Primorski dnevnik PETEK, 8. APRILA 2016 št. 82 (21.622) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , ErasMUST šepet ulice Montecchi milje - Na 5. strani V Miljah zavrnili medobčinsko zvezo V občinskem svetu 9 glasov za, 10 proti ricmanje - Na 7. strani Dela na kanalizaciji skoraj končana Do 23. aprila bodo namestili nove cevi gorica - Na 17. strani Festival eStoria bo nagradil Magrisa Tržaški pisatelj je dobitnik nagrade FriulAdria begunci - 1. junija bodo zaostrili nadzor na meji v bojazni pred prihodom 300.000 beguncev Avstrija svari Italijo dežela - V tržaški in goriški pokrajini ANAS napoveduje nove dvojezične table 10D u venezia DUNAJ - Avstrija bo svoj sistem nadzora meje, ki ga je zaradi mi-grantske krize vpeljala v Špilju na meji s Slovenijo, s 1. junijem razširila še na več mejnih prehodov na meji z Italijo, Slovenijo in Madžarsko, so včeraj sporočili iz avstrijskega notranjega ministrstva. Ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki bo danes v Rimu na obisku pri italijanskem kolegu Angelinu Alfanu, je s tem v zvezi naslovila svarilo Italiji, češ da naj bi se število migrantov, ki se preko Sredozemskega morja izkrcajo na italijanskih obalah, lahko z lanskih 150 tisoč letos podvojilo na 300 tisoč. V tem primeru, naj Italija nikar ne računa, da bo meja na Brenneru ostala odprta, pravi Mikl-Leitnerjeva, ki napoveduje, da bo Avstrija ustavila begunski tok tako, kot je to že naredila z begunci na balkanski poti. Na 2. strani slovenija - Vlada Prvi korak k liberalizaciji cen goriva LJUBLJANA - Slovenska vlada se je odločila sprostiti ceni 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, tako bodo to odslej določali trgovci sami. Medtem bosta ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva vsaj še za naslednja dva meseca ostali regulirani kot doslej, je po seji vlade povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki pričakuje tudi nadaljnje korake k popolni liberalizaciji tega trga. Na 3. strani ljubljana - Šole Cankar, Kosovel in Voranc Moja rodna domovina nagrajeni zamejski šolarji gorica - Soočenja in predlogi Mesto, polno praznin Izkušnje krajevne gostinke, arhitekta in izvedenca s področja evropskega financiranja GORICA - Kako gostinka, arhitekt in izvedenec s področja evropskega financiranja odgovarjajo na vprašanje-izziv, ali je lepo živeti v Gorici, čeprav je že dolga leta polna praznin? Gostinka pravi, da Italijani in Slovenci, priseljeni iz drugih dežel in ezuli se niso prepletli med seboj ter da se je gostinstvo na italijanski strani znašlo v podrejenem položaju. Za arhitekta so še velike možnosti na področju kulture, umetnosti, podjetnosti in strokovnosti, kar se vse podvoji, če upoštevamo tudi novo-goriški prostor. Izvedenec pa pravi, da se mesto zadovoljuje z dvema, tremi velikimi dogodki na leto, zato da utrjuje občutek, da je živo, toda v letu je 365 dni ... Na 15. strani gorica-števerjan Ob Grojnici • v m m i v m m največji kačji pastir v Evropi / 13 intervju Patrizia in njen Devetsto TRST - Patrizia Jurinčič pravi, da se je z Devetstotim spoznala na srednji šoli. »Predstavil mi ga je takratni igralec Slovenskega stalnega gledališča Janko Petrovec, ki je leta 2000 pod režijsko taktirko Marka So-siča upodobil trobentača Tima Tooneya.« Takrat se je zaljubila v to zgodbo in si rekla, da bo nekega dne tudi njena. Sanje je uresničila: v istem gledališču bo nocoj premiera »njenega« Devetsto. Na 12. strani Izzival s puško-igračo Na 5. strani Pretepel Senegalca Na 6. strani Dela Edija Žerjala v Občinski galeriji Na 9. strani Palčičev Krpan na ljubljanskem letališču Na 12. strani Jadralca Čupe uspešno začela jadralno EP 470 Na 20. strani Peter Podgornik med stenami in vrhovi Na 22. strani 9771124666007 2 Četrtek, 7. aprila 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji referendum Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Za celo večnost? Dober teden pred referendumom o naftnih vrtinah ob italijanskih obalah je med volivci še velika zmeda. Sodni aferi z družbama Total in Eni v Bazilikati, ki sta več kot oplazili vlado, sta usmerili žaromete na vprašanje črpanja nafte iz sicer skromnih zalog, s katerimi razpolaga Italija, in posredno tudi na referendum. Vendar glasovanje ne bo o tem, četudi ga je mogoče uokviriti v širšo razpravo o energetski politiki in o večni dilemi med izkoriščanjem fosilnih goriv, dokler so še, ali radikalnejšo preusmeritvijo na obnovljive vire. Vprašanje, o katerem naj bi odločali volivci, pa je precej bolj specifično. Gre za to, ali naj se odpravi ali pa ne lanski odlok Renzije-ve vlade, kije dotlej časovno omejene (vendar obnovljive) koncesije za črpanje nafte in plina v priobalnem morskem pasu spremenila v časovno neomejene, do dokončnega izčrpanja najdišč pod morskim dnom. To pomeni, da so vsaj pretirane trditve nekaterih zagovornikov referenduma, češ da bodo volivci z glasovanjem DA zavrnili črpanje fosilnih goriv v prid obnovljivim virom. Prav tako lažno pa je ustrahovanje nasprotnikov, da bi Italija izgubila dragocene energetske vire in celo 11 tisoč delovnih mest. Vsa ta delovna mesta so obstajala pred lanskim odlokom in bodo še naprej, ne glede na izid referenduma. Kar zadeva energetske vire, pa je pomen priobalnih vrtin skoraj neznaten, saj iz njih črpajo le en odstotek naftne in dva odstotka plinske letne porabe v državi. Je torej referendum povsem nepo-memben?Menda ne. Sržzadeve je v vprašanju okoljske sanacije, kijo morajo naftne družbe izvesti na območju črpanja. Omejen rok trajanja koncesij je pomembno orožje v rokah države, da naftarje prisili v sanacijo, če želijo obnoviti zapadlo koncesijo. Če pa so koncesije dodeljene »za celo večnost«, te ekološke sanacije ne bomo nikoli doživeli, saj bodo kon-cesionarji z njimi lahko zavlačevali v nedogled ali nanje enostavno »pozabili«. Da je v Italiji to ne samo mogoče ampak zelo verjetno, dokazujejo tri jedrske centrale, ki so jih zaprli po referendumu pred 29 leti, vendar še vedno stojijo in čakajo, kdo jih bo razgradil. begunci - Ministrica Johanna Mikl-Leitner bo danes v Rimu pri Alfanu Avstrija bo s 1. junijem zaostrila nadzor meje Italijo svari pred nevarnostjo prihoda 300.000 migrantov letos DUNAJ - Avstrija bo svoj sistem nadzora meje, ki ga je zaradi migrantske krize vpeljala v Špilju na meji s Slovenijo, s 1. junijem razširila še na več mejnih prehodov na meji z Italijo, Slovenijo in Madžarsko, so včeraj sporočili iz avstrijskega notranjega ministrstva. Ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki bo danes v Rimu na obisku pri italijanskem kolegu Angelinu Alfanu, je s tem v zvezi naslovila svarilo Italiji, češ da naj bi se število migrantov, ki se preko Sredozemskega morja izkrcajo na italijanskih obalah, lahko z lanskih 150 tisoč letos podvojilo na 300 tisoč. V tem primeru, naj Italija nikar ne računa, da bo meja na Brenneru ostala odprta, pravi Mikl-Leitnerjeva, ki napoveduje, da bo Avstrija ustavila begunski tok tako, kot je to že naredila z begunci na balkanski poti. To ostro stališče, ki je povsem v nasprotju z novimi usmeritvami evropske komisije glede preseganja dublinskih pravil in delitve bremena beguncev med vsemi evropskimi državami, je podkrepil tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki je na obisku v Bocnu zahteval strožji nadzor na zunanji meji in ponudil Italiji »pomoč Avstrije«. Glede kontrol na meji Avstrija pravi, da imajo načrte že pripravljene, a jih za zdaj še ne izvajajo. Do 1. junija naj bi začele v Avstriji veljati spremembe azil-ne zakonodaje. Takrat želijo okrepljeni sistem mejnega nadzora, ki so ga uvedli v Špiljah na meji s Sloveniji, razširiti še na prehode Nickelsdorf in Heiligenkreuz na meji z Madžarsko ter Brenner in Vrata-Megvarje na meji z Italijo. Kontrole se bodo po navedbah Dunaja izvajale, ko bodo razmere to res zahtevale in najprej na tistih prehodih, kjer se pričakuje nove migracijske toke. Skupno bodo po Špilju še na 12 drugih mejnih prehodih posegli po gradbenih ukrepih za zaostrene mejne kontrole. Poleg štirih omenjenih prehodov so to še prehodi Radgona, Jurij, predor Karavanke, Labot, Pliberk, na Tirolskem pa še Sillian in Nauders-Reschenpass. Sistem mejnega nadzora, ki so ga uvedli v Špilju, trenutno komajda koristijo. Po navedbah predstavnika policije avstrijske Štajerske Fritza Grundniga že od 6. marca niso zabeležili prihodov novih migrantov. rim - Soočenje o primeru Regeni Preiskovalci preverjajo egiptovsko gradivo Italijanski in egiptovski preiskovalci med odmorom v soočenju ansa RIM - Egiptovski preiskovalci, dva sodnika in štirje policijski oz. vojaški častniki, so včeraj od 10. do 15. ure na pogovorih z italijanskimi kolegi v Rimu predstavili gradivo o smrti Giulia Regenija. Kaj so si točno povedali, ni znano, menda pa je srečanje bilo mestoma napeto, saj so na Egipčane leteli očitki, da še vedno prikrivajo resnico. Tako naj bi v 3000 straneh gradiva ne bilo podatkov o telefonskih pogovorih in premikih Giulia Regenija v zadnjih urah pred ugrabitvijo. Prav ti podatki bi po mnenju italijanskih sodnikov veliko povedali o tem, kdo ga je ugrabil in kam so ga odpeljali. Soočenje preiskovalcev se bo nadaljevalo danes, po razgovorih pa naj bi zaključke predstavili na skupni novinarski konferenci. Ostro kritiko na račun egiptovskih oblasti je včeraj v uvodniku ponovno objavil londonski Times, ki obtožuje režim zločina in prikrivanja resnice. Bivša ministrica Guidi tri ure odgovarjala sodnikom POTENZA - Bivša ministrica Federica Guidi je včeraj tri ure odgovarjala sodnikom v Potenzi o naftni aferi z družbo Total. Po zaslišanju je povedala, da je sodniki niso obravnavali kot obtoženko ampak kot oškodovano osebo. Guidije-va naj bi torej bila predvsem žrtev zaročenca Gianluce Gemellija, ki je zlorabljal razmerje z njo, da je prihajal do zaupnih informacij pa tudi, da je pogojeval delo vlade. Mediji so včeraj objavili zapise prisluhov, po katerih so Gemellijeve lovke segale še do drugih predstavnikov vlade in visokih funkcionarjev. Z enim od teh naj bi celo načrtoval poskus izsiljevanja ministra za infrastrukturo Graziana Del Ria s pomočjo nekih slik, na katerih naj bi bilo ministra videti v družbi mafijcev. Medtem ko sodniki previdno ocenjujejo zbrano gradivo in razpletajo klobčič sumljivih in nelegalnih dejavnosti, pa je Beppe Grillo včeraj pozval predsednika republike Mattarello, naj nemudoma poseže, da se naredi konec rovarjenju kriminalnih klanov. V Argentini odprli preiskavo proti predsedniku republike BUENOS AIRES - Argentinski zvezni tožilec Federico Delgado je odprl preiskavo proti predsedniku Mauriciu Macriju, ki se je ujel v razkritja panamskih dokumentov. Tožilec je že zahteval od argentinske davčne uprave in protikorupcijske-ga urada, da preverijo, ali se je predsednik z dvema podjetjema v davčnih oazah izmikal plačevanju davka. Ob objavi dokumentov iz panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca je prišlo na dan, da je Ma-cri skupaj z očetom in bratom med direktorji podjetja, ki je registrirano na Bahamih. Bil naj bi tudi v vodstvu še enega podjetja s sedežem v Panami. Macri ne enega ne drugega podjetja ni navedel v svoji prijavi premoženja, ko je postal župan Buenos Airesa leta 2007 oz. lani, ko je postal predsednik države. Verdone, DUrso in Valentino z družbami v davčnih oazah RIM - Tednik Espresso, ki sodeluje v mednarodni skupini preiskovalnih novinarjev o ti. panamskih papirjev, napoveduje v današnji številki objavo sto imen italijanskih državljanov, ki so svoj denar skrivali v davčnih oazah po svetu. Po imenu predsednika Alitalie Luce Cordera di Monte-zemolo, ki so ga objavili že prvi dan ibzruha afere, so včeraj postregli javnosti še z nekaterimi imeni iz sveta mode in spektakla. Tako naj bi se v seznamih znašli režiser in igralec Carlo Verdone, televizijska voditeljica Barbara D'Urso in modni kreator Valentino. Vsi so zanikali obtožbe, Espresso pa jih potrjuje in napoveduje objavo dokaznega gradiva. Bivši prvi mož Finmeccanice obsojen zaradi korupcije MILANO - Nekdanji predsednik in pooblaščeni upravitelj državnega orožarskega koncerna Finmeccanica Giuseppe Orsi in nekdanji upravitelj družbe Augusta Westland Bruno Spagnolini sta bila včeraj obsojena na štiri leta in pol oz. štiri leta zapora zaradi korupcije pri 560 milijonov evrov vrednem poslu dobave 12 vojaških helikopterjev Indiji. Prizivni sodniki so podvojili prvostopenjske obsodbe in so proti obtožencema odredili tudi zaseg premoženja v vrednosti 7,5 milijona evrov. Branilci obeh obtožencev so izrazili presenečenje zaradi obsodbe in napovedali priziv na kasacijsko sodišče. italija - Izsledki statističnega urada Istat O Italiji in Italijanih Stari, a zdravi - Premalo rojstev, premalo porok, malo razporok - Prepad med severom in jugom RIM - Italijani se zelo radi vozijo z avtomobilom, bistveno manj jim je všeč brskanje po spletu, vse manj jim poroka pomeni življenjski cilj, po drugi strani tudi razporok ni dosti. Med severom in jugom države zeva pravo brezno, četrtina mladih ne študira in ne išče zaposlitve, premalo je zaposlenih žensk v primerjavi z moškimi. Če k temu dodamo neizprosno staranje prebivalstva se zdi slika res črna. Vendar »številke«, ki jih je včeraj objavil državni statistični urad za zadnji dve leti (2014 in 2015) niso vse neugodne. Presenetljiv je podatek, da porabimo za zdravstvo manj kot v Franciji in Nemčiji, za javno upravo manj od povprečja Evropske unije. Bolj so Italijani tudi zdravi, kar je posledica izboljšanja življenjskega sloga: boljše prehranjevanje, manj pitja, več športne aktivnosti, več branja knjig, a jih še vedno bere manj kot 50 odstotkov prebivalstva. Januarja 2015 je bilo v Italiji 157 starostnikov za vsakih 100 mladih in 55 upokojencev za vsakih 100 zaposlenih. Porok je 3,2 za vsakih 1000 prebivalcev, ta podatek je med najnižjimi v EU, a je razporok samo 8,6 vsakih 10 tisoč prebivalcev. Manj jih je samo na Irskem in na Malti. Povprečje 1,37 otroka na žensko ne jamči generacijske zamenjave, za katero je potrebno povprečje 2,1. Tujcev je v Italiji 5 milijonov, to je 8,2 vseh prebivalcev. Tujcev iz držav zunaj EU je 3.929.916, število novih prihodov pa se je zmanjšalo za tri odstotke v primerjavi z letom prej. Zanimivo: stopnja njihove izobrazbe (10 odstotkov jih ima univerzitetno izobrazbo, 40 odstotkov končano višjo srednjo šolo) je skupno le za spoznanje nižja od stopnje izobrazbe Italijanov. V nasprotju s prepričanjem javnega mnenja se je število umorov in ropov zmanjšalo, več pa je kraj. Prebivalci severazahoda zaslužijo v povprečju dvakrat več (30.821 evrov) kot južnjaki, državno povprečje pa znaša 25.256 evrov. Število revežev se ni povečalo, a so jih na jugu našteli štiri milijone. Zaposlenih je več kot 6 prebivalcev na deset med 26. in 64. letom starosti, a je od teh 70 odstotkov moških in le vsaka druga ženska. S svetom je preko interneta povezanih 60,2 odstotka Italijanov (34,5 milijona), kar je pod evropskim povprečjem 75 odstotkov, a je treba k temu dodati, da le 40,3 odstotka Italijanov brska po spletu vsak dan, pretežno pa so to mladi, moški in prebivalci severa države. Na področju motorizacije je Italija v samem evropskem vrhu. Za vsakih 1000 prebivalcev je kar 610 avtomobilov. Več jih je v povprečju samo v Luksemburgu in Litvi. mafija - V oddaji Bruna Vespe Intervju s sinom Riine je razburil vso Italijo RIM - Protimafijski aktivisti in žrtve mafije so včeraj izrazili ogorčenje, potem ko je predsinoči radiotelevizija Rai predvajala intervju s sinom najbolj zloglasnega sicilijanskega mafijskega šefa, ki je promoviral knjigo, posvečeno svojemu zaprtemu očetu. Giuseppe Salvatore Riina, sin zloglasnega mafijskega šefa To-toja Riine, je med intervjujem, ki ga je v oddaji Porta a Porta izvedel novinar Bruno Vespa, dejal, da je njegov oče odkritosrčen mož. »Nisem sin vrhovnega šefa. Sem sin Totoja, odkritosrčnega moža, ki spoštuje družino in tradicionalne vrednote,« je dejal Giuseppe Salvatore. »Ljubim svojega očeta, svojo mater, družino, kar presega tisto, česar so bili obtoženi,« je poudaril. »Kaj je mafija? Nimam natančnega odgovora. Mafija je vse in nič,« je med drugim izjavil, ne da bi Vespa kaj prida ugovarjal tem trditvam. Zadeva je imela velik odmev in se je na Rai usul plaz polemik. Predsedni- ca parlamentarne protimafijske komisije Rosi Bindi je že včeraj poklicala na avdicijo predsednico Rai Monico Maggio-ni in direktorja Antonia Campa Dall'Or-ta. Maggionijeva je dejala, da Rai posveča vso potrebno pozornost mafiji in da ni nikoli prikrivala kriminalnih razsežnosti pojava, priznala pa je, da je Riinov sin z Vespo nastopal »kot mafijec«. Predsednik senata Piero Grasso, ki se je kot sodnik boril proti mafiji, je obžaloval, da je Vespa izkazal večje spoštovanje mafijcu kot njemu samemu. Salvatore Borselli-no, brat na ukaz Riine ubitega sodnika Paola, je v odzivu na intervju izrazil zgro-ženost, da je Rai intervjuval sina mafijskega morilca. Totoja Riino so aretirali leta 1993, potem ko je več kot dve desetletji z železno roko vladal sicilijanski Cosi Nostri in zaukazal več kot 150 umorov, med drugim umor protimafijskega sodnika Giovannija Falconeja. / Primorshi AKTUALNO Četrtek, 7. aprila 2016 3 tržaška in goriška pokrajina - Obljube novega deželnega direktorja Vancolleja ANAS napoveduje nove dvojezične smerokaze Prizadevanja pravno posvetovalne delavnice pri SKGZ TRST - Deželni oddelek avtocestnega podjetja ANAS namerava z denarjem iz nove pogodbe z ministrstvom za infrastrukture postaviti nove dvojezične table in smerokaze na Tržaškem in Goriškem. Servisna pogodba določa izredne posege v tekočem letu, vredna pa je 320 tisoč evrov. ANAS načrtuje dvojezične table in smerokaze na odsekih tržaške hitre ceste Lakotišče-Škofije, Padriče-Katinara in Katinara-pristanišče ter na državni cesti številka 55 Gorica-Sa-bliči (območje doberdobske občine). Prav zaradi pomanjkanja dvojezično-sti je Občina Dolina (županja Fulvia Premolin) svoj čas protestno bojkotirala uradno odprtje avtocestnega odseka od Lakotišča do italijansko-slo-venskega mejna prehoda na Škofijah. Načrte ANAS v sporočilu izpostavlja pravno posvetovalna delavnica SKGZ, katere predsednik Livio Se-molič se je srečal z novim načelnikom deželnega oddelka Sebastianom Van-collejem in z Giovannijem Iozzo, Dvojezičnost na hitri cesti Lakotišče-Škofije in na državni cesti Gorica-Sabliči (območje doberdobske občine) funkcionarjem zadolženim za table in smerokaze. Oba sta nastopila funkcijo pred kratkim, Vancolle je zamenjal Giuseppeja Ferraro. Semolič je pred časom zaprosil tedanjo goriško prefektinjo, da glede dvojezičnosti poseže pri ANAS. Sledil je sestanek na prefekturi v Gorici z ravnateljem Ferraro, na kar je avtocestno podjetje postavilo dvojezične smerokaze na državni cesti 55 (Gori-ca-Sabliči), a žal samo na ozemlju so-vodenjske občine. To se pravi le do Gabrji, ne pa od Palkišča dalje, kar po- meni, da je bila iz dvojezičnega »cestnega« območja izločena doberdobska občina. Semolič je Vancolleja in Iozzo opozoril, da predvsem na prvem odseku tržaške hitre ceste (Devin-Fer-netiči) manjka dvojezična signalizacija. Zastopnika ANAS sta zagotovila, da bo v roku treh let celotno cestno omrežje v upravi podjetja, kjer velja člen 10 zaščitnega zakona (javni napisi in toponimi), opremljeno v skladu z zakonom. To je določeno v triletnem načrtu podjetja, sta zagotovila Vancolle in Iozza, ki bosta sproti obveščala o izvajanju omenjenih posegov. Predstavniki ANAS so spoštovanje zaščitnega zakona pred časom napovedali paritetnemu odboru za slovensko manjšino, s problematiko dvojezičnosti na deželnih in državnih cestah se je ukvarjala tudi poslanka Tamara Blažina. Poleg drugih dejavnikov v manjšini, začenši s Koordinacijskim združenjem kraških vasi. Zgoraj enojezična tabla na tržaški hitri cesti in levo dvojezični smerokaz pri Proseku (odcep za Fernetiče) ARHIV Iz Evrope četrtina denarja za avtocestni odsek od Dražencev do Gruškovja BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj odobrila 63,5 milijona evrov kohe-zijskega denarja za skupaj več kot 246 milijonov evrov vreden projekt izgradnje 13-kilometrskega avtocestnega odseka podravske avtoceste od Dražencev do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje. Dars je z gradnjo odseka začel lani poleti, končan pa naj bi bil do začetka poletja 2018. Projekt gradnje zadnjih 13 kilometrov doslej manjkajoče avtoceste med Hamburgom in Solunom spada med prednostne naložbe za podporo multimo-dalnemu enotnemu evropskemu prometnemu območju v okviru baltsko-jadranskega koridorja vseevropskega prometnega omrežja, so še povedali pri Evropski komisiji. Sloveniji je bilo sicer za obdobje med leti 2014 in 2020 dodeljenih dobre tri milijarde evrov sredstev v okviru kohezijske politike. Policisti preiskujejo vrsto vlomov v vozila na postojnskih ulicah POSTOJNA - Policisti v Postojni so bili včeraj zjutraj obveščeni o vlomih v osebne avtomobile na območju Postojne. Neznanci so ponoči vlomili v vsaj 14 vozil, iz katerih so odnesli različne predmete, so medijem sporočili iz Policijske uprave Koper. Prebivalce pozivajo k posredovanju informacij, ki bodo pomagale izslediti storilce. Policisti predvidevajo, da je bilo storjenih kaznivih dejanj še več in o vseh doslej niso bili obveščeni. Prebivalce so zato pozvali, da pregledajo svoja vozila in o morebitnem vlomu v vozilo nemudoma obvestijo policiste. Postojnski policisti so včeraj intenzivno zbirali obvestila in dokaze, s katerimi bi lahko izsledili storilce kaznivih dejanj. Obenem so pozvali prebivalce Postojne, predvsem prebivalce Gregorčičevega drevoreda, Prešernove ulice, Cankarjeve ulice, Kidričeve ulice in Loga, kjer je bilo prijavljenih več vlomov v vozila, da vse informacije, ki bi lahko pripomogle k izsleditvi storilcev, čim prej sporočijo policistom Policijske postaje Postojna na telefonsko številko 05 703 34 00 ali na telefonsko številko 113 oziroma na anonimno telefonsko številko 080 1200. slovenija - Za 100-oktanski bencin in kurilno olje Delna sprostitev cen Za dizel in 95-oktanski bencin za zdaj ohranjajo regulirane cene vendar najbrž za ne več dolgo rim - Državni odbor za vina Zelena luč za zaščito deželnih vin iz FJK LJUBLJANA - Slovenska vlada se je odločila sprostiti ceni 100-oktanske-ga bencina in kurilnega olja, tako bodo to odslej določali trgovci sami. Medtem bosta ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva ostali regulirani kot doslej, je po seji vlade povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki pričakuje tudi nadaljnje korake k popolni liberalizaciji tega trga. Nova uredba o oblikovanju cen za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo začela veljati jutri in bo veljala dva meseca. Ceni se bosta oblikovali enako kot doslej, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro, modelski ceni pa izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Marži distributerjev se ne spreminjata: tako najvišja višina marže za 95-oktanski bencin znaša 0,08701 evra, za dizel pa 0,08158 evra za liter. Minister verjame, da je liberalizacija cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja prvi korak v smeri do liberalizacije cen za vse naftne derivate. Po njegovih besedah je čas rekordno nizkih cen nafte najbolj pravi čas, da Slovenija kot zadnja izmed članic EU začne s postopkom liberalizacije. Cene naftnih derivatov tudi po sprostitvi cen po Počivalškovi oceni ne bodo poskočile. »Največ k temu pripomore cenovna odzivnost tranzitnih potrošnikov in prevoznikov. Imamo pa v rokah tudi ukrepe, s katerimi lahko takoj ustavimo morebitna nezaželena gibanja na trgu. In verjamem, da se te- ga zavedajo tudi ponudniki naftnih derivatov,« je izpostavil. Sprostitev cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja je prvi korak k popolni liberalizaciji. Najprej bodo preučili možnost liberalizacije cen na avtocestnem križu oz. v obmejnem območju, je še povedal minister, ki sicer popolne liberalizacije v časovnem smislu še ne more napovedati. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo prišlo do majhnega izpada jav-nofinančnih prihodkov odprave regulacije cen 98- in več oktanskega bencina, to je za približno 300.000 evrov. Pri ekstra lahkemu kurilnemu olju pa pričakujejo, da se zaradi dokaj konkurenčnega okolja in enostavnega vstopa novih konkurentov, končna cena za potrošnike (skupaj s prevozom goriva na dom) ne bo bistveno spremenila, zato tu ne bo prišlo do zaznavnih finančnih učinkov. Trenutno je treba za liter 95-ok-tanskega bencina odšteti 1,185 evra, za 100-oktanskega 1,230 evra, za dizelsko gorivo 1,050 evra, za kurilno olje pa 0,705 evra. RIM - Državni odbor za vina je včeraj prižgal zeleno luč za priznanje zaščitene označbe porekla za vina iz Furlanije-Julijske krajine (kratici DOC Friuli in DOC Friuli Venezia Giulia). Odlok bo v kratkem objavljen v Uradnem listu, je sporočil deželni odbornik Cristiano Shaurli, ki izraža zadovoljstvo nad sklepom Državnega odbora za vina. »To je zgodovinska priložnost za FJK, saj gre za cilj, o katerem je govor že trideset let,« je še ocenil deželni odbornik za kmetijstvo Shaurli je na nedavnem pripravljalnem sestanku o zaščiti deželnih vin pozornost namenil tudi pripombam kraških vinogradnikov, ki jih je v Primorskem dnevniku med drugim izrazil predsednik Društva kraških vinogradnikov Matej Skerli. V sporočilu za javnost je Shaurli takrat poudaril, da je nova zaščitena označba porekla dvojezična, saj je v njenem imenu tudi slovenski naziv dežele, se pravi ob Friuli ali Friuli Venezia Giulia tudi Furlanija Julijska krajina. »Z uvedbo te oznake merimo na povečanje mednarodne prepoznavnosti, kvalitete in transparentnosti,« je po- jasnil Shaurli in pri tem opozoril, da nova označba porekla ne ukinja že obstoječih. »Kdor bo želel, bo lahko še naprej uporabljal etiketo DOC Carso ali DOC Collio, saj puščamo odprto izbiro,« je primer, ki ga je navedel deželni odbornik.Shaurli je pri tem izrecno dodal, da sta vitovska in teran vsekakor izključeni iz nove zaščitene označbe porekla, a da ju je mogoče ustekleničiti pod oznako DOC Carso. 4 Petek, 8. aprila 2016 OBLETNICA Primorski sežana - 25 let Kosovelovega doma Bistvena kulturna postojanka za Sežano, Kras in širši prostor Od leta 2012 uspešno vodi pomembno kulturno ustanovo Nina Ukmar SEŽANA - Kosovelov dom v Sežani praznuje svojega četrt stoletja obstoja. Za dejavnost je bil namreč odprt leta 1991, gradnja pa se je začela že v letu 1979. Spominjam se srečanj s tedanjim županom občine Sežana, (tedaj še predsednikom skupščine) Borisom Ber-netičem, ki je bil kar nesrečen zaradi več let trajajočega urejanja glavne sežanske ceste, kar mu kot uspešnemu gospodarstveniku nikakor ni šlo v račun. V ambicioznem projektu kulturnega doma pa je videl nujnost, saj je Sežana v tistem času računala na velike razvojne možnosti. Lahko bi rekli, da je bil tudi sežanski kulturni dom tako ali drugače posledica ali stranski efekt Osimskih sporazumov. Sežana je ob dokončni ureditvi meje in še zlasti umestitvi načrtovane čezmejne proste cone med Trebča-mi in Fernetiči nujno morala upoštevati vsestranski prirastek (govor je bil celo o kakih 40 tisoč prebivalcih). Za ureditev cone je bil postavljen poseben načrtovalni urad, evforija je bila velika in glede na zgodovinski korak v odnosih med Italijo in tedanjo Jugoslavijo tudi utemeljena. Seveda je v tak razvojni koncept sodil tudi primeren kulturni dom, za katerega so načrt zaupali pomembni skupini vidnih arhitektov tistega časa, kot so bili Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar, Egon Vatovec, Mladen Merčina in Marko Dekleva. Bili so združeni v skupino Kras, ki je v tistih letih v izvirnem postmodernem slogu uresničila več projektov v Sežani in drugih kraških centrih. Toda Osimski sporazum je potem kmalu doživel Listo za Trst in oster odpor do načrtovanega čezmejnega sodelovanja, ki je moralo nato čakati na priložnost še par desetletij. Pričakovanega razvoja kot tudi velikega prirastka prebivalstva ni bilo. Mesto Sežana šteje danes 5.500 prebivalcev, namesto predvidenih 40 tisoč. Kosovelov dom pa je bil vendarle zgrajen z veliko ambicijo in optimizmu Osima se je najbrž treba zahvaliti, če je to veličastna in ugledna stavba, ki vključuje pravzaprav celoten gradbeni kompleks v centru Se- Kosovelov dom je bil zgrajen z veliko ambicijo in optimizmom v času Osima. Najbrž se je temu treba zahvaliti, da je to veličastna in ugledna stavba, ki vključuje celoten gradbeni kompleks v centru Sežane. Od jeseni 2012 vodi Kosovelov dom Nina Ukmar, dinamična direktorica, ki si je delovne izkušnje prej pridobivala v sežanskem Mladinskem centru, potem pa na Občini Sežana. Uk-marjeva je v pričakovanju nedeljske prireditve ob obletnici doma polno zasedena, a je prijazno našla čas tudi za naš dnevnik. »Dom je za Sežano od vsega začetka pomenil veliko kulturno pridobitev, postal pa je referenčna točka tudi za širše območje. Ima še vedno potencial, ki ga dalje razvijamo. Tako imamo obiskovalce ne le z območja sežanske občine, temveč tudi iz Divače, Ilirske Bistrice, pa tudi s Postojnskega. To je ustanova, ki ima svojo utečeno dinamiko, delovanje je zelo uspešno in pestro. Še vedno pa imamo možnosti, da stvari izboljšujemo«, je ob obletnici zadovoljna Ukmarjeva. Direktorica kot primer rasti navaja sodelovanje s šolami: »Ko sem prevzela položaj smo imeli osnovnošolski abonma le za prvo triado, zdaj imamo vse sežanske šole, letos se je vključila tudi Divača. Pomembno je, da se že šolska populacija naveže na dejavnosti v domu. Zanimanje prihaja tudi iz šol v zamejstvu, a tu so birokratske ovire, ki bi jih bilo treba premostiti. Težava je z Redno prihajajo v dom obiskovalci iz zamejstva. Obiskujejo gledališke in druge predstave, pa tudi razstave, na katerih razstavljajo tudi umetniki iz vrst Slovencev v Italiji dovoljenji, ker gre, denimo, šola z Op-čin na obisk v tujo državo. To bi bilo dobro tudi za filmsko dejavnost, ki je zelo bogata in hkrati vzgojna, saj so po predvajanju poučni pogovori o filmih«. Kosovelov dom v Sežani Direktorica doma Nina Ukmar Ukmar jeva sicer ugotavlja, da so redni abonenti gledališke sezone ena-kvredni šolskim. Rednih gledaliških abo-nentov je preko tristo, v ponudbi pa je tudi glasbeno-plesna sezona. »Abonenti so za nas zelo pomembni, ker je to znak navezanosti na ustanovo, poleg tega pa imajo razne ugodnosti pri vstopninah. Za nas pa je pomembno tudi dejstvo, da imamo blizu 30 odstotkov abonentov iz zamejstva, od koder tudi sicer redno prihajajo obiskovalci. Obiskujejo gledališke in druge predstave, pa tudi razstave, na katerih pogosto razstavljajo tudi umetniki iz vrst Slovencev v Italiji«. Kot navaja Nina Ukmar, je Sežana zelo ažurnirana tudi glede filmskih projekcij: »Razpolagamo s sodobnimi digitalnimi projektorji in vsi najnovejši filmi pridejo takoj tudi k nam. Vojno zvezd smo, denimo, imeli že deset dni po svetovni premieri, predvajamo iste filme kot v Trstu, kar sem sama preverila. Marsikdo izbere Sežano tudi iz praktičnih razlogov, med drugim tu ni problemov s parkirnimi prostori, kot se lahko zgodi v mestu«. Kosovelov dom nima svojega gledališkega ansambla in je torej posredovalec kulturnih vsebin, odgovor publike pa je povsem zadovoljiv. Občina Sežana ima kot ustanovitelj doma 70-od-stotni delež pri financiranju, 30 odstotkov pa dom ustvari sam na trgu s svojimi dejavnostmi. K dobri organizaciji pa pripomore učinkovitost delovnega kolektiva, za katerega ima Ukmarjeva pohvalne besede: »Vsi se trudijo po svo- vsak dan se kaj dogaja Prireditve v sodobno opremljenih dvoranah V nedeljo ob 18. uri slavnostna prireditev ob obletnici jih močeh vendar 11 skupno zaposlenih za tako ustanovo izgleda veliko, vendar ni tako. Gotovo bi potrebovali še koga, kajti povpraševanja je veliko. Dom bi tudi drugače potreboval kakšno investicijo, kajti 25 se le pozna, marsikaj bi bilo treba izboljšati. Pogrešamo dvigalo, da bi lahko invalidi obiskali tudi prvo nadstropje, kje je več razstav. Še zlasti pa bi bilo potrebno pokritje letnega am-fiteatra, ki zmore kar tisoč obiskovalcev. Vse imamo v načrtu, a zaenkrat so to samo želje«, nam je ob obisku povedala Ukmarjeva. Direktorica v nedeljo pričakuje veliko gostov, saj je dom v 25 letih s svojo kakovostno ponudbo postal nepo- Občina Sežana ima kot ustanovitelj doma 70-odstotni delež pri financiranju, 30 odstotkov pa dom ustvari sam na trgu s svojimi dejavnostmi. grešljiva kulturna postojanka za veliko večje območje, kot je občina Sežana. Uk-marjeva je zadovoljna ob obletnici z uspešnim predznakom, a tudi polna energije in upanja za bodoči razvoj ustanove. Želi pa si tudi vse večji razvoj obojestranskega sodelovanja s Slovenci v Italiji, ki je po odpravi meje še zlasti logično in dobrodošlo. Dušan Udovič V nedeljo 10. aprila s pričetkom ob 18.00 bo v Sežani v Veliki Dvorani Kosovelovega doma na vrsti slavnostna prireditev ob 25-letnici otvoritve Kosovelovega doma Sežana. Kulturni dom Srečka Kosovela je bil odprt 12. 4. 1991, čeravno še ni bil dokončan. Konec zidave je Kosovelov dom učakal leta 2009, torej po tridesetih letih, ko je bila dokončana in opremljena še zadnja, Srednja dvorana. Kulturni center je mesto v malem, mesto, ki ima svoj trg ter park in v prvi vrsti ponuja najrazličnejše kulturne dogodke, ob tem pa nudi poslovne, trgovske in turistične storitve, saj ima danes štiri prireditvene prostore, zvočno sne-malnico, delavnico za vzdrževanje in tri galerijske prostore (Velika galerija Ivana Varla, mala galerija mira Kranjca, Črni kot). S svojimi kapacitetami nudi možnosti za koncertno in gledališko dejavnost, filmske predstave, razstavno in večpredstavnostno dejavnost, galerijo digitalne fotografije, prirejanje kongresov in drugih prireditev. Danes Kosovelov dom omogoča prireditve v treh dvoranah in amfiteatru: v veliki dvorani s 437 sedeži, ki ob velikem odru, izredni akustiki in sodobni tehnologiji nudi udobje in omogoča izjemno sprejemanje vsakršnih dogodkov (gledaliških predstav, koncertov, filmskih predstav ...); v Srednji dvorani (multifunkcijski dvorani), ki sprejme do 150 obiskovalcev in je bila dokončana s pomočjo evropskih in občinskih sredstev ter sredstev Ministrstva za kulturo RS, deluje pa kot TV studio, koncertni prostor, plesni ali gledališki oder, skratka, kot vsestransko uporaben prostor za komorne dogodke; v Pomladni dvorani, odprti 2007, ki sprejme 60 obiskovalcev in je namenjena raznovrstnemu programu, služi pa tudi kot baletni in plesni vadbeni prostor; v poletni amfiteatru, ki na sedežih sprejme do 1.000 obiskovalcev, si- cer pa tudi dvakrat toliko, prenovljen pa je bil 2009. Zadnja pridobitev Kosovelovega doma Sežana je digitalni kino - Veliko dvorano smo ditigitizirali decembra 2013). V nedeljo, se pravi, bo na vrsto slavnostna prireditev, katero bo otvoril uvodni film Kosovelovega doma ter glasbeno popestrila Kraška Pihalna Godba Sežana, pod taktirko dirigenta Iva Bašiča. Koncert bo pospremljen s predvajanjem kratkih dokumentarnih filmov o zgodovini Kosovelovega doma Sežana. Režijo in scenarij je podpisal priznani igralec in režiser Goji-mir Lešnjak. Sledili bodo nagovori direktorice Nine Ukmar in župana Davorina Terčona. Ob teji slavnostni priliki je bil logotip Kosovelovega doma rahlo predelan v sodelovanju s študenti Visoke strokovne šole Srečka Kosovela pod mentorstvom Katje Gorup. Znak ob obletnici je predelala oziroma dodelala Ana Iza Saj-ko, medtem ko je celostno grafično podobo (vabila, plakati, koncertni list ipd.) oblikovala študentka Tea Štokovac. Prav tako sta obe študentki prispevali tudi oblikovni material za izdelavo priponk, ki jih bomo nosili v času obletnice. Prejeli jih bodo vsi, ki bodo obiskali Kosovelov dom Sežana v nedeljo, 10. aprila. In ker pač ne moremo pozabiti, da je dejansko Srečko Kosovel pravi navdihujoči umetnik sežanskega kulturnega dogajanja...je ob 25-letnici odprtja Kosovelovega doma Sežana nastala zamisel, da bi ga še dodatno počastili. Polona Pačnik je pozorno prisluhnila in iz tega zaupnega pogovora je nastala omejena izdaja skodelic z likom blagovne znamke polo-napolona....Omejena izdaja skodelic z izvirno upodobitvijo Srečka Kosovela je že naprodaj na spletu (zaloge hitro poje-njujejo), Kosovelovi navdušenci pa jo bodo sicer lahko kupili tudi v kulturnem domu v Sežani. (mk) Petek, 8. aprila 2016 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik 5 trst - Socialno angažiran projekt Občine Trst in Italijanskih železnic Brezdomci in marginalci po informacije na postajo Od decembra do konca marca so z osnovnimi informacijami oskrbeli 274 oseb Na železniški postaji so včeraj uradno odprli Help center; sprejemni center, v katerem že od decembra lani osnovne informacije dobivajo brezdomci in druge marginalne osebe. Socialno angažiran projekt so pred časom lansirale Italijanske železnice, v Trstu pa so ga začele izvajati v sodelovanju z Občino Trst in drugimi lokalnimi neprofitnimi združenji. Naj spomnimo, da je bil pri nas sporazum o sodelovanju podpisan septembra 2014, Občina Trst je nato objavila razpis za podelitev koncesije za upravljanje centra, ki zdaj že nekaj mesecev domuje v 34 kvadratnih metrov velikem prostoru (dostopen z Miramarskega drevoreda). Izbrali so konzorcij Interland iz Trsta, ki je od 1. decembra lani do 31. marca v Help Centru z osnovnimi informacijami oskrbel 274 marginalnih oseb, med katerimi je bilo 242 moških in 32 žensk. Po narodnostni sestavi prevladujejo Romuni (20%), sledijo Afga-nistanci in Pakistanci (25%), Italijani (12%), Bolgari in drugi. Sprejemni center, za katerega opremo je prispeval pohištveni gigant Ikea, je včeraj odprl župan Roberto Cosolini, na svečanem odprtju pa so sodelovali še drugi politični gosti. Pred slovesnostjo je v koncertni dvorani konservatorija Tartini potekal posvet, na katerem so secirali stanje in razloge za revščino v Trstu ter predstavili primere dobrih praks, ki veljajo kot standard v skrbi za človeka in njegovo dostojanstvo. Zbrane je uvodoma nagovorila občinska odbornica za socialne zadeve Laura Fa-mulari, ki je poudarila, da število oseb, ki iščejo namestitev ali pomoč, narašča. Ob tem je pohvalila socialno mrežo pomoči, ki v Trstu uspešno ustvarja pogoje za dostojno in kakovostno življenje vsakega posameznika. Po Famularijevi oceni je dolžnost tako javnih kot zasebnih zavodov, da s skupnimi močmi ublažijo stisko socialno šibkejših in da odpirajo javno razpravo o kompleksnosti tematike. Socialno poslanstvo Italijanskih železnic je opisal odgovorni za socialno politiko te družbe Fabrizio Torella, ki je spomnil, da na železniških postajah po celi Italiji skupno deluje 16 sprejemnih centrov. »Znotraj železniških postaj se je vzpostavil nov sistem nu-denja socialne pomoči, ki se je izkazal za primerno orodje v boju proti revščini in ki se dobro uveljavlja tudi v drugih evropskih državah,« je spomnil Torella. Vzajemno in ustvarjalno sodelovanje na vseh nivojih so predstavili tudi predstavniki neprofitnih organizacij. Claudio Calandra di Roccolino, predsednik skupnosti S. Martino al Campo, je opisal aktivnosti na tržaški železniški postaji; v trinajstih letih so brezdomcem in marginal-nim osebam razdelili 150 tisoč sendvičev in 15 tisoč litrov pijače. Gianfranco Schia-vone iz konzorcija ICS je pozitivno ocenil nov sprejemni center na postaji, ki je kljub prostorski omejenosti, tako Schiavone, dobrodošla pridobitev. Direktor tržaške Karitas don Alessandro Amodeo pa je bil kritičen do tistih, ki pravijo, da je treba pomagati najprej Italijanom, nato priseljencem. »Mi pozornost in skrb a priori posvečamo ljudem in ne predstavnikom določenih etničnih skupnosti,« je bil oster don Amodeo. Naj ob koncu še povemo, da bo Help Center na postaji odprt vsak dan med 18. in 20. uro, v tem terminu pa bo prostovoljni delavec Gabriele ljudem v stiski posredoval informacije o socialnih službah, najbližjih zavetiščih, zdravnikih itd. Sanela Čoralič V teh prostorih bodo brezdomcem in marginalnim osebam ponujali osnovne informacije; na posvetu so govorili o vzajemnem sodelovanju za učinkovit boj proti revščini FOTODAMJ@N Nerio Nesladek milje - Občinski svet Milje brez medobčinske zveze (in večine) Miljski župan Nerio Nesladek je ostal brez medobčinske zveze - in brez večine. Miljski občinski svet je namreč na svoji zadnji seji že drugič zavrnil statut oz. ustanovni akt medobčinske zveze in tako dejansko pokopal vsako možnost. Deželna vlada je namreč že odločila, da bodo 15. aprila začele veljati zveze ne glede na to, ali so občine sprejele statute, poleg tega se v Miljah že pripravljajo na junijske občinske volitve. Ostaja dejstvo, da Ne-sladkova uprava v tem mandatu ne bo sprejela medobčinske zveze, miljska občinska blagajna pa bo zaradi tega izgubila deželni finančni prispevek 250 tisoč evrov. Dogajanje v občinskem svetu je bilo v bistvu enako glasovanju v decembru, ko so prvič zavrnili statut. Skupščina ga je tokrat zavrnila z 9 glasovi za in 10 glasovi proti (zadnjič 8 za in 10 proti). Proti so glasovali des-nosredinska opozicija in trije občinski svetniki, to so bivši občinski odbornik Fabio Longo (Italija vrednot), Mau-rizio Coslovich (Zveza levice) in neodvisni Geremia Liguori (bivši vodja svetniške skupine SEL). Svetnica občanske liste Meio Muja Marina Busan, ki je decembra ravno tako glasovala proti, se je vzdržala. Občinski svetnik stranke SSk v okviru Demokratske stranke Danilo Šavron, ki je bil podpisnik priziva na deželno upravno sodišče zoper medobčinsko zvezo in se je zadnjič vzdržal, se tokrat ni udeležil glasovanja. Nesladek je sinoči ocenil, da bodo hude posledice za novo občinsko upravo, kajti težko bo izdelati bilanco. Kar zadeva obnašanje v večini in izgubljene glasove, si mora vsak prevzeti odgovornost, je dejal Nesladek in razložil, da je prosil svetnike za »upravno« in ne za »politično« glasovanje. Skupščina je bila očitno mnenja, da medobčinske zveze niso le »upravno« vprašanje. (ag) trst - Incident z igračo na železniški postaji Mladenič provociral s puško Proti 23-letniku je bila podana kazenska ovadba zaradi lažnega preplaha in kršenja javnega reda in miru Kako nevarno in nespametno je nositi orožje v časih, ko se že vsako najmanjše sumljivo dejanje obravnava kot potencialna teroristična grožnja, dokazuje včerajšnji incident na železniški postaji. Okrog 13. ure so se na postaji brezskrbno sprehajali trije razpoloženi mladeniči, ki so bili tudi dobro obloženi s pivskimi steklenicami. Prizor ne bi bil niti najmanj nenavaden, če ne bi eden od treh imel čez ramo oprtano puško, ki je bila sicer jasno označena z rdečim zamaškom, ki pomeni, da ne gre za pravo orožje, ampak za igračo. Mimoidoči so trojico gledali z izbuljenimi očmi, ta pa se jim je v brk smejala in se vidno zabavala. Dogodek smo v živo dokumentirali tudi mi, ker smo v Mladeniču se je vse skupaj zdelo zabavno, a le do prihoda policistov FOTODAMJ@N tistem trenutku na postaji spremljali svečanost ob odprtju novega sprejemnega centra za brezdomce. Stekli smo za družbo in jo ustavili pred glavnim vhodom na postajo. Provokacija z igračo se ji je zdela tako zabavna, da je na prošnjo našega fotografa veselo pozirala. V trenutku, ko so se fantje nastavljali objektivu, sta pritekla dva policista, ki sta vso zadevo vzela skrajno resno. Zahtevala sta osebne dokumente in mladeniča s puško, ki se je branil, češ da gre samo za igračo in da policista ne razumeta zabave, odpeljala na zaslišanje v pisarno železniške policije. Izkazalo se je, da gre za 23-mladeniča, podrobnejših informacij pa policija zaradi preiska- ve, ki je še v teku, ni želela izdati. Glavni komisar Dario Russo nam je povedal, da bodo proti mladeniču podali kazensko ovadbo po členu 658 in členu 660 kazenskega zakonika, zaradi lažnega preplaha in kršenja miru pa mu grozi kazen. Na policiji so večkrat ponovili, da so njihovi policisti vso zadevo opravili izredno profesionalno, hitro in brez povzročanja nepotrebne panike med potniki. To izjavo železniške policije lahko potrdimo tudi mi, saj se je »neslani« incident zaključil v roku parih minut. Posledice nespametnega igranja bo tako občutil le triindvajsetletnik, ki je najbrž že včeraj spoznal, da se z nekaterimi zadevami v teh časih ne gre šaliti. (sč) 6 Petek, 8. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - Stanje na področju občinskih socialnih storitev je kritično »Ne prosimo miloščine, pač pa ustrezne pogoje za delo« trst - Jutri na Borznem trgu začetek državne kampanje Cgil Listina delavskih pravic Uslužbenke občinskih šolskih menz pa bodo izročile županu Cosoliniju 4.500 podpisov proti podjetju Dussmann »Nikakor si nismo želeli povzročati slabe krvi, a je vendar stanje danes res nevzdržno, nedostojno.« Predstavniki panož-nega sindikata Fp-Cgil so na bojni nogi: stanje na področju občinskih socialnih storitev je porazno, pravzaprav kritično, kot so včeraj povedali novinarjem. Osebja - tako na tehničnem kot na administrativnem področju - je daleč premalo, prav tako sama struktura (štirje sedeži v mestu) ne zadostuje več vse večjemu prilivu oseb, ki potrebujejo pomoč. S številkami je postregel sindikalni predstavnik delavcev Paolo Taverna: občinske socialne službe naj bi razpolagale s 70 socialnimi operaterji, pa lahko računajo le na 50, socialnih vzgojiteljev naj bi bilo 10, dejansko pa jih dela le polovica, vzgojni koordinatorji so le 3, ko pa jih bi moralo biti 6. »Kakor da se ne bi nihče zavedal, da revščina v mestu stalno narašča in da se vse več oseb zateka do naših uradov, kjer jim, kljub kadrovskemu pomanjkanju, skušamo ustreči,« je dodal. Do danes so na primer prešteli 4000 prejetih prošenj za finančno podporo za družine z nizkimi dohodki: slednje je treba najprej preveriti, šele nato štarta izvedbeni postopek. »Vse to pa mora nekdo opraviti: mi lahko računamo le na dve uslužbenki. Ne pretiravam, če rečem, da so zaposleni preobremenjeni, izčrpani - fizično in psihično. Nekateri so celo prosili za premestitev.« Občinske službe za socialne storitve so zelo obremenjene, saj skrbijo za mlade, odrasle in starejše občane v stiski ter za tiste s posebnimi potrebami, pa tudi upravljajo kar s petino vsega denarja v občinski bilanci. »Dela je veliko: prošnje, novi zakoni in nova pravila, da o birokraciji ne govorimo ... Apeliramo na župana in pristojno odbornico, naj zaprosita za izjemo pakta stabilnosti, da lahko vsaj poskrbimo za zamenjavo delavk na materinskem dopustu in zaposlimo takoj 5 socialnih delavcev, pa še to vsaj za določen čas ... « je dodal Virgilio Toso. Od uprave doslej ni bilo nobenega odgovora, če ne tistega, da denarja ni. »Pa saj ne prosimo miloščine, ampak ustrezne pogoje, da lahko nudimo javne storitve!« je dodala Rossana Giacaz, ki je še potožila, da uprava nima posluha do tega področja. Sara Sternad Na Borznem trgu se bo jutri začela kampanja za zakonski predlog za ustanovitev listine univerzalnih pravic dela, ki jo je v Italiji spodbudil državni sindikat Cgil. V Trstu in v mnogih drugih italijanskih mestih se bo začelo zbiranje podpisov za listino, ki bo v očeh pobudnikov nadomestila statut delavcev in ga nadgradila. Delavske pravice bodo namreč razširjene na vse delavce in delavke, tudi na samostojne in na ljudi brez stalne službe. Skratka, materinski dopust bo npr. veljal za vse delavke, ne glede na delovno razmerje. Pobudo je predstavil včeraj dopoldne na tiskovni konferenci pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sin-covich ob udeležbi sindikalne predstavnice Cgil Antonelle Bressi, ki je go- Nedavni protest službenk menz FOTODAMJ@N vorila o položaju v občinskih šolskih menzah. Podjetje Dussmann Service iz Milana si je jeseni zagotovilo razpis za pripravljanje obrokov v tržaških občin- trst - Podpora županski kandidaturi Menisa Di Battista v Trstu Poslanec Gibanja 5 zvezd v nedeljo ob 11. uri na Borznem trgu Poslanec Gibanja 5 zvezd Alessandro Di Battista se bo po septembrskem shodu v Trstu to nedeljo vrnil v naše mesto. Di Battista bo na Borznem trgu ob 11. uri podprl župansko kandidaturo Paola Menisa, s katerim se bosta pogovarjala o varnosti, državljanskem dohodku in drugih vprašanjih tako na krajevni kot na državni ravni, kot je npr. referendum o vrtinah. Gibanje 5 zvezd gleda torej zelo resno na občinske volitve v Trstu, saj je Menisa pred kratkim v nekem tržaškem hotelu podprl tudi poslanec G5Z in podpredsednik poslanske zbornice Luigi Di Maio. Alessandro Di Battista skih otroških jaslih in vrtcih, napovedalo pa je tudi krepko znižanje plač. Uslužbenke so že večkrat protestirale, jutri pa bodo izročile tržaškemu županu Robertu Cosoliniju in pristojni občinski odbornici Antonelli Grim 4.500 podpisov, ki so jih zbrali med starši otrok. Uslužbenke menz bodo izročile podpise staršev okrog 9.30, nakar bodo na Borznem trgu od 10. do 13. ure zbirali podpise za listino delavskih pravic in za tri povezane referendume, ki jih je pripravil Cgil za ukinitev t.i. voucherjev kot plačilo za (navadno začasno) opravljeno delo, za skupno odgovornost v zakupih in za dodatne zaščite za delavce v primeru neupravičenega odpusta v podjetjih z več kot 5 uslužbenci. (ag) trst - Predlog Menis (G5Z): Nujen občinski urad za razpise Tržaška občinska uprava mora ustanoviti poseben urad za izdelavo razpisov za oddajo javnih del oz. storitev v zakup, ki bo sposoben naknadno nadzorovati izvajanje del. To je mnenje županskega kandidata Gibanja 5 zvezd Paola Menisa, ki poudarja, da so bili dosedanji razpisi slabo izdelani. Mnogokrat so si razpise zagotovila velika podjetja iz drugih dežel, s katerimi je nato težko dialogirati. Zato je treba razpise izdelovati na način, ki bo omogočal sodelovanje krajevnih srednjih in malih podjetij, pravi Menis. trst - Sporazum Dunajski župan Michael Haupl pri Cosoliniju Tržaški župan Roberto Cosolini bo danes sprejel dunajskega župana Michaela Haupla, s katerim se bosta pogovarjala o že plodnem sodelovanju, to pa bo še zlasti priložnost za podpis pomembnega sporazuma. To je pričakovan obisk, s katerim se bo Haupl oddolžil za Cosolinijeve obiske na Dunaju (prvi je bil novembra leta 2011), kjer so postavili zametke za sklenitev dogovora. Haupl se bo danes dopoldne prej sestal z županom Cosolinijem, nato bodo podpisali sporazum in ga bodo predstavili javnosti. Po kosilu si bo Haupl v spremstvu župana Cosolinija obiskal staro pristanišče in si ogledal razstavo o Lloydu in tržaških ladjah v svetu. Dogovor predvideva sodelovanje na več področjih in zadeva značilnosti in probleme, ki so tipični za srednjeevropska mesta. Med projekti je sodelovanje za večjo kakovost življenja občanov (projekt Smart City), za urbanistično načrtovanje, za prostorsko načrtovanje ter za izmenjavanje informacij glede zaščite in ohranjanja zgodovinskega jedra in kulturnega bogastva mest. Predvideni so ne nazadnje skupne pobude za ovrednotenje kulture kave, sinergije na turističnem področju, skupni programi na književnem in glasbenem področju ter sodelovanje v pristaniškem sektorju in na področju železniških zvez. Cosolini, Bassa Poropat in Morena so se spomnili Fabia Amodea Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Cosolini in predsednica združenja S/paesati Sabrina Morena so se včeraj spomnili novinarja, pisatelja in umetnika Fabia Amodea. Cosolini je še zlasti poudaril njegovo poliedrično kulturno angažiranost in dejal, da je močno prispeval k rasti Trsta. Predsednica Bassa Po-ropat je bila mnenja, da je Trst izgubil zelo občutljivega človeka, ki ga je vselej zaznamovala želja po stalnem izobraževanju in spoznavanju, ki se je odražala tudi v njegovem vodenju gledališča Miela, kjer je zagotavljal inovativno in sodobno kulturno ponudbo. Sabrina Morena se je ne nazadnje spomnila sodelovanja z njim pri organizaciji nekaterih festivalov in drugih pobud v Mieli in Skladišču idej in poudarila, da je pustil za sabo globoko praznino. trst - V bližini Velikega trga rasistične žaljivke, nato pa fizični napad S pestmi nad Senegalca 69-letni Tržačan B.G. svoji žrtvi brez razloga razbil zobe in mu poškodoval obraz - Lokalna policija ovadila storilca Afričan, državljan Senegala, se je pred dnevi brezskrbno sprehajal v bližini Velikega trga, ko ga je pred nekim barom nagovoril neznanec. Pijani 69-letni Tržačan B.G., italijanski državljan, je temnopoltega moškega začel težko zmerjati, kmalu pa je z besed prešel k fizičnemu nasilju. Ko se je 35-letni Senegalec obrnil proti svojemu sogovorniku, ga je slednji brez vsakršnega razloga (očitno samo zaradi temne polti, navaja tržaška lokalna policija) nenadoma začel močno udarjati s pestmi v obraz. Nasilnež med svojim početjem ni gledal naokrog, tako da je med udarjanjem žrtve mahnil še svojo partnerko, ki ga je hotela ustaviti: tudi ona je padla na tla. Neverjetnemu prizoru je prisostvovalo veliko ljudi in ko so videli, da obraz 35-letne žrtve močno krvavi, so takoj poklicali službo 118 ter lokalno policijo. Na prizorišče sta kmalu prispeli dve patrulji, lokalni policisti so z nemajhnim naporom ustavili napadalca in ga zadržali. Naposled so ga odvedli na poveljstvo, preverili njegovo istovetnost in ga kazensko ovadili zaradi povzročitve telesnih poškodb, upiranja, nesodelovanja z lokalno policijo ter rasne diskriminacije (po t.i. zakonu Mancino). Ker pa je bil napadalec pod močnim vplivom alkohola, ga je doletela še tozadevna globa. Žrtev nezaslišanega napada, ki živi v Italiji in ima dovoljenje za bivanje, ima razbite zobe in poškodovan obraz, zaradi česar se bo morala zdraviti približno mesec dni. Samotna smrt na Proseku Tržaški lokalni policisti so v nekem stanovanju na Proseku odkrili mrtvo domačinko, 75-letno S.S. Lokalno policijo je bila poklicala soseda, ki je bila v skrbeh, ker S.S. že več dni ni bilo na spregled. Ko so prišli pred vrata stanovanja, so policisti zaznali močan in neprijeten vonj, po katerem so takoj ugotovili, da je priletna ženska umrla. S pomočjo gasilcev so vlomili v stanovanje in v njem našli pokojnico. Njeno truplo je v slabem stanju ležalo na tleh. Sodni zdravnik je pozneje potrdil, da je ženska umrla naravne smrti. Lokalni policisti so z žalostno novico seznanili sorodnike, pa tudi državnega tožilca. Gasilci rešili psičko v Dolini Pri pokopališču v Dolini je včeraj okrog 10.30 odmeval lajež: dva večja psa - korziški pes in american staffordshire terrier (AmStaff) - sta se znesla nad samico pasme doberman. Kljub posegu lastnikov, psa nista prenehala, dokler ni prestrašena samica pobegnila in zdrknila v bližnjo dolino, pravzaprav brezno, kjer je ostala ukleščena v veje drevesa. Njen lastnik je nemudoma poklical gasilce, saj je psička tvegala, da bi zdrknila še nižje. Do pokopališča so prihiteli gasilci z miljskega poveljstva, z njimi se je pripeljala tudi ekipa posebnega oddelka SAF (gasilci speleologi, reševalci v gorah in rekah), ki so se z reševalnimi vrvmi in vponkami spustili v brezno in dokaj hitro potegnili psičko Kiro na varno. Žival k sreči ni utrpela nobene poškodbe, samo prestrašena je bila. prosek - Ekološka sobota Nabrali 14 ton kosovnih odpadkov Pretekla ekološka sobota na Proseku je »navrgla« več kot 14 ton kosovnih odpadkov in drugih nevarnih odpadkov. To je kar 5 ton več kot ob lanski izvedbi ekološkega dne na Proseku in skoraj trikrat več kot ob prvi izvedbi, leta 2014, ko so nabrali kakih 5 ton odpadkov. Podatek potrjuje dejstvo, da na Zahodnem Krasu narašča pozornost do ločenega zbiranja odpadkov in da so tovrstne pobude občine in podjetja AcegasApsAmga še kako hvalevredne. Naslednja ekološka sobota bo 23. aprila na parkirišču v bližini Rižarne. / Primorski TRŽAŠKA Četrtek, 7. aprila 2016 7 ricmanje - Do 23. aprila bodo delavci družbe Acegas postavili nove cevi Dela na kanalizaciji in vodovodu skoraj nared Ricmanjci si lahko končno oddahnejo, saj se bodo čez dva tedna (do petka, 23. aprila) le zaključila dela za obnovo dotrajane kanalizacije in postavitev novih vodovodnih cevi na glavni vaški prometni arteriji. Ko bo torej vse nared, bo kanalizacija speljana po cevnem sistemu s pomočjo črpalke do čistilne naprave pri Ža-vljah, nove vodovodne cevi pa bodo dovolile, da bodo letno prihranili kar 10 milijonov litrov pitne vode. Dela, na katera so Ricmanjci čakali že dobrih pet let, so se začela septembra lani in so v domeni z domačo občinsko upravo skušala povzročiti čim manj nevšečnosti domačinom; slednje je seveda zelo skrbelo, da ne bi bila vas nedostopna. Dela so zatorej potekala po tranšah, tako da je bila cesta vseskozi prevozna in so domačini lahko dosegli svoje domove. In ravno zaradi tega so se zavlekla nekoliko dlje od predvidenega, za kar je bilo slišati tudi veliko godrnjanja. Celotni obnovitveni poseg je vreden 1.140.000 evrov, delno pa naj bi ga krila tržaška pokrajinska uprava. Dela so bila zaupana podjetju Ace-gasApsAmga, ki se za svoje storitve naslanja na staro kanalizacijo. Po podatkih, ki so jih medijem postregli ravno z družbe AcegasAp-sAmga, bo obnovitveni poseg vasi oz. Ricmanjcem prinesel več koristi: nov kanalizacijski sistem bo namreč tako greznico oz. komunalno odpadno vodo kot padavinsko vodo usmeril v čistilno napravo pri Žavljah; doslej je namreč del te odpadne vode romal v potok Gias. Nov kanalizacijski sistem bo torej nedvomno higiensko-okolj-ska pridobitev. Opozoriti velja, da predstavljajo ta obnovitvena dela samo začetek širšega obnovitvenega projekta, ki ga domača dolinska občinska uprava predvideva v Ricmanjih. V načrtih je namreč tudi širša, splošna prenova vaškega središča, ki naj bi vključevala tudi sanacijo sekundarnih kanalizacijskih odtokov, obnovo javne osvetljave, ureditev vozišča in urbane opreme. Dela na glavni prometni arteriji so precej ovirala prehod vozil skozi vas FOTODAMJ@N S strehe ob deževnih dneh kaplja v notranje prostore FOTODAMJ@N salež - Jutri na sedežu SKD Rdeča zvezda Prelomna seja ZSKD Članice bodo izbirale nov odbor pred iztekom mandata starega odbora - Predsednica Živka Persi odhaja Jutri bo v jutranjih urah v prostorih Slovenskega kulturnega društva Rdeča zvezda v Saležu potekal pokrajinski svet Zveze slovenskih kulturnih društev za tržaško pokrajino. Letošnje letno srečanje vseh včlanjenih društev na Tržaškem bo posebne narave, ker bodo članice ZSKD izbirale nov odbor pred iztekom mandata starega odbora. Obdobje je za najštevilnešjo zvezo društev Slovencev v Italiji prelomne narave. Januarja je vodstvo ZSKD prevzela namreč Živka Persi, odbor se je pa kmalu odločil, da ne počaka naravnega zaključka mandata, ki naj bi potekal v prvi polovici leta 2017, in da skliče nove volitve. Deželni kongres ZSKD bo 14. maja na Opčinah, do takrat pa bodo morale izbirati članice nova Živka Persi FOTODAMJ@N pokrajinska vodstva. Na Tržaškem zapušča na jutrišnji seji pokrajinskega sveta Živ-ka Persi krmilo pokrajinskega vodstva. Tudi kar nekaj članov preteklih dveh vodstvenih sestavov je napovedalo, da ne bo ponovno kan- didiralo, zaradi česar gre pričakovati, da bo pokrajinsko vodstvo dokaj prenovljeno. O pomembnosti obdobja, ki ga ta čas preživljajo kulturne organizacije, priča tudi reforma financiranja društev, ki jo je dežela dejansko uvedla z objavo novega pravilnika za financiranje ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji decembra lani. Zveza slovenskih kulturnih društev bo direktno financirala svoje članice in jutrišnja seja pokrajinskega sveta organizacije bo priložnost, da se bodo društva seznanila z novimi postopki oz. obrazci za obračunavanje prejetih prispevkov tako za leto 2016 kot za leto 2017. Glede na vse naštete vsebine jutrišnje seje je prisotnost vseh včlanjenih društev izjemnega po- barkovlje - Jutri Spomin na Jelko Grbec bazovica - Več resolucij na seji vzhodnokraškega rajonskega sveta S strehe vrtca pušča Težave v otroškem vrtcu Ubalda Vrabca - Openski tramvaj naj postane izključno turistična prevozna linija Da je streha otroškega vrtca Ubalda Vrabca v Bazovici dotrajana oziroma v izredno slabem stanju, je na torkovi seji vzhonokraškega rajonskega sveta z resolucijo opozoril svetnik mešane skupine Damijan Križmančič. V resoluciji je namreč pojasnil, da z nje v deževnih dneh na več krajih pronica voda v notranje prostore, pa čeprav je bila še pred nekaj leti za silo zakrpana. Stanje se torej žal ni spremenilo, pravzaprav še poslabšalo se je, ugotavlja Križmančič. V resoluciji je zabeležil, da so vodni madeži vidni pred glavnimi zasilnimi izhodi - med drugim nekateri od teh celo niso skladni s protipožarnimi predpisi. Pred kratkim je začelo puščati tudi v kuhinji (medtem jo je obiskalo tudi Zdravstveno podjetje) in sprejemni dvorani nad električno ploščo. Kljub številnim opozorilom odgovornemu podjetju in nekaterim posegom, pa se stvar nikakor ni rešila ... Zaradi velike nevarnosti kratkega stika ali pa celo požara svetniki zahtevajo, naj župan takoj ukrepa. Na isti seji je beseda tekla tudi o openskem tramvaju. Nanj je z resolucijo opozoril svetnik Demokratske stranke Matej Iscra, ki meni, da je tramvaj ena izmed najpomembnejših turističnih znamenitosti, s katerimi se lahko ponaša naše mesto. Vse številnejši so namreč turisti, ki se z njim zapeljejo na Opčine in skozi okna uživajo ob pogledu na Tržaški zaliv. Iscra sprašuje, da bi torej preučili tramvajsko namembnost, se pravi da predlaga, da bi bil tramvaj izključno turistična prevozna linija. Pri tem bi bilo po svetnikovem mnenju primerno, ko bi spet uvedli stara imena tramvajskih postaj od Trga Oberdan do Opčin, ko bi redno skrbeli za vzdrževanje zelenja okrog scenografske proge in ko bi morda poskrbeli za avdio vodnik, ki bi turistom omogočal poslušanje vnaprej posnetih točk ogleda. Seveda bi bilo pri tem potrebno okrepiti alternativno povezavo med Opčinami in Trstom, se pravi že preizkušeno avtobusno linijo 2/ oziroma 4, piše še Iscra. V nedeljo bo poteklo 20 let od smrti tovarišice Jelke Grbec. Kot vsako leto se bo tržaška federacija Stranke komunistične prenove s krajšo svečanostjo poklonila njenemu spominu jutri ob 9. uri na barkovljanskem pokopališču. Jelka Grbec se je rodila v Barko-vljah leta 1927, bila je partizanka, ko-munistika, borka za pravice žensk in za globalno zaščito manjšinskih pravic. Na listah Komunistične partije Italije je bila izvoljena za občinsko, nato pokrajinsko svetnico, v sedemdesetih letih pa je bila izvoljena za senatorko. Po razkolu KPI je bila med ustanovitelji Stranke komunistične prenove, bila je tudi članica vsedržavne-ga vodstva. Jelka Grbec je vse svoje življenje posvetila drugim in boju za lepšo bodočnost, za pravice. Nobelovci tunizijske Četverice za dialog »Demokratični proces v Tuniziji ter perspektive za sodelovanje in razvoj v sredozemskem bazenu« je naslov sobotnega foruma v deželni palači na Velikem trgu v Trstu. Srečanje, ki sodi v okviru projekta DevelopMed, se bo jutri začelo ob 10.30 z uradnimi pozdravi župana Roberta Cosolinija, predstavnika tunizijskega veleposlaništva v Italiji Mohameda Ben Abida in deželnega odbornika Francesca Peronija, nakar bo besedo prevzela Četverica za dialog v Tuniziji, ki je lani prejela Nobelovo nagrado za mir. Mednarodni posvet o urbani regeneraciji Tržaško združenje za urbani razvoj Kal-lipolis in zbornica arhitektov prirejata danes mednarodni posvet o urbani regeneraciji, ki bo potekal od 10. do 13. ure in od 14.30 do 17.30 v dvorani Ri-sta Škuljeviča v Ul. Genova 12. Gre za del projekta LARU, ki ga sofinancira Dežela FJK in v katerem s Kallipolisom sodelujejo podjetje ATER, Zdravstveno podjetje, oddelek za inženirstvo in arhitekturo Univerze v Trstu ter dunajska Technische Universität. Dvodnevna konferenca o otroškem zobozdravstvu Več kot 150 zdravnikov, zobozdravnikov, zdravstvenih tehnikov in študentov bo danes in jutri sodelovalo na konferenci o multidisciplinarnem pristopu k otroškemu zobozdravstvu, ki ga v Trstu (v dvorani Rita Levi Montalci-ni v katinarski bolnišnici) prireja deželna sekcija italijanskega združenja zobozdravnikov. Podpredsednik deželne sekcije Paolo Tacchino razlaga, da je skupno izobraževanje različnih strokovnjakov temelj za boljše negovanje malih pacientov. 8 Petek, 8. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji ljubljana - Na zaključni slovesnosti natečaja Moja rodna domovina: nagrajeni zamejski šolarji Šestnajst dijakov šol Cankar in Kosovel ter učencev osnovne šole Voranc Šestnajst dijakov šentjakobske nižje srednje šole Ivana Cankarja, dolinske nižje srednje šole Simona Gregorčiča ter dolinske osnovne šole Prežihovega Voranca je bilo nagrajenih na slavnostnem večeru literarnega natečaja Moja rodna domovina - Slovenija praznuje 25. rojstni dan, ki ga je priredila Osnovna šola Vič iz Ljubljane pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Gre za natečaj, ki stopa letos že v 8. sezono in ki se ga udeležujejo osnovne šole iz vse Slovenije, letos pa so se ga prvič udeležile tudi šole iz zamejstva. Sodelujoči so svoje misli o rodni domovini zapisali v spisu ali v verzih, nekateri pa so jih celo upesnili in jih med drugim zapeli na zaključnem večeru. Strokovna žirija je izbrala nekaj več kot 30 zmagovalcev, med njimi so bili vsi sodelujoči učenci slovenskih šol iz Italije, da ne bi komu, kot so sami povedali, delali krivice, kajti vsa njihova dela so bila po mnenju žirije vredna nagrade. Tako so bili nagrajeni dijaki šole Ivana Cankarja Carlo Stocchi, Matej Stopar in Francesco Pe-taccia pod mentorstvom profesorja Elie Bastiančiča, dijaki šole Srečka Kosovela Martin Čok, Nicole Galluzzo, Veronica Luca, Nicole Maurel, Ines Racman in Tristan Taverna pod mentorstvom profesorja Borisa Pangerca in učenci šole Prežiho-vega Voranca Jaran Bandi, Jakob Tul, Kim Locatelli, Tessa Zeriali, Nika Cocevari, Karin Lovriha in Tea Strani pod mentorstvom učiteljice Monike Sulli. Podelitve nagrad se je poleg nagrajencev udeležila lepa množica ljudi, med drugimi tudi ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič, jordanski konzul v Sloveniji Samir Hamarin ter visoki predstavniki različnih institucij, ustanov in organizacij. Slovenskim šolam s Tržaškega sta se pridružila ravnatelja Fio-rella Benčič in Marijan Kravos. Večer se je začel s slovensko himno, ki jo je zapela učenka osnovne šole Koper Lia Luša. Ravnatelj osnovne šole Vič Sašo Vlah je prisotnim zaželel dobrodošlico iz izrazil posebno zadovoljstvo za prisotnost slovenskih šol iz zamejstva. »Vaše literarno ustvarjanje nam dokazuje, da ste mladi predani naši domovini«, je med drugim več fotografij na www.primorski.eu Izlet po Ljubljanici povedal.« Navezal se je tudi na aktualne teme in med drugim dejal, da sta danes Evropa in tudi Slovenija pred novo preizkušnjo. »Slovenija je postala tranzitna država, katero so že in jo še bodo prečkali številni begunci in migranti. Pred nami je nov izziv, kako ljudem, ki zapuščajo svoje domove pri iskanju njihove sreče, kar se da najbolje pomagati« je dodal. Pevska skupina Prijatelji iz Kočevja je zapela pesem Oj Triglav moj dom, nato je prisotne pozdravil predstavnik soor-ganizatorjev literarnega natečaja, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljana, Igor Potočnik. Priznanja mladim avtorjem najboljših nagrajenih prispevkov dajemo še posebej ponosno, je med drugim povedal, »v svojih literarnih delih ste namreč nam starejšim vsak po svoje zaupali, kaj Nagrajenci natečaja vam pomeni domovina. Letošnji prispevki, ki so obogateni tudi s prispevki osnovnih šol iz zamejstva, so najboljši dokaz, da smo vsi skupaj na pravi poti, na kateri bomo vztrajali tudi v bodoče,« je zaključil. Po nastopu folklorne skupine OŠ Koper pod mentorstvom Nine Luša je ministrica Republike Slovenije za obrambo Andreja Katič po zahvali vojnim veteranom nagovorila mlade udeležence natečaja. »Ponosna sem na vas, da tako plemenito uporabljate svoje talente, znanje in energijo, da z besedo, v poeziji in prozi izkazujete naklonjenost in čast svoji domovini, da izražate spoštovanje do osamosvojitvenih dogodkov, čeprav jih sami niste doživljali. Ob tem bi rada izrekla tudi priznanje vašim staršem, učiteljicam in učiteljem, mentoricam in mentorjem, da vam predstavljajo vrednote, ki so za naš narod izrednega pomena. Vesela sem in ponosna, da se je toliko šol iz Slovenije in iz zamejstva odzvalo na natečaj.« Nadaljevala je v prepričanju, da je večer tudi dokaz, da »smo Slovenke in Slovenci domoljubni, da gre za čutenje in zavedanje, ki je v nas. Domoljubje je del naše državljanske zavesti, ki nas vse združuje in povezuje, ne glede na starost, spol, svetovni nazor in druge osebne značilnosti oz. izbire v katerih se razlikujemo. Dragi mladi,« je zaključila, »uživajte v svoji mladosti, naj bo čim lepša in vse najboljše naši domovini. To je vaš neprecenljivi prispevek in mislim, da je Slovenija ponosna na vaše darilo.« Pred predstavitvijo nagrajencev in odlomkov njihovih del je spregovoril še avtor ideje in mentor literarnega natečaja, Andrej Jurjevič. Povedal je, da je bila letošnja udeležba največja doslej, prispelo je 242 literarnih del, prvič tudi iz zamejstva. Izrazil je željo, da bi natečaj postal vseslovenski projekt, ki naj bi bil jasno vpet v koledar kulturnih prireditev v Sloveniji. Nagrajenci so končno predstavili odlomke iz svojih del, vsak nastop je bil nagrajen s ploskanjem. Dela, ki govorijo o ljubezni do domovine, otroških sanjah, lepoti Slovenije, domoljubju, slovenskem jeziku in mnogo drugem, so organizatorji ponatisnili. Nagrajenci so poleg knjige iz rok ministrice in organizatorjev prejeli posebno, za to priložnost izdelano medaljo. Nagrajeni slovenski tržaški dijaki in so v popoldanskih urah odšli na izlet z ladjico po Ljubljanici - tudi to je bil del nagrade. Zvečer so se vrnili domov z nepozabnimi občutki. Darko Bradassi trst - Verdi Lekcija o D'Annunziu in Mussoliniju V gledališču Verdi bo jutri ob 11. uri novo srečanje iz ciklusa lekcij Zgodovina v umetnosti, ki jih prireja tržaška občinska uprava na pobudo založnika Laterza in v sodelovanju z družbo AcegasApsAmga in Fundacijo CRTrieste. Tokrat bo na oder gledališča stopil prof. na rimski univerzi La Sapienza Emilio Gentile, ki bo predaval na temo DAnnunzio e Mussolini rivali. Gentile bo izhajal iz Anichini-jeve risbe o Danteju, srečanje pa bo uvedel novinar Alessandro Mezzena Lona. Občinska uprava se je odločila za nov niz srečanj glede na uspeh pobude v zadnjih dveh sezonah, ki sta bili posvečeni nizu srečanj o zgodovini Trsta in ciklusu predavanj o prvi svetovni vojni. dunaj - Izlet dijakov zavoda Žige Zoisa Tradicija in trajnostni razvoj Ogled cerkev, muzejev, arhitekture in tudi upepeljevalnika Spittelau, ki sežiga odpadke in proizvaja energijo Dijaki Zoisa na Dunaju Ko so se dijaki obeh trienijev zavoda Žige Zoisa odločili, da bo letošnja destinacija šolskega izleta Dunaj, najbrž niso pričakovali, da jih bo avstrijska prestolnica tako prevzela in da bo Otto Wagner postal prava kultna osebnost. Tudi niso vedeli, da bo v cerkvi sv. Štefana prekrival prezbiterij z glavnim oltarjem postni prt Collective heart, sešitek prtič-kov slovenske multimedijske ustvarjalke Eve Petrič. Pripraviti program za dve tako različni smeri, ni bilo enostavno. Spraševali smo se tudi, če mladim generacijam tradicionalne kulturne znamenitosti sploh še kaj pomenijo. Ugotovili smo, da je vse najbolj prevzel Schönbrunn s svojimi dvoranami in parkom, celo bolj od samega Hof-burga. Tudi kenotafij Canove v Avguštin-ski cerkvi je pustil globok vtis. Po ljubljanskem in praškem obdobju smo si lahko ogledali še Zacherlovo hišo, lep primer dunajskega obdobja arh. J.Plečnika. Nedaleč stran, nasproti zlatarne oz. bivše trgovine s svečami Retti, projekta arh. H. Holleina, pa še Artarjo arh. M. Fabianija Kako čudovit pogled na mestno jedro je imel Otto Wagner, je marsikdo pomislil, ko je prepoznal nepogrešljive detajle mansard-nega stanovanja, v katerem je kasneje živel tudi Hundertwasser. Kaj pa sodobna, moderna arhitektura? Ko smo oktobra obiskali EXPO, smo se ustavili pri nekaterih paviljonih,ki so jih projektirali znani arhitekti. Tako smo si ogledali najnovejše arhitekturne dosežke in nove materiale. Sprehod po campusu Ekonomske fakultete je bilo nadaljevanje v tej smeri. Pri tem je zanimivo, da so stav- be različne, saj je vsako stavbo projektiral drug arhitekt. Najdlje smo se ustavili pri tisti,ki je očarala prav vse. To je knjižnica Zahe Hadid. Svoboda, ki naj bi je bila deležna umetnost jeder Kunst ihre Freiheit pripada torej tudi arhitekturi? Hundertwasser je bil verjetno drugačnega mnenja, saj je trdil, da so njegove nabolj inovativne projekte »popravili«. Hans Hollein pa je priznal, da lahko arhitekti ustvarjajo čisto in absolutno arhitekturo . Še skok v Belvedere, kjer si je mogoče ogledati dela Klimta,Schieleja in Kokosh-ke, čeprav so nekatera Klimtova v Ameriki, kot smo lahko videli v filmu Woman in gold. V Kunssthistorisches Museum pa si je vsak ogledal tisto, kar ga je zanimalo. Lep primer trajnostnega razvoja, o katerem se danes veliko govori, je upepe-ljevalnik Spittelau, ki sežiga odpadke in proizvaja energijo za ogrevanje. Pa še nekaj vtisov Tomaž: Premišljeval sem, kako je dobro razvita socialna oskrba na Dunaju in v Avstriji nasploh. Presentilo me je dejstvo, da je Avstroogrska veljala za prvo državo, ki je začela z družbeno gradnjo. Na Dunaju je v vsakem predelu mesta vsaj nekaj družbenih stanovanj. Je država, ki je najbolj usmerjena v trajnostni razvoj in je najbolj prijazna do okolja.Že vrsto let je javni prevoz na električni pogon. Večina prebivalcev se gaposlužujeVeliko je tudi električnih avtomobilov, predvsem znamke Tesla. Matej: Enkraten primer kako se lahko moderna in sodobna arhitektura spajata s tradicijo,kulturo, glasbeno umetnostjo in z nekdanjim cesarskim razkošjem. S svojim posebnim arhitekturnim in umet- nostnim pečatom te popelje v prete-klost,pravzaprav v veličastnost habzbur-ške monarhije,Mozarta, očeta dunajskega valčka J.Straufla in Sigmunda Freuda. Avstrija ima tudiodličen zdravstven in izobraževalen sistem. Dunaj je mesto z najvišjimi standardi. Matija: Dunaj je mesto arhitekturnih razlik, mešanica različnih slogov. V središču mesta lahko vidimo stolno cerkev v gotskem slogu,nasproti pa moderno stavbo Haas Haus z velikimi zasteklenimipo-vršinami, v katerih se zrcalijo bližnje stavbe... Mesto se stalno obnavlja z novimi slogi in preureditvami starih industrijskih objektov. Tak primer so stari gazometri, ki so jih prenovili 4 arhitekti. V tem primeru ne vidimo staro ob novem, ampak novo v starem ker so arhitekti ohranili zunanjost gazometrov. Enrico: Dunaj je mesto barv. Izjemno lepa so Hundertwasserjeva dela. Tak primer je upepeljevalnikSpittelau. Tega so prenovili zaradi požara. Projekt za obnovo objekta je izdelal Hundertwasser, ki mu je dal razkošni barvni videz na stebrih in fasadi. S primernimi barvami je ustvaril tako harmonijo, da je postal industrijski ob-jektprava turistična znamenitost. Eno najlepših del je Hundertwasser Haus, primer družbene gradnje, kjer je na fasadi prisotnafuzijaprimarnih barv in zelenja. S tem je želel posredovati »veselje in srečo«. Na celotni stavbi skoraj ni prisotnih špičastih kotov. Tudi v notranjosti prevladujejo žive barve in harmonija. Mislim, da je pomembno olepšati kraj v katerem živimo, ker to vpliva na naše življenje. A.B.in nekaj dijakov 5.GOP razreda / Primorski TRŽAŠKA Četrtek, 7. aprila 2016 9 trst - Razstava najnovejših del v Občinski galeriji Močni emocionalni naboj Edija Žerjala V sredo so v Občinski galeriji na Velikem trgu odprli slikarsko razstavo novejših del tržaškega likovnega ustvarjalca Edija Žerjala z naslovom Potovanje. Edi Žerjal je vzljubil ustvarjanje še v času obiskovanja liceja, saj je Černigoj znal svoje učence motivirati in jim posredovati svoje bogate izkušnje avantgardista ter intelektualca. Šola za risanje figure pri mestnem muzeju Revoltella, ki jo je takrat vodil umetnik Nino Peri-zi, je prav tako pomenila umetniku možnost poglobljenega spoznavanje risarskih veščin; obiskovanje grafične šole pod vodstvom Mirelle Schott Sbisa pa je pomenilo dodatno obogatitev spoznavanja specifičnih tehnik jedkanja. Prav ta zvrst je Žerjala posebej pritegnila, zato se je še dalje izpopolnjeval v Urbinu, umetniškem mestu, ki se ponaša s tradicijo v grafiki. Tako je umetnik leta 1987 bil med ustanovitelji Združenja tržaških grafikov. V sedemdesetih letih je skupaj z drugimi slovenskimi umetniki sodeloval v krogu Grupe U, v duhu ustvarjalnosti in umetnosti, ki povezuje in podira meje med zvrstmi, z željo večje odprtosti do likovne debate. Kasneje se je posvetil akvarelu in drugim slikarskim tehnikam. Preizkusil se je tudi v zvrsti likovne opreme knjig in plakatov ter scenografiji. Pomemben je njegov dobrinos sakralni umetnosti, saj so po njegovem načrtu izdelali barvasta okna za kapelico šolskih sester v Ricmanjih in v župnijski cerkvi v Bazovici. Razen v Italiji je razstavljal še v Sloveniji, Avstriji, Španiji, Rusiji in v ZDA. Edi Žerjal je vsestranski umetnik, tankočuten do sprejemanja različnih sugestij iz naravnega in kulturnega okolja, kateremu pripada. Raznolike izkušnje s področja vizualne umetnostni so mu dovolile, da je s časom izoblikoval bogato slikarsko govorico, ki vsebuje obenem tudi grafične prvine. Njegova dela pa označuje tudi specifična kompozicijska struktura. Likovna dela iz zadnjega ustvarjalnega obdobja gradi večplastno in se poslužuje različnih vrst posegov, kot bi želel raziskovati soočanje s spominom, ki prežema posamezne kraje, saj se po njih navdihuje in je posebej pozoren na emocije, ki mu jih vzbujajo. Bil je Černigojev učenec in je prevzel od svojega učitelja predvsem veselje do eksperimentiranja. Rad kombinira zato različne izrazne tehnike: lepljenka mu nudi možnost za raziskovanje izraznosti posameznih površin, medtem ko je slikarski medij tisti, ki vtisne življenje njegovim slikam. Predvsem zadnji ciklus del označuje živahna mediteranska barvitost. Oblike težijo k sintezi in abstrahi-ranju, vsekakor pa hranijo pripovednost motiva, prepoznavne so predvsem značilnosti ahitektonskih elementov sakralnih objektov, gradov, palač. Umetnik prikliče v spomin obiskane kraje, tako postane preko ustvarjalnega posega potovanje metafora, ki prevzame gledalca prav preko močnega emocionalnega naboja. Basaglia in ustava V Postaji Rogers bo danes ob 17.30 izvedenec za ustavna vprašanja Daniele Piccione predstavil svojo knjigo Il pensiero lungo -Franco Basaglia e la costituzione (Misel na daljavo - Franco Basa-glia in ustava. Desno Edi Žerjal; spodaj razstavljena dela; levo udeleženci odprtja razstave v Občinski galeriji FOTODAMJ@N Struktura slike se deli na barvna polja, ki spominjajo na pogled kaleidosko-pa, kot bi to bilo vabilo, naj opazujemo svet, ki nas obdaja, iz različnih zornih kotov in pri tem ne smemo prezreti obenem bolj skrivnostnih vidikov, ki nas pre- trst - Drevi Dih barve Vesne Benedetič V Mednarodnem domu žensk (Ulica Pisoni 3) bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo akvarelov likovne umetnice Vesne Be-nedetič Dih barve, ki se vključuje v pobudo Pomlad žensk, ki jo že tradicionalno vodi Pokrajina Trst ob mednarodnem dnevu žensk. Benedetičeva bo tudi tokrat obiskovalcem postregla s svojimi nežnimi živalicami sredi čudežne narave - z lisičkami, kiti, medvedki ali palčki, ki v vsakega izmed nas prikličejo otroške občutke in energijo. O umetnici in njenih delih bo spregovorila umetnostna kritičarka Maria Luisa Runti. Razstava bo na ogled do 3. maja. ko močnih emocionalnih doživetij vodijo v bistvo simboličnega pomena in duhovne globine. Razstava bo na ogled do 1. maja, vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure. Jasna Merku zgonik - Na občini razstava del Gianne Viezzoli Mandale in simboli Odprtje razstave del Gianne Viezzoli (desno) FOTODAMJ@N Ob velikem številu prijateljev in znancev so pretekli teden na občini v Zgo-niku odprli razstavo Gianne Viezzoli Mandale in simboli. Razstavljena dela je natančno predstavila in analizirala Loretta Berdini. Prisotne je nagovoril in pozdravil odbornik za kulturo David Pupulin. Razstava bo odprta do 29. aprila. slovensko **** stalno gledališče prosek - V Kulturnem domu Kory Clarke in Warrior Soul Rokerska sobota Jutri bo od 18. ure nastopilo pet krajevnih bendov, nato ameriški gostje, sledil bo afterparty MOJ DEVETSTO Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT Kory Clarke s svojimi Warrior Soul Jutri zvečer se v proseškem Kulturnem domu obeta energičen in zabaven večer, saj bodo prostore napolnili ljubitelji rock glasbe. Na pobudo združenja Rock Out Project (v sodelovanju z Radioactive Booking in Planet K Records) bo najprej nastopilo pet krajevnih bendov -Concrete Jelly, TSO, Black Pope, Damned Pilots in Tytus. Glavni gostje pa bodo Američani, in sicer Kory Clarke s svojimi Warrior Soul, ki bodo prvič nastopili v Trstu. Za dj set bo skrbel Raul de la Raul, po polnoči pa bo na vrsti še afterparty s posebnim gostom Marcom Bellinijem. Koryja Clarka opisujejo kot enega najbolj karizmatičnih rokerskih liderjev. Skupina Warrior Soul, ustanovljena leta 1987 v New Yorku, je svojo prvo in najbolj prepoznavno ploščo izdala leta 1990 (Last Decade Dead Country). Novembra lani je šla v prodajo nova plošča Light Your Bonfires, v kateri je Clarke akustično predelal stare komade. Vrata bodo odprta od 17., koncerti bodo na sporedu od 18. ure. Zabava je zagotovljena! Avtorski projekt Patrizie Jurinčič DANES - petek, 8. aprila, ob 20.30 premiera za abonente v soboto, 9. aprila, ob 20.30 v nedeljo, 10. aprila, ob 16.00 W v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 22. maja Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com 10 Nedelja, 10. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski repen - Praznovanje se bo začelo ob 9. uri na trgu, odprtje ob 12. uri Pešpot Gemina: jutri slovesno odprtje Na repenskem trgu bodo jutri praznovali in odprli zadnji del pešpoti Gemina. Slavje se bo začelo že ob 9. uri, ko se bodo pohodniki zbrali na »Placu« v Repnu, od koder bodo krenili proti različnim etapam. Slovesna predaja namenu bo ob 12. uri pri Vratih na Krasu. Kot je sporočila pokrajinska uprava, so pešpot Gemina dokončno uredili pred približno tremi tedni, se pravi pred predvidenim rokom. Zadnja faza je zadevala dela na odseku med občinama Zgonik in Repentabor, za kar so porabili 304 tisoč evrov, od katerih je 40 tisoč prispevala Fundacija CRTrieste. Pot bodo torej odprli jutri dopoldne in priredili pravi itinerar z vodenimi ogledi in etapami v več krajih, kot so kal Draga, kal Močilo, kamnolom Petroviča (z obiskom didaktične kmetije) in postanek za birdwatching oz. opazovanje ptic pri opazovališču v Dolu pri Močilu. Po slavnostnem odprtju bo ob 13.30 pohod po poti Gemina proti Co-lu prek Pesniške poti, Tabra in kala Glinca (voden ogled). Sledila bo vrnitev v Repen mimo Ostrega Vrha. Vse vodene oglede bodo priredili specializirani vodiči kluba CAI. trst - Danes Poklon Robertu Schumannu V dvorani Piccola Fenice v Ul. sv. Frančiška 5 se bo tržaško združenje Mozart spomnilo 160-letnice smrti Roberta Schuman-na, enega od največjih skladateljev in dirigentov devetnajstega stoletja. V Trstu rojeni a v Braziliji živeči violinist Emanuele Baldini in pianist Luca Delle Donne, prav tako iz Trsta, bosta izvedla dve morda manj znani skladateljevi deli, in sicer Sonato št. 1 v a-molu op. 105 in Sonato št. 2 v d-molu op. 121. Aperitiv z igralci predstave Terra di confine V kavarni San Marco bo jutri ob 11.30 običajni gledališki aperitiv z igralci, ki nastopajo v predstavi Terra di confine v gledališču Ros-setti. To je predstava, ki jo je Daniele Salvo ustvaril na podlagi knjig izraelskega pisatelja Amosa Oza. Wunderkammer: Chiara Vidonis in The Panides Wunderkammer vabi drevi ob 20. uri v gledališče Miela, kjer bo na sporedu večer BaRock z dobro glasbo iz severovzhodne Italije. Tokrat bosta nastopila Tržačanka Chiara Vidonis in trio iz Veneta The Panicles, ki je lani sodeloval v televizijski oddaji X Factor. ki Ji Drevi koncert Marca Rovellija V Lovatu knjiga Emilie Marasco trst - Nocoj v kinu Nazionale Filmski Poljub Prisotnost režiserja Ivana Cotronea in mladih protagonistov Včeraj danes Danes, PETEK, 8. aprila 2016 ALBERT Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.42 - Dolžina dneva 13.11 - Luna vzide ob 7.17 in zatone ob 21.08. Jutri, SOBOTA, 9. aprila 2016 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 2 km na uro ju-govzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj C. M Izleti Mladi protagonisti filma Poljub V kinu Nazionale bo nocoj ob 20.30 srečanje z režiserjem filma Un Bacio (Poljub) Ivanom Cotroneom in nekaterimi mladimi protagonisti. Cotroneo je film posnel po njegovi istoimenski knjigi, ki je izšla leta 2010 pri založbi Bompiani. Govori o treh šestnajstletnikih (Lorenzo, Blu in Antonio), ki obiskujejo isti razred v istem liceju, vsi trije so iz družin, ki jih imajo strastno rade, kljub temu pa - zaradi različnih razlogov - živijo oddaljeno od vrstnikov ... Cotroneo bo spregovoril o filmu, pa tudi o svetu mladih, ki ga zelo privlačuje. Na srečanju bosta prisotna protagonistka Valentina Romani (ki se nahaja v mestu na snemanju nadaljevanke La verita di Anna Carla Lucarellija) in mladi filmski debitant iz Gradišča Rimau Grillo Ritzberger. Film o krajih najstniške ljubezni Kraji v Furlaniji Julijski krajini, kjer si se zaljubil. To je bila vezna nit pobude, iz katere je - na podlagi pričevanj in občutkov trinajstih dijakov višjih srednjih šol - nastal dokumentarni film z naslovom Se dico cuore (Če rečem srce), ki ga bodo danes ob 18.30 predstavili na sedežu Goran Viler Hair Style v Ul. Roma 9. To je že enajsta izvedba projekta Tokrat je na vrsti .... srce, ki si ga je zamislila in izvedla umetnica Lorena Matic. Pri njem je s svojimi ljubezenskimi zgodbami sodelovalo več kot sto mladih iz vse dežele. Izbranih je bilo trinajst, ki so se - s filmsko ekipo - vrnili na kraj ... zaljubljenja in pred kamero podoživeli ljubezenske občutke. Ob predstavitvi dokumentarnega filma bodo tudi odprli razstavo del fotografa Maurizia Melozzija, likovne umetnice Paole Russo in slovenske ilustratorke Lare Jeranko Marconi. Čestitke Marco Rovelli je bil pevec in avtor skupine Les Anarchistes, nato pa se je odločil za solistično pot. Poleg tega je napisal tudi več knjig in sodeluje z raznimi časopisi ter revijami. Dejaven je tudi v gledališču, sodeloval je z Monijem Ovadio. Anarhistična skupina Germinal vabi na Rovellijev koncert, ki bo drevi ob 21. uri v Ul. Bosco 52A. Dragi IVAN! Za tvoj včerajšnji rojstni dan ti želimo vse naj naj, Anica in Edi z družino. Ob uspešno opravljenem izpitu smučarskega učitelja 3. stopnje, čestitamo članu DAVIDU SOSIČU vsi pri SK Brdina. 0 Mali oglasi ODDAMO svetlo, delno opremljeno, trisobno stanovanje (70 kv.m.) z balkonom in pogledom na morje na Furlanski cesti (Barkovlje). Zunanje parkirišče pred stavbo. Tel. 3408633712. POSOJAM NA DOM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. 339-8201250. SCOOTER trikolesnik piaggio MP3 250ie črne barve, letnik 2006, prevoženih 24.000 km, servisiran, prodam. Tel. 331-3901302 ali 040-291479. ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah). Turistične kmetije Drevi ob 18. uri bodo v knjigarni Lovat prvič v Italiji predstavili knjigo genovske pisateljice Emilie Marasco Volevamo essere Jo, ki je izšla pri založbi Mondadori. Srečanje bosta uvedla Elisabetta Bacci in Corrado Premuda. AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 10. aprila, vsak dan, od 10.00 do 22.00. Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790 H Osmice DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci št. 2. Vabljeni! Tel.: 040229261. ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. OSMICA ŠKERK je odprta v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni! Tel.: 040-327104. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. SPDT vabi v nedeljo, 10. aprila, na pohod od Cola do izvira Hublja. Predvidene so štiri ure in pol/pet ur nezahtevne hoje. Prevoz do izhodišča z osebnimi sredstvi. Zbirališče ob 7.00 pri spomeniku v Križu. Info na tel. št. 040-413025. SPDT in Planinska odseka ŠD Sloga -ŠK Devin vabijo v nedeljo, 17. aprila, na srečanje »Prijateljstvo brez meje 2016«, ki ga pripravlja Planinska skupina Bazovica iz Reke. Do zbirnega mesta, lovske koče Lisac (med Klano in vasico Lisac), se bodo tržaški pohodniki pripeljali z avtobusom. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz Bazovice. Prijave sprejemamo do sobote, 9. aprila, na tel. št. 040413025 (Marinka). KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, vabita v soboto, 23. aprila, na enodnevno srečanje v spoznavanju krajevnih in kulturnih karakteristik Benečije. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072 in v Zgoniku pri Madaleni, tel. 040-229123. Loterija 7. aprila 2016 Bari 23 15 68 22 11 Cagliari 25 24 41 3 28 Firence 77 44 64 35 78 Genova 8 12 56 67 16 Milan 88 8 84 47 67 Neapelj 23 76 65 88 19 Palermo 11 28 80 81 35 Rim 9 87 52 12 24 Turin 29 3 39 36 85 Benetke 8 37 3 79 87 Nazionale 15 17 49 72 27 Super Enalotto Št. 42 38 42 45 59 66 87 jolly 5 Nagradni sklad 69.706.981,91 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 5 dobitnikov s 5 točkami 31.374,24 € 456 dobitnikov s 4 točkami 346,90 € 14.862 dobitnikov s 3 točkami 32,25 € 229.948 dobitnikov z 2 točkama 6,49 € Superstar 26 Brez dobitnika s 5 točkami -- € Brez dobitnika s 4 točkami -- € 63 dobitnikov s 3 točkami 3.225,00 € 1.148 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.222 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.966 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Primorshi TRŽAŠKA Četrtek, 7. aprila 2016 1 n Lekarne Od ponedeljka, 4. do nedelje, 10. aprila 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Ul. Costalunga 318/A -040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A -040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costalunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Piccardi 16 - 040 633050. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. Q Kino vento«; 17.40, 20.20, 22.10 »Victor Frankenstein«; 16.15, 18.30, 20.00 »Grimsby - Attenti a quell'altro«; 16.40 »Heidi«; 22.00 »On Air - Storia di un successo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 17.00, 20.35, 21.30 »Batman v Superman«; 16.35, 18.35 »Kung Fu Panda 3«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Grimsby - Attenti a quell'altro«; 16.40 »Heidi«; 16.30, 17.30, 19.00, 21.30 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 19.00, 21.40 »Race - Il colore della vittoria«; 16.40, 19.10, 21.40 »Veloce come il vento«; 19.50, 22.05 »Victor Frankenstein«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.20 »Victor Frankenstein«; Dvorana 3: 17.50 »La comune«; 19.45, 22.10 »Race - Il colore della vittoria«; Dvorana 4: 18.00 »Un bacio«; 20.00, 22.15 »Veloce come il vento«; Dvorana 5: 18.00, 19.50 »Il condominio dei cuori infranti«; 21.40 »Un bacio«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo v šolskih prostorih v ponedeljek, 11. aprila, ob 17.30 predavanje prof. Alenke Rebula z naslovom »Kako lahko starši pomagajo otroku do uspehov oz. kako premagovati težave v življenju«. Istega dne, od 18.30 do 19.30 bo popoldanska govorilna ura za vse razrede. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše na predavanje »Moč in smisel mladostništva« (Nove poti v odnosih med starši in otroki), ki bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 17.00 v prostorih osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo psih. dr. Maja Sedmak. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo roditeljski sestanek v torek, 12. aprila, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. POLETNI JEZIKOVNI KAMP v Ljubljani za srednješolke in srednješolce iz Trsta in Gorice od 22. do 28. avgusta organizira goriški Dijaški dom, v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program. Info in vpis do zasedbe mest (št. omejeno) na tel. št. 0481-533495 (v popoldanskih urah). Ü3 Obvestila AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La comune«. CINEMA DEI FABBRI - 20.30 »Agra-cal«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il condominio dei cuori infranti«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 20.00 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.00, 21.45 »Ave, Cesare!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.00, 22.00 »Mister Chocolat«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.15, 22.00 »Una notte con la regina«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00, 21.10 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 20.00 »Batman proti Supermanu: Zora pravice 3D«; 21.10 »Hitri in drzni 7«; 17.10 »Kung Fu Panda 3«; 16.15 »Kung Fu Panda 3 3D«; 19.20, 21.20 »London je padel«; 18.30, 20.30, 22.30 »Moja obilna grška poroka 2«; 15.40, 17.30 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 18.20 »Spectre«; 15.30 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 16.30, 18.15, 19.10, 20.15, 22.15 »Šefica«. NAZIONALE - 18.30, 21.30 »Batman v Superman«; 16.40, 18.30 »Kung Fu Panda 3«; 16.15, 21.15 »Race - Il colore della vittoria«; 18.30, 20.30 »Un bacio«; 21.20 »Perfetti sconosciuti«; 16.30, 19.30, 21.45 »Veloce come il A.S.C. - S.K.D. OPLA vabi na informativni sestanek glede ustvarjalnih tečajev danes, 8. in v soboto, 9. aprila, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure na sedežu srenje Boljunec (torkla na Jami). Info na tel.: 335-6893414, 3288046579. DANES, 8. APRILA, ob 20. uri bo v Ma- rijanišču na Opčinah zadnje predavanje iz cikla sedmih predavanj o sv. Pavlu in njegovih pismih, ki jih vodi dr. Jože Bajzek. Naslov 7. predavanja se glasi: »Teologija prve cerkve (Pismo Hebrejcem). Vabljeni. OBČINA ZGONIK je razpisala javno dražbo za najem občinskega stanovanja v Zgoniku št. 24 - 1. nadstropje fizičnim osebam za dobo 4 let, z možnostjo podaljšanja še za 4 leta. Rok za predložitev ponudb na občinsko vložišče zapade ob 12. uri danes, 8. aprila. Izvod dražbenega razpisa je objavljen na www.comune.sgonico.ts.it. Info na tel.: 040-229101 (občinsko tajništvo Občine). OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 9. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih SKD Rdeča zvezda v Saležu, Salež 66. SKD VESNA prireja v soboto, 9. aprila, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu praznik včlanjevanja. Ob pogostitvi bo prireditev popestril DJ RedHead. KRD DOM BRIŠČIKI sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 10. aprila, ob 14.00 (Briščiki 77). SK DEVIN vabi na 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja, ki bo potekal v nedeljo, 10. aprila, iz Praprota v Repen. Zbirališče in odhod med 8.30 in 10.00 pred avtobusno postajo v Praprotu. Po pribl. 4 urah hoje je, ob kosilu in nagrajevanju v Repnu, poskrbljeno za povratni prevoz do Praprota. KRU.T, v sklopu delavnice »Naravna zelišča v našem vsakdanu«, vabi v ponedeljek, 11. aprila, na sprehod po kraški poti v spoznavanju naravnih zelišč pod mentorstvom zeliščark Christel Garassich in Nawal Tahe. Zbirno mesto na Trgu Oberdan ob 8.30 ali pri Ferlugih na parkirišču pod radijskimi antenami ob 9. uri. Dodatne info in obvezna predhodna prijava na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v torek, 12. aprila, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špa-capana na sedežu na Padričah, v znamenju 90-letnice Zveze upravičenih posestnikov ustanovljene 12.4.1926. SKD VALENTIN VODNIK - MAJENCA vabi vse domače likovnike in umetnike na informativni sestanek, ki bo v torek, 12. aprila, ob 18. uri v društvenih prostorih. Tel. št.: 3395963683. SKD VALENTIN VODNIK - Dolina vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 12. aprila, v društveni dvorani ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Kdor tega še ni storil, bo lahko poravnal članarino za l. 2016. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 12. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež, Ul. Mazzini 46 v Trstu. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo v sredo, 13. aprila, zaprta. PODROČNI SVET pastoralnega središča vabi na srečanje s prof. Tomažem Simčičem na temo »Italijansko katolištvo v iskanju novega humanizma«, v sredo, 13. aprila, ob 19.30 v domu v Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu. JUS PROSEK vabi člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prostorih Kulturnega doma na Pro-seku. SKD RDEČA ZVEZDA vabi članice, člane in prijatelje na »Redni letni občni zbor z volitvami«, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Saležu. Glasbeni točki MoPZ Rdeča zvezda-Lacrima in MePZ Rdeča zvezda. Družabnost in pogostitev ob zaključku. Po uradnem delu bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto. SPDT vabi v četrtek, 14. aprila, ob 20.30 v dvorano Kulturnega društva Bar-kovlje, Ul. Bonafata 6, na predavanje: »Po Čilu in Andih, moji vtisi o krajih, ki so postali moj dom«. Gostja večera bo agronomka Magda Šturman. KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v Deželi FJK, da morajo do 15. aprila vrniti izpolnjen obrazec, ki so ga v mesecu februarju letos prejeli s strani Podjetja za zdravstvene usluge (ASS) v zvezi z »obveznim štetjem prašičjih podjetji«. Info v uradih KZ in na pristojnih uradih Zdravstvenega podjetja. SDGZ obvešča, da 30. aprila zapade rok za prijavo posebnih in nevarnih odpadkov, ki so jih podjetja povzročila, prevažala ali odstranila v letu 2015. Za pripravo prijave je na razpolago naša tehnična služba. Kdor ne bo prejel poziva na sestanek se lahko javi tajništvu na 040-6724828, info@sdgz.it najkasneje do 15. aprila, za določitev termina za predstavitev prijave. V primeru, da prijave ne predstavite so predvidene visoke globe, tudi do 15.500 evrov. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 16. aprila, ob 20. uri Praznik pokušnje domačega vina, kruha in ekstra deviškega olivnega olja. Vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, sprejema društvo v ponedeljek, 11. in torek, 12. aprila, od 18. do 20. ure (2 steklenici za vsak vzorec belega in rdečega vina in 1 dl olja). Trije prvouvrščeni za vina bodo prejeli diplomo in pokal, za olja pa kolajne. Vsi prisotni bodo nagradili s po-kušnjo in kolajnami prve štiri uvrščene za belo in rdeče vino. Info na tel. št.: 349-4599458 ali 040-415797. SLORI sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 17. uri v prvem sklicanju na svojem sedežu v Ul. Beccaria 6 v Trstu in v petek, 22. aprila, ob 17. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Župance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. TEČAJ HATHA JOGE poteka pri društvu SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, ob torkih, od 19. do 20. ure. Info: 347-2429556 v večernih urah. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Prireditve JUS BANI vabi na otvoritev razstave »Smo nardili stezice k'so včasih bile«, ki bo danes, 8. aprila, ob 20.00 v društvenih prostorih pri Banih. Že drugič se bomo srečali s prebivalci naše sosednje vasi Orleka prav kot v starih časih. Razstavlja K.D. Dotik-Hrpelje. Večer bodo popestrili: Erik Birsa s flavto in U.P.Z. Dotik s pesmijo. Razstava bo na ogled v soboto, 9., in soboto, 16. aprila, ter nedeljo, 10., in nedeljo, 17. aprila, med 16.00 in 19.00. KD IN MPZ KRAŠKI DOM vabita v soboto, 9. aprila, ob 20. uri v kulturni dom na Col, na pevski večer Pesem prijateljstva. Sodelujejo: Žpz Sanje - N. Gorica, M. oktet Lipa - Trebnje in Mopz Vasilij Mirk - Prosek Kontovel. SKD SLOVENEC vabi v soboto, 9. aprila, ob 19.00 v Srenjsko hišo v Boršt na Zgodbarski večer s pripovedovanjem in prikazovanjem raznih zgodb. Sodelujeta Studijski krožek Zgodbarni-ca iz Kozine in glasbena skupina Brustolin iz Harij. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: Nonet Primorsko - Mač-kolje, DVS Primorsko - Mačkolje in ŽVS Barkovlje v soboto, 9. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu Jožef Češ-čut v Sovodnjah; MoPZ Vesna - Križ v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v OŠ v Cerknem; Fantje pod latnikom - Bo-ljunec in MoPZ Fran Venturini -Domjo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu Prosek - Konto-vel na Proseku. ŽUPNIJSKA DVORANA V NABREŽI-NI prireja razstavo pirhov iz vsega sveta (več kot 1000 pirhov) do 10. aprila. Razstavljata tudi Nivea Mislej (Barkovlje) - Bakrene reliefne slike in Daniela Turk (Barkovlje) - Mozaik in ikone. Urnik: ob sobotah 16.00-19.00; ob praznikih 9.00-12.00 in 16.0019.00. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, Ul. Cordaroli 29 (Rojan), vabi v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na otroško prireditev ob zaključku likovnega natečaja za otroške vrtce in osnovne šole na Tržaškem na temo »Morje: koristi, nevarnosti in skrivnosti«. Nastopila bosta OPZ Slomšek iz Bazovice in čarodejka Nada Carli. Sledi nagrajevanje. Pod odrom bo bogat sre-čolov. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka v sodelovanju z ZSKD, bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Prosek- Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split ( dir. Tatjana Ku-rajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), MePZ Štandrež (dir. Goran Ruzzier), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič). SEKCIJE VZPI-ANPI Ricmanje-Log, Boršt-Zabrežec in Domjo vabijo v nedeljo, 10. aprila, ob 18. uri v Center A. Ukmar-Miro pri Domju, na predvajanje dokumentarnega televizijskega filma o burnem življenju revolucijo-narja Antona Ukmarja-Mira »Kakor krogla po Evropi«. Gostje večera bodo Dunja Ukmar, zgodovinar Sandi Volk in predsednik KO ZZB Žuster-na Boris Kralj. DSI vabi v Peterlinovo dvorano v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 na ekološki večer »Pot v energetsko neodvisnost«. Govorila bosta strokovnjaka Božo Dukic in Štefan Merkač. POKRAJINSKI ODBOR SKGZ prireja pogovor Evropa in begunska kriza v torek, 12. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S.Francesco 20/II. Sodelovali bodo Igor Kocijančič, Veronika Martelanc, Stefano Lusa, Gorazd Pučnik in Matej Iscra. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA TER TS360, Trg Oberdan 7, vabijo ob 10. uri v sredo, 13. aprila, na Kavo s knjigo - srečanje in pogovor s pevko in pravljičarko Ljobo Jenče, ki bo kot strokovna vodja projekta »Mladi čuvarji izročila« predstavila opravljeno delo. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mač-kolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg in v sodelovanju z ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fa-jon), ŽeCPS Zgonik (dir. Zulejka De-vetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdrav-ko Klanjscek). NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viez-zoli »Mandale in simboli«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.00-13.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.3017.30). 8.4.2013 8.4.2016 Marjan Dolenc V spomin na moža, tateta in nonota Marica, Edi in Rok 8.4.2006 8.4.2016 Stojan Kermec Vedno v trajnem spominu vsi, ki so te imeli radi 12 Petek, 8. aprila 2016 KULTURA Primorski intervju - V Trstu premiera avtorskega projekta Patrizie Jurinčič »Devetsto vse dojema samo preko glasbe« TRST - Patrizia Jurinčič (na sliki FotoDamj@n) pravi, da se je z Devetstotim spoznala na srednji šoli. »Predstavil mi ga je takratni igralec Slovenskega stalnega gledališča Janko Petrovec, ki je leta 2000 pod režijsko taktirko Marka Sosiča upodobil trobentača Tima Tooneya.« Takrat se je zaljubila v to zgodbo in si rekla, da bo nekega dne tudi njena. Sanje je uresničila: v istem gledališču bo nocoj premiera »njenega« Devetsto. Za avtorski projekt, ki je premierno zaživel junija lani na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Patrizia Jurinčič je v svet gledališča vstopila skoraj istočasno s tisto predstavo, ki jo je na začetku novega tisočletja gledala v tržaškem Kulturnem domu. Prve korake je opravila z Lučko Peterlin, ki jo je, potem ko jo je videla v šolski predstavi V svetu not, povabila v svojo gledališko skupino. Ko je nekaj let kasneje nastala gledališka šola Studioart, se je vanjo vpisala in se še bolj poglobila v gledališki svet. V pogovoru z mentorjem Sergejem Verčem in kasneje Borisom Kobalom se je rodila želja, da bi to postal njen poklic. Medtem jo je že minilo vse ostalo, kar je mislila, da bo počela »ko bo velika«: nič več tolmačica ali novinarka, temveč igralka. »Na koncu sem se vpisala samo na akademijo in v primeru, da ne bi bila sprejeta, ne bi šla nikamor. In tako se je tudi zgodilo.« Prvo leto je niso sprejeli, drugo pa ja. (Moj) Devetsto je njena magistrska naloga. Po štirih letih dramske igre se je namreč odločila, da študij nadaljuje še v smeri gledališkega petja. »Od vrtca naprej sem pela v zboru, petje me je vedno zanimalo, na akademiji pa sem začela tipati tu- »V resnici se mi zdi, da je ta mnogoterost opcij nekaj zelo dobrega, ker imamo občutek, da nam širi obzorja, je pa hkrati izgovor, da se zares ne odločimo.« di za solističnim petjem. Vmes sem nastopila v muzikalu Lizistrata in tudi v ostalih produkcijah na akademiji je bilo veliko petja v živo. Zamikalo me je, da bi raziskala, zakaj in kako se petje pojavlja na odru.« In ker je bil Bariccov Devetsto že dolgo v njenem predalu, je izbira pač padla nanj. »Rabila pa sem alternativo, kako pripovedovati zgodbo iz ženske perspektive, saj je Bariccovo besedilo napisano za moškega. Odločila sem se, da zgodbe ne bo pripovedoval trobentač, ampak pevka. Na začetku se mi je zdelo, da moramo o pevki vedeti, kako se je znašla tam, zakaj se je odločila, da bo pela v bendu na ladji ... v resnici pa, ko bereš Devetsto razumeš, da nas pravzaprav ne zanima zgodba tistega, ki pripoveduje, temveč nas zanima čim več izvedeti o Devetstotem, ker je fascinanten in ker želimo dobiti čim širšo sliko, kakšen naj bi ta pianist bil. Nikakor pa nisem želela, da bi bilo petje nek ekstra. Če je skupno igranje trobentača in pianista tisto, kar tvori njuno prijateljstvo, je tisto, kar tvori ljubezen med pevko in pianistom, tudi glasba. Kajti katero koli emocijo, vse, kar obstaja na tem svetu, lahko Devetsto dojema samo preko glasbe. Izbrala sem pesmi, ker ne rabijo razlag in jih lahko začutiš tudi na drugačnem nivoju. Pevkina zgodba, če sploh obstaja, njen odnos do Devetstotega je v dramaturgiji pesmi, ki sem ji izbrala. To so pesmi Nine Simone, Julie London, Edith Piaf, skratka zelo širok izbor pesmi, izvajalcev in žanrov.« Patrizia pravi, da nam Devetsto postavlja vedno aktualno vprašanje, ali naj iš- čemo smisel znotraj sebe, znotraj tistega, kar imamo in poznamo, ali naj begamo, da bi našli smisel drugje. »Ravno v teh dneh sem ponovno prebrala prve vtise v zvezi s tem tekstom in se mi zdi takrat zapisana paralela zanimiva: živim v Evropski uniji, celo Evropo imam na voljo, da si najdem službo, ampak je to prednost, ali pa grem, ker doma ni službe? V resnici se mi zdi, da je ta mnogoterost opcij nekaj zelo dobrega, ker imamo občutek, da nam širi obzorja, je pa hkrati izgovor, da se zares ne odločimo. Devetsto pa je človek, ne glede na to, ali je obstajal, ki je svoje življenje omejil na površino ladje. Zanj imamo občutek, da je dosegel vse, da je bil najboljši umetnik, da je ustvarjal najboljšo glasbo, on sam je pravil, da je potoval, čeprav ni nikoli izstopil z ladje ... In se človek vpraša, ali bi raje bil trobentač, ki reče, da je na kopnem vse, kar obstaja, da je težko, ampak je včasih tudi lepo, ali pa bi bil raje Devetsto, ki ostaja na ladji in si o svojem življenju misli, da je čudovito. Zdi se mi, da imamo Tržačani še posebej izostren občutek za ta vprašanja, ker smo zraven morja, v stalnem stiku s to širino ... Tudi zaradi morja mislim, da je to v več smislih moja tema; tudi glede na to, da sem mlada igralka, ki ima cel svet pred sabo, ali pa ne, celo morje pred sabo, ali pa ne. Ampak ta vprašanja so aktualna v kateri koli starosti in to dela ta tekst še vedno aktualen, zanimiv, navdihujoč.« Bariccov Devetsto, ali bolje rečeno »njen« Devetsto, ji je prinesel študentsko Prešernovo nagrado. »Te nagrade sem bi- la zelo vesela, ker imam občutek, da sem pošteno delala in da so vsi, ki so mi pomagali, in bilo jih je veliko, pošteno delali: če delo ni pošteno, nagrada v bistvu ne pomeni nič. Nagrada je lepo potrdilo, ampak tukaj je zdaj drug oder, druga publika, druga izkušnja, ne nazadnje zame precej pomembna, saj sem svoje prve profesionalne korake opravila v tem gledališču. To gledališče in njegova publika sta mi zelo pri srcu, tako da prihajajo sedaj drugi pritiski, ki jih Prešernova nagrada ne more potešiti. Človek hoče še in še in jaz bi rada predvsem, da bi ta predstava živela naprej, da bi jo lahko čim več igrala, da bi se kot igralka razvijala. To je moj prvi avtorski projekt, prvič sem bila sama za vse in mi je bilo zelo všeč, je bilo pa naporno kot še nobena predstava. Sama sem si postavljala reflektorje, sama doma poskušala različne priredbe pesmi, ki jih izvajam v živo ... Možnost imam igrati v predstavi, ki traja uro in deset minut, kjer sem sama, na nikogar se ne morem opirati, na nikogar ne morem kazati s prstom. In to je za mladega človeka odličen trening.« Kaj pa prihodnji načrti? »Občutek imam, da se s to predstavo zaključuje eno daljše obdobje. Rada bi iskala stvari in projekte, ki so dobri za moj razvoj. Mislim, da je za mladega igralca najbolj pomembno, da čim več igra. Akademija je zelo pomembna in dobra stvar, ampak je le baza. Zdaj rabim ljudi, publiko, da se v to vržem na glavo. In Devetsto se mi zdi dober začetek.« Poljanka Dolhar Slayer poleti v Lignanu LIGNANO - Poleti bo v Furla-nijo Julijsko krajino prispel svetovno znani ameriški metal bend Slayer, ki so ga svoj čas uvrščali v slovito četverico največjih »Big Four« - skupaj z mitičnimi Metallico, Megadet-hom in Anthraxom. 11. julija bo prizorišče edinstvenega koncerta Arena Alpe Adria v kraju Lignano Sab- biadoro: to bo njihov edini koncert v severovzhodni Italiji. Skupina je nastala leta 1981 v Los Angelesu, poleg same glasbe so jih vedno zaznamovala močna in kontroverzna besedila. Izdali so 14 plošč, zadnjo septembra lani z naslovom Repentless: v prvem tednu so prodali 49.000 kopij. brnik - Vidic in Palčič Krpan na letališču BRNIK - Sinoči so na potniškem terminalu Letališča Jožeta Pučnika predstavili novo pridobitev v likovni zbirki Aerodroma Ljubljana: sliko Martin Krpan slikarja Janeza Vidica. Odprli pa so tudi razstavo ilustracij, ki jih je leta 1983 na temo Martina Krpana upodobil Klavdij Palčič. V celoti objavljamo včerajšnji govor pesnika Miroslava Košute z naslovom Levstik, Krpan in tržaška sol. »Ko sva zadnjič moževala s Franom Levstikom o Otročjih igrah v pesencah, sem mu rade volje priznal, kolikšnega pomena je bih zame to njegovo pisanje. Tudi sam sem se preveril v tej smeri, si parva licet, v rimanju za tiste polžke in čebelice, kar se jih še slini in leta po naših vrtcih in šolah, ker je v tehnološko okuženem času nadvse pomembno, da se v otrocih zasidrata tako beseda v materinščini kot skupinska igra. Ponižno sem ga prosil oproščenja, a bilo je močnejše od mene in sem izjecljal o prejemu po njem imenovane nagrade za življenjsko delo. Mislim, da me je razumel, gospod Fran, saj je bil njega dni tajnik Slavjanske čitalnice v Trstu in je skusil, kaj pomeni živeti v mnogo-jezičnem mestu. Potem je beseda nanesla še na to in ono, na morje, na soline in Stadt Triest vulgo Trieste oder Terest, ki nam ga je opisal Valvasor, v cesarsko dostojanstvo in blagostanje pa povzdignila Karel VI. in Marija Terezija, ko je bila Ljubljana še dolga nemškutarska vas. Vendar otrokom ga je približal on, Levstik, s svojim Martinom Krpanom in soljo, ki jo je na kobilici tovoril, da je bilo na Kranjskem manj neslanosti. Danes, ko meje ni nikjer več ali vsaj do ondan je ni bilo, nekateri to sol še zmerom nosimo v Ljubljano po ščepcih, kot se reče, sol in vse tisto, kar v danem trenutku najbolj pogreša. Ta hip, denimo, zdrave pameti, odprtosti, širine in zavesti, da Slovenija kljub vsemu ni vsa zajeta v enem državnem telesu, da se zliva čez Muro in Karavanke in v porobje Furlanske ravnine, v Tržaški zaliv in čezenj v širni svet, kamor so nas nemile sape razsteple. In to domovino brez meja nekateri, ki jim pogled ne sega čez plot vikendaške parcele, znova količijo s pregrajami in dvižnimi mostiči. Zato so med nami še tihotapci s soljo kot prijatelj Klavdij Palčič, ki je upodobil Martina tako silovitega in grčavega, kakor da je zrasel v burji na kraški planoti. Sicer mrkemu Franu Levstiku se je jako fino zdelo, da smo takega poslali v svet tudi v laški in nemški šprahi, nikakor pa ni mogel doumeti, da je za zdravo pamet še zmerom toliko ovir in meja. Pa sem mu skušal dopovedati, da se nam bo v politiki kmalu tožilo po dr. Blei-weisu in zloustem Costi. Strmo me je pogledal, ker tega imena očitno še ni prebolel, ne imena ne sodbe "pogine naj pes!". Tolažil sem ga, da zmerljivka zdaj velja vsej kulturi, pravovernim kristjanom v poduk in korist pa jo je neka maziljena gospa celo zabrusila čez mejo, češ da je biti zamejec donosna izbira! Ni dvoma, da sije nekateri zamejski konjski mešetar pripravil lepo imovino in mehko zglavje, a kaj naj rečemo o onih rokomavhih, osmoljencih in požeruhih, ki so nam spravili očetnja-vo na kant? Zdaj, ko se je izpolnila Pesnikova napoved o sosedu mejaku in je te dni odmevala z našo himno od Planice do Japonske, zdaj bi šele potrebovali Martina Krpana, da bi v institucijah pisano pogledal in prijel prvega in druge ž njim omlatil, da bi vsi podplate pokazali. Pripisano na Brniku: Prav je, da se je to letališče povezalo z Lestikovim junakom, saj prispeva svoje k premagovanju meja, ko prestavlja ljudi kot Martin Krpan svojo kobilico v snegu: kakor bi nesel skledo na mizo. glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Heavy Psych Sounds Records Various Artists Stoner, psihedelicni rok, r ■ rokenrol Heavy Psych Sounds Records, 2016 Ocena: O glasbenih kompilacijah navadno ne pišem, danes pa bom izjemoma predstavil prvenec italijanske neodvisne glasbene založbe iz Rima Heavy Psych Sounds Records. Ta je gotovo najboljša »heavy« italijanska založba. Gre za perspektiven glasbeni projekt, ki ga je leta 2007 ustanovil glasbenik Gabriele Fiori. Takrat je potreboval založbo za svoj bend Black Rainbows, na koncu pa se je odločil, da si bo založbo ustvaril kar sam. Tako je nastala Heavy Psych Sounds, najprej mala »domača« založba, danes pa prava glasbena ustanova. Gabriele in njegovi Black Rainbows igrajo stoner - psych rock, založba pa se ravno tako ukvarja s temi glasbenimi zvrstmi in nekaterimi različicami. V njenih vrstah dobimo skoraj 30 mednarodnih bendov, med katerimi izstopajo Američani Duel, Ukrajinci Stoned Jesus, Italijani Isaak, Švedi Throneless ter seveda Black Rainbows, najboljša italijanska stoner rock skupina. Prvi glasbeni izbor italijanske Heavy Psych Sounds Records sestavlja sedemnajst komadov, traja pa skoraj 80 minut! Plošča bo izšla ravno danes, na njej pa boste lahko prsi-luhnili dobremu delu bendov, ki že vrsto let sodelujejo z založbo. Album se začne z rokenrol pesmima, in sicer Give What You Get ameriške skupine Ape Machine in Set Me Free ravno tako ameriškega benda Banquet. Zasedbi Banquet boste lahko prisluhnili tudi v živo: v ponedeljek zvečer bodo nastopili v tržaškem klubu Tetris. Sledi Electrify, skladba Rimljanov Black Rainbows, polna kitar in fuzz efektov. Liar Behind Me italijanskega doom - sludge benda Deadsmoke je ena redkih težje »prebavljivih« pesmi plošče. Med boljše skladbe albuma spadajo še This Old Crow ameriške skupine Duel, izrazito psi-hedelična We Are »E« Američanov Farflung in heavy stoner komad Fountainhead italijanske zasedbe Isaak. Poleg tega moramo omeniti še pesem 13th Floor znanega ameriškega glasbenika Nicka Oliverija in njegovih Mondo Generator. Proti koncu kompilacije pa je še čas za glasbeno mojstrovino Stormy Monday ukrajinskega benda Stoned Jesus. Toplo svetujem! šepet H H^H ■ .. -J uli M Petek, 8. aprila 2016 Št. 14 (5) ce ontecchi Šepetajo: Barbara, Daniel, Denis, Katerina, Martina, Mateja, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu ga skleneš nova prijateljstva, ki bodo la celo življenje. Lahko rečem, da je izkušnja, ki te vsestransko obogati. Nam lahko opišeš zabavno do- godivščino, ki si jo doživela v tujini? Šumovci smo se odločili, da bodo o pomembnosti mednarodnih izmenjav spregovorili kar mladi, ki so (ali še bodo) to dogodivščino preizkusili na lastni koži. Tako smo izbrali tri kandidate, ki nam bodo predstavili tri različne poglede na projekt Erasmus, in sicer: Jakob Terčon, ki je trenutno na Erasmus izmenjavi na Irskem, Nina Bembi, ki se je že vrnila iz Erasmus izmenjave v Litvi, ter Jasmin Franza, ki z veseljem gleda na bodočo izkušnjo Erasmusa v Združenem Kraljestvu. Jakob Terčon Dublin, Irska, UCD (University College of Dublin) Kaj ti je v Dublinu najbolj všeč? Ljudje so v glavnem zelo prijazni in gostoljubni, tudi do tujcev. Profesorji so vedno na razpolago in je veliko študentov s celega sveta. Mislim, da je irska pokrajina bolj vredna ogleda kot mesto samo. Naš kampus je zelo lep ter je dobesedno mesto v mestu. Ima kino, bazen, telovadnice, dve jezeri, market, trgovine, knjižnice, zunanja igrišča... Kaj pa najmanj? Vreme, avtobusi ter dejstvo, da je vse precej drago. Ali bi Erasmus svetoval tudi prijateljem oz. na splošno mladim? Ja in za to imam več razlogov. Prvi, ker sem mnenja, da pri odraščanju bi moral vsakdo zapustiti lastno »Comfort Zone« za kratek čas, ker boš ob tem postal bolj zrel. Drugi razlog je ta, da imaš v tujini možnost spoznati veliko ljudi, ki te lahko privedejo do najrazličnejših spoznanj. Ob tem pa je vedno lepo imeti veliko prijateljev in stikov okoli po svetu. Kot tretje bi dodal, da je Erasmus projekt, ki lahko vpliva, če že ne odloča, bodočo evropsko identiteto in čut evropske pripadnosti, katerega smo danes vse bolj potrebni. Mladi se s tem projektom lahko res naučijo se počutiti doma po celi Evropi, kljub jezikovni pregradi. In prav jezik je četrti razlog. Svetoval bi Erasmus kjerkoli, ker mislim, da te znanje enega tujega jezika ogromno obogati, ne glede na to, če je to angleščina ali kak drug jezik. Seveda pa ne glede na državo, bo študent izboljšal tudi svojo angleščino. Nam lahko opišeš zabavno dogodivščino, ki si jo doživel v tujini? Dogodivščine? Hmm, morda (čeprav se vam bo zdelo nenavadno), iskanje razreda po kampusu, ker je ta ogromen in se lahko v njem dobesedno izgubiš, ob tem pa se seveda naučiš prositi ljudi za pomoč. To pa ne velja samo, ko se izgubiš po kampusu, vendar vsakič, ko iščeš karkoli. Nina Bembi Vilna, Litva, Vilniaus Universitetas Kaj ti je bilo v Vilni največ všeč? Veliko je stvari, ki so mi bile všeč. Mesto ni veliko, je pa polno zanimivosti, parkov, muzejev, lepih stavb (predvsem v starem predelu). Vilna je tudi zelo živa in polna mladih študentov iz celega sveta. Ker je mesto v državi, ki leži v sredini Evrope, ti daje možnost, da lahko potuješ in si tako lahko ogledaš številne države in mesta. Sama sem obiskala Latvijo, Estonijo, Moskvo in Sankt Petersburg, Kobenhavn, Stockholm in veliko litovskih mest. Kaj pa najmanj? Vreme, Litva je namreč najbolj deževna država v Evropi. Poleg tega mi tudi hrana ni bila zelo všeč, ker je pre-mastna in pretežka. Ali bi Erasmus svetovala tudi prijateljem oz. na splošno mladim? Zakaj? Erasmus seveda svetujem vsem mladim, ker na ta način spoznaš druge narode, kulture, navade, predvsem pa se naučiš živeti samostojno, saj si v tujini s tega vidika prav sam. Poleg te- Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Žal se kljub stalnim prizadevanjem zadeva prekomerno zavlačuje, tako da je očitno komu prekipelo in je odločil, da si sam sodi.« Iztok Furlanič o slovenskih zastavah Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna SUMOV FEJS Veliko je bilo zabavnih in zanimivih trenutkov, opisala pa bom dogodek, ki se mi je pripetil prvič, ko sem spoznala svojo cimro, ki prihaja iz Španije. Španka namreč ni mogla verjeti, da prihajam iz Italije, ker sem se tekoče pogovarjala v angleščini in ker v avgustu nisem bila dovolj zagorela! Jasmin Franza Durham, Združeno kraljestvo, Durham University Kakšna so tvoja pričakovanja? Ker mi je šla ena možnost za študijsko izmenjavo po vodi, so pričakovanja tokrat precej visoka. Upam, da bom spoznala veliko novih ljudi, se na-užila kulture, izboljšala svojo angleščino, si pridobila veliko novih izkušenj... Skratka pričakujem super življenjsko iz- Tokrat so si Šumov Fejs prislužili »junaki«, ki so izobesili slovenske zastave na šolske stavbe. kušnjo, ki mi bo v dobrem in slabem služila tudi za nadaljnje delo in študij. Pričakujem, da bo Erasmus veliko pripomogel k moji osebni rasti. Česa se bojiš? Česa se bojim? hmm... temu nisem posvečala veliko pozornosti! Se bojim, da bom pogrešala svoje prijatelje in konja logično, vsaka taka dogodivščina predstavlja ogromno neznank. Sem mnenja, da če začnem razmišljati o vsem tistem, kar bi lahko šlo narobe, ne bom odpotovala. Bo treba veliko delati. Največji strah je, da ne bi bila zmožna izkoristiti vseh možnosti, ki se mi ponudijo. Ali bi Erasmus svetovala tudi prijateljem oz. na splošno mladim? Zakaj? Žal se odpravljam šele zdaj na Erasmus in mi je neizmerno žal, da nisem izkoristila že prej (tudi na višji šoli) možnosti študijske izmenjave ali študija v tujini. Po mojem mnenju je to nekaj, ki te spremeni in ti pomaga, da dozo-riš in zrasteš. Erasmus je projekt, ki ponuja študentom možnost študija na vseh evropskih univerzah in ne najdem niti enega pametnega razloga, zakaj bi nasprotovala taki izkušnji. Letos poleti nameravam tudi na Erasmus prakso, ker mislim, da je važno, da mladi spoznamo delovne razmere tudi v tujini. Vsem prijateljem bi svetovala podobno izkušnjo in jim polagam na srce, naj izkoristijo take možnosti! Prvi odcep desno V nedeljo, 10. apila, ob 20.00 na Rai 3 bis (kanal 103), bodo v oddaji Prvi odcep desno na vrsti različne profesionalne poti, vezane na šport. Gostja v studiu bo Martina Milič, profesorica telesne vzgoje Martina Milič, ki trenutno poučuje na zavodu Žiga Zois v Trstu. Poleg nje bosta v prispevkih spregovorila profesionalni od-bojkar Jernej Terpin in fiziotera-pevt Jan Grudina. S pomočjo dijakov višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice oddajo vodi Valentina Oblak. Ponovitev v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 na Rai 3 bis (kanal 103). Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Zakaj ne obsojamo nasilja? V preteklih dneh so italijanski tržaški mediji poročali o homofobnem napadu v središču mesta. Neznanec, ki se je v ulici Gallina zadrževal v družbi taksistov, je brez vsakršnega razloga kruto ozmerjal in telesno napadel moška, ki sta se nič hudega sluteč vračala domov. Zmotilo ga je namreč dejstvo, da sta se moška poljubila. Nasilnež ni zapravljal besed, da bi izrazil svoje nezadovoljstvo. Raje je enega od dveh zahrbtno presenetil z udarcem v obraz in ga s pestjo podrl vznak ter mu polomil nos. Na vprašanje zmedene žrtve, zakaj je to storil, se je odzval s hudimi homofobnimi žalitvami in novimi udarci, s katerimi je napadel tudi drugega moškega. Ko jima je uspelo poklicati policijo, se je ne-strpnež hitro oddaljil in se odpeljal z enim izmed taksistov, ki so celotni prizor ravnodušno opazovali, ne da bi se pri tem kakorkoli zavzeli za žrtvi nasilja. Pa naj še kdo reče, da ni homofobije. Kar nas pri takih novicah najbolj presune, je s kakšno ne- verjetno lahkoto se nekateri poslužujejo nasilja. In to ne samo v pimeru homofobije. Meni nič, tebi nič se nekdo spravi nate in ti polomi očala, nos, čeljust itd. In še toliko huje je dejstvo, da tako nasilje sproži neka gola nestrpnost in nejevolja posameznika, ki si prilasti pravico odločati o tem kako naj se drugi vedejo, da bodo njemu po godu. Kako žalostna je aroganca nizkotnih ljudi, ki se imajo za več vredne od drugih. Če mi gre nekdo na živce se pač obrnem stran. Ali se bomo zdaj vsi pretepali? Izgovor, da je nekaterim odvratno, če se dva moška poljubita, ne spada nikamor. Meni je tudi odvratno, ko se na primer kak moški glasno petelini in šopiri v prisotnosti žensk in prijateljev in si po možnosti še privošči nizkotne komentarje na račun žensk, a ga zaradi tega še ne zmerjam in pretepam. Obenem pa se moramo pošteno zamisliti nad tem, kaj se nam zdi bolj nesprejemljivo in kaj nam vzbuja večji odpor: kako je mogo- če, da lažje sprejemamo nasilje in ga pojmujemo skoraj kot normalno, a se potem zgražamo nad dvema moškima, ki se imata rada in ki nikomur nočeta nič žalega? In kot da ne bi bil prizor nasilja že sam po sebi dovolj, so nas vznemirili še komentarji ljudi na družbenih omrežjih. Veliko uporabnikov, predvsem moških, je - bolj kot neutemeljeno nasilje napadalca - obsojalo dejstvo, da moška na udarce nista reagirala, češ da bi morala biti v dvoje sposobna zaustaviti enega samega. Spet zaznamo neko vrzel v temelju razmišljanja: v kakšni družbi hočemo živeti? V taki, kjer se nasilje obsoja in nanj odgovori s tožbo ali v taki, kjer bomo spet fizično obračunavali in v mišicah ter agresivnosti merili vrednost posameznika? Vse bolj pogosto opažamo tudi trend, da se ob nasilnih prizorih obsoja in napada prej žrtev kot nasilneža. Ljudje ved- STOP VIOLENCE no iščejo izgovore, s katerimi opravičujejo hudodelca, pa naj bo to pretepač, posiljevalec ali morilec. Posiljeni ženski skoraj vedno pripisujejo del krivde, ker je izzivala posiljevalca. Ženska, ki jo je partner ubil, je kriva, ker ga ni prej tožila in zapustila. Pretepena moška sta kriva, ker sta s preprostim poljubom vznemirila napadalca. V tujini ubit fant si je sam kriv, ker je potoval, namesto da bi bil doma. Zakaj je tako težko obsoditi nasilje? Družbena omrežja imajo pri tem tudi zelo negativno vlogo, saj se preko njih nenadzorovano širi hudobija in sovraštvo. Umberto Eco je pravilno opozarjal, da dajejo socialna omrežja besedo množicam bedakov, ki so prej pridigali le v vaškem baru po kozarcu vina in niso škodovali širši skupnosti. Tam so jih takoj utišali, zdaj pa imajo na spletu isto pravico do besede kot Nobelov nagrajenec. VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM Primorski CristalArt V seriji »CristalArt« avtor predstavlja fotografije tridimenzionalnih podob vgraviranih v notranjost kristalnih kock. Končne fotografije nastanejo šele po dodatni obdelavi digitalnih zapisov zajetih iz različnih zornih kotov. Petek, 8. aprila 2016 1 5 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu gorica - Izkušnje gostinke, arhitekta in izvedenca s področja evropskega financiranja Lepo je živeti v Gorici Čeprav je polna praznin • •• Kako gostinka, arhitekt in izvedenec s področja evropskega financiranja odgovarjajo na vprašanje-izziv, ali je lepo živeti v Gorici, čeprav je že dolga leta polna praznin? Trojici so prisluhnili udeleženci ponedeljkovega javnega srečanja iz niza z naslovom Prihodnost je odvisna od nas samih - .Soočenja in predlogi za goriško ozemlje. Potekalo je na sedežu Fundacije Goriške hranilnice in so ga organizirali Študijski center Rizzatti, revija Nuova Iniziativa Isonti-na in krožek Camillo Medeot. O urbanistiki in arhitekturi je govoril Giorgio Picotti, o gostinstvu Michela Fabbro in o finančnem stanju Alessandro Faganel. LE TUJCI SE NAVDUŠUJEJO ... Gostinka je izpostavila raznolikost ponudb v goriškem prostoru, ki na eni strani privlači goste, na drugi pa je jasno, da ni prišlo do integracije med različnimi izkušnjami in ponudbami. Ta prostor, kljub pozivom, željam in celo načrtom, ni povezal različnih komponent: tukajšnji Italijani in Slovenci, priseljeni iz drugih italijanskih dežel in ezuli se niso prepletli med seboj. Čez-mejno so pogoji poslovanja povsem različni in objektivno gledano se gostinstvo na italijanski strani znajde v podrejenem položaju zaradi upravnih in davčnih zapletov. Obiskovalci od drugod se navdušujejo nad mestom ter okolico in se hkrati sprašujejo, zakaj je marsikaj zapuščeno, zanemarjeno. Tu so Soča, Sabotin, sprehajalne in izletniške steze, muzeji, a ni usklajevanja, ni informacij, kot so jih navajeni v Ljubljani, Celovcu ali Beljaku. VELIKE MOŽNOSTI IN PRAZNINE Skoraj trideset poslušalcev je zlasti pritegnil arhitekt Picotti. Na retorično vprašanje, ali je lepo živeti v Gorici, je odgovore razčlenil na tri generacijske pasove: na mlade, odrasle in ostarele. Vsaka skupina ima svoja gledanja, želje in zamisli. Velike so možnosti na področju kulture, umetnosti, podjetnosti in strokovnosti, kar se vse podvoji, če upoštevamo tudi no-vogoriški prostor. Katere so pa praznine? Demografska krivulja pada, urbanistične rešitve so vprašljive in protislovne, trgovina hira, podjetništvo je šibko, mladi usposobljeni kadri pa se morajo izseljevati. Potreben je večji estetski čut pri načrtovanju in gradnjah. Brez njega se občani postopoma navadijo na grdobije, na pomanjka- nje okusa. Praznina urbanega razvoja se rojeva iz neobstoječega ali počasnega načrtovanja. Urbanistični načrt izpred petdesetih let je bil dober ob upoštevanju tedanjega stanja, ki ga je pogojevala mejna črta, toda z leti so razna odstopanja, izjeme in špekulacije izmaličili zamisli načrtovalca Piccinata. Sicer je tudi on zgrešil splošno oceno, da bo v dveh, treh desetletjih Gorica s primestji štela 90.000 prebivalcev. Naknadne urbanistične posodobitve so se prilagajale trenutnim potrebam in kapricam. PROTISLOVIJ JE KAR NEKAJ Tretji predavatelj se je pridružil prvima dvema posegoma glede nujnosti povezav in sodelovanja z Novo Gorico v smeri skupnega načrtovanja in čim pogostejšega srečevanja na šolskem področju, med strankami, v gostinstvu in turizmu, med strokami raznih profilov. Faganel je s podatki, odstotki in nekaj grafikoni nekoliko ohladil navdušenje, ki izvira iz pokazateljev o kakovosti življenja. Vsakoletne lestvice postavljajo Gorico na kar zadovoljivo raven med italijanskimi pokrajinskimi glavnimi mesti, a protislovij je kar nekaj. Najprej gre za parametre, ki so vsako leto drugačni. Dejstvo je, da je Gorica leta 2015 izgubila v primerjavi z obdobjem 2013-2015 kar 22% turističnih prisotnosti. Vprašati se je potrebno, kaj koga privlači, na čem je mogoče in se splača graditi? Na ozemlju goriške občine in še kje drugje v bližini je v preteklosti na primer bilo zgrajenih kar nekaj kotalkališč, Gostinka Michela Fabbro in arhitekt Giorgio Picotti (zgoraj), pogled na Gorico (desno) bumbaca a koliko občanov privabljajo? Ne bi morda tista sredstva uporabili za kaj drugega? Zanimivo je, da so se naložbe v bančne zavode v zadnjem letu povečale. Se pravi, da je kriza mimo, ali pa ljudje bolj varčujejo, ker se bojijo prihodnosti? Večje število bančnih vlog se ne odraža v porabi, kar je opaziti na primer v gostinstvu. Ljudje naj ne bi iskali kakovosti, ker gredo raje na kosilo in večerjo v Slovenijo ... (?) Povečuje se tudi razkorak med številom petičnežev, ki premorejo sedaj več premoženja, in pasom občanov, ki jim življenje poteka čedalje slabše. Mesto se zadovoljuje z dvema, tremi manifestacijami na leto in utrjuje se občutek, da je Gorica živa, toda v letu je 365 dni, nista le dva konca tedna. Mesto leži zunaj vseh evropskih omrežij, povezav. Lahko bi bila evropsko zdravstveno središče, a vemo kako se je končalo s čezmejnim bolnišničnim sistemom. Lepo se sliši izraz »univerzitetni pol«, a kaj to sploh pomeni? Iz publike je bilo slišati nekaj tehtnih premišljanj. Izpostavimo tri, ki se navezujejo na potrebo po sodelovanju, poznavanju in obojestranski integraciji: naj se italijanski otroci v vrtcih in osnovnih šolah igrajo v slovenskem jeziku in v desetletju bo pol Gorice dvojezične; o čem pravzaprav govorimo, ko izpostavljamo sodelovanje in povezovanje, ko pa je CONI ukinil odbojkarsko federacijo, ker v Gorici odbojka pač »govori slovensko«, saj je kakovosten in množičen izraz slovenske narodne skupnosti; kako si sploh moremo predstavljati nekakšen razvoj, napredek, uspešnost in prodornost, če pa v deželi in čezmejno ter mednarodno bruhne novica o škodi na Pi-pistrelovi letališki novogradnji? A se sploh zavedamo, kaj to pomeni v družbenih, gospodarskih, političnih in celo vojaških krogih, če prihaja do »sabotaže« v visokoteh-nološki tovarni, za katero se zanimajo v Indiji ter ZDA in je zanjo prav gotovo dala se-vernoatlantska vojaška zveza NATO svoje privoljenje?! (ar) APrimorski ~ dnevnik ronke - Varnost Zagata zaradi kamer rešena Video kamera v Ronkah V roku nekaj tednov bodo aktivirali vseh osem varnostnih video kamer, nameščenih na ozemlju Ronk. Neuporabne so bile ne po volji ronške uprave, temveč zaradi Tržiča, pravijo na občini. V tržiški občini je sicer okrog 40 video kamer, v Ronkah le osem, v ostalih okoliških občinah pa še manj. »Vsaka občina na našem ozemlju ima pravico do istih storitev. Občanom namreč ni enostavno pojasniti, zakaj se tret-ma po občinah razlikuje, pa čeprav si občinske uprave prizadevajo, da bi povsod veljalo isto,« opozarja ronška odbornica za informatiko in inovativnost Elena Cettul in dodaja: »Storitve je treba prilagoditi potrebam vseh občin, ne pa samo nekaterih.« Iz njenih besed je dokaj jasno razumeti, da so video kamere kamen spotike v odnosih med Ronkami in Tržičem. Minili sta dve leti od namestitve štirih novih elektronskih »očes«, ki so jih dodali štirim že aktiviranim iz leta 2011. Toda video kamere v Ulici Capitello (pred šolo Leonardo Brumati), v Ulici DAnnunzio (pri šoli Vittorino Da Feltre), v Ulici Stagni (pred otroškimi jaslimi LAquilone) in v Ulici Roma (v parku Excelsior) ne delujejo. Zakaj? Občina Ronke je bila v preteklosti vključena v informatski sistem tržiškega mesnega okrožja. Ko se je s ciljem varčevanja od njega odcepila, je prosila Tržič, naj ji izroči vse to, kar je potrebno za aktiviranje naprav. Sosednja občina pa je izstavila račun - 40 tisoč evrov. Ronška uprava je plačala samo polovico vsote, drugo polovico bi nakazala, ko bi prejela dostopne kode in gesla. In se je zataknilo. Sedaj pa se zdi, da je zagata rešena. Končno, tudi ob upoštevanju dejstva, da na področju video varovanja Ron-ke zaostajajo. Z več strani je namreč prišla zahteva, naj se kamere namestijo na Trgu San Tommaso, v četrti Soleschiano, v Ulici Redipuglia in na območju večstopenjske šole Leonardo Da Vinci. gorica - Javno soočanje EZTS, prihodnost čezmejne Goriške Danes na sedežu zadruge Arcobaleno Pobudo za javno soočanje o prihodnosti Gorice je dala tudi Demokratska stranka, ki je sogovornika na slovenski strani dobila pri Socialnih demokratih. Posvet z naslovom EZTS Gorica-Nova Gorica-Šempeter: Naša prihodnost bo danes ob 18. uri na sedežu socialne zadruge Arcobaleno v Ulici San Michele 42. »Urbano območje Gorice, Nove Gorice in Šempetra obravnavamo kot eno samo mesto s 70 tisoč prebivalci, ki se lahko enakovredno kosa z Vidmom, Trstom, Koprom in Ljubljano,« poudarjata pokrajinski in občinski tajnik DS, Marco Rossi in Bruno Crocetti. Pozdravili bodo Marco Rossi, Tomaž Horvat (SD), Fabrizio Valencic (Arcobaleno), senatorka Laura Fasiolo in Bruno Cro-cetti. Temo iz naslova bo pretresel Gianluca Masotti, raziskovalec deželnega inštituta IRES, ki bo postregel s primerjalno analizo pametnosti mest ter izpostavil inovacije in šibkosti območja EZTS. Sodelovala bosta poslanec Matjaž Nemec in deželni svetnik Enzo Martines. krmin - Odprli ga bodo pred septembrom Center za primarno oskrbo Deloval bo v prostorih krminskega zdravstvenega doma, ki ga bodo delno obnovili - Namenjen bo bolnikom iz občin zgornjega Posočja Vhod bodočega centra za primarno oskrbo v Krminu Deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca je včeraj obiskala krminski zdravstveni dom, kjer bodo odprli prvi center za primarno oskrbo v goriški pokrajini. Predstavnico deželne vlade sta spremljala tudi krminski župan Luciano Patat in Giovanni Pilati, generalni direktor zdravstvenega podjetja za Posočje in južno Furlanijo. Center za primarno oskrbo bo namenjen prebivalcem občin na ozemlju zgornjega Posočja. Odprt bo 24 ur dnevno, v njem se bodo vrstili splošni in dežurni zdravniki, ki bodo imeli dostop do ažurnih podatkov o zdravstvenem stanju posameznih bolnikov. Ustanovitev centrov za primarno oskrbo predvideva de- želna reforma zdravstva, njihov cilj je zmanjšanje pritiska na urgentne oddelke in okrepitev zdravstvene oskrbe in ponudbe izven bolnišnic. Pred odprtjem krminskega centra za primarno oskrbo bo treba izpeljati nekaj obnovitvenih del, do septembra pa naj bi začel delovati. »Centri za primarno oskrbo so del zdravstvene reforme. Zdravstvena podjetja v tem času iščejo najprimernejše lokacije zanje. Krminski center bomo lahko odprli v razmeroma kratkem času, družinski zdravniki so že pristopili. Zdravstvena ponudba je na tem območju dobro organizirana, s tem centrom jo bomo še nadgradili,« je dejala deželna odbornica Maria Sandra Telesca. (ale) 16 Petek, 8. aprila 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji gorica-števerjan - Odkrila sta ga Slovenca Zaradi kačjega pastirja bi zaščitili dolino Grojnice Dolina potoka Grojnica med Gorico in Števerjanom bi v prihodnje lahko sodila med zavarovana naravna območja evropskega pomena. O njeni zaščiti razmišlja Dežela FJK, razlog pa je v tem, da živi v Grojni tudi redka in ogrožena živalska vrsta: veliki studen-čar, največji kačji pastir v Evropi. Znanstveno ime tega evropskega endemita je Cordu-legaster heros: razširjen je na razmeroma majhnem območju, ki se razteza prek Slovaške, Avstrije, Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Romunije in Grčije. Leta 2003 sta slovenska biologa Matjaž Bedjanič in Ali Šalamun potrdila, da je veliki studenčar doma tudi v FJK, in sicer na območju potokov Grojnica in Smierdar pri Bračanu. Navzočnost velikega studenčarja ni bila dotlej v Italiji nikoli zabeležena. »Predlog znanstvenikov, da se to posebno vrsto kačjega pastirja zaščiti tudi pri nas, je preučila EU, ki je nato z navzočnostjo žuželke seznanila italijansko ministrstvo za okolje, le-to pa našo deželo. Poudariti želim, da se je postopek šele začel, nič še ni dorečenega: prerano je govoriti o obsegu območja, ki bo zaščiteno, strokovnjaki bodo morali šele raziskati, kje vse te žuželke živijo. dežela namerava postopek voditi partici-pativno. Večjih omejitev in nevšečnosti naj bi vsekakor zaščita ne prinesla, saj gre v glavnem za gozdnata območja,« pravi goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki so ga v sredo obiskali predstavniki deželnega urada za zaščito krajine in biotske raznovrstnosti. Življenjski prostor velikega studenčarja so majhni gozdni potoki v gričevnatem svetu. »Samci so veliki približno 8 cm, samice pa skupaj z izrazito leglico presegajo 9 cm. Črno telo z rumenimi lisami spominja na opozorilno barvo ose ali močerada, vendar v senci vej, skozi katere se prebijajo sončni žarki, taka obarvanost bolj skriva kot svari,« piše v zgibanki, ki jo je leta 2003 v okviru evropskega projekta Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij izdal Center za kartografijo favne in flore. Območje razširjenosti velikega studenčarja je majhno. »V Sloveniji ga ni v gorah in nižinah ter na Krasu, kjer ni primernih potokov. Drugje se pojavlja sorazmerno z ohranjenostjo potokov in gozdov v gričevnatem svetu, zato je dober pokazatelj ohranjenosti takšnih habitatov. Je tudi eden redkih naših kačjih pastirjev, ki ni naselil sekundarnih habitatov, nastalih zaradi delovanja človeka. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam ga opredeljuje kot ogroženo vrsto in je zavarovan z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Zaradi potencialne in dejanske ogroženosti je prav na predlog Slovenije vrsta zavarovana v celotni Evrop- ski uniji,« še piše v zgibanki. Bedjanič in Šalamun sta velikega stu- CordulegaSter denčarja na območju goriške pokrajine od- heroS je krila marca 2003; najdba je bila pričakova- znanStVeno ime na, saj so jo napovedovali že drugi slovenski velikega znanstveniki. Grojnica in njeni pritoki sicer Studenčarja, niso najustreznejši življenjski prostor tega največjega kačjega pastirja (problem so kamnito dno in kačjega paStirja možne izsušitve), medtem ko je potok v Evropi, Smierdar optimalen habitat zanj. Možnosti, ki živi na da bi ga vključili med območja evropskega razmeroma pomena, so marca v Krminu posvetili tudi majhnem javno srečanje. območju - tudi Aleksija Ambrosi na Goriškem Pritok ni več takšen, kot je bil Regulirani del pritoka Grojnice Velikemu studenčarju ustrezajo le v naravnem stanju ohranjeni potoki, ki jih človeški posegi lahko hitro okrnijo. Regulacijskega ukrepa, ki je dodobra spremenil njegov naravni videz, je bil lani deležen ravno eden izmed pritokov Grojnice, ki izvira pod Oslavjem. Čeprav je bil marsikdo mnenja, da njegov tok ni nikogar ogrožal, so se pristojni na Deželi FJK odločili, da ga bodo regulirali. Z apnenčastimi bloki so utrdili več metrov struge in zgradili tudi nov most: regulaciji so odločno nasprotovali okolje-varstveniki, 150.000 evrov vreden ukrep pa je dežela vseeno izpeljala. Pred začetkom del so v potoku plavale mladice soških postrvi. Predstavnik goriškega ribiškega okoliša v deželnem odboru zavoda ETP Walter Princi je za Pri- foto: w.p. morski dnevnik lani povedal, da so morali ribe pred prihodom bagrov izloviti: »V potok Smo vložili okrog Sto mladic Soške poStrvi; očitno so tu našle izredno okolje, Saj so v enem letu zraStle od treh do 32 centimetrov dolžine. Potokje bil poln najrazličnejših vodnih žuželk, postrvi so pod senco bujnega obrežnega rastlinja preživele tudi najbolj vroče dneve.« Regulacija je hudo posegla v naravno okolje, je pojasnil. Dno potoka je bilo ob zaključku del razdejano, obrežnega rastlinja ni bilo več, naravni videz so skvarili tudi apnenčasti kamni. Še bolj kritični so bili pri zvezi Legambiente, ki so pred začetkom del pozvali Deželo, naj ne izpelje regulacije: »Gre za zakonito uničevanje naravnega okolja, ki je v prejšnjih letih že prizadelo Grojnico in druge potoke v Brdih.« (ale) gorica - Na posvetu tudi Michl Ebner Lov in biodiverziteta, nujnost sobivanja V palači Attems Petzenstein v Gorici bo jutri posvet na temo Lovstva in biotske raznovrstnosti v Evropi. Nujnost sobivanja. Prireja ga goriška pokrajina, med gosti bo tudi Michl Ebner, bivši evropski poslanec južnotirolske ljudske stranke SVP, podjetnik, novinar in lovec. Posveta se bo udeležil kot predsednik zveze Face - European Federation of Associations for Hunting and Conservation, ki združuje sedem milijonov evropskih lovcev. »Lovci opravljajo dragoceno vlogo. Za razliko od drugih krajev v Italiji imamo pri nas smotrno upravljanje z divjadjo, ki od lovcev zahteva tudi veliko izkušenj. Naši lovci imajo poseben odnos do okolja in ne streljajo na katerokoli žival: populacijo divjih prašičev je treba nadzorovati, lovcem pa je tudi do tega, da je populacija zdrava in da se ohrani,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic, po kateri so z raznimi ukrepi v teh letih uspeli obdržati populacijo divjih prašičev pod nadzorom, kljub temu pa povzročajo te živali kmetom še vedno precejšnjo škodo. Jutrišnji program se bo začel ob 10.30. Po pozdravih bo Černičeva predavala na temo Evropska Pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo, nato bo na vrsti deželni odbornik Paolo Panontin, ki bo govoril o lovstvu v FJK. Sobivanju lovstva in kmetijstva v Sloveniji bo posvečen govor Jošta Jakše, generalnega direktorja na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, medtem ko bo ob 11. uri na vrsti predavanje Jan- ka Mehleja iz Zavoda za gozdove Slovenije: tema bodo lovstvo, kmetijstvo in biotska raznovrstnost v Sloveniji. Stefano Raimondi (Legambiente) bo orisal položaj v Italiji, medtem ko bo ob 11.30 Michl Ebner spregovoril o usklajevanju lovstva in kmetijstva ter ohranjanju biodiverzitete v Evropi. Sledila bo razprava. (ale) turjak - Ter in Soča Varnostni ukrep zaradi rečne erozije Deželna odbornica za okolje Sara Vito se je včeraj v Trstu sestala z upravitelji občine Turjak. Tema srečanja je bil regulacijski poseg, ki ga mora Dežela FJK iz varnostnih razlogov izpeljati na sotočju reke Ter in reke Soče pri Turjaku. Erozija namreč izpodjeda levi breg struge: Vitova, župan Bullian in njegovi odborniki so včeraj vzeli v poštev možnost, da bi jo utrdili, ob tem pa so se pogovorili o možni odstranitvi gramoza in peska, ki sta sredi struge ustvarila več otočkov. »Srečanje je bilo pozitivno, z županom Bullianom imamo enake cilje. Izpeljati želimo okoljsko in vzdržen, varen in finančno izvedljiv ukrep,« je dejala odbornica. Bullian je izpostavil, da je problem dokaj zapleten. »Pred dokončno odločitvijo bomo morali vzeti v poštev in preučiti še nekaj možnih rešitev,« je napovedal župan. gorica - Video natečaj »What's up?« Med udeleženci tudi slovenski dijaki Višješolci in nižješolci so napolnili tribune športne palače Bigot bumbaca Okrog 1300 višješolcev in nižje-šolcev iz vseh štirih pokrajin dežele FJK se je včeraj zbralo v športni palači Bigot v Podgori. Tu so razglasili zmagovalce video natečaja, ki so ga priredili v okviru širšega projekta What's up?, s katerim so se želeli zdravstveno podjetje in druge goriške institucije približati mladim ter jim pomagati na poti odraščanja. Pri projektu, ki se sicer še ni zaključil, sodelujejo tudi učenci slovenskih nižjih srednjih šol iz Gorice in Doberdoba ter licejski in tehniški pol slovenskih višjih srednjih šol, ki imajo sedež v Puccinijevi ulici. Nosilka projekta za slovenske šole je Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom iz Gorice. Video natečaj je bil namenjen višjim srednjim šolam, slovenske so se predstavile z dvema videoposnetkoma. Prvega, ki je bil posvečen akciji sajenja dreves v šolskem botaničnem vrtu in posaditvi ameriškega cvetnega drena v spomin na dijakinjo Živo Srebrnič, so pripravili dijaki 1. klasičnega liceja Trubar, avtorji drugega pa so dijaki 4. razreda humanističnega liceja Gregorčič. Vodil jih je profesor Viljem Gergolet, za temo svojega videoposnetka so izbrali komunikacijske težave. »What's up? je širše zastavljen projekt, ki želi mladim privzgojiti življenjske spretnosti, ki nam lahko pomagajo, da rešujemo težke situacije in jih premoščamo. Ob samem video natečaju so skozi celo šolsko leto potekale delavnice po razredih, ki jih je vodila psihologinja Rowena Fabijan. V projekt so bili vključeni tudi sami profesorji, ob tem je vsaka šola ustanovila komisijo za dobro počutje, v okviru katere so se predstavniki staršev, dijakov in osebja pogovarjali o možnostih za izboljšanje organizacije in odnosov na šoli,« je pojasnila profesorica Mirjam Bratina, ki je bila odgovorna za projekt na licejskem polu. »Delavnic s psihologinjo so se v letošnjem šolskem letu udeležili tudi vsi naši dijaki,« je povedala profesorica Renza Pelesson, referentka na tehniškem polu. Čeprav je bil video natečaj namenjen le višješolcem, so se včerajšnjega dogodka v športni palači Bigot v Podgori, ki ga je vodil Igor Damilano, udeležili tudi tretješolci nižje srednje šole Trinko in njihovi doberdobski vrstniki. Po besedah ravnateljic Elizabete Kovic in Sonje Klanjšček tudi na dveh nižjih srednjih šolah v letošnjem šolskem potekajo delavnice pod vodstvom slovenskih psihologinj, ki so namenjene razvoju življenjskih veščin in dobremu počutju. Na šoli Trinko sta projekt vodili Silvana Vogrič in Sabina Peric, v Doberdobu pa Tiziana Pacor. Na video natečaju so zmagale štiri italijanske šole: na prvem mestu sta zavoda Magrini Marchetti in DAronco iz Gumina, na drugem liceja Alighieri in Slataper iz Gorice, na tretjem zavod Cos-sar-Da Vinci iz Gorice. Četrtouvrščeni so bili dijaki zavoda Brignoli iz Gradišča: njihov videoposnetek so izbrali mladi udeleženci včerajšnjega dogodka v športni palači v Podgori, ki jih je na začetku pozdravila deželna odbornica Maria Sandra Telesca. (ale) / Primorski GORIŠKA Petek, 8. aprila 2016 17 nova gorica - Neznana usoda spomenikov kulturne in tehnične dediščine Vila Rafut izpadla, o remizi pa molk Ograja pred remizo (zgoraj) in Vila Rafut (desno) foto k.m. Na novogoriški mestni občini ponudbe za odkup remize od sedanjih lastnikov, družbe GF nepremičnine, še niso prejeli, kljub obljubam, da jo bodo podali že v februarju ali marcu, je v sredo povedal novogoriški župan Matej Arčon. Občina sicer denarja za obnovo tega spomenika tehnične kulture nima, župan v primeru primerne ponudbe za odkup računa na sredstva iz projekta Trajnostne urbane strategije (TUS), kjer pa je po njegovih besedah še precej stvari nedorečenih. Včeraj pa so na novogoriški občini s kulturnega ministrstva prejeli dopis glede vile Rafut: ministrstvo vile ni uvrstilo na prioritetni seznam sanacije najkvalitetnejših in najbolj ogroženih kulturnih spomenikov. »Žalostno je, da se investitor, ki želi obnoviti tehnično dediščino na tem območju, prej ne pogovori z lokalno skupnostjo, ki ščiti javni interes, da je remiza, ne glede na njeno vsebino, obnovljena v skladu z veljavnimi akti. To moramo pač ugotavljati preko postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zasledujemo javni interes, da bo dokumentacija tako pripravljena, da bo to zagotovilo z njihove strani dano,« je glede remize povedal župan in dodal: »Glede na to, da smo imeli z investitorji kar dolgoletno dogovarjanje glede zadev, ki smo jih na koncu tudi učinkovito rešili, bi res pričakoval, da bi prišli in povedali, kakšne namene imajo, na kakšen način želijo sanacijo. O vsebinah pa slišimo vse sorte: da bo tam Dipo, da so že zaposlovali ljudi, jim tudi že odpovedovali pogodbe, da bo meseca maja otvoritev - česar absolutno ne bo, ker do takrat ne bo- NOVA GORICA Uroš Jug tretjič direktor S 14 glasovi za in 12 proti so novogoriški mestni svetniki včeraj potrdili tretji zaporedni štiriletni mandat Urošu Jugu za direktorja javnega zavoda za šport. Potrditev ni prišla zlahka. V dokaj obsežni razpravi so svetniki izražali pomisleke nad delovanjem javnega zavoda, nekateri so pogrešali prodorne ideje, ambicioznejšo vizijo ter boljše sodelovanje s športnimi društvi in klubi v občini. Precej je bilo povedanega tudi na račun sveta zavoda, nekateri svetniki so tudi menili, da bi morali člani sveta za to odstopiti. Svet zavoda je namreč na prvem razpisu, objavljenem februarja, naredil proceduralno napako, zaradi česar je moral razpis razveljaviti in ga ponoviti. Na ponovljenem razpisu je Jug dobil večino glasov sveta zavoda, včeraj so mu soglasje dali še mestni svetniki. (km) do dobili gradbenega dovoljenja,« zatrjuje župan. Na predstavnike skupine GF nepremičnine smo vprašanja o načrtih z remizo naslovili že 11. marca in nekaj dni za tem dobili odgovor, da bodo medijsko sporočilo na to temo pripravili »v naslednjih dneh«, a do včeraj o tem še ni bilo ne duha ne sluha. S slovenskega kulturnega ministrstva pa je včeraj na občino prišlo sporočilo, da so v vednost tudi oni prejeli županov dopis ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič, v katerem jo prosi, naj kulturni spomenik -rafutski park z vilo - uvrsti na seznam za sanacijo najbolj ogroženih in najkakovostnejših enot kulturne dediščine t.i. interventnega zakona. »Sporočamo vam, da je predlog zakona še vedno v vladni obravnavi, saj ministrstvo za finance ne izda soglasja na predlog zakona,« je županu sporočila kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar, ki v nadaljevanju pojasnjuje, da določila zakona o varstvu kulturne dediščine sicer zavezujejo vsakega lastnika spomenika za vestno skrb za redno vzdrževanje in dobro gospodarjenje z njim, »vendar se zavedamo, da je biti dober lastnik in gospodar v teh trenutnih finančnih razmerah zelo težko, predvsem, ko gre za spomenike, ki zahtevajo večje investicijske posege in višja finančna sredstva«. Prav zaradi tega in zaradi drastičnega znižanja proračunskih sredstev za kulturno dediščino so na ministrstvu za kulturo pripravili predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi in oblikovali seznam sa- nacije najbolj ogroženih in najkvalitetnejših kulturnih spomenikov, ki je sestavljen iz neuresničenih projektov zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne državne programe v kulturi, prioritetnih projektov in resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 in drugih najbolj ogroženih pomembnejših kulturnih spomenikov iz programa konservatorsko-restavratorskih posegov ter drugih projektov za ohranjanje kulturne dediščine, ki ga je pripravil republiški zavod za varstvo kulturne dediščine. »Žal pa vseh ogroženih in pomembnih kulturnih spomenikov na prioritetni seznam ni bilo mogoče uvrstiti, saj finančna situacija v državi tega ne dopušča. Na seznam so se zato uvrstili le kulturni spomeniki najvišje stopnje ogroženosti z že dorečeno namembnostjo,« je zapisala ministrica Julijana Bizjak Mlakar in dodala: »Ra-futski park z vilo je vsekakor pomemben in ogrožen kulturni spomenik, vendar ga brez dorečene vsebine ni bilo mogoče uvrstiti na prioritetni seznam zakona.« Katja Munih gorica - Fotoklub Skupina 75 Stiki obrodili gostovanje Na lanskem Fotosrečanju v Gorici, ki ga že veliko let prireja goriški krožek Skupina 75, so sodelovali tudi člani Fo-tokluba Proportio Divina iz Gornje Radgone. Stiki med kluboma so obrodili razstavo fotografov Skupine 75 v galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni, kjer je od prejšnjega konca tedna na ogled petindvajset posnetkov večjega formata enaindvajsetih goriških avtorjev. Navzoče na odprtju sta pozdravila predsednik domačega fotokluba Ivo Borko, ki je obenem predsednik Fotografske zveze Slovenije, in Silvan Pittoli, predsednik Skupine 75, ki je orisal delovanje goriškega krožka. V Gornji Radgoni se s svojim delom predstavljajo Enzo Te- gorica - eStoria Magrisu festivalska nagrada Claudio Magris Letošnji dobitnik nagrade Friu-lAdria, ki jo podeljujejo v okviru goriškega zgodovinskega festivala eStoria, je tržaški pisatelj, germanist in kritik Claudio Magris. »V svojih delih je Magris najprej dokazal, da so meje med narodi šibke, nakar je porušil še pregrade med zgodovino in literaturo. Znal je preplesti preteklost in sedanjost ter pripovedovati o njunih odtenkih, protislovjih in sugestijah. V njegovem najnovejšem romanu Non luogo a procedere se odnos med človekom in zgodovino pokaže v vsej svoji trpkosti in neizogibnosti: izhodišče je tragična zgodovina našega prostora v dvajsetem stoletju, zaobjema pa tudi druga obdobja krivic in suženjstva,« piše v utemeljitvi nagrade Il romanzo della storia, ki so jo v prejšnjih letih prejeli Roberto Saviano, Max Hastings, Ian Kershaw, Corrado Augias, Daniel Goldhagen, Edward Luttwak in Luciano Canfora. Festival eStoria, ki bo letos posvečen suženjstvu v najširšem pomenu besede, bo potekal med 19. in 22. majem v goriškem ljudskem vrtu in na drugih prizoriščih. Nagrado bodo Magrisu izročili 21. maja ob 18. uri, sledilo bo nagrajenčevo predavanje. Mednarodni festival zgodovine prireja goriško združenje eStoria že dvanajst let: plakate in letake letošnje prireditve bo krasila slika mehiškega umetnika Diega Ri-vere, ki prikazuje, kako je odkritje Amerike za nekatere pomenilo veliko priložnost, za druge civilizacije pa smrt in suženjstvo. (ale) Rdeči križ prireja tečaj Goriški odbor Rdečega križa, ki ima sedež v Codellijevi ulici, bo tudi letos priredil začetniški tečaj za prostovoljce. Začel se bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.15. Srečanj bo skupno deset, potekale bodo dvakrat tedensko med 20.30 in 22.30. Tečaj se bo zaključil v prvem tednu maja, ko bodo udeleženci opravili izpit. Namenjen je občanom, ki so dopolnili 14. leto; informacije na tel. 0481-531819, cl.gori-zia@cri.it. Inštitutu pomaga nadškofija »Javnost je seznanjena s težavami, s katerimi se že daljši čas spopadajo ustanove, ki se posvečajo kulturi in preteklosti našega prostora. Goriški Inštitut za socialno in versko zgodovino, ki zadnji dve leti ne prejema več javnih prispevkov, je podpornika našel v nadško-fiji. Ta mu je tudi letos odmerila 10 tisoč evrov iz sklada, ki ga Cerkev prejema od osem tisočink dohodka davčnih zavezancev. Na tej podlagi bodo lahko izdali v knjižni obliki nekaj raziskav, med temi zajetno zgodovino o goriškem semenišču. Ta bo plod raziskav Ivana Por-tellija v arhivih Gorice, Trsta, Rima in Dunaja,« je sporočil inštitut. Matični urad danes zaprt Zaradi izrednega vzdrževanja prostorov bo matični urad goriške občine danes izjemoma zaprt za javnost. Odprt bo le za nujne primere. Med in domači okusi V Lokandi Devetak na Vrhu bo nocoj ob 20. uri gurmanski dogodek, na katerem bodo med povezali z domačimi okusi in pri katerem bo sodeloval konzorcij čebelarjev iz goriške pokrajine. Ob navzočnosti čebelarjev - med njimi bo podpredsednik slovenskih čebelarjev Franc Šivic - bodo gostom postregli s skrbno izbranim jedilnikom. Govor bo tudi o t.i. apiterapiji, na ogled bodo Šivičeve podobe iz čebeljega sveta in kraški motiv Janine Cotič in Karin Tommasi. Rezervacije sprejemajo v Lokandi na tel. 0481-882488. Pri Jezeru knjiga in razstava Na sedežu društva Jezero v Doberdobu bodo nocoj ob 20. uri predstavili publikacijo z naslovom »Dietro il cortile di casa - Za domačim dvoriščem«, ki jo je izdal Center Leopoldo Gasparini. Poleg avtorjev Metke in Borisa Gombača ter Daria Mattiussija bo z branjem odlomkov iz knjige sodelovala Lucia German, zapel bo moški zbor Jezero. Sledilo bo odprtje razstave »Quando mori mio padre - Ko je umrl moj oče«, ki bo na ogled do 25. aprila. Cvetje na tržiškem trgu Na Trgu Repubblica v Tržiču bodo danes ob 11.30 odprli sejem »Monfalcone in Fio-re«, ki bo do nedelje privabljal ljubitelje vrtnarjenja. Na odprtju fotografske razstave v Gornji Radgoni foto vip deschi, Fabio Lescak, Fabiola Torroni, Igor Pahor, Marko Vogrič, Karin Vižintin, Loredana Prinčič, Lorella Klun, Manuel De-mori, Manuel Persoglia, Mariano Di Clemente, Matej Ratko, Miran Vižintin, Mauro Paviotti, Remo Cavedale, Robert Strahinjic, Sandi Gorkič, Sergio Culot, Silvan Pittoli, Simon Zamar in Tamara Puc. Člani goriške delegacije so bili deležni prisrčnega sprejema. Po kosilu na eni izmed krajevnih turističnih kmetij so jih odpeljali na ogled Radgone, mesteca na avstrijski strani državne meje, nato pa še na krajši izlet do gradu Negova, ki ga pravkar obnavljajo. Razstavo spremlja lično oblikovana zgibanka s fotografijami nekaterih članov Skupine 75 in pa z daljšim zapisom o štiridesetletnem delovanju in dosežkih goriškega krožka. Gostovanje sta podprla tudi občina Gornja Radgona in radgonski Kulturni zavod. Razstava bo odprta do 5. maja, ogled pa je možen po urniku radgonskega Kulturnega doma. (vip) 18 Petek, 8. aprila 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji števerjan Beseda, izraz in mikrofon »Z željo, da bi pripomogli k zvišanju ravni javnega nastopanja in prireditev, tako gledališkega kot splošno kulturnega značaja na Goriškem in v širši okolici, prirejamo krstno izvedbo tečaja javnega nastopanja in in usposabljanja napovedovalcev Beseda izraz mikrofon 2016,« pravi Jasmin Kovic, umetniški vodja Dramske družine društva F.B. Sedej, ki tečaj organizira z Zvezo slovenske katoliške pro-svete in v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij. Vsebinske sklope tečaja bodo vodili izvedenci Tomaž Gubenšek, Betka Šuhel Mikolič, Lea Pisani in Irina Giormani. Potekali bodo v mali dvorani župnijskega doma F.B. Sedej v Šte-verjanu po naslednjem programu: javni nastop (Betka Šuhel Mikolič) v soboto, 23. aprila, od 15. do 18. ure;le-pa govorica (Tomaž Gubenšek) v soboto, 30. aprila, od 15. do 18. ure; lepa govorica (Tomaž Gubenšek) v soboto, 7. maja, od 15. do 18. ure; javni nastop (Betka Šuhel Mikolič) v soboto, 14. maja, od 15. do 18. ure; ličenje in maska (Irina Giormani) v nedeljo, 22. maja, od 9. do 12. ure; oblačenje in javni nastop (Lea Pisani) v soboto, 28. maja, od 15. do 18. ure. Za udeležbo bo treba odšteti 50 evrov; izpolnjene prijavnice (na strani www.se-dej.org) je treba poslati do ponedeljka, 11. aprila, na naslov dramska.dru-zina@sedej.org. Sprejeli bodo le dvajset udeležencev. »Zamisel o tečaju je nastala iz konkretne potrebe po še bolj kakovostnem nivoju prireditev v našem prostoru. Doseči želimo igralce, govornike, moderatorje kulturnih dogodkov, območnih radijskih in televizijskih oddaj ter vse tiste, ki se v različnih vlogah soočajo z nastopanjem v javnosti. Z natančno načrtovanim izobraževanjem in visoko usposobljenimi kadri bomo znanje tečajnikov dopolnili in nadgradili. Obračamo se tudi na slovenske ustanove, upravitelje dvoran ter kulturnih hramov: pozivamo jih, naj na tečaj prijavijo tako redne napovedovalce kot tudi svoje predstavnike. S skupnimi močmi bomo lahko ciljno vplivali na izboljšanje splošne ravni znanja in z nadaljnjo, vsakoletno izvedbo tečaja konkretno ugodili potrebam posameznikov,« razlaga Jasmin Kovic. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. M Gledališče Muzej z današnjim dnem še bogatejši V naravoslovnem in geološkem muzeju v Gorici V okviru naravoslovnega in geološkega muzeja, urejenega v nekdanjem šolskem poslopju v Ulici Brigata Avellino v Gorici, bodo danes ob 17.30 odprli javnosti nove vsebinske sklope, ki odgovarjajo naslovom »Herbarij v muzeju«, »Mare nostrum«, »Ptice in ribe«, »Dvoživke in plazilci«, »Minerali in kamnine«, »Entomo-logija« in »Projekt Kalvarij«. Današnje odprtje bo svečano in namenjeno javnosti. Muzej, ki ga je pri Madonini uredilo naravoslovno združenje Alvise Comel in zasluži obisk, je s svojimi zbirkami na ogled ob torkih in petkih med 10. in 18. uro, v aprilu pa tudi ob sobotah med 10. in 13. uro. Po telefonu (0481 -392269) ali na naslov associazionenaturalisti.co-mel@gmail.com sprejemajo najave za voden obisk, po želji zagotovijo tudi vodstvo v slovenskem jeziku. Vstop je prost. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 8. aprila, ob 19. uri voden ogled po razstavi »Gremo na Borštnika!« (vstop prost) in ob 20. uri »Ljubezen do bližnjega« (avtorski projekt); informacije po tel. 003865-3352247, blagaj-na@sng-ng.si. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »II cacciatore e la Regina di Ghiaccio«. Dvorana 2: 16.00 »Heidi«; 17.50 -20.00 - 22.00 »Mister Chocolat«. Dvorana 3: 16.00 - 21.45 »Un bacio«; 18.00 - 20.00 »La corte«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Il cacciatore e la Regina di Ghiaccio«. Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.20 »Victor - La storia segreta del dott. Frankenstein«. Dvorana 3: 17.50 »La comune«; 19.45 - 22.10 »Race - il colore della vittoria«. Dvorana 4: 18.00 »Un bacio«; 20.00 -22.15 »Veloce come il vento«. Dvorana 5: 18.00 - 19.50 »Il condominio dei cuori infranti«; 21.40 »Un bacio«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Nevidni fant« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Šiška Delux« (Filmsko gledališče), sledi pogovor z avtorjem. il Razstave 21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 9. aprila, ob 20.30 »L'ultimo Lion« (režija Tullio Svettini); pred-prodaja v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/A v Gorici, tel. 048130212. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU: v soboto, 9. aprila, ob 21. uri »Quattro buffe storie« (»Cece« in »La patente« Luigija Pirandella in »Do-manda di matrimonio« in »Fa male il tabacco« Antona Čehovega); informacije po tel. 0481-532317, info@ar-tistiassociatigorizia.it. V NOVI GORICI v Mestni galeriji na trgu E. Kardelja 5: danes, 8. aprila, ob 19. uri odprtje razstave Petra Abrama. Umetnika bosta predstavila Damir Globočnik in Ira Zorko. V VILI CORONINI CRONBERG v Gorici na Drev. 20. septembra 14: danes, 8. aprila, ob 17.30 odprtje razstave »A tavola con i conti Coronini - Le forme e i rituali dei pasti dal Settecento al Novecento«, na ogled bo do 16. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00 in 15.00-18.00; informacije po tel. 0481-533485, info@coronini.it. ro, kontrabas Marzio Tomada; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN KD SOVODNJE v sodelovanju z ZPZP, ZCPZ Trst, ZSKP Gorica, JSKD prirejata koncert revije Primorska poje v soboto, 9. aprila, ob 20. uri v Sovodnjah (Kulturni dom Jožef Češčut). Nastopili bodo: ZPZ Sinji Galeb DU Izola, Komorni zbor Zveze Slovencev Monošter Madžarska, Nonet Primorsko, ZPZ Pre-šernovke iz Šibenika Hrvaška, DVS Primorsko in ZVS Barkovlje. H Šolske vesti JASLI TIKA TAKA obveščajo, da bo dan odprtih vrat v ponedeljek, 18. aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30. POLETNI JEZIKOVNI KAMP V LJUBLJANI za srednješolke in srednješolce iz Gorice in Trsta organizira od 22. do 28. avgusta goriški Dijaški dom v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program (Hiša eksperimentov, Narodna galerija, vodni park Atlantis, pohod na Rožnik, druženje z vrstniki iz Ljubljane itd.); informacije in vpisovanje do zasedbe mest (število je omejeno) po tel. 0481-533495 (v popoldanskih urah). UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat do konca akademskega leta, ki bo v petek, 13. maja; informacije na tajništvu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici, tel. 0481-532101. M Izleti M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v soboto, 9. aprila, ob 20.15 koncert Uroša Perica s kvartetom; informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo v soboto, 9. aprila, ob 21. uri večer z jazz, blues in calipso glasbo; klarinet in saks tenor bo igral Daniele D'Aga- AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 7. maja, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Minimundusa, hiše plazilcev, postankom v turističnem letovišču v kraju Vrba-Vel-den in sprehodom ob Vrbskem jezeru; informacije po tel. 338-8962776 (Franco od 14.00 do 22.00) in 3335746178 (Fabio od 18.00 do 22.00). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. »POHOD TREH GORIŠKIH HRIBOV« bo v nedeljo, 10. aprila, s startom ob 7.45 na parkirišču pri mostu v Solka- nu, sledil bo vzpon na Škabrijel, Sv. Goro in Sabotin. Prirejata ga združenji Fain in Scussons iz Romansa v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici v sklopu deželnega projekta »Bunker 1915-1918«, goriškim Forumom in združenjem Iter Aquileiense. Okrog 10. ure na Prevalu (Grgar) in okrog 13.30 uri pod solkanskim mostom bodo odigrani kratki gledališki prizori na temo prve svetovne vojne v režiji Kristine Di Dio, nastopajo Solange Degenhardt, Robert Cotič in Andrej Pahor, na vrhu Sabotina okrog 15.30 je predviden koncert goriškega pevskega zbora Monte Sabotino. Ob slabem vremenu bo pohod prenešen na nov datum. PLANINSKO DRUŠTVO VALENTIN STANIČ vabi na pohod okrog Čarne-ga vrha (Montefosca) v sodelovanju s CAI-em iz Doline Nediže v nedeljo, 10. aprila, s startom s tržnice v Kanalu ob 7.30 uri; informacije po tel. 0038631697642 (Katja Zagar). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 27. maja, enodnevni izlet na Goli otok in na druge otoke Kvarnerskega zaliva. Vpisujejo do torka, 5. aprila, po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.). Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna koda. KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: v nedeljo, 10. aprila, izlet na Čaven, zbirališče ob 9. uri na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici. Naslednji izleti bodo 8. maja (pohod »Družne sa-botinske poti«), 12. junija (udeležba na 45. srečanju obmejnih planinskih društev v Benečiji), 16. in 17. julija (dolina Triglavskih jezer) ter 11. septembra; informacije nudita Fanika (347-6220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu). KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija; informacije in prijave po tel. 040-360072 ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, krut.ts@tiscali.it. Ü3 Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v deželi FJK, da morajo do 15. aprila vrniti izpopolnjen obrazec, ki jim ga je zdravstveno podjetje ASS poslalo v mesecu februarju letos v zvezi z obveznim štetjem prašičjih podjetij; informacije v uradih Kmečke zveze in pristojnih uradih zdravstvenega podjetja. OBČINA SOVODNJE obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev prispevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče dne 13. maja 2016 ob 10.30; informacije na spletni strani www.comune.savogna.go.it. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Bu-tkovičeva hiša) do torka 31. maja (ukrep župana št. 1 z dne 9. marca 2016). PARTIZANSKA KNJIŽNICA sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ul. 20, je odprta vsako soboto od 17. do 19. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica vabi včlanjena društva na Pokrajinski svet, ki bo v ponedeljek, 11. aprila, v prvem sklicu ob 7.30 uri in v drugem sklicu ob 19.30 uri v Tumovi dvorani KB Centra na Korzu Verdi 51 v Gorici. VIATORIJEV BOTANIČNI VRT med Pevmo in dolino Grojne bo odprt do četrtka, 2. junija, ob sobotah in nedeljah ter praznikih 16.00-19.00. Vodeni ogledi bodo ob 17. uri, za skupine z vsaj 15 udeleženci tudi med tednom. Informacije in rezervacije po tel. 0481-537111, viatori@fondazioneca-rigo.it, www.aglv.org; vstop prost. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je nov urnik odprtja urada ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, an-drea.bin@libero.it V KRAJU CASTELNUOVO pri Zagra-ju bo v nedeljo, 17. aprila, ob 11. uri odprtje parka Spomina; www.amici-dicastelnuovo.it. 0 Prireditve 12. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR prejmeta Danijel Čotar za dolgoletno nesebično delo v korist naše skupnosti in otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana ob 40-letnici delovanja danes, 8. aprila, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slovesni podelitvi bodo sodelovali otroški pevski zbor Emil Komel iz Gorice, zbo-rovodkinja Damijana Čevdek Jug, gojenci SCGV Emil Komel. KATOLIŠKA KNJIGARNA prireja v četrtek, 14. aprila, ob 10. uri »Kavo s knjigo«. Avtor Tino Mamic, po poklicu samostojni novinar, bo predstavil svojo knjigo »Protestantino«, ki govori o aktualnih temah naše družbe. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE (Grad-nikove brigade 33 v Novi Gorici) prireja okroglo mizo o ljubezni in partnerstvu »In srečno sta živela do konca svojih dni ... ali res?« danes, 8. aprila, ob 10.30 uri v prostorih središča. Srečanje vodi psihologinja Irena Batistič. MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo v torek, 12. aprila, ob 20. uri: na temo »Rodbina Coronini Kronberg« bo predavala zgodovinarka Lucia Pillon, projekt za ovrednotenje zgodovinske povezave med Gradom Kromberk in goriško palačo Coronini bosta predstavili kustosinja za umetnostno zgodovino Goriškega muzeja Katarina Brešan in kustosinja Fundacije Palača Coronini Kronberg Cristina Bragaglia. PALAČA LANTIERI v Gorici bo v nedeljo, 10. aprila, odprta z vstopnino med 10. in 13. uro ter med 14. in 20. uro v sklopu pobude »Odprti gradovi«. Dan bodo posvetili cesarici Sissi. Glasbeno bodo spremljali pianist Alberto Boischio, flavtistka Elisabetta Di Fortunato, sopran Anna Elena Masini, plesali bodo gojenci plesne šole Tersicore iz Gorice, o cesarici bo predaval Enzo Bentivoglio. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič prirejata »Srečanje pod lipami« o sedemdesetletnem izhajanju otroškega mesečnika Pastirček, ki ga izdaja zadruga Goriška Mohorjeva. Sodelovali bodo urednik Marijan Markežič ter Walter Grudina, Bernarda Berce, Ljuba Legiša, Alenka Ra-detič, Barbara Rustja in Niko Klanjšček. Večer v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.30 vodila vzgojiteljica Olga Tavčar. Pogrebi DANES V FARI: 14.00, Norina Della Mora vd. Baldassi (iz goriške splošne bolnišnice ob 14.15) v cerkvi in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 9.00, Maria Cri-stancig vd. Bartussi (iz goriške splošne bolnišnice ob 8.50) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Marcella Pin vd. Neri v kapeli pokopališča in na pokopališču; 11.00, Anna Maria Frausin vd. Olini, blagoslov v bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 10.00, Giliana Tofful vd. Tavian (s pokopališča ob 9.55) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V CORONI PRI MARIANU: 14.00, Valter Samar (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. / Primorski MNENJA, RUBRIKE Petek, 8. aprila 2016 19 ŽARIŠČE Reforma zadružnega bančništva. Bo spoštovanje , jezikovne specifike dovolj? ^^k ^^ julijan čavdek_| Gospodarsko in finančno področje sta za slovensko narodno skupnost v FJK, kot tudi za vsako podobno skupnost, bistvenega pomena za normalne pogoje delovanja in razvoja. V vsej povojni zgodovini sta bili ti dve področji, v dobrem in slabem, temeljni osnovi, na katerih je slonel napredek oziroma krizno stanje naše narodne skupnosti. Gospodarstvo temelji na delovanju industrije, podjetništva in kmetijstva. Pri finančnem okviru pa moramo upoštevati, da se ta deli na javnega in zasebnega. Javno financiranje imamo Slovenci v FJK urejeno na podlagi določil državne in deželne zaščitne zakonodaje. Zasebni finančni okvir pa predstavljajo v glavnem tri bančne ustanove Zadružna kraška banka na Tržaškem, Zadružna banka Doberdob Sovodnje na Goriškem in Čedajska banka, ki je prevzela vlogo nekdanje Kmečke banke. Pri tem seveda ne gre pozabiti na finančno družbo KB 1909 in na nekatere zasebne sklade, ki podpirajo razne dejavnosti in študente. Zelo verjetno imajo trije zgoraj omenjeni bančni zavodi med Slovenci v današnjem času glavni delež pri zbiranju prihrankov posameznikov in družin, pri spodbujanju gospodarskih in kmečkih dejavnostih ter pri sofinanciranju kulturne, prosvetne, športne in vzgojne dejavnosti. To velja še posebej za obe zadružni banki, kjer večinski delež pripada slovenskemu članstvu in prav zaradi tega nam ne more biti vseeno, na kakšni zakonski podlagi država ureja delovanje bančnih zavodov, od katerih je odvisen vsestranski razvoj teritorija, kjer živimo Slovenci v FJK. Zasebna finančna osnova pa je tudi eden izmed bistvenih pogojev, da slovenska narodna skupnost lahko uveljavlja razvojne smernice z določeno avtonomijo. V sredo popoldne je italijanski senat s 171 glasovi za in 105 proti dokončno izglasoval reformo za zadružno bančništvo. V zakon je bil tako spremenjen vladni zakonski dekret št. 18 z dne 14. februarja 2016, ki ga je 23. marca 2016 z določenimi popravki že odobrila poslanska zbornica. Vlada predsednika Mattea Renzija, ki jo je na sredinem zasedanju senata predstavljala ministrica za ustavne reforme in odnose s parlamentom Maria Ele- na Boschi, je na zakonsko besedilo postavila zaupnico, tako da ga ni bilo mogoče še dodatno spreminjati. Zaupnico so podprli senatorji Demokratske stranke, NCD-UDC, skupina AL-A (v katero spada tudi senator Denis Verdini) in skupina, v katero spadajo pripadniki avto-nomističnih strank iz dežele Doline Aoste ter avtonomnih pokrajin Bocen in Trident. V imenu sledenje skupine je potrdilno volilno izjavo dal južno-tirolski senator Karl Zeller, ki je v svojem nagovoru pohvalil vlado, da je upoštevala specifiko njihovega zadružnega bančnega sistema, t. i. Raiffeisen. To se uveljavlja v členu 1, odstavek 1-bis, ki je bil vključen v zakonsko besedilo med razpravo v pristojni komisiji poslanske zbornice in omogoča zadružnim bankam v dveh pokrajinah, da ustanovijo samostojno zadružno bančno skupino. Banca d'Italia pa bo določila minimalne pogoje za ustanovitev, ki pa morajo upoštevati specifiko teritorija in zadružno bančno dediščino na Južnem-Tirol-skem in na Tridentinskem. Prav tako je v poslanski zbornici bil na novo zapisan člen 7, ki v točki c) nalaga finančnemu ministrstvu, da v soglasju z Banco d'Ita-lia, določi načine in kriterije, po katerih se priznajo in zaščitijo jezikovne ter kulturne posebnosti zadružnih bank, ki imajo sedež v deželah s posebnim statutom in dveh avtonomnih pokrajinah Bocen in Trident. To določilo velja tudi za slovenski zadružni banki v Furlani-ji Julijski krajini, Zadružno kraško banko in Zadružno banko Doberdob Sovodnje. Z razliko od zadružnih bank na Južnem Tirolskem in Tridentinskem, ki bodo osnovale samostojno skupino, bodo naši dve banki vključeni v skupni državni holding, ki naj bi postal največja italijanska bančna skupina. V tem smislu je jasno, da bo morala celotna slovenska narodna skupnost zastaviti vse najboljše moči za dosego zadovoljive zaščite in spoštovanje jezikovnih ter kulturnih posebnosti našega teritorija. Še težje pa bo našo specifiko uveljavljati pri upravnih in finančnih pogojih delovanja, razen, če ne bodo finančno ministrstvo, Banca d'Italia in bodoči novi državni holding zadružnih bank privolili v neke vrste deželno podskupino, če je taka rešitev sploh mogoča. TDD PREDSTAVLJA: Ervin Hladnik Milharčič o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih TRST - V televizijski rubriki TDD PREDSTAVLJA, ki bo na sporedu po slovenskem televizijskem dnevniku RAI, torej okrog 20.50, bo danes govor o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Gost oddaje bo znani primorski novinar Ervin Hladnik Milharčič, avtor knjige Pot na Orient in dolgoletni dopisnik iz New Yorka, Jeruzalema in Kaira, ki je med drugim s terena poročal o vseh vojnah, ki so razdejale Titovo Jugoslavijo. Pogovor se bo začel z zadnjima sklepoma haaškega sodišča - političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadiču je naložilo 40 let zapora, izrazitega vojnega hujskača, srbskega radikalca Vojislava Šešlja pa oprostilo - nakar bo pogovor, ki ga bo vodil Fabio Gergo-let, posvečen posledicam begunske krize, perspektivam za ureditev razmer na Bližnjem vzhodu in v Libiji. Posebno vprašanje pri vsem tem je osebna svoboda v svetu, v katerem je varnost vse pogosteje le pretveza za njeno sistematično omejevanje. Za režijo bo poskrbela Luana Grilanc. ODPRTA TRIBUNA Dragocena je kritika, ki vsebuje tudi konkretne alternativne predloge Livio Semolič, deželni tajnik SKGZ_ Marsikdo si z veliko težavo uredi misli in razume nekoliko naelektre-no ozračje, ki se dokaj pogosto pojavlja znotraj naše manjšinske skupnosti. Ta negotovost običajno izhaja iz številnih polemik, ki niso opremljene z dejansko dokumentirano tezo, kaj šele da bi iz-nesle tudi zaželeno antitezo: skratka, čisto malomarno kopičenje obtožb in natolcevanj, kar seveda ne privede do nobene možne sinteze oz. konstruktivnega zaključka. Kateri naj bo torej možen izhod iz take destruktivne spirale neproduktivnih polemik? Iz svojega dokaj skromnega gledišča lahko rečem, da bi bilo najprej vredno sploh razumeti, o čem diskutiramo, še predvsem, ko se govori o finančnih sredstvih. Če se npr. zaustavim pri finančnih dotacijah italijanske vlade, menim, da bi bilo primerno ponovno spomniti na velike spremembe, ki smo jih doživeli v teh zadnjih letih, največjo pa prav letos z zadnjim stabilizacijskim zakonom. Iz izredno kritičnega in neurejenega stanja izpred štirih let, ko so naše organizacije šele novembra / decembra izvedele, s kolikim denarjem lahko razpolagajo za tekoče obdobje, in ko so najvišji predstavniki slovenske države pritiskali na italijanske sogovornike zato, da so kolikor toliko omilili finančne reze, smo prešli do čisto nasprotnega stanja: na podlagi pomembnega popravka poslanke Tamare Blažina je italijanska vlada dejansko dolgoročno uredila in utrdila financiranje slovenske manjšine, slovenska vlada pa je vsa zadnja leta in tudi letos, različnim obljubam navkljub, stalno nižala dotacije našim organizacijam. Zaradi znatnega krčenja predvsem slednjega vira se je v težavah znašel tednik Novi glas, ki je moral zaradi kriznega stanja uvesti varčevalne ukrepe, podobno kot so že prej, iz sicer različnih razlogov, isto naredili Primorski dnevnik, Novi Ma-tajur in druge prizadete sredine. Ob Novem Glasu pa ne gre prezreti, da je znatno krčenje finančnih virov iz Slovenije prizadelo še marsikatero manjšinsko sredino, med katerimi tudi goriški Dijaški dom, kar je že botrovalo h krčenju osebja. Če je torej vsem jasno, kje je vzrok problema, potem bosta lahko tudi bolje usmerjena pozornost in vsesplošni pritisk na tiste sogovornike, ki lahko ta vprašanja rešijo. Čisto drugače pa gre obravnavati težave okrog likvidnostnega stanja manjšinskih ustanov, združenj ali organizacij, saj sredstva ne prihajajo v njihove blagajne ob samem začetku leta, pač pa v naslednjih mesecih, kar povzroča marsikatero težavo vsem tistim sredinam, ki imajo stalno nameščeno osebje in predvsem redno letno delovanje (npr. dijaški domovi, NŠK, glasbeni šoli itd.). Glede tega se bo treba še bolj potruditi v odnosu do dežele FJK, ki dejansko posreduje državna sredstva, zato da se birokratski postopki podelitve znatno pospešijo. Ista težava seveda velja tudi pri pridobivanju sicer manjših sredstev, ki jih podeli ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tretje poglavje pa predstavljajo stroški za obnovo in vzdrževanje sedežev in domov. Tu smo priča nekaterim dokaj perečim problemom, prvi med temi je gotovo Stadion prvega maja, ob njem še kulturna domova v Trstu in Gorici itd. Pri tem si je dokaj težko predstavljati, da bi lahko črpali sredstva iz 16. člena zakona 38/2001, ki izrecno predvideva finančno podporo za delovanje. Veliko bolj realistično je upoštevati 21. člen deželnega zakona 26/2007, v katerem je izrecno predviden finančni sklad za gradnjo, obnovo in vzdrževanje sedežev manjšinskih organizacij. To so torej trije različni sklopi problemov na področju financiranja manjšine, ki seveda potrebujejo tri različne pristope, za kar se predsednika SKGZ in SSO tudi resno zavzemata. Med drugim prav na novo nastavljeno sodelovanje med krovnima bo lahko srednjeročno pripomoglo tudi k udejanjanju prepotrebnih procesov posodabljanja naših dejavnosti in k čim bolj smotrnemu prerazporejanju finančnih sredstev. Reforme so pač dolgoročni proces, ki potrebuje čim širši konsenz in ustrezno razpoložene sogovornike ter ne nazadnje pripravljenost na kompromise. Vse to je toliko bolj možno v umirjenem in konstruktivnem ozračju, za katerega smo vsi odgovorni, toliko bolj pa tisti, ki zasedajo pomembne funkcije v politični in civilni sferi. Ob enostavni predpostavki, da nihče ni nezmotljiv, postane torej zelo dragocena predvsem tista kritika, znotraj katere dobimo tudi konkretne alternativne predloge, ne pa izključno za-ničljiv in prezirljiv odnos do sogovornika. Prav tisti, ki so v tem času najbolj glasni in kritični, naj torej iznesejo svoje sugestije okrog odprtih vprašanj, predvsem kar se tiče pričakovanih reform in še posebno prerazporeditve finančnih sredstev, saj se prav tam uporabljajo konkretne številke ne pa prilagodljiva mnenja. Skratka, manjšinski mikrokoz-mos potrebuje kar se da veliko potrpežljivosti in dobronamernih potez. Menim, da sta SKGZ in SSO v tem obdobju svoje delo nastavila tudi na teh predpostavkah in isto lahko rečem o manjšinski politični sferi, kjer sta slovenska komponenta DS in SSk v določeni fazi medsebojnega spogledovanja, ki bo lahko tudi končno privedlo do bolj otipljivih rezultatov na poti sodelovanja. Ne nazadnje marsikaj je odvisno od posameznih protagonistov: nekateri sicer privilegirajo glasne neproduktivne polemike, drugi pa tiho in vsakdanje naprezanje, s katerim omogočajo naši manjšinski skupnosti obstoj in predvsem razvoj. piran Danes predstavitev Črt Šiškovič v novi zgoščenki izvaja znane Tartinijeve sonate PIRAN - Mednarodno znana založba Dynamic iz Genove je pravnokar izdala novo zgoščenko z naslovom Tartini's Violin. Na njej, Črtomir Ši-škovič tržaški slovenski violinist in eden najboljših poznavalcev in izvajalcev Tartinijeve glasbe na svetu, ob spremljavi Luce Ferrinija (čembalo in orgle), na Tartinijevo violino izvaja najbolj znane sonate Giuseppeja Tarti-nija. Tartinijeva violina je sicer stalno razstavljena v Spominski sobi G.Tarti-nija, v njegovi rojstni hiši v Piranu, zanjo pa skrbi Pomorski muzej Sergej Ma-šera, ki domuje prav v Piranu.Posnetki dokazujejo odlično stanje tega historičnega glasbila, nedvomno najpomembnejšega v Sloveniji. Prvič v zgodovini so nastali studijski posnetki s Tartinijevo violino, posneti v snemalnem studiju Glasbene šole v Novi Gorici, Zgoščenka bo od danes dalje dostopna najširši javnosti. Prvič bo predstavljena v Piranu s koncertom avtorjev in nagovorom umetniškega direktorja založbe Dynamic, Danila Prefuma. Predstavitev bo danes v gledališču Giuseppe Tartini z začetkom ob 20. uri. Zgoščenko bo ob tej priložnosti mogoče kupiti po promocijski ceni (15 EUR), v redni prodaji pa bo na voljo v Spominski sobi G. Tarti- nija in v recepciji Pomorskega muzeja v Piranu. Pomorski muzej Sergej Mašera-Piran in piranska Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini , ki sta pri tem projektu sodelovala , razpolagata s pravicami uporabe posnetkov, njuna logotipa pa sta objavljena na ovitku zgoščenke. Spominska soba z violino pa je vidno izpostavljena v spremni knjižici. Sloves Pirana , Tartinijeva rojstnega mesta, se bo z novo zgoščenko širil po vsem svetu. Pomorski muzej Sergej Mašera je muzej za zgodovino pomorstva na Slovenskem. Muzej je bil ustanovljen leta 1954 kot Mestni muzej Piran, v prostorih klasicistične palače GabrielliDe Castro na Cankarjevem nabrežju. Muzej je sprva vključeval tudi piransko mestno knjižnico in mestni arhiv. Sedanji naziv po narodnem heroju Sergeju Mašera je dobil leta 1967. 20 Petek' 8- apri|a 2016 APrimorski r dnevnik vsi proti vsem Jan Grgič jan.grgic@primorski.eu Vojna malih Divji (kraški) zahod. V razmahu nekaj kilometrov imamo Slovenci v Italiji na območju srednje-zahodnega Krasa tri nogometne klube, ki ciljajo (pre)visoko: NKKras Repen, FC Primorje in ŠD Vesna. Kras in Vesna že nastopata v elitni ligi. Proseško Primorje pa je pravkar napredovalo v 1. amatersko ligo in že v prihodnji sezoni naj bi naskakovalo promocijsko. V vseh treh taborih vzporedno gradijo mladinski sektor. Pri Krasu in Primor-ju samostojno. Pri Vesni skupaj s Sistiano. Konkurenca je vsekakor dobrodošla. Vsi trije klubi se trudijo in skušajo delati čim boljše. Glavni problem pa je, da otrok, ki brcajo žogo, ni na pretek. Pravzaprav jih je malo. Pa ne samo zaradi demografskega padca. Mladina lahko danes izbira raznorazne športne in druge panoge. Nogomet nima več monopola nadpredstavniki moškega spola, čeprav nas »žogobrc« bombardira z vseh strani (televizija, drugi mediji, splet, videoigrice). Trije klubi imajo v mladinskem sektorju sicer solidne številke. Ne pa še take, da bi lahko bili konkurenčni drugim najboljšim italijanskim klubom v naši deželi. Še vedno ostajamo povprečni. Še vedno so številke prenizke, da bi lahko tudi v mladinskih ekipah prevladala (zdrava) konkurenca. Še vedno »ustvarimo« premalo mladih nogometašev, ki bi lahko uspešno igrali v višjih deželnih ligah. Prav ima predsednik Primorja Roberto Zuppin, ki trdi, da bi lahko skupaj uspešno konkurirali z najboljšimi. Njegovje le šibak krik v puščavi. Vbistvu so naša društva (vključno s Primorjem) izbrala povsem drugo smer (Breg in Zarja sicer še sodelujeta na mladinski ravni): želijo nastopati samostojno. In to zato, ker še vedno prevladujejo vrtičkarski interesi. Vsi (naši klubi) želijo igrati v čim višji ligi. Poraba energije (in predvsem denarja, ki si ga klubi - to je treba poudariti - sami priskrbijo) je ogromna. Nekateri klubi se vse bolj oddaljujejo od vaškega življenja. Vaščanov ni več na tekmah. Klubi postajajo torej vse bolj izraz, ogledalo posameznikov (predsednikov). ZSŠDI-jeva »doktrina« Skupaj zmoremo med nogometaši (še) ni našla plodnih tal. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Od 100.000 do 11 funtov LEEDS-Nekdanji angleški reprezentant Adam Johnson, nazadnje član Sunderlanda,jeza zapahi zaradi spolnih odnosov s 15-letni-co. Vzaporu v Leedsu pa preživlja zelo težke trenutke, saj ga ostali zaporniki neprestano oblivajo z mešanico vode in sladkorja. 28-letnik sicer skrbi za vzdrževanje zapornega fitnesa, njegova plača pa znaša 11 funtov na teden oz. 60 evrov na mesec. Ko je nastopal za Manchester City, je njegova tedenska plača znašala 100.000 funtov, Sunderland pa mu je odšteval 60.000 funtov na teden. Kvalifikacije po starem PARIZ - Po dveh neuspelih poskusih novih kvalifikacij bodo na naslednji VN Kitajske v formuli 1 ponovno uvedli nekdanji sobotni sistem tekmovanja. Do odločitve je prišlo včeraj, potem ko je 11 moštev naslovilo skupno pismo Berniju Ecclestonu in Jeanu Todtu. Šef formule 1 in predsednik avtomobilske zveze Fia sta se z moštvi strinjala, tako da je bil nov sistem kvalifikacij ukinjen. Nov oz. lanski sistem bomo lahko spremljali že od naslednje velike nagrade Kitajske, ki bo v nedeljo, 17. aprila. jadranje - Prvi dan odprtega evropskega prvenstva v olimpijskem razredu 470 Jadralca Čupe za uvod deseta Na Palmi de Mallorci sta bila Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta 6., 4. in 11. - Slab začetek Mrakove in Macarolove Na odprtem evropskem prvenstvu v jadralnem razredu 470 na španski Palmi de Mallorci sta jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti po prvem dnevu na desetem mestu (osma v evropski konkurenci). Včeraj so bili na programu trije plovi: slovenska »azzurra« sta bila 6., 4. in 11. Takoj za njima sta reprezentančna kolega Matteo Capurro in Matteo Puppo. Na Palmi vodi argentinska posadka Calabrese in De La Fuente. Od evropskih posadk sta na drugem mesta Šveda Dahlberg in Bergström. Ukrajinca Švets in Matsujev, ki sta prejšnji teden osvojila še zadnjo vozovnico za olimpijske igre, sta bila po prvem dnevu šele 33. Danes bosta na sporedu dva plova. V ženski konkurenci sta slovenski predstavnici Tina Mrak in Veronika Ma-carol (JK Pirat Portorož), ki na prvenstvu branita naslov evropskih prvakinj, začeli pod pričakovanji. Po dveh plovih sta na 18. mestu. Tina Mrak in Veronika Ma-carol (na fotografiji) sta v prvem plovu v cilj prijadrali na devetem mestu, v drugem pa sta končali kot trinajsti. V vodstvu sta z dvema zmagama Avstrijki Lara Vadlau in Jolanta Ogar, na drugem mestu sta Bra-zilki Fernanda Oliveira in Ana Barbachan, na tretjem pa Španki Silvia Mas Depares in Paula Barcelo Martin. (jng) vaterpolo - Olimpijski kvalifikacijski turnir v Trstu Kdo gre v Brazilijo? Danes za vse ali nič, na olimpijske igre se bodo uvrstile le zmagovalke četrtfinalnih tekem TRST - Včeraj so na kvalifikacijskem turnirju vaterpoli-stov za nastop na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru odigrali še zadnji krog predtekmovanja, v četrtfinale sta se v bazenu Bruno Bianchi v Trstu kot zadnji uvrstili Romunija in Nemčija. Danes bo šlo za vse ali nič, na olimpijske igre se bodo namreč uvrstile le zmagovalke tekem Madžarska - Nemčija, Kanada - Nizozemska, Francija - Španija in Romunija - Italija. Kanada, ki je visoko premagala Francijo, bo danes igrala z Nizozemsko. »Pred začetkom turnirja je bil naš cilj uvrstitev v četrtfinale. Danes smo si priigrali najboljši možni položaj v skupini in si bomo skušali uresničiti sanje o udeležbi na olimpijskih igrah,« je napovedal kanadski kapetan Kevin Johnatan Graham. Njegov francoski kolega Alexandre Camarasa je bil razočaran nad igro svoje ekipe, a je napovedal: »V četrtfinalu nas čaka prava bitka s Španci.« Težko tekmo, v kateri bodo igrala pomembno vlogo čustva in zbranost igralcev, pričakuje tudi španski trener Gabriel Hernandez. »Treba bo igrati na vso moč. Čaka nas veliko stresa,« je prepričan Španec. Madžari, ki včeraj niso imeli težav s Slovaki, bodo v prvem današnjem četrtfinalu igrali z Nemčijo. »Jutri nas čaka tekma, kakršne na tem turnirju še nismo igrali. Od nje bo odvisno čisto nogomet - Trener Ulf Karlsson Ibrahimovica obtožuje dopinga STOCKHOLM - Nekdanji atletski trener Ulf Karlsson je obtožil švedskega nogometnega zvezdnika Zlatana Ibrahimovica, da je med leti 2004 in 2006, ko je nosil dres italijanskega Juventusa, jemal prepovedana sredstva. »Ibrahi-movic je v šestih mesecih pridobil deset kilogramov, to je nemogoče za takšno obdobje. Prepričan sem, da je jemal prepovedana poživila. Tudi drugi švedski nogometaš Ekdal je pridobil osem kilogramov,« je dejal Ulf Karlsson. Njegove obtožbe je švedska nogometna zveza že označila za absurdne, Karlssonu pa je takoj odgovoril Ibrahi-movicev agent Mino Raiola. »Karlsson je storil veliko napako, zoper njega bomo vložili tožbo. Mogoče je samo nevoščljiv,« je povedal Ibrahimovicev agent Raiola, ki je dodal, da je Ibra-himovic pri Juventusu prestal kakih 20 dopinških testov brez nikakršne posledice. Kot vse kaže, bo Ibrahimovic skušal po sodni poti zaščiti svoje dobro ime in ugled z dopingom neo-madeževanega nogometaša. »Zlatan ni nikoli zaužil nobenega zdravila, niti aspirina,« je zaključil Raiola. vse,« je povedal kapetan Daniel Varga. Romuni so si z neodločenim rezultatom proti Rusom priigrali četrtfinale z Italijo. Zavedajo se, da so gostitelji turnirja favoriti v tem dvoboju. Trener Dejan Stanojevic ni bil zadovoljen z igro svoje ekipe, veliko bolj z rezultatom. »Zadovoljni smo, da bomo igrali v četrtfinalu. Italija je močna ekipa, vendar se ne vdajamo,« je napovedal srbski strokovnjak. Italija je gladko premagala Nemčijo, vendar so se igralci trenerja Alessandra Campagne na začetku tekme precej mučili. »Nemci so tekmo začeli z dobro organizirano obrambo, ki je nismo mogli prebiti. Pozneje nam je to uspelo. Romunija je ekipa, ki si zasluži vse spoštovanje z dobrimi igralci in odličnim trenerjem, zato moramo pripraviti vsako podrobnost. Rezultati z vseh prejšnjih tekmovanj zdaj ne štejejo nič,« si je na jasnem Campagna. »Za nami je težka tekma proti domači ekipi. Obe ekipi sta bili z glavo že v četrtfinalu. Skušali bomo zbrati vse moči in doseči nemogoče - namreč zmago proti Madžarski,«je strnil misli nemški trener Patrick Weissinger. Izidi 5. kroga: Francija - Kanada 5:13 (0:1, 2:3, 1:3, 2:6), Madžarska - Slovaška 16:7 (5:4, 5:1, 2:1, 4:1), Rusija - Romunija 8:8 (3:1, 1:3, 3:3, 1:1), Španija - Kazahstan (3:2, 3:1, 7:0, 3:1), Nizozemska - Južna Afrika 16:7 (4:2, 3:3, 4:0, 6:2), Italija - Nemčija 12:6 (1:1, 4:1, 4:1, 3:3; Figlioli 4, Luongo 3, Gitto 2, Giorgetti, Nora in Aicardi po 1). Vrstni red - skupina A: 1. Madžarska 9, 2. Kanada 8, 3. Francija 6, 4. Romunija 4, 5. Rusija 3, 6. Slovaška 0; skupina B: 1. Italija 8, 2. Španija 8, 3. Nizozemska 8, 4. Nemčija 3, 5. Kazahstan 3, 6. Južna Afrika 0. Današnje tekme: Madžarska - Nemčija (16.00), Kanada - Nizozemska (17.30), Francija - Španija (19.00), Romunija - Italija (20.30). Jasna Milinkovic Slovenija in Italija padata ZÜRICH - Slovenska nogometna reprezentanca je na novi lestvici Mednarodne nogometne zveze (Fifa) 61., kar pomeni, da je izgubila sedem mest. Do spremembe je prišlo na vrhu, saj je nova vodilna reprezentanca Argentina, Belgija pa je druga. Čile je pridobil dve mesti in je tretji, Kolumbija jih je pridobila štiri in je četrta. Italija je zdrknila s štirinajstega na petnajsto mesto. Sanchezu etapa po Baskiji SAN SEBASTIAN - Četrta etapa kolesarske dirke po Baskiji v dolžini 165 kilometrov med krajema Lesaka in Orio je pripadla Špancu Samuelu Sanchezu, članu ekipe BMC. Španec Mikel Lan-da iz ekipe Sky je izgubil skupno vodstvo, rumeno majico je oblekel Nizozemec Wilco Kelderman, član moštva Lotto NL, pred Lando se je uvrstil tudi Kolumbijec Sergio Henao (Sky). Sanchez se je do etapne zmage prebil z odločilnim napadom kilometer pred ciljem, ko je etapo končal tik pred Portugalcem Ruiem Costo (Lampre) in Francozom Warrenom Barguilom (Giant). Meldonij mladoletnikom MOSKVA - V Rusiji so v športu prepovedano snov za izboljšanje zmogljivosti meldonij dajali celo članom ruske mladinske hokejske reprezentance do 18 let. Prav zaradi tega številni mladi hokejisti ne bodo odpotovali na svetovno prvenstvo v Združene države Amerike, ker so bili pozitivni na od 1. januarja 2016 prepovedan meldonij. Evroliga: Barcelona in Real v četrtfinale EVROLIGA: Žalgiris - Barcelona 59:66, Efes - Panathinaikos 91:86, Brose Baskets - Laboral Kutxa 89:69, Real Madrid - Khimki 83:70 Vse je še odprto EVROPSKA LIGA: Athletic Bilbao -Sevilla 1:2 (0:0), Borussia Dortmund -Liverpool 1:1 (0:1), Braga - Sahtar Donjeck 1:2 (0:1), Villarreal - Sparta Praga 2:1 (1:1). / Primorshi ŠPORT Petek, 8. aprila 2016 2 1 košarka - Breg zlahka proti Gradežu odbojka - Zalet Sloga v ženski deželni C-ligi V Dolini brez Upirale so se ... presenečenja Srečanje odločeno po prvih desetih minutah ... kljub temu odbojkaricam iz Vidma niso uspele iztrgati niti točke - »Top scorer« Gridellijeva in Zonchova Zalet Sloga je moral sinoči priznati premoč odbojkaric iz Vidma fotodamj@n Zalet Sloga - Pol. DLF Videm 0:3 (20:25, 23:25, 17:25) Zalet Sloga: Babudri 4, Costantini 4, Grgič 5, Gridelli 7, Vat-tovaz 1, Zonch 7, Barut (L), Balzano 0, Kojanec 2, Pertot 1, Vitez 0. Trener: Jasmin Čuturič. Odbojkarice Zaleta Sloge so sinoči igrale proti ekipi, ki je na četrtem mestu na lestvici in utrpele gladek poraz. Kljub temu so bile v prvih dveh setih večkrat enakovredne nasprotnicam, tako da se res ni zdelo, da ekipi ločuje na lestvici kar dvajset točk. Zal pa je dobrim potezam sledilo preveč napak, v glavnem naivnih in nepotrebnih, kar so seveda boljše nasprotnice takoj izkoristile. Pri Zaletu Slogi je včasih zapešal sprejem, kar je tudi omogočilo videmski ekipi, da si je priigrala kar zajetno prednost. Ko so gostiteljice uredile svoje vrste, so začele nižati razliko, a nato v ključnem trenutku zgrešile servis (prav v tem elementu je bilo tokrat največ napak), tako da je upanje po boljšem razpletu splavalo po vodi. Drugi set je bil najbolj izenačen. DLF je sicer stalno vodil, a ga je Zalet Sloga ujel pri 22. točki, v končnici pa so gostje, ki jih je tokrat odlikovala res dobra obramba, bile natančnejše in set zaključile v svojo korist. Tak razplet je zaletovke spravil iz tira in precej demoraliziral, tako da v zadnjem niso zmogle reagirati. Trener Čuturič je tudi z drugačno razporeditvijo igralk skušal zajeziti spremeniti potek tekme, a se žal ni izšlo. Zalet Sloga bo znova igral že jutri. Varovanke trenerja Čuturiča čaka gostovanje v Vidmu. 1. MOŠKA DIVIZIJA - Play-off, polfinale (prva tekma): Naš prapor - Mal del lupo TS 2:3 (22:25, 25:16, 20:25, 25:21, 11:15). Luca Gelleni je tokrat dosegel 10 točk Breg Mediachem - Pall. Grado 86:57 (25:8, 41:25, 67:42) Breg: Carra 15 (4:4, 1:3, 3:5), Mattiassich 3 (1:2, 1:2, -), Zobec 4 (-, 2:2, 0:1), Piga-to (-, -, 0:1), Slavec 8 (-, 1:2, 2:3), I. Gre-gori (-, 0:3, 0:1), Strle 10 (-, 5:6, 0:1), Vecc-hiet 12 (4:4, 4:6, 0:4), Semec nv, Spiga-glia 17 (4:4, 2:4, 3:5), Crismani 7 (-, 2:6, 1:2), Gelleni 10 (-, 5:11, 0:1). Trener: Kra-šovec. Breg Mediachem je zmagama San Danieleja in Codroipa odgovoril z uspehom, s katerim je potrdil prvo mesto na lestvici deželne C-lige silver. Iz telovadnice v Dolini se je sklonjenih glav vrnil Gradež, ki zaseda dno skupnega seštevka. Razlika v kakovosti moštev je bila več kot očitna od same prve četrtine, ki so jo domači osvojili z delnim izidom 25:8. V tem delu srečanja je bil odločilen Spigaglia, ki je 12 od svojih 17 točk dosegel v uvodnih desetih minutah. Na splošno pa so domači odigrali zelo dobro srečanje, saj so vsi košarkarji odlično nadomestili odsotnega Ciglianija in Pigata, ki je odigral le štiri minute, saj ga muči lažja poškodba. Breg Mediachem je prednost večal minuto za minuto, tako da v napadu sploh ni imel težav, medtem ko je na srečanju v prvem delu prvenstva proti Gradežu v gosteh dosegel le 59 točk (nasprotnikom pa jih je dovolil 49). Visoka prednost je omogočila trenerju Krašovcu, da je v zadnjih petih minutah srečanja poslal na igrišče peterko U20, ki se je odlično odrezala. (av) fotodamj@n □ Obvestila SK DEVIN vabi na 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja, ki bo v nedeljo, 10. aprila iz Praprota v Repen. Zbirališče in odhod med 8.30 in 10. uro pred avtobusno postajo v Praprotu in po približno 4 urah hoje je ob kosilu in nagrajevanju v Repnu poskrbljeno za povratni prevoz do Praprota. ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah seja smučarske komisije. ZSŠDI sklicuje v četrtek, 14. aprila, ob 11. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu v prvem sklicanju in v petek, 15. aprila ob 20.30 v drugem sklicanju v Športnem centru Zarja v Bazovici št. 269, 45. redni občni zbor. košarka - Vsi na igrišču danes in jutri Postaja napeto Jadran jutri v gosteh - V C-ligi silver Bor in Breg doma Današnji in jutrišnji dan bosta košarkarsko obarvana. Jutri ob 20.30 bo v državni C-ligi gold Jadran odigral deželni derbi v gosteh proti Cal-ligarisu iz Korena (28 točk). Četo trenerja Mure čaka zahtevno srečanje. Calligaris zaseda peto mesto na lestvici, združena ekipa (24 točk) pa potrebuje dve točki, saj bi poraz in sočasna zmaga Arzignana, Falconstar-ja ali Oderza znatno poslabšala njen položaj na lestvici. Resnici na ljubo je Falconstar pred težko nalogo, sploh pa ne gre izključiti zmage Arzignana (proti Mestram), ali Oderza proti zadnjeuvrščenemu Bassanu. Naj spomnimo, da je Jadran v prvem delu prvenstva na Opčinah odigral zelo dobro srečanje in zmagal s 75:56. Na domačih tleh bosta v deželni C-ligi silver nastopila tako Bor Radenska kot Breg Mediachem, ki sta sicer že igrala v sredo oz. včeraj. Bor bo svojo drugo tekmo v štirih dneh odigral jutri ob 18.30 na Stadionu 1. maja proti tretjeuvrščenemu San Košarkarji Jadrana so na zadnjih šestih tekmah trikrat zmagali, trikrat pa izgubili fotodamj@n Danieleju, medtem ko bo Breg nastopil prav tako jutri ob 20.30 v telovadnici v Dolini proti moštvu DGM iz Campoformida, ki se bori za obstanek v ligi. Ze danes bodo stopili na igrišče tako košarkarji Sokola kot Konto-vela v deželni D-ligi. Sokol bo sklenil prvi del play-offa z domačo tekmo ob 21.15 v telovadnici v Nabre-žini proti moštvu Intermek 3 S, ki zaseda prvo mesto na lestvici z 18 točkami, medtem ko jih imajo košarkarji trenerja Vatovca 10. Nocoj bo prvi del play-outa sklenil tudi Kon-tovel, ki bo ob 20.45 nastopil v Por-denonu proti moštvu Nordcaravan Roraigrande. Košarkarji trenerja Šva-ba (14 točk) naj bi bili favoriti, saj je Roraigrande (2 točki) v bistvu že obsojen na nazadovanje v promocijsko ligo. Košarkarski konec tedna bo sklenil nastop goriškega Doma, ki bo igral jutri ob 21. uri v telovadnici v Ulici Forlanini v Trstu proti moštvu Skyscrapers Basket. (av) namizni tenis Ettore Malorgio (ŠK Kras) potrdil državni naslov Ettore Malorgio (ŠK Kras) Konec tedna so v Lignanu nastopili namiznoteniški igralci na državnem prvenstvu v paraolimpij-skih kategorijah. Zgoniški športni krožek Kras so zastopali Ettore Malorgio, Alen Corbatti, Roberto Tram-pus in Matteo Parenzan. V kategoriji 5 je Ettore Malorgio dokazal, da ni zaman pred leti branil barve italijanske državne reprezentance na dveh paraolimpijskih igrah. V svoji kategoriji je premagal vse nasprotnike in potrdil naslov državnega prvaka. V odprti kategoriji 1/5 je Malorgio v mešanih dvojicah zasedel drugo me-sto.Roberto Trampus se je v kategoriji 5 prebil med najboljših osem. Alen Corbatti pa je izpadel v skupini. Med najboljših osem se je v kategoriji 6 uvrstil Matteo Parenzan. www.primorski.eu namizni tenis Play-off A2-lige: Kras ZKB proti Asoli in Cascini Namiznoteniške igralke Krasa bodo drugi konec tedna v Terniju nastopile v državnem play-offu A2-lige. Za napredovanje v A1-ligo bodo v soboto 16. aprila najprej igrale proti ekipi Asola, ki se je v skupini A uvrstila na prvo mesto, in proti Cascini, ki je bila v skupini C tretja. V nedeljski finale, ki bo odločal o napredovanju, bo iz vsake skupine (skupno so tri) napredovala po ena ekipa. Za napredovanje v A1-ligo se bo potegovala tudi Molfetta, ki je v rednem delu sezone igrala v skupini C, in pri kateri igra tržaška Slovenka Ana Bržan. jadranje - Od jutri 1. mednarodni miting TPK Sirena in SVBG v Trstu Jutri in v nedeljo bosta TPK Sirena in tržaški klub SVBG organizirala 1. jadralni mednarodni miting v razredih 420 in laser. »Prvi plovi bodo na sporedu v soboto ob 12. uri. Vremenoslov-ci napovedujejo slabo vreme. Če že ne bo neviht, bomo regato vseeno izpeljali,« je dejal predsednik Sirene Peter Sterni, ki pričakuje nastop okrog sto jadralcev. Sirena bo letos organizirala še tridnevni Jadranski miting, ki bo v Tržaškem zalivu avgusta. Jadralna regata bo veljala kot odličen trening (Test Event) za državno prvenstvo optimistov, ki bo prav tako v Trstu. 22 Petek, 8. aprila 2016 ŠPORT Primorski ki Ji intervju - Peter Podgornik, 40 let med stenami in vrhovi »Alpinizem je naša kulturna dediščina« Na Goriškem živi ljubitelj gora, ki že 40 let deluje v strminah domačih in tujih vršacev. Alpinist, gorski reševalec, spletni urednik portala Primorskestene.com, jadralni padalec, alpinistični inštruktor, predavatelj, predvsem pa neizčrpni delavec, ga-rač. Peter Podgornik (letnik 1958) nam je spregovoril o odkruških svojih velikih zgodb, do katerih se je dokopal z željo, ljubeznijo in vztrajnostjo. 40 let je minilo, od kar sta s Pavletom, bratom dvojčkom, začela plezati v stenah na južnem robu Trnovske planote ... Doma sem iz Vrtovina, ki je v vpadnici vrha Kuclja. Ta hrib ima na jugovzhodni strani steno, ki je široka približno 500 metrov, visoka pa od 40 do 100 metrov. Leta 1975 sva z bratom prvič preplezala steno Črne peči med Kucljem in kočo na Ča-vnu. Pred tem sva začela v družbi lovcev, leta 1976 pa sva preplezala prvo smer z vrvjo. Izdelala sva dve vponki z matico in plezalno kladivo, imela sva še prusikovo vrvico, ki sva jo prerezala na štiri dele, kateri so nama nadomestili vponke za vmesno varovanje in stojišča. Naslednjo nedeljo sva zlezla smer v Kuclju, potem še eno daljšo, se usmerila v druge strmine pod Robom in nisva se več ustavila. Nato sva se vpisala v alpinistično šolo v Novi Gorici, kjer je bil med pobudniki dr. Jože Andlo-vic, alpinist, gorski reševalec in himalajski zdravnik. Potem sva običajno v gore zahajala z vlakom, plezala v Triglavu, Stenarju, Škrlatic. Začela sva aktivno sodelovati v alpinistični sekciji, organizirali smo prvi alpinistični tabor pod Špičjem. Ste čistokrvni plezalec. Ni (bilo) časa za planinske stezice in pohode? Leta 1975 smo z bratom Pavlom in Rudijem sicer prehodili polovico planinske transverzale, na nekem društvenem zimskem vzponu na Triglav pa smo izvedeli za alpinistično šolo. Povleklo naju je v stene. Gradiška Tura je danes zaradi sončne lege in lepih smeri oblegana, lepe smeri Sinjega vrha, Kovka, Čavna in Kuclja pa ostajajo malo poznane. S Tamaro Likar in Pavletom smo leta 1976 splezali zahtevno Gorjansko smer v steni Orlovce pod Predmejo. Prvič nas je pod robom stene ulovila noč, zato so nam z roba spustili vrv, po kateri smo splezali iz stene. Takoj po taboru smo se vrnili in jo preplezali. V tej 85 metrov visoki steni so že prej poskušali, o tem je v Planinskem vestniku denimo pisal Peter Muck, Desin oče. Pred kratkim sta jo ponovila domačina Silvo Blaško in Tine Vidmar. Gre za gladko in nerazčlenjeno steno, v kateri je »potrebno plezati«. Težave so kasnejši prosti po-navljalci ocenili na VI+, moramo pa vedeti, da smo bili še začetniki s skromno opremo. Vseeno je šlo. Spregovorite nam o figuri Tamare Likar, prve novogoriške alpinistke. Čeprav je živela z mamo v Novi Gorici, je njen rod prihajal z Gore, hiša starih staršev, kjer je preživela dober del mladosti, stoji na Otlici. Tamara je bila hribovsko izobražena, z razliko od nas, ki smo vse življenje »samo delali« na kmetih. Mi smo si hribe želeli in smo pač šli, probleme smo reševali s surovo močjo in psiho. Ujeli smo se in postali naveza. Bila je razgledana in hkrati ambiciozna, postavljala si je izredne cilje. 3. junija 1978 je odsek doživela huda nesreča v Hudičevem žlebu (v severni steni Prisoj-nika, op.ur.), ko je plaz odnesel in zasul poleg dveh alpinistov iz Škofje Loke tudi 17-letnega Aleša Zorča in Tamaro, ki je kljub hudim poškodbam edina preživela. S Pavletom sva se med dopustom v vojski vrnila v zaledeneli Žleb po ostanke opreme, med katero je bil tudi najin plezalni vodnik Julijske Alpe. Tamara se je po rehabilitaciji zagnano »vrnila«, poznala je alpinistične probleme, se zavedala pomena prvenstvenih smeri. S Pavlom sta plezala zahtevne kla- sike, npr. Aschenbrennerjevo smer v Travniku, Čopov steber v Triglavu, prvo ponovitev Puntarske smeri v Vršacu, prvo mešano in nasploh drugo ponovitev smeri Sivi ideal v Jerebici, Švicarsko smer v Les Courtes. Z Mileno Ekar sta splezali številne prvenstvene smeri, zelo lepe vzpone je opravila tudi pozimi z Milanom Velikonjo in Leonom Markičem. Leta 1982 je sodelovala na prvi primorski alpinistični odpravi v Ande, v družbi še štirih plezalcev se je po poljski smeri preko vzhodne stene kot prva ženska povzpela na Aconcaguo (6962 m). Žal je ob koncu junija slovensko javnost pretresla tragedija, brat Pavel in Tamara sta se smrtno ponesrečila v steni Malega Kori-tniškega Mangarta. V spomin nanju sem veliko let ob koncu avgusta v sodelovanju s prijateljem in soplezalcem Filipom Bencetom organiziral plezalni tabor v stenah nad Be-lopeškimi jezeri. Tamara je imela vizijo ... Bila je zelo, pa vendar zdravo ambiciozna. Želela je plezati, z dušo in telesom. Danes mnogi plezajo, pa včasih ne vedo zakaj, le malo je tistih, ki to delajo zares s predanostjo. Peter, ste morda največji poznavalec plezalnih sten v Posočju in stranskih dolinah. Ali nam lahko predstavite fenomen primorskega alpinizma? Naše stene so bile v drugi polovici sedemdesetih velika neznanka. V plezalnemu vodniku Plezalni vzponi - Vzhodne Julijske Alpe (PZS, 1970) so fotografije in opisi pričali o redkih smereh na sončni strani Alp. Skupina »Drežniških samorastni-kov« je bila korak pred vsemi, za njimi Bov-čani in Tolminci, ki so se združili v Soški alpinistični odsek pod okriljem Akademskega alpinističnega odseka. V Novi Gorici je alpinistična sekcija delovala od decembra 1975 leta pod okriljem AO Ljubljana Matica. Po opravljenem izpitu za alpiniste smo dosegli pogoje in 8. januarja 1978 ustanovili samostojni alpinistični odsek. Veliko informacij ni bilo, nekaj so nam pomagali posoški plezalci, veliko pa smo izvedeli med služenjem vojaškega roka v planinski brigadi. Naš cilj so postale nove smeri in težke ponovitve v vseh letnih časih. Poleg številnih smeri sva leta 1980 ponavljala smer Lomasti-Mazzillis v severni steni Velike lojtrce (Cima Grande della Scala, Mrzle vode op.ur.), ki sta jo Luca Vuerich in Massimo Laurencig prvič zimsko ponovila leta 2009 (sploh druga ponovitev). Anekdota pravi, da je Lomasti na najtežjem mestu ukazal Mazzillisu, naj se odve-že, saj je bilo varovanje zelo skromno. Drznim lovskim prehodom in redkim klasičnim smerem sta s Pavletom dodala direktne in markantne smeri, ki še danes vzbujajo spoštovanje: Sivi ideal v Jerebici, Smer mladosti in Beli trak v Vršacu, Novogoriška in Zeleni slapovi v Loški steni. V začetku 80. let je bilo prosto in tehnično plezanje šeste stopnje drugačno od današnjega. Današnjih premičnih varoval (metuljev in zatičev) še ni bilo. Sivi ideal (V+/A0, 450 m) v južni steni Jerebice (2126 m) sva plezala v zimskih razmerah z doma narejenimi lesenimi zagozdami, profilnimi klini napravljeni iz obročev dirkalnih koles, nekaj skovanimi klini in doma napravljenimi zatiči. Vse svoje znanje zbirate na spletni strani Primorskestene.com, ki je prava enciklopedija alpinizma na sončni strani Julijcev. V obdobju med obema vojnama so poleg naših redkih plezalcev kar nekaj smeri splezali italijanski plezalci in alpini, na primer v Loški steni. V steni Briceljka sta Trža-čana Emilio Comici in Jože Cesar leta 1930 speljala lepo naravno linijo, ki je dolga leta samevala. Verjetno je bila prva dokumentirana smer šeste stopnje na sončni strani Julijskih Alp »smer Carla« avtorjev Ferdinanda Jussiga in Franca Spagnolija julija 1940 v Malem Ozebniku (2324 m). Veliko sodelujem z italijanskimi plezalci, npr. z gorskim vodnikom Mariom Di Gallom iz Mu-žaca, ki je med prvimi in večkrat smučal zahtevne linije z različnih vrhov Kaninske-ga pogorja proti Reziji. V soboto, 19. marca so v Rezijanski kulturni hiši spregovorili o Walterju Bonattiju, ki je 14. marca 1956 v Stolbici začel prvo turnosmučarsko prečenje Alp. V 66 dneh je peš in na smučeh opravil 1700 kilometrov dolgo pot in se medtem povzpel na številne vrhove v veri- nikovati spletni strani. Računalnik mi je odprl možnosti tudi pri gorskem reševanju: kartografija, navigacija. Danes lahko s telefonom vodim reševalno ekipo na terenu. Stran Primorskestene.com je aktivna že pol-sedmo leto, zbranih je čez 1500 smeri z opisi, skicami, vrisi v fotografije. Gradivo kaže alpinistom, kje tečejo obstoječe smeri in kje so možnosti za prvenstvene, reševalcem pa nudi dragocene informacije v primeru nesreče. Koliko dni, let sem investiral v ta projekt, sploh ni pomembno. Januarja vam je Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije podelila gi Alp, vključno s Kaninom in Mangartom. Gre za sistematično in zahtevno raziskovalno delo. Vsaka smer ima svojo zgodbo, svojo zgodovino. Če raziskovalno obdelujem goro, jo nujno na vseh straneh. Sistematično zbiram gradivo primorskih gora, ki pa mejijo na Italijo ali na Gorenjsko. Če bi Kanin popisal le iz slovenske strani, bi manjkalo tri četrt smeri, saj jih je največ na severni in zahodni, italijanski strani. Jalovec, Razor - to so bile prave uganke. Plezanje na Rapalski meji je bilo stalnica. Na Cerkveni stolp (Turn nad Mlinarico) v Razor-ju (2601 m) so verjetno prvi stopili italijanski alpini, da bi z mejnim kamnom označili ločnico med kraljevino SHS in Italijo. Zaradi svoje pomembne lege je imel celo dvojnika, ki so ga postavili v DAnnunzijev spomeniški kompleks Vittoriale degli Ita-liani v kraju Gardone Riviera. Portal nima le plezalske vrednosti, temveč tudi zgodovinsko, torej. Kdaj in kako se je ta zgodba začela? Zgodbe in plezalne smeri so alpinistična kulturna dediščina, ki nas mora združevati in učiti. Vsa ta leta sem pomagal pri izdelavi alpinističnih vodnikov z besedili, informacijami in fotografijami. Dve leti po bratovi in Tamarini nesreči v steni Malega Kori-tniškega Mangarta smo izdelali prvi vod-niček (F. Bence, I. Mezgec, T. Mihelič, F. Sa-venc, P. Podgornik), ga zatem razširili, izšel je pri alpinistični reviji GRIF leta 1996 z naslovom Nad Mangartsko dolino. Dvojezični, slovensko-italijanski vodnik Mangart smo napravili pri Sidarti leta 2008. Z mejami in pregradami se ne obremenjujem, čeznje sem skočil že davno. Naučil sem se uporabljati računalnik in si rekel, da če znam vodnik sestaviti sam, sem sposoben ured- nagrado za življenjsko delo na področju alpinizma. Nagrado je lepo prejeti, sploh če veš, da jo zaslužiš. Potrebno je biti pošteni do sebe in drugih. Če pogledam nazaj, sem bil zraven pri marsikateremu alpinističnemu dosežku. Z bratom Pavletom sva leta 1981 sodelovala na odpravi v južno steno Lot-seja, slabo leto zatem smo še z dvema kolegoma v alpskem slogu v devetih dneh splezali prvenstveno smer v južni steni Aconcague. Bil sem na številnih drugih odpravah: severna stena Kangčendzenge, Slovenci smo opravili prvi pristop na Jalung Kang s severa, dvakrat sem na mednarodni odpravi obiskal nedotaknjene vrhove Grenlandije, plezal v granitu Yosemitov. V Cerro Torreju (drzna, 3128 m visoka špi-ca v Patagoniji, glej članek: Adios amigos - Pred tridesetimi leti, op.ur.) smo si Peklensko direttissimo prigarali skupaj s takrat vodilnimi slovenskimi plezalci. Preprosto, 40 let vztrajam v alpinizmu, mislim pa, da je nagrada tudi zahvala plezalne javnosti za spletno stran Primorske stene. V njej dobiš vse zastonj in ažurirano. Težim k temu, da se stvari rešuje sproti in so hitro dostopne uporabnikom. Kako delujete pri nas kot gorski reševalec? Leta 1982 so naju z bratom sprejeli kot pripravnika v vrste Gorske reševalne službe v Bovcu, to pa zato, ker sva na njihovem območju plezala in poznala težke smeri. Kot jadralni padalec sem pred leti večkrat reševal »na črno« jadralne padalce v težavah, bila so tudi zahtevna reševanja športnih plezalcev v Lijaku ali Vipavski Beli. Takrat časa za aktiviranje GRS ni bilo, moral sem na pomoč. V Novi Gorici smo zato pred 16 leti ustanovil Enoto za hitre reševalne intervencije v sklopu občinske civilne zaščite. Na kratko o pomenu priprave na gore: izobraževanja, usposabljanja, opreme, znanja. Potrebno je stvari delati postopoma, obiskati alpinistično ali planinsko šolo, nabirati izkušnje. V 40 letih se je veliko spremenilo. Z razvojem sodobne tehnike, opreme in spremembo miselnosti danes plezalci dokaj hitro splezajo šesto in višjo stopnjo v plezališču, potem pa lahko v gorah hitro odpovejo, ker je krušljivo, slabo varovano, orientacijsko zahtevno. Naša sreča je bila, da smo zrasli »na divje« in smo morali izpiliti vse spretnosti za najtežje situacije. Bistveno je, da alpinisti poznajo osnovno hribovsko vzgojo, da bodo znali reagirati in preživeti, ko bo kriza, ko bo noč in slabo vreme. Kako se je ekspedicionizem spremenil v teh letih? Naša generacija ni bila generacija prvopristopnikov na visoke vrhove, to obdobje je pripadalo bogatejšim narodom z dolgoletno gorniško tradicijo. Po spletu okoliščin, katerim je botroval načrten pristop do plezanja v vseh letnih časih v različnih gorstvih sveta, smo postali raziskovalci velikih sten. V osmih mesecih smo na primer v letih 1981-82 Slovenci splezali tri velike stene po novih smereh. Južno steno Lotseja do grebena s svojimi 3400 metri višine, južno steno Daulaghi-rija (Šrauf in ostali) in južno steno Acon-cague, v slednji sta poleg nove smeri navezi Igor Škamperle - Bogdan Biščak, Milan Černilogar - Miroslav Svetičič-Slavc) ponovili še Francosko smer. Sistem velikih odprav je z leti postal finančno in organizacijsko zahtevnejši in zaradi trenda alpskega stila nezanimiv, izziv je že nam postala samostojnost v alpskem slogu. S Pavletom sva leta 1978 dobila v roke knjigo Tiborja Seklja Vihar nad Aconcaguo, ki opisuje tragično zgodbo G. Linka in slovenskega duhovnika Kastelica. V njej je bila fotografija stene Aconcague, ki naju je omamila - štiri leta sva o njej sanjala in jo skupaj s primorskimi alpinisti leta 1982 tudi dosanjala. Pod njo sem prišel tudi pozimi, žal je poskus spodletel zaradi bolezni soplezalca na zahtevnem dostopu. Danes so informacije bolj dostopne in spodbude drugačne. Ni pa vam spodletelo z berglami stopiti na Kilimandžaro (5895 m), najvišjo goro v Afriki. Res je, zlomil sem si nogo med ogledom terena izven kaninskega smučišča. Po enem letu so mi odstranili številne vijake in ploščico, prehitro sem začel s svojimi aktivnostmi in ponovno zlomil nogo. Slikanja so bila negativna do dne, ko je zdravnik razpoko opazil. Po ponovni operaciji sem začel hoditi v hribe kar z berglami in pridobil primerno kondicijo. Pristop na Kili-mandžaro je bil čudovito doživetje za dušo in telo, bil sem hiter in samostojen, obvezen spremljevalec - vodnik je imel zaradi tega kar malo problemov. Peter, svoje življenje zajemate z odprtim duhom in veliko žlico življenjske energije. Vsak dan živim za in z gorami. Tudi tisti dan pred dvema letoma sem jih nosil v sebi, ko sem se prebudil po operaciji srčne zaklopke. Delo za spletno stran me vsak dan vrača med stene, vrhove in plezalce. To je način življenja in vesel sem za to. V gorah sem veliko doživel in na srečo preživel, gore so mi veliko prijateljev odvzele, a mi jih tudi veliko dale. Bistvo je v tem, da se alpinizem prenaša iz roda v rod. Sam hodim po sledeh drugih - Staniča, Kugyja, Juga, Tu-me .. , ki je odkrival, raziskoval, beležil temeljne mejnike v naših gorah (delo Pomen in razvoj alpinizma, Turistično društvo Skala 1930, op.ur.). Upam, da bo kdo prav tako nadaljeval naše delo. Jernej Šček / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sobota, 9. aprila 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Laura & Paola 23.45 TV7 RAI2 6.0014.00 Detto fatto 6.50 Nad.: Il tocco di un angelo 7.35 Serija: Un ciclone in convento 9.15 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.30, 20.30, 0.15 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Film: Need for Speed (akc., '14) 23.30 Serija: The Blacklist 0.30 Troppo giusti _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buon-giorno Italia 7.30 TGR Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quoti-diano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 23.35 Blob 20.10 #TreTre3 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 L'erba dei vicini _RAI4_ 12.45 Rookie Blue 14.10 Teen Wolf 15.00 Fairy Tail 15.3017.00 Numbers 16.55 Novice 17.45 Xena 19.10 Rai Player 19.25 Ghost Whisperer 21.10 Criminal Minds 22.40 Ray Donovan _RAI5_ 14.25 Wild Africa 15.20 L'insospettabile talento delle piante 16.20 I luoghi del Giubi-leo 17.10 Tre citta, un secolo 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.45 La vita nascosta dei capolavori 19.40 Memo -L'agenda culturale 20.30 Rai Player 21.15 Dok. film: Nick Cave - 20.000 Days on Earth 22.55 Terza pagina 23.35 Searching for Sugar Man RAI MOVIE 23.10 Serija: Il commissario Rex 19.25 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Nad.: Tutto puo succedere _RETE4_ 6.10 Media Shopping 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabi-nieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.35 Film: La storia di una monaca (dram., '59, i. A. Hepburn) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici -Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Ciao Darwin 0.30 Superci-nema _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otoške oddaje 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.0017.55 L'isola dei famosi 13.20 Športna rubrika 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Nan.: Due uomini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: The Flash 22.00 Serija: Arrow 23.05 Serija: The 100 IRIS 13.35 Film: Sequestro di persona (dram., It., '67) 15.35 Film: Il figlio piu piccolo (kom., It., '10, r. P. Avati, i. C. De Sica) 17.35 Film: Carabinieri si nasce (kom., It., '85) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: The Score (krim., '01, i. R. De Niro, E. Norton) 13.50 17.20 Rai Player 14.00 Film: L'eletto (dram., '06, i. M. Bellucci) 15.40 Film: Una carriera a tutti i costi (kom., '08) 17.15 0.20 Novice 17.30 Film: Il mistero Von Bulow (dram., '90, i. J. Irons) 19.15 Film: I soliti ignoti (kom., It., '58) 21.15 Film: I tuoi, i miei e i nostri (kom., '05, i. R. Russo) 22.45 Film: Little Big Soldier (pust., '10, i. J. Chan) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.2019.15 Rai Player 12.30 Nad.: Il capitano 13.25 Ri... parliamone 14.15 Nad.: Pasion prohibida 15.05 Anica - Appuntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.30 Novice 17.35 DMAX 12.30 Rimozione forzata 13.20 Affare fat-to! 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.05 River Monsters 15.55 Incidenti di percorso 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 19.30 Vide del tubo 20.20 Affari a tutti i costi 21.10 Ultima fermata: Alaska 22.00 Oro degli abissi SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.25 Kviz: Taksi 11.40 Ugriznimo znanost 12.20 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.10 Otroški program: OP! 16.35 Duhovni utrip 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenska polka in valček 2016 22.00 Odmevi 23.25 Film: The Guardian - Salvataggio in mare (akc., '06, i. K. Costner, A. Kutc-her) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.10 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _LA7D_ 6.20 15.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 23.30 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 0.30 Cisl Informa 18.00 23.30 Trieste in diretta 18.45 Star bene in TV 19.00 Pronto, dottore... 20.00 Apriti cielo 20.05 Dodici minuti con Cristina _CIELO_ 12.00 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 Junior MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Cucine da incubo 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Le eta di Lulu (erot., '90) 23.05 Film: Tri barve - Modra (dram.) SLOVENIJA2 7.00 8.30, 18.50 Risanke in otroške odd. 8.15 Zgodbe iz školjke 9.30 23.35 Točka 10.45 Na obisku 11.30 17.00 Halo TV 12.25 Dobro jutro 14.50 Posebna ponudba 15.50 Dober dan 16.50 Rokomet (m): Španija - Slovenija, kvalifikacije za OI 2016 19.40 Infodrom 20.00 Film: Prepovedano območje (dram.) 21.30 TV arhiv 22.25 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Mali steklar (dram.) 16.55 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.10 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok.: K2 20.30 Rokomet (m): Španija - Slovenija, kvalifikacije za OI 2016 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Dok.: Mister Gadget 23.10 Road to UEFA EURO 2016 23.35 Nad.: Galebji otok _POP TV_ 7.00 Risanke 8.10 9.20, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.25 15.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.5016.55 Serija: Komisar Rex 11.05 14.30 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.20 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 16.30 18.55, 21.30 Novice 20.00 Bitka parov 22.05 Eurojackpot 22.10 Dok. film: Spletni trikotnik _KANAL A_ 7.0018.00, 19.55 Svet 7.55 11.25 Top Gear 9.10 Risanke 9.35 15.40 Serija: Goldbergo-vi 10.0011.10, 12.40 Tv prodaja 10.1514.05 Serija: Puščica 12.55 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Serija: Šola za prvake 16.10 Film: Škratje (kom.) 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.30 Film: 007 - Diamanti so večni (akc.) PLANETTV 10.55 15.45 Nad.: Esperanza 11.55 Tv prodaja 12.25 Nan.: Prijatelji 12.50 Serija: Havaji 5.0. 13.50 Ellen 14.45 Zdravnik svetu- Petek, S. aprila Rai movie, ob 19.15 VREDNO OGLEDA I soliti ignoti Italija 1958 Režija: Mario Monicelli Igrajo: Vittorio Gassman, Marcello Mastroianni in Renato Salvatori Cosimo in stari Capannelle, dva rimska tatiča, sta na tem, da ukradeta avtomobil, ko ju odkrije policija. Co-sima aretirajo, Capannelleju pa uspe pobegniti. Cosimo za rešetkami izve za nov tatinski podvig, ki ga načrtujejo v Rimu in s katerim nameravajo izprazniti mestno blagajno. Ker kaže, da bo kraja zelo rentabilna, želi zapornik na vsak način sodelovati pri akciji, a za to mora še v času zapustiti ječo. Tako zaprosi pajdaša Ca-pannelleja, da mu najde 'ovco', to je osebo, ki si prevzame odgovornost za tatvino in gre v zapor namesto pravih krivcev. Bokser Peppe se kmalu zatem povsem nedolžen znajde za zapahi, a ker razume, da je razlog zelo zanimiv, se hoče udeležiti podviga ... Monicellijev film delno povzet po pripovedi Itala Calvina je spravil v isti kader dva osrednja igralca zlate dobe italijanskega filma: Marcella Mastroian-nija in Vittoria Gassmana. je 16.40 20.00, 21.20 Bilo je nekoč 17.45 Nad.: Ena žlahtna štorija 19.00 22.00 Danes 19.40 Vreme in šport 22.20 Nad.: Ljubice 23.20 Film: Helenca na preizkušnji (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 11.00 Studio D; 11.15 Psihoaktualno: radijska srečanja s psihologinjo in psihoterapevtko Martino Flego; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika (pripravlja Matej-ka Grgič), sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Botrstvo; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V okviru Studia D po 11.00 bo na sporedu rubrika s klinično psihologinjo in psihoterapevtko Martina Flego, s katero bo tekel pogovor o sprejemanju pri-bežnikov in nasplošno ljudi, ki so drugačni po polti, kulturi, veroizpovedi. V oddaji Kulturni dogodki ob 18.00 pa so zaobjeti prispevki Robija Šabca o delu Alessandre Lavagnino »Družina Daneu, starinarji«, Maje Smotlak o romanu Vanje Pegana »Svetilnik«, Mirjam Drev o romanesknem besedilu Pa-tricka Modianoja »Nočna nezgoda«, Magde Jevnikar o razstavi del Edija Žer-jala »Il viaggio - Potovanje« v tržaški občinski galeriji in Leva Detele o kulturnem dogajanju na Dunaju ter pogovor s kustosom Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu o razstavi »Gusarji na našem morju«. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 8. aprila 2016_VREME, ZANIMIVOSTI_ _dnevnik ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 Nad severnim Atlantikom, Britanskim otočjem in Skandinavijo je ciklonsko območje, plitvo ciklonsko območje pa je tudi nad Sredozemljem in severno Afriko. Oslabljena fronta se počasi pomika proti Alpam. Od juga doteka nad naše kraje topel in po- stopno bolj vlažen zrak. Pretežno oblačno vreme bo z občasnimi padavinami. Po nižinah in na obali bo količina dežja zmerna. V hribovitem svetu, zlasti v predalpskem pasu bo padavin več. Možne bodo tudi krajevne nevihte. Sprva bo meja sneženja na 1800 m, zvečer pa na 1400 m. Na obali bo pihala zmerna do občasno bolj okrepljena burja, ki bo popoldne slabela. Danes bo oblačno in deževno. Ohladilo se bo, zapihal bo severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem do okoli 17 stopinj C. Prevladovalo bo oblačno vreme z dopoldanskimi zmernimi padavinami. Nad 1200 m bo snežilo. Tekom dneva bodo padavine oslabele. Dopoldne bo pihala burja, tudi okrepljene jakosti, zlasti na obali in na vzhodnem pasu. Popoldne bo burja slabela. Hladneje bo. Jutri bo oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo do večera ponehale. Zaradi varčevanja prosti petki CARACAS - Venezuelski delavci bodo imeli naslednja dva meseca proste petke. Vlada se je za ta ukrep odločila zaradi varčevanja z električno energijo. Venezuela ima dokazano največje zaloge nafte na svetu, ampak njeno gospodarstvo ima kljub temu velike težave. Tridnevni vikendi se bodo začeli danes in trajali do 6. junija. Država je v stiski zaradi nizkega vodostaja v osemnajstih hidroelektrarnah, je v govoru na državni televiziji povedal predsednik Nicolas Maduro. Ukaz, naj zmanjšajo potrošnjo električne energije za 20 odstotkov, so dobila tudi državna podjetja in vladne službe. Zmanjšanja potrošnje električne energije v stanovanjskih območjih, kjer se sicer porabi največ električne energije, niso ukazali. Na dražbi stol pisateljice J.K. Rowling Vitalni. Zdravi. Ponosni nase. Slim Fit & Vita Detox Vrhunski programi hujšanja in razstrupljanja v Termah Šmarješke Toplice. Pripravite se na poletje, obiščite center Vitarium Spa&Clinique: personalizirani programi, analize in posveti, shujševalni in razstrupljevalni tretmaji. Cena 5-dnevnega paketa z bivanjem že od 708 EUR. Poskrbite zase in rezervirajte enega od programov v centru Vitarium Spa&Clinique. E: booking@terme-krka.si T: +386 8 20 50 300 www.terme-krka.si TERME i $ KRKK NEWYORK- Stol, na katerem je britanska pisateljica J.K. Rowling napisala prvi dve knjigi iz serije o Harryju Potterju, je bil na dražbi hiše Heritage Auctions prodan za 394.000 dolarjev. Dražba je potekala v newyorskem hotelu Waldorf-Astoria. Novi lastnikje za stol odštel več kot osemkrat višji znesek od izklicne cene; ta je bila 45.000 dolarjev. Rowlingova je na preprostem stolu iz hrasto-vine iz 30. let minulega stoletja napisala knjigi Harry Potter in kamen modrosti in Harry Potter in dvorana skrivnosti. Pisateljica je stol, enega iz garniture štirih različnih, dobila zastonj v času, ko je kot brezposelna mati samohranilka živela v Edinburghu. rovinj - Dvojni cenik, za domačine in tujce Tujima turistoma zaračunali kar pet evrov za kapučino ZAGREB - V lokalu Roxy v Rovinju so zaračunali 72 kun (9,50 evra) za dva kapučina turistoma, ki sta potem račun za nenavadno drago kavo objavila na spletu. Sledil je plaz komentarjev, v katerih večina meni, da račun ne govori v prid rovinjskemu turizmu. Lastnik lokala je v odgovor na kritike pojasnil, da »vsi vedo«, da ima ločena cenika za hrvaške in tuje goste. Hrvaške inšpekcije pravijo, da imajo lastniki lokalov pravico določiti cene po svoji volji, tudi 1000 kun (131 evrov) ali več za eno kavo, če so to zapisali v ceniku. Ker je lastnik Roxyja kapuči-no zaračunal po ceniku, ki je na voljo na mizah na terasi lokala, v njegovem ravnanju ne vidijo nič spornega. Omenili so tudi, da v nekaterih lokalih dopoldne veljajo drugačne cene pijač kot popoldne ali v nočnih urah. Dejstva, da imajo v Roxyju ločena cenika za hrvaške in tuje goste, inšpektorji niso obravnavali. Po objavi prispevkov v različnih časnikih, tudi nemških, se je oglasil tudi lastnik Roxyja Da-mir Humar, ki je potrdil, da gostom iz tujine zaračunava več. Za časnik Glas Istre je pojasnil, da se je za to odločil, potem ko so mestne oblasti njegovo dosedanjo teraso ob rovinjski obali brez opozorila oddale drugem gostincu, njemu pa dodelile novo teraso, do katere morajo natakarji iz lokala hoditi 130 metrov, tudi čez cesto. Za 34 kvadratnih metrov terase plačuje 40.000 kun (5263 evrov) letnega nadomestila mestu Rovinj. Novinarjem pa je Humar svetoval, naj preverijo tudi cene v drugih rovinjskih lokalih, da bi se prepričali, da ni edini, ki ima visoke cene. Časnik ocenjuje, da gre za poslovno etiko, ki bi lahko ogrozila turistično podobo mesta, kjer si želijo zadovoljne goste, ki bi se radi vračali v Rovinj. Ob tem svetuje turistom, naj se pozanimajo o cenah, da ne bi na »rovinjski rivi« plačali kavo kot »žafran«.