogo umnih sadjarjev v sicer revnih krajih Bele krajine in tako oživeli zelo važno in prepotrebno panogo, kakor je vprav sadjarstvo. Belokrajinskim gospodarjem priporočamo, da se teh tečajev udeleže v čim večjem številu sebi in svojim krajem v korisf
%
Tabor „Krke" na Trški gor»
Novo mesto, 8. septembra.
Velikošmarenski tabor «Krke» na Trški gori je privabil kmečko ljudstvo od blizu in daleč. Toliko ljudi se že dolgo ni zbralo pri trškogorski Materi božji. Vseh udeležencev je bilo nad 2000. Šentpeterski župan g. Ivan Šegula je s prisrčnimi besedami pozdravil zbor, nato pa je namestnik brusniškega župana g. Marinič pozdravi tabor v imenu vsega podgorskega prebivalstva in pozval zborovalce k sodelovanju za povzdigo Dolenjske. Daljši govor je imel predsednik «Krke> gospod dr. Perko. — Z vzkliki «Zivel kralj!> so zborovalci z navdušenjem pozdravili vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravno brzojavko banu gosp. dr. Marušiču. Predsednik «Krke* g. dr. Perko je nato prečital pozdravni pismi bana g. dr. Marušiča in ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca, ki je poudarjal, da ima Ljubljana največ interesa na gospodarski povzdigi Dolenjske. Tajnik g. Podbevšek je nato govoril
0	smernicah «Krke>, kolikor se nanašajo na preporod Dolenjske. Velike navdušenje je vzbudil tudi govor novomeškega župana g. dr. Režka, ki je priporočal, da naj se zdrušijo Dolenjci v vrstah «Krke» in tako pripomorejo do izvajanja lepega gospodarskega programa. Ob zaključku je župan g. Šegula napovedal, da se bo tabor «Krke> vršil vrako leta na Marijin praznik na Trški gori.
1	NAŠI NA TUJEM
* Smrt kosi med rojaki v Ameriki. V naselbini Greaney je preminila znana rojakinja Barbara Globočnikova. Le nekoliko dni prej je umrl njen mož Franc. To je na pokojno vplivalo tako, da se ji je omračil um. Poslali so jo v bolnišnico, kjer je bolezni podlegla. — V rudniku Conemaugh se je smrtno ponesrečil rojak France Dremelj, doma iz Drage pri Višnji gori. Star je bil 54 let, v Ameriko pa je dospel pred 30 leti. Bil je skrben oče svojih otrok. Dremelj je bil več let brez dela in šele pred nekaj tedni se mu je posrečiloj da je
dobil delo v rudniku. Že tretji dan pa se je pri j delu smrtno ponesrečil. Skupno z očetom je delal tudi njegov sin Rudolf, ki je prvi našel očeta mrtvega v rudniku. — Iz kraja Osage poročajo, da so tamkaj pod železniškim mostom našli mrtvega Jožeta Ravnikarja, doma iz Moravč. — V Chicagu je preminil rojak Janez Stonič, prvi predsednik Slovenske narodne podporne jednote. Dolgo let je bil bolan in je mnogo trpel. Pred 22 leti ga je zadel mrtvoud, pred tremi leti pa so se pojavile komplikacije in ni mogel več iz postelje. Stonič je bil po rodu iz Otovca pri Črnomlju. V Chicago je prišel leta 1885. in je bil eden prvih slovenskih naseljencev. Zapušča ženo, tri odrasle sinove in dve hčeri, brata Jakoba v Kaliforniji in sestro v Chicagu.
Niški Kiirten
Železniški delavec Vidanovič, ki je umoril Slovenko Agato Fileš, je priznal flo sedaj že pet umorov
Nedavno so našli na polju pri mestu Nišu v vardarski banovini dve mrtvi dekleti. Ena od obeh je bila Slovenka Agata Fileševa, doma iz
Naj
v	• v
raku
važnejše o
(Nadaljevanje.) Rak v jabolku in na glasilkah.
X Črna celina. Angleški raziskovalec Lap-ham se je nedavno vrnil s štiriletnega križarjenja po Afriki ter poročal o čudnih šegah in navadah, ki jih je mogel opazovati po zamorski
zemlji. V Kappali (Uganda) gori večni ogenj pred j Prekmurja. Na podlagi dokazov so aretirali že-kraljevim bivališčem. Kadar vladar umre, po- J lezniškega delavca Bogdana Vidanoviča. Ves Niš gase tudi plamen. Tam tudi sedi nekaj žen ob i in okolica sta sedaj pod vtisom strahotnega raz-grobu kraljevega deda, ne da bi šle kdaj pod (kritja in ciničnega priznanja, da je zaradi umora milo nebo, to pa vse do svoje smrti. Pri Bagan-. Slovenke Agate Fileševe aretirani železniški dedih pa za možitev godne ženske ne smejo delati, lavec Bogdan Vidanovič že delj časa moril de-Paziti jim je, da se čim bolj zrede in povečajo kleta in spravil po lastnem priznanju doslej na tako svojo vrednost. Na afriškem vzhodu je an- j drugi svet pet žrtev. Bil je sicer res že enkrat gleški znanstvenik videl domačina, obtoženega (kaznovan zaradi poizkusa posilstva, to nihče ni j tatvine: privezan je bil na kol, v bližini pa jej mislil, da bi bil navidezno tako miren človek, ; ležala butara palic, da je mogel vsakdo, ki se i vrhu tega šeoženien i«.	'- ->''. taka
i mu je zahotelo, dolgoprstnika po mili volji na-, krvoločna zver.
I tepsti. V Ginji ob Nilu je dognal, da udomačen j j<;0 s0 Vidanoviča po ouMitju umora riieševe
j krokodil stalno spremlja čolne. V Kongu morejo' aretirali, policija ni imela zoper njega prav no-
; moški iz ičurskega plemena skočiti 2 metra 1 benih dokazov. Aretiran je bil samo zaradi tega,
i 23 centimetrov. Laphain je naletel na sneg v ker je bil zaradi sličnega zločina že enprat kazno-
=________________! Ugandi, 10 km od ravnikove črte. Raziskovalec van j(0 pa so pozneje v njegovem stanovanju
' *	~ °	„_-.joi pripoveduje takisto, da znajo levi rjoveti baje našli okrvavljen nož, se je sum vedno bolj zgo-
Tega raka spoznamo lahko ze prece zgodaj, da prem0tj]0 syoj plen_ Ley y Ugandi je	'	' v novo smer in na-
Bolmk ima po navadi^'^	skočil čez več ko tri metre visoko ograjo s celim posled je Vidanovič pod težo dokazov umor
tega pa je jako sumljiva hnpavost, k. ne neha, • vo,om y ^ Ugandskj rojaki jako čislajo okus FileševeJ priznai, zanikal pa odločno, da bi bil v čeprav jo se tako zdravimo.	nekjh ,etečih mrave|j5 ki jih z veseIjem love po zvezi z drugim umorom, ki so ga odkrili istega
Rak predsapnice — ščitne žleze.	vsakem dežju. Z naslado uživajo tudi mešanico dne in 5jgar žrtev je bila mlada delavka Lju-
Ta rak nastopa navadno le pri golšavih ter soIi in sladkorja.	j bimka Krstič. Ko pa je policija zbrala več do-
razmeroma zgodaj povzroča bolečine. Pri raku i x Spomenik galebom. V Salt Lake Cityju, ■ kazov, da je Vioanovic umoril tudi Ljubimko, je
golše postane del golše trši, se še bolj poveča_ glavnem mestu ameriške države Utaha, so od-' morilec priznal tudi svoj drugi zločin.
kot krogla. Bolečine pa se širijo proti ušesu, til-, krili krasen spomenik galebom, ki ima na pod- j Silno-ga je pretreslo, ko so mu pokazali, kako niku, spodnji čeljusti itd.	: nožiu ploščo, na kateri so zabeležene zasluge natančno krijejo njegovi čevlji razločne sledove
j teh ptic za to mesto. Meseca maja leta 1848. so na njivj) kjer so na§|j nmorjeno Ljubimko. Pri-Rak požirala.	i se po izredno ostri zimi pojavili v okolici veli-! poVedoval ie, du je deklico srečal prejšnji petek
Oteklina v požiralu ovira požiranje hrane kanski roji kobilic, grozeči uničiti mlada polja. popoidne blizu Borze dela. Ko jo je nagovoril, mu zato, ker zoži požiralo, bolniki morejo sčasoma Vse prebivalstvo, ki je štelo takrat šele 1700 duš, je Ljubimka povedala, da išče kako delo, ker so požirati le še kašasto in tekočo hrano. Ti bolniki se je spravilo na uničevanje požrešnega mrčesa. brez zasiužka tudi njeni starši. Dejal ji je, da ve naglo hujšajo. Težave v požiralu utegne povzro- Kopali so obrambne jarke in poskušali z ognjem 1 za neko sjužbo ter jo povabil, naj gre z njim. ča.: seveda še kaka druga bolezen, vendar pa je ' zajeziti prodiranje kobilic, ali vse zaman. Takrat Med p0tj0 j, ie da] baje nekaj denarja ter ji pri-vsako otežavanje požiranja sumljivo na raka. ; pa so iznenada priletele jate galebov, ki so od govarjai; naj bi ga imela rada. Ker ga deklica ni Tudi za rakom v požiralniku bolehajo pogo- ponedeljka zjutraj do sobote zvečer požrli ves zavrnna, je smatral to za privolitev. Ko pa se ji šteje moški kakor ženske. Vzroki za to so isti, mrčes. Priletele so s svojih vališč ob Velikem je na samem približal, je pričela vpiti ter mu kakor pri raku ustne votline.	! slanem jezeru, kamor so se spet vrnile po kon- grozjti s policijo, kar ga je tako razbesnilo, da je
j čani moriji. Čez dve leti so se kobilice spet po- potegniI nož in da se je «ono strašno zgodilo, da I javile ter tudi to pot so prileteli galebi in rešili sam ne kako». Umor je bil izvršen prejšnji Moški imajo tudi tu sicer večino, vendar pa1 farmarje grozečga opustošenja. Poslej se je uve- petek sredi popoldneva, ob 18. uri pa je bil mo-tr.di pri ženskah rak v želodcu ni redek. Rak v Ijavilo nekakšno ljudsko pravo, ki je pod stro-' ri]ec spet točno v svoji službi v železniški kuril-želodcu v začetku nima nobenih pravih znakov, gimi kaznimi zabranjevalo pobijanje galebov in J n;cj Prijavila se je neka mlada služkinja, ki trdi,
.........................~	da jo ie Vidanovič sredi prejšnjega meseca predelu trebuha, zlasti po jedi, ter nima apetita,I so se kesneje upoštevale tudi v državnih za-Meso, ki ga je prej rad jedel, mu postane od-; konlh Združenih severnoameriških držav, vratno, večkrat se mu peha, često je zaprt. Člo-: X Mere pri prvotnih narodih. Za mersko vek bi mislil na želodčni katar ali nervozo. Toda' enoto so narodi pogostoma jemali ta aH oni del kljub zdravilom ti pojavi ne izginejo. Oteklina se človeškega telesa: pedenj, laket, seženj, čevelj, pri raku v želodcu težje otipa. Kasneje šele pri korak. Rdečekožci rabijo školjke. Drugi divjaki želodčnem raku nastopa bljuvanje hrane, in sicer j merijo dolge razdalje na dnevne pohode, torej čez več ur po jedi, večkrat pa bolnik povrača ) 30km. Včasi pa služijo še drugi pripomočki za. cloveK
tudi neko temno maso, podobno kavnemu usadku, merjenje. Angleški raziskovalec Pott pripoveduje, i jskav0 na vse v zadnjih letih izvršene umore kar pomeni, da je rak začel krvaveti Blato je da so mnogi rodovi v Indiji mero posneli po! ž sk v 'niški 0kolici ki so ostali nepojasnjeni, v tem primeru črno kakor po borovnicah. Velike' kravi, ki jim je sveta žival. Najmanjša mera je v noči med 2\ in 22 septembrom lanskega leta važnosti je, da bolnik takoj pri prvih pojavih «kravje uho», to je nekako dolžina dlani. Za ve-	'	~
pride k zdravniku, dokler je operacija še mogoča, i like daljave uporabljajo «muk», razdaljo, na ka-„ .	1 tero se še lahko sliši mukanje svetih živali, torej
v črevesju.	^ 4 km Drugod pa <(kikirik» izraža razstoj: za pre-
Redko najdemo raka v ozkem črevesju, često bivalce otoka Gazel oddaljenosti skoraj ni. Džu-pa v širokem. V črevesju se rak razvija lahko na kažiri, ki žive v severni Mandžuriji, merijo raz-več načinov; lahko kot oteklina neravne povr-! daljine s časovno enoto, enako potu, katerega šine, ki kmalu popolnoma zapre prehodnost v; opravi zdrav odrasel človek med tem, ko lonec črevesu. Bolnik ima o tem primeru lahke bole- ■ hladne vode prevre, to se pravi 30 minut. Ali se
Rak v želodcu.
stregel blizu Borze dela ter pod pretvezo neke službe izvabil s seboj v mestno okolico. Tudi njo je pohotno napadel ter ji grozil z nožem. Ker pa so se tedaj v bližini začuli glasovi in koraki, je zbežal. Dekle odločno zatrmie. da se ne moti v osebi.
Policija je tedaj dobila vtis, ua ima opraviti s človekom Kiirtenovega kova in je raztegnila pre-
je bila umorjena tovarniška delavka Dana Niko-ličeva. Našli so jo z nožem večkrat zabodeno v mlaki krvi v tako zvanem železniškem parku v Nišu. Dana je bila zelo lepo dekle in je često menjala svoje ljbučke. Ko so raziskovali njeno smrt, so ugotovili, da je bila v intimnih razmerah tudi z ravnateljem tovarne usnja v Nišu, Hugonom Telčnerjem. Ker so jo videli malo pred njeno ...... , . , , 1	-	-	smrtjo v njegovi družbi in jo on pri zaslišanju
črne, menjaje ima driske, potem je spet zaprt. Vam zde te mere površne, nezadostne? Pa saj! tudi Driznal da sta se prepirala je padel'sum
hujša, ker nima apetita. Obolelo mesto se čuti kot (tudi mi izobraženi narodi merimo pogosto na1	' ..... — ' J----
oteklina, v blatu pa najdemo sluzaste in krvave lučaj, slišaj, streljaj. Naš hribovec pravi, da od primesi. Druga oblika črevesnega raka se širi Ie, Eožiča do Kraljevega dan toliko zrase, kolikor
ploskoma ter le počasi zapira prehodnost črevesa, dokler ga nenadno popolnoma ne zapre, in to največkrat brez kakega nam znanega vzroka. Opasnejša je ta oblika zato, ker ne povzroča prej nikakih težav. Jako čes* je rak danke.
petelin zine.
X Moskva se naglo širi. Moskva, ki je imela leta 1920. 1,027.336 prebivalcev, šteje danes nad
nanj. Telčner je bil aretiran in prišlo je do senzacionalnega procesa. Po večmesečni preiskavi in po večdnevni razpravi je bil Telčner zaradi pomanjkanja dokazov sicer oproščen, toda pred javnostjo se ni mogel oprati suma, da je on rr -rilec pokojne Dane. Tega umora se je spo-sedaj policija in začela tudi o tem izpn
3,000.000 duš. Sovjeti so izdelali načrt za veliko Oboleli toži nad"pritiskom"v"križu, "često"ga sili, Moskvo, ki naj dobi šest kolodvorov in dolgo Vidanoviča. Po daljšem oklevanju je na blato, navadno je zaprt. Stolici je primešana1 vrst° nebotičnikov za javne organizacije. Za letos izjavil:
sluz in kri. Pozneje povzroča ta rak strašne bo-i je v proračunu 175,000.000 rubljev za nove sta-j «Ker mi vešala ze itak ne uidejo lečine.	'novanjske hiše.	Priznam tudi ta umor in še nekaj d"

Nato je cinično in hladnokrvno, kakor da se njega nič ne tiče, marveč da gre za kako zanimivo kriminalno zgodbo, mimo pripovedoval vse podrobnosti tega in. še drugih svojih zločinov.
Umor Dane Nikoličevc je opisa! do vseh potankosti. Bilo mu je znano, da ima razmerje z ravnateljem TelČnerjem. Onega večera je bil slučajno priča njunega prepira. Ko se je Dana odstranila v smeri proti železniškemu parku, je stopil za nio in zahteval od nje, naj se tnu vda, češ, da bo sicer izdal njene razmerje do direktorja. Dana se je upirala in mu obljubila sestanek za naslednji večer. On pa se s tem ni zadovoljil, nego je silil dalje v njo in ji začel delati silo. Ko je začela klicati na pomoč, je potegnil nož in jo nekajkrat zabodel, nato pa zbežal. Poslovodja in vratar tovarne usnja, ki je v bližini, sta slišala klice na pomoč in sta takoj pohitela v smer, odkoder so prihajali klici. Našla sta Dano v mlaki krvi. Videla sta tudi morilca, kako je bežal, vendar pa ga policija pozneje ni mogla izslediti, do-čim je Dana medtem že izdihnila, ne da bi se poprej še zavedla in povedala, kdo je morilec. I Nato je opisal še svoj četrti in peti umor. Lan-: sko pomlad so našli umorjeni v njunem stano-j vanju vdovo Zorko Djordjevičevo in pa njeno hčerko Leposavo, ki je veljala za veliko lepotico. Vidanovič je sedaj priznal, da je tudi ti dve ženski umoril on. Z Leposavo je imel intimne odnošaje. Dne 16. maja lanskega leta sta se sestala na samotnem polju, kjer se mu je Leposava vdala. Zvečer jo je hotel zopet posetiti na domu. Leposava pa mu na njegovo trkanje ni hotela odpreti. Šele, ko je začel groziti, da bo povedal, ■ kakšna je, mu je odprla. Prerekanje se je v sobi nadaljevalo. Ker je bila v sosednji sobi njena mati, je Leposava vztrajno odklanjala Vidano-vičeve zahteve. V besnosti je Vidanovič nato potegnit nož in ji ga zasadil v prsi. Na klice hčerke je prihitela mati Zorka. Skušala je rešiti svojo hčerko pred napadalcem, toda Vidanovič je navalil" tudi na njo in jo večkrat zabodel z nožem, nakar je pobe0"""' **	dne so našli obe
ženski mrtvi.
Pri nadaljnjem zasi.sevanju je Vidanovič priznal, da je vse te umore izvršil z nožem, ki so ga našli v njegovem stanovanju. Lahko si je misliti presenečenje njegove žene. ko je izvedela, kaj .ie zagreš;l n;en mož. Sedaj je tudi ona priznala, da je imela že večkrat na sumu svojega moža, da si pa tega suma ni upala izraziti n.ko-mur, boječ se, da ubije še njo. Povedala je tudi, da so doma skrite razne stvari, ki so najbrže last umorjenih žensk. Vidanovič je nato priznal, da je vzel Zorki Djordjevičevi več stvari in nekaj denarja, da bi vzbudil sum roparskega umora in tako zabrisal svoj zločin Zanimivo je, da je bil Vidanovič, ki je uslužben v železniški delavnici v Nišu, v službi najvzornejši delavec, vseskozi ---' " '	" '--'---"•• »»»rMtlOSti.
io za vsakega I
PHILIPS 2cevni baterijski sprejemnik
Sava
(( z zvočnikom, akumulator~em in mrežno anodo. Piačl ivo v 12 mesečnih obrokih po 90 Dir
PHILIPS 2 + 7cevni mrežni sprejemnik
Jadran
it z vdelanim zvočnikom. Plačljivo v 1*> mesečnih obrokih po 176 Din.
„JADRAN"
JE!I.
DoM se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSIVu
, Ljubljana O
Tv.-ševa (Duna:ska) cesla št. 1B (po'esr nebotičnika). Zahtevajte brezplačni cenik!
Izpred sodišča.
Sodnik: «Obtoženi ste, da ste ukradli tisoč dinarjev. Kateri odvetnik naj vas zagovarja?«
Obtoženec: «HvaIa, gospod sodnik, ne potrebujem nikogar, ker bi mi sicer od vsega ostalo komaj pet sto dinarjev.»
Desna roka.
Pri poslovodji se zglasi vajencev oče: «Mo-jemu fantu ste dali zaušnico... tega ne dovoljujem ... kaj takega sme kvečjemu mojster!*
Poslovodja: cAmpak, človek božji — jaz sem vendar mojstrova desna roka!*
Dobra kuharica.
Agata: «Jaz se res ne morem pritoževati, moj mož ne kvarta in ne pije!*
Mica: «Ali tudi ne kadi?s>
Agata: «No, če je bilo kosilo dobro, si pač prižge cigaro, a to se zgodi vsako leto komaj enkrat!*
Slabo je povedal.
Učitelj: «Na Kitajskem more na smrt obsojeni plačati koga drugega, da ga usmrte namesto njega. Veliko je takih revežev, ki se na ta način preživljajo.;
Listnica uredništva
B. Plininšek: Nerodno, mestno pisano. Društvena poročila. oDremljena z žigi, sprejemamo le od tajnikov.
M A L« I OGLASI
LJUDSKA SAMOPOMOČ
224 reg. pomožna blagajna v Mariboru
naznanja vsem svojim članom, da se vrši
izredni občni zbor
v nedeljo dne 17. septembra ob pol 1«. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru.
Dnevni red: Izprememba pravil. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov.
IZJAVA.
Podpisana preklicujeva in obžalujeva vse žaljivke in obdolžitve, ki sva jih izrekla o gospodu 1. B. iz Trnovelj, ter izjavljava, da je vse neresnično in se g. L B. zahvaljujeva, da je odstopil od kazenskega pregona.
Celje, dne 7. septembra 1935. 223	Planinšek Josip in Marija.
Najcenejše in najlepše nagrobne spomenike
prodaja po zelo nizkih cenah samo Koban Uršula v Racah pri Mariboru.	197
v današnjih hudih fasili si preskrbi še na|ln/e v*ak<lo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta n*čin, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavi lamo pre|o in izplačujemo mezdo za pletenje, lo potrjuje mnogo zahval Če želite tudi Vi dela in zaslužku pišite zaupno po brezplačna navodila Ivrlki: Ibtmiča pletarska industrija Josip Tomažič, Maribor, Krekova ulira št. I<>.
A-i se hočete temel ito oprostiti
z/i smeh/n kratek cas\ g revniatizma in protina
Volk sit in koza cela.
'lrgovec svoji ženi': «l~>nnes sem storil dubro delo.*	11
Žena: «To je bilo lepo. Komu si pa pomagal?* Trgovec- «S»ojemu knjigovodji. Hotel se je oženiti in je zato prosil, naj mu zvišam plačo. Ker mu nisem zvišal plačo, je torej zdaj še prost.. >	|
Recept dolgega življenja.
Jernej Hudoietn k je praznoval stoletni rojstni dan. Med voščilei je bil tudi radovednež, ki je vprašal starca: cJernej, zakaj mislite, da ste uča-kali takšno starost?*	'
«Sodim, da zato, mladi prijatelj, ker sein se bil pred tako davnim časom rodil*, je zvito po-mežiknil Jernej.
(gihta)?
Trgan e in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, ohromele roke in noge, trganje, zbadanje in zvijanje v raznih delih telesa, da celo oslabele oči so često posledica ievmati>ma in bolezni v kosteh, ki jih je treba odpraviti, ker se drugače bolezen še bolj poslabša.
Nudim Vam
zdravilno, se^nokislino razkrajajoče, presnovo tvarin in izločevanje pospešu oče
domače zdravljenje s pijačo,
ki se na umeten način povsem naravno sestavlja po nekem blagodejnem zdravilnem vrelcu, ki ga dobrotljiva mati priroda nudi v blaginjo bolujočega človeštva. Pišite mi takoj; pa dobite povsem brezplačno poučno razpravo.
Poštno zbiralno mesto:
AUGUST MARZKE, Berlin. Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5. Abt. 286


Izdaja za konzorcij »Domovine« A loif R i b n i k a r.
Urejuje Filip O m 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran J e z e r š e k.