delegatska
tribuna
ŠTEVILKA	V. LETO	8. FEBRUAR 1979
■
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
VSEBINA
odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljublj Polje ter občinskih upravnih organih in strokovn
jana Moste ovnih službah

%
m
STRAN:
A.	SPLOŠNE DOLOČBE	3
B.	IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE	OBČINE	3
I.	Funkcije izvršnega sveta	3
II.	Sestava ter pravice in dolžnosti članov izvršnega sveta	4
III.	Na"in dela izvršnega sveta	4
IV.	Sekretar izvršnega sveta	5
C.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI	5
V.	Organizacija in delovno področje upravnih organov	5
1.	Skupne določbe	5
2.	Upravni organi in strokovne službe	5
3.	Notranja organizacija in sistemizacija del in nalog	7
VI.	' Funkcionarji, vodilni delavci, delavci s posebnimi po-
oblastli in delavci upravnih organov	7
VII.	Sredstva za delo upravnih organov	8
VIII.	Delovne skupnosti upravnih organov	8
D.	RAZMERJA	8
IX.	Razmerja izvršnega sveta do skupščine občine	8
X.	Razmerja upravnih organov do skupščine občine	8
XI.	Medsebojna razmerja upravnih organov in izvršnega
sveta	9
XII.	Medsebojna razmerja upravnih organov	9
XIII.	Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij
in društev	9
XIV.	Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do samoupravnih organizacij in skupnosti
XV.	Razmerja upravih organov do delovnih ljudi in občanov.	10
E. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
V	__________________________________________________________________________/
%
%
Slika na naslovni strani: Graditelji Avtor: TIHOMIR PINTER
DELEGATSKO TRIBUNO izdajajo skupščina občinski skupščine samoupravniIHnteresnih skupnost^ občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarce e.
Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletaraka c. 1 /II, tel. št. 41-660 in 41-544^Priprava za tisk: Dnevnik - BEP. Tlak: Tlakama Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov skupščine občine In zborov skupščin občinskih samouprsvntti Interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 s dne S. 6. 1977.
OSNUTEK
-------X
Na podlagi 186. člena, 231. člena in 237. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Uradni list SRS štev. 2/78) in v skladu z določili zakona o temeljih sistema državne uprave in o zvzenem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ štev. 23/78) je skupščina obči e Ljubljana Moste - Polje na seji zbora združenega dela
dne.........., zbora krajevnih skupnosti dne............
in družbenopolitičnega zbora dne...........sprejela •
ODLOK
o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Mo-ste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah
5. člen
Izvršni svet in upravni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu preko tiska, predvsem občinskih glasil :in drugih oblik javnega obveščanja. Obravnavajo mnenja, pobude in predloge zainteresiranih organov in organizacij ter občanov, vabijo na seje predstavnike teh organizacij in skupnosti, kot tu'di predstavnike javnega obveščanja.
Podatke in obvestila o delu upravnega-organa daje funkcionar ali drug delavec, ki ga funkcionar pooblasti.
Izvršni svet in upravni organi odrečejo podatke oz. obvestila, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost.
Izvršni svet lahko določi, da so posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, tajni in niso na razpolago javnosti oziroma da bodo pa razpolago šele po preteku določenega časa.
Javnost dela in način zagotavljanja javnosti se v skladij s statutom uredi s splošnimi akti upravnih organdv.
b. člen
Sredstva za delo izvršnega sveta in upravnih organov se zagotovijo v proračunu občine.
A. SPLOŠNE DOLOČBE
B.	IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
1.	člen
S tem odlokom se ureja položaj ter pravice, dolžnosti in odgovornosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in strokovnih služb (v nadaljnem besedilu: upravni organi) pri opravljanju zadev državne uprave, ustanovijo občinski upravni organi in strokovne službe, določa njihova organizacija ter razmerja do skupščine občine, izvršnega sveta, drugih upravnih organov in samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev ter občanov.
2.	člen
Zadeve državne uprave v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo izvršni svet skupščine občine in občinski upravni organi vsak v okviru svojega delovnega področja določenega z ustavo, zakoni, statutom ter drugimi predpisi in splošnimi akti.
Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo izvršni svet in upravni organi z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in dnigimi samoupravnimi organizacijami in skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijam, družbenimi organizacijami in društvi.
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami neposredno in v družbenih svetih.
3.	člen
V mejah svojih pravic in dolžnosti izvršni svet in upravni organi ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za razvoj socialističnega samoupravnega družbenega reda, razvoj delegatskega sistema in uresničevanje funkcije občinske skupščine.
Pri opravljanju svoje funkcije delujejo na način, ki ustreza interesom delavskega razreda, razvoju samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, ustavnimi svoboščinami, pravicami in dolžnostmi delovnega človeka in občana, enakopravnosti narodov in narodnosti ter zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti.
Za uspešno opravljanje svojih nalog se upravni organi organizirajo tako, da je zagotovljena učinkovitost in strokovnost, spoštovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda organa ter "onemogočeno nastajanje birokratskih in drugih negativnih . odnosov.
. . 11 ..	4. člen
' Na nalogah in ciljih iz prejšnjega člena temelji družbeno politično in strokovno izpopolnjevanje delavcev in funkcionarjev ter notranja organizacija upravnih organov.
Dolžnost upravnih organov je stalno izpopolnjevati metode dela in pri tem upoštevati dosežke znanosti.
I.	Funkcije izvršnega sveta
7.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine.
Izvršii svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za svoje delo in za delo upravnih organov, zn stanje v občini, zn izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov skupščine občine.
8.	člen
Izvršni svet:
nastopa z. ukrepi s katerimi se zagotavlja izvrševanje politike skupščine občine, izvajanje zakonov in drugih predpisov, družbenega plana in proračuna občine, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine;
daje pobude ter organizira in smetja pripravljanje samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovora o osnovali plana občine in daje ustrezne predloge nosilcem planiranja za uskladitev posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim zagotovi ustrezno strokovno pomoč;
—	predlaga skupščini občini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, predlaga družbeni plan občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	izvršuje proračun občine;
daje skupščini občine mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, kijih skupščini občine pošiljajo pooblaščeni predlagatelji;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in posameznih zborov;
—	skrbi za izvajanje politike obrambe in ža izvrševanje priprav za obrambo, skrbi za mobilizacijo in uporabo vseli sil in virov za oborožene sile, za izvajanje splošnega ljudskega odpora, dolola predlog obrambnega načrta občine, določa predlog dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju l judske obrambe, opravlja druge naloge s področja Ljudske phrapih|,\, v skladu z zakonom;
sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov ' /a odpravo nevarnosti, reševanje in preprečevanje širjenja poskldič naravnih in drugih budili nesreč ter drugih izrednih razmer in imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—	usklajuje, usmerja in nadzoruje delo občinskih 'upiavpih organov in strokovnih služb za izvajanje . zakonov ,iu. drugih predpisov, izvrševanje politike, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in nadzoruje zakonitost njihovega dela;
—	predlaga ustanovitev ali odpravo upravnih organov in
strokovnih služb, predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog, določi način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog, določa razporeditev delovnega časa, odloča o sporih o pristojnosti za odločanje v upravnih stvareh, odloča o sporih o razporeditvi sredstev po finančnem načrtu ali delitvi sredstev po zaključnem računu med delovno skupnostjo in funkcionaijem, ki vodi upravni organ;
-	z delavci delovnih skupnosti upravnih organov sklene samoupravni sporazum, s katerim se določi skupne osnove in merila za pridobivanje dohodka delavcev delovne skupnosti za razpolaganje z njimi, ter osnove in merila za oblikovanje sredstev za skupno porabo;
-	določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili ter drugih delavcev, kijih imenuje izvršni svet;
- imenuje zunanje člane disciplinske komisije in ustanovi disciplinsko komisijo druge stopnje v skladu z zakonom;
-	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
-	ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti;
-	imenuje in razrešuje funkcionarje upravnih organov in strokovnih služb, ki jih po tem odloku ne imenuje skupščina občine in vodilne delavce ter daje soglasje k imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili;
-	sprejme poslovnik o svojem delu;
-	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom, statutom ter odlokom in drugimi predpisi skupščine občine.
9.	člen
Izvršni svet sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja politika skupščine občine in za katere je pooblaščen po predpisu oz. ga pooblasti skupščina občine.
Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posamičnih vprašanj zastopanja v zakonu drugače določeno.
Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanovitelju nasproti organizaciji združenega dela, ki opravljajo deavnosti posebnega družbenega pomena v občini.
Izvršni svet izdaja odredbe za izvrševanje predpisov, kadar je za to posebej pooblaščen, v mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe y upravnem postopku, sprejema smernice, stališča in navodila.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
10.	člen
Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo Socialistična republika Slovenija, skupščina občine Ljubljana Moste — Polje, izvršni svet.
II.	Sestava ter pravice in dolžnosti članov izvršnega sveta
11. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani, katerih število določi ob izvolitvi skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine po postopku določenem s statutom občine.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve funkcionarje, ki vodijo upravne organe.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
12.	člen
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta podajo ob prevzemu dolžnosti pred predsednikom skupščine občine naslednjo slovesno izjavo:
..Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter drugih predpisih, da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj
socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Ljubljana Moste — Polje, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.“
13.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničuje delovni programi in sklepi sveta, podpisuje akte, kijih sprejema izvršni svet ter skrbi za sodelovanje z organi drugih občin, družbenopolitičnih organizacij, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, in njihovimi združenji ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami v občini in republiki.
Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, če je več podpredsednikov pa tisti, ki ga sam določi.
Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da ga stalno ali občasno nadomešča v posameznih njegovih pravicah in dolžnostih na določenih področjih.
14.	člen
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Izvršni svet pa lahko za izvrševanje te naloge pooblasti tudi podpredsednika ali člana izvršnega sveta.
15.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih predpisov, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in odloča izvršni svet.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, kijih vodijo.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnih področjih, za katere so odgovorni in da dajo predloge in pobude za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu komisij in odborov izvršnega sveta in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih o katerih se razpravlja.
16.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati v skupščini občine.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet na seji po predhodnem mnenju mand atnoimuni tetne komisiji družbenopolitičnega zbora.
Predsednik izvršnega sveta je dolžan obvestiti skupščino občine o odločitvah glede imunitete članov izvršnega sveta.
III.	Način dela izvršnega sveta
17.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah.
Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta po svoji pobudi, na zahtevo predsednika skupščine občine ali na zahtevo najmanj tretjine članov izvršnega sveta. Predlog dnevnega reda seje določi predsednik izvršnega sveta.
Izvršni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta in če je za odločitev glasovala večina vseh Članov izvršnega sveta. Glasovanje je praviloma javno.
Na sejah izvršnega sveta se piše zapisnik.
18.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko povabi k sodelovanju na seje izvršnega sveta tudi funkcionarje upravnih organov in strokovnih služb, ki niso člani izvršnega sveta in predstavnike organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kadar izvršni svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na dejavnost teh organizacij oziroma skupnosti.
Na povabilo člana izvršnega sveta in v soglasju s predsednikom se na sejo izvršnega sveta lahko povabi k sodelovanju tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organizacij, skupnosti ter združenj, kakor tudi znanstvene,javne in strokovne delavce.
19.	člen
Izvršni svet lahko oblikuje stalne ali občasne komisije in odbore za predhodno obravnavo vprašanj, za spremljanje in proučevanje stanja v občini ter pripravo predlogov za opravljanje zadev iz svoje nristojnosti.
Izvršni svet s sklepom določi stalne in občasne komisije in odbore, njihovo delovno področje in število članov.
Člane komisij in odborov imenuje izvršni svet izmed svojih članov, strokovnjakov in drugih javnih delavcev s področja za katero je ustanovljen(a). KOmisij in odbore vodijo praviloma člani izvršnega sveta.
20.	člen
Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi v skladu s tem odlokom svojo notranjo organizacijo, način dela sveta in njegovih delovnih teles in druga vprašanja.
IV.	Sekretar izvršnega sveta
21.	člen
Izvršni svet ima (lahko) sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s tem odlokom in poslovnikom izvršnega sveta in ga imenuje in razrešuje izvršni svet.
Sekretar izvršnega sveta skrbi po navodilih* predsednika za pripravo sej izvršnega sveta in posredovanje gradiva, kije potrebno za delo sveta, pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti, v zvezi z organiziranjem, pripravljanjem sej in z izvrševanjem sklepov sveta ter opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela izvršnega sveta, ki mu jih poveri ;zvršni svet ali njegov predsednik oiroma član,
C.	OBČINSKI UPRAVNI OGRANI
V.	Organizacija in delovno področje "pravnih organov
1.	Skupne dobčbe
22.	člen
Upravni organi samostojno opravljajo naloge v mejah svojih pravic in dolžnosti, pri tem ravnajo v skladu s smernicami skupščine občine ter načelnimi stališči in smernicami izvršnega sveta.
Za svoje delo so odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
23.	člen
Upravni organi delajo in sprejemajo svoje akte in odločitve na podlagi ustave, zakonov, statuta in odlokov skupščine občine.
Vsakomur so dolžni žago'oviti enako pravno varstvo.
24.	člen
Upravni organi, vsak na svojem področju dela:
-	spremljajo in skrbijo za uresničevanje skupnih intersov in ciljev gospodarskega, družbenega in prostorskega razvoja ter temeljev skupne politike v občini;
-	spremljajo stanje v občini na področjih, za katera so ustanovljeni, ter posebej izvajanje določene politike in izvrševanje zakonov, predpisov in splošnih aktov skupščine občine;
-	analizirajo pojave in gibanja pomembna za uresničevanje in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, pravic in dolžnosti skupščine in izvršnega sveta ter ju o tem pravočasno obveščajo in predlagajo ukrepe;
-	pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter drugo strokovno gradivo in opravljajo ostala strokovna opravila;
-	dajejo pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v vprašanjih, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti;
-	spremljajo izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih
sporazumov, pri katerih sklepanju je sodelovala ali k njim pristopila skupščina občine in o tem obveščajo skupščino občine in izvršni svet;
—	izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščine občine in izvršnega sveta z zagotavljanjem izvrševanja oziroma neposrednim izvrševanjem teh aktov, če so za to pooblaščeni, z reševanjem upravnih zadev, opravljanjem upravnega nadzora in drugih nalog za katere so pooblaščeni in s sprejemanjem predpisov ter izvajanjem ukrepov za izvrševanje zakonov, predpisov, in drugih splošnih aktov;
—	odločajo v upravnem postopku, opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo ter izvajajo druge oblike upravnega nadzorstva;
—	opravljajo naloge na področju ljudske obrambe, v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi skupščine občine in njenih organov pristojnih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite in o tem občasno na lastno pobudo ali na zahtevo skupščine občine in izvršnega sveta obveščajo skupščino in izvršni svet.
25.	člen
V mejah svojih pravic in dolžnosti so občinski upravni organi odgovorni za pravočasno spremljanje in obveščanje skupščine in izvršnega sveta o stanju in pojavih na področjih za katera so ustanovljeni, za izvajanje določene politike, smernic skupščine in načelnih stališč in smernic izvršnega sveta, za zakonitost in učinkovitost uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, za učinkovitost ukrepov, ki jih predlagajo oziroma izvajajo, za pravilnost informacij in pravočasno dajanje predlogov za reševanje vprašanj s področja za katero so ustanovljeni.
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje na področjih za katera so ustanovljeni morajo upravni organi sodelovati z drugimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
26.	člen
Če upravni organ ugotovi, da se na določenem področju družbenega življenja ali v posamezni organizaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ne izvaja sprejeta politika, ne izvršujejo zakoni ali drugi predpisi in splošni akti, skupščine občine, določeni ukrepi ali se ne izvaja družbeni plan občine, je dolžan, da takoj izvede ukrepe za katere je pooblaščen.
Če upravni organ ni pravočasno ukrepal ali predlagal ukrepov, se v izvršnem svetu ali posameznem zboru skupščine začne postopek za oceno njegovega dela in če je potrebno tudi postopek za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb ter za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje, da se ustrezno ukrepa.
2.	Up-avni organi in strokovne službe
27.	člen
Za opravljanje funkcije državne uprave, na področjih na katerih je izvrševanje politike, zakonov, odlokov ter drugih predpisov in splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti občine (posameznega upravnega organa) se ustanovijo sekretariati (ali oddelki) ali uprave kot individualno vodeni upravni organi.
28.	člen
Za opravljanje funkcij državne uprave na področjih na katero je potrebno zagotoviti stalno in organizirano koordinacijo, sodelovanje in povezovanje upr,v nih organov z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, drugimi upravnimi organi ter družbeno političnimi organizacijami pri ;zvrševnnju nalog, ki so skupnega pomena, za zagotavljanje enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike, izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov se ustanovijo komiteji kot kolegijski upravni organi
Kolegijski upravni organ sestavljajo predsednik in določeno število članov, ki jih določa skupščina občine na predlog izvršnega sveta s svojim aktom.
Komite dela na sejah in odloča z večino glasov vseh članov.
Komite, sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
29.	člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog in opravil skupnega pomena za nemoteno delovanje skupščine občini;, izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe.
Strokovne službe pri svojem delu sodelujejo z upravnimi in drugimi organi skupščine občine.
Strokovne službe imajo položaj upravnega organa.
30.	člen
Kolegijski upravni organi so:
1.	Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj
2.	Komite za družbene dejavnosti
3.	Komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja.
Opomba: Upravni organ za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja je zarad: obsega upravnih vadev, kijih pokriva, možno organizirati kot individualno vodeni upravni organ, to je sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja s tem, da bi morali za to upravno področje glede na širši družbeni interes ustanoviti družbeni svet.
31.	člen
Individualni upravni organ1 co:
1.	Sekretariat za občo upravo
2.	Sekretariat za ljudsko obrambo
3.	Davčna uprava.
Opomba: v skladu z 42. členom osnutka republiškega zakona se lahko upravni organ za ljudsko obramb oglede na majhen obseg upravnih nalog in število delavcev v delovni skupnosti organizira kot oddelek.
32.	člen
Samostojne strokovne službe so:
1.	Kadrovska služba
2.	Služba za skupne zadeve in proračun.
33.	člen
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj:
-	pripravlja delovni program izdelave dmžbenih planov, usmerja in vsklajuje delo na področju gospodarskega, soci;tlnega in prostorskega planiranja, nudi strokovno pomoč osnovnim nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih in zaeotavlja dogovarjanje o temenih plana med osnovnimi nosilci planiranja, opravlja naloge v zvezi s skladnim družbenim razvojem, oblikuje osnutek dogovora o temeljih plana občine, vsklajuje osnutke planov samoupravnih organizacij in skupnosti in izdeluje osnutek srednjeročnega plana občine ter dokument za izvajanje družbenega plana v tekočem letu;
-	spremlja izvajanje obveznosti sprejetih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in dogovorom o temeljili družbenega plana občine, predlaga in izvaja ukrepe za zagotovitev usklajenega načrtovanega razvoja;
-	spremlja in analizira tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, ugotavlja skladnost teh gibanj, stanje in razmerja s planskimi usmeritvami;
-	predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenihi obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi;
-	zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi druge statistične akcije;
-	sestavlja skupno bilanco osebne, skupne in splošne porabe v občini;
-	opravlja strokovne in upravne naloge s področja kmetijstva in gozdarstva.
34.	člen
Komite za družbene dejavnosti:
-	opravlja strokovne in upravne naloge s področja vzgoje, izobraževanja, raziskovanja zdravstva, kulture in socialnega varstva in vrši nadzor nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih služb ter organizacij združenega dela s teh področij;
-	v mejah svojih pooblastil obravnava vprašanja skupnega
pomena s področja družbenih dejavnosti, še posebej pa vse tiste zadeve v katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s skupščino občin.;;
—	opravlja upravne in druge strokovne naloge v zvezi z družbenim varstvom pravic borcev narodov osvobodilne vojne in drugih vojn, vojaških vojnih in mirovnih invalidov, civilnih invalidov vojne, družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi ter opravlja naloge v zvezi z varstvom grobišč in grobov borcev;
—	opravlja naloge v zvezi z varstvom spomenikov in drugih obeležij narodno osvobodilne vojne in socialistične revolucije;
—	spremlja organiziranost, delovanje in razvoj krajevnih skupnosti, z njimi sodeluje, daje mnenja in predloge ter predlaga ukrepe;
—	sodeluje v procesu družbenega planiranja.
Opomba: Po variantnem predlogu naj se delovna področja iz
3.	in 5. alinee 34. člena prenesejo v sekretariat za občo upravo.
35.	člen
Komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja:
—	skrbi za izdelavo in vodi postopek razgrnitve in sprejema
izvedbe urbanistične dokumentacije (zazidalni načrt z dokumentacijo za realizacijo in urbanistični red ter drugi urbanistični dokumenti);	z
—	opravlja pravne in upravne naloge s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih, stanovanjskih zadev, cest in prometa ter varstva okolja;
—	opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjsko pravnih zadev in zadev v zvezi z družbeno lastnino;
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z izvajanjem investicij družbenega standarda;
—	sodeluje v procesu družbenega planiranja.
36.	člen
Sekretariat za občo upravo:
—	opravlja normativnopravno dejavnost na svojem področju in skrbi da so predpisi in drugi splošni akti, ki jih skupščini in izvršnemu svetu predlagajo drugi predlagatelji v skladu z zakoni, statutom občine in predpisi ter posebej skrbi za zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejmeta skupščina in izvršni svet;
—	vodi evidenco sprejetih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki sta jih sprejela ali k njim pristopila skupščina občine in izvršni svet;
—	sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov;
—	opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo;
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni, predpisi ter drugimi splošnimi akti, vodi evidenco teh aktov, spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in predlaga ukrepe pristojnim organom;
—	sodeluje pri opravljanju strokovnih nalog v zvezi z družbenim nadzorom in zagotavlja tajniške posle za komisijo za družbeni nadzor;
—	opravlja naloge s področja gospodarsko-upravnih zadev, obrtnih dovoljenj, dela in delovnih ter učnih razmerij pri zasebnih delodajalcih;
—	opravlja splošne upravne zadeve ter zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
Opomba: Glej opombo k 34. členu
37.	člen
Sekretariat za ljudsko obrambo:
—	opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe razen tistih zadev in pristojnosti, ki jih je občina poverila mestu Ljubljana;
—	opravlja strokovno svetovalno in nadzorstveno dejavnost pri sestavi obrambnih načrtov upravnih organov, delovnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, opravlja naloge za usklajevanje obrambnih načrtov ter skrbi za obrambni načrt občine;
—	opravlja strokovne in svetovalne naloge v zvezi z obrambnimi pripravami v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in krajevnih skupnostih;
—	opravlja naloge v zvezi s civilno zaščito in vzgojo;
—	pripravlja gradivo in opravlja druga tajniška opravila za svet za ljudsko obrambo, varnost idružbeno samozaščito;
— sodeluje z občinskim štabom za civilno zaščito in organi teritorialne obrambe;
—	sodeluje pri procesu družbenega planiranja za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite.
38.	člen
Davčna uprava:
—	opravlja odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in taks ter drugih družbenih obveznosti finančne narave;
—	zbira podatke in vodi evidenco o prihodkih posameznih vrst davkov in prispevkov;
—	sestavlja predlog predračunskih prihodkov in zaključni račun posameznih vrst prispevkov;
—	opravlja naloge davčne inšpekcije in davčne kontrole.;
—	proučuje in analizira davčno politiko občine in pripravlja predloge za vsklajevanje davčnih predpisov v družbeno političnih skupnostih ter osnutkov odlokov s področja občinskih davkov;
—	vodi postopek o prekrških za katere tako določa zakon;
—	opravlja posamezna dejanja v upravnem postopku po pooblastilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja;
—	odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in skrbi za realizacijo odmere;
—	opravlja vsa ali posamezna strokovna opravila za upravne organe, druge organe in združenja, če tako določa zakon;
—	opravlja druge upravne zadeve s tega področja.
39.	člen
Kadrovska služba:
—	spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in dijakov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe za uveljavitev, spremembe in dopolnitev teh aktov;
—	spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih kadrov ter individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela in vodi evidenco teh kadrov, pripravlja predloge in
ukrepe v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo individualnih in kolegijskih poslovodnih organov ter sodeluje pri delu paritetnih razpisnih komisij;
—	pripravlja predloge za imenovanje in razrešitev individualnih poslovodnih organov v organizacij ali in skupnostih, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena;
—	spremlja in proučuje kadrovsko problematiko skupščine in njenih organov, pripravlja predloge, poročila, analize in drugo gradivo s področja kadrovskih zadev za skupščino in njene organe ter izvršni svet in vodi potrebne evidence kadrov;
—	sodeluje s kadrovskimi organi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti;
—	spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih plana in izvajanje planov na področju kadrovske politike in zaposlovanja ter predlaga ukrepe pristojnim organom.
40.	člen
Služba za skupne zadeve in proračun:
—	opravlja naloge v zvezi z organizacijo dela upravnih organov, izpopolnjevanjem delovnih metod ter modernizacijo dela;
—	opravlja naloge v zvezi z izvajanjem kadrovske politike upravnih organov urejanjem delovnih razmerij, samoupravnih in drugih notranjih odnosov, strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja, pripravljanjem samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov;
—	opravlja vsa opravila glede poslovanja s spisi, vodi evidenco vseh obravnavanih zadev pri upravnih organih, zagotavlja splošne informacije za lažje in racionalnejše uresničevanje pravic, dolžnosti in obveznosti strank pri upravnih organih;
—	opravlja dela in naloge v zvezi z upravljanjem upravne ■zgradbe, investicijskim in rednim vzdrževanjem sredstev opreme in drugih sredstev za delo ter nemoteno poslovanje upravnih organov, izvršnega sveta in skupščine občine;
—	opravlja dela v zvezi s tehnično pripravo gradiva (razmnoževanja, fotokopiranje, sortiranje) za upravne organe, izvršni svet in skupščino občine;
—	opravlja organizacijsko tehnične naloge za pripravo sej izvršnega sveta, zbira gradivo in izvršuje administrativna opravila za izvršni svet in nekatera njegova delovna telesa;
-	opravlja upravne in finančno strokovna opravila za proračun;
-	opravlja finančno strokovna opravila v zvezi s sredstvi za delo upravnih organov in obračunom osebnih dohodkov delavcev upravnih organov;
-	opravlja vsa dniga opravila za nemoteno poslovanje upravnih organov, izvršnega sveta in skupščin: občine.
Opomba: 6. alinea tega člena se izpusti v primeru če bi se organizirala posebna služba izvršnega sveta.
41.	člen
Upravni organ 1 ali ko opravlja tudi vsa ali posamezna strokovna dela in naloge za samoupravno interesno skupnost. Ta dela in "sloge opravlja upravni organ po sporazumu, ki ga skleneta upravni organ s soglasjem izvršnega sveta in samoupravna interesna skupnost.
Sporazum podrobneje določa naloge in opravila, ki jih bo upravni organ opravljal za skupščino posamezne samoupravne interesne skupnosti, sistemizacijo delovnih mest z opisom del in nalog, način financiranja in druga vprašanja medsebojnih odnosov.
Samostojni strokovni službi se lahko poveri v opravljanje določena strokovna, tehnična in druga opravila za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacijo v sklad.' z dogovorom sklonjenim s temi organizacijami in skupnostno.
3.	Notranja organizacija in sistemizacija del in nalog
42.	člen
V upravnem organu se lahko organizirajo notranje organizacijske enote in sistemizirajo naloge in opravila tako, da se zagotovi učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog, zagotovi pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu z naravo in obsegom del in nalog upravnega organa.
Notranjo organizacijo in delo upravnega organa ter sistemizacijo del in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega organa ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog določenih v zakonu, tem odloku in aktu izvršnega sveta skupščine občine.
VI.	Funkcionarji, vodilni delavci, delavci s posebnimi pooblastili in delavci upravnih organov
43.	člen
Upravne organe vodijo funkcionarji. Komite vodita v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijski upravni organ in predsednik komiteja, sekretariat vodi sekretar, oddelek in upravo vodi načelnik.
Samostojno strokovno službo vodi vodja službe.
Funkcionarje iz prvega odstavka imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta ter na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanje in kadrovske zadeve za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani za enako mandatno dobo, izjemoma in po posebnem postopku pa še za nadaljna štiri leta.
Funkcionarje drugih upravnih organov in strokovnih služb imenuje in razrešuje izvršni svet za dobo štirih let in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Funkcionar predstavlja upravni organ, organizira in vodi delo, skrbi za zakonitost dela in opravlja druge naloge iz okvira svojih pravic, pooblastil dolžnosti in odgovornosti, kijih določa zakon.
44.	člen
Funkcionar upravnega organa ima lahko namestnika, ki ga imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednik) izvršnega sveta za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani še za eno mandatno dobo, izjemoma in po posebnem postopku pa še za nadaljna štiri leta.
Namestnik nadomešča funkcionarja, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi funkcionarja ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi.
Če v upravnem organu namestnik funkcionarja ni imenovan, določi izvršni svet vodilnega delavca v upravnem organu ali
funkcionarja drugega upravnega organa, ki nadomešča odsotnega ali /adržanega funkcionarja.
45.	člen
FUnkcinar in njegov namestnik sta politično odgovorna, če se ne držita začrtane politike in smernic skupščine občine ter načelnih stališč in smernic izvršnega sveta.
O odgovornosti funkcionarja in njegovega namestnika odloča skupščina občine v skladu z določili zakona.
46.	člen
Vodilni delavci v upravnem organu, kijih imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja tega upravnega organa so: pomočniki funkcionarjev, vodje odsekov ali služb in svetovalci za določena strokovna področja, določeni v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog.
Pomočnik funkcionarja pomaga funkcionarju voditi posamezna področja dela upravnega organa in opravlja druge naloge določene s splošnimi akti o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
Vodja odseka oziroma službe vodi delo posamezne večje notranje organizacijske enote, pomaga funkcionarju, opravlja naloge, ki mu jih a določi in ostale taloge določene v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog spravnega organa.
Svetovalec za določeno strokovno področje opravlja naloge, ki zahtevajo posebno strokovnost, samostojnost, in kreativnost pri delu in so določene s splošnim aktom o sistemizaciji del tn nalog upravnega organa.
47.	člen
Delavci s posebnimi pooblastili, ki jih imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ v soglasju z izvršnim svetom so: davčni inšpektorji, upravni inšpektor ter drugi delavci, ki opravljajo pomembne upravne in strokovne naloge in r,o določeni v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
48.	člen
Delavci upravnega organa morajo opraviti svoje delo v mejah nalog in navodil funkcionarja, učinkovito in pravočamo ter v skladu z zakoni, drugimi predpi s in splošnimi akti ter so za to tudi odgovorni v skladu z zakoni.
VH. sredstva za delo upravnih organov
49.	člen
Sredstva za delo določi skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z letnim programom dela upravnega organa glede na pomen, obseg, vrsto in zahtevnost del in nalog ter glede na pogoje in rezultate dela in v skladu z obsegom sredstev za splošne potrebe v občini. Zagotovijo se v proračunu občine.
Delavci delovnih skupnosti pridob vajo dohodek primemo načelom svobod'e menjave dela.
50.	člen
Podrobneje določa pridobivanje, razporeditev in uporabo sredstev zakon.
Vlil. del rvne skupnosti upravnih organov
51.	člen
Delavci v upravnem organu sestavljajo praviloma eno delovno skupnost.
Delavci v upravnem organu uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti upravnega organa (v nadaljnem besedilu: delovna skupnost), posamezne pravice pa lahko uresničujejo v delovni enoti, kar se določi s statutom delovne skupnosti.
52.	člen
V tistih upravnih organih v katerih zaradi majhnega števila delavcev ni mogoče uresničevanje samoupmvnih pravic, obveznosti in odgovornosti na način, ki ga določa zakon, se njihovo uresničevanje določi s samoupravnim sporazumom, sklenjenim med delavci take delovne skuposti in izvršnim svetom.
Predhodno mnenje o tem ali so v delovnih skupnostih upravnega organa izpolnjeni pogoji za urejanje samoupravnih
pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev na način iz prejšnjega odstavka, da sindikat, ki je tudi udeleženec samoupravnega sporazuma.
53.	člen
Delavci v delovni skupnosti samostojno odločajo o uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonom in tem odlokom.
54.	člen
Vsak delavec v delovni skupnosti ima pravico dati pobudo za obravnavanje vsakega vprašanja, ki je pomembno za delo in izboljšanje dela upravnih organov m za razvoj samoupravljanja v delovni skupnosti.
55.	člen
Funkcionar ima pri uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon. Pri vodenju upravnega organa si mora funkcionar prizadevati za uresničevanje in razvoj samoupravljanja delavcev v delovni skupnosti upravnega organa.
D.	RAZMERJA
IX. Razmerja izvršnega sveta do skupščine občine
56.	člen
Izvršni svet poroča skupščini občine o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine ter daje predloge za določanje politike, izdajo predpisov in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine občine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine očine.
57.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel z-getoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja predpisa ali drugega splošnega akta skupščine občine, katerega se predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljaj je svoje funkcije, lahko postavi 'vprašanje zaupnice.
Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico je ta dolžan odstopiti.
58.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali večina njegovih članov, kar ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
59.	člen
Če izvršni svet oceni, da se na določenem področju družbenega življenja v občini ne izvaja določena politika, ne izvršujejo zakoni, drugi predpisi in splošni »akti ali dmžbeni plani, mora nemudoma ukreniti, to za kar je pooblaščen oziroma predlagati skupščini občine ustrezne ukrepe.
Če izvršni svet tega ne ukrene pravočasno, se v skupščini občine začne postopek za ocenitev njegovega dela in zr. ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje, da se ustrezno ukrepa.
X. Razmerja upravnih organov do skupščine občine
60.	člen
Razmerja upravnih organov do skupščine občine temeljijo na njihovi odgovornosti za stanje na področju za katerega so ustanovljeni in na odgovornosti za druge funkcije upravnih organov.
Upravni organi so se dolžni ravnati po smernicah skupščine občine. Upravni organi so dolžni poročati skupščini občine vsaj enkrat letno o izvajanju določene politike, izvrševanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine, o stanju in razvoju na posameznih področjih ter ji predlagati ustrezne ukrepe.
Zaradi odgovornosti za področje za katere so ustanovljeni imajo upravni organi pravico in dolžnost predložiti v obravnavo zborom skupščine občine pomembnejša vprašanja s teh področij. Po naročilu skupščine občine ali posameznega zbora so upravni organi dolžni raziskati stanje na posameznem področju oziroma proučiti določeno vprašanje.
O vprašanjih, pobudah in predlogih, ki jih dajo skupščini občine si upravni organi predhodno pridobijo načelno stališče in mnenja izvršnega sveta.
O izvrševanju svojih dolžnosti do skupščine občine obveščajo upravni organi izvršni svet.
61.	člen
Upravni organi zagotavljajo pogoje za delovanje delegacij in delegatov v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine s tem, da pripravljajo potrebna gradiva, ki morajo biti takšna, da so pregledna in razumljiva, z nakazanimi možnimi različicami odločitev in njihovih posledic ter da omogočajo dajanje mnenj, pripomb in predlogov, jih seznanjajo s predpisi, drugimi splošnimi akti, ki jih pripravljajo za skupščino občine in z izhodišči za reševanje vprašanj, kijih ti predpisi urejajo, obravnavajo njihove predloge in pobude ter dajejo odgovore na nj:hova vprašanja.
62.	člen
Upravni organi so dolžni na zahtevo skupščine občine ali izvršnega sveta izvajati organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja del in nalog, začeti postopek za ugotovitev odgovornosti vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastil) ter drugih delavcev in postopek za odvzem pooblastil delavcem, ki nezakonito, nesmotrno in nepravočasno o opravljanju naloge, ki so jim bile s posebnimi pooblastili poverjen?.
XI.	Medsebojna razmetja upravnih rganov in izvršnega sveta.
63.	člen
Izvršni svet nadzoruje delo upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi akt izven upravnega postopka, ki ga je izdal upravni organ v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom skupščine občine oziroma aktom izvršnega sveta.
Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o svojem delu, mu poročati o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov ter načelnih stališč in smernic skupščine občine in izvršnega sveta.
Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o stanju na področju za katerega so ustanovljeni in mu na njegovo zahtevo dati podatke, poročila in mnenja oziroma raziskati stanje na posameznem področju ali proučiti posamezno vprašanje. Pri svojem delu so se upravni organi dolžni ravnati po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Izvršni svet je dolžan na zahtevo upravnih organov zavzeti načelna stališča do posameznih vp-ašanj s področja dela upravnega organa.
64.	člen
Izvršni svet je dolžan ugotoviti dejansko stanje, kadar skupščina občine, njen organ sli družbenopolitična organizacija opozorijo na nepravilnosti v delu upravnega organa. Izvršni svet začne postopek za oceno njegovega dela ali pa, če je potrebno, za oceno strokovnosti posameznih odgovornih oseb ter ustrezno ukrepa
O svojih ugotovitvah in ukrepih obvesti izvršni svet organ kije opozoril na nepravilnosti.
XII.	Medsebojna razmetja upravnih organov.
65.	člen
Medsebojna razmerja upravnih organov temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu in statutu ter na sodelovanju in medsebojnem obveščanju in dogovarjanju.
Če upravni organ neutemeljeno odkloni sodelovanje, obvesti upravni organ, ki mu je bilo sodelovanje odklonjeno o tem izvršni svet.
Upravni organi sodelujejo med seboj v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo izkušnje, mnenja, podatke in obvestila, ustanavljajo skupna delovna telega, organizirajo skupna posvetovanja in sestanke ter druge oblike medsebojnega sodelovanja.
66.	člen
Če nastane spor o pristojnosti oziroma drugo sporno vprašanje med upravnimi organ:' morajo to sporočiti izvr&iemu svetu, ki odloči v sporu o pristojnosti oziroma *’a smernice za rešitev zadeve.
Izvršni svet odloča o izločitvi uradne osebe upravnega organa ali funkcionarja, ki vodi upravni organ.
67.	člen
Upravni organi sodelujejo in se dogovarjajo z upravnimi organi drugih družbenopohtičnih skupnosti o vprašanjih skupnega pomena, dajejo pobude, izmenjujejo izkušnje, usklajujejo akcije in razvijajo druge oblike sodelovanja.
68.	člen
Izvršni svet in upravni organi se pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti povezujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, ainoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi organizacijami ter združenji.
Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka, da izrazijo svoja stališča, mnenji, pobude in predloge o vprašanjih, za katera so zainteresirane in da na drug način vrispevajo k reševanju teh vprašanj.
XIir. Razmetja izvrr-ega sveta in upravnih organov do družbenopolitičnih organ:zacij, družbenih organizacij in društev
69.	člen
Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju in pojavih, ki sojih ugotovili v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja v občini, ki imajo pomen za uresničevanje družbene vloge teh organizacij.
Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o vprašanjih, ki imajo pomen za spremljanje dela ter vplivanje družbenopolitičnih organizacij na njihovo delo, proučujejo njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge ter jih obveščajo o sprejetih ukrepih in posledicah teh ukrepov.
70.	člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in društvi v vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje ciljev interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov ter za zagotovitev opravljanja družbenih zadev, ki so jim poverjene. Predstavniki izvršnega sveta in upravnih organov se na povabilo udeležujejo sej družbenih organizacij in društev.
Izvršni svet in upravni organi pri tem obveščajo družbene organizacije in društva o vprašanjih s svojega delovnega področja, obravnavajo njihova mnenja, predloge in pobude ter jim sporočajo svoja stališča o njih.
XIV. Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do samoupravnih organizacij in skupnosti
71.	člen
Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu, statutu občine in v na zakonu temelječemu odloku skupščine občine ter na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju.
72.	člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi predvsem pri družbenem planiranju in nosilcem planiranja nudijo strokovno pomoč, opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela samoupravnih organizacij in skupnosti, predlagajo in izvajajo ukrepe za razvoj odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka ter ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Samou; ravne organizacije in skupnosti so v skladu z zakonom dolžne izvršnemu svetu in upravnemu organu na njuno zahtevo pošijati podatke in obvestila s področja njihove dejavnosti.
Samoupravne organizacije in skupnosti vabijo predstavnike izvršnega sveta oziroma upravnih organov na tiste seje svojih teles, na katerih obravnavajo vprašanja, ki bi lahko vplivala na odgovornost izvršnega sveta za stanje v občini oziroma odgovornost upravnega organa za stenje na področju za katerega je ustanovljen.
73.	člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini o vseh vprašanjih skupnega pomena, še posebej pa v zadevah o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z zbori skupščine občine.
Sodelovanje med upravnimi organi in organi samoupravnih interesnih skupnosti se uresničujejo predvsem z usklajevanjem programov dela, izmenjavo mnenj izkušenj in pobud, usklajevanjem stališč in predlogov, z dogovarjanjem o potrebnih ukrepih, kot tudi z ustanavljanjem skupnih stalnih in občasnih delovnih teles.
Izvršni svet oziroma upravni organ ima pravico in dolžnost opozarjati skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na stanje, pojave in gibanje na področju za katero je ustanovljen,1 dajati pobude za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s tega področja ter sodelovati pri predlaganju ukrepov skupščini samoupravne interesne skupnosti.
XV. Razmerja upravnih organov do delovnih ljudi in občanov
,	74. člen
Razmerja upravnih organov do delovnih ljudi in občanov temeljijo na zaupanju in medsebojnem sodelovanju, na spoštovanju človekove osebnosti in varovanju ugleda organa.
Upravni organi nudijo delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju in izvrševanju njihovih pravic, interesov in obveznosti pred upravnimi organi strokovno pomoč in dajejo potrebne podatke, obvestila in napotke.
75.	člen
Upravni organi morajo obravnavati in odgovoriti na vse vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani. O vseh zadevah morajo odločiti v predpisanih rokih.
Delo upravnega organa mora biti organizirano tako, da delovni ljudje in občani čimbolj učinkovito in na čimbolj enostaven način uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo obveznosti.
E.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76.	člen
Izvršni svet in upravni organi morajo svojo organizacijo in delo uskladiti s tem odlokom do 1.7. 1979.
77.	člen
Z dnevom uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: Odlok o organizaciji, pristojnosti in delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dopolnitvijo (Uradni list SRS št. 39/74, 15/78), Odlok o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste — Polje s spremembami in dopolnitvami (Uradni list SRS št. 39/74, 12/76, 18/76, 10/78) Odlok o samoupravljanju delavcev v delovnih skupnostih upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste - Polje (Uradni list SRS št. 29/75).
78.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije
,	PREDSEDNIK
Stevil,ca:	SKUPŠČINE OBČINE
Datmn:	LJUBLJANA MOSTE - POLJE
MARJAN MOŠKRIČ
Podlaga za izdajo odloka o občinskem izvršnem svetu ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah je v 231. in 237. členu statuta občine, ki določata, da podrobnejšo organizacijo izvršnega sveta ter upravnih organov in strokovnih služb, njihovo delovno področje in naloge ter razmerja med njimi, občinsko skupščino in drugimi družbenimi subjekti v občini, določi občinska skupščina z odlokom.
Vsebinski okvir in osnova za ureditev te materije v odloku pa je zakon o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SRJ št. 23/78), osnutek republiškega zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Poročevalec za delegacije in delegate skupščine SR Slovenije št. 20 (z dne 20. 10. 1978), določaila VII. in VIII. poglavja statuta občine, ki opredeljujejo osnovna izhodišča in načela organizacije in dela občinskega izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter še nekateri drugi sistemski zakoni (Kot npr.: zakon o družbenem planiranju, o družbenih svetih, posebni zakoni za nekatera upravna področja), kot tudi posebnosti, ki izhajajo iz družbenopolitične ureditve mesta Ljubljane.
Podrobnejša ureditev vprašanj vezanih za funkcijo, položaj, organizacijo in razmerja izvršnega sveta in upravnih organov pomeni torej po sprejemu statuta nov korak k vsebinskemu in organizacijskemu preoblikovanju izvršnega organa in upravnih organov ter njihovemu prilagajanju spremembam v družbenoekonomskih odnosih in političnem sistemu
Pri obliovanju predlogov, ki jih vsebuje predloženi osnutek, so bila upoštevana naslednja načela:
-	da se organizacija ter oblike in metode delovanja izvršnega sveta in upravnih organov dosledno prilagodijo vsebini ter ciljem delegatskega sistema in odločanja v delegatskih skupščinah ter omogoči vpliv celotne družbene in samoupravne strukture na izvrševanje njihovih funkcij,
-	da se upravni organ ustanovi v skladu z obsegom upravnih nalog na enem ali več med seboj povezanih področjih, ki jih je mogoče združevati glede na vrsto, sorodnost, medsebojno povezanost in možnost učinkovitega vodenja,
-	da je delovno področje posameznega upravnega organa določeno tako, da zagotavlja opravljanje vseh upravnih funkcij iz pristojnosti občine na področju, za katerega je upravni organ ustanovljen in da pri tem kljub potrebi po nenehnem medresorskem sodelovanju, ne prihaja do podajanja z nalogami drugih upravnih organov ter strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti,
-	da organiziranost upravnega organa zagotavlja uveljavljanje njegove samostojnosti pri delu in odgovornosti za stanje na področju za katerega je ustanovljen,
-	da se kolegijski upravni organi ustanovijo na področjih, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi in z drugimi upravnimi organi. Na drugih področjih pa se zadržijo oblike individualnih upravnih organov,
-	da se v nekaterih upravnih organih in strokovnih službah v skladu s sklenjenim sporazumom omogoči opravljanje vseh ali le določenih strokovnih in administrativno-tehničnih nalog tudi za samoupravne interesne skupnosti,
-	da se za opravljanje določenih strokovnih in drugih zadev, ki ifnajo pomen za uresničevanje pravic ter dolžnosti in nalog občinske skupščine in izvršnega sveta ustanovijo samostojne strokovne službe,
-	da občinski upravni organi učinkovito medsebojno sodelujejo in izmenjujejo mnenja ter izkušnje z drugimi organi in organizacijami v občini ter mestu.
Odlok o izvršnem svetu skupščine občine in občinskih upravnih organih ter strokovnih službah je vsebinsko razdeljen na pet delov. Vsebina vsakega dela je zaključena celota in je prilagojena enotnemu sistemu državne uprave, kot ga določata zvezni in republiški zakon o sistemu državne uprave.
I.	Splošne določbe opredeljujejo glavno vsebino odloka, splošno usmeritev za delovanje izvršnega sveta in upravnih organov, njihovega odpiranja družbenim vplivom ter podružbljenje in približevanje temeljem samoupravnega družbenega reda.
II.	Drugi del določa funkcije izvršnega sveta skupščine občine, sestavo, pravice in dolžnosti njegovih članov ter način dela. V
odloku je tudi določba glede sekretarja izvršnega sveta. Za opravljanje organizacijsko tehničnih opravil ima izvršni svet lahko sekretarja ali pa bi opravljanje teh nalog zagotavljala služba za skupne zadeve in proračun. Možno je tudi ustanoviti samostojno strokovno službo. V tem primeru se bi primerno povečalo tudi delovno področje in bi ta služba opravljala vsa strokovna, organizacijske tehnična in druga opravila za izvršni svet.
III.	V tretjem delu je zajeta materija organizacije, delovanja in vodenja občinskih upravnih organov in strokovnih služb. Ta del vsebuje tudi nekatere določbe o notranji organizaciji in sistemizaciji del in nalog v upravnih organih, določbe o sredstvih za delo upravnih organov in samoupravljanju delovnih skupnosti upravnih organov, ki pa so vnešene v odlok le zaradi celovitosti vsebine, kajti zvezni in republiški zakon o sistemu državne uprave ta vprašanja podrobno urejata, še nadaljna ureditev pa je vsebina drugih splošnih aktov npr. splošnih aktov funkcionarjev, ki vodijo upravne organe, izvršnega sveta in samoupravnih splošnih'aktov delovnih skupnosti.
Osrednja tema tretjega dela je organizacija in delovna področja upravnih organov. Njihov položaj, dolžnost zakonitega dela, osnovne funkcije in odgovornosti določajo skupne določbe. Zaradi poudarka na enotnih organizacijskih oblikah vsebuje odlok tudi določbe o razmejitvi področij dela upravnih organov na katerih se ustanovijo sekretariati, kot individualno vodeni upravni organi ter področij dela, na katerih se ustanovijo komiteji kot kolegijski upravni organi Za opravljanje nalog skupnega pomena za delo skupščine občine, izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe.
Na področju družbenega planiranja, družbenih dejavnosti ter urbanističnih, gradbenih zadev in varstva okolja naj bi se organizirali kolegijski upravni organi toda na področju urbanističnih in gradbenih zadev ter varstva okolja, kjer gre predvsem za izvajanje politike, reševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov bi kazalo ustanoviti individualni upravni organ. Vendar je zaradi širšega družbenega vplivanja na uresničevanje funkcije oblasti, določanje in izvajanje politike na tem področju potrebna stalna koordinacija, povezovanje in sodelovanje in bi bilo vsled tega potrebno za to področje ustanoviti tudi družbeni svet.
Kot individualno vodeni upravni organi naj bi se organizirali: sekretariat za občo upravo, sekretariat za ljudsko obrambo in davčna uprava. Glede na možnost, ki jo daje novi sistem državne uprave in tudi določbe o organizaciji občinskih upravnih organov, ki jih vsebuje osnutek republiškega zakona, je vprašanje ali ni morda bolj smotrno na področju ljudske obrambe organizirati oddelek, ker področje ni enako široko kot pri drugih upravnih organih. Upravni organ za ljudsko obrambo v glavnem nastopa kot koordinator pri izvajanju politike skupščine, izvršnega sveta in smernic in sklepov sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, manj pa neposredno v upravnem postopku izvršuje zakone.
Glede na delovna področja upravnih organov kot so določena v še veljavnem odloku o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste - Polje so opravljeni določeni premiki
V komiteju za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj so ostale le naloge s področja družbenega planiranja s tem, da sta se ekonomskemu planiranju priključila tudi socialno in prostorsko planiranje. Ostale naloge oddelka za gospodarstvo so prešle v delovno področje sekretariata za občo upravo.
Komiteju za družbene dejavnosti naj bi se poleg nalog, ki jih je opravljala služba za družbene dejavnosti priključile tudi naloge s področja varstva borcev in vojaških invalidov, civilnih žrtev vojne, varstvo grobov in grobišč borcev, varstvo spomenikov ter naloge občine in še posebej izvršnega sveta v zvezi z delom in razvojem krajevnih skupnosti. Pri tem pa obstaja alternativni predlog, da bi področje varstva borcev in področje krajevnih skupnosti, zaradi opravljanja nalog za samoupravne interesne skupnosti po samoupravnih sporazumih do predvidene ustanovitve samostojne službe za samoupravne interesne skupnosti, prenesli v sekretariat za občo upravo, kar pa je bolj rešitev po sili, kot pa sistemska rešitev.
Delovno področje komiteja za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja se od prejšnjega delovnega področja razlikuje le v toliko da je odmera nadomestila za iporabo stavbnega zemljišča, zaradi organizacijsko tehnične izvedbe prešla v delovno področje davčne uprave. Prostorsko planiranje in sicer tisti del, ki sodi v celovito družbeno planiranje in družbeni plan kot enotni družbeni planski dokument pa preide v delovno področje komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj.
Iz prejšnjega delovnega področja oddelka za splošne zadeve in skupne službe naj bi se izločile skupne službe in se vključile v samostojno strokovno službo za skupne zadeve in proračun, ki bi opravjala tudi finančna strokovna opravila za proračun in upravne
organe, ter kadrovsko organizacijske zadeve upravnih organov. V primeru da bi izvršni svet imel samostojno službo za opravljenja nalog v zvezi s svojim delovanjem, bi te naloge izpadle iz delovnega področja službe za skupne zadeve in proračun.
Delovna področja davčne uprave, oddelka za ljudsko obrambo in kadrovske službe pa bi ostale nespremenjene.
V odloku je tudi predvidena možnost, da lahko upravni organ ali strokovna služba opravlja naloge za posamezne samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Za opravljanje takšnih strokovnih in administrativno tehničnih poslov se dogovorita upravni organ ali strokovna služba v soglasju z izvršnim svetom in organizacija ali skupnost, ki te posle poverja, s samoupravnim sporazumom. Pri tem je treba upoštevan realne možnosti upravnega organa ali stroko.vne službe ter potrebe takšnih organizacij in skupnosti v občini.
Določbe odloka o vodenju upravnih organov so glede na zdelo podrobno ureditev teh vprašanj v zveznem zakonu skrčene le na določitev vrst funkcionarjev, vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi poob astili ter določitev načina njihovega imenovanja in razrešitve. Poudarjeno je, da ima lahko funkcionar, ki vodi upravni organ namestnika, ki je prav tako funkcionar in se ga imenuje in razrešuje na enak način kot funkcionarja ter je enako kot on politično odgovoren za opravljanje svojih funkcij. V primeru ko namestnik ni imenovan lahko nadomešča funkcionarja vodilni delavec, običajno pomočnik funkcionarja, ki ga je izvršni svet pooblastil za to nalogo.
IV.	V četrtem delu odloka so opisana razmerja. Različne vrste razmerij določa že zvezni zakon, odlok jih le konkretizira in sicer podrobneje določa razmerja občinskega izvršnega sveta do skupščine občine, občinskih upravnih organov do skupščine občine, medsebojna razmerja občinskega izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, medsebojna razmerja upravnih organov v občini in drugih družbenopolitičnih skupnostih, razmerja občinskega izvršnega sveta in upravnih organov do družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, do samoupravnih organizacij in skupnosti ter razmerja občinskih upravnih organov do delovnih ljudi in občanov.
V.	V končnem delu odloka so določeni akti, ki bodo prenehali veljati, ko bo odlok pričel veljati. Osnutek odloka zajema vsebino treh dosedaj veljavnih odlokov občinske skupščine in sicer odloka o organizaciji, pristojnosti in delu izvršnega sveta skupščine občine, odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine ter odloka o samoupravljanju delavcev delovnih skupnosti upravnih organov skupščine občine, ki bodo z dnem uveljavitve tega odloka prenehali veljati.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 31. seji dne 23. januaija 1979 sprejel sklep, da predloženi osnutek odloka o izvršnem svetu skupščine občine, občinskih upravnih organih in strokovnih službah predloži skupščini občine v obravnavo.
PREGLED ORGANIZACIJE OBČINSKIH UPR A VNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB
Sedanja organizacija
1. Oddelek za splošne zadeve in dtupne službe
2. Oddelek za gospodarstvo
3. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve
4.	Davčna uprava
5.	Oddelek za ljudsko obrambo
6.	Služba za družbene dejavnosti
7.	Kadrovska služba
8.	Odsek za finance
Predlog sprememb v organizaciji
Sekretariat za občo upravo (sprememba delovnega področja)
Služba za skupne zadeve in proračun
Komite za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj (sprememba delovnega področja)
Komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja (manjša sprememba delovnega področja)
(manjša sprememba delovnega
področja)
ni sprememb
Komite za družbene dejavnosti (sprememba delovnega področja)
ni sprememb
vključitev delovnega področja v Službo za skupne zadeve in proračut
PREDLOG
--------------------------------------------------------
Uresničujoč z ustavo določene funkcije družbenopolitičnih organizacij, ki skupaj s skupščino občine in njenimi organi ter temeljnimi samoupravnimi organizacijami in dcup-nostmi odgovorno oblikujejo pobude, mnenja in stališča o vprašanjih, ki zadevajo nadaljnji razvoj in uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov ter na podlagi 211. člena statuta občine Moste — Polje (Uradni list SRS, štev. 2/78) sklenejo udeleženci
DOGOVOR
o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje V________________________________________________________/
1.	člen
Družbeni sveti se oblikujejo v občini Ljubljana Moste — Polje zaradi Organiziranega družbenega vplivanja na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja z doslednim uresničevanjem delegatskih odnosov, zaradi organiziranega ustvarjalnega vzpodbujanja razvoja socialističnih samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov, kakor tudi zaradi čim širšega družbenega vplivanja na uresničevanje funkcije oblasti, določanja in izvajanja družbene politike ter opravljanje drugih družbenih zadev.
Naloge družbenih svetov so zlasti:
-	zagotavljati demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč med skupščino občine in njenimi organi in družbeno političnimi organizacijami ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi glede določanja ter izvajanja politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini;
—	dajati pobude in obravnavati načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in priprave odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter dajati pobude za proučitev oz. rešitev pomembnejših družbenih, gospodarskih in drugih vprašanj pri izvajanju politike v občini;
—	obravnavati posamezna vprašanja v zvezi z delovanjem in razvojem občine na predlog udeležencev ali na osnovi pobude, ki so jo dali organi oz. organizacije, ki ne sodelujejo v delu družbenega sveta, samoupravne organizacije oz. skupnosti ali delovni ljudje in občani;
—	zagotavljati demokratični družbeni vpliv na delo organov skupščine občine ter samoupravnih organizacij in skupnosti.
2.	člen
Družbeni sveti delujejo po načelih svobodne, ustvarjalne in demokratične izmenjave stališč ter o obravnavanih vprašanjih oblikujejo mnenja in predloge, ki jih posredujejo pristojnim organom in organizacijam, samoupravnim organizacijam in skupnostim, katere posamezno vprašanje zadeva.
3.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da se v občini Ljubljana Moste -Polje ustanovita:
-	družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje ter
-	družbeni svet za vprašanja političnega sistema.
Udeleženci v delu družbenega sveta za družbenoekonomske
odnose in družbeno planiranje so:
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste - Polje
2.	Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste - Polje
3.	OK ZKS Ljubljana Moste - polje
4.	OK SZDL Ljubljana Moste — Polje
5.	OSS Ljubljana Moste - Polje
6.	OK ZSMS Ljubljana Moste - Polje
7.	00 ZZB Ljubljana Moste - Polje
8.	SIS za vzgojo in izobraževanje Ljubljana Moste — Polje
9.	SIS za raziskovalne dejavnosti Ljubljana Moste - Polje
10.	SIS za kulturo Ljubljana Moste — Polje
11.	SIS za zdravstvo Ljubljana Moste — Polje
12.	SIS za socialno varstvo Ljubljana Moste - Polje
13.	Komunalna interesna skupnost Ljubljana Moste - Polje
14.	Kmetijska zemljiška skupnost Ljubljana Moste - Polje
15.	Gospodarska zbornica SRS - medobčinski odbor za ljubljansko območje
16.	Razvojno gospodarska skupnost Ljubljana Moste - Polje.
Udeleženci v delu družbenega sveta za vprašanja političnega
sistema so:
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste — Polje
2.	Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste - Polje
3.	OK ZKS Ljubljana Moste — Polje
4.	OK SZDL Ljubljana Moste - Polje
5.	OSS Ljubljana Moste — Polje
6.	OK ZSMS LJubljna Moste — Polje
7.	00 ZZB Ljubljana Moste — Polje
8.	00 ZRVS Ljubljana Moste — Polje
Udeleženci v delu posameznega družbenega sveta so lahko tudi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti, ki niso stalni udeleženci v delu sveta.
Kateri udeleženci v delu sveta iz prejšnjega odstavka tega člena se udeležujejo sej posameznega družbenega sveta določi koordinacijski odbor sveta glede na vprašanja, ki jih bo svet obravnaval.
4.	člen
Družbena sveta ustanovi skupščina občine z odlokom na osnovi tega dogovora ter določi področje dela posameznega družbenega sveta, udeležence v delu sveta in način njihovega sodelovanja, način zagotavljanja sredstev za delo družbenega sveta, način zagotavljanja strokovnih in drugih nalog za potrebe sveta.
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu. Z njimi podrobneje uredi organizacijo in način dela sveta, način uresničevanja javnosti dela ter druga vprašanja pomembna za delo sveta.
5.	člen
Družbeni svet sestavljajo delegati, ki jih delegirajo posamezni udeleženci v delu sveta v skladu s svojimi akti in tem dogovorom.
Vsak udeleženec v delu sveta ima enega stalnega delegata in eno delegatsko mesto, na katero delegira delegata za vsako sejo družbenega sveta posebej glede na vprašanje, kije na dnevnem redu sveta.
V delu sveta sodelujejo v skladu s programom dela in vprašanjem, ki se obravnava tudi delavci strokovnih in znanstvenih organizacij, ki niso udeleženci v delu sveta ter družbenopolitični, strokovni, znanstveni in drugi javni delavci kot posamezniki.
6.	člen
Predsednika družbenega sveta voli svet na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta, izvolitev po objavi skupščine občine s svojim aktom.
7.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo vsi udeleženci v delu sveta.	,
UDELEŽENCI:
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste - Polje
2.	Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste - Polje
3.	OK ZKS Ljubljana Moste - Polje
4.	OK SZDL Ljubljana Moste - Polje
5.	Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste — Polje
6.	OK ZSMS Ljubljana Moste - Polje
7.	00 ZZB Ljubljana Moste - Polje
8.	00 zveza rezervnih vojaških starešin Ljubljana Moste — Polje
9.	SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste —
Polje
10.	SIS za raziskovalne dejavnosti občine Ljubljana Moste -
Polje
11.	SIS za kulturo občine Ljubljana Moste - Polje
12.	SIS za zdravstvo občine Ljubljana Moste - Polje
13.	SIS za socialno varstvo občine Ljubljana Moste - Polje
14.	Komunalna interesna skupnost Ljubljana Moste - Polje
15.	Kmetijska zemljiška skupnost Ljubljana Moste — Polje
16.	Gospodarska zbornica SRS - Medobčinski odbor za ljubljansko območje
17.	Razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste —
Polje
OBRAZLOŽITEV
Osnutek dogovora o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste - Polje je obravnavala skupščina občine na svoji seji dne 14. decembra 1978 ter pozvala vse udeležence dogovora, da ga obravavajo in predložijo svoje pripombe do 5. januarja 1979.
Do izdelave predloga dogovora, to je do 25. 1. 1979 je poleg skupščine občine predložila svoje pripombe samo še OK SZDL.
Upoštevajoč pripombe skupščine občine in OK SZDL se predlog dogovora o družbenih svetih v občini razlikuje od osnutka v naslednjem:
L V 3. členu se kot 2. in 3. odstavek doda besedilo, s katerim se opredeli različne udeležence v delu posameznega sveta. Udeleženci v delu posameznega družbenega sveta so tudi
organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, ki niso stalni udeleženci v delu sveta. Kateri udeleženci iz prejšnjega stavka se udeležujejo sej posameznega družbenega sveta pa določi koordinacijski odbor sveta, pač glede na vprašanje, ki ga bo svet obravnaval.
2.	V 6. členu so opredeljene volitve predsednika družbenega sveta in sicer ga voli svet na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta, skupščina občine pa samo razglasi izvolitev.
Skupščina občine bo predlog dogovora obravnavala na februarski seji ter se kot eden izmed udeležencev odločila, da bo k njem pristopila.
OSNUTEK
Na podlagi 186. in 211. člena statuta občine Ljubljana Moste - Polje (Uradni list SRS št. 2/78) in v skladu z dogovorom o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste -Polje je skupščina občine Ljubljana Moste — Polje na zboru
združenega dela dne........ zboru krajevnih skupnosti
dne.... in družbenopolitičnem zboru dne....sprejela
ODLOK
o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje
v______________________________________________________)
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Družbeni sveti v občini Ljubljana Moste — Polje se ustanovijo kot sestavni del delegatskega sistema in delujejo kot organizirana demokratična oblika izmenjave in usklajevanja mnenj o načelnih vprašanjih določanja in izvajanja politike ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, kakor tudi dajanja pomoči pri pripravi in sprejemanju družbenih in samoupravnih odločitev.
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in pripravo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in izvrševanjem odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov.
2.	člen
V občini Ljubljana Moste — Polje se v skladu z .dogovorom udeležencev v delu družbenih svetov ustanovita:
—	družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje ter
-	družbeni svet za vprašanja političnega sistema (v nadaljnem besedilu: družbeni svet).
3.	člen
Družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje obravnava vprašanja družbenoekonomskega razvoja v občini in druga vprašanja pomembna za določanje in izvajanje ekonomske politike, določanje skupnih planskih ciljev razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti, obravnava predloge predpisov in splošnih aktov, s katerimi se urejajo razmerja, pomembna za družbenoekonomski razvoj in ekonomsko politiko ter druga pomembnejša vprašanja oz. probleme na tem področju.
Udeleženci v delu družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje so:
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste - Polje
2.	Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste - Polje
3.	OK ZKS Ljubljana Moste - Polje
4.	OK SZDL Ljubljana Moste - Polje
5.	Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste — Polje
6.	OK ZSMS Ljubljana Moste - Polje
7.	00 ZZB Ljubljana Moste — Polje
8.	SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste -Polje
9.	SIS za raziskovalne dejavnosti občine Ljubljana Moste — Polje
10.	SIS za kulturo občine Ljubljana Moste — Polje
11.	SIS za zdravstvo občine Ljubljana Moste — Polje
12.	SIS za socialno varstvo občine Ljubljana Moste — Polje
13.	Komunalna interesna skupnost občine Ljubljana Moste —
Polje
14.	Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste -
Polje
15.	Gospodarska zbornica SRS — Medobčinski odbor za ljubljansko območje
16.	Razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste -
Polje
4.	člen
Družbeni svet za vprašanja političnega sistema v zvezi z uresničevanjem celotnega družbenopolitičnega sistema obravnava predvsem vprašanja izgradnje samoupravnih odnosov v občini, izvajanje določil statuta občine, predloge predpisov in drugih splošnih ak ov občinskih organov, s katerimi urejajo razmerja na tem področju kakor tudi druga podobna vprašanja.
Udeleženci v delu družbenega sveta za vprašanja političnega sistema so:
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste — Polje
2.	Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste - Polje
3.	OK ZKS Ljubljana Moste - Polje
4.	OK SZDL Ljubljana Moste — Polje
5.	Občinski sindikalni svet 1 jubljana Moste — Polje
6.	OK ZSMS Ljubljana Moste — Polje
7.	00 ZZB Ljubljana Moste - Polje
8.	00 ZRVS Ljubljana Moste - Polje
5.	člen
Udeleženci v delu družbenega sveta določijo delegate za delo v svetu v skladu z dogovorom o družbenih svetih občine in njihovimi akti.
Delegati udeležencev v delu družbenega sveta delujejo v skladu z usmeritvami udeležencev, ki jih delegirajo v svet in v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami in so za svoje delo odgovorni udeležencu, ki jih je delegiral.
6.	člen
Predsednika družbenega sveta voli svet na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta, izvolitev pa objavi skupščina občine s svojim aktom.
Predsednika družbenega sveta se voli za 4 leta.
Predsednik družbenega sveta sklicuje seje sveta, predlaga dnevni red seje in ji predseduje, skrbi za izvedbo sklepov sveta in opravlja druge naloge, za katere ga svet pooblasti in v skladu s poslovnikom sveta.
Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik skupščine občine.
7.	člen
Predsednik družbenega sveta ima namestnika, kije izvoljen na enak način kot predsednik. Namestnik predsednika nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pravicah in dolžnosti.
8.	člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki zagotavlja na podlagi delovnega programa družbenega sveta redna dogovarjanja z udeleženci o dnevnem redu sej sveta, o udeležencih v delu sveta, o sestavi sveta za obravnavanje posameznih vprašanj, skrbi za pripravo sej sveta, za izvršitev sklepov sveta in opravlja druge naloge, za katere ga svet pooblasti.
Koordinacijski odbor vabi k sodelovanju znanstvene in druge organizacije in skupnosti ter družbenopolitične, znanstvene in strokovne delavce kot posameznike, ki se udeležujejo dela sveta.
• Člane koordinacijskega odbora imenujejo izmed sebe udeleženci v delu sveta v skladu s poslovnikom o delu sveta.
Delo koordinacijskega odbora družbenega sveta vodi predsednik sveta.
9.	člen
Proučevanje posameznih strokovnih vprašanj iz svojega delovnega področja lahko svet zaupa strokovnim oz. znanstvenoraziskovalnim organizacijam ali tudi posameznim strokovnjakom.
Svet lahko oblikuje tudi komisije oz. druga delovna telesa za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja sveta.
10.	člen
Družbena sveta sodelujeta med seboj zaradi medsebojne koordinacije dela in z namenom, da se zagotovi enotna izvedba predpisov in splošnih aktov.
Družbena sveta imata lahko tudi skupne seje, kadar obravnavata vprašanja, ki so skupnega pomena.
11.	člen
Družbeni svet dela po programu dela.
Osnova za program dela sveta so programi udeležencev ter drugih organov in organizacij, ki so pristojni odločati o vprašanjih, o katerih daje svet mnenja in predloge.
12.	člen
Družbeni svet v okviru svojega delovnega področja obravnava vprašanja, ki jih predlagajo udeleženci ali drugi organi oz. organizacije, delovni ljudje, in občani ali pa vprašanja, kijih svet postavi na dnevni red na lastno pobudo.
Družbeni svet oblikuje mnenja in predloge na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta po lastni pobudi ali na predlog posameznega udeleženca v delu sveta.
O mnenjih in predlogih obvešča svet udeležence ter druge organe in organizacije, na katere se nanašajo dana mnenja in predlogi.
Ce organ, ki je pristojen za posamezno odločitev ne soglaša s stališči in mnenji sveta, obvesti o tem svet, kije stališče zavzel.
13.	člen
Izvršni svet skupščine občine in občinski upravni organi ter drugi pooblaščeni predlagatelji so pri pripravah odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov in pri njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta.
Ce izvršni svet oz. upravni organi pri pripravi zakona, drugega predpisa in splošnega akta ali pri njihovem izvajanju ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, je izvršni svet dolžan o tem obvestiti skupščino občine in druge udeležence v delu družbenega sveta, upravni organ pa izvršni svet skupščine občine.
14.	člen
Upravni organi občine v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki se obravnavajo v družbenem svetu, kakor tudi strokovne službe organov in organizacij, ki sodelujejo v delu družbenega sveta, so dolžni opravljati strokovne naloge za potrebe družbenega sveta in mu zagotavljati nujno potrebno dokumentacijo, podatke in druge informacije.
15.	člen
Predstojnik upravnega organa, v katerega delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, se udeležuje dela družbenega sveta in v njem enakopravno sodeluje.
16.	člen
Strokovno-organizacijska in administrativno-tehnična opravila za družbeni svet zagotavlja sekretariat skupščine občine Ljubljana Moste — Polje.
17.	člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi svojo organizacijo in način dela.
18.	člen
Sredstva za delo družbenih svetov se določijo v proračunu občine.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Družbena sveta se konstituirata najpozneje do..
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka:
Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE MARJAN MOŠKRIC
OBRAZLOŽITEV
Na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev v delu sveta ustanovi družbene svete skupščina občine z odlokom v skladu z določili statuta občine in predvsem 211. členom statuta, ki govori o družbenih svetih v občini.
Z dogovorom so se udeleženci v delu sveta dogovorili, da se v občini Ljubljana Moste - Polje ustanovita dva družbena sveta, eden za področje družbenoekonomskih odnosov in družbenega planiranja ter drugi za vprašanja političnega sistema in opredelili naloge družbenih svetov. Nadalje so z dogovorom d dočill število in način delegiranja delegatov udeležencev v delu sveta ter volitve predsednika družbenega sveta.
Z odlokom o družbenih svetih se na podlagi poprejšnjega dogovora podrobneje določi področje dela posameznega družbenega sveta, udeležence v delu' družbenega sveta in način njihovega sodelovanja, način delovanja družbenega sveta in vključevanje tudi drugih dejavnikov v njegovo delo, način zagotavljanja sredstev za delo družbenega sveta ter način zagotavljanja strokovnih in drugih nalog za potrebe sveta.
Družbeni svet dela po programu dela, ki ga sprejme na osnovi programov udeležencev ter drugih organov in organizacij, ki so pristojni sprejemati odločitve o vprašanjih, katere družbeni svet obravnava in daje o njih svoja mnenja in predloge.
Vsak organ in organizacija, ki odloča o vprašanjih, ki jih družbeni svet obravnava, je mnenja in predloge družbenega sveta dolžan obravnavati in družbeni svet obvestiti, če pri odločitvi teh mnenj in predlogov ni upošteval.
Občinski upravni organ, ki pri pripravi ali izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov ni upošteval mnenja in predloge družbenega sveta, mora o tem obvestiti izvršni svet skupščine občine, če pa mnenja in predloge sveta ni upošteval izvršni svet, pa mora o tem obvestiti občinsko skupščino in vse druge udeležence v delu družbenega sveta.
Družbeni svet ima kot ožje posvetovalno in delavno telo koordinacijski odbor, ki ga vodi predsednik družbenega sveta. Člane koordinacijskega odbora imenujejo izmed sebe udeleženci v delu družbenega sveta. V odloku ni določeno število članov niti njihov položaj, temveč se o tem dogovorijo udeleženci v delu sveta. Možno je zaradi kontinuitete dela in verjetno tudi najbolj smotrno, da so člani koordinacijskega odbora stalni delegati ter da njihovo število ne presega 5 članov. Dokončno pa bosta ti dve vprašanji v skladu s stališči udeležencev v delu sveta urejeni v poslovniku o delu družbenega sveta, s katerim bo družbeni svet natančneje določil svojo organizacijo in način dela.
Pri delu družbenega sveta lahko sodelujejo tudi znanstvene in druge strokovne organizacije ter strokovnjaki in družbenopolitični delavci kot posamezniki kadar se obravnavajo vprašanja iz njihovega delovnega področja in so vabljeni k sodelovanju.
Strokovne naloge za potrebe družbenega sveta mora zagotavljati upravni organ in strokovne službe drugih udeležencev v delu sveta, v katerih delovno področje spada vprašanje, ki ga obravnava družbeni svet.
Sredstva za delo družbenih svetov zagotavlja občinska skupščina v proračunu občine.
Kakor pri dogovoru o družbenih svetih je tudi pri odloku o družbenih svetih treba računati z možnostjo, da bodo potrebne določene vskladitve z zveznim in republiškim zakonom o družbenih svetih, ki bosta predvidoma sprejeta v prvi polovici prihodnjega leta.
IZVAJANJE
programa razvoja kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje
X___________________________________________________J
I.	IZVAJANJE SKLEPOV JAVNE RAZPRAVE V KMETIJSTVU, GOZDARSTVU IZ LETA 1977
Občinska konferenca SZDL občine Ljubljana Moste—Polje je v letu 1977 organizirala široko javno razpravo o družbeno ekonomski preobrazbi kmetijstva, gozdarstva in vasi. Na podlagi javne razprave so bila sprejeta stališča in smernice. Ta stališča in smernice so bila obravnavana in sprejeta v vseh treh zborih skupščine občine in so služile kot osnova za družbeni plan občine na področju kmetijstva in gozdrastva.
Sedaj ob koncu leta 1978 lahko ugotavljamo, daje imela javna razprava in sprejeta stališča v občini pozitivne rezultate za kmetijstvo, gozdarstvo, živilsko industrijo in blagovni promet. Velik korak je bil napravljen zlasti v samoupravni organiziranosti kmetov in prvi koraki na področju dohodkovnih odnosov.
1. Samoupravna organiziranost kmetov
Kmetje so aktivno vključeni v samoupravni delegatski sistem in delujejo v naslednjih organih:
—	kmetijska delegacija v zboru združenega dela ima 9 članov
—	kmetijska delegacija za SIS-e šteje 7 članov
Kmetijska delegacija je bila zlasti aktivna pri obravnavi in sprejemanju zakonov in odlokov iz področja kmetijstva in gozdarstva.
—	odbor za kmetijstvo in gozdarstvo izvršnega sveta občine. Ta odbor pripravlja in obravnava vse zadeve iz področja kmetijstva in gozdarstva ter jih predlaga izvršnemu svetu
—	odbori za kmetijstvo v krajevnih skupnostih obravnavajo in sklepajo o zadevah iz kmetijstva in gozdarstva na območju KS. Te odbore imajo vse krajevne skupnosti na kmetijskem območju občine. Delujejo zelo aktivno, saj se preko njih izvajajo vse pospeševalne akcije in zemljiške zadeve.
—	v letu 1978 je bila ustanovljena temeljna zadružna organizacija Dobrunje Ta zadružna organizacija povezuje zasebne kmete na območju cele občine. Kmetje sodelujejo z zadrugo na podlagi kooperacijskih pogodb. S tem so vključeni v samoupravni sistem pri upravljanju zadruge. Najvišji samoupravni organ je zbor kooperantov, izvršilni organ TZO je svet kooperantov, ki šteje 11 delegatov od tega je 10 kmetov in 1 delavec.
—	v okviru TZO Dobrunje deluje aktiv kmečkih žena, ki šteje 60 članic. Ta aktiv organizira tečaje in predavanja iz gospodinjstva, zdravstva, strokovne ekskurzije ter sodeluje pri vseh akcijah pospeševanja kmetijstva.
—	aktiv mladih zadružnikov združuje kmečko mladino. Je zelo aktiven pri organizaciji tečajev za traktorske izpite, sodeluje na tekmovanjih traktoristov, organizira strokovne ekskurzije, predavanja. V Dolskem je ta aktiv organiziral nogometno igrišče. Kmečka mladina je zastopana v vseh samoupravnih organih v KS, zadrugi in v občinskih organih.
— v gozdarstvu je samouprava v fazi formiranja. V letu 1978 se je gozdarstvo iz štirih enot združilo v eno poslovno enoto, ki zajema vse gozdove na območju občine. Samoupravljanje
gozdov na območju občine se mora v letu 1979 organizirati tako, da bodo kmetje - gozdni posestniki odločali v vseh zadevah pri realizaciji gozdno gospodarskega načrta.
Kmetje sodelujejo tudi kot delegati v skupnosti za pospeševanje kmetijstva in v kmetijski zemljiški skupnosti.
2.	Dohodkovni odnosi
Kmetje sodelujejo v TZO Dobrunje s pogodbeno proizvodnjo. Udeležba na dohodku se obračunava vsake tri mesece. O načinu in kriterijih delitve odloča svet kooperantov.
TZO Dobrunje je čvrsto vezana s pogodbami za plasma tržnih viškov z Emono Mesno industrijo Zalog, Sadje zelenjava Ljubljana, Presad Gabrovka, Ljubljanskimi mlekarnami. Z omenjenimi organizacijami ima TZO Dobrunje urejene dohodkovne odnose v skladu z zakonom o združenem delu. Celoten prihodek TZO Dobrunje v letu 1978 bo cca 25 milijonov din. Z ureditvijo dohodkovnih odnosov med kmeti, zadrugo in TOZD-i živilske industrije se je odkup tržnih viškov v letu 1978 napram letu 1977 zato povečal in sicer:
odkup živine	za 60 %
mleko	za 33 %
povrtnina in sadje	150%
3.	Socialno varstvo kmetov
Na območju občine je 823 zasebnih kmetij. Od tega 429 kmetov, ki so kmetijsko zdravstveno in starostno zavarovani, tem kmetom je kmetija edini vir za preživljanje. Poleg tega je še 394 kmetij katerih lastniki so v delovnem razmerju in jim daje kmetija dopolnilni dohodek.
Socialno varnost kmetom, ki jim je kmetija edini vir preživljanja daje predvsem tržna proizvodnja. Čvrsta dolgoletna kooperacijska pogodba z zadrugo zajamči prodajo tržnih viškov, daje možnost za investicijske kredite, nabavo reprodukcijskega materiala in povezuje z združenim delom živilske industrije in trgovine.
Kmetije, ki so se usmerile v tržno proizvodnjo imajo možnost, da se polno zavarujejo kot kmetje — kooperanti. Ti imajo iste pravice kot delavci v delovnem razmerju. Ta način zavarovanja se je začel uveljavljati in je zanj precej zanimanja. Na območju občine je na ta način zavarovano 15 kmetov.
Varstveni dodatek za kmete — borce prejema 29 kmetov, 2 ženi umrlih borcev — kmetov čakata na uveljavitev te pravice, ker še nista dovolj stari. Varstveni dodatek za kmete - borce je v letu 1978 znašal 1.782 din mesečno.
Preživninsko varstvo prejema 12 kmetov, ki so zgubili zemljo radi arondacije ali urbanizacije. Višina preživninskega varstva je bila v letu 1978 od 850 do 2000 din mesečno glede na velikost oddanega zemljišča.
Dne 25. 12. 1978 je skupščina SRS sprejeli nov zakrn o preživninskem varstvu kmetov. Po tem zakonu ima kmet, ki odda družbeno pravni osebi najmanj 2 ha kmetijskega zemljišča oziroma 3 ha gozda za kmetijske, gozdarske ali gradbene namene, če je star 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) pravico do preživninskega varstva.
4.	Pospeševanje kmetijstva
V začetku leta 1978 je bila ustanovljena Skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini. Ta skupnost združuje sredstva, kmete, krajevne skupnosti, občino, TOZD-e kmetijske proizvodnje in živilske industrije. Njena naloga je združevati sredstva za
pospeševanje kmetijstva, usmerjati kmetijsko proizvodnjo in jo povezovati z živilsko industrijo in preko blagovnega prometa s potrošniki. S svojimi sredstvi regresira tiste dejavnosti, ki so najbolj pomembne za povečanje kmetijske proizvodnje. Regresira se: umetno osemenjevanje, nabava plemenjakov, obrestna mera za investicijske kredite, nabava semen, nabava sadik, gradnja hlevov, silosov, nabava mehanizacije za strojne skupnosti, pospeševalna služba, nabava plemenske živine, tečaje in strokovne ekskurzije.
Pospeševalna služba deluje pri TZO Dobrunje. Trenutno je zaposlen 1 pospeševalec. Potreben je še eden tako, da bo eden delal na pospeševanju rastlinske preoizvodnje, drugi pa pri pospeševanju živinoreje.
Organizirano pospeševanje kmetijstva v občini poteka od leta 1971 ko je bil ustanovljen Sklad za pospeševanje kmetijstva. To delo sedaj nadaljuje skupnost za pospeševanje kmetijstva v sodelovanju z TZO Dobrunje.
V teh letih je bilo preusmerjeno 130 kmetij, ki so zgradile nove hleve s 1400 stojišči, izgrajeno je bilo 64 silosov, nabavljeno je bilo 396 traktorjev s pripadajočimi priključki.
Nagel razvoj mehanizacije je pospešil ustanavljanje strojnih in proizvodnih skupnosti. Na območju občine uspešno deluje 13 strojnih skupnosti in sicer v vaseh: Klopce, Dolsko, Vinje, Podlipoglav, Vel. Lipoglav, Javor, Pance, Vel. Trebeljevo, Vnajnar-je, Podmolnik, Dobrunje, Studenec in Senožeti. Vse skupnosti so bile ustanovljene na iniciativo kmetov. V strojnih skupnosti je včlanjenih 61 kmetov in vsi sodelujejo v samoupravnih organih skupnosti.
S.	Reševanje problemov hribovskih kmetij
Družbeno politična skupnost občine Ljubljana Moste-Polje si je v zadnjih letih prizadevala ohraniti naseljenost hribovitih območij občine. Z davčno politiko, raznimi olajšavami in akcijami za pospeševanje kmetijstva se je nekoliko izboljšal ekonomski položaj hribovskih kmetov. Ustavila se je migracija prebivalstva, zemlja je obdelana, kmetje se modernizirajo.
V letu 1978 so za hribovite kmetije veljale naslednje olajšave in bonitete:
a)	Občinski davek IV. skupina
kmetje zavarovanci plačajo 1,50 %
ostali zavezanci 7,50 %
davek se ne odmeri zavezancem katerih skupni KD negozdnih površin ne presega 15.000.—
b)	za kmete zavarovance plača občina 40 % prispevka za zdravstveno zavarovanje
c)	regresiranje
—	nabava mehanizacije strojne skupnosti 30 %
-	sadike jagod iz uvoza 100 %
-	umetni gnoj 30 %
-	gradnja silosov 50,00 za m3
—	nov hlev 2000,00 po stojišču
—	adaptacija 1000,00 po stojišču
Ostalo regresiranje je za hribovito območje enako kot za kmete iz ravnine.
II. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA PROBLEMATIKA
Po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih in v skladu s prostorskim načrtom za potrebe kmetijstva, kmetijska zemljiška skupnost sodeluje pri vodenju in usmerjanju kmetijske zemljiške politike v občini.
1. Prostorski načrt za potrebe kmetijstva.
Za lažje odločanje o uporabi prostora je v občini izdelan in leta 1976 na skupščini sprejet prostorski načrt za potrebe kmetijstva. Ta načrt proučuje celoten kmetijski prostor in tudi ustrezno opredeljuje kmetijska zemljišča. Kvalitetne kmetijske površine se ohranjajo za izkoriščanje v kmetijstvu predvsem tam, kjer ima kmetijska proizvodnja daljšo perspektivo. V načrtu se zahteva, da se je potrebno v kmetijski proizvodnji nasloniti tudi na lastne vire hrane. Potrebe po hrani zaradi samopreskrbe, SLO in strateškega pomena hrane v svetu, pa zahtevajo da se izboljšajo tudi slabše kmetijske površine.
Prostorski načrt razporeja kmetijska zemljišča:
- v zemljišča, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, to so zemljišča v večjih kompleksih, na katerih je možno uvajati sodobno tehnologijo,
— in ostala kmetijska zemljišča.
Vseh kmetijskih zemljišč v občini je v ravninskem in hribovitem svetu 5384 ha ali 35 %, gozdov je 8160 ha ali 54 %, pozidanih zemljišč pa je 1692 ha ali 11 % od celokupne površine, ki meri 15236 ha. Od 5384 ha kmetijskih površin, je namenjenih za kmetijsko proizvodnjo 56 %, na 44 % kmetijskih zemljišč pa se programira nekmetijska proizvodnja.
Urbanistični načrti in programi zajemajo tudi dobra kmetijska zemljišča, kjer je že specializirana proizvodnja in so ta zemljišča zaokroženi kompleksi z veliko nroizvodno sposobnostjo. Zato bi v ' odnosu razporeditve prostora morali zavzeti z Zavodom za prostorsko načrtovanje enakovredno stališče, pri izdelavi prostorskega plana do leta 2000.
Dosedanji in sedanji razvoj mesta se preveč usmeija le v ravninski pretežno njivski prostor. Na tak način je bilo že do sedaj odvzetih preveč kvalitetnih njivskih površin, ki predstavljajo kmetom življenjsko eksistenco. Deloma pa se zanemarja usmeritev na zemljišča v obrobnih hribovitih predelih, ki so za kmetijstvo manj pomembna.
Razvoj mesta Ljubljane, naj se tudi ne ustavi na mejah ljubljanskih občin. Z ozriom na večjo možnost pridobivanja zemljišč za nekmetijske namene, naj se določene gospodarske veje, preusmeri še v sosednje občine.
Pridobivanje novih kmetijskih površin z osuševanjem ob istočasni zložbi zemljišč so drage naložbe, in so opravičljive samo v prostoru, ki je dolgoročno namenjen za kmetijstvo, vendar le za določeno panogo proizvodnje, predvsem pa še za intenzivno kmetijstvo. Zato je smotrno in gospodarno, da del urbanističnih programov zajema tudi slabša zemljišča.
2. Varstvo kmetijskih zemljišč in usklajevanje interesov.
Pri usklajevanju interesov vseh uporabnikov prostora se povdaija enakopravno sodelovanje in soodločanje. Poznavanje prostora, potreb po prostoru in enakopravno sodelovanje v tej smeri, lahko prinese zadovoljive rezultate v gospodarstvu in kmetijstvu.
Pri obravnavi osnutka podrobnega urbanističnega načrta mestnega in izvenmestnega predela občine, je nastala potreba po ponovni uskladitvi z že sprejetim prostorskim načrtom za potrebe kmetijstva v občini.
Pri uskladitvi načrtov je kmetijska zemljiška skupnost zavzela naslednja stali šča:
— Pri proizvodnji hrane za oskrbo mesta Ljubljane ima občina Ljubljana Moste-Polje lahko velik delež, kjer ima ugodne naravne pogoje, predvsem za govedorejo in pridelovanje vrtnin. Prostorski načrt za potrebe kmetijstva, zagotavlja pogoje za rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo v družbenem in privatnem sektorju v ravninskem predelu, kjer je možna intenzivna kmetijska proizvodnja.
- Arondirane in z agromelioracijami pridobljene kmetijske površine na delovni enoti v Zadobravi, so pridobljene za dolgoročne kmetijske namene in vezane na ostalo proizvodnjo. Zato je taka zemljišča negospodarno predvidevati za urbanizacijo.
Delovna enota v Zadobravi, to je enota Agroemone, je v zadnjih dveh letih uredila arondacijske odnose s kmeti in z agromoliorativnimi posegi usposobila za kmetijsko proizvodnjo kompleks 220 ha zemljišč so osnovna baza za 400 glav plemenskih telic za mlečne farme Agroemone. Mlečne farme Agroemone proizvajajo dnevno mleka za 60.000 prebivalcev Ljubljane. Celotna čreda krav mlekaric se obnavlja iz delovne enote Zadobrava. Ta delovna enota v Zadobravi, kot tudi ostale enote Agroemone, proizvajajo vso krmo za 3.500 glavo čredo živine na lastnih površinah. Taka usmeritev je edino pravilna in jo z urbanističnimi poseg’ ne bi smeli rušiti.
— Kompleks MM 6 v Zg. Kašlju se ohranja v kmetijsko proizvodnjo iz naslednjih razlogov:
Kompleks obsega 39 ha njivskih površin, ki so po kvaliteti v 3. bonitetnem razredu. Zemljišča obdelujejo kmetje iz Zg. in Sp. Kašlja. Lastniki teh zemljišč zgubijo svojo zemljo že v kompleksih MS 8 in MS 9. Ostanejo le travniške poršine, ki pa so oddaljene in slabše kvalitete.
Vas Zg. Kašelj je v občini najbolj usmerjena v kmetijsko tržno proizvodnjo. Na 20 kmetijah redijo 300 glav goveje živine. Kmetije
so zaščitene po zakonu o zaščitenih kmetijah. Ta vas je znana tudi po proizvodnji kašeljskega zelja.
Zato predlagamo, da ostane MM 6 v Kašlju v območju, ki je namenjeno v prostorskem načrtu za kmetijsko proizvodnjo.
— V kompleksu MS 14 (Zadvor) ostanejo za izkoriščanje v kmetijstvu površine do predvidene nove Litijske ceste, kakor je opisano in razvidno iz prostorskega načrta za potrebe kmetijstva.
— V kompleksu MI (Studenec) je cca 6 ha od celotnega zemljišča, ki je last bolnice za duševno prizadete, predvideno za sadno drevesnico Kmetijskega zavoda Ljubljana. Drevesnica je gospodarskega pomena za mesto Ljubljana in okolico.
-	Za republiški rezervat v Dolskem menimo, da se v te namene izkoristi slabši kmetijski prostor. Ta prostor naj se smotrno izrabi za tiste proizvodne in skladiščne dejavnost;, ki v okolici ne bodo škodljivo vplivale na kemijske lastnosti zemlje, na rast in razvoj vegetacije, na ravninskem in hribovitem območju in ki ne bodo slabšale bivalnih in delovnih pogojev prebivalcev.
-	V obrobnem delu občine, naj se pri razširitvah vasi in pri predlogih za rekreacijo v celoti upošteva kmetijski prostorski načrt.
Na območju občine je tudi sadna drevesnica Kmetijskega zavoda Ljubljana. Sadna drevesnica goji in razmnožuje sod drne vrste sadnih sadik, s katerimi oskrbuje sadne plantaže, sadjarje in vrtičkarje. Zavod ima postavljen mednarodni poskus za vzgojo in razmnoževanje različnih vrst in sort sadnega drevja.
Zato je potrebno drevesnici zajamčiti proizvodni prostor.
3.	Zemljišča v kompleksih sadnih plantaž in posekanih topolovih nasadih.
Problematični so večji kompleksi sadnih plantaž in topolovih nasadov, katere bo potrebno urediti in v njih normalizirati in intenzivirati proizvodnjo.
a.	V občini je cca 75 ha nekdanjih sadovanjakov, na katerih kmetijska proizvodnja ni sodobno urejena.
Ti kompleksi so:
Vinje z	36,1 ha
Volavlje z	19,2 ha
Javor z	12,4 ha
Repče z	7,2 ha.
Zemljišča v kompleksih Vinje, Volavlje in Javor so dana v zakup do leta 1987. V kompeksu Repče je odkupljena vsa zemlja in je last Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva.
Ugotavlja se, da zaradi neugodnih pogojev na omenjenem območju ta vrsta proizvodnje ni ekonomična. Zato je potrebno predlagati tisto proizvodnjo, ki bi bila za ta območja najbolj primerna in uspešna.
V zvezi s to problematiko, ki je široka in zahteva določen pristop za ureditev in izboljšanje teh zemljiških kompleksov, je kmetijska zemljiška skupnost v decembru 1978 obravnavala problematiko SLP zemljišč in ugotovila, da so obravnavana zemljišča v družbeni lastnini s pravico uživanja Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva, del teh zemljišč ima TOZD Posestva še v zakupu, na delu teh zemljišč pa je ostala še tudi obveznost do kmetov. Zakupne pogodbe potečejo v letu 1987.
Za zemljišča bi bilo potrebno doseči.
-	spremembo kulture na teh kompleksih po predloženem sanacijskem načrtu,
-	določiti primernejšo kulturo in namen izkoriščanja teh zemljišč,
-	urediti zakupne odnose s kmeti in urediti obveznost do kmetov po izteku pogodb ob upoštevanju določil zakona.
Z ozirom na dosedanjo usmerjenost kmetov v živinorejsko proizvodnjo se ta upošteva in se predlaga urediti na tem zemljišču skupni pašnik. Ustanovi pašna skupnost za živinorejsko proizvodnjo. Po potrebi se na zemljišču izvede komasacijski postopek. KZ Ljubljana, TZO Dobrunje uredi kooperacijske odnose s kmeti interesenti v pašni skupnosti.
Pripravi se podroben sanacijski načrt in se ga predloži v obravnavo in sprejem skupščini občine.
b.	) Travniški komleksi v k.o. Dobrunje, k.o. Kašelj in k.o. Slape, obsegajo 46,6 ha zemljišč, kjer so posekani nekdanji topolovi nasadi in so k.o. Slape, obsegajo 46,6 ha zemljišč, kjer so posekani nekdanji topoli nasadi in so v lasti GG Ljubljana. To so travniške površine, ki jih izkoriščajo kmetje kooperanti KZ Ljubljana, TZO Dobrunje. Na površinah so potrebni agromeliorativni posegaj, za ureditev travnikov. Zemljišča je potrebno pridobiti v last kmetijskih organizacij.
Na teh zemljiščih KZ Ljubljana vzpostavi proizvodne kooperantske odnose na podlagi dolgoročnega sodelovanja.
Urejenega travniške površine bodo služile tudi kot nadomestna zemljišča za vasi Slape, Vevče, Kašelj in Zadobrava.
4.	Melioracije kmetijskih zemljišč.
Pripravljajo se hidromelioracijska dela na 175 ha travniških površin v KS Zadvor ob Dobrunjščici in v Podmolniški d dini.
5.	Odkup kmetijskih zemljišč.
Problematika je tudi pri odkupu v ponudbo danih kmetijskih zemljišč. V prodajo ponudene parcele so majhne in so za kmetijstvo manj primerne. Zato kmetijska zemljišča skupnost na takih parcelah ne uveljavlja prednostne pravice. Večje kmetijske parcele, ki so ponudene v prodajo, se posredujejo v nakup kmetom kooperantom.
6.	Financiranje kmetijske zemljiške skupnosti.
Kmetijska zemljiška skupnost pridobiva sredstva iz odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v gradbene namene. Odškodnino predpiše z odlokom občinska skupščina po predpisih zakona. Odmero prispevka po odloku izvaja pravna služba v oddelku za gradbene in komunalne zadeve.
Sredstva so namenjena:
, iu jc za
-	za pnaomvanje m rzooijsevanje kmetijskih zemljišč, agro in hidromelioracije,
-	za potrebe po določilih zakonov,
-	ter za stroške svoje dejavnosti.
Z vsakoletnim programom dela sprejme skupščina kmetijske zemljiške skupnosti tudi finančni program.
V dolgoletnem načrtu so: agro in hidromelioracije travniških površin, dokončana izdelava poti v hribovitem svetu in sanacija nasadov. Melioracije se predvidevajo na cca 310 ha površin. Dela so povezana z visokimi stroški. Zato bo potrebno poleg dotekajočih sredstev po potrebi pridobivati sredstva še iz virov, kjer se zbirajo v te namene.
PREDLOGI UKREPOV.
1 • Z agro in hidromelioracijskimi ukrepi se izboljšujejo slaba kmetijska zemljišča.
2.	Urbanistični programi zajamejo tudi slabša kmetijska zemljišča.
3.	Sprejme se predlog za spremembo kulture v kompleksu sadne plantaže v Vinjah in pripravi se sanacijski program (sanacijski program pripravi Kmetijski zavod Ljubljana).
4.	Upošteva se usmeritev kmetov v živinorejsko proizvodnjo, pripravi se predlog za ureditev skupnega pašnika in se ustanovi pašna skupnost.
5.	Uredijo se najemniški odnosi z zemljiškoknjižnim lastnikom —^ubljanske mlekarne TOZD Posestv (Najemniške odnose uredi
6.	V kompleksu Vinje se prične z ureditvijo zemljišč po postopku zložbe zemljišč — komasacija. (Ureditev zemljišč izvede SOb Ljubljana Moste-Polje in KZS).
7.	V kompleksih, kjer veljajo še najemniške pogodbe, se postopa po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih in uredijo se obveznosti do nekaterih kmetov. (SOb Ljubljana Moste-Polje, Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva)
8.	Z GG Ljubljana se doseže prenos lastništva na zemljiščih v k.o. Dobrunje, Kašelj in Slape na KZ Ljubljana ali KZS (SOb Ljubljana Moste-Polje)
9.	Na vseh navedenih SLP zemljiščih, uredi KZ Ljubljana proizvodne kooperantske odnose, na podlagi dolgoročnega sodelovanja.
10.	Sadni drevesnici Kmetijskega zavoda Ljubljana, se zajamči proizvodni prostor.
\
OSNUTEK
I	lin ■ t	i!. (K)Ilil 1
X
PROGRAM DELA SKUPŠČINE OBČINE LJURUANA MOSTE - POLJE ZA ORDORJE JANUAR - DECEMRER 1979
Zap. št.	NALOGA	Gradivo pripravi za obravnavo na S Ob	Opomba
_1_	2	3	4 = = = = = == = ===== = = = = = = = = === = = == = = ===== = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = == === = = = = = = = = = = = - = = = =3 = = = = = = = = = == = = = = = = = = = === = == == =3		
JANUAR			
1.	Informacija o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979	Član IS za področje davčne politike in financ	Obravnava Zbor krajevnih skupnosti in delegati skupine za delegiranje v Zbor občin SML
	Iz programa SML:		
2.	Predlog programa dela zborov SML za leto 1979		
3.	Osnutki odlokov v zvezi z avtocestnim sistemom in mestnimi obvoznicami v ljubljanskem prostoru		
4.	Predlog odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin		
5.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku porabnikov za razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne porabe na območju ljubljanskih občin		
6.	Osnutek odloka o organizaciji in delovanju štaba in enot civilne zaščite mesta Ljubljane		
— = - = = s==ra = ==sss=r = sr=s = ?:= = e2 = = = === = = = = = = = = = == = = = = = = = = = = = = = == = = = == = = = = = ==== c = = = = = = = = = = =ai = = = = = === = = = = = = :=:e = = =:=:==: = ==se = = =			
FEBRUAR			
7.	Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki za leti 1977-1980	Služba za kadrovske zadeve	V''
8.	Poročilo o opravljeni sanaciji spomeniškega kompleksa Urh v letu 1978 in program sanacije v letu 1979	Odbor za sanacijo	
9.	Osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja Zakona o blagovnem prometu	Oddelek za gospodarstvo	
10. 11.	Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MM 4 Poročilo o stanju kmetijstva v občini	Oddelek za gradbene in komunalne zadeve Oddelek za gospodarstvo, Kmetijska zemljiška skupnost občine	\
12.	Predlog dogovora o družbenih svetih občine in osnutek odloka o družbenih svetih občine Ljubljana Moste-Polje	Oddelek za splošne zadeve in skupne službe	
13.	Osnutek odloka o izvršnem svetu, upravnih organih in strokovnih službah Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje	Oddelek za splošne zadeve in skupne službe	'<J 4! | t
14.	Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979	Davčna uprava	' : ■ : ’
15.	Osnutek Odloka o spremembah odloka o davkih občanov	Davčna uprava	't-',
16.	Osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979	Davčna uprava in Odsek za finance	
17.	Osnutek Odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979	Odsek za finance	■ . . vi; ;<>i*
18.	Program dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za	Predsedstvo SOb in izvršni svet	
obdobje januar-december 1979
19.	Predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih Oddelek za splošne zadeve osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem in skupne službe NOV in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi
Odsek za finance
20.	Oo-govor o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu Ljubljani v letu 1979
21.	Predlog odloka o reji, registraciji in označevanju
psov ter reji ostalih domačih živali_________________________Oddelek za gospodarstvo
Iz programa SML:
22.	Odlok o imenovanju novih ulic v občini Moste-Polje (Nove Jarše, Fužine, Vevče)
23.	Aktivnosti na uresničevanju temeljnih usmeritev zakona o združenem delu
24.	Družbeni dogovor o izvajanju in oblikovanju kadrovske politike v SRS in na območju ljubljanskih občin
aaaaiszasasaasa sssnsas = 3ssas3=3s==3zss = = =a = sssssssasss:s====sss: =3 3s = = ss3== = 3 = 33=ss = 3ss rrssan =s3333sazBaiaa:
MAREC
25.	Samoupravna organiziranost, družbenoekonomski odnosi, dosedanje delo in program za leto 1979
26.	Družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu občine in prehod na ekonomske stanarine in najemnine
Komunalna skupnost občine
Samoupravna stanovanjska skupnost občine
27.	Odlok o merilih za razvrščanje objektov, ki so zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16/4-1978
28.	Gradnja objektov družbenega standarda n. samoprispevka v letu 1979
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve
Služba za družbene dejavnosti
29.	Predlog Odloka o izvršnem svetu in upravnih
organih ter strokovnih službah Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
• 30. Predlog odloka o družbenih svetih v občini
31.	Poročilo o izvajanju obrambnih priprav v občini za leto 1978
32.	Soglasje k statutu občinske kulturne skupnosti Iz programa SML:
33.	Odlok o spremembi GUP za izgradnjo a vt odrom a v Ljubljani
34.	Program semaforizacije v Ljubljani z avtomatskim vodenjem
35.	Odlok o razvrstitvi območij mesta Ljubljane v območja onesnaženosti zraka
36.	Družbenoekonomski odnosi v zdrženem delu Ljubljane
37.	Bilance skupne, splošne in ostale porabe
38.	Odlok o spremembi območij in imen deljenih katastrih občin na območju Ljubljane
39.	Odlok	o omejitvi višin stanovanjskih in drugih objektov
40.	Odlok	o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani
41.	Odlok	o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč
42.	Odlok	o oblikovanju najemnin za poslovne prostore
BaaB3BBBaa38BB3BBaaS3aBS3S38S3333333S3 333383333 == — S = SS = S SESSBtSS = 83 »31 =33 3S33313& ;SX33S = 3 = 33SSX = 3B3S3S3B3B3 = Bai.
Oddelek za splošne zadeve in skupne službe
Oddelek za splošne zadeve in skupne službe
Oddelek za LO
Služba za družbene dejavnosti
APRIL
43.	Potrditev izračuna stroškov urejanja v MP-3 in MM-4
44.	Predlog sklepa o podelitvi občinslih	priznanj
45.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV	■
in drugih vojn ter njihove družinske člane-dopolnitve in spremembe_______________________
Iz programa SML:
46.	Preskrba mesta Ljubljane
47.	Uresničevanje družbenoekonomskih	odnosov	v
zdravstvu v Ljubljani
P2r™°,2J!,t=?nju obrarnbriihj3riprav_v Ljubljani
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve
Predsedstvo SOb
Oddelek za splošne zadeve in skupne službe

48.
19.	Poročilo o izvajanju davčne politike v letu 1978	Davčna uprava	
50.	Analiza poslovanja OZD na podlagi zaključnih računov in periodičnih obračunov	Oddelek za gospodarstvo	
51.	Varnostna politična ocena razmer v občini za leto 1978	Oddelek za LO	
52.	Poročilo o izvajanju samoupravnih Sporazumov za financiranje ljudske obrambe	Oddelek za LO	
55.	Osnutek odloka o organizaciji in delovanju CZ	Oddelek za LO	
51.	Osnutek smernic za izdelavo srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom	Zavod za družbeni razvoj Ljubljane	
55.	Osnutek smernic za izdelavo dokumentov "Ljubljana 2000" (dolgoročnega družbenega plana, ki vključuje dolgoročni prostorski plan in urbanistični načrt občine	Zavod za družbeni razvoj Ljubljane	
	Iz programa SML		
56.	Aktualna vprašanja družbenega planiranja-sodelo-vanje Ljubljane pri sprejemanju Zakona o družbenem planiranju		
57.	Analiza izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-1980 za obdobje 1976-1978		
58.	Družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospo- darstvi! Lj ubljane sz:=: = = 3s3s:z:33sz:=s=:3=: = ss = =3 = =:=:s = 3 = B-assszs ssassszssssasi s:::s =		sss=aa==s==n=sa = s=3 saaBsaa rsMBaaaaaaaaassaaaaa sassa:	
JUNIJ			
59.	Izvedba sprem emb namembnosti ukinjenih rezervatov za ceste	Oddelek za gradbene in komunalne zadeve	
60.	Kadrovski položaj na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva in zdravstva in predlogi ukrepov	Služba za družbene dejavnosti	
61.	Ocena realizacije programov SIS na osnovi zaključnih računov in z vidika srednjeročnega načrta	Služba za družbene dejavnosti	
62.	Obravnava gospodarjenja s sredstvi za stanovanjsko gradnjo in prehod na ekonomske stanarine in najemnine	SSS, Služba za družbene dejavnosti	Skupna seja zborov SOb in SIS socialnega varstva
63.	Zaposlovanje s posebnim poudarkom usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb	Služba za družbene dejavnosti	Skupna seja zborov SOb in SIS zaposlovanja
64.	Program izgradnje centra za CZ v občini	Oddelek za LO	
65 j	Osnutek dogovora o družbenih svetih pri upravnih organih za posamezna upravna področja	Oddelek za splošne zadeve in skupne službe	t
66.	Osnutek odloka o družbenih svetih pri upravnih organih za posamezna upravna področja	Oddelek za splošne zadeve in skupne službe	
67. 68.	Dopolnitve in spremembe vojno politične ocene in možnosti delovanja v vojni Obravnava zapisnika o pregledu zaključnega računa proračuna,upravnih organov in skladov za leto 1978	Oddelek za LO Odsek za finance	
69.	leze poslovnika o delu skupščine občine in njenih teles	Sekretariat SOb	
Iz programa SML:
70.	Akcija "91. krajevnih skupnosti"
7 I.	Razvoj malega gospodarstva
72. Osnutek odloka o določitvi višine in na#činu zbiranja prispevka zaradi onesnaženja zraka
= s = =sss = sss==s sssss = = 3 = 3:=s =	= = = = = = s = = a = = s sssssss s s = es s s s sat sz: == = 3 s =sss5ssss = = ssss iisasssssss sasa as- = x=aasn333ax*33raa=s*3«*
.1 b l.l J
72. Izvajanje družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje 1976-1980 v prvem polletju 1979 , ki vključuje tudi poročila:	,
-	o izvajanju programa Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine in združevanju sredstev za financiranje programa
-	o delu Razvojnogospodarske skupnosti in koordinacijskega odbora
Vsi oddelki
Skupnost za razvoj družbenega standarda
RGS, Koordinacijski odbor

-	o delu Skupnosti za pospeševanje kmetijstva in o izvajanju akcijskega programa kmetijstva
ter predlogi ukrepov.
74.	Potrditev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za MS-11 in MS-105 Zalog
75.	Poročilo o odpravljanju barakarstva in nedovoljenih
. gradenj________________________________________________
Iz programa SML
76.	Informacija o stanju sanacijskih del na Ljubljanskem gradu
77.	Predlog odloka o določitvi naselij, ki se štejejo za mesto
— = :s = B5Sa = 38S = =SS = 3a = SSSSS3S S=S = S = 3 = a = = S=as = C=33 = SS33rasS33 = S = S = SS3=3S3= = = SSSSS== = = —= == = = * == = = = = = = = x=	== = 3.
SEPTEMBER
78.	Predlog odloka o spremembi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
79.	Osnutki predpisov o novem davčnem sistemu:
-	zakon o davkih občanov
-	zakon p prometnem davku
-	zakon o organizaciji službe za družbene prihodke
80.	Poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn
81.	Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki za obdobje 1978 in pol leta 1979 ter Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o štipendijski politiki za šolsko leto 1978/79
82.	Razvoj samouprave v krajevnih skupnostih z vidika ugotovitev akcije "91 Krajevnih skupnosti"
Iz programa SML
83.	Spremljanje in ocenitev uresničevanja programa družbenega plana razvoja Ljubljane za leto 1979
84.	Aktualna vprašanja na področju kulture v Ljubljani
============================== == = = = = = = = = = = = = = = = = == = = = == == x= == == = = = ==== = = == = = = = = = = = = === = = = = === «*==** = = === = = = =
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve
Davčna uprava
Oddelek za splošne zadeve in skupne službe
Služba za kadfovske zadeve
Skupnost za pospeševanje kmetijstva
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve
Občinski štab za odpravo barakarstva in nedovoljenih gradenj
OKTOBER
85.	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov	Davčna uprava
86.	Osnutek smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 v letu 1980	Vsi oddelki
87.	Obravnava tehničnega dela zazidalnega načrta za MP-4 in MP-5	Oddelek za gradbene in komunalne zadeve
88.	Obravnava osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za sosesko MS-10 Novo Polje	Oddelek za gradbene in komunalne zadeve
	Iz programa SML	
89.	Dopolnitev statuta skupščine mesta Ljubljane	
90.	Aktivnosti na nadaljnjem razvoju- in krepitvi delegatskega sistema	
91.	Smernice o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-80 za leto 1980	
92.	Problematika komunalnih dejavnosti v Ljubljani	
93.	Ustavna preobrazba pravosodnega sistema
= = == == == = = = == = = = = = = = = == = = = = = = = = = = = = === = == == = = = = = = ==== = = = == = = = == = = = = = == =e == = = = === == = = = = = = o == = = = = = == = = = == = = = = :
NOVEMBER
94.	Osnutek zazidalnega načrta za MS 3/1- Selo
95.	Odlok o spremembi odloka o prometnem davku
96.	Obravnava osnutkov predpisov o organizaciji občinske uprave za družbene prihodke
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve
Davčna uprava
Davčna uprava
97.	Osnutek rebalansa proračuna za leto 1979	Odsek za finance	
98.	Poročilo o izvajanju programa sanacije spomeniškega kompleksa Urh	Oddelek za splošne zadeve in skupne službe	. . 		
99 .	Izpolnjevanje programa gradenj objektov družbenega standarda II. samoprispevka	Služba za družbene dejavnosti	
100.	Poročilo o aktivnosti delovnih teles skupščine občine	Sekretariat S Ob	
	Iz programa S ML		
101.	Aktualna vprašanja nadaljnje graditve sistema informiranja v Ljubljani		1
102.	Uresničitev programa izgradnje cestnega omrežja v Ljubljani		l'„
103.	Varstvo okolja v Ljubljani		
104.	Program dela SML za leto 1980		
sesasasaassas eascBsea = r* aasaaas a— OBaasaan sa Kanata m a »u ** mm aaax m mm mm mm mtamm ammmmmmmmmmmmmm ams rnaammmmmsamxmmmmmmi*mmmm
DECEMBER
105.	Predlog smernic za uresničevanje družbenega plana občine za leto 1980	Vsi oddelki
106.	Obravnava sprememb Dogovora o združevanju sredstev ljubljanskih skupščin občin za izvajanje skupnih nalog v mestu	Odsek za finance
107.	Odlok o začasnem financiranju proračuna za leto 1980	Odsek za finance
108.	Odlok o veljavnosti sprejetih odlokov in drugih predpisov skupščine občine	Oddelek za splošne zadeve in skupne službe
109.	Obravnava dopolnil SIS o temeljih planov družbenih dejavnosti za leto 1980 na osnovi javne razprave in sklepov skupščin SIS	Službe za družbene dejavnosti
110.	Poročilo o izdelavi novih obrambnih načrtov v vseh obrambnih strukturah	Oddelek za LO
111.	Predlog srednjeročnega načrta za razvoj in materializacijo SLO	Oddelek za LO
112.	Poročilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu o delu	Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
	Iz programa SML:	
113.	Smernice o politiki Izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-80 za leto 1980	
114.	Rebalans proračuna SML za leto 1979	
BELEŽKE:
‘iDricnll
'■vi'i ,cj)i/.«.in;iii OSNUTEK

i)
PRORAČUN OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LET01979
Osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 temelji na izhodiščih za financiranje splošne porabe v letu, sprejetih z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979 in smernicah za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 v letu 1979.
Osnovna izhodišča za zagotovitev sredstev za financiranje splošne porabe v občini izhajajo iz resolucijske predelitve, da sredstva za splošno porabo s katerimi se zagotavlja izvajanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih skupnosti, rastejo počasneje od rasti družbenega proizvoda.
Sredstva za financiranje splošnih potreb v občini se oblikujejo v odvisnosti od prihodkov občine, obsega in potreb dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev namenjenih za splošno porabo in od deleža za financiranje skupnih mestnih potreb in nalog v Ljubljani.
Iz prikazanega izračuna je razvidno, da bo v letu 1979 predvidena proračunska poraba znašala:
—	ocena prihodkov občine v letu 1979	110,585.000 din
-	delež sredstev za proračun mesta	- 11,963.000 din
sredstva za fin. proračunske porabe v občini 98,622.Č00 din
I.	PRIHODKI
Vire in vrste prihodkov za financiranje splošnih drtržbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih določa zakon o financiranju splošnih družbenih potreb (Uradni list SRS, št, 39/74). Po ustavnih določilih pa je vsaka občina pristojna, da z odlokom uvede plačevanje davkov, ki so po zakonu njen prihodek. Ob pred-
pisovanju davčnih stopenj pa zakon zavezuje občine, da pri določanju višine davkov pazijo, da višina davkov ne bi ogrožala dejavnosti, izdcaterih se prihodek ustvarja.
Občine so samostojne pri predpisovanju davčnih obveznosti toda zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja - SR Slovenije ter zagotovitve, enakopravnega gospodarskega položaja občanov z medsebojnimi dogovori usklajujejo davčne obveznosti občanov.
Po predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979 bi slovenske občine predpisale naslednje davčne vire:
1.	davek iz osebnega dohodka delavcev in občanov
2.	davek iz kmetijstva,
3.	davek iz obrtne dejavnosti,
4.	davek iz intelektualnih storitev,
5.	davek iz avtorskih pravic,
6.	davek na dohodke od premoženja,
T 7. davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo,
9.	davek na promet nepremičnin,
10.	davek od prometa proizvodov in storitev,
11.	takse
Na Osnovi tako zastavljene davčne politike ocenjujemo, da bodo skupni proračunski prihodki znašali 113,585.000 dinarjev.
Po posameznih glavnih prihodkovnih virih, primerjalno z ocenjeno realizacijo prihodkov v letu 1978, ocenjujemo, da bo v letu 1979 dosežena naslednja realizacija:
1
1
i

Viri prihodkov:	Ocena real. v letu 1978	Ocena za leto 1979	Indeks
Davek od prihodkov in prihodek iz OD	53,777.ooo	49,5o5.ooo	92
Prometni davek in davek od premoženja	46,988.ooo	51,815.ooo	llo
Takse	3,551.ooo	4,187.ooo	118
Prihodki po posebnih predpisih	7o2.ooo	2,317.ooo	330
Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	2,427.ooo	2,761.ooo	114
Skupni prihodki	lo7,443.ooo	llo,585»ooo	I03
Iz tega pregleda je razvidno, da je v letu 1979 pričakovati le za 3,142.000 dinarjev ali za 3 % več prihodkov kot v letu 1978.
Do izpada prihodkov bo prišlo pri davku od prihodkov in prihodku iz osebnih dohodkov delavcev, ki se bo predvidoma, v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1978 znišala za 4,272.000 dinarjev ali za 8 %. Glaven izpad predstavlja davek iz osebnega dohodka delavcev, ki se zaradi znižanja davčne stopnje od 0,5 % na 0,12 % znižuje za 7,121.000 dinarjev ali za 50%. Manjši delež predstavlja znižanje davka iz skupnega dohodka občanov, ki se bo zaradi dviga neobdavčljive davčne osnove s 110.000 na 142.000
23
7-
dinarjev in ustreznega povišanja olajšav za vzdrževalne družinske člane in spremenjene davčne stopnje, znižal za 1,046.000 dinaijev ali za 60 %. Ostali davčni viri tega glavnega prihodkovnega vira bodo porasli od 6 do Ž5 %.
Prihodki od prometnega davka, davka na premoženje in na dohodek od premoženja bodo, v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1978, porasli za 4,827.000 dinaijev ali za 10%. Posamezni davčni viri pa bodo porasli od 5 do 20 %. Do izpada prihodkov bo prišlo le pri davku na promet nepremičnin, pri katerih se predvidevajo nekatere davčne olajšave in pri davku na posest gozdnih zemljišč nekmetov.
Prihodki od taks, ki v strukturi prihodkovnih virov predstavljajo manjši delež, se bodo povečali za 636.000 dinaijev ali za 18 %.
Močan porast izkazujejo prihodki po posebnih predpisih, ki bodo porasli za 1,615.000 dinaijev ali za 230 %. Predvideni porast pa se v celoti nanaša na povečani delež sredstev, zbranih od denarnih kazni, ki jih republika odstopa občinam.
Ostali prihodki bodo predvidoma porasli za 14 %. To so v glavnem prihodki, ki jih upravni organ, predvsem davčna uprava, parti-cipirajo pri odmeri in izteijavi republiških prometnih davkov, prispevkov za SIS-e, republiško gospodarsko zbornico, carino in podobno.
Pričakujemo, da bodo proračunski prihodki realizirani v skladu z veljavnim davčnim instrumentarijem. V veliki meri pa bodo odvisni od izvajanja ekonomske politike, gibanja osebnih dohodkov, politike cen ter drugih družbenoekonomskih gibanj.
PREGLED IN RAZPORED PRORAČUNSKIH PRIHODKOV OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE ZA LETO 1979
	Ocena real.	Ocena za	m
VRSTA PRIHODKOV	v letu 1978	leto 1979	
1	2	3	4
1. DAVEK NA PRIHODEK IN DA-			
VEK IZ OSEBNIH DOHODKOV			
-	davek iz OD delavcev -	davek iz OD od kmetijske	14-, 239.000	7,118.ooo	50
dejavnosti - davek iz OD od samostij-	I.I09.000	l,llo.ooo	loo
nega opravljanja obrtnih in drugih gosp.dejavnosti	25-888.000	27,441.000	I06
- davek iz OD od samostojne-			
ga opravljanja negospodarskih dejavnosti	7,3>48.ooo	9,344.000	125
-	davek iz OD od avtorskih pravic -	davek iz skupnega dohod-	3,450.000	3,795-000	llo
ka občanov	1,743.000	697.000	4o
SKUPAJ VRSTA 1	53,777.ooo	49,5o5.ooo	92
2. PROMETNI DAVEK, DAVEK HA
PREMOŽENJE IN NA DOHODEK 01	) PREMOŽENJA		
- prometni davek od prometa			
proizvodov	15,497-000	17,820.000	115
- od prometa alkoholnih pijač	17,181.ooo	19,586.ooo	114
- od prometa brezalkoholnih			
pijač	4o7.ooo	468.000	115
- od plačil za storitve	2,800.000	2,968.ooo	I06
- davek na promet nepremičnin	3,655-000	2,924.ooo	80
- davek na doh.od premoženja	1,883.000	l,977.ooo	105
- davek na dohodek od stavb	l,oo2.ooo	l,lo2.ooo	llo
- davek na dohodek od iger			
na srečo	244.000	27o.ooo	llo
- davek na dediščine in darila	331-ooo		360.000	llo
- davek na posest stavb	l,911.ooo	2,3oo.ooo	12o
- davek na tovorna cestna mo-			
torna in priklopna ter kom-			
bi vozila	1,939-000	l,94o.ooo	loo
- davek na posest gozd.zem-			
ljišč nekmetov	138.000	loo.000	72
SKUPAJ VRSTA 2	46,988.ooo	51,815-ooo	11°
j .! 1	2	5	.■ • (_ i 'lk <	•	u '»■ r:t’j
3. TAKSE			
-	upravne -	na promet parklarjev in kopitarjev -	sodne takse -	komunalne takse	914.000 273.000 2,356.000 6.000	1.005.000 302.000 2.874.000 6.000	llo llo 122 loo
SKUPAJ VESTA 3	3,551.000	4,187.ooo	118
5. PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIII '			
- denarne kazni	7o2.ooo	2,317*ooo	33o
6. PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV DRUGI PRIHODKI	III		
-	prihodki upravnih organov -	drugi prihodki	2,229.ooo 198.000	2,565.000 198.000	115 loo
SKUPAJ VRSTA 6	2,427.ooo	2,761.ooo	114
SKUPNI PRIHODKI	107,443.000	llo,535.ooo	I03
BELEŽKE:
/
OS N UT E K občinske upravne organe imenovani predstojnik s strani IS, za vse druge namene pa Izvršni svet.
f ---------------------------------------------------------X
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev.: 39/74 ter 187. in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, štev.: 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne..........sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979
1.	člen
Skupni predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1979 bodo znašali 110.585.000 din. Od tega:
-	za razporeditev v posebnem delu proračuna	109.485.000
-	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	1.100.000
Dogovorjena poraba za skupščino občine Ljubljana Moste-Polje
v letu 1979 znaša 98.622.000 din.
2.	člen
Višina sredstev proračuna občine za leto 1979 temelji na skupni proračunski bilanci mesta Ljubljane za leto 1979.
3.	člen
Skupščini mesta Ljubljane odstopamo na osnovi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu v letu 1979 11,963.000 din ali 11,81 % od prihodkov, ki se zbirajo iz glavnih prihodkovnih virov: davek od prihodkov in prihodka iz OD ter prometnega davka in davka od premoženja in na dohodek od premoženja.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča službo družbenega knjigovodstva, da skladno s prilivom prihodkov nakazuje sredstva po tem členu odloka Skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Od prihodkov pa v 1. členu tega odloka, znižanih za odstopljene prihodke Skupščini mesta Ljubljana (glavni namen 13) se vlaga 1 % prihodkov v rezervni sklad občine - izločena sredstva rezerv.
5.	člen
Iz razporejenih prihodkov v določenih mestih v posebnem delu proračuna se dodelijo sredstva naslednjim uporabnikom:
-	upravnim organom občine
-	družbenopolitičnim organizacijam,
-	drugim državnim organom in
-	krajevnim skupnostim
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
6.	člen
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi.
7.	člen
Upravni organi skupščine občine samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi. ki jih ustvarijo z lastno dejavnostjo.
8.	člen
Za izvajanje proračuna je odgovoren Izvršni svet, za dejavnost predsedstva in sekretariata skupščine, sekregariat skupščine, za
9.	člen
O razporeditvi oziroma, uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih potreb, odloča Izvršni svet.
10.	člen
Če se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih prihodkov ne bodo porabljene v celoti se pooblašča Izvršni svet, da ostanek sredstev prenese v tekočo proračunsko rezervo.
11.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
12.	člen
Izvršni svet lahko začasno omeji uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, če se ugotovi, da realizacija sredstev ne doteka po planu, vendar največ do 10 %, ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
13.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada po 2. točki 1. odstavka 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, za namene po 1. odstavku 39. člena zakona pa do višine 500.000 din.
14.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v prvem tromesečju leta 1979 (Uradni list SRS, št.: 30/78) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo po določbah tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1979.
15.	člen
Odredbodajalec za občinski proračun je predsednik Izvršnega sveta, pomožni odredbodajalec pa podpredsednik Izvršnega sveta
16.	člen
Pregled in razpored prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni deli tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SR Slovenije.
17.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 197*3. leta dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRlC
ODHODKI	f0 3flv' .nL'	'■ i VI	:8v'		
Realizvciju NAME N	51.1E.197S		Zahtevki V.; to 1975		Osnutek za leto 1979	~T~
12	5		Ti	5	T”	7
01	5HE. STVA ZA SPLOŠNO <"02/.SO GLAVNI NAMEN 01 - DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI					
A - SKUPŠČINA					
Seje skupščine in njenih teles	20.000	25.EOC	115	25.000	115
Tisk skupščinskega gradiva, objave in oglasi	237.OGU	250.7C0	105'	250.COO	105
Proslave, tekmovanja in domicilne enote	567.OOO	450.0:o	124	450.000	124
Delegatska tribuna	448.000	6OC.O0O	154	600.000	134
Zbornik občine	124.000	150.000	120	150.0.v	121
Medobčinske zveze	17.000	60.000	555	60.000	353
Občinski praznik	215.000	180.000	84	180.000	84
Priznanja občine	116.000	100.000	86	100.000	86
Vzgoja in varnost v prometu	20.000	25.000	115	25.000	115
Informativna dejavnost INDOK	55.000	64.000	116	64.000	116
Volitve	555.000	-	-	-	-
Reprezentanca in protokol	70.000	80.000	25	80.O0O	23
Potni stroški in nadomestila delegatom	15-000	70.000	466	70.000	466
Nadomestila voljenim in imenovanim funkcionarjem	850.000	1.200.000	141	1.200.000	141
Skupaj	2	.900.000	5.250.000	112	5.250.000	112
B - IZVRŠNI SVET Članarine, študije in cenitve Tisk, objave in oglasi Organizacije prireditev in proslav Storitve SDK Reprezentanca in protokol Potni otroški Nadomestila Skupaj C - OBČINSKI UPRAVNI IN DRUGI DRŽAVNI 0..GANI	58.000 51.000 22.COO 71.000 60.000 2.101.524	100.000 50.000 110.OuO 70.000 70.000 2.800.000	172 161 155 116 133	100.000 50.V00 110.oco 70.000 20.000 2,300.000	172 161 155 116 133
	2.343.524	3.150.000	134	3,150.000	134
Upravni organi skupščine občine	19.590.0^0	22.800.000	116	22.800.COO	116
Upravni organi - nezasedena del.mesta	100.000	1.200.0. 0	1200	1.200.000	1200
Upravni organi - nova	100.000	83O.OOO	830	830.000	830
delovna mesta	650.000	770.000	118	790.000	122
Sklad skupne porabe Amortizacija o.s.	-	-	-	659.000	-
Sklad opreme upravnih organov	250.000	1.000.000	400	500.000	200
1 2	- 3	T~	5	6	7
Postaja milice - materialni stroški	750.000	750.000	97	730.000	97
Postaja milice - sklad skupne porabe	12.900	10.500	81	10.500	81
Postaj a milice - sklad opreme	45.000	229.000	533	170.000	395
Svet občin ljubljanske regije	45.300	50.300	116	50.300	116
Skupnost slovenskih občin	196.000	205.coo	104	205.OvO	104
Sodišče združenega dela	504.000	706.000	140	706.000	140
Družbeni pravobranilec samoupravljanja	418.576	525.250	176	325.250	126
Glas Ljubljane	222.800	256.220	115 ,	256.000	115
Pogodbena obveznost do podjetja VARNOST	600.000	729.640	122	729.640	122
Skupaj C	23.481.476	3O.04i.9l0	127	30.l6l.690	128
Temeljno sodišče	-	8.334.000	-	8.334.000	-
Temeljno javno tožilstvo	-	1.342.000	-	1.342.000	
Skupaj 01-					
DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI	28.725.000	46.117.910		46.237.690	161
LJUDSKA OBRAMBA					
Blagovne rezerve	1.600.000	2.100.000	131	2.100.000	131
Teritorialna obramba	590.072	1.061.510	179	1.061.510	179
Za družbeno-gospodarski sektor	1.009.928	2.420.000	239	2.036.000	206
Skupaj 02	3.700.000	5.531.510	174	5.247.510	164
DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ					
Občinska konferenca SZDL	1.560.000	2.392.350	153	2.100.000	135
ZZB NOV občinski odbor	700.000	1.082.400	155	l.OUu.OCO	143
Zveza rezervnih vojaških starešin	448.000	542.800	120	350.000	78
Občinska konferenca ZSMS	710.000	932.830	138	83O.OOO	117.
Občinski odbor RK	300.000	439.000	146	350.000	117
Občinska zveza prijateljev mladine	367.000	550.200	150	430.000	117
Dom občinskih družbenih organizacij	300.000	497.450	166	390.000	130
Občinsko glasilo Naša skupnost	1.195.400	2.099.000	175	1.800.000	151
Odbor II. gCUpe odredov	40.000	60.000	150	60.000	150
Skupaj 03	5.620.400	8.644.080	155	7.310.000	130
\
>128
a
I	2	3	^	5	S	7
04	NEGOSPODARSKE INVESTICIJE
A - TEKOČA VLAGANJA
Sanacija spomeniškega kompleksa URH	400.000	400.000	100		400.000	100
Dijaški domovi	1.000.000	1.000.000	100		1.000.000	100
Investicijski izdatki za šole in VVZ	6.343.124	5. 000.000	79		4.000.000	63
Udeležba proračuna pri financiranju OŠ in VVZ	1.400.000	-	-		-	-
Nakup Stanovanj za potrebe kadrovanja	1.142.565	2.000.000	175		2.000.000	175
Soudeležba skupnosti za družbeni standard občine Lj.Moste-Polje	1.500.000	2.000.000	133		2.000.000	133
Izgradnja postaje milice 7.655.8?6	4.000.000	52		555.000	7
Soudeležba pri nakupu stanovanj za žel.milico	80.000	-	-		-	-
Sofinanciranje izgradnje počit.centra Banjole	593*300	1.500.000	253		1.500.000	253
Vzdrževanje počitniškega doma Pacug	70.000	-			-	•
Pot spominov in tovar.	411.000	611.250	149		611.250	149
Sofinanciranje sanac. ljubljanskega gradu	800.000	1.792.000	224		1.792.000	224
Invest.vzdržev.in preured. upravne zgradbe Proletarska 1	5.730*793	1.150.000	20		1.150.000	20
Vračilo stroškov samoupravni stanovanjski skupnosti	1.820.000	-		900.000	-
Sofinanciranje prostorov za sodišče zdr.dela	i' 13. r>5'0			■‘13.550	—
Sofinanciranje izgradnje KD IC	2.000.000	_		■	-	-
Odplačilo anuitet	97 -.342	974.000	100		974.CSC	100
Skupaj 04	30.100.000	22.660.8p0	75		17.295.800	57
KULTU RKO-PNOG VETil A DEJAVNOST					
Vzdržev.spomen.obeležij NOB in social.revoluc. v Krajevnih skup.	240.000	1.020.000	425		2S0.0CC	117
Vzdržev.grobov in grobišč borcev NOV	60.000	175.000	292		175.0J0	292
Skupaj 07	300.000	1.195.000	398		455.000	152
SOCIALNO SKRBSTVO					
Priznavalnine, den.pomoči in zdr.zavarov.udel.HOV	1.358.130	2.440.000	180		2.440.000	180
Priznaval.borcem za sever. mejo in slov.dobrovoljcem	82.500	110.000	133		110.000	133
Enkrat.dr.den.pomo či udel.NOV	191.343	250.000	131		250.000	131
Sosedska pomoč za udeležence NOV	190.900	232.000	122		232.000	122
Pomoč za zdravljenje udel. NOV	383.127	470.000	123		470.000	123
2Q
/
1	2	3		5	~T~	7
	Oskrbnine družinam katerih hranilec je v JLA-obv.služba	364.621	681.000	187	681.000	/ 187
	Preživninsko varstvo kmetov	147.379	170.000	115	170.000	115
	Skupaj 03	2.718.000	4.353.000	160	4.353.000	160
09	ZDRAVSTVENO VARSTVO					
	Krliško ogledna služba	4.543	29.000	638	29.000	638
	Zdravstveno zavarovanje kmetov	163.452	145.000	89	145.000	89
	Skupaj 09	168.000	174.000	103 .	174.000	104
L0	K OKUN'AL NA DEJAVNO ST					
	Geodetska dela	314.264	1.000.000	123	1.000.000	123
-	Urbanistična dokumentacija	2.111.755	3.300.000	156	2.500.900	118
	Služba za varstvo okolja	36.823	50.000	'135	50.000	135
	Rušenje in odstranjevanje barak	138.250		150.000	109	150.000	109
	Označevanje ulic in hišnih številk		180.000		180.000	
	"Ljubljana 2000" in srednjeročni plan		2.910.000		2.910.000	
	Vzdrževanje železniških prehodov	1.132.908				
	I. polletje - kolektivna komunala	2.600.000	-	-	-	-
	Skupaj 10	6.834.000	7.590.000	111	6.790.000	99
11	KRAJEVNE SKUPNOSTI					
	Vrnitev krajev.samoprispevka	60.000	60.000	100	60.000	100
	Krajevne skupnosti-sredstva za funkcionalno dejavnost	4.750.000	7.050.000	148	7.000.000	147
	Vzdrževanje družbenih prostorov	400.000	500.000	125	500.000	125
	Skupaj	11	5.210.000	7.590.000	146	7.560.000	145 1
13	ODSTOPLJENI PRIHODKI SML					
	Odstopljeno SML	13.263.000	ll.963.OOO	90	11.963.000	90
	Skupaj	15	13.263.000	11.963.000	90	11.963.000	90
16	INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU					
	Skupnost za pospeševanje kmetijske proizvodnje	690.000	807.000	117	807.000	117
	Sredstva za zatiranje žival, kužnih bolezni	270.000	302.000	112	302.000	112
	Skupaj 16	960.000	1.109.000	116	1.109.000	116
17	TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA IN OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH L*T					
	Tekoča proračunska rezerva	1.200.000	1.100.000	92	1.100.000	92
	Obveznosti iz prejšnjih let	45.000			-	-
	Skupaj 17	1.245.000	1.100.000	88	1.100.000	88
>
18	KREDITI, VEZANA IN
IZLOČENA SREDSTVA
Odvod proračunskih dohodkov
v rezervni sklad	862.600	990.000	115	990.000	115
Skupaj 18	862.600	990.010	115	990.000	115
SB,SSSSSSS!: = -S-=S = -----Br=:;s = r. = r = 3 = = 5 = = -r = = =:=: = = -r = rr =: = -■= = -: r- ;== sr:srs:s = = = = =: = = = = =: = = = = =: = 3 = =: = =: = = = = = = = = = = = = :
SKUPAJ	99.206.000	119.063.300	120	110.585.000	111
s = = — ^sssssrs ssa = = = = = = = 3 ======== = = = = =	- = = = = = = = =========== =====-==== = —= = s = sissssrss53ssssss = = ssB== = 3Ss:
ODHODKI
Izračun dogovorjene porabe za leto 1979
Obseg dogovorjene porabe se bo v naši občini v primerjavi z letom 1978 povečal za 12,93 %, kar v znesku znaša 86.659.00 din. K temu znesku prištejemo novo sprejeto obveznost financiranja temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva v znesku 9.676.000 din in znaša naša dogovorjena poraba 98.622.000 din, ki v skupni mestni bilanci vseh ljubljanskih proračunov zaostaja za rastjo družbenega proizvoda za 10 %.
Razporeditev prihodkov
V	glavnem namenu 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti se zagotavljajo sredstva za delovanje skupščine, izvršnega sveta in državnih organov.
A.	Sredstva za delovanje skupščine občine v primerjavi z lanskim letom naraščajo za 12%. Bistveno izstopa planiran odhodek za kritje stroškov v zvezi s tiskanjem Delegatske tribune. Ostali odhodki pa procentualno ne pomenijo bistvenega povečanja na realizacijo preteklega leta.
Sredstva za OD so izračunana na osnovi družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov, drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem, zvišana za dogovorjene kriterije. Postavka nadomestila voljenim in imenovanim se povečuje preko dogovorjenega kriterija zaradi nastavitve sekretarja skupščine.
B.	Sredstva za delovanje izvršnega sveta se napram realizaciji leta 1978 zvišujejo za 34%. Na tako visok porast vpliva visok indeks porasta sredstev za nadomestila voljenim in imenovanim funkcionarjem, ki vsebuje povečanje števila članov izvršnega sveta na področju ljudske obrambe, ki v preteklem letu ni bilo zasedeno. Ostali odhodki ne predstavljajo posebnega povišanja.
C.	Sredstva za delovanje občinskega upravnega organa so izračunana na osnovi enotnega dogovora. Sredstva za osebne dohodke so izračunana na podlagi aneksa k družbenemu dogovoru o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji za leto 1978, povečano za 15 %, sredstva za materialne izdatke pa smo povečali za 20 %.
Sredstva za sklad skupne porabe smo izračunali tako, da smo planirali regres za letni dopust v višini 2.200 din, regres za prehrano v višini 420 din, za izobraževanje 1,50 % od bruto osebnih dohodkov in 0,3 % za ostale potrebe, zvišano za ustrezen odstotek.
V	letošnjem letu posebej izkazujemo potrebna sredstva za sistemizirana delovna mesta, ki niso zasedena in za nova delovna mesta, ki bodo sistemizirana in zasedena v letu 1979.
Pod posebno postavko izkazujemo tudi potrebo po sredstvih za amortizacijo osnovnih sredstev, (v katerih naj bi zajeli preurejeno poslovno stavbo Proletarska 1 in vsa dodatna osnovna sredstva, ki so nabavljena v zvezi s preureditvijo).
Ostale postavke: postaja milice-materialni stroški, sodišče združenega dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja, skupnost slovenskih občin, svet občin Ljubljanske regije in Glas Ljubljane se prizna v višini, kot je navedena v zahtevku.
Pogodbena obveznost za vzdrževanje varnosti in vratarske službe poslovne stavbe se zvišuje na realizacijo preteklega leta za 22 %.
Na novo se v letošnjem letu pojavlja obveznost financiranja temeljnega sodišča v višini 8.334.000 din in temeljnega javnega
tožilstva v višini 1.342.000 din, kar je dogovorjena in sprejeta obveznost.
V	glavnem namenu 02 se zagotavljajo sredstva za blagovne rezerve v višini 1.600.000 din in 500.000 din za financiranje prostorov za skladiščenje blagovnih rezerv v skupnem znesku 2.100.000 din. Nadalje se financira dejavnost občinskega štaba teritorialne obrambe, katerega finančni načrt je potrdil pristojni občinski svet za ljudsko obrambo pri skupščini občine. V tem namenu se financira program oddelka za ljudsko obrambo, ki vsebuje sredstva za osebne dohodke delavcev, ki delajo na obrambnih pripravah po krajevnih skupnostih in opremo, ki je potrebna.
V	glavnem namenu 03 se zagotavljajo sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij. Sredstva za dejavnost se napram realizaciji leta 1978 zvišujejo za 30 %. Zvišujejo se sredstva za dejavnost občinske konference SZDL, ki zagotavlja sredstva za namestitev profesionalnega predsednika. Bistveno se povišujejo sredstva za delovanje občinskega odbora ZZB NOV, ki je zaposlil novega delavca za zbiranje gradiva na področju občine za časa
na štirinajstdnevno pomeni ustrezno zvišanje stroškov. Ostali porabniki pa zvišujejo porabo za dogovorjeno zvišanje v okviru možnosti obsega dogovorjene proračunske porabe za leto 1979.
Glavni namen 04 - Negospodarske investicije
V	tem namenu so zajete obveznosti, ki jih je sprejela skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. Te so: sofinanciranje adaptacije in preureditve Ljubljanskega gradu, sodinanciranje izgradnje Poti spominov in tovarištva, sofinanciranje izgradnje počitniškega centra v Banjolah, sofinanciranje izgradnje dijaških domov, sofinanciranje izgradnje prostorov za sodišče združenega dela, soudeležba skupnosti za družbeni standard, sanacija spomeniškega kompleksa Urh in investicijski izdatki za šole in VVZ. Skupaj znašajo te sprejete obveznosti 11.092.000 din.
V	tem namenu so sredstva v višini 2.000.000 din namenjena za nabavo stanovanj za potrebe kadrov na področju občine. Sredstva v višini 555.000 din se namenjajo za izgradnjo postaje milice, ki pa so zmanjšana zaradi omenjene proračunske porabe. Sredstva bo potrebno zagotoviti z rebalansom v letu 1979.
Za dokončanje del na poslovni stavbi Proletarska 1 je potrebno še 1.150.000 din. Stanovanjski skupnosti se vračajo sredstva, kijih je skupnost vložila v adaptacijo poslovne stavbe. V letošnjem letu zapade v plačilo 974.000 din anuitet.
Glavni namen 07 - kulturno prosvetna dejavnost i Za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij NOB v krajevnih skupnostih zagotavljamo sredstva, ki so potrebna za nujna tekoča vzdrževalna dela na spomenikih in spominskih obeležjih NOB in socialistične revolucije. Del sredstev v višini 140.000 din pa je namenjen za sofinanciranje novih spominskih obeležij, posvečenih pomembnim predvojnim in medvojnim revolucionarnim dogodkom v KS Moste, Nove Jarše, Vevče-Zg. Kašelj, Zelena jama in Zadobrova-Snebeije. Sredstva za vzdrževanje grobov in grobišč so namenjena kritju stroškov urejanja in vzdrževanja skupinskih grobišč in posameznih grobov, ki jih mora po zakonu zagotoviti občina.
Glavni namen 08 - socialno skrbstvo
Varstvo borcev NOV
Za izvajanje odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovih družinskih članov, veljavnim od 1. 11. 1977, je bilo porabljenih 1.357.130 din za 131 upravičencev do stalne mesečne priznavalnine in dveh upravičenih
NOV in snovanja Komunistične partije.
Prehod glasila Naša skupnost iz mesečnega izhajanja
do zdravstvenega zavarovanja. Novih upravičencev je bilo 11, ukinjenih pa 6 priznavalnin. Poprečna priznavalnina je znašala 870.00 din. Priznavalnino prejema tudi 6 borcev za severno mejo, 13 borcem za severno mejo in 2 slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18 pa je bila dodeljena enkratna pomoč. Za pomoč pri kritju pogrebnih stroškov in raznih težjih socialnih zdravstvenih primerov je bilo porabljenih 133.500 din, za sosedsko pomoč 190.900 din in za pomoč pri kritju stroškov zdravljenja 383.127 din. Skupna poraba sredstev za varstvo borcev v letu 1978 je znašala 2.147.157 din.
Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS Št. 18/77), dopolnjen z nekaterimi novimi kriteriji v začetku letošnjega leta, je treba v letu 1979 v celoti realizirati, za kar je potrebno približno 1/3 več sredstev. Ob upoštevanju porasta mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v letu 1979 napram letu 1978 za 22,08 % t.j. od 2.377 na 2.901,80 din, kar je cenzusni znesek in hkrati naj višji znesek priznavalnine, bo potrebno v letu 1979 zagotoviti višja sredstva. Komisija za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov ugotavlja in predlaga za leto •1979 skupno 3,502.000 din, potrebnih za izvajanje socialne varnosti borcev NOV in drugih vojn na ravni občine.
S sprejetjem republiškega zakona o varstvu družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi v marcu 1978 je oskrbnina določena v višini zajamčenega osebnega dohodka v SR Sloveniji (ta je 2.580 din) za enega upravičenca, za vsakega nadaljnjega člana družine pa polovice tega zneska. V letu 1978 je bilo 14 upravičencev in 14 družinskih članov, za kar je bilo skupno porabljenih 332.611 din sredstev. Za leto 1979 predvidevamo 12 upravičencev in 12 družinskih članov ter predvideno valorizacijo oskrbnine tako, da je za to potrebno zagotoviti v proračunu 680.328.00 din.
V	tem namenu se zagotovijo tudi sredstva za preživninsko varstvo kmetov, ki ne ustvarjajo dohodka in so socialno ogroženi.
Glavni namen 09 - zdravstveno varstvo
V	tem namenu se zagotavljajo sredstva za pokrivanje 40 % obveznosti zdravstvenega zavarovanja 151 kmetov iz krajevnih skupnosti Besnica, Lipoglav, Klopce in Dolsko ter sredstva za izvajanje mrliško ogledne službe.
Glavni namen 10 - komunalna dejavnost
V	tem namenu se zagotavljajo sredstva za geodetski del, izdelavo urbanistične dokumentacije, službo za varstvo okolja, rušenje in odstranjevanje barak, označevanje ulic in hišnih številk, izdelavo strokovnih gradiv za dokumente „Ljubljana 2000' , delo na srednjeročnem planu in izdelava dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja.
Iz tega namena se ne financira kolektivne komunale, ki je prešla na SIS za komunalno dejavnost.
Izdelava strokovnih gradiv za dokumente „Ljubljana 2000“, srednjeročni družbeni plan s prostorskim planom občine in mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 in dolgoročni plan za območje medobčinskega sodelovanja je nova obveznost proračuna v letu 1979 in znaša 2.912.000 din.
Glavni namen 11 — krajevne skupnosti
Za funkcionalno dejavno^ krajevnih skupnosti ter delovanje delegatskega sistema v njih se po predlogu zagotavljajo v letu 1979 za 45 % večja sredstva kot v prejšnjem letu. Obseg potrebnih sredstev je bil ugotovljen na osnovi utemeljenih zahtev posameznih krajevnih skupnosti za izvajanje svojih funkcij, ki jih ima kot temeljna samoupravna skupnost ter izvrševanje nalog samoupravnih in strokovnih organov krajevne skupnosti. Po sprejetih kriterijih v komisiji za krajevne skupnosti se zagotavljajo sredstva, potrebna za opravljanja del in nalog tajnika, računovodsko-knjigovodskih in administrativno-tehničnih opravil, sredstva za skupno porabo, za kritje materialnih izdatkov, za delovanje celotnega delegatskega sistema v KS, za informiranje delovnih ljudi in občanov v KS ter nujno potrebna sredstva za vzdrževanje poslovnih oziroma družbenih prostorov v KS.
Glavni namen 13 — odstopljeni prihodki
Skupščini mesta Ljubljane odstopamo na osnovi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu za leto 1979 sredstva v višini 11.963.000 din.
Glavni namen 16 — intervencije v gospodarstvu
Skupnosti za pospeševanje kmetijske proizvodnje se zagotavljajo sredstva za leto 1979 povečana za 17% napram realizaciji leta
1978.
Sredstva za zatiranje živalskih in kužnih bolezni nastajajo na eni strani kot prihodek proračuna, na drugi pa kot odhodek, zato so predvidena sredstva v enaki višini, kot so v oceni prihodkov za leto
1979.
Glavni namen 17 — tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let
Tekoča proračunska rezerva je namenjena za nepredvidene in premalo predvidene proračunske izdatke, ki se pojavljajo tekom leta in jih ni mogoče predvideti.
V glavnem namenu 18 — krediti, vezana in izločena sredstva se zagotavljajo sredstva za rezervni sklad. Po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih je potrebno vložiti v sredstva rezerv 1 % vseh prihodkov, zmanjšanih za odstopljene prihodke.
BELEŽKE:
OSNUTEK
Na podlagi 187. člena statuta občine Ljubljana Moste— Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) 6. in 11. člena Zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 21/74, 39/74, 5,/76, 10/76, 31/76 in 8/78) ter 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1979 (Ur. list SRS, št. 30/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o davkih občanov \_________________
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Ur. Ust SRS, št. 29/75, 6/76, 6/77, 4/78 in 8/78) se dosedanje besedilo 4. člena črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: ..Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in dbčanov se plačuje po stopnji 0,12 %.“
2.	člen
Besedilo 4. a člena se črta in nadomesti z besedilom iz dosedanjega črtanega 4. b člena, ki se glasi:
„Za gospodinjske pomočnice zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike zaposlene pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih se po 39. členu zakona o davkih občanov določi pavšalna osnova v mesečnih zneskih, ki znaša 30 % ovprečnega enomesečnega kosmatega dohodka delavcev v SR loveniji iz preteklega leta in ki ga ugotovi Zavod za statistiko SR Slovenije.11
3.	člen
Besedilo 13. člena se črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
..Davčnim zavezancem, ki opravljajo storitveno obrtno ali drugo gospodarsko stroritveno dejavnost in davčnim zavezancem, ki vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme potrebne za opravljanje njihove storitvene ali druge gospodarske dejavnosti se prizna posebna davčna olajšava.
1.	Zavezancem, ki opravljajo storitveno obrtno ali drugo gospodarsko storitveno dejavnost, se prizna posebna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega občinskega davka v naslednjih dejavnostih:
a.	stavbne obrtne dejavnosti in nekatere osebne storitve:
zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje
tlakov in umetnih mas, sobosUkarstvo, stavbno kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo, moško in žensko frizerstvo, fotografiranje, nega obraza in telesa, ter kemično čiščenje - 20 %.
b.	storitve gospodinjstev: in druge tehnične storitve:
popravljanje motornih vozil, mazanje in čiščenje, fmomehani-
ka, avtokleparstvo in Učenje, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, kolarstvo, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, tapetništvo, vulkanizacija, kovaštvo in dimnikarstvo - 30 %.
c.	osebne in druge storitve:
krojaštvo in šiviljstvo, pletiljstvo, čevljarstvo in urarstvo, graverstvo, zlatarstvo in juveUrstvo, optika in pranje perila - 40 %.
Posebne olajšave po a, b in c točki se priznajo, če zavezanci najmanj 50 % letnega celotnega dohodka dosežejo z občani ali hišnimi sveti. Olajšave je mogoče priznati, če zavezanci zahtevane pogoje izkažejo v svojih poslovnih knjigah.
, L	. ,	, .	ih
2.	Zavezancem, ki vlagajo sredstva za razširjeno reprodukcijo se prizna posebna davčna olajšava, če znašajo vložena sredstva najmanj 5.000 dinarjev letno.
Posebna davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se ob pogojih iz 82. člena zakona o davkih občanov prizna tako, da se od dela davčne osnove, ki ga zavezanci vložijo za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, občinski davek odmeri oo odgovarjajoči davčni stopnji zmanjšani za
-	zavezancem iz točke a. za	20	%
-	zavezancem iz točke b. za	30	%
-	zavezancem iz točke c. za	40	%
Davčnim zavezancem v drugih obrtnih dejavnostih, ki niso navedeni v 1. točki tega člena, se občinski davek od dela davčne osnove, ki ustreza znesku vloženemu v razširjeno reprodukcijo, odmeri po odgovarjajoči davčni stopnji zmanjšani za 10 %.
4.	člen
V	17. členu se znesek 25.000 nadomesti z zneskom 50.000.
5.	člen
V	drugem odstavku 21. člena se v 4. vrsti za besedo ,.najem11 doda besedilo: ,,ter dohodka zakupne vrednosti poslovnega proJ štora v lastni stavbi, ki je občanu priznana med poslovne stroške dejavnosti11.
6.	člen
Ta odlok za^ne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ustu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1979.
Števil.:
Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE MARJAN MOŠKRIČ
OBRAZLOŽITEV
V skladu z določili ustave, zakona o davkih občanov in dogovora o usklajevanju davčne politike občinske skupščine samostojno predpisujejo davčne stopnje, praviloma že na zaključku leta za prihodnje leto. S posebnim zakonom pa se rok za sprejem davčnih stopenj za prihodnje leto lahko podaljša. Republiški . skupščini je že predlagan zakon o podaljšanju rokov za predpis osnov in davčnih stopenj. Predlagan rok za sprejem tega instrumen-tari ja je 31, 3. 1979.
Predloženi osnutek odloka o spremembah odloka o davkih občanov, uvaja le nekatere spremembe davčnih predpisov. Pred-, lagane spremembe temeljijo na predlogu dogovora o usklajevanju, davčne politike v SR Sloveniji za leto 1979.	:
1.	Predlagano je, da se črta besedilo 4. člena odloka, ki\ zavezuje k vodenju poslovnih knjig zavezanca, ki se mu davek odmerja v pavšalnem letnem znesku. V praksi se je to določilo pokazalo kot zelo neučinkovito, saj zajetna le ozek krog občanov, ki zanje veljajo posebni pogoji obdavčevanja. Nekatere občine so taka določila že črtale iz svojih odlokov. Tudi osnutek novega sistemskega zakona predvideva ukinitev te določbe. Novo besedilo 4. člena pa ureja plačevanje davka iz osebnega dohodka delavcev, ; ki se znižuje od dosedanjih 0,50 % na 0,12 %.
Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev je po stopnji 0,50 % naša občina uvedla od 1. 3. 1978 dalje. Tako kot naša so to storile tudi druge ljubljanske občine, kakor tudi večina občin v SR • Sloveniji Ocenjeno je, da se je v letu 1978 v naši občini zbralo j 14.239.000 dinarjev, v vseh ljubljanskih občinah pa 78.8000.000 dinarjev davka iz osebnih dohodkov delavcev. V letu 1979 se bo po , novi znižani 12 % stopnji v naši občini zbralo okrog 7,118.000 < dinarjev, v vseh ljubljanskih pa cca 35,000.000 dinarjev.
Po osebni bi splošna poraba v letu 1979 za Ljubljano v globalu, po izločitvi financiranja komunalne dejavnosti in službe požarnega varstva očiščenje proračuna"J na ustrezne SIS-e smela znašati nekaj več kot 826,000.000 dinarjev. Po sedaj veljavnem davčnem inštrumentariju pa bi bili prihodki nekoli višji.
Izdelana ocena torej kaže neskladnost med dovoljeno splošno porabo in prihodki po veljavnem davčnem inštrumentariju. Zato je sedanjo stopnjo davka od osebnega dohodka od 0,50 % znižati na ! 0,12 %, oziroma za toliko razbremeniti obveznosti organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih
organizacij. Nove znižane stopnje bi bilo mogoče uveljaviti s 1. 4. 1979.
2.	Do črtanja 4. b. člena, katerega besedilo je preneseno v 4. a. člen je prišlo zaradi boljSega In sistematičnejšega pregleda odloka.
3.	V 9. točki 75. člena Zakona o davkih občanov našteva zakupnino za poslovni prostor v lastni zgradbi med stroške, ki so nujno potrebni za ustvaritev celotnega dohodka obrtnika in se od njega odštejejo. V tem zakonu pa poglavje o obdavčevanju dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic v 114. členu kot takšen dohodek opredeljuje zakupno vrednost poslovnega prostora v lastni stavbi
S tem so enako obravnavani občani, ki poslovne prostore dajejo v najen\ in občani ki uporabljajo lastne poslovne prostore.
Davek na dohodke od premoženja pripada občini, kar ji po ustavi tudi daje pravico, da samostojno odloča o uvedbi in vrsti teh davkov. V dosedanjem odloku te vrste dohodek ni dovolj precizno opredeljen, zato predlagamo takšno dopolnitev 21. člena.
4.	Predlagana sprememba 13. člena odloka o davkih občanov se nanaša le na črtanje dosedanjega besedila, ki ureja davčne olajšave za zavezance storitvenih dejavnosti in zavezance, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo. Dosedanje besedilo ni bilo dovolj pregledano in stilistično urejeno, zato je bilo nujno to pomanjkljivost popraviti in nadomestiti s predlaganim novim besedilom.
Novo besedilo je preglednejše urejeno in skoraj v celoti zadrži dosedanje olajšave. Manjša sprememba je le v tem, da priznava zavezancem, ki opravljajo kemično čiščenje oblačil, nego obraza in telesa, moško in žensko frizerstvo ter fotografiranje le 20 % olajšavo odmerjenega davka namesto dosedanje 40 % olajšave. Sprememba je posledica večje uskladitve davčnih olajšav z odloki z ostalih ljubljanskih občin.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 32. seji dne 30. 1. 1979 obravnaval ta osnutek in ga predlaga skupščini občine v razpravo in sprejem.
BELEŽKE:
PREDLOG
V , )	. 'VI ' V. *)«v),;vin
Na podlagi 4. točke 7. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77) ter 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
v________________________________________________________________
1.	člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in dvije živali na celotnem ožjem območju mesta. Izvzeta so kmečka gospodarstva.
Živali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo na ožjem območju mesta samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
Ožje območje mesta zajema krajevne skupnosti: Zelena jama, Kodeljevo, Moste, Štepanjsko naselje, Nove Jarše in Polje.
,	3. člen
Divje živali, razen malih gozdnih gledalcev, se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
4.	člen
V	stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stanovalcev, etažnim lastnikom oziroma lastnikom družinske stanovanjske hiše.
V	ožjem mestnem območju ima lahko posamezno gospodinjstvo največ dva psa in dve mački. Določilo ne velja za psice in mačke z mladiči do njihove odstranitve.
Za bivanje in vzrejo živali v ožjem mestnem območju si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, soglasje pristojne veterinarske inšpekcije in zbora stanovalcev, etažnega lastnika oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše.
5.	člen
Posestnik psa je dolžan psa, starejšega od štirih mesecev, prijavtii v 8 dneh.
Če se lastnik s psom začasno zadržuje ali pusti psa v reji na področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu.
6.	člen
Posestnik psa prijavi psa Veterinarski postaji Posavje, p. Ljubljana—Polje, Polje 350 (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija), ki vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa.
7.	člen
V	evidenco o prijavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo in identiteta psa ter določi njegova registrska številka.
1 V'»ervidtiiičo ti' j>rfjaVr‘oti^aVf 'fh' tičanjih psa se vpistijqjo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje iti izkoreninjenje stekline.
Pes mora nositi ovratnik s pasjo znamko. Izgubo pasje znamke mora posestnik psa prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in prositi za novo.
8.	člen
Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg tar vsako drugo spremembo v reji psov organizaciji, kjer je pes prijavljen.
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
9.	člen
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor.
Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano pokonče-vanje psov in drugih živali.
10.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali.
Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali svetlem zaprtem prostoru ali pa na verigi. Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša kot 3 metre.
Posestnik popadljivega psa mora namestiti viden opozorilni napis: „HUD PES“.
11.	člen
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če posestnik psa v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu psa zanemarja, pristojni upravni organ odredi, da mora posestnik psa v določenem roku psa odstraniti, ali da se pes odda primernemu lastniku ali humano pokonča na stroške posestnika psa.
Predlog za prepoved reje ali za odvzem psa iz prvega odstavka 11. člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, skupine stanovalcev in Društvo proti mučenju živali.
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo.
Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik Društva proti mučenju živali in predstavnik kinološkega društva. Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke.
12.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva.
Po ulicah in trgih ožjega mestnega območja se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
13.	člen
Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik.
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima posestnik psa ustrezno pismeno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici.
Male živali se sme vnašati v vozila javnega prometa samo v kletkah, ki onemogočajo onesnaževanje okolice in preprečujejo mučenje živali.
14.	člen
Veterinarski inšpektor odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom in na vrvici.
Če je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na stroške posestnika psa.
15.	člen
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nadstropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče.
<Vv	^en
Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča in posamezne zelenice ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo.
17.	člen
Psi, starejši od štirih mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni raglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
18.	člen
i Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela (ali poginila) za steklino (spremenjeno vedenje - močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje), mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločen od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji.
19.	člen
Če pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovana oseba ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti najbližjo veterinarsko organizacijo in Zavod za socialno medicino in higieno, Ljubljana, Parmova 32.
Žival iz prvega odstavka tega člena mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to ne glede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne.
Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzorstvo živali pooblaščena veterinarska organizacija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je poškodovala človeka, nosi posestnik živali.
20.	člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali, ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko-higienska služba občin v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena se na zahtevo vrne posestniku, če ta dokaže lastništvo živali, , cjvidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa.
21.	člen
Posestnik psa lahko zahteva vrnitev psa v času 4 dni od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Če posestnik v določenem roku psa ne zahteva oziroma ne plača stroškov lova in oskrbo, se pes izroči v last drugi osebi ali humano pokonča.
26.	člen
Mestni golobi se goje samo v posebnih javnih golobnjakih pod nadzorstvom pooblaščene delovne organizacije.
Zaradi omejevanja populacije teh ptic je delovna organizacija, ki ji je poverjena vzreja mestnih golobov, dolžna:
—	krmiti golobe s primesjo kontracepcijskih sredstev,
—	urejati populacijo z odvzemom jajc iz gnezda.
Golobnjaki se morajo redno vzdrževati, čistiti in najmanj
dvakrat letno razkuževati.
27.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje Uprava za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljana in Uprava javne varnosti ob pomoči Društva proti mučenju živali in Kinološkega društva.
28.	člen
Z denarno kaznijo 300 do 3.000 din se kaznuje posameznik ali pravna oseba:
—	če redi kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na ožjem območju mesta v nasprotju z določili 2. člena tega odstavka
—	če ne upošteva določil 13. člena tega odloka
—	če ne upošteva določil 16. člena tega odloka
—	če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini (17. člen)
—	če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (18. člen)
—	če ne poskrbi, da je žival, kije poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka pod veterinarskim nadzorstvom (19. člen 2. odstavek).
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 100 do 300 din.
29.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 1.000 din se kaznuje za prekrške posameznik ali pravna oseba:
—	če ne upošteva določil 4. člena
—	če ne prijavi psa (5. člen)
—	če ne upošteva 8. člena tega odloka
—	če ne upošteva določil 9. člena tega odloka
—	če ne upošteva določil 12. člena odloka
—	če ne upošteva določil 15. člena odloka
—	če ne obvesti pristojno službo, da je pes ali mačka poškodovala človeka (19. člen 1. odstavek).
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
SRS
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRlC
22.	člen
Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko ali drugo organizacijo združenega dela.
23.	člen
O vlogah občanov, la se nanašajo na 19. in 20. člen tega odloka odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
24.	člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani z javnega mesta.
Živali, za katere je mogoče ugotoviti posestnika, je potrebno zdraviti sporazumno s posestnikom živali.
25.	člen
Golobi v zasebni lastnini se lahko redijo le v golobnjaku.
Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati.
Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije.
OBRAZLOŽITEV
Zakonsko določilo za sprejem tega odloka je v 4. točki 17. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77), ki nalaga občinskim skupščinam, da morajo sprejeti predpis o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov.
Ker se pojavljajo v tako močno urbaniziranem območju kot je Ljubljana problemi tudi pri ostalih domačih živalih, ki jih občani redijo iz ljubiteljskih in ekonomskih razlogov, je bilo potrebno, da se postavijo normativi za rejo teh živali, zato so tudi ostale živali zajete v tem predlogu.
Namen odloka je uvesti red v reji psov in ostalih domačih živali, ohraniti zdravo in normalno simbiozo človeka in živali v mestnem kot tudi izvenmestnem območju občine Ljubljana Moste-Polje ter preprečiti mučenje živali.
Zdravstveno problematiko že urejajo Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76), Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77). Zakon o varstvu prebivalstva vred nalezljivimi •boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 2/74), osnovno okvirno problematiko uporabe stanovanjskih hiš in stanovanj kot bivališč za domače živali pa ureja Odlok o hišnem redu na območju mesta Ljubljane (Ur. list SRS, št. 18/77).
3k
[
Pri sestavi delovnega osnutka so ob delovni skupini Veterinarskega inšpektorata UIS sodelovali tudi predsedniki UJV, Kinološke zveze Slovenije, Lovske zveze. Društva proti mučenju živali, Društva za verstvo ptic, Kluba rejcev golobov ,JSEL”, Veterinarske postaje Posavje, Veterinarske postaje Krim-Grosuplje, Klinike za mesojede VOBF in Viatorja TOZD Mestni potniški promet.
Tako je v predlogu predlagana za vse sestavljalce sprejemljiva varianta bivanja in vzreje živali na območju mesta Ljubljane. Posebno natančno so ti pogoji določeni za pse, katerih je v mestu
največ in kateri pri manjšem delu prebivalstva uživajo poseben priviligiran položaj.
Upoštevano je dejstvo, da mora ob človeku najti žival svoj življenjski prostor, kakor tudi, da mora biti kar najbolj zagotovljena varnost preprečevanja pojava in širjenja bolezni, ki se prenašajo iz živali na ljudi (zoonos) in varnost Človeka pred živaljo. Predlagani predlog zagotavlja živali normalne eksistenčne pogoje, preprečuje mučenje živali in v mejah možnega urejuje neregistrirano širjenje populacije v mestu.
BELEŽKE:
f
!
PREDLOG
Na podlagi 29. in 31. člena zakona o veterinarski službi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14/65) ter 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na seji
zbora združenega dela dne.......... 1979, zbora krajevnih
skupnosti dne......... 1979 ter družbenopolitičnega zbora
dne.... 1979 sprejla naslednji
SKLEP
o soglasju k statutarnem sklepu Veterinarske postaje „Posavje" in imenovanje predstavnika v organ upravljanja
I
Skupščina občine je na sejah zborov obravnavala statutarni sklep in nanj nima pripomb.
V skladu s statutarnim sklepom imenuje skupščina občine v ] zbor delavcev delovne organizacije Veterinarske postaje ,Posavje" p.o. Ljubljana-Polje tov. Zvoneta STEKLASO, roj. 12. 2. 1929, diplomiranega pravnika iz Ljubl jane, Zaloška c. 205.
;3.<Mj/,REDL0C
Na podlagi 8. člena Statuta Veterinarske postaje .POSAVJE11 p.o. Ljubljana — Polje je sprejel zbor delovne
skupnosti dne...........'. 1978 po poprejšnji obravnavi v
skupščini občine Ljubljana Moste — Polje
/
STATUTARNI SKLEP
i
o sodelovanju predstavnikov javnosti pri upravljanju zadev' splošnega družbenega pomena
1. člen
J.
Dejavnost posebnega družbenega pomena delovne organizaoje Veterinarske postaje .POSAVJE11 p.o. Ljubljana — Polje (v nadaljevanju: »delovne organizacije11) na področju varstva živali pred kužnimi boleznimi obsega:
-	ukrepi za preprečevanje, ugotavljanje, zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni,	j
-	ukrepi za varstvo zdravja ljudi pred zoonozami (okužbami, ki se lahko po naravni poti prenašajo z živali na ljudi) in okužbami z živili živilskega izvora,
-	ter drugi samozaščitni ukrepi za varstvo zdravja ljudi, za varstvo človekovega okolja in za zagotavljanje priprav za splošni ljudski odpor.
III
Ta sklep velja od sprejema dalje.
Številka:
Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
OBRAZLOŽITEV
I
Statut oz. statutarni sklep delovne organizacije Veterinarske i postaje ,,Posavje" sprejme zbor delavcev potem, ko ga je obravna-1 vala občinska skupščina in nanj nima pripomb.
Eden od ustanoviteljev delovne organizacije Veterinarska , postaja .fosavje“ je tudi občinski ljudski odbor Ljubljana Moste.
•	V skladu z določili zakona o veterinarski službi v SR Sloveniji j (uradni list SRS, štev. 14/65) ustanovitelji v ustanovnem aktu
, določijo, katere zainteresirane organizacije, organi oziroma družbe-
•	nopolitične skupnosti imenujejo svoje predstavnike v zbor delovne skupnosti veterinarske postaje in koliko jih imenujejo.
Na podlagi ustanovitve odločbe štev. 3158, ki jo je sprejel | občinski ljudski odbor Ljubljana Moste dne 29. decembra 1959,
•	imenuje skupščina občine enega predstavnika v zbor delovne J skupnosti delovne organizacije Veterinarske postaje Posavje".
J Delegat sodeluje pri sprejemanju statuta, pri imenovanju in i razrešitvi individualnega poslovodnega organa delovne organizacije J ter pri drugih vprašanjih posebnega družbenega pomena.
Skladno s 3. členom Statutarnega sklepa o sodelovanju , predstavnikov javnosti pri upravljanju zadev splošnega družbenega i pomena Veterinarske postaje ,,Posavje" se predlaga kot delegata ' družbenopolitične skupnosti v zbor delovne skupnosti Veterinar-| ske postaje .Posavje" tov. Zvone Steklasa, roj. 12. 2. 1929, diplomirani pravnik iz Ljubljane, Zaloška 205, zaposlen pri IIP Združeno podjetje živilske industrije. Tov. Steklasa je član ZK J in aktivno deluje v statutarni in disciplinski komisiji inološke zveze i Slovenije. O predlogu je razpravljal koordinacijski odbor za l kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ljubljana Moste - Polje, ki J predlaga zborom skupščine občine in v skupnosti pokojninsko , invalidskega zavarovanja, da imenujejo tov. Stekiaso v zbor t delavcev. l
2.	člen	,
V zbor delovne skupnosti delegirajo predstavniki družbene
skupnost-svoje delegate in sicer:
Skupščina občine Ljubljana Moste — Polje	1 delegata
Delovna organizacija MIZ	1 delegata
Kmet. zadruga Ljubljana, TZO Dobrunje	1 delegata
i
3.	člen
Delegati družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti delovne organizacije enakopravno sprejemajo:
-	statut delovne organizacije,
-	samoupravne splošne akte delovne organizacije, la opre-
deljujejo delo in postopke v zvezi z dejavnostjo posebnega družbenega pomena,	<
-	temelje plana razvoja delovne organizacije za srednjeročno obdobje in sicer tisti del, ki se nanaša na dejavnost posebnega družbenega pomena,
-	Gospodarske načrte za poslovno leto v tistem delu, ko se opredeljujejo naloge posebnega družbenega pomena in zagotavljajo sredstva za izvršitev teh nalog,
-	imenujejo individualno poslovodni organ delovne organizaci-
je.
-	spremembe dejavnosti delovne organizacije in
-	druge zadeve za katere določa zakon oz. odlok občinske skupščine.
!
4.	člen
Zadeve v katerih sodelujejo predstavniki družbene skupnostviz
3.	člena tega sklepa so sprejete, če se zanje izrečejo predstavniki družbene skupnosti.
5.	člen
Ustanovitelj delovne organizacije lahko določi tudi druge zadeve oz. dejavnosti delovne organizacije, v katerih upravljaijju sodelujejo predstavniki družbene skupnosti.
6.	člen
Ta sklep začne veljati potem, ko gaje obravnavala skupščiha občine Ljubljana Moste — Polje ter sprejel zbor delavcev delovne organizacije skupaj s predstavniki družbene skupnosti in se objav) v občinskem glasilu.	,
Ljubljana,...........1978
PREDSEDNIK Zb: BRADAČ BORUT, dipl. vet.


BELEŽKE:
■ ' (
■

v .	■. ;v
;	■ '■ !vl. v- ; ", .
■■vV;;	,r '
'h.

VSEBINA
GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE	STRAN:
Osnutek odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana
Moste — Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah	3
Predlog dogovora o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste — Polje	12
Osnutek odloka o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste — Polje	13
Izvajanje programa razvoja kmetijstva v občini Ljubljana Moste — Polje	15
Osnutek programa dela skupščine občine Ljubljana Moste — Polje za obdobje januar — december 1979	18
Osnutek proračuna občine Ljubljana Moste — Polje za leto 1979	23
Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste — Polje za leto 1979	26
Osnutek odloka o spremembah odloka o davkih občanov	33
Predlog odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali	35
Predlog sklepa o soglasju k statutarnemu sklepu Veterinarske postaje „Posavje“ in imenovanje predstavnika v organ upravljanja	38
Priprle it ti«k:	bap - ruk: U2 tiskarna ljudske pravice