GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TBLETON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21,1003, ftt the Poet Office at New York, M. T, under the Act of Congress of March 3,1878. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 166. — fiTEV. 166. NEW YORK, MONDAY, JULY 17, 1916. — PONEDELJEK, 17. JULIJA, 1916. VOLUME XXIV. LETNIK XXIV, Zračni napadi na Zapadu. Uspehi angleške ofenzive. NEMCI SO SE MORALI NA NEKATERIH TOČKAH UMAKNITI V SVOJO TRETJO OBRAMBNO ČRTO. — V ALZACLJI SO LJUDJE PREPRIČANI, DA BO DO ZAČELI NEMCI V KRATKEM ČASU S SPLOŠNO OFENZIVO. — VSLED MEGLE SE JE MORALO VEČ AEROPLANOV SPUSTITI NA TLA. — OBSTRELJEVANJE ŽELEZNIŠKIH POSTAJ. — SPOPADI MED BELGIJCI IN NEMCI. Politika v Nemčiji. Pruski junker ji so odločno proti nemškemu državnemu kanclerju. Vsi so za vojno. London, Anglija, 16. julija. — Vojno ministrstvo naznanja, da so bili Nemci na nekaterih točkah pognani nazaj v tretjo obrambno črto. Tozadevno poročilo se glasi: — Na angleški fronti se vse prav dobro razvija. Na par mestih smo zapodili sovražnika v njegovo tretjo obrambno črto. Njihove prve postojanke so bile med Fri-courtom in Mametzom. Zadnjih 24 ur smo vjeli 2,000 nemških vojakov, med katerimi se je nahajal poveljnik nekega polka. Od začetka naše ofenzive pa do včerajšnjega dne smo vjeli nad 10,000 nemških vojakov. Razen tega smo zaplenili tudi veliko vojnega materiala in drugih potrebščin. Pariz, Francija, 16. julija. — Popoldne je bilo sporočeno, da so Nemci vprizorili v petek zvečer ob verdunski fronti več vročih napadov in sicer ob obeh straneh reke Maas. Kljub silnim naporom niso mogli ničesar opraviti, ker jih je z vso silo obstreljevala naša artilerija. London, Anglija, 16. julija. — Oficielno poročilo se glasi, da so začeli zadnji čas Nemci zelo popuščati. Pri Souville ni bilo nobenih spopadov. Curih, Švica, 16. julija. — Prebivalstvo ob švicarski in alzaSki meji je prepričano * da bodo začeli Nemci v naj krajšem času s splošno ofenzivo pri St. Die. Berlin, Nemčija, 16. julija. — Nemško vojno ministrstvo poroča: — Še verno od Somme smo pognali po hudih bojih Angleže nazaj. Pri Pozieres se je sovražniku po dolgotrajnem prizadevanju posrečilo vdreti v naše strelne jarke in si osvojiti nekaj ozemlja. Ravnotako je tudi gozd pri Tronesu v angleških rokah. Sovražno prodiranje smo zavstavili, toda boji se še vedno nadaljujejo. Pariz, Francija, 16. julija. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo: — Nemci so nekoliko napredovali južno od reke Somme. V megli se jim je posrečilo zavzeti vas Biaches in nekaj drugih naših postojank, ki so pa skoraj brez vsakega strategičncga pomena. Proti jutru so vprizorile naše čete protinapad in prepodile Nemce iz Biaches. V okolici Caulnesa so koncentrirani močni nemški oddelki, ki se pripravljajo na splošen napad. • Severno od Aisne so navalili na naše strelne jarke, katere smo morali izprazniti, ker je bil sovražnik v veliki premoči. Na desnem bregu reke Maas so se poskušali sovražni oddelki približati našim pozicijam med reko in Cote du Poivre. Njihov namen smo še pravočasno opazili in jih pognali v beg. Naša artilerija si je priborila pri Fleury več lepih uspehov. Na ozemlju pri reki Somme so bili naši aeroplani zelo aktivni. Par tisoč čevljev nad zemljo se je vnela vroča bitka, v kateri so naši zrakoplovei premagali štiri nem ške aeroplane. Dva sta se poškodovana umaknila za njihovo obrambno črto, dva sta pa padla na zemljo. V noči od 14. na 15. julija so obstreljevali naši zrakoplovei železniški postaji v Hombluxu in Roiselu. Železniška postaja v Abbecourtu je zelo poškodovana. Belgijsko vojno ministrstvo poroča, da so Nfemci začeli znova napadati belgijske postojanke. Belgijci so pognali sovražnika na celi črti v beg. Berlin, Nemčija, 16. julija. — Nemci so odbili vseh pet angleških napadov, katere so vprizorili Angleži severno od reke Somme. Najhujši boji divjajo pri Bazentinu in Ovillers. Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča: — Ob obeh bregovih reke Somme se vrši vroča artilerijska bitka. Pri Bazentinu smo odbili vse sovražniške napade in zavzeli precej ozemlja. Sovražniški protinapadi se niso obnesli. London, Anglija, 16. julija. — Iz angleškega vojnega stana v Franciji poročajo, da se ni zadnje dni pripetilo na francoskem bojišču ničesar posebnega. Nemci so se v noči med 14. in 15. julijem umaknili proti vzhodu in pustili na bojišču veliko vojnega materiala. Včeraj smo zaplenili pet havbic in štiri topove. Nfi&e čete so včeraj ponoči utrjevale svoje nove postojanke. Oddelek vojakov, ki je bil zaposljen pri Fore-auju, je dobil danes zjutraj povelje, da naj se umakne. To se je Zgodilo zgolj iz stra^Bgičnih ozirov. London, Anglija, 16. julija. — Politična situacija v Nemčiji postaja vsak dan bolj zagonetna. — Pruski junkerji, (ki so pravzaprav najhujši sovražniki Nemčije) so odločno nastopili proti politiki nemškega državnega kanclerja. Dveh stvari mu nikakor ne morejo odpustiti: da je precejšen prijatelj socijalistov in da je bil preveč popustljiv napram Združenim državam. Tem ljudem ni mar za mir, ampak želijo, da bi se vojna še leta in leta nadaljevala. Pri tem ne pomislijo, da bi bilo to za Nemčijo usodepolno in da bi se popolnoma izčrpala, če bi nadaljevala z vojno. — Njihova ^elja je, da bi se obnovilo bojevanje s podmorskimi čolni ter da bi nemški podmorski čolni potopili vsako nevtralno ladjo, ki dovaža zaveznikom vojni materij al. London, Anglija, 16. julija. — Ljudstvo se z vso silo zavzema za mir. Veliko vprašanje je, če bo vlada mogla kljubovati tem splošnim zahtevam. — Umevno je, da je vojaška klika odločno proti temu, posebno se pa jezi na državnega kanclerja Bethmann-Hollwe-ga, ki je kot znano, v državnem zboru že dvakrat izjavil, da je Nemčija pripravljena skleniti mir. Usoda avstrijskega socijalista. Berlin, Nemčija, 15. julija. — Iz Inomosta je dospelo poročilo, da je bil dr. Cesare Batisti, bivši socialistični poslanec v avstrijskem parlamentu, obsojen zaradi vele-izdaje na smrt. — Dr. Batisti je še pred začetkom vojne med Avstrijo in Italijo pobegnil v Italijo ter vstopil v italjansko armado. Zadnje dni so ga Avstrijci v nekem boju vjeli. Dr. Batisti je baje izdal Italijanom nekaj važnih avstrijskih vojaških tajnosti in se je vedno zavzemal za osvobojenje Italjanov izpod avstrijskega jarma. "Deutschland" Vlada Združenih držav je prip*-znala nemški podmorski Čoln za trgovsko ladjo. — Zavezniki. Pozor pošiljatelji denarja! Vded negotovega dostavljanja poite, ki je namenjena iz a™«riirf v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne poiiljatve do preWica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno poiilj&tev toliko Saša, da se izplača na določeni oa. «lov. Istotako nam jamčijo sanes-ljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popoln« sigurnosti pri poii-ljanju denarja. Cene : k $ k $ 3.....80 1 120.... 16.80 10----- 1.60 | 130.... 1&20 15.... 2.30 | J.40.... 19.60 23.00 f 150.... 21.00 25.... 3.70 j 160____ 22.40 30,... 4.40 | 170____ 23.80 35.... . 5.10 j 180.... 25.20 40.... 5.80 | 190.... 26.60 45..,. 6.50 | 200.... 28.00 7.20 | 250.... 35.00 65.... 7.85 | 300____ 42 00 *>.... 8-55 | 350.... 49.00 65---- ®-25 | 400.... 56.00 70---- 9.95 | 450____ 63.00 75.... 10.65 | 500/... 70.00 80---- 11-35 | 600.... 84.00 85.... 12.05 | 700.... 98.00 90.... 12.75 | 800.... 112.00 100.... 14.00 j 900.... 126.00 110---- 15.40 j 1000____139.00 Ker se zdaj cene denar j n skoraj vsak daa menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakaaovaH po njih. — Včasih se bo sgodilo, da dobi na-slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko debi naslovnik list v roke, se psi nas cene morda is večkrat Washington, D. C., 15. julija. — Ameriški državni department je danes odločil, da je nemški podmorski čoln "Deutschland" trgovska ladja. Ko je bilo to naznanjeno, je rekel namestnik državnega tajnika, Polk, da velja ta odločitev samo za "Dentschland" ter da se bo o vseh nadaljnih podmorskih f-olnih, ki bodo dospeli v Združene države posebej razpravljalo. Ta odločitev, katero je bilo pričakovati, je zelo velike važnosti. Nemčija bo najbrže uvedla redno zvezo z Ameriko, in tej zvezi ameriška vlada nikakor ne bo nasprotovala. Jasno je torej, da podmorski čoln, ki ne bo imel na sebi nikake-ga orodja oziroma munieije, ne bo smatran kot bojna lada, kakor to žele Angleži, pač pa kot trgovska ladja. Angleško poslaništvo je obvestilo danes angleško vlado o odločbi ameriškega državnega departmen-ta. — Angleški poslanik ne bo vložil nobenega protesta, dokler ne bo dobil natančnih navodil od svoje vlade. Po mnenju Anglije, je nemški podmorski čoln bojna ladja, katero lahko zavezniki uničijo. — To naj se po njihovem mnenju zgodi tudi v slučaju, ako bi se nahajali na krovu potniki. Angleži in Francozi imajo že vse natančne načrte, potom katerih bodo vjeli nemški podmorski čoln, toda podrobnosti niso nikomur znane. Na visokem morju in v bližini Baltimore je Veliko zavezniških bojnih ladij, ki bodo poskušale nemški podmorski čoln vjeti oziroma potopiti. Poročilo, da so Angleži razdejali nek nemški podmorski čoln tipa "Deutschland" ni resnično. Baltimore, Md., 16. julija. — Nemški podmorski čoln bodo spremili iz luke štirje ameriški vlačilci. Veliko razburjenje je povzročila vest, da ameriška vlada ne bo imela ničesar proti temu, qe se bodo nahajale zavezniške bojne ladje ob ustju Chasepeake zaliva. Mehiške razmere. Borba na ruski fronti. General Villa je začel prodirati proti Chihuahui. — Zdaj se nahaja v Cero Gor do. Nemčija in Italija. Rim, Italija, 15. julija. — V glavnem mestu Italije ni bilo že več mescev takega razburjenja kot je danes. Prebivalstvo je namreč prepričano, da bo vlada napovedala Nemčiji vojno. Vršila se je kabinetna seja, pri kateri je bilo sprejetih nekaj predlogov, vsled katerih bo vojna med Nemčijo in Italijo neizogibna. Italijanska vlada zatrjuje, da je Nemčija prelomila pogodbo, katero je sklenil leta 1915 nemški poslanik knez Buelow z Italijo. — V Nemčiji živi kakih 30,000 Italijanov, s katerimi nemške državne o-blasti zelo nesramno postopajo. — Noben Italijan v Nemčiji ne dobi dovoljenja iti v Belgijo. Ako ne bo drugače, bodo Italja-ni konfiscirali vse premoženje, ki ga imajo Nemci v Italiji. — Ako se to zgodi, je vojna neizogibna. Dunaj, Avstrija, 15. julija. — Glede situacije na italijanskem bojišču poroča avstrijski generalni štab: Ob jugozapadni fronti vlada mir. Med Adižo in Brento se vrše manjši artilerijski spopadi. Včeraj smo odbili vse napade, katere so vprizorili Italijani v Posina dolini. Ob Soči se ni ničesar posebnega pripetilo.____ NAZNANILO. V kratkem bo odšel na potovanje po Ameriki nas dolgoletni u-službenec Mr. Janko Plesko, katerega se rojaki gotovo Se prav dobro spominjajo. Mr. Plesko se je šele pred kratkim vrnil iz starega kraja, kjer je natančno opazoval vse razmere in bo o tem tudi poročal v Chihuahua, Mehika, 16. julija. Čete generala Ville so prekinile vse zveze med tukajšnjim mestom in med južnimi kraji. Železniški vlak, ki je zapustil danes zjutraj mesto, se je proti večeru vrnil. Strojevodja je sporočil, da je pri Iminezu železniška proga razdejana. — Brzojavna in telefonska zveza sta prekinjeni. Villa se zdaj nahaja v Cero Gordo, 50 milj južno od Parrala. Na razpolago ima baje 8000 vojakov. El Paso, Tex., 16. julija. — General Villa je porazil vse Carran-zove čete južno od Imineza. General Etnesto Garzia, ki je nameraval s 3000 možmi prepoditi Villo čez Rio Florida, se je vrnil v Parral in pripravlja mesto za obrambo. V Chihuahuo sta dospela dva vlaka z ranjenimi vojaki generala Carranze. General Villa je baje naznanil, da bo tekom dveh tednov zavzel Chihuahuo ter jo bo proglasil za svoje glavno mesto. Villova armada je dobro zavarovana ob Rio Florida. — Banditi so vprizorili zadnje dni že več izpadov. Villovi agentje, ki so dospeli iz notranjosti dežele v E1 Paso naku-povat orožje in municijo, imajo na razpolago velike svote denarja. Nekateri pravijo da so v zadnjih 24 urah vtihotapili preko meje 1 milj on 500,000 patron. Ob meji je vse polno ameriških zveznih detektivov, ki pa nikakor ne morejo priti tihotapcem na sled. Laredo, Tex., 16. julija. — Danes so tukaj obsodili na smrt štiri Mehikance, ki so priznali, da so pripadali svoj čas Carranzini armadi ter da so umorili korporala Oberliesa, ki je pripadal 14. ameriškemu kavalerijskemu polku. Washington, D. C., 15. julija. — Kot kaže, se bo v kratkem sestala komisija, ki bo uredila diference, katere so nastale med Združenimi državami in Mehiko. — Prva pogajanja se bodo začela še tekom tega mesca. — Podrobnosti o tem še niso znane. Nikjer posebnih uspehov. RUSKO OFENZIVNO PRODIRANJE JE BAJE NA CELI ČRTI VSTAVLJENO. — RUSI POROČAJO, DA SO JUGOAPADNO OD RIGE ODBILI VSE NEMŠKE NAPADE. — V PODNOŽJU KARPATOV SE VRŠI IZVANREDNO VROČA BITKA. — RUSI SO BILI ŽE ENKRAT ZAVZELI DELATIN, PA SO SE MORALI UMAKNITI. — ZOPETNO ZAVZETJE POZICIJ. — VROČI BOJI OB STOHODU. si iM. & "> . London, Anglija, 16. julija. — Petrograjski dopisnik je sporočil nekemu tukajšnjemu listu: — Skoraj vsi tukajšnji časopisi priznavajo, da je rusko ofenzivno prodiranje vstavljeno in da Rusi nikakor ne morejo zapoditi v beg nemških čet pri Stohodu. Kakorhitro bodo Rusi izpopolnili svoje armadne skupine, bodo zaceli prodirati proti Kovlu, Lvovu in Stanislavu. Položaj pri Stohodu je za Ruse še precej ugoden, da-siravno je dobil general Linsingen velika ojaeenja in ima na razpolago ogromne množine vojnega materiala. Petrograd, Rusija, 16. julija. — Poročila, ki prihajajo s fronte, so zelo pomanjkljiva. Ruski generalni štab je danes sporočil: — Severovzhodno od Pulkarne in jugozapadno od Rige smo odbili vse sovražniške napade. Sovražna artilerija je obstreljevala naše postojanke pri Ljubični, pa se je morala kmalo umakniti, ker je naletela na precejšen odpor. Pri Skrobovu smo odbili vse nemške napade in pognali sovražnika v beg. Dunaj, Avstrija, 16. julija. — Iz avstrijskega glavnega stana poročajo: — Jugozapadno od reke Moldave v Bukovim so se morali Rusi na celi črti umakniti. Pri Sablonici smo vjeli dvesto ruskih vojakov. Pri Delatinu v podnožju Karpatov se vrše vroči boji. V mesto je bil vdrl včeraj nek ruski oddelek, katerega smo pa po kratkem boju pognali v beg. Berlin, Nemčija, 16. julija. — O situaciji na vzhodni fronti poroča nemški generalni štab: — Pri Friedrichstadtu so poskušali Rusi vdreti v naše postojanke, toda smo jih z velikimi izgubami pognali v beg. < Naši letalci so obstreljevali železniško progo med Smoldonom in Moledečnim ter povzročili veliko škodo. Čete pod poveljstvom bavarskega princa Leopolda so zavzele vse one pozicije, katere so jim bili Rusi dne 3. julija odvzeli. Sovražnik se je v divjem begu umaknil. Nemci so vjeli 11 častnikov in 1,500 mož ter zaplenili veliko vojnega materiala. Ob Stohodu in v Voliniji je položaj neizpremenjen. Petrograd, Rusija, 16. julija. — Ruski generalni štab poroča: — Ob desnem krilu naših postojank pri Rigi smo nekoliko napredovali. Pri Kemmern srno zavzeli neko važno sovražno strategično pozicijo. Pri Gubinah se je moral sovražnik z velikimi izgubami umakniti. London, Anglija, 16. julija. — Iz poročil, ki so dospela zadnji čas sem, je razvidno, da se vrše ob Skrobovi, jugozapadno od Lutska, izvanredno vroči boji. Rusi so na več mestih že ob vznožju Karpatov, ker je bilo te dni sporočeno z Dunaja, da so vjeli Avstrijci pri prelazu Jabloni-ca 316 ruskih vojakov in nekaj častnikov. Prelaz Joblonica se nahaja v bližini mesta istega imena in je eden najvažnejših prehodov iz Bukovine v severni del Ogrske. Dunaj, Avstrija, 16. julija. — Avstrijski veliki generalni štab poroča: — V Bukovini smo odbili pri Luzini vse sovražniške napade. V Karpatih smo vjeli pri Jabloniei tri ruske častnike in 316 mož. ' Pri Novem Počajevu smo odbili vroč sovražniški napad. * f f ^Jf.^ Rusi so bili vprizorili v Voliniji, zapadno od Toroči-na, več vročih napadov, katere smo pa vse uspešno odbili in pognali sovražnika v beg. Berlin, Nemčija, 16. julija. — Armada bavarskega „ , . ... ,Prinea Leopolda si je osvojila vse postojanke, katere so goce dobiti odgovor nazaj, da je ji bili odvzeli Rusi v bližini Strobove. - General Linsingen vprizarja protinapade jugovzhodno od Lutska. Na fronti generala Hindenburga se ni pripetilo ničesar posebnega. Bavarske čete so vjele pri Strobovi šest častnikov in 114 m°ž- ' -i. i ii mm Naši letalci so obstreljevali postajo Kivercy, ki leži severovzhodno od Lutska. Paris, Francija, 16. julija- — Nek tukajšnji časopis je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da so koncentrira- •l-s xtavm^-: a__i_; • «___i tt i , . .. . Sir Roger Casement. London, Anglija, 16. julija. — Priziv, ki je bil vložen proti obsodbi Sir Rogera Casementa, bo dospel jutri na zbornico Lordov. Ako tudi to ne bo nič pomagalo, bo izvršena smrtna obsodba tekom 15 dni. Premalo vojakov. Kodanj, Dansko, 16. julija. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da bodo morali opravljati na Nem škem vojaško službo tudi možki, stari nad 45 let. — Tozadevna odredba bo v kratkem izdana. DENAB SE LAHKO ODPOŠLJE V STAB0 DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju. To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K. Brezžične poiiljatve gredo vse 7 Nemčijo, od' tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take poiiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mo- bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošUjatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more iz-' -gabiti, pač pa je mogoča sakas-nitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: poiUa saj m po li Nemci in Avstrijci pred Kovlom sedem armadiuh zborov. S temi četami nameravajo za vstaviti ranje. rusko prodi- — *Lm .3- J GLAS NAHODA, 17. JUII 1916. "GLAS NARODA" w m KLOVSNIO punT.mfmtg oo (a oorporatlon.) nURS 0AJUUEB. LOfTll BENBDIK, plana at Bnilii— ci flk • Md addrf — ot above offioen: pl OortUadt Htmt, Borooib ot Mu-tutttaa. Nm Tot City. M. T. Ka je izprevidela, da ne more klju-vati, je sklenila mir, še predno vse izgubila. Avstrijska pest, ki aj gospodari po Crnigori je sila iu težka, vendar imajo ( r-•i že vsaj upanje, da bodo po izgubili morila samo Lovčen, ozemlje jim bo pa ostalo, kaže. ho sledila Črnigori Av-O tem se veliko piše In go* tn iin Kot strija. vori. dveh letih j«- izgubila svoje najboljše moči in tako oslabljena, ne more kljubovati Kusu, ki ima na razpolago še par miljonov ljudi, vel kaiisko zalogo ameriške in ja-pot ske munieije ter še precej polne zaloge živil. — Že takoj v začetku je bilo jasno, da bo zmagalec oni. ki bo dalj časa vzdržal Ne gre toliko za junaštvo in junaške čine, pač pa za vstrajnost in sredstva, 1« jih ima na razpolago ta ali ona stranka Avstrijski diplomati hočejo skleniti mir, toda tega svojega sklepa zaenkrat še ne morejo javno proglasiti. ker se boje ogorčenja in jeze onih, ki so dali vojni povod in jim na noben način ne gre v glavo, da Avstrija ne bo zmagovalka. Največja želja priprostega in trpečega ljudstva je mir. Ta želja se je porodila v njih takoj, ko so videli prve ranjence, takoj, ko so začeli prihajati na mizo man jši hlebi kruha. In čimveč žrtev je bilo, čimbolj je nedostajalo kruha, temvečja je bila želja po miru. Bog daj, da bi bilo to neizmerno hrepenenje kmalo utečeno, da bi se že v saj v senožetih vstavila strašna kosa smrti, ki je pokosila najlepše travnike in cvetoče livade. V desetletjih in desetletjih ne bo mogoče popraviti škode, povzročene v štiriindvajsetih mescih. Kako visokoletečih misli smo bili mi ameriški Slovenci začetkom vojne. Toliko gradov smo sezidali v oblake, da bi nam bilo kmalo zmanjkalo prostora Vsi smo bili prepričani, da bodo Slovenci «hrabro prestali to strašno pre skušnjo in da jim bodo zasijali ob sklepu miru jasni dnovi. Razdelili smo se bili na stranke, ki f* si zelo nasprotovale med seboj, končni cilj jim je bil pa vseeno isti: vse za boljšo bodočnost našega naroda. Prvi so videli boljšo bodočnost našega naroda v Jugoslaviji, drugi v svobodni republiki, tretji v okrožju Avstro-Ojprske. Prepričani smo bili, da bodo po vojni velikanske izpremembe. Da se bo troje sorodnih si narodov sklopito v enega samega, da bodo i ■ p o krivici preganjani in mučeni narodi dobili zadoščenje ter da bo dala sedanja vojna povod splošnemu bratstvu. Kako bi bilo mogoče, da bi padlo za prazen nič na miljone vojakov? Ali je mogoče, da je bilo za prazen nič opustošenih toliko vasi? A ko je resnična trditev, da je člo veško življenje najdragocenejša stvar na svetu, kje je potem tisto neizmerno bogastvo in neizmerno dobro, za koje je bilo žrtvovano toliko življenj? Nikjer ga ni. — Zastonj so padli miljoni, in če bo kdo imel od sedanje vojne dobiček, da gotovo ne bo imel tisti, kateri se je bojeval. Ni dvoma, da se bliža vojna s hitrimi koraki koncu in jasno je, da bo najslabši najprej popustil. Kdo je najslabši med vsemi, ve vsak, ki količkaj zasleduje razvoj sedanje vojne. Nastal bo mir, čas, ko se bo prenehalo pobijati ljudi. Ni pa še s tem rečeno, da bo fl sklepom miru konec vsega trpljenja. Vlade imajo zdaj precejšnje obveznosti do svojih narodov. Potem jih ne bodo več imele. — Vsak si bo moral pomagati kot si bo vedel in znal. Ker pa bodo brez sredstev in brez podpore, si ne bodo mogli pomagati. Ali smo mi, ameriški Slovenci, res tako trdosrčni, da jih bomo mirno gledali, ko bodo vsled sploš nega pomanjkanja umirali lakote? —k. Dopis. Detroit, Mich. — Ko sem zadnjic nekaj »poročal v dopisu v Slovencih v Detroitu, nisem imel še veliko podatkov o njfh. Danes pa lahko že nekaj ve« poročam slovenski javnosti o detroitskih Slovencih. Kakor je soditi po raznih poročilih, je nekako 500 Slovencev tukaj in težko kaj več. Ti so razdeljeni v tri oddelke mesta. Največ jih je na aapadni strani, kjer je tudi središče društvenega življenja. Imamo namreč troje društev: Narodne Jednote, »S. S. P. Zveze in društvo »v. Barbare. To Nt evil o čisto zadostuje. Oemu imeti več društev? Naj jih bo raje manj in ta naj bodo bolj močna. Kakor je videli, so vsa ta društva razmeroma močna in člani vseh se strinjajo z idejo združitve. Trgovine dosedaj Slovenci še nimajo, nihče se noče podstopiti, ker ima vsak kolikor toliko dobro in stalno dHo. Gotovo jih je nad petdeset, ki imajo »talne in dobre služ- zadnji instanci. — Naj mi bo pri tej priliki dovoljeno omeniti slučaj, ki gre sedaj za nekega i^najd-benika Slovenca. Znano je namreč, da je veliko Slovencev, kine ukvarjajo z najrazličnejšimi izumi. Nekateri so dosegli vidne utspe-he. Le preveliko jih je, ki ne najdejo z a žel j eno srečo. To je vse odvisno od »lučaja m od denarnega stanja. Bre« denarja niti umet-niki ne morejo spopohiiti svojih' izujnov. Poznam osebno veliko ro-J jakov, ki imajo ja'ko praktične iz- Strah pred operacijo najdbe v delu, le Žal, da radi de-' marKl,xoga že napotll ^ ^g^ ^lovelta zdravil, da Jib je poskusil pred- narja jih ni mogoče spraviti na vi- lo je Sel na operacijo. In kakor čudežno se je zgodilo, da $1 je e našimi zdra- smo popolnosti Kdor je-od dela^, prlbranil nevarno OIK?raciJOt Atestom to velike 8troSke> Imamo «ahTalna odvisen, mora delati v tovarni ; in pismM< kl prlCaJo 0 tem JagDO kot beU daD< notarsko zaprisežena. Ker smo kaj napravi v par urah poctt-kaTi________, „ - , „ . „ . ... kaj napravi v par urah počitka,,preprleanI 0 Cude2no ^avimi moči naSlb zdravil, jlb našim rojakom iskre-V en-nnr le iJ"ove eplo5nlh boleznih, oslabelosti, želodčnih, mebnrnib ali ledičnlb boleznih itd. Naslovite vsa pisma na: J. P. DOLENC.. 18 Beard Ave., West. Detroit. Mich. Resnica o vstaji v Indiji. velikega potmena in dragocene vrednosti. Gre se pri avtomobilih za napravo, ki bo »manjšala stroške dela ter prsktičneje ki varneje uredila delovanje avtomobilov v zimskem času. Dosedaj je bilo v zimskem času vedno veliko ne-■prilik radi mraza, seda j pa, a ko se bode ta naprava odobrila in sprejela v prakso, bo vsemu temu na- Doptaniik Chicago Daily News-a enkrat odpoinagano. Tega izuma piše iz Indije: so že dolgo časa pričakovali in je( Pašavar, Indija, 18. maja. — V ravno Fordova tovarna priprav- parlamentu je bilo pred par rnese-ljena sprejeti i«ti izum za svoje ei sporočeno, da se je na indijski stroje. Kolikor mi je znatno in kar meji vrnil nek boj. moram sam kot nevesta k nreso-J Časopisje je zelo malo omenilo diti, je ta naiprava in izum vreden o tej aferi. Zavezniški optimisti miljone dolarjev. V par stavkih se so jo gledaili s pomanjševalnim stvar pojasni tako. Doseda-nji na-1 steklom, Nemci in pesimisti pa s cm dela stane gotovo s^'oto denar- povečevalnim; prvi so jo smatrali ja oziroma gotovi čas dela in za malenkosten, drugi pa za dost var je nepopolna, pomanjkljiva.' godek zelo velike 'm resne važ-Po najnovejši izumitvi pa bi se nosti. pri tem dehi prihranilo dela v^ Prvi so rekli, da je le majhen vre-dnoisti $1.50 pri vsakem vsnlk elan vdeležiti in Ikdor se ne vde-leži ter ne naznani zadostni vzrok še pred sejo, bo Črtan iz društva. Zato tem potom vse opozorim na ta sklep, da ne bo potem kakega oporekanja. Pridite vsi aH pa pravočasno javite vzrok, ki vas zadržuje od seje. Rešiti imamo več jako važnih točk. Josip Glavae, tajnik. (17-18—7) Rad bi izvedel, kje se nahajata moja dva prijatelja ANTON ZADEL, podamače G DC, in JA-NRZ SA.JN, podomaee Novč-kov. Oba sta 5/. Juraič pri Sent Petru. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Frank Žužik, Midway Camp 1, Forest Lake, Mich. (17-19—7) NAZNANILO. Izšla je brošura pod imenom: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE. Izdal in^ založil jo je Viktor J. Knbelka. Oisti dohodek te brošure je namenjen avstrijskim vojaški m Hi jetnikom v Sibiriji oziroma Rusiji. Zvezek te brošure velja 50f. Vsa tako nabrana svota bo izro- potegnejo vsak pondeljek 30 dolarjev za 48urno delo na teden, Nekateri imajo bo-lj težko delo, so pa tudi drugi, ki imajo bolj lahko in fino delo; ti se seveda v vsakem oziru lahko počutijo zadovoljne s Fordovim sistemom. Glede števila Fordo vili uslužbencev naj zadnji dopis v toliko popravim, da jih sedaj dela preko trideset tisoč delavcev najrazličnej liko pa jih je, ,ki delajo za najraz-(nata, toraj tudi ne morejo živeti ličneae iiznajdibe. Vsem tem je pri- od onega, -česar pridelajo doma; poročati, da se glede avtomobilnih zato morajo pa ropati v bogatej-iznaj<$b obrnejo na detroitske to-'ših krajih, varne, ker trtkaj so največje take tovarne in je v slučaju, sprejema 20,000 jih je napadlo, pričakovati največjih uspehov. Ni j Ko so čuli, da gre Turkom sla-stvari, ki bi bila dosedaj popolna bo in da je turški sultan napove-in ne potrebovala izpopolnitve, dal sveto vojno, so pričeli njih oddelkih priprave za novo tovar- Napredek je res velikanski na verski — mohamedanefci _ vodi- no poleg dosedanje, kjer bo uslu^vseJi poljih, ali mej naspredka ni! tel ji polivati ljudi, da se združijo žbenih gotovo tudi okrog 30,000(nihče zarisal. Zafto je še vedaio le- in pomagajo sultanu ter -tako na- delaveev. K"nmili*»irt in »iilaiA ^q'?.^ ^rJ i«. ^al^^CTiiu inma ^ro. pj.a'yjjQ yelik -Čhl Za»\'0j0 VerO. delavcev. Kopljejo in zidajo za'po polje delovanja, kdor ima ve selje in zmožnosti k temu. Upam, da mi .bo nekoč dana prilika poročati o doseženem uspehu na po- novo tovarno noč in daji in delav cev iščejo dan za dnevom. Marsikomu se čudno zdi, kam spravijo vse avtomobile, kolikor jih narede lju iznajdb od strani našega ro- jaka. — J. Hočevar. (Opomba uredništva. Cenj. dopisnika prosimo, da naim ob tej priliki naznani ime m rojstni kraj dotičnega Slovenca-iznajditelja.) vsak dan. Vsak dan jih gre raz-merno 2.000 na trg. Ako se pomisli, da delajo pri Fordu že dve leti s polno paro, je potem lepo število avtomobilov zunaj. Oni pa, ki poznajo razmere in vedo za potovanje tovarne, pravijo, da jih niti sproti ne morejo trta reaiti dovolj,, Saz&nov in rusko-japonska Zavesa, kolikor naročil imajo vedno. Dnel Petrograd, Rusija, 14. julija. — 10. julija je bil tmkaj predsednik1 Sazanov, ruski ministrski predsed-Witeom. In neikaj pos^bne^a je biljnik, je podal danes glede rusko-obisk Fordme tovarne. Predaed-.japonske Zaveze sledečo izjavo: jaik j« šel pogledat tovairao in nje! Busko-japonska Zaveza je le ne-upravo a svojo ženo in vsem svo-; kaka posledica dolgotrajnih poga-jim spremstvom. Ford je dal vsa- janj med Kusijo in Japonsko, ki komu svojemu uslužbencu priliko^ se že vršila med letom 1907 in " 1910 Zaveza ni v nobenem slučaju nevarna ameriškim interesom. pozdraviti predsednika. Ustavili so poslovanje za pol ure in vse delavstvo, preko trideset tisoč, se je zbralo pred tovarno ki glasno pozdravljalo prvega moža v repub- J. H. Clarke namestnik Hughesa liki. Velikanski napk pred tovar- Washington, D. ., 14. julija. — no je kazal namen te demonstra- Predsednik Wilson je izbral za vr-cije. Besedilo.se je glasilo: "Klo- hovnega sodnika, za namestnika buk doli pred Widsoanxm, ki nas je imenovanega republ. predsedniške-dvakrat rešil grozeče vojinel" In ga kandidata Hughesa, okrajnega res se je na dano znamenje vsa sodnika John Hessina Clarke-a is mnogobrojna množica odkrila, ko Clevelanda. je predsednik prftel pred tovarno, | On je bil večkrat važna in upliv* Mlkar je zaoril krepak pozdrav, na osebnost v demokratični stran-Oglasile so se tovarmske piščali ki.— in trombe avtomorbilov, da jo bdo! Predsednik Wilson bo predložil kakor bi se svet podiral, ali kakor imenovanje pred zbornico, da ga bi Neinei Verdun naakakovali v bo potrdili. Zbrali so se skupaj v armado broječo 20,000 imož, ki so imeli vsi fanatičen sfklep napasti Pešavar. Sovražnosti so se pričele goditi in se tudi končale v Šabkadru, ne •kem umazanem in majhnem selu, ki leži neikoliko vstran od mesta in trdnjave Pešavar. Divjaki se niso pri napadu posluževali ntka'ke strategije, temveč so napadali kot znajo pač divjaki, zlasti pa Se veraki fanatiki, brez presodlka. Se niso dobro iprišli do omenjene vasi in se vstavili na planoti, ki leži okoli te vasi, se je pojavila angleška kavalerija, infanterija in artilerija ter jili napadla. Divjatki «o sicer imeli moderne puške iti dobro strel ji'v o, toda to je tolo tudi vse. Dotedaj še niso nikdar videli modernih topov in konjenikov. Ko so Angleži sprožili prvo hav-•bieo, so najfcrže za nekaj časa vsi oglušeli; poleg tega pa še niso vedeli, odkod ta ogenj in to grome-nje prihaja. Divjaki so bili gotovo zelo hrabri, toda boriti proti nasprotniku, katerega niso niti videli, ki je pa imel grozno orožje, se niso mogli. Toda Afganci se niso hoteli n-•m a knit i; sovražnik Hko, da bi se žnjitn spoprijeti. Sovražnosti s6 se vršile par dni, toda videč, da je vse njihovo ča- kmje in prizadevanje zastonj, so se umaknili v svoje griče in skale trr soteske. Divjaki so imeti nekaj mrtvili in več ranjenih, katere so pa pobrali s seboj ; vsakega mrtveca so hoteli dobiti, kjlub temu, da so Angleži nad njimi spuščali grozovit ogenj, kajti največja sramota je za kakega takega človeka, ako mu more kdo reči, da so njegovega očeta pokopali oziroma sežgali v sovražni zemlji. Videč, da so bili poraiženi, so Angleže — ali "sahabite" — prosili za mir in izjavili, . da se jim pokore; obenem so jih pa tudi vprašali, ako imajo kaj veliko takih stvari, ki bruhajo ogenj kot vulkan. Angleži in indijski politični a-gentje so jim povedali, da imajo se celo takega ptiča, ki la'hko poleti nad sovražnikom kot muha nad kosom mesa. Sklepanje miru. Zastopniki oziroma poslanci u-pornikov so prišli na dogovorjeno mesto, kjer so se imeli srečati a zastopnikom angleške vlade. Diplomati-divjaiki so biLi prej tam kot angleški-zastopnik. Ča-kafli so, čakali, toda nazadnje jim je postalo že malo predoligo in jih je pričelo skrbeti, kaj bi to pomenilo. Kar naenkrat so zapazili, da. se je z bližnje gore dvignil nek velikanski "ptič" in frčal proti njim; ko je priletel do njihove bližine, se je pričel spuščati na tla ter pristal skoro prav tih njih in iz ptiča je stopil mož z velikimi očali, — bil je zastopnik angleške vlade. Vzel je s sebe usnja*o obleko, očale in čepico ter pozdravil gla var je. Potem je bilo lahko; divjaški ■glavarji so postali kot ovce. Vse so privolili, najbrže iz sftrahn, da ne 'bi prišli v kaik konflikt s takimi ptiči in z ognjem, katerega so bili že okusili. To je bila toraj revolucija v Indiji, o kateri so Nemci pisali, da je za Angleže opasna. Melanholija. Ko iz lesov prihaja mrak. se bliža tihi tvoj korak in krila temna ti šumijo. In komaj roka ti drhti in komaj struna ti brni, ko mračno poješ melodijo. ■ r * Ko snežnobelo vzpneš roko — že dan zamrl je za goro, ves svet je teme brezmejno morje. In jaz počivam v temnem dnu, beže valovi brez miru, nikjer ne vzpenja se obzorje. In vama zreš, ti bleda moč, in kroginlrrog le sen, le noč — in v snu zveni ti melodija. In kot se roka ti blesti in kot ti tožen spev ihti, drhti srce, malanholija. ZENITNA PONUDBA. Fant, star 26 let, se želi spoznati s slovenskim katoliškim de-; t> i - . j ork 1 OT 1 Jmia ameriškemu Rdečemu knzu, kletom v starosti od 20 do 27 let' i,; , • , ... , . . „ „ Do denarje razdelil med av- v svrho zenit be. Resne ponudbe Lt^ i -i,^ u , • + -, ^ i strg.>ke vojaško ujetnike na Rn- skt-m. Brošura obsega sledeče slike: Prodiranje avstrijskih čet v Rusiji. — Karol Franc Jožef, avstrijski prestolonaslednik in po- pošljite na: S. N. Yourk, Box 1)6, East Helena, Mont. (17-18—7) NAZNANILO IN VABILO. Naznanjam, da priredi društvo reda katoliških borštnarjev štev. 1640 v Oollinwoodu, Ohio, svojo PRVO VESELICO ali PIKNIK dne 30. julija na Kastelcovih prostorih v Not-tinghamu. Kea* bode dne 15. avgusta eno leto odkar se je društvo ustanovilo, je torej društvo sklenilo, da priredi piknik ob priliki enoletnega obstanka. Zal o raj vabim vsa društva iz (Jollinwooda in okolice, da nas blagovolijo poseliti na omenjeni dan. Ravnotako vabim posamezne rojake in rojakinje, da nas s svojim obiskom počaste. Bratte borštnarje našega dvora pa opozorim, da se piknika bolj polnoštevilno vdeleže kakor pa navadnih sej. Toraj na plan, po hribih se dela dan! Dne 30. julija bo mnogo zabave pri rojatku Kasteleu v Not-tinghamu! John Mesec, zapisnikar. (17-18—7) Rad bi izvedel, kje se nahaja brat moje žene JOŽE BRADAČ. Do- veljnik našega tretjega armad nega zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljci. — Avstrijski poizvedoval ni balon. — Avstrijski vojaki z avstrijskimi in nemškimi zastavami. — Avstrijska kolona na poti v Rusijo. — Avtomobil Rde-tega križa. — Oddelek avstrijskih konjenikov. — Most, katerega so zgradili avstrijski pionirji. — Avstrijske čete v nekem strelnem jarku na Poljskem. — Avstrijci so zavarovali svojo postojanko pred ruskim napadom. — Avstrijski častniki v belih snežnih plaščih. — Avstrijski tovorni avtomobil na progi. — Vnuk Andreja Ilofferja. — Avstrijska artilerijska postojanka v Srbiji. — Zavzet strelni jarek v Gorlicah. — Avstrijski vojak pelje svojega ranjenega nemškega tovariša v bolnišnico. — Avstrijski vojaki defili-rajo pred generalom Maokense-nom. — Vožnja na saneh. — Avstrijski ranjenec in strežnica Rdečega križa. — Grob avstrijskega letalca. - Avstrijski vojaki spravljajo čolne na reko San. — Odde- ma je iz vasi Podhosta pri To- lek konjenice v Goliciji. — Vojaška maša na prostem. — Tasbor avstrijskih čet v Srbiji. Naročila na brošuro in denar naj se blagovolijo poslati: VICTOR J. KUBELKA, 17 Battery PI., New York, N. Y. plicah na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, za kar mu bom hvaležen, ali naj se pa sam ogllasi, ker poročati mu imam neikaj zelo važnega. — Frank Sluiga, 1372 E. 45. St., N. E., Cleveland, Ohio. (15-18-^—7) Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdr. državah. gfjMfijfHiaieri!^^ CENIK KNJIG katere zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST NEW YORK. N. Y ----- --------- POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —.25 Alinov nemskoangleški tol- matf, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar —.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelar- • stvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Mesija, 1. in 2. zvezek Na različnih potih —.15 20 POPBAVXK. V sobotni števidki v članku "Iz"O' jetiki Nemčije" se je vrinila neljuba po-'Odvetniška tarifa mota. V članku se nahaja en od- Pregovori, prilike, reki stavek, ki se ima glasiti sledečeTitanik "Naše orožje je osvojilo v tej Trojka, povest y??l\^kwei\miij0n hektarov,Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 (2,4il,000 akro^ aamije, katero(Zgodovina c. in k. pešpolka smo vso »obdelali in Obljubuje se nam lep pridelek." —.20 —.20 —.80 —.20 —.15 —.30 —.25 —.30 —.50 št. 17 s slikami Zgodba o povišanju Zgodovina slov. naroda 5. zvezek. IŠČE 81 AGENTE: Premogarjl ln te-žaki. Če Imate dovolj od teftega dela. jai vas naučimo kako se napravi od Zlate jagode, ve*. čakali so, da bi se jim ^t^j^ta^^^ J"^* kujeva pot pdkaza* in jkn dal pri-1 Coal Miners Hmm Promoting Co., Na.. lvijeQje na avstr- dvoru ali —.50 —.30 —.40 —.30 —.50 Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Mcyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 4. z v. Praški judek —.20 0. zv. Arumugan, sin indij--skepra kneza —.25 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, -liumoristične, božične, novoletne iu velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Z slikami mesta New Yorka po —.25 Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali —.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet —.10 —.25 —.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 _or» —.25 —.10 —.50 —.25 $1.50 | OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, postni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh I cenah ie vračunana. \ v 1 ' ■ f ' GIiAS NARODA, 17.* JfTU 1916. Odgovornost Nemčije in Kletev zavrženega srca. Ft. 8. Finlgar. Poljaka delegacija, ki *e je se-i Krog mojega doma se je pasla stajala iz zastopnikov v*eh večjih umazana, pepel kast a megla, ki je rjoljakrh organtzaeij v Združenih moglo napraviti to človekoljubno delo". ArigUi&a vlada je svoječasuo odgovorila, da bo pustila hrano za Ptujsko »kozi angleško blokado. ako Netnčija garantira, dia ne l>o t«- hran« rabila za vojaške na-ui*4ie in ako bo v zameno ali povračilo pmikrbovala z boljšo hrano balkanske narode, ki so pod njeno oziroma njenih zaveznic oblastjo. Nemčija ni hotela 'kaj takega obljubiti ali dati tozadevnih ga- rajrieij. Tako j«- zdaj v*w od Nemčije odvisno, ako bo dovolila, da bo šla brana na Poljsko. o celi Poljaki, ki je še pod nemško oblastjo. Pa če bi bilo samo to, bi se si <*er iBihko zgražali, toda še veliko t»olj zasluži Nemčija, da se nadnjo zgražiimo v tem slučaju, ker ne IHisti. d* bi tuji človekoljubi s pomočjo njenega aovražnika pomagali ljudstvu, ki trpi vsled njene knrte roke. Nwoeijs odgovarja za amrt ne- trdovratno in leno zapirala vsak razgled, zastirala ves božji dan solnce, da se je zdelo, kakor bi zaklenila vse vedre misli v svinčeno ječo. Ne vem, koliko reči feera se lotil, pa vse brez uspeha. Vse moči so bile ukovane v čudno stagnacijo; vun se mi ni hotelo, v sobi sem bil zopet nervoz-no-nemiren, da sem se presedal s stola na stol. Težko sem čakal noči, ki je, dasi temneja, vendar bolj prijetna kot tak leni dan — brez življenja in brez luči. In prišla je noč prav zgodaj. Sedel sem k pultu in iskal po mizici rokopis nekega prijatelja. Ko tako iščem, zadenem prav na dnu mizice na šop pisem, ki so bila povezana z obledelim rdečim trakom. Desel let jih že nisem pogleda). Kar pozabil sem iskanega rokopisa, razvezal šop in začel pregledavati liste davnih spominov. — Nikomur nisem pisal. Samo tc-bi. Jaz grem tako daleč, da me ne vidi nikdar več znano lice. — Veš, zakaj grem? Saj ti je znano, zaradi nje, zaradi Mine. Nikoli nisem klel, nocoj pa kolnem — njo, samo njo. Vso srečo sem ji uklel — boš videl--- Tako pričetek pisma, katerega ni pisala roka, ki se je mnogo trudila s peresom. Orke so bile dokaj šolarske. A slog je kazal, da je pismo pisano s srčno krvjo. Pretrgani stavki, vzkliki, izpuščene besede, vse je pričalo, da je Tone drgetal raznurjenosti, ko je to pisal. Da, skoraj sem ga bil pozabil. A po tem pismu se je zbudil pre-živo spomin na prijatelja. Bil je posebnež, toda plemenita duša in neskončno rahlega srca. — Jaz t.ijak, on — tesar, pa sem Vendar preživel lepe ure z njim. Posvečujem mu ta večer. Stari nadusljivi oče je kašljal pri peči. Po sobi je vladala tema. — O, para ti parasta! Tako je vzdihoval stari, ko se je odkašljal in prizdigoval kapa-ste trepalnice pod mogočnimi sitimi obrvmi in gledal topo skozi okno. ki je bilo kakor siva lisa v steni. , .. , .. . , . .. , Zunaj je svetila mrkla mese diN/mh <]M>ljHkih otrok m nihče , . .cula. '*1; ' \ — Ga ne bo, kali? Ob palici je drsal skozi duri v vežo in se kašljaje ustavil na pra gii ter strmel s širokoodprtimi očmi po shojeni stezi, ki je vodila Nemčija odgovarja, ako ,bodo poljMki otroci še naprej umirali od gladu, in nrtiče drugi! Ravnokar je Uo vse v rada, aa kl P"dcn — oženi se! »Saj ae bo tudi oče sta sedela v sofci aa mizo. Z na* JftDez- p& tega ne anete no-veseljam opazuje Doboik sin«; in benemn povedati!" molči. Imel ga je rad, in kaiko tu-1 "Katero bo pa vzel?" vpraša jdi »et Saj je bil Jane« edine«, j j teri ona je od sedtmero otrok se' no> menda Cej^vo Fra- ostal. Vsi so v mladosti parali za [ j etiko, iki so jo podedovali ri B*rba sama s seboj, ko za-1 nje videti krepak faart itn popol-'p^i to in č-ttckto k&premem-! nema zdrav. Kaj .bi počel, aik>o bi!***- Petem pa stopa počasi z vrta še njega izgubili "No, aii je staremu Pet m bolj^? Ali ti je pla£a4 dolg?" proti hiši, ikjer je Ja&ez priprav ljal voz za odhod. Poji opoldne pa je oddfrdral po1 "Ne še, oče. Ali oadravei je e***1 proti Kozjemu. Iz eveto- prav zato me ni bilo že sinoči. Pri-^ega grmovja so ga pozdravljali' šel je namreč iz «mesta šele zvečer.[drortwii Pti&i» hvaleči z glasnim' Denarja pa ni imel im prosil me' petjem Stvarnika, kateri je poda-j je, naj počakam do jutri, ker ima'ril tako lep dan. Biserna voda jej od nfkod dobiti. Tam nisem hotel šumela veselo ob cesti in Janezu' čakati, a jutri pojdem zopet tja."Je *>ilo tako lahko pri srcu, da1 Soseda. Povest. spisal Batog. vsakim letom si je Vodeb bolj o-pomoged. Poldne je tedaj zvonilo. — Prijazni žarki pomladnega solnca vso poljnbavali ravnokar razcveti be-lordeči cvet Dobitkov i h jablan. j^J Je veselilo "I>obro. Zdaj pa še nekaj!" Umolknil je Dobnik in nekoliko časa gostejše oblake izpušča! iz svoje pipe. A kmalo je dejal: "frlej. Barba je stara. Vsega ne more sama več opravljati. Ko dobiš od Petra onih osem tisoe kron, pojdeva v mesto k notarju in prepustim ti gospodarstvo. Potem pa veš. da si moraš poiskali nevesto." Sin mob"e pokima. Ni bil vajen očetu mnogo odgovarjati. Storil je vselej, kar mu je ta veleval. "Cejeva bi bila zate, kaj misliš?" reče še oče. "imela bo lepo doto in pridma je." "Pa naj bo", de sin in vstane, da pogleda v hleve. Zadovoljen je bil Janez z oče-tovim predlogom. Vesel je bil, da ima tako skrbneiga očeta. A uaj-da je oče iz- L Poklue je zvonilo. Mili glas vaškega zvona se je razlegal po ozki dolinici tja do nizkih zelenih gričev, kateri so oklepwli v polkrogu vasico £arno. Majhna je bila vas, komaj je štel« tridewt hiš. A imela je svojega duhovnika, iuneia mmjo IjmMto šolo. To je zadostno kazalo, da so bili prebivalci te vasi zavedni. Wd**li «<», kolika t>obr™ mora pod a starost je tudi njega nekoliko -Ulovim vodstvom se bolj uspe-sključila. Sneg mu je pobelil lase.*™11 m vse to ;bode vm3,la Fra~ vr »"Vse bi še bilo", dejal je včasih,\n\ ... V ,MKanja/ . , -le nerge me nočejo več nositi." Zadovoljen sam s seibo, je vstal umnostmi izostala. Ljudj, na Jfc ^ ^ ^ ^ y ^^ Temudra?°. Jlltr0 ^Predno je solnee med seboj ljubili in si je pa inenda bil kriv sam. Za>rneni « MMMtovah. Le redkokdaj se je pri-. . ... . . . ' , , j i; mlathrh svojili letih je nnel namreč petrio, da ata se dve sosedi zbi^-j_____ in še tedaj bi bila stvar V pogledalo izza bližnjih gričev. mnogo k upe i j ski h potov. Po teh II. j potili se je mož pa le vozil, kajti Lep dan je bil. Vse prebivalstvo že takrat ♦'»•Ar.in.iA« v««,^™^ ^■> u;™« k tnalo končana. "K kaj, kilo m^ejLT1 ko^xcl^-lT^ip ^ Ak« pa ^ovek v«inojci imuno prrili ui bi lUiju slišali!" , . ... ... __ ., . . , r , □ "Prav pra^ odgovori drug*! ^llko se Je &»<^0 Dobi:nku. — Kaj( voz gnoja. Stari Vode»b, moz pri bi bil kar zaukal. (Dalje prihodnjič). Vrnitev zmagane vojske. Mračno pojo zvonovi, šumni vetrovi plakajo v mrak. Prapori vihrajo, trepetajo, z jekom polnijo zrak. Vrstijo se čete, kot sence proklete. Temne so vsem oči, pesem iz grl zveni tožna, žalna — Daljna so polja, daljna, kjer so prelil i kri. Prazne so tam vasi, dim se čez nje vali, suha so polja. -— Tam onemogla sokolja krila so, pala na tla, nad njimi se vran grohota - tam vojska spi. Spi in nič več ne sanja. Ne reka bučeča ne moti ji spanja, ne loža šumeča, ne grem, ki se v daljah rodi in nad trupli beži... Vrste gredo in gredo, več ne pojo, le sablje rožljajo zamolklo, brez zvoka. Mračno pojo zvonovi, šumni vetrovi plakajo v mrak. Prapori vihrajo — konji peketajo vojsko zmagane čez tlak. Ameriški parnik se je ponesrečil. Charleston, S. C., 14. julija. — Sem se poroča, da je v bližini tu- in obe izgineta v hišah. Tako se je veejidel v:«ako besedovanje. , , , Sveti mir je tedaj vladal nad.*^0 vitega srca. Žarnim in blagostanje se je udo nuHi bfiia jev. ki so se pa rešili. biRle za kaj ta- ^ ,a*iai Je 1)11 premožen in je iz Žarnega je hitelo na bližnje imel, v hlevu več konj. Malo je ho- njive. Ostajali so doma sami otro- 1 ' Po nj-ivah pa je vse oživelo, in povsod le voizi, ošibe mu noge.' Pred Vodebovo hišo je bil naložen kajšnje obale nasedel parnik'Hector'. Na krovu je bilo 142 mornar- naj vam povem o njegovem zna- sedemdesetih letih, siv in sklju-končalo pošten, delaven, var- čen, a dobrosrčnega obraza, je če«j, a zraven mož blagega, za vse stopil ravno v hlev, da bi vpregel kravico v voz. Njetgotv sin Matija Ko je zvonilo, je snel Dobnik je bil čvrst mladenič srednje ra-, m. d prebivalstvom. Pa no-j ^buk raz glavo in odmolil. zaigorelega obličja, reč na svetu ni mna. Tako' "Dolgo ga i>i; kaj praviš Bar- >-a ,, i . , , tera je ločila huso Doibnikovo od Pa res , odgovori ona ter deda'Tr , r j. ■ v odebove. oaflje. liarba je bila sestra,pokojne že- Kakor je že to žeoiska navada, ne Dohmkove. Biia je bolelica in da mora kai Pogovoriti, sicer njej premožen kmet.i je že dolgo bivala v Dobnikovi zastane jezik, nasloni se tudi Bar dvorišče pred hišo je' hiši, prej ie pomagala, a zdaj je ba na xrbuo °graj<>. — MimOgre- !-- ----" ------omenimo, .da sta bili DobnJko- prebiva v Prostorno bilo rttažno |«>sij.ravljeno. Na o smrti [»okojniee gospodinjil* iti so bili blevi za živino in ske-| souui. Bila je oinožena, a zelo ae-denj, a uu levi vrt za raz-lieno ze-| srečno. Mož ji je zapravil vae pre-lenjad. ltve visoki jablani pa sta možen je in z oslaoikom pobegnil stali v nasprotnih k«Kih ua.vrtu va m Vodebova hiša prijazni. "Bog daj srečo, ŽELODEC MU JE ZDAJ KOT PREROJEN. H. H. von Sehlieku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stotisoči bolnikov v stalni od nekdaj EVezl> m dobiva dannadan cele j kupe zahvalnih pisem od onih. sosed!" re^e j katerim je Bolgarski Krvni Ca j n?k k nit ur dva mogočna stražnika. TA je goMpodaril Jakob Dobnik, naj-premoznejii vadčan. Takoj na dnrgi st-rami »menova-ti' ^fa vrta je imrl »vojo hišico Jurij Vadeb. Ti ata hišica se ni mo V « nikakor primerjati a prej opi-Bila je nizka in krita še a Pred njo je bilo tudi dvorišče, a selo majhno, im hlev na levi strani kwanaj ia tri repe. A še tih ni bilo notri Ko jo , . . , , __. ga Krvnega Čaja, ki traja za pet jo se ne spodob Ali si bil pri sveti maši?" "Bdi, izjutraj na Kozjem." "No, da vsaj tega nisi zamudil. Zdaj pa pojdi južinat. Mrzlo je »imel, tedaj " Toda atavfca ni dokončal, Marvel Products Co. ^Iftu^eiBldg. v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri. Imam is nekaj kosov P0CENIf in sedaj je moja za-dnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene ko-se zemlje za posebno nizko ceno. Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trt je, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. r m Našel boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepld« ga; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobri, kadar ga pac hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in dd-ielo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLASEN! KOS -TVOJ ZASTONJ. Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, ttio do d«ve milji narazen- Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z uspehom prideluje, kakor y tukajšnjih' krajih". Pronašel bo5, da vedo oni ljudje, ki le dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj, lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. FRANK GRAM, NAYL0R, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akroT ravnine, izsekan gozd, en aker izčiičen, iker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $29. 120 akrov ravnine, mala hišica, l aker čist, aken po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd Izsekan, aker po $24.00. ^ 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 6 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00, Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v. najeto ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s od $10.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam iteset let Časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, ia se s-vet čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA 6RATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. Vse navedene ponudbe se poteg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban če-Mar deiM panjev čebel pod obveze da da meni junija polovice medu kot popolno plačo. A ^ FRANK GRAM, Naylor, Mo. :v."'-. -j 4 • ." 17.3131]. 1916. Mini. I* i*- Spina JL F. MU. Konec. XSSXJ. Mina je povila Carlurttijm zdravo hčerko. Ta porod je le povečal njeno Željo: postali legitimna žena. Mislila je mnogo o tem iti naposled z,a trdno sklenila, da poizkusi spraviti to zadevo v red, posebno ktar ti njeni želji Carlutti ni ugovarjal. Da skrije pred svetom svoje dosedanje razmerje, se je napotila k neznanemu, mlademu advokatu. Toda kako se je začudila, ko je našla v ulici, v kateri je ta advokat stanoval, napis: •'Kazenski zagovornik dr. Junko Trebar." Ta nap is jo je zaskelel. Spomnila se je njega, ki je že davno ]>o-zabila nanj, zato ker je tpoeabii nanjo on, ki ga je ljubila. Grenak in neprijeten je bil ta fqmraiu na preteklost. Dolgo je hodila po tisti ulici goirindol in premišljevala. On je torej tuicaj, postal je gospod in se je morda že oženil. Cim bolj pa premišljevala, tem trdneje je bila uverjena, da svojo zadevo pravzaprav najlažje zaupa njemu. Naposled se je po dolgem razmišljevanju odločila, da ga ob-iače. Dobila ga je v pisarni sedečega za mizo. Ravnokar je odložil pero in si prižgal cigareto. Ko je vstopila, se ji je globoko priklonil in ae ji približal. Ni je spoznal. Ona je zardearala in šele ko je izgovorila prve besede: "Gospod doktor!", je močno prebledel. "Mina, ti si?" je kriknil in od-skočil. Njegovo presenečenje je bilo tem večje, ker že davno ni> več mislil nanjo. Obenem se mu je dozdevalo to srečanje mučno in tudi zaskrbelo ga je. Beseda mu je zasrtala v grlu hi bil je povsem zmešan. Mina je močno zardevala, videla je njegov obraz, poln sledi bede in pomanjkanja; toda na njem so nastale poteze energije in moči. Skoraj ves; je bil izpromenjen. "Da, jaz sem! Ne misli, da sem te prišla nadlegovat. Prišla sem k tebi fkot advokatu." t sreče, moža in otroka. Jasni lin logični so bili stavki, ki jih je izgovoril skromni menih. Že je mislila, NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare postaja št. 16 v "WiHoefcu, Pa., na- da je na cilju svojih davnih sanj znanjaim, da se vrši prihodnja red in mahoma se je we razbilo. Kaj j na seja dne 6. avgusta. Pri tej se-naj postane iz nje? Ali ostane ta- ji bomo razpravljali radi pre-■ka, kaiknšna je bila doslej, z za-1 memb pravil itd. ter dali navodila ^Vestjo težkega greha na duši, ali1 delegatu, ki bo zastopal našo po-naj^zavrže ta greh in sprejme bre-J stajo na prihodnji konvenciji. Za-,me prostovoljnega uiboštva? Bila to opozorim vse člaine, da se bodo i je kaikor razdvojeni popotnik: sre-' gotovo te seje vdeležili. di na razpotju. Bilo ji je hudo in j Zaeno pa tudi naznanjam, da bridko se je raizjakala. j bomo priredili dne 23. julija Mrak je padal neopazen o na PIKNIK na prostoru, na katerem razgreto zemljo. Solnce je zašlo, tudi druga društva prirejajo svo- (Spodaj so se nad mestom oglasili je piknike in zabave. Pričetek je cerkveni zvonovi, kličoč k molitvi.' ob dveh popoldan. Čisti dobiček Mestni hrup je utihnil v bučečih'je za pokritje stroškov delegata ' glasovih brona. Odmevali so ti za konvencijo, glasovi tudi v razoraaii Minini du-J Tempotom vljudno vabim vsa si in jo budili k zavesti. Zamolila sosednja društva ter posamezne se je in kreipčala. | rojake in rojakinje, da se tega | Ko se je zopet zavedla, se je pikn&a polnočtevilno vdeleae. Za spomnila na brezskrbna otroška!dobro postrežbo' m vsestransko leta, na poznejšo brezobzirno su- zabavo bo Skrbel odbor. COPVRJSHT-UNDERWOOD \ UNDERWOOD, H. V. AMERIŠKE ČETE V MEHIKI: PRIPRAVE ZA NAPAD. in tam vaju brez vsakih nadalj-nih ovir poroče!" "Ni mogoče!" * "Če to ni mogoče, potem morata čakati na smrt prve žene. Samo ,;mrt more biti v tem slučaju usmiljena. Ta naša postava je trda, zastarana. Toda paragraf je kame-" nit; aiko se ne jemlje ozira nanj, zapade človek kaf/uii. Vsa teorija je pripro*rta in življenje se mora ravnati po njej." Mina je vstala. Tudi doktor je vstal. "Obžalujem zelo", je nadaljeval, "da ti v tem pogledu ne morem koristiti. Nobeden ne more! Potolaži se, zakaj podlaga zakonu je ljubezen in ne forma." Ona se je spomnila naj nekdanjo svojo ljubezen do njega in je videla v tem njegovem govorjenju le prazno frazo. Hinavšekia ji je donela iz teh besed. Zato je naglo rekla: "( e ni pomoči, ne morem zato. silni vročini razpaljenega ozračja. Tam dalje se razprostira v nepregledno daljavo fSirlanija s svojimi velikimi vasmi in vitkimi južnimi zvoniki. Kaikor velik vrt, ves v zelenju, po'ln sladkih trt in južnega sadja, se razprostira Purla-nija tja do konca neba, žareča in trepetajoča od večnega sortne a, ki ji je namenilo svoj posebni blagoslov. Tam na desni molče mrko v nejasno tančico zavita slovenska Brda. Na levi dremlje ob -bregu zaspani Miren in vse ostalo Obdelano polje tja do gora. Z ene stra-ni te varuje, starodarvna Kostanjevica, zgodovinski goriški grad in z druge gleda čemerno na tebe Sveta gora, 'kažoča ti svoj goli hrbet. Oj, kam ste prešli vi bukovi in smrekovi gozdovi, kje blodite po širokem svetu potiosne hoje? Kje je vaša senea in vaša zemlja, ki je rodila neumorno, brez pre-stanka in nentrudljivo? Velike skrivnosti hraniš, o sta- jo motile in neka tesnoba, podobna bojazni, jo je zelo mučila. "Gospa", je govoril Skromni menih, "cerkev odpušča, nima pa pravice in moči dovoljevati greh. Njeno načelo je, da je zakon ne-razdružljiv in zanjo nima pomena, ako posvetna oblast sklenjeni za- koli se obrneš, razun če se obrneš kon loči. Ukrepi posvetne oblasti k Bogu. Za*kaj si zbegan, a/ko se so za eenkev neveljavni, zakon pa ne P0^1^', kakor hočeš in žeje zakrament." lis? Kdo pa ima vse. po volji? Ne "Toda, če je bil zafoon oskru- Jaz i« nobeden človek na svetu." njen, prisega storjena pred oltar-] "Dokler nosimo zdrobi j ivo telo, jem prelomljena____" je ugovar- 11 p moremo biti popolnoma brez jala Mina. Obstala je sredi stavka,' greha in tudi ne brez zoprnosti in zakaj ni se znala jasno izraziti, ni žalosti. Radi biibili brez vseh nad-bila s svojim razumom in iznanjem pa ker smo z igrehom izgubili kos učenemu menihu, h kateremu nedolžnost, zapravili smo tildi je prišla po svet. j pravo srečo, zato nam je ohraniti "Nihče nima pravice po naukih 'Potrpežljivost in čakati na božje naše cerkve ta .prejeti zakrament usmiljenje, dokler ne pade hudo-razdreti. Naj se zgodi karkoli. Za-j^8-" kon je nerazdrožljiv. Samo smrt' "Gorje največjemu svetniku, ee ga more razdražiti!" je nadalje- boš t1' ° BoS' sodl1 brel je zalučala v brezdno z brezobzirno gesto furija življenja, katerega tudi ni poznal nikoli. Črna reakcija in železen konservatizem sta mu velela, naj obrne vajeti nazaj, naj obrne življenje. Ponovi naj se idila srednjeveških vitezov, njifao vih zločinskih gradov in izmučenih podložnikov. Umri, kultura se je (kesala, da je prišla. On jo je Je razvil° t:lko miTUO m v re" molee opazoval. |du- Toda kmalu Je žalast "Prišla sem k tebi le po svet.'nila nJeno srce- Niti P° otraku m Ti poznaš postave in laftiko raslo-' ** ie »pomnila, niti se ni ž is vse, kar hočem vedeti", je na- za nekdanja dejanja opravičeval, dal je vata čez dolgo. |To ie J Toom'm in "«priJete11 ta moj m ož pravzaprav ie ni čisto °bčutek, da so osebne tajnosti moj mož. Njegova prva Žena »e ZIiano frjudem, ki nimajo nič vee živi; sta sodnijsko ločena, midva skupnega. pa se ne moreva poročiti. Ali sef "Tako naglo beži življenjem najde pot, da se poročiva?" lle ve*m Bo» ve' k^e 86 kan^a ta Trebar je atnnel v njo, kkkor bi di.rka' katero 1Tnequ,Jc,mo . « -j .. - .______- ni- Te slike so po komad, tri jega otroka je moj mož. Sedaj ga skupaj pa samo $1.20. ne morem zapustiti. Ali naj se vr-1 Kdor želi imeti kako sliko v žem sedaj bedi v naročje, vzamem spomin, naj pošlje potrebno svoto otroku očeta? Kaj naj storim?" Iter napiše natančen naslov in po-Menih se je zamislil. To vpra-jve, katere slike želi imeti in jaz sanje je bilo zanj težko. Videl je'mu bom takoj poslal po poŠti življenje pred seboj, komplicirano poštnine prosto, in svobodno. Kaj naj svetuje? Če-] Pisma naslovite na; lo se mu je nagubančilo in oči so Alois Škrabar, plavale po lepi krajini, ki se je vi- E. 9. St., New York, N. Y. dela skozi odprto okno. Naposled: je pogledal Mino ostro in dejal? "Molite! V molitvi boste našli uteho. Morda vam 'bo Bog, ki jej naš Oče v nebesih, milosti j rv. Toda mi, ki smo njegovi služabniki priporoCa m vsa« Slovenskim tam-baraikim zborom, kakor tudi po«*, mozaikom, ki lin. bijo tambuie. \ to] tov*rmi ae i idilo j«jo tamboro p* a^jnorojiom mto- ■■ 1» »ajpopol*«}- Bfcimfglrih mm- ertih. OkraSoaa ao s W> seri ia mkmil-nimi roZaml. Velika zalogi viakovrBtalh goda! in aajboljgih gramofonov ter finib llovoaskih plolč 1. t. d. V oliki iluztrova. al conlk a ilikam) po lijem v takem« zastonj, Ivan Benčic 4*54 SL CUb An. PITTSBURGH, PA. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim rojakom na> znanjamo, da smo odprli novo zlatarsko trgovino na $120 8L Clalr Cleveland, O. Nafe podjetja je Inkorporl-rano po po- atavah države Ohio, jo pod posebnim nadzorstvom, ter je vsaka Špekulacija aU goljufija nemogoča; sicer je nafio prvo ln edino slovensko zlatarsko podjetje lnkorporlrano v Združenih državah. Dasi je tvrdka nova, vendar pa ao ustanovitelji Iste znani rojakom Sirom Amerike že mnogo let. Priporoamo se za nakup zlatnine, srebrnine, žepnih ln stenskih uh, Ltd. Pri nas bode vsaka ura, predno se jo da lz rok, natančno regulirana ln pre-lskušena. Posebna 201 etna praksa v popravi ur ln zlatnine v starem kraju ln AmerikL Priznanja ln pohvalo 1 mano ne samo od rojakov, temveč tudi od drngorodcev. Ne bomo se bali ali, temveč prinesite ali pošliite pokvarjeno nro, zlatnino ali grafofon, ter ae prepričajte. Naga posebnost Je novi govorilni stroii ali grafofoni, pri katerih ni potreba menjati Igle, nadalje ploKe v vseh Jezikih. Posebno znižane eene za tekoč! mesec; to pa zato, da ae z rojaki Čim veft Seznanimo. Toraj, ako potrebujete kaj v zlatarskem ali grafofonskem oddelku, pridite ali pa plSite, da se seznanimo ln se prepričate. Naslov trgovine: THE WILLIAM SITTER Co. 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Wm. Sitter, predsednik, J. Prostor, tajnik, J. Popetnlk, podpredsednik. Cleveland, Ohia HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domn. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnih vpraSanj. JOHN WENZEL. 1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio. Kje je moj brat AIjOLZIJ PE-ČEK? Doma je iz Velikih Blok pri Rakeku. Pred dvema letoma je bil v šumi v Michiganu. Kje se sedaj nahaja, mi ni anano, zato prosim onega, ki ve za njo-gov naslov, da ga mi javi, ali naj se sani oglasi. — John Pe-eek, ;J(il7 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (15-18—7) Sa *3 i h is h 0 1 S B - q e w & e . Jg STfS S| 9 s s I * r ® 3 3 K?i i 2 Hi til ii£i&t h? H'AU t/r AaaJI a^aft aaaA a^aji ^ — — ^ ^ —--^ ^ — — ^ i^^ji aAjJk R^AJk M ga txhoda ni v Torej zanjo. poirzkiM bo brez njegova svetloba z ažurnega, bree-ofaiaiČnega neba. Strahopetno se bojazljiva sonca ipnred žgočo uioyiealent" je vprašala. Nj me oči m se ujele in dolgo nebesno svetlobo v tihe, nemotene iirta arpo gledada. dubline gostih zelenih drevesnih "Dal'' je povzel zopet on, ko je vej. "Da! Krasen je tvoj rafe&led, slavna ti je Kostanjevica! Tik pred teboj leži T pre- in namestniki na zemlji, ne moremo, ne smemo odpustiti prej, dokler se ne odpoveste grehu in vsem drugim posvetnim izkušnja-vam. Naša zapoved je stroga. Razdeli svoje .premoženje in hodi za menoj... In ne veste ne dneva ne ure smrti... Cerkev vas ne more poročiti, dokler je zaikon, sklenjen v cerkvi, z možem, katerega' hočete poročiti vi sedaj iznova, še' v veljavi. Ne morem vam pa dati tudi odveze storjenih grehov, do-i kler se ne skesate storjenih dejanj in za trdno obljubite, teh de-' janj ne vee ponoviti." Mina je pod težo teh besedi skoraj omahovala. Sedaj se je zavedala prav jasno, kako daAee je zašla s poti, ikatero je vedno ljmbila in s svojimi čustvi spoštovala. Bi- \ la je popolnoma nejasna o svoji' bodočnost L Kam vodi njena zvezda ? Kje najde usmiljenja, kje zadoščenja za svojo nemirno dušo? Prijazno in s so&utjem jo je: spremil priproeti, učeni menih do vrat. Poslovil ae je toplo od nje, Zdravje moč in krepost. ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali saatrnplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, ikapavica* živčna slabost, moška, onemoglost, semeno-tok, meburne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urmarnih organih, vspešno zdravijo privatne doma in z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednoati želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata Žila, revmatisem, katar, naduha in sliene teškoče. ALI TRPITE pridnost. Ali se kdaj tudi v vaš ki se je zavedala svojih grehov, na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zgibih, glavobol, izguba apetita, kialoba v želodcu, povrač&nje hrane, bljuvanj«, žol£no liganje, nečist jezik, »rdeča napa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tugaf — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu ia da potrebujete zdravniških nasvetov ia pomoči. Naša brezplačsa tajliica vam pave dejstva gleda teh simptomov ia teško«; pove vam tudi o naSem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in SveŠOBti, da so zopet možje. Zaloga zn&nosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak m očki in vsaka ženska, posebno pa tiati, ki se nameravajo ženiti. Is nje lahko »poznate vzroke svojega trpljenja in kako bi h vaSe teikoče obvladale, čit&jte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite ■e z njo. mirni, zaprti dom priplazi človeška zavist in zloba? So-li v samot! izgovorjene molitve prisrčne in hrepeneče po usmiljenju, ki naj bo dodeljeno vsem? Past aren menih, z velikimi pazljivimi očmi in koščenim otorozOm je sedel v zakristiji nasproti elegantni dsnm. . , Mina je sedela meniha Njegove velike in in jo prosil, naj pride v težkih trenotkih zopet. Ona ga je za sočutne besede zahvalila s hvaležnim pogledom in mu poljubila roko. Zunaj Se je Mina naslonila na zid in gledala po krasni okolici. Njen pog|ed je plaval ves moten po daljni Ravnini. Tod^ (krasote ni opazila. Zanjo ai odpuščanja, do-' . Po£l|lte te kupon Se danes. DR. J. MI88SLL PB1CB OO- S1000 Maduou * Clinton Sta.. Chie«io. lit. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško popolnoma sastonj ia poštalne prosto. Xme............................................................. Š!« j^S »tov. to ulica aH Box Ko. .. Drfsn > • • • •"•*•„• • m mm*m^ GIvAS NARODA, 17. JUL. 1916. EVOEN SUE t VEČNI ŽID (Priredil J. T.) — — — — — ^ ^ ■■» * * ^ * o * * * ^ 47 (Nadaljevanje). — Pov. jtr mu, topleje priporočamo. Upravni it vo "Glas Naroda" il ^ l:■ i >r_ s ■ \' i : v / , \>M Mi. v■ ^ V i Ivi • f* , ' N ' —. - ^ ..v—v f .V« S . 1- \ -—>> ____/ x < \ ■ r košček papirja in ga po- Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regaljo, očmi vsem njegovim kret-|godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar ijotrcbujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno, rišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328. Dr. LORENZ, Specialist moških bolezni. Jaz sem edini hrvaško govoreči Specialist moških bolezni v Pittsburgbu, Pa. DR. LORENZ. 641 Penn Av. IL nadst. na ulico. Uradne ure: unevno od 9. dopoldne do 8. ure sveder. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo m1 10. dop. do 2. popol. Denarne pošiljatve za ujet- MODERNO UREJENA TISEABWA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNUSKO ORGANIZIRANA. t*: POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: sLovENic mmm a 82 Cortlandt St, Hew Torlc, N. T. Lahko se pošlje denar »orodni-koin, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu j Rusiji ali Italiji Potrebno ja, ka-dar se nam denar pošlje, da se 'priloži tndi njetnikova dopisnica ' ali pismo in se nam tako omogoSi pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne nagli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. TVRDKA FRANK SAKfiER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Pozor! Pozorl V zalogi imamo iz starega kraja importiran* S R R E. Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 62 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kos letos nimamo v zalogi, ker jih. ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR_ 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datnma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?. Velikost Je prt 28 palcih Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na Jeni strani Zjedi-nhme države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske 11talijo. Cena je J5 centov. Veliki vojni atlas tepk ijotah se evropskih držav in oa k< folijskih posestev vseh velesil. V Obsega II rasnih zemljevidov: g (Jena samo 25 centov. Naročila in denar pošljits uai Slovenje Poblishing Company, 82 CORTLANDT STRMT, NEW YORK, N. Y. POZOR ROJAKU vim. taaa. oyhHm*. Ma, tar*, wnti !■ iihu pctnw mm* tarjm nF>—. «wMh»t 9m (Mb *o> uittha rabil ma iwrnfim a STO. Pilit« takoj po Mnifc, ki cm takoj v«Ui«m uutMi. . JACOB WAHfilO, 8702 Bonna Ay*h Olavelaad, Ohio. Rojakom v Lorain, Ohio la 1M aananjaoM, da oMakal JOHV U Je fiilliW— Ka] pravijo pisatelji, učenjaki ln drlavniki o knjigi Berta pl< Snttner. aDoli z orodjem r Lev Nikolajevi! Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim nHt kom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli. Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla msrtsme Btael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: *DoU z orožjem* je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrajfie poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Bosegger pide: Sedaj sem v nekem gozdu pri Grleglach ln sem bral kuflgo s naslovom wDoll a oroi-jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko • rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem saželel, da bi ae prestavilo knjigo v vsa kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjlgsms, da bi jo tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, kl rasfilrjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, kl bi rasSirjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral-- a Neumann Hefer: — To Je najbeljia knjiga, kar so Jih spisali ljudje, kl se borijo za svetovni mir. Hans Land (na shod«, katerega je Imel leta 1800 v Berlinu): Ne bom slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom posodil. Naj bi tudi ta knjiga nalia svojo apostolje, ki bi Bi fajo križemsret ln učili vse naroda Finančni nhhtar DnaaJemAd je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-. Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa priproeta Berta pL Suttnerjeva Prosim Vas, posvetite par ur tema delu. mih*^ da ss ae bo nlkdo več navduševal aa vojno, čs bo prebral to! Je frt( Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, ..Hew York Y»