I N F O R M A TOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN 1 QQf011)'5 RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE Velenje, 28. novembra 1990 Leto XXI/. Številka 44 Utiranje poti v svet ^ Gorenju Elektronika so po dvajsetih letih proizvodnje televizorjev, lahko rečemo, ta Jesec začeli novo obdobje. SrQdi meseca so priznani nemški trgovinski hiši Ouelle Poslali prvih tisoč barvnih televizorjev. Vsekakor je ta posel, pripravljajo Pa se že tudi na proizvodnjo nadaljnjih televizorjev zanje, za de-'avce Gorenja Elektronika UsPeh, obenem pa tudi velika odgovornost. Zavedajo se, da je Prodor na zahtevne zahodne trge 6žak, še težje pa se je na njem Uveljaviti in si zagotoviti obstoj, ^a to so se in se bodo tudi v prihodnje morali truditi vsi: delavci v Proizvodnji, pa tudi zaposleni v razvojnih in tehniških službah, tehnologiji, nabavi, prodaji. V času, ko se prav vsi spopadamo s težavami, zlasti finančnimi, to pa je ovira tudi za redno oskrbo, v Gorenju Elektronika na začrtani poti ne zastajajo. Nasprotno. Pravijo, da morajo Gorenje Elektronika zdržati in smelo gledati v prihodnost. V poslovnem odnosu s Ouellejem, kjer so s prvo pošiljko njihovih barvnih televizorjev precej zadovoljni, so na tej poti. To je zanje tudi dokaz, da znajo delati. D. R. Večina izdelkov v izvoz i Gorenju Gospodinjski apara-11 naj bi zadnji mesec letošnjega leta izdelali več kot 119 ti-s°č gospodinjskih aparatov, “d tega jih bodo blizu 76 tisoč 911 63 % namenili izvozu. ^ajveč naj bi decembra izdelali s,edilnikov, 38.126 (preko 68 % *a tuje kupce), najmanj pa hladil-Pikov, 18 tisoč, od tega pa kar Gorenje Gospodinjski aparati '4.776 za izvoz. Tudi proizvodn-la zamrzovalnih omar je skoraj v faloti izvozna, saj jih bodo od 19-980, kolikor naj bi jih izdelali Prihodnji mesec, izvozili 16.448. D°mači trg ima tako večinski de-le pri zamrzovalnih skrinjah, Ner naj bi jih za domačega kup-ca izdelali 12.280, za tujega pa 7.520, in pa pri pralnih strojih, a tu je prednost le malenkostna, od skupno 23.400 jih naj bi namreč doma prodali 12.050. B. G. 8. november svetovni dan kakovosti Intearacija kakovosti st°P 56 vse boli približujeta, J '_____________________ ker so v formalno komunikaci- jo vključene potrebe, občutki Integrirani pristop h kakovosti in želje, celotna ideja o kakov-vodi k temu, da se usklajata osti pa je integrirana v enoten dva pogleda. Prvi je spošto- koncept, vanje kakovosti same po sebi Proces integracije v ok. drug, pa ,e ucmek izdelka al, Wru 0rganiXacij narodov, poli-stontve na kakovost posamez- ,/čn//) lrupaci ’in _ kar /naj. nikovega zMjenja. Pravo za- pome*bnHeje na os'ebnem dovojistvo je uporabljat, lepo ^jvoju posamezniki jasneje načrtovan izdetek m uz,vat, v d^nirgjosvojepotrebe^riča-stontv,, ob kater. se človek po- k o '///)ov' Upoštevanje in čut, neka, posebnega. Obcu- J j (zd'e/k/ in Storitvami vse tek, da lahko učinkov,to m bolj zadovoljni Vse naše de_ brez težav uporabljaš, .zdelek, ■ >nosti pi ^ora/; načrtovati s k, opravlja to, za kar,e namen- 'c(-/ em da zadovoljimo kupce> jan, ah pa sprejemanje štor,t- k/so L v najširše^ smisli rS ve, k, t, olajša vsakdan,,k, člo- čeno _ vsa naša okolica, ozi-veku hst, dan .zboljša kakov- roma f/sf/ s katerimi prihaja_ ost življenja. Komunikacija vodi k boljšemu razumevanju potreb in obsto- vanje kakovosti življenja nas ječih sistemov kakovosti, kon- vseh. mo v stik. Globalno bo ta pristop prinesel hitro izboljše- cepti vodenja kakovosti pa oblikujejo mehanizem komunikacij. Estetski in praktični pri- prof. John A. Goldsmith, predsednik EOQ Vedno več merilnih naprav Iz Gorenja Procesna oprema so sredi novembra odpre-mili novo merilno napravo. Po dogovoru s tovarno malih gospodinjskih aparatov Rade Končar iz Samobora so jo izdelali za umerjanje električnih likalnikov. Eden najsodobnejših merilnih pultov, narejen v Gorenju Procesna oprema, avtomatsko opravlja 6 električnih testov. Osnovne električne parametre lahko nastavljajo preko tipkovnice, Priznanje organizatorjem in izvajalcem_____________________ Poslovodni odbor Koncerna Gorenje je obravnaval in sprejel poročilo o aktivnostih na čast 40-letni-ce nastanka in razvoja Gorenja. Ugotovljeno je bilo, da so prav vse manifestacije uspele in s svojim precejšnjim odmevom v javnosti pomembno prispevale h krepitvi ugleda Gorenja. Vsi stroški pa so tudi bili v mejah načrtovanih. Poslovodni odbor Koncerna Gorenje je izrekel priznanje vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi manifestacij ob 40-letnici Gorenja in storili vse, da so le-te kar najbolj uspele. prikaz vseh vrednosti pa je med umerjanjem viden na prikazovalniku. V osmih urah lahko tako ena delavka preskusi okrog 1.000 likalnikov, v eni minuti pa 'ahko preveri delovanje dveh ali treh likalnikov. Strokovnjaki oddelka merilnih elektrosistemov Gorenja Procesna oprema, ki so to sodobno merilno napravo izdelali, sodelujejo tudi pri zagonu v tovarni Rade Končar. V Gorenju Procesna oprema vidijo še nadaljnje možnosti sodelovanja, saj podobnih merilnih naprav do zdaj v tej tovarni niso imeli. D. R. Jubilanti dela V restavraciji velenjske Name so v petek, 23. novembra 1990, jubilanti Gorenja Commerce obeležili svojih 10, 20 in 30 let dela v Gorenju. Praznovanje delovnih jubilejev so popestrili s kulturnim programom, v katerem so sodelovali oktet Gorenje in recitatorki Silva Terglav ter Tina Steblovnik, ki sta predstavili literarno revijo de- lavcev Gorenja in iz nje prebrali nekaj pesmi. V svojem priložnostnem, prisrčno spontanem prijateljskem govoru je direktor Gorenja Commerce Jure Toplak pozdravil jubilante in jih seznanil s stanjem podjetja, o spremembah in poteh, ki naj bi ob skupnih naporih vseh delavcev pomenile izhod iz krize. Lepo je bilo biti delavec Gorenja Pavla Časi, 30 let dela v Gorenju, od tega približno 20 let v oskrbi z izdelki kemije. ”Če izvzamem zadnjih nekaj let, lahko rečem, da sem z delom in življenjem v vrstah delavcev Gorenja povsem zadovoljna. Če bi tehtala lepe in spodbudne trenutke s težkimi in bolečimi, bi odtehtali lepi in spodbudni”, je dejala Pavla Časi, čeprav ji je že prvo leto dela v Gorenju vzre-zalo trajen boleč spomin, saj bo posledice delovne nesreče nosila vse življenje. "Delala sem z dobrimi, prijaznimi ljudmi. Vse nas je združeval skupen cilj, zato nam niti največji problemi niso bili nerešljivi. Ob vsem tem smo s poslovnimi ljudmi doma In v svetu sodelovali tvorno in korektno. Izgradili smo si ugled, ki nam je včasih izdatno pomagal pri hitrejšem reševanju delovnih proble- Martin Žuntar, 30 let dela v Gorenjevi nabavi. "Prvi delovni dan v Gorenju, bilo je to na starem ješku, mi je Ivan Atelšek skozi okno pisarne pokazal na nek star tovornjak, ki je bil skoraj ves v snegu in dejal: "Martin, tukaj imaš avto, očisti ga, popravi pa na delo”. Od la- mov. Zelo lepo je bilo biti delavec Gorenja.” Te prijetne občutke Pavla Časi nosi v sebi in zaradi njih, če bi se lahko ponovno odločala, bi se odločila za delo v Gorenju. Če ne bi bilo te krize, ki nas vse pritiska, bi Pavla Časi še vztrajala na delu. tako pa se je že sprijaznila z odhodom v pokoj. Tudi začetna zagrenjenost je minila. Želi si le, da bi njeni sodelavci uspešno prebrodili težave in zmogli nov obetavnejši delovni in ustvarjalni zamah. Gorenje Commerce krat do danes nisem nikoli pomislil, da bi šel drugam”, je ob jubileju dejal Martin Zuntar. Žalost na njegovem obrazu izdaja notranji nemir, neko stisko, neizrečeno misel. "Sem pred življenjsko prelomnico. Premišljujem, kako jo bom udejanil, osmislil, kaj bom počel potem. Bega me tudi vsa notranja napetost, negotovost, ki ni samo v meni. A globoko v duši nosim iskro upanja, da bodo moji sodelavci sposobni prebroditi tudi sedanje težave”, je iskreno poudaril Martin Žuntar. D. Z. Industrijska prodajalna keramike Podjetje Gorenje Notranja oprema je v ponedeljek, 19. novembra 1990, odprlo vrata nove industrijske prodajalne keramičnih ploščic v obratu Keramika v vasi Gorenje. Gorenje Notranja oprema Trgovina je organizirana v podjetju Gorenje Notranja oprema in v njej lahko kupci izbirajo keramične ploščice v vseh klasah in različnih dimenzijah. Prodajalna je odprta vsak delovni dan od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Cene so ugodne (tovarniške), ponudba pa je izredno pestra. Kupci lahko naročijo ploščice po svojih željah. Rade volje vam bodo svetovali. V trgovino pa lahko pokličete tudi po telefonu. Njihova številka je 884-030. H. J. Preživeti na delu desetletje, dve, tri, je za vsakogar, ki to doseže, svojevrsten jubilej. V Gorenju Procesna oprema so se jubilanti srečali minuli petek. Skromno, vendar kljub temu lepo je bilo. Po tistem uradnem delu, podelitvi zasluženih nagrad, pa tudi priznanj in plaket tistim, ki so jubilej dosegli v Gorenju, so se zadržali v sproščenem razgovoru. Se spomnili minulih let, včasih le- pih, pa tudi težjih. Tudi direktor Peter Petrovič se je v kratko^ Gorenje Procesna oprema govoru spomnil njihovega Pr'" spevka h gradnji Gorenja. Strpn0 in tudi z nekaterimi osebnioj' žrtvami se bo treba, kot je reke. prebiti skozi to, manj ugodno oD dobje. Čeprav ni lahko, moram vsi gledati naprej z optimizmom in tudi s svojimi predlogi sodeio-vati pri pomembnih odločitvah- Za slabim vedno pride dobro Za Ivanom Černjakom je že dolga delovna pot. Teče mu že 32. leto dela, v Gorenju pa jih je že tudi nanizal več kot za dve desetletji. Marsikje je delal, pri hladilnikih, pralnih strojih, v avtoparku, z vzdrževanjem je prišel nazadnje v Gorenje Procesna oprema. Tu zdaj skrbi in pripravlja potre-ben material v skladišču jn poskrbi, da ga pravočasno dobijo za stroji, kjer ga potrebujejo. Vseskozi je rad delal, čeprav tudi že prej kdaj ni bilo lahko. Marsikaj se je v teh letih spremenil0' ko se je iz Mislinja vozil v Velenje Pravi pa, da za slabim vedno pride spet dobro. Tako upa, da tudi zdaj. p p Gorenje Raziskave in razvoj V Gorenju Raziskve in razvoj sta med delavci, ki bodo tokrat prejeli jubilejne nagrade, tudi Branko Ploščice za vsaka tla Prihodnji mesec v Keramiki Gorenja Notranja oprema načrtujejo izdelati 92 tisoč kvadratnih metrov keramičnih ploščic, od katerih jih bodo nekaj več kot polovico namenili izvozu. Po besedah, direktorja programa Keramika Petra Letonja, še vedno največ izvozijo v Nemčijo, kar 45 % izdelanih ploščic. Vsak mesec pa pošljejo tudi 4 zabojnike keramičnih ploščic v daljno Avstralijo in videti je, da bo posel, ki so ga skupaj z Gorenjem tipaje začeli maja letos, prerasel v dolgoročnejšega. B. G. Dvorjak, Maistrova 7, Sl°ve^ Gradec, ki bo prejel nagrado i priznanje Gorenja za 10 let neprekinjenega dela v Gorenju, Janez Starič, Gorkičeva 6, Ljubljana, ki bo za 10 let dela Prele nagrado. Izvolili novega predsednika V petek, 23. novembra 1^' so člani Zveze svobodnih sin dikatov v Gorenju Gospodinj ki aparati volili predsednik svoje organizacije. Glasovalo je 3016 članov od kolikor jih šteje ZSS v Gorenju utr spodlnjski aparati. Izbirali pa med tremi kandidati. Za Jureta »a pota je glasovalo 856, za Du®f. n Jeriho 959 članov, največ, 1001 Cia pa za Emila Krušlča, ki je tako po® predsednik. Emil Krušič, s svojimi leti najmlajši med kandidati, je bil d° lej predsednik izvršnega odbora s dikata v sttrokovnih službah Gore I Gospodinjski aparati, sicer pa 1^ končal poklicno elektro šolo in I® v Gorenju zaposlen od 1978. le*3 sektorju kakovosti. _ q Sodelavec sodelavcu prijatelj Srečanje na delovnem mestu bradi letošnjih neprijaznih Mitičnih razmer v Jugoslaviji 56 je 291 delavcev maloproda-,e Gorenja Commerce odpovedalo svojemu šestemu srečan-lu’ za katero so že zbrali sredstva. Zbrana sredstva so Nameravali vrniti posameznikom, vendar je vodna ujma, ki la močno prizadela njihove tri Mlelavce iz Savinjske doline, Načrt spremenite. ^dbor za izvedbo srečanja je namreč dal pobudo, da sredstva torana za srečanje, namenijo kot Ponioč najbolj ogroženim sode-avcem Francu Zagožnu, zaposlenemu v skladišču Gorenja '•ommerce v Nazarjah, Silve-!*ru Kukoviču, zaposlenemu v *ladišču v Velenju, ter Marjanu ^htarju, komercialistu Notranje *9ovine Gorenja Commerce. Po-”udo je podprlo 180 delavcev iz jV razstavno-prodajnih centrov ^renja Commerce po Jugosla-^ iz skladišča podjetja v Nazar-in Velenju ter nekateri delavci £ vodstva nekdanjega sektorja Maloprodaje. Gorenje Commerce , sredo, 21. novembra 1990, o člani Odbora za izvedbo še-ce9a srečanja: Irena Kočevar, ''ha Zalaznik, Cvetka Omladič 'Tone Založnik obiskali v po-V^nji najbolj ogrožene sodelav-i6 'n jim izročili denarno pomoč, ^delitev sredstev sd izvedli na novi ogleda in ugotovitev ogro-nosti življenjskih razmer, ki ga - opravila posebna komisija. aiM ogroženemu, Francu Za-jf5nu, ki mu je vodna ujma razklala stanovanjsko hišo, so čla-. Odbora izročili 66.240 din, Sil-;s,ru Kukoviču, ki mu je voda Plavila kletne in pritlične bival-Prostore v hiši pa 7.900 din. . znesek so izročili tudi Mar-ho Rihtarju, ki mu je voda po-Sviia k|etne prostore in ga z Jj^ino pregnala iz pritličnih bi-. h'h prostorov. Tem trem naj-Jl Prizadetim delavcem je nudil Obiščite me se izteče zadnji delovni ."h. ko začne teči novo, tretje ^ijenjsko obdobje, je za veči-0 ijudi velika prelomnica. kjokrat ni več skrbi za vsakod-,svh° jutranje vstajanje, ni več k, odnevnega srečevanja s so-eavci. Življenje začne teči mir-I®' čeprav nekaterim upoko- Gorenje ^ektronika * I ,,c®m pogosto zmanjkuje časa I vse, kar bi radi postorili. ,, ,0 pot je v Gorenju Elektroni-. Odšla Marija Roškar. V Go-"n,u je delala več kot 26 let. takojšnjo pomoč tudi sindikat Gorenja Commerce, saj jim je izročil denar in naročilnice za nakup živil, obleke in obutve. Delavci Notranje trgovine Gorenja Commerce so ogroženim sodelavcem pomagali tudi pri odstranjevanju naplavin in urejanju naj-nunejših življenjskih razmer. Pri Francu Zagožnu in Silvestru Kukoviču so v soboto, 10. novembra, udarniško delali. Alojz Kolenc, Andrej Budna, Milan Vodušek, Janez Kralj, Mirko Meža, Jože Urh, Bruno Končan, Božo Avbreht in Stane Rakun. Marjanu Rihtarju pa so z delom pomagali najbližji sodelavci in sosedje že prvi dan po poplavi. Tudi izvozniki v Gorenju Gospodinjski aparati, ki so nekoč delali v izvozu Gorenja Commerce, niso pozabili na svoje bivše sodelavce, saj so zbrali in na tekoča računa Franca Zagožna in Silvestra Kukoviča nakazali denarno pomoč. Poplavljenemu sodelavcu Marjanu Rihtarju so takoj priskočili na pomoč pri urejanju najnujnejših bivalnih razmer sodelavci. Pred mnogimi leti je svojo delovno pol začela pri štedilnikih, nadaljevala pn pralnih strojih, zadnji dve desetletji pa je bila zvesta elektroniki. Ni ji lahko zapustiti prostorov, v katerih je ustvarjala dobršen del življenja, kjer je bila dolga leta skupinovodja. Tja, kjer je nekomu lepo. kjer se razumejo med sabo. pa vsakogar po slovesu vleče še toliko bolj. Marija Roškar zdaj že nekdanjim sodelavcem tako še toliko bolj želi uspešno delo, ravno zalo jih ne more kar pozabiti. Kot si želi, da bi se mednje vračala sama. si Marija Roškar želi še več obiskov sodelavk tudi na svojem domu. kjer ji bo med drobnimi vsakodnevnimi opravili mineval upokojenski čas. D. R Tone Brinovšek Asortiman programa kuhalne tehnike je danes v Gorenju Gospodinjski aparati izredno širok in imamo kar 345 različnih tipov, od klasičnih štedilnikov na elektriko in plin, kombiniranih, vsadnih plošč, do enojnih in dvojnih vgradnih pečic ter armaturnih plošč, je med drugim povedal Tone Brinovšek, vodja projekta II v razvoju kuhalne tehnike v strokovnih službah Gorenja Gospodinjski aparati. V uredništvu Informatorja smo se letos ob pripravah na srečanje delavcev Gorenja ob 40-letnici na Toneta Brinovška kar nekajkrat spomnili; omenjali pa so ga tudi naši pionirji Gorenja. "Tam, kjer sem bil doma, pri Žnidarju po domače, saj je bil stari oče krojač, je bila do leta 1948 trgovina z mešanim blagom. Ko pa so v vasi Gorenje začeli izdelovati mlatilnice In sadne mline, so v naši hiši po letu 1950 nekaj prostora spremenili v mizarsko delavnico. Blizu je bila namreč Spehova kovačija in to je šlo skupaj," je povedal Tone Brinovšek. Gorenje se je najprej od tam preselilo v napol pozidane barake, ko so leta 1958 začeli izdelovati Tobijeve dodatne peči na trda goriva, čez nekaj let pa že tudi v Velenje. Vendar Tone Brinovšek ni izgubil stika s tovarno in ko je leta 1963 odšel v tehnično šolo v Maribor, je takoj dobil štipendijo. "Ko so nas prvič sklicali, je nas štipendistov bilo kar 30, prišli so tudi študentje iz Ljubljane." Leta 1967 se je Tone Brinovšek zaposlil v Gorenju Gorenje je tedaj zgradilo še drugo tovarno in prvo delo naj bi dobil v tehnologiji. Toda še isti Pismo na pravi naslov_______________________ "Z Gorenjem in ljudmi, ki delajo v tem velikem podjetju, me veže dolga vrsta let medsebojnega dela. Prav tako sem se kljub temu, da mi je dom v Ljubljani, s srcem navezal na kraje in ljudi v dolinah in njihovih obronkih daleč v okolici Velenja. Osebno sem doživljal, čeprav oddaljen od teh krajev tragedijo, ki je zadela Savinjsko dolino. V letih dela v Gorenju in to še posebej v zadnjem obdobju, smo skupaj razvijali in se veselili uspehov v Britaniji, predvsem programa pečic iz vaše tovarne. Tako naju veže, čeprav morda tega ne veste, skupno delo za supni cilj,” je med drugim napisal Ciril Košak, v pismu delavki Štedilnikov Danici Poljanšek iz Podveže 31 pri Lučah, ki je ostala brez hiše. Tako njej kot tudi drugim pomagamo delavci Gorenja na najrazličnejše načine. Pismo in denarna pomoč našega predstavnika v Londonu naj bo le eden izmed primerov. dan je odšel v konstrukcijo. Pripravništvo je trajalo pol leta in tako je postal konstruktor v oddelku za štedilnike. "To so bili štedilniki širine 515 mm in 860 mm, znana kombinacija plina in elektrike z oznako super. Z novim programom smo prišli tudi do izvoza in med kupci se je pojavila takrat zelo pomembna zahodnonemška tvrdka Necker-mann..." Tone Brinovšek je nanizal podatke, kot bi jih stresal iz rokava, o nadaljnjem razvoju štedilnikov z enakimi dimenzijami, z različnim dizajnom, pa program PEA, ki se je obdržal kar precej dolgo. Že leto 1974 je prišel na vrsto program 600; začeli so z novim, to je 500 in 900, ki je bil dosedanji program kuhalne tehnike. "Sedaj je pripravljen povsem nov program širine 600 mm, izboljšan, z novimi konstrukcijskimi rešitvami, izpolnjene so zahteve in želje kupcev. Konstrukcijske rešitve ustrezajo vsem evropskim normativom, posebej glede varnosti, porabe energije, ekologije," je povedal Tone Bri- Gorenje Gospodinjski aparati novšek in ni pozabil dodati, kako obsežno in tudi zahtevno je razvojno delo. Obseg celotne dokumentacije izdelkov in prototipov, najrazličnejših preizkusov, testiranja, pridobivanja atestov in še marsikaj. Zelo obsežno delo pa so v zadnjem času olajšali računalniki in zato so tudi v razvoju kuhalne tehnike prešli na konstruiranje s pomočjo računalnikov (GAD - GAM sistem). "Tudi nov program 600 smo prenesli na računalnik. To pa pomeni neprimerno hitrejše pridobivanje variantnih predlogov in tudi lažje se odločiš za optimalno rešitev. S tem pa je tudi možnost napak v dokumentaciji izredno mala.” Ob dolgoletnem delu na razvojnem področju, štedilniki so vseskozi v njegovi domeni, si je Tone Brinovšek pridobil številne izkušnje. Kljub temu se iz dneva v dan odpirajo nove možnosti pri delu. ki ni le rutinsko opravilo. Tudi precej inovativnosti zahteva. Veliko razmišljanje in to tudi v prostem času, ki ga Tone Brinovšek ob običajnih opravilih pri hiši izkorišča tudi za rekreacijo, organizirano v Gorenju. Rad prihaja na tekme in se udeležuje športnih srečanj, žal pa pogreša mlajše sodelavce in tudi on ne ve vzroka za manjše zanimanje. Hinko Jerčič Delovne naloge v decembru 1990 štedilniki = 38.126 i! S 23.400 Gorenje Gospodinjski aparati i sr m 27.550 i i 1 Zamrzo- 19.980 Er L 19.800 Hladilniki s 18.000 Kompresorji 30.600 Kondenzatorji 87.281 Gorenje Notranja oprema Keramika (m2) ■ 92.000 Gorenje Elektronika TV aparati |§| 9.760 Gorenje aparati 222.000 Gorenje Servisni posegi iti*, 74.402 Podatke za delovne načrte nam posredujejo planske službe delovnih organizacij. Vsi podatki so v naravnih enotah, zato za delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema In Gorenje EKO, kjer izdelujejo več različnih Izdelkov, ki so tudi vrednostno zelo različni, planov ne objavljamo. Prav tako ne objavljamo planov za tozd Pohl&tvo Gorenja Notranja oprema, kjer proizvodnjo načrtujejo tedensko. Na kratko 6 6. novoletni tek bo 23. decembra 1990 v Topolšici. Treningi so vsak petek ob 15. uri pred hotelom Vesna (Gorenje Naravno zdravilišče, Topolšica). Srce ustvarja, čopič in pero zapišeta V jedilnici Gorenja Tiki v Ljubljani so razstavljena žirirana dela naših likovnikov. Gre za dela, ki so nastala v njihovi slikarski koloniji (vodil jo je akademski slikar Alojz Zavolovšek) konec septembra prav v počitniškem domu Gorenja Tiki v Kranjski gori, šest najboljših del pa so naši likovniki temu podjetju tudi podarili. Nekaj teh akvarelov bo kmalu na ogled tudi v velenjski prodajalni Mladinske knjige, kjer naj bi jim družbo delala tudi knjiga z izborom poezije pesnikov - delavcev Gorenja pod naslov Iskanja. B. G. Višje obrestne mere Če svojih prihrankov trenutno ne potrebujete, vam Ljubljanska banka, Splošna banka Velenje svetuje, da jih za določen čas vežete po najvišji možni letni obrestni meri. Za hranilne vloge in vezane depozite so ponudili 20 % obrestno mero za vezavo depozitov nad 1 mesec, 30 % za vezavo nad 3 mesece, 31 % za vezavo nad pol leta in 35 % za vezavo nad 1 leto. Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev, obrestujejo po 35 %, za vezavo nad 24 mesecev je obrestna mera 36 % in nad 36 mesecev je obrestna mera 37 %. Višje obrestne mere veljajo od 15. novembra dalje. Priporočajo pa hkrati, da se pred dokončno odločitvijo pogovorite še z bančnim delavcem v naši enoti banke. h. J. Storite nekaj zase Vse, ki ste zaposlene v dveh izmenah, obveščamo, da bo aerobika organizirana tudi v dopoldanskem času, če bo dovolj zanimanja (15 prijavljenih). Zaradi pobud in želj tistih, ki sedaj vadijo le vsake štirinajst dni, obveščamo vse, ki ste istega mnenja - si želite vadbe, da pokličete po telefonu in se prijavite za vadbo. Menimo, da vas je še veliko takšnih, ki bi si želele tedensko 1 do 2 uri vadbe, a vam delovni čas tega ne dopušča. Ponuja se vam idealna priložnost, ki jo velja izkoristiti! Pokličite nas! Oddelek za rekreacijo, tel. 428 II. ATC. Za vse Blaževe pomladi Petinštirideset tisoč mark je ogromno denarja, a če vemo, da lahko z njimi rešimo otroško življenje, je njihova vrednost neprecenljiva. Toliko namreč stane operacija pri dr. Starku v Londonu, brez katere češnje za štiriletnega Blaža ne bodo nikoli več zacvetele. Beograjski zdravniki pravijo, da mu lahko pomaga edino dr. Stark, in starši so se tega oklenili. To je njihova zadnja rešilna bilka v bitki, ki jo bijejo od takrat, ko je Blaž privekal na svet s hudo srčno okvaro. Njim so se v zadnjih dneh pridružili mnogi ljudje, med njimi tudi delavci Gorenja Servis, ki so zbrali in na račun Blaževih staršev nakazali 10.420 dinarjev. Dali so svoj prispevek v upanju, da bo Blaž premagal čas, ki se mu sedaj neusmiljeno izteka. Žiro oziroma devizni račun, na katerega lahko tudi vi prispevate je ŽR 50700-620-16-05 1378112-405663 in devizni: 378-727000-2270/13. Oba računa glasita na Maksimiljana Skornš-ka, Badovinčeva 20, Laško. B. G. Bodo za Blaža še zacvetele češnje? Ivan Godec Vsaka smrt je pretresljiva, še glob-je pa človeka pretrese, ko nenadoma umre sorodnik, prijatelj ali sodelavec, in minuli ponedeljek smo v Galvanl le stežka dojeli, da Ivana Godca ne bo nikoli več med nami. Vseh dvajset let je vestno in marljivo delal pri nas, zadnjih petnajst kot strojnik na galvanskih linijah. Sodelavci smo ga spoštovali tudi kot človeka. Pomemben del njegovega življenja je predstavljal šport in njegovih šahovskih uspehov, bil je eden najboljših šahistov Gorenja, smo se veselili vsi sodelavci. Radi smo pokramljali z njim, saj je bil zanimiv In zaželen sogovornik. Ivan je živel skromno življenje, izredno veliko mu je pomenil sin in vsako srečanje z njim, vse kar je naredil zanj, mu je toliko pomenilo, da je ganilo tudi nas, njegove sodelavce. Znal se je veseliti majhnih stvari In s tem velikokrat razvedril in razveselil vse okoli sel«. Ljudje, ki Ivana niso poznali, mu po njegovem navidez skromnem iz-gledu, ne bi prisodili toliko razgledanosti, kulture in človečnosti kot jo Je v resnici imel in razdajal. Bili smo prepričani, da bo s svojim vedrim značajem premagal tudi svojo bolezen in smo pri tem P°® kušall pomagati. Žal je bila bole2®" močnejša od njegove volje in 2® I vseh nas. Ivan je umrl mnogo pr® godaj, v letih, ko je marsikdo vrhuncu svojih moči In ga čaka veliko lepega. Naše besede slovesa so izraz na šega spoštovanja do tebe, l''®b’d0 stega spoštovanja, ki ga z besep nismo vedno izrekali, a ufiamo, sl ga občutil. še dolgo boš živel v našem spom Ob težki izgubi pa tvojim sorodni kom, še posebej sinu, izrekamo kreno sožalje. Sodelavci Galvane ,, Gorenja Gospodinjski apara Po zdravje in znanje v Topolšico V hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica je bilo tudi v novembru zelo živahno. Tej živahnosti so dali poseben pečat izobraževalni seminarji za najrazličnejša področja dela. V organizaciji Izobraževalnega centra Koncerna Gorenje se je zvrstilo približno petnajst seminarjev poslovne komunikacije in tujih jezikov, v organizaciji Gorenja Commerce pa seminarji za prodajalce. V seminarski dvorani hotela so potekali seminarji defektologov Slovenije, andrago-gov, Zavoda za šolstvo Celje, strokovno-poslovodni seminar Gradisa iz Ljubljane, seminar Obrtnega združenja grafičnih delavcev, seminar strojnikov Slovenije. Udeležencem teh seminarjev so nudili še gostinske in zdraviliško rekreativne storitve. S ponudbo prazničnega paketa so zagotovili polno zasedenost hotela med novembrskimi prazniki. Za & boljše poslovne rezultate P,,z devno pripravljajo program P” nudbe za zaključke poslovneti leta kot tudi silvestrski prazn1 paket. p. Z- Vpis za drva V oddelku notranjega trans-. v oaaetKu notranjega u porta Gorenja Gospodiči aparati bodo 11. decentf' 1990 od 6. do 8.30 imeli VP'S lesene odpadke (drva). Ob vpisu morate imeti osebno ^ kaznico. Po tem terminu vpis b0m°Žen- Notranji transP^ Zahvala__________________/ Zahvaljujeva se za vso pomo^fjjj sva jo ob najini nesreči Pr®i® |„vk delavcev, sodelavcev in so , i-ki Vzdrževanja Gorenja Gospob'nl aparati In Gorenja Elektronika-Ivan In Žalika Konov Malica Sreda Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Pečenice, kislo zelje, jabolko Pasulj, rebrca, ledolina Piščančji zrezki, rizi bizi, solata Boranja z mesom, pire puding Govedina v juhi, pecivo, Dieta Špinača, pire krompir, govedina Pečena jajčka Polnjeni piščanec, rizi bizi. solata Safalade, hrenova omaka, puding Govedina v juhi, pecivo, INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja.^, gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Ureo odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. "4 0rk> 7890 izvodov. Grafična pripava, tisk In odprema: Tiskarna Velenje. prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1. 1974. Poštnina pri P°s' lenje.