PRIMORSKI DNEVNIK
J&nina plačana v gotovini ^ postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVI. Št. 289 (7783)
TRST, greda, 23. decembra 1970
POLOŽAJ^ V BALTSKIH^ MESTIH^ SE NORMALIZIRA
ZADNJA SEJA VLADE PRED POČITNICAMI
Poljska vlada je včeraj preklicala izredne ukrepe v Gdansku in Gdinji
Vzpostavljena letalska zveza med Varšavo, Gdanskom in Ščečinom - Napovedi o morebitnih spremembah v državnem svetu in vladi - Brzojavka Longa novemu tajniku poljske KP Giereku
VARŠAVA, 22. — Poljska televizija je danes sporočila, da je vla-1 preklicala izredne ukrepe, ki jih je sprejela 17. decembra ob ne-JfiH in spopadih v Gdansku in Gdinji. Omenjeni ukrepi so pooblači varnostne sile, da lahko uporabljajo orožje v primeru neredov " Plenitve. Televizija je pojasnila, da so bili ti ukrepi preklicani, ker ' "a področjih ob baltski obali zavladal red in mir po krvavih spojih v preteklem tednu. V isti oddaji je televizija pokazala tudi "*kaj prizorov iz Ščečina, ki prikazujejo prebivalce pri nakupih v tr-^inah.
^nes zjutraj je bila ponovno ^Postavljena redna letalska zveza
'•d Varšavo, Gdanskom in Ščeči-medtem ko so telefonske in zveze s Ščečinom še vedno Čnnjene. Zahodne tiskovne agen-!'• poročajo, da se življenje na °'iskem normalizira. Danes se je 'Varšavi zvedelo, da je 3.000 de-'vtev v največji ščečinski ladjedel-
ništvu s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami. List nadalje pravi, da je popolnoma v skladu z osnovnimi koristmi Poljske, da se razvija mimo sožitje z drugimi državami in da se podpre vse, kar lahko prispeva k popuščanju napetosti v Evropi. »Nedavni pod-' '-------JU- z Zvezno republiko Nem-
________ -__._____ I pis pogodbe z
prekinilo stavko in se je javilo ciijo — podčrtuje list predstav-i' delo. To je sporočil ravnatelj i lja vzgled naše dejavnosti v tem ^»delnice, ki je v intervjuju po smislu.* Ob zaključku list pravi, da ,efonu z varšavskim radiom izja- nedavni dogodki predstavljajo resno da je bila stavka prekinjena po opozorilo, da je treba gledati v bodočnost, zavrniti vsak konservato-1 I rižem in vsako delovanje, ki na v I skladu s socializmom.
Tiskovni urad KPI sporoča, da je glavni tajnik Luigi Longo Pos.J?J n0" vemu tajniku poljske partije Edvardu Giereku brzojavko, v kateri mu pošilja prisrčna voščila za težko in odgovorno nalogo, ki stoji pred njim in pred centralnim komitejem poljske partije za premostitev položaja, ki ie nastal zaradi socialnih 'konfliktov in hudih dogodkov v preteklih dneh. Longo nadalje pra-| vi: «Pozitiven razvoj poljske socialistične družbe ie velikega pomena za vso Evropo, tudi zaradi odločujočega prispevka, ki ga mora vaša država dati v boju za mir in varnost. Vam. vsem komunistom Jn poljskemu narodu najboljša voščila za leto 1971, ki naj predstavlja dosežek pomembnih rezultatov za napredek socialistične Poljske*.
Iz	Budimpešte poročajo, da je
prvi	tajnik centralnega komiteja
madžarske KP Janos Kadar poslal Edvardu Giereku čestitke s ka-p.	| terimi mu želi obilo uspeha v -delu
J^eral Vyeczyslav Moczar, vplivni za dobrobit poljskega delavskega ^0 novega poljskega partijskega razreda, poljskega delovnega naro-vodstva	da, za dobre odnose med Madžarsko
.	I in Poljsko, za socializem in za
H*lanku, ki ga je imel z delavci, mednarodno komunistično gibanje. *8te agencije	poročajo,	da	vlada	Tudi	prvi tajnik bolgarske KP Živ-
Varšavi	vtis,	da	se	bo	jutri	po-	ii;ov	je čestital Edvardu Giereku
j/Čne sestal poljski parlament. njegovem imenovanju za prvega 'Čdvictevaijo, da bo parlament tajnika poljske KP.
J*Čpal o spremembah v vlada in I jja današnji seji centralnega ko-jjčvnem svetu. V tej zvezd kro- miteja francoske KP je namestnik JJ? govorice, da bo sedanji pred- gjavnega tajnika Georges Marchais jčilik državnega sveta maršal Ma-	napake poljskih voditeljev,
SpjrchalSkd odstopil in da bo | ^ ^ privedle do tragičnih dogodil njegovo mesto imenovan seda- | v preteklih dneh. Potem ko 9* Predsednik vlade CyranlWewicz.
1 je poudaril, da .je prelita kri poljskih delavcev presunila francoske komuniste, delavce in demokrate, .je poudaril, da objektivne težave v razvoju socialističnega gospodarstva na Poljskem ne morejo opravičiti, kar se je pripetilo. Marchais je med drugim ornenii obveznost Gie-reka, da bodo popravili napake in se posvetovali z delavci ter poudaril, kar je bilo podčrtano v izjavi s konference socialističnih in delavskih strank junija 1969, «da izgradnja in razvoj socializma slonita na udeležbi in pobudah delavskih množic*.
«Ženmin Ži Bao», glasilo kitajske komunistične partije, je objavilo obširen članek o dogodkih na Poljskem in o ostavki Gomulke, v katerem med drugim ugotavlja, «da so sovjetski revizionisti po izbruhu
revolucionarnega odpora poskusili s svojo vojsko pomagati poljskim revizionističnim oblastem, da bi z nasiljem zatrle revizionistični in kolonialistična režim na Poljskem in v' vzhodni Evropi*. List ostro kritizira Giereka in ugotavlja, da je že v svojem prvem govoru odkrito izrazil namen »nadaljevati s sovjetskimi revizionisti*. Poleg tega Ženmin Ži Bao obtožuje poljsko vodstvo, da se je tesno povezalo s »sovjetskimi revizionisti* v preteklem desetletju proti interesom Poljakov.
Sovjetski časopisi se še vedno o-mejujejo na poročanje golih vesti o dogodkih na Poljskem in doslej še niso objavili nobene politične ocene.
Romunski predssckiik Ceausescu je danes ob 75-letnici rojstva pred-
Sprejetih pet vladnih dekretov o položaju državnih uslužbencev
Dekreti se nanašajo skupno na 1.600.000 uslužbencev in bo veljalo zvišanje plač 800 milijard lir
sednice španske komunistične partije v izgnanstvu Dolores Ibarruri poudaril, da mora imeti komunistična stranka najtesnejše vezi z narodom. Ceausescu je v svojem govoru dejal med drugim: «Samo z upoštevanjem koristi vsega prebivalstva v najtesnejšem sodelovanju z vsemi silami, z narodom in z vsemi delavci, brez razlike narodnosti, se lahko zagotovi zmaga socializma in komunistična partija lahko uspešno izvaja vlogo voditelja družbe*. Čeprav Ceausescu ni neposredno omenil poljskih dogodkov, je vendar iz njegovih besed razvidno, da je miriil na to kar se je pripetilo v preteklem tednu na Poljskem in ugotovitve novih poljskih
voditeljev, da je njihova partija
zanemarila stike z delavskimi mno-1 modernizacijo javne uprave žicami.
RIM, 22. — Vlada se je danes sestala zadnjič pred božičnimi in novoletnimi prazniki ter sprejela pet zakonskih dekretov v korist državnih uslužbencev, s čimer je vsaj delno rešeno to vprašanje, ki se je vleklo že več let. Seja vlade se je pričela ob 10.25 in se zaključila ob 15.50.
V	vladnem poročlu je rečeno, da se nanašajo vladni dekreti na pomemben korak k uvajanju reforme javne uprave in da se dekreti nanašajo na: preureditev staleža, in sistema napredovanj civilnih državnih uslužbencev, zvišanje plač civilnega in vojaškega osebja države, novo ureditev in nov plačilni sistem za sodnike, preureditev kategorij državnih uradnikov in plačevanja pokojnin.
V	poročilu je tudi rečeno, da novi ukrepi ne zaključujejo pobud za
. modernizacijo javne uprave, tem-Iveč da gre za osnovo za novo in
.................im.■■■■■■■■■■mini.im.................m..
POLICIJSKA REPRESIJA PROTI 0P0ZIT0RJEM FRANKISTIČNECfl REŽIMA
VAL ARETACIJ V ŠPANIJI
Aretirance obtožujejo, da so člani komunistične partije - Solidarnost «delavskih komisij z baskovskimi rodoljubi - Falangistični shodi v številnih španskih mestih
MADRID, 22. — Španska policija je potrdila, da .je prišlo v vsej Španiji do množičnih aretacij predstavnikov opozicije. Vesti o novem valu aretacij so se slišale že v preteklih dneh, danes pa so dobile tudi uradno potrdilo.
Uradne vesti o aretacijah zadevajo samo dve španski mesti; Sevillo in Ferrol oel Caudillo na severu države. V Sevilli so aretirali 24 oseb, ki jih policija obto žuje, da so krajevni voditelji komunistične partije. Med aretiranci je tudi odvetnik, ki je po policijskih vesteh voditelj mestne »komunistične mladine*. Do aretacij je prišlo, ko ;e policija vdrla v neko stanovanje, kjer naj bi pripravljali demonstracijo proti procesu v Burgosu. Policija je usta vila in zaslišala okrog šestdeset mladincev, starih od 13 do 15 let, ki so jih našli v poslopju. Skupina 24 aretirancev na.i bi pripravila vse demonstracije, ki so bile v Sevilli po začetku procesa
proti šestnajstim baskovskim rodo-1 kalnega gibanja (uradni sindikati l je iz svojega osebnega letala tro ljubom.	so pod popolnim nadzorstvom vlade | sil nad Cordobo letake s franki
vodijo dejansko protidelavsko
V drugem mestu so aretirali 21 oseb, ki jih obtožujejo »prevratniškega delovanja*. Policija jih obtožuje, da so pripadali mladinskim komunističnim organizacijam ter da so razpečevali letake, v katerih so zahtevali amnestijo ter se zavzemali za splošno stavko. Kot je znano, in kot je potrdil včeraj v svojem govoru pred parlamentom španski podpredsednik admiral Car-rero Blanco, proglašajo španske o-blasti vsakega opozitorja za »komunista*, oziroma za »terorističnega agenta v službi mednarodnega komunizma*.
Dejansko pa se pod nasilnim pri tiskom frankističnega režima v Špa niji ufcrju.je solidarnost med vsemi komponentami španske demokratične opozicije. To izhaja tud iz izjav, ki sta jih dala predstavnika »delavskih komisij* v razgovoru z nekaterimi italijanskimi časnikarji. Zastopnika tega ilegalnega sindi-
ža K .	,	,	,	____ „n. w	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiniiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiik
preaseainiiika vlade pa naj di dih | jj^ovan sedanji podpredsednik totr Jaro>szewlcz. Poleg tega pa v J°6ro obveščenih krogih govorijo N o odstavitvi predsednika vlad, r® komisije za gospodarsko načr-^a®je Stanislava Majewskega. To ; "dežujejo predvsem z Izjavo nove-** glavnega tajnika komunistične ! rjtiije Edvarda Giereka, da je . korenito preurediti celotno Ntotom) gospodarskega načrtovala.
Najvišji sovjetski voditelji prisotni na razgovorih z egiptovsko delegacijo
Izvajale resolucije 01N je edina pot za rešitev krize na Bližnjem vzhodu
, ^ Moskve poročajo, da so se v Nkejšnjih diplomatskih krogih I ^Sirile vesti o skorajšnjem obl- | novih poljskih voditeljev v Mo-jril, kjer naj bi z voditelji So-ktske zveze razpravljali o odno-med obema državama, vesteh zahodnih dopisnikov je rilsko prebivalstvo z zadovoljnem sprejelo odstranitev Gomul-
'jmAL:
*
ta imenovanje Giereka za gtav-
N tajnika partije. Gierek, bivši N* in sindikalni aktivist v Franci1 in Belgiji, ki je sodeloval v i ^nacističnem boju v Belgiji, je ljubil v svojem prvem govoru Trenite spremembe v poljskem I | **J>odarstvu. To daje Poljakom u- I i ?taje, da se bodo razmere izbolj-N Televizijski komentator Ry-rjtad Wojna je dejal, «da je treba j letake težav, Id so prišle na dan ’ tiretekMh dneh, Iskati v zapletu i j^h&riLzma dialoga med stranko in
j Gdansku se je sestalo deželno
i litijsko vodstvo. Sklenili so, dal __________ ______ __	__
Pravijo podrobno analizo o do- danes nadaljevali razgovori med so-j . kih v preteklem tednu ln da je vjetsSdml voditelji in egiptovsko I rjkj glavna naloga normalizirati delegacijo, ki jo vodi podjpredsed-i J?04«'!, povečati socialno dlsoipll-	ZAB ajj Sabri. Ta je Izro-
| ^ Pri izvajanju gospodarskih ob- včeraj glavnemu sekretarju KP ^ zajamčiti polno zapo- | S7 Rratalevu sDomenico mrintav-proizvajalnih sdl.
*takovna agencija PAP je v po
**m komentarju priznala, da so.	^	^
^	I Brežnjev. Kosigin ln Podgomi, po-
talJ*	leg njih pa obrambni minister
j^h gospodarskih ukrepovta	q	mjnlster
>enjkanja dialoga z MmUm gjn Rot Je znftno_ ^ v ef?lptovski
° i(za.plet,enih^	I delegaciji poleg Sabri ja tudi mimi-
vpra^antiti. Agen j je	j atri za industrijo Sidlkd, za zunanje
^	dt4av-1 zadove. ftlad^ta 26 obrambo Favri.
Sovjetsko-egiptovski razgovori v Moskvi: z leve proti desni Kosigin, Brežnjev, podpredsednik ZAR Ali
Sabri in Podgomi
MOSKVA, 22. — V Moskvi so se
SZ Brežnjevu spomenico egiptovskega predsednika El Sadata.
Tudd današnjih razgovorov so se
5 * ,—rjenje mnen* driavri = ——
la fe ^bivaisti-onCdobro no. ''^go^ri ..predli nekatere aktual-Roženo do novega vodstva. Tudi mednarodne probleme,, ter «v
plenuma centralnega komiteja na Bližnjem vzhodu«. Po poročanju Sije ,Zycie Warszawi» pa po sovjetske tiskovne agencije Je sre-Hu-ja sklicujoč se na sklepe ple-1 čanje poteklo «v vzdušju prijatelj-Na 'centralnega komiteja, da se stva ln popolnega medsebojnega ra, ^oljska ne more odpovedati zavez-1 zumevanja,,. «Obe strani — poroča
TASS — sta proučili poti, kd vodijo k razširitvi prijateljskega sodelovanja med SZ In ZAR na vseh področjih,,.
Egiptovski tisk daje moskovskim razgovorom zelo velik poudarek twr dobesedno navaja nekatere dele govora, ki ga je imel včeraj sovjetski ministrski predsednik Kosigin. «Tist4, ki v Izraelu Se niso zgubili čuta odgovornosti za usodo lastnega ljudstva — je dejal med drugim sovjetski premier — ln ki nočejo biti soudeleženi pri atentatu proti miru, morajo razumeti, da Je edini Izhod Iz sedanjega položaja na Bližnjem vzhodu v takojšnjem izvajanju svojega govora Je Kosigin obsodil izraelske ((ekstremiste«, iz česar egiptovski komentatorji sklepajo, da je predsednik hotel poudariti razlike, ki obstajajo v telavlv-ski vladi mod ((jastrebi,, ln ((golobicami,,. Kairski časopisi pa dajejo naj večji poudarek tistemu delu Ko-siginovega govora, v katerem je re-
čeno, da ostaja resolucija OZN edino sredstvo za rešitev krive na Bližnjem vzhodu.
ter ______
politiko) sta izjavila, da njihova organizacija popolnoma podpira delovanje baskovske organizacije ETA ter da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi zaščitila življenje in svobodo šestnajstih obtožencev v Burgosu. Delavske komisije, sta povedala, so pripravile akcijski program, po katerem bo do v vseh pokrajinah španskega ozemlja sklicane splošne stavke, če bo vojaško sodisče v Burgosu izreklo eno samo obsodbo na smrtno kazen. Stavke bodo trajale, do kler ne bo prišlo do pomilostitve.
Po mnenju sindikalnih predstavnikov je do izredne zamude v objavi razsodbe prišlo zaradi velikega pritiska, ki ga španski delavski razred izvaja na frankistični režim. »Vsak dan. ki mine — sta dejala sindikalista — pomeni zrnato za delavske komisije in za de-.avee vse Španije, ki hočejo doseči končno afirmacijo demokracije*. »Delavske komisije*, ki so bile ustanovljene leta 1963, so v sedmih letih »delovanja in boja* dosegle, da se .ie v širokih delavskih množicah utrdila razredna zavest, kot so izpričale demonstracije 27. januarja 1967 in stavka 3. novembra 1970. Te zadnje stavke se je udeležilo več kot milijon španskih delavcev, ki so izrazili svojo ogorčenost zaradi začetka procesa v Burgosu. V razgovoru z italijanskimi časnikarji sta se predstavnika delavskih komisij zahvalila za podporo, ki so jo italijanski sindikati in ves delavski razred dali boju španskega ljudstva.
Nezadovoljna s stališčem, ki so ga zavzeti italijanski sindikati, pa je seveda španska vlada, ki ie preko uradnega sindikata ukazala pristaniškim delavcem, naj bojkotirajo italijanske ladje v španskih pristaniščih. Bojkota bodo deležne tudi francoske ladje, ker da je francoski tisk »neobjektivno* poročal o dogodkih v Španiji in o pro cesu v Burgosu.
V vsej Španiji se medtem nada Ijujejo shodi falangistov in pripad (likov drugih fašističnih organizacij, ki bd hoteli ustvariti videz, da je »vsa Španija združena za svojim Caudillom*. V Valenciji se .je ta kega shoda udeležilo nekaj desetin tisočev oseb, ki jim .je vojaški guverner zagotovil, da bo .vojska »še enkrat zvesti stražar naše suverenosti in enotnosti domovine*. Podobne manifestacije, ki so potekale ob prepevanju fašističnih hi men, so bile v Toledu in Granadi. Znani bikoborec Manuel Benitez, znan pod vzdevkom »El Cordobes*.
stično propagando.
Glede procesa v Burgosu so se danes razširile govorice, da se bo moralo z njim uKvarjati vrhovno vojaško sodišče. To bi med drugim pomenilo, da bodo razsodbo proti šestnajstim obtožencem izrekli šele čez nekaj mesecev.
O ugrabljenem zahodnonemškem konzulu v San Sebastjanu Eugenu Beihlu Schaefferju medtem ni ve sti, v uradnih krogih pa so demantirali govorice, po katerih naj bi konzula kmalu izpustili na svobodo.
MOSKVA, 22. - Politični tajnik PSIUP Tullio Vecchietti, ki je na obisku v Moskvi, se je sestal članom političnega urada CK KP SZ Mihailom Susiovom. V poročilu ,e rečeno, da sta v prijateljskem razgovoru obravnavala vprašanja »ki zanimajo obe stranki*.
pogumnejšo reformo javne uprave.
Prvi ukrep se nanaša na orga-nik, zmanjšuje število stopenj in funkcionalno bolje razporeja razne pristojnosti. Pomembne so izpre-membe za mlajše funkcionarje, ki žele prevzeti vodilne funkcije. Iz-premenili so tudi sistem napredovanj.
Drugi vladni dekret se nanaša na zvišanje plač, ki zanima milijon 600 tisoč državnih uradnikov in okrog 700 tisoč upokojencev. Ta dekret predvideva višji izdatek okrog 800 milijard lir. Vsakemu uslužbencu je zagotovljen minimalni povišek v višini 10.000 kosmatih lir in najmanj 8.500 neto lir.
Tretji dekret se nanaša na delavce, ki so zaposleni v državni upravi in zmanjšujejo število kategorij od sedem na štiri ter uvaja razne olajšave. Naslednji dekret, kot že rečeno, govori o likvidaciji pokojnin od 1. septembra 1961 in določa, da se izplača takoj akontacija v višini 10 odst. sedanje pokojnine. Zadnji dekret se nanaša na sodnike in sodno osebie.
Vlada je poleg tega odobrila še celo vrsto raznih drugih dekretov in zakonskih predlogov. Med drugim tudi predlog, ki prepoveduje, da se v kinih, kolektivnih prevoznih sredstvih kadi, kolikor niso opremljeni z ustreznimi klimatskimi napravami. Na predlog ministra za obrambo so upokojili dosedanjega poveljnika karabinjerjev generala Forlen-zo in na njegovo mesto imenovali generala armadnega korpusa Cor-rada Sangiorgia.
Minister za proračun in gospodarsko načrtovanje posl. Giolitti je danes sprejel predstavnike CGIL, CI SL in UIL. Minister je sporočil stališče vlade, da pospešijo postopek za izdelavo reforme zdravstva in stanovanjske politike. V tej zveri je bil govor o sestavljanju tehničnih podatkov.
Brez sklepa razprava o jedrskem pospeševalniku
ŽENEVA. 22. — Svet CERN (evropske organizacije za atomske raziskave) je ponovno odložil sprejetje končnega sklepa o gradnji velikega atomskega pospeševalnika in so se samo dogovorili, da se bodo sestali in menda dokončno odločali 19. februarja prihodnjega leta. V svetu sodeluje dvanajst, evropskih držav in se je sestal v mestu Mev-rin v bližini Ženeve. Prvotno so
nameravali zgraditi veliki jedrski pospeševalnik z zmogljivostjo 300 GEV in je bila resna kandidatura Italije za gradnjo pospeševalnika v Doberdobu. Vse pa se je končalo, ko je Zapadna Nemčija postavila svoj »veto* in zahtevala, da se pospeševalnik zgradi na njenem ozemlju. Končno .je ravnatelj načrta prof. John Adams predlagal, da bi obseg posveševalnika bistveno zmanjšali, odnosno da bi ga gradili po etapah. Sedaj govore o možnosti, da bi zgradili pospeševalnik v kraju Meyrin blizu Ženeve, kjer naj bi izkoristili že nekatere obstoječe naprave, vendar je tokrat Velika Britanija zahtevala, da morajo sodelovati vse države članice CERN. švedska. Danska, Holandska, Grčija in Norveška oa so si pridržale odgovor o tem, če bodo sodelovale pn gradnji.
RIM, 22. — Tiskovni urad finančnega ministrstva ie sporočil, da so zvižali ceno soli in to naslednjih vrst: «scelto» od 50 na 60 lir za zavoj, »raffinato* od 70 na 8J, «candor» od 50 na 55. Ministrstvo pravi, da gre za manjše znižanje, ki je bilo nujno zaradi višjih proizvodnih stroškov in da niso spremenili cene drugih vrst soli vključno soli v razsutem stanju, ki se uporablja za kuhinjske potrebe.
iiiimiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuii
SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
Sprejeti predlogi proračuna za 1971
BEOGRAD, 22. — Zvezni izvršni [ S posebnim predpisom bodo prav svet je na včerajšnji seji sprejel j tako prenesena na republike in po-
Pronuncij Cagna pri Ribičiču
BEOGRADj 22. — Vatikanski pro-numoij Mario Cagna je izročil danes predsedniku zveznega izvršnega sveta Mitji Ribičiču poslanico papeža Pavla VI., ki jo je poglavar katoliške cerkve pokal vsem vladam ob proslavi dneva miru. Ob tej priložnosti sta Ribičič in Cagna govorila o pomenu borbe za mir in o zelo koristnem sodelovanju med Jugoslavijo in Vatikanom na tem področju. Zvezni izvršni svet bo na eni od prihodnjih sej proučil papeževo poslanico.
predloge o proračunu in izvenproračunskih postavkah zveze v letu 1971. Po teh predlogih bi se iz zveznega proračuna financiralo delo zveze in njenih organov, Jugoslovanske ljudske armade, splošne ljudske o-brambe, ki izhajajo iz funkcij in nalog v pristojnosti zveze in dajala dopolnilna sredstva za gospodarsko nezadostno razvitim republikam in pokrajini Kosovo. Dohodki zveznega proračuna naj bi bili prispevki republik in pokrajin sorazmerno z družbenim produktom, oziroma nacionalnim dohodkom, carine in konzularne pristojbine. Z zveznim zakonom bodo določili tudi prometni davek. S posebnim predpisom bodo prenesene na republike in pokrajine do konca leta 1970 ostale obveznosti, ki so se doslej finansirale iz zveznega proračuna, med drugim invalidska zaščita vojnih vojaških invalidov, dodatki borcem, beneficirane obresti, dopolnilna sredstva za finansiranje službe notranje u-prave, regresi, premije in finansiranje zdravstvene dejavnosti.
......„„„..............i....
Včeraj se je pričela stavka uslužbencev ENEL
krajine tudi vsa sredstva tako imenovane izvenproračunske postavke (anuitete in sredstva iz inozemskih kreditov). Zvezni izvršni svet je sklenil predložiti skupščini, da po novem postopku ukine zakonska določila o beneficiranih obrestih za naložbe v turizmu. Tudi ta obveznost bo v prihodnjem letu prenesena na republike in pokrajine. V zvezi z vestmi, da bodo od L januarja povečane cene komunalnim in drugim storitev, je zvezni izvršni svet sklenil, da do sprejema trajnih sistemskih rešitev ne bo dovolil povečanja cen.
Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je danes pismeno obvestil predsednika zvezne skupščine, da zvezni izvršni svet, zaradi nekaterih osnovnih nerešenih vprašanj, ki jih rešuje sporazumno predstavniki republik in pokrajin, ne bo mogel do konca leta poslati zvezni skupščini celotnega predloga resolucije o gospodarski^ politiki v prihodnjem letu, marveč ji ga bo poslal v januarju.
Odbora za družbeno - gospodarske odnose in za načrt gospodarskega sveta zvezne skupščine sta danes odobrila predlog zakona, s katerim se zvezni izvršni svet pooblašča, da lahko do konca aprila, sporazumno z republikami in pokrajinami, sprejme ali uvede nove prometne davke in carine in mu daje širša pooblastila na področju družbenega nadzorstva nad cenami.
RIM, 22. — Danes se je pričela vsedržavna stavka uslužbencev elektrarn ENEL, občinskih električnih podjetij in zasebnih podjetij, ki so jo proglasile vse sindikalne organizacije. Uslužbenci bodo stavkali po štiri ure ob zaključku vsake izmene do nedelje 27. decembra.
Sindikalisti so stavko potrdili po razgovoru, ki so ga sinoči imeli s podtajnikom za delo Torosom, ko so sicer ugotovili dobro voljo ministrstva, vendar pa • strani
ENEL niso bila dana ustrezna .jamstva.
Stavka zanima 120 tisoč uslužbencev in so jo proglasili, ker niso rešena nekatera bistvena vprašanja kategorije in predvsem: niso bila sprejeta zakonska določila o premični lestvici za upokojence, o spremembah fonda za socialno skrbstvo. ENEL ne izvaja zakona o bivših bojevnikih ter se stalno slabšajo sindikalni odnosi v podjetju.
ENEL je zvečer sporočila, da so lahko zagotovili kljub stavki redne dobave električne energije za večino potrošnikov, ob omejitvah, ki so jih že v naprej napovedali in ki se nanašajo predvsem na industrijo. Vendar pa so bili istočasno tudi prisiljeni, da so odvzeli električno energijo raznim mestnim področjem po Italiji, ker prihaja do težav zaradi okvar in zaradi premajhne proizvodnje električnega toka.
Sestanek Brandt-Barzel
BONN, 22.	— Zahodnonemški
kancler Brandt se je sestal danes s predsednikom parlamentarne skupine demokrščanske opozicije Bar-zelom. Glavni argumenti razgovora so bili moskovski in varšavski sporazumi, dialog med obema Nemčija-ma in položaj v Berlinu.
Včeraj na pokrajini podpisana konvencija o «Slovenskem stalnem gledališču»
Sinoči je bilo na sedežu pokrajinske uprave ustanovljeno ((Slovensko stalno gledališče«. Ustanovni akt so podpisali: tržaški župan inž. Marcello Spac-cini, predsednik pokrajine dr. Michele Zanetti in predsednik društva ((Slovensko gledališče« prof. Josip Tavčar.
Do podpisa konvencije med lokalnimi upravami in društvom ((Slovensko gledališče« je prišlo po dolgoletnih naporih, da se najde za ((Slovensko gledališče« ustrezen javno-pravni status in s tem tudi odgovarjajoča podpora iz javnih sredstev. Tako je ustrezen sklep sprejela pred dvema letoma tržaška občina, po daljši krizi pa tudi na novo izvoljena pokrajinska uprava. V zadnjih dneh so bile odstranjene vse še zadnje težave upravnega značaja in je končno sinoči prišlo do podpisa konvenoije.
Nova ustanova ((Slovensko stalno gledališče« je v bistvu konzorcij treh «partnerjev»: tržaške občine in tržaške pokrajine, ki bosta po svojih predstavnikih zastopani v upravnem svetu (pri čemer določa od občinskega in pokrajinskega sveta odobren statut, da gre za državljane slovenskega jezika), večino članov upravnega sveta pa bo imenovalo društvo ((Slovensko gledališče«, v katerem so zastopani Slovenci vseh pi-litiičnih in ideoloških opredelitev.
Gre torej za prvi in zelo pomembni korak k publicizaciji »Stalnega slovenskega gledališča« in ki odraža določeno večjo pozornost s strani lokalnih uprav, njih dobro politično voljo ter prizadevanje, da se reši to vprašanje v korist slovenske narodnostne skupnosti. Ostane pa odprto vprašanje dokončne publicizacdje, ki naj bi pomenila, da bi skrb in vsa bremena za to pomembno slovensko ustanovo povzele javne ustanove (občina, pokrajina, dežela in država), pri čemer je treba ugotoviti, da je zlasti s strani države bila do-sedaj pomoč zelo pičla.
Ob podpisu je Tržaška pokrajina izdala tiskovno poročilo, v katerem je med drugim rečeno: «Novo ustanovljena ustanova bo tako lahko utrdila in ojačila gledališko dejavnost slovenske narodne skupnosti v I-taliji, do katere so krajevne uprave večkrat izrazile spoštovanje in pohvalo v prepričanju, da taka dejavnost bogati in razvija celotno naše prebivalstvo*.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
23. decembra 1970
S SEJE SLAVNEGA ODBORA SKGZ
Nadaljevati z enotnimi prizadevanji za dosego globalne zakonske zaščite
Srečanja dijaških predstavnikov na deželi in s sindikalisti
Nastopne izjave novega predsednika ■ Diskusija - Zahvala našemu dolgoletnemu odgovornemu uredniku za njegovo delo
Na ponedeljkovem zasedanju glav- rodno in študijsko knjižnico in do
nega odbora Slovenske kultumo-go-1 seči možnost gnackije Kultimega spodarske zveze so izvolili člani doma v Gorici. Odprto je vprašanje
.•
novi izvršni odbor, ki mu ponovno predseduje Boris Race in v katerem so po novih pravilih zastopani predstavniki najbolj množičnih organizacij, včlanjenih v zvezo: SPZ, SGZ, KZ in društvo Ivan Trinko. Zaradi pozne ure, dc katere je zasedal odbor, včeraj nismo mogli objaviti podrobnejšega poročila o razpravi in o zaključna besedi predsednika Raceta.
Boris Raca je zaključil razpravo najprej z osebno noto, ko je bil pred dvema letoma prepričan, da se ne bo več vrnil na mesto predsednika in ko so se razmere spremenile in ja ponovno sprejel to odgovorno mesto. Race je ugotovil, da nas čaka vedno več dela, da moramo biti Slovenci vedno bolj prisotni na najrazličnejših mastih. Pred leti smo bili potisnjeni v opozicijo in je bila že naša kritična prisotnost pomembna. Sedaj pa moramo biti prisotni povsod i.i se postavlja vprašanje, kje najti ljudi, da bomo lahko prisotni povsod, kjer je to potrebno, zaradi česar je naše delo vedno bolj zapleteno in naporno.
Boj za naše pravice praha ja v novo razdobje, v katerem pa so še vedno, in to še bolj kot kdaj koli, potrebni skupni napori. Zaradi tega bo tudi naloga novega odbora, da se trudi, da se doseže čimveč skupnih nastopov vseh Slovencev, kar bo zah.evalo mnogo študija, sestajanj, naporov in tudi potrpljenja.
Posebno poglavje predstavljajo stiki z organizacijami in ustanovami, ki so včlanjene v Zvezo, o čemer bo potrebno se posebej podrobneje pogovoriti.
Gradnja Kulturnega doma v Gorici je obveza nas vseh in moramo danes tudi skleniti, da bomo v prihodnjih dveh letih pričeli s to gradnjo.
Race se je nato toplo zahvalil za obsežno delo dosedanjemu predsedniku Gorazdu Veseiu, za njegovo
tržaške radijske postaje, kot to izhaja iz resolucije, Id jo je Zveza sprejela letos poleti in ostaja naša zahteva po televizijski oddaji v slovenščini.
Mirko Kapelj je govoril o problemu borcev, še zlasti pa je obsodil nezaslišano stanje, v katerem je strelišče, na katerem so na Opčinah ustrelili Pinka Tomažiča in tovariše. Prihodnje leto bo trideseta obletnica ustrelitve in je treba narediti vse ustrezne korake, da ’ se strelišče dostojno uredi.
Boris Race je govoril o skupnem pismu, ki js bilo poslano Colombu. Pobuda za to se je panujala, ko je bil sprejet »paket* za južnotirolsko manjšino, kljub temu da je bilo to vprašanje že dolgo časa v ospredju. Ni šlo za akcijo, ki bi bila sinhronizirana z obiskom predsednika Tita v Italiji, kot to skušajo pripisovati nam nenaklonjeni krogi. Res pa je, da se je sestava zavlačevala zaradi naših slabosti in je trajalo delo za sestavljanje in za zbiranje podpisov zelo aktivno štiri-pet mesecev, pobuda pa je bila sprožena že lani.
Sedaj je treba graditi na teh skupnih zahtevah, ko gre za skupno voljo vseh Slovencev, istočasno pa na zakonskem predlogu Šema - škerk, ko gre za konkretizacijo zahtev v parlamentu s strani parlamentarcev KPI. Treba bo velik del naših sil osredotočiti okrog tega, da bomo dali pobudo, da se bodo tudi druge stranke, ki so naklonjene slovenskim potrebam, angažirale v parlamentu. Treba je prepričevati predvsem naše sodržavljane italijanske narodnosti. Race je tudi izrekel vse priznanje poslancu Škerku, bi mu je uspelo, da je dosegel, da se bo o zakonu razpravljalo v komisiji in to z glasovi skoro vseh skupin z izjemo neofašistov.
Dušan Kodrič je dejal, da je tre
okoliških vasi, poskrbeti pravočasno pomoč učencem, ki imajo težave pri učenju (pošolske skupinske inštrukcije), organizirati spomladi posebne ure iz telesne vzgoje z željo, da bi telovadba postala otrokom _ življenjska navada, podpirati vse šolske in izvenšolske dejavnosti formativnega značaja ter pobude za izboljšanje pogojev za uspešno učenje.
Prihodnji sestanek sveta bo predvidoma v prvi polovici januarja.
Razgovor na županstvu s sindikalisti
Včeraj dopoldne je župan Spaccini sprejel na županstvu predstavnike treh sindikalnih organizacij CISL, CGIL in UH,. Na sestanku so preučili možnost razvijanja dejavnosti občinske ustanove za potrošnjo, da bi z boljšo razdeljevalno mrežo zadrževali cene prehrambenim izdelkom.
Dijaki, ki so v nedeljo in ponedeljek prikinili z zasedbo šol, so se včeraj srečali s predstavniki dežele in sindikalisti.
Na deželi je dijake sprejel dr. Babile, ki je dijakom dal le splošna zagotovila. Tl so mu orisali enajst točk predloga pravilnika o »socialne ponedeljku*, o katerem vlada v medšolskem odboru polno soglasje. Predstavniki medšolskega odbora, v katerem so bili tudi slovenski dijaki, so dr. Babileju tudi povedali, da si želijo pozitivne rešitve sedanjega spora na »štirikotnem* srečanju z občino, pokrajino, deželo in sindikati.
Sindikalisti so dijakom izrekli svojo solidarnost in podporo. Poudarili so, da je cilj tudi sindikalnega boja korenita reforma šolstva, ki mora biti splošno in brezplačno.
V DNEH 2. IN 3. JANUARJA 1971 V TRSTU
• Volilni odbor Združenja tržaških krvodajalcev sporoča svojim članom, da je bdi rok za predložitev kandidatur za nadzorni odbor in za računski odbor podaljšam do 19.30 ure 29. dec. 1970.
Kdor namerava kandidirati v ta dva organa, mora predloži« pismeno zahtevo v zaprti zaitepki, naslovljeni na Združenje tržaških krvodajalcev, volilni odbor, Trst. XII. Heth 2/3.
Za vodilni odbor: predsednik Malicam Bruno, tajnik Cremastetter Mariamo.
Važno zasedanje o obrambi ogroženih jezikov in kultur
Sestal se bo federalni odbor za etnično-Gngvistične skupnosti in za deželno kulturo v Italiji mednarodnega foruma AIDLCM
V dneh 2. in 3. januarja (po potrebi tudi 4. jan.) 1971 bo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Trstu, Ulica Geppa 9, I. nadstropje, zasedanje federalnega odbora za etnično - lingvistične skupnosti in za deželno kulturo v Italiji Mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM) s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o zasedanju Zveznega sveta AIDLCM, ki je bilo 31. oktobra in 1. novembra t.l. v Lyonu.
2.	Poročilo o akcijah pri deželnih svetih z namenom, da bi v statute vključili določbe za zaščito etnično-jezikovnih manjšin in deželne kulture.
3.	Izmenjava informacij o stanju posameznih skupnosti in koardinad ja pobud posebno v odnosu do dežel z navadnim in s posebnim statutom.
4.	Položaj slovenske skupnosti tudi v zvezi z zadnjimi hudimi fašističnimi provokacijami.
5.	Popis prebivalstva.
6.	Razno.
Zasedanje se bo pričelo v soboto,
2. januarja ob 16.30.
Ob priliki zasedanja bo v istih prostorih tudi razstava periodičnega tiska narodnostnih manjšin v Italiji.
Sinoči v Slovenskem klubu
Zanimivo predavanje o partizanskih bolnišnicah v bližini Trsta
.. iimmimiiimfiinniiiiiiiuiniiiMiiiiiiiiiiiMiiiiii.........................iimuiiiiiiiiiiii Kirnu muuimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiilii„l„„„„„„„l,
IZJAVA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA VODSTVA PSI
PSI za pravno ureditev vprašanja državne meje
Zahteva, naj vlada preišče odgovornosti za nedavne izbruhe fašističnega nasilja Kritike dejavnosti zunanjega ministra Alda Mora m «revanšističnih krogov»
požrtvovalnost in tudi' Podčrtal do- ^ TaL^za^i^bftev ^ k! so zlasti prišli njenega ura(ja. saj jg dežela, če kdo
sežene uspehe, do izraza s skupnim nastopom vseh Slovencev. Zahvalil s a je za delo tajniku Bogu Samsi. Obžaloval je, da ni več prisoten v glavnem odboru prvi predsednik Zveze in nato dolgoletni podpredsednik dr. Angelo Kukanja, katerega prisotnost in tehtna strokovna misal je bila dragocena.
Ugotovi! je tudi, aa je v odboru še vedno premalo mladih ljudi in da je nujno sodelovanje mlajših in starejših.
Zanimiva je bila razprava o poročilu Gorazda Vesela o sedanjem političnem položaju, ki smo ga v celoti objavili že včeraj. V razpravo je najprej poseg d Stanislav Bole, ki je dejal, da je zelo prav, da se pošlje skupna resolucija vseh Slovencev tudi predsedniku dežele Bsrzantiju in da je nujna okrepljena koordinirana akcija v odnosu do dežele, ki je že dokazala določeno odprtost do Slovencev. V tej zvezi je tudi govori! o uradu za manjšine pri deželi, ki ne deluje in tri bilo treba vanj imenovati slovenske funkcionarje.
Niko Škamperle je predlagal, da bi bilo treba podpreti zakonski p ecflog Šema Škerk, tako da bi poslali telegrame z zahtevo, da se o tem predlogu čimprej razpravlja s predsednikoma senata in poslanske zbornice.
Inž. Miloš Kodrič je bil mnenja, da je treba seznaniti z vsebino Šker-kovega zakona široke množice, vse naše osnovne organizacije in da je treba doseči široko podporo, tako da bi organizacije pošiljale pisma, zahteve in da bi prišlo do podobne pobude tudi s strani drugih političnih sil- Podčrtal je politično važnost zasedbe šoi in še zlasti po-m?n enotnosti slovenskih in italijanskih dijakov.
Filibert Benedetič je sporočil, da je za torek predvio n podpis konvencije s tržaško občino in pokrajino o ustanovitvi Stalnega slovenskega gledališča in da je sedaj treba urediti položaj v odnosih z oblastmi tudi za Glasbeno matico, Na-
hoče ali ne, pristojna za reševanje tudi naših vprašanj. Zakon Škerk -Šema bo prišel v razpravo, če bo dovolj pritiska, če se bomo zavzeli vsi Slovenci in zaradi tega je treba pošiljati telegrame predsednikoma zbornic, načelnikom poslanskih skupin in predsednikom komisij, ki naj bi o njem razpravljale!
Dr. Franc Škerlj je mnenja, da je treba biti pri zakonu zelo konkreten in da je treba prositi tovariše socialiste, da predlože svoj zakon. Glede dežele pa je mnenja, da bii se morale vse slovenske skupine dogovoriti, da bi v razne komisije i-menovali najbolj ustrezne ljudi.
Glede predlogov o novem izvršnem odboru (katerega sestavo smo pira v tako objavili že včeraj) ni bilo pomembnejših pripomb in je bil izvršni odbor izvoljen s tajnim glasovanjem. V imenu vseh članov glav nega sveta se je Gorazd Vesel na seji toplo zahavlil z.a dosedanje izredno požrtvovalno delo odgovorne mu uredniku inž. Stamslavu Renku, ki je toliko let in tako vzorno vodil Primorski dnevnik. V odgovoru je inž. Renko dejal, da .je že pred letom predlagal sedanjo rešitev izrazil prepričanje, da bo Vesel do bro opravil — slcre manj častno na 'ego, kot je predse-,n;k zve-e vfO dar pa še težjo in polno trnjev.
Ustanovitev sveta statev na srednji šoli v Nabrežini
Za tesnejše sodelovanje med šolo in domom je bil ustanovljen na dr žavni srednji šoli »Igo Gruden* Nabrežini svet staršev. Na prvi seji z dne 18. 12. 1970 so člani izvolili predsedstvo in predsedmka ter se stavili načrt svojega bodočega de lova,n ja.
V oporo vzgojno - Izobraževalnega prizadevanja šole bo svet staršev skušal uresničiti naslednje cilje: posredovati pri pristojnih organih za ugodnejšo ureditev prevoza otrok iz
•IIIIIIIIIINUIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIItlllllMailllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI
IZ DRŽAVNIH IN DEŽELNIH SKLADOV
Letos 1,5 milijarde lir za izobraževanje delavcev
Pol milijarde bo dala dežela, milijardo lir pa država Deželni prispevek letos za 20 od sto večji od lanskega
Deželna uprava je dala na raz pdago za poklicno izobraževanje delavstva v Furlaniji - Julijski krajini v letu 1970-71 pol milijarde lir. Ustrezni program predvideva vrsto rednih in izrednih tečajev, ki bodo dopolnjevali izobraževalne programe državnih ustanov, za kar bodo potrošili 201,275.000 lir. V krat kem se bo deželni odbor izrekel še o razdelitvenem načrtu preostalih 300 milijonov lir.
Za »izobraževalno* leto 1969-70 je dežela dala na razpolago 407.131.550 lir, tako da je letošnji sklad za 20 od sto večji od lanskega. Kakor določa deželni zakon štev. 35 iz leta 1965, se Iz teh denarnih razpoložljivosti finansirajo kvalifikacijski tečaji za mladino, ki čaka na prvo zaposlitev, za delavce brez posla ali v rednem delovnem razmerju in za razne druge profesionalne katego-
j*.
S finančnimi sredstvi na razpolago za leto 1970-71 bodo organizi rali skupno 59 tečajev, od tega 22 v pordenonski, 16 v tržaški, 11 v videmski in 10 v goriški pokrajini. V 55 primerih bodo tečaji redne, štirje pa izredne narave.
Tudi osrednje oblasti so letos povečale finančna sredstva, določena v ta namen. Ministrstvo za de lo in socialno skrbstvo je namreč v lanskem letu namenilo tečajem okoli 671 milijonov lir, letos pa bo skupno nakazilo prerastlo milijardo lir ter bo tako večje za okoli GO od sto. Vsega skupaj bodo s temi sredstvi organizirali 224 tečajev. Državni in deželni prispevek za organizacijo izobraževalnih tečajev v Furlaniji - Julijski krajini v letošnjem letu pa bo preseglo poldrugo milijardo lir, medtem ko je znašalo v lanskem letu 1 milijardo 78 milijonov lir.
Včeraj se je sestal pokrajinski komite tržaške federacije PSI, kateremu je tajnik prof. Pesante prebral poročilo o trenutnem političnem položaju. Pokrajinski komite je pohvalil tajnika, ker je takoj sporočil krajevnim oblastem neprimernost dovoljenja za manifestacijo in povorko, ki jo je pred nekaj tedni organizirala MSI in za katero so že vsi predvidevali, da bo prerasla v nasilje.
Pokrajinski odbor PSI je grajal zadržanje policije med sprevodom. Policija je najprej tolerirala prisoti nost demonstrantov s koli in drugim orož.em, pozneje pa ni posegla, da bi preprečila pretepa slovenskih someščanov in napada na sedež PSI.
Socialisti zahtevajo, naj vlada preišče zadevo in ugotovi, kdo je odgovoren za izdajo dovoljenja za manifestacijo in naj v skladu z zakonom preganja tako krivce nasilja, kakor tudi njihove mandatarje.
Socialisti pozivajo vse demokratične sile k budnosti, da bi se taka dejanja več ne ponovila, pri tem pa poudarjajo pomen množične manifestacije, za katero so dala pobudo mladinska gibanja in sta jo organizirali občina in pokrajina. Manifestacija je poudarila odklonilno stališče strank, ki se navdihujejo pri razliavih svetovnih nazorih, in sindikatov, do preteklosti, ki se nikakor ne sme povrniti. Vse te politične sile so se združile v volji, ne glede na politične razlike, ki so naravne v demokratičnem mu in obenem osamile MSI. Ta manifestacija je še enkrat poudarila, ka o je MSI tuja v Trstu, ki je italijansko mesto, odprto proti Evropi. Tega pomena, vse kaže, niso razumele izvenparlamentame skupinice.
PSI ugotavlja, da so izbruhi nasilja v Trstu samo epizoda v okviru širšega manevra, ki ga ni načelo samo MSI, temveč tudi krogi, ki so jalovo revanšistični. Ta manever je dosegel svoj vrhunec v zbornici, s predložitvijo vprašanj ministru Moru, ki je nanje dal tak odgovor, za katerega je bila posledica predvidena. PSI meni, da je Moro dokazal večjo občutljivost za strankarska vprašanja, kot za svojo odgovornost v svoistvu zunanjega ministra.
PSI meni, da se vlada in demokratične stranke ne smeio več spuščati k pobudam, ki bi lahko skalile italijansko - jugoslovanske odnose in obnovile v Trstu vzdušje hladne vojne.
PSI z zadovoljstvom ugotavlja, da je Titov obisk v Italiji samo odložen, in izraža upanje, da se bo na šla pravna rešitev, na način, ki naj onemogoča obnavljanje vpraša nja meja, ki je dejansko zaprto, tudi v vesti sosednih ljudstev in narodnih manjšin im obeh straneh meja, ki mora ostati najbolj odprta meja v Evropi, v korist Trsta, Italije in Jugoslavije ter najviš jega cilja miru
vilo podjetje Farsura, bodo zahtevala skupno naložbo okoli 1 milijarde lir.
Za nadaljnjo milijardo lir bo o-praviia razna druga dela v zvezi s pomolom Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče, ki bo poskrbela za napeljavo vode, elektrike in telefonske zveze na pomol ter nabavila žerjav za manipulacijo kontejnerjev. Preden bo ustanova lahko pričela z delom, bo moralo izdati ustrezno dovoljenje ministrstvo za trgovinsko mornarico. Ministrstvo za javna dela in zakladno ministrstvo sta že dali svoj pristanek kar zadeva delo, ki ga bo opravila pristaniška ustanova. Sporazum, na o snovi katerega se bo to delo izvedlo, pa obsega še dogovor o naložbi 287 milijonov lir iz »modrega na-
črta* za italijanska pristanišča: s temi sredstvi bo pristaniška ustanova zgradila dve peči za uničevanje odpadkov in uredila vhod na Trojanskem nabrežju.
Nesreča ne delu
Zaradi ležnjih poškodb po prsih in obrazu se bo 40-letni zidar At-tilo Berton iz Ul. Gardoni 2 na patološko-kirurškem oddelku bolnišnice, kjer so ga sprejeli ob 15. uri včeraj, moral zdraviti približno mesec dni.
Berton se je ponesrečil, ko je na gradbišču podjetja »Sacci* pri »Grandi motori* bil naslanjen nakladalnem premičnem trku, ki se je nenadoma pričel premikati, ga zapeljal za nekaj metrov, nato pa odvrgel na tla.
iiiifiiuiiiiitiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiii
POMEMBNA TURISTIČNA PRIDOBITEV NABREŽINSKE OBČINE
^Slivenska jama» pri Nabrežini od včeraj odprta tudi za javnost
Jamo je za dostop uredila požrtvovalna tržaška spe-leološka skupina - Odslej bo odprta vsako nedeljo
Na pomolu VII dela za 2 milijardi
Včeraj popoldne so odprli za Javnost ob Trbaški oesti, v bližani Nabrežine, «Slivensko jamo* (Grotta reži- ttelle torri). Jamo so sicer odkrili že leta 1860, a do sedaj so si jo lahko ogledali samo speleologi zaradi strmega vhoda. Tržaška jamarska skupina je pripravila 17 metrov dolg predor ln stopnišče s skoro 200 stopnicami, po katerih se lahko dospe v osrednjo dvorano, ki Jo imenujejo zaradi ogromnih kapnikov «dvorana stolpov». Dvorana, ki je visoka 55 metrov, široka pa 50, je ena izmed treh večjih dvoran, ki sestavljajo to jamo. Tržaška spe-leološka skupina bo nadaljevala z delom in bo verjetno dogradila do prihodnjega marca še ostali del poti in stopnišča, tako da bo obiskovalec lahko prehodil nad 800 metrov po« sredi teh čudovitih krnskih pojavov.
Ta nova zanimivost bo verjet«, pritegnila precej turistov, katerim je do sedaj devlnsko-naberžinska občina nudila lepo morsko obalo in kra&ko pokrajino, odslej pa tudi čarobne tvorbe podzemlja. Predstavnik devinsko-nabrežinske občine, odb. Antek Terčon, Je podčrtaj to dejstvo in se zahvalil tržaški jamarski skupini za to veliko delo, ki Je bilo vse izvršeno s trudom ln na stroške skupine same. Na otvoritveni svečanosti, ki Je bila dobrih 40 metrov pod površino, so bili prisotni poleg odb. Terčona, še predsednik jamarske skupine Glau-ko Ivancev, odb. tržaške občine Ga sparim!, direktor tržaške turistične ustanove. Prisotni so bili tudi šem-potojeki župnik, ki je jamo blagoslovil, in skupina Aempolajsklh osnovnošolskih otrok.
Podtajnik na ministrstvu za Javna dela Zanier je sporočil tržaškemu županu Spacciniju, da bo prva tran ša del za tehnično opremo pomola VII v tržaškem pristanišču, za kar ,e medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje svoj čas dal na razpolago 6 milijard lir, lahko stekla v najkrajšem času. Prva tranša del se nanaša na vrednost naprav in del v skupni višini 2 milijardi lir.
Na osnovi načrta, ki ga je v tej zvezi predložil tržaški tehnični urad in ki ga je pred dnevi sprejel višji svet za javna dela, bodo v okviru prve tranše uredili površino pomola, položili tir, po katerem se bodo pomikali žerjavi, ter speljali železniški tir ob severnem robu pomo-
Santa 14 ,ki se bo zaradi zmečkane desne noge moral zdraviti približno dva meseca.
Bolničarji RK so ga našli one-sveščenega v Novem pristanišču pri hangarju št. 65 ob železniški progi. Ker ni bilo nobenih očividcev, bi lahko pojasnili, kako je prišlo do nesreče, bolničarji sklepajo, da je moškemu zmečkalo nogo kolesa železniškega voza, ki je tedaj peljal mimo njega.
Podrl ga Je pri Trgu Unlti
Zaradi pretresa možganov ter poškodb po zatilniku in levi nogi se bo 72-letni Vittorio Santin iz UL Pitteri 4/A moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku bolnišnice približno teden dni.
Moškega je nekaj pred 21. uro sinoči podrl izven prehoda za pešce pri Trgu Unitš avto »innocenti* z videmsko registracijo, ki ga je vozil 28-letni Tommaso Orlandini iz Ul. U. Foscolo 1.
Božič na radiu Trst A
Občinstvo si bo lahko ogledalo lamo vsaJco nedeljo. Pri tem je treba pripamndU, da bi bilo umestno, da bi se v čdmkrajšem pripravili ob vhodu v jamo vsaj cestne indikatorji, če te ne kak turistični objekt. Skoda je namreč, da se toliko prometa odvija le nekaj metrov od vhoda v Jamo, ne da bi večina turistov sploh vedela za ob stoj te čudovite jame, ki zdaleč presega druge Jame po tržaškem Krasu, če že ne po velikosti, pa vsaj po lepoti.
Huda nasrača v Novem pristanišču
Včeraj ob 19.15 so sprejeli na or ____________ . _______ ...	______ „„
topedskem oddelku bolnišnice 62- žičnih pismi in melodij raznih na
V četrtek, na božično viljo. oh 21. uri in na božič ob 15.30, bo radijska postaja Trst A oddajala igro »Eno je dete rojeno», ki se nslanja na slovenske božične o-bičaie in prepletena z verzi, ki jih je ob božični skrivnosti spleta v stoletjih slovenska ljudska fanta-rija. Dogodke ob Odrešenikovem rojstvu prikazuje avtor skozi sanje siromaka Anzelca. ki pri vsem živo sodeluje. Igro je napisal Mirko Mahnič v tehniki in v stilu drugih svojih dramskih del naslonjenih na slovensko tradicijo, kakor so Kmečki rekviem. Soldaškt mizerere. Vinska žalostna z aleluio in izlil vanjo žlahtnost in čar slovenskega božiča. Igro bodo v avtorjevi režiji podali člani Radijskega odra.
Med izrednimi oddajami, ki so na sporedu v petek, na božični dan, bi poslušalce tržaške radijske no-ttaje opozorili še na dve posebni oddaji. Ob 18.15 je na sporedu oddaja tVinko Betičič bere svoje pesmi*, v kateri bo avtor sam prebral iv komentiral sedem svojih božičnih pesmi, med katerimi so nekatere še neobjavljene. Ob 20.45 pa je na sporedu celovečerna božična oddaja tPraznovarje Gospodovega rojstva v svetu*, ki bo obsegala bogat izbor zapiskov o praznovanju božiča v svetu in lepo število bo-
i---t	... .......... ,	fi uuuctulu ouuuamue oz- zicniri
la. Omenjena aela, ki jih bo opra 1 letnega Biagia Crusija lz Ul. Scala rodov.
Slovenski klub je sinoči na svojem zadnjem letošnjem ttorkovem večeru* posredoval svojim zvestim obiskovalcem zanimivo predavanje tovariša Maksa Zadnika iz Ljubljane, sicer pa berlinskega rojaka, bivšega partizanskega borca in političnega delavca med NOB na področju Brkinov in Slovenske Istre, ki je govoril o partizanskih bolnišnicah v bližini Trsta.
Predavatelj, ki je našim čifoteljem znan že po svojih prispevkih v našem dnevniku, je svoja izvajanja razčlenil na tri poglavja. V prvem se je dotaknil pojma reševanja v rednih vojskah in partizanski posebej, v drugem mednarodno -pravnih norm za zaščito vojaških ranjencev in bolnikov, to je v bistvu haaških in ženevske konvencije, in o tem kako so se glede teh konvencij ravnali v prvi in v drugi svetovni vojni Nemci in kakšen je bil do njih odnos vodstva NOB, v tretjem poglavju pa se je podrobneje zadržal pri osrednji temi predavanja, to je pri partizanskih bolnišnicah v Padežu «Pod Beko* in v Zalesju, ki so bile v sami neposredni bližini Trsta.
Kakor je v prvem delu pokazal predavatelj, ki je po izobrazbi pravnik, globoko poznavanje pravnih osnov tako izrazito humanega vprašanja kot je skrb za ranjence in bolnike v vojnem času, tako je v drugem odnosno v tretjem delu pokazal poglobljeno poznavanje tega vprašanja med NOB v Brkinih in v Slovenski Istri, ne le v vseh glavnih obrisih, temveč tudi v podrobnostih na osnovi ohranjenih dokumentov, osebnih doživetij in iz pripovedovanj. Na izredno prijeten način, stvaren in od časa do časa šaljiv, obogaten z nekaterimi anekdotami in z navajanjem cele vrste imen, je na moč plastično oživil obdobje pred 27, 26 in 25 leti in brez velikih besed samo s prikazom dogodkov in ljudi ter razmer ovekovečil spomin na brkinske in istrske ter primorske ljudi sploh, ki so za svobodo znali trpeti in varovati pred okupatorji narodnoosvobodilnega boja, med katerimi so bile prav partizanske bolnišnice iz humanega vidika mogoče največja in najbolj dragocena skrivnost.
Predavatelja, ki je požel za svoja izvajanja topel aplavz hvaležnih poslušalcev, je na začetku predstavil predsednik kluba dr. Vlado Turina in se mu na koncu tudi zahvalil ter istočasno njemu in vsem udeležencem zaželel srečno in zadovoljno novo leto.
j. k.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
PO VELIKEM USPEHU NA TURNEJAH PO ZDA IN SZ BO GOSTOVAL V TRSTU SVETOVNO ZNANI HRVAŠKI FOLKLORNI ANSAMBEL
LADO
LJUBITELJI JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PLESOV IN PESMI SI BODO LAHKO OGLEDALI NJEGOV NASTOP V KULTURNEM DOMU
V	SOBOTO, 26. IN
V	NEDELJO, 27. DECEMBRA, OBAKRAT OB 16. URI.
Prodaja in rezervacija vstopnic od ponedeljka dalje, od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265.
Gledaljšča
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 20.30 je na sporedu dram* A. Čehova «Strlček Vanja«. Jutri M odmor, v petek zvečer, v soboto Popoldne ob 16.30 pa bodo zadnje prestave.
Blagajna v pasaži Rossettl sprejema rezervacije za vse predstave.
Za ponedeljek, 28. t. m. je najavlja na prva uprizoritev pete abonmajske predstave Bertolda Brechta «Gospo®r Puntila in njegov hlapec Mattl« s nom Buazzellijem ln Corradom "■ nijem v režiji Alda Trionfa. Pre®?’ va je v postavitvi Stalnega gledat • šča iz Turina.
Intenzivna je medtem tudi deja-
nost v Avditoriju, kjer sta po
Jaka Stoka
MOČ UNIFORME
komedija v petih dejanjih
v nedeljo, 27. decembra ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu
KULTURNI DOM JANKO MODER
KEKEC
(Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom)
predstavi Bordonove pravljice «Fj°’ dinandove dogodivščine« najavljeni soboto, 26. in nedeljo 27. t. m- rt ponedeljkovi popoldanski pred bo v dvorani v Ul. Tor Bandena « torka 29. do 2. jan gostovala »N® skupina« z delom Avgusta Strin®”* ga »Gospodična Julija v režiji O seppa Menegattija in z igralci Rel“ Ridoni, Virginlom Gazzolo ln Cia81" Ricatti.
»LA CAPPELLA UNDERGROUN®
Danes ob 21. uri bodo v Centru *
Cappella Underground« v Ul. ^ ca 17 predvajali doslej še nepredval ni film Jeana _ Luca Godarda (*Ka binjerji, 1963). S tem filmom s' čenja nov ciklus, posvečen »nouve vague«, pomembnemu filmskemu t ■
banju med letom 1950-60. V tem
ciklu
torek, 29. dec ob 16. uri sredo, 30. dec. ob 16. uri
Razstave
V	galeriji Rossonl, Korzo Italia 9, Je do 30, t. m. osebna razstava Alda Scaramelle. Razstava bo odprta od 10. do 20. ure. Otvoritev 21. dec. ob 18 url.
V	prostorih Avtonomne letovlščar-ske in turistične ustanove v Sesljanu
so razstavljena dela slikarja sardinskega porekla Giorgia Mllie, ki se je rodil 1. 1937 v Postojni, živi in dela pa v Trstu.
•Predsednik deželnega odbora Berganti je te dni sprejel novega pred sednika neodvisne letovičarske in turistične ustanove Trsta prof. Cumbata.
Razna obvestila
Prosvetno društvo »Kraški doms Repentabor obvešča, da priredi pred. smučarsko telovadbo v prostoru nad občinsko kopalnico v Repnu dvakrat tedensko v četrtkih in sobotah od 19. do 20. ure za otroke. Eno uro pozneje od 20. do 21. za odrasle. Vljudno vabljenil
Na sedežu Prosvetnega društva v Lonjerju se bodo danes, 23. t. m. ob 20. uri zbrali
BIVŠI PARTIZANI
da se pogovorijo o mnogih vprašanjih, ki so zelo pomembna ln aktualna.
Vabljeni vsi bivši partizani I Namesto obolelega tov. Vla-dimira Kende bo prisostvoval tov. Eugenio Laurenti.
Za nego kože žene, otroka ln moža
se posvetujte v parfumeriji
MAJA
Ul. Udine 1 Jagodic - Veljak Oglejte si izbiro bižuterij«
• Acegat sporoča, da bodo jutri, na polpraznični dan, okenca podjetja odprta za potrošnike od 7.30 do 10.30.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO TABOR NA OPČINAH
ponovi v nedeljo, 27. decembra ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah Nušičevo komedijo v treh dejanjih
ŽALUJOČI OSTALI
bodo predvajana redka ali net>0Z!L na dela režiserjev, ki so P°tem07. stali slavni, kot so Tuffaust, nais, Rohmer, Kast itd. ScenarijJ* film »Karabinjerji« je napisal 8® to Rossellini po dramskem delti B i niamlna Joppola. Film v Italiji s® bil predvajan.	....
V četrtek in v petek v «Capoel ne bo predstav, ki se bodo nadalj® • le v torek, 29.’ t. m. s prvo pr®*1' vo kubanskega filma »Tretji svet tretja svetovna vojna«. Nov pro8r za januar skupno z izkaznicam1
abonmaji, je na razpolago pri c*”| tralni blagalni v pasaži Protti m P,
___x_. _ t _	____1, -	, 1 _ ,
centru »La Cappella« (tel 61-668) 18. ure ln pred predstavami.
KONCERT «TRŽAŠKEGA KOMORNEGA ORKESTRA
Danes, 23. t. m. ob 21. url M T veliki dvoran! Krožka za kultul0 in umetnost v Ul. Sa-n Carlo 2 b*1-cert «Tržaškega komornega °r^ stra», ki ga vodi dirigent Fabio **■ dah. Na sporedu bodo skladbe Sln' demitha, Bartoka, Kreneka in Dv°r' žaka.
Nazionale 15.00 »Borsalino«, Alain vt; Ion, Jan Paul Belmondo. Tech® color.
Eden 15.30 «Speedy e Silvestro«, F"'
stolovščine
chnicolor.
mačka Silvestra.
Feulce 15.30 «lntrigo pericoloso«,
V SOBOTO, 26. DEC. OB 15.30 V
UUDSKEM DOMU v KRI2U
PROSLAVA
25-LETNICE
OBNOVITVE P. D. <VESNA>
Spored:	moški pevski zbor
»Fantje Izpod Grmade«, recitacija (LiviJ Bogateč SG), moški pevski oktet PD Svoboda II iz Trbovelj, govor predsednika PD Vesna, moški pev-»ki zbor PD »Vesna«, recitacija (Miroslav Košuta - SG), moški pevski zbor PD »Igo Grudne« lz Nabrežine, nastop združenih pevskih zborov.
Vljudno vabljeni I — Odbor
BANCA Dl CREDITD Dl TRIE8TE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRSI
Ulice F. Filzi it. 10 fel. 38101/38045
opravile vse bančne posle
kupule tu|o valuto Včera|tn|l odkupni devizni leča|li
Ameriiki dolar Kanadski dolar
Brit. iterling Švlc frank Franc frank Balg frank Hol florlnt Nemška marka Avst šiling Dinar
620,— 590,-1.475,-142,-110,-12,-172,-169,50 23 80 44,—
Mali oglasi
Iščemo vajenko za damski sal011 Nabrežina center — Salon Plera-
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 23. decemb«
VLASTA
16.25 — Dolžina dneva 8.41 na vzide ob 2.24 in zatone ob
Jutri, četrtek, 24. decembf*
ADAM ln EVA
per«"’;
Vreme včeraj: najvišja temPer,n| ra 4,9 stopinje, najnižja 3.4,	-
jeve^
Pravljična ura
ki bo danes, 23. t. m. od 17. ure dalje, bo še toliko bolj prijetna, dragi malčki, ker vam bo dogodivščine iz pravljic ponazarjal slikar
KLAVDIJ PALČIČ
Prihitite trumoma v
Tržaško knjigarno Trat
Ul. $v. Frančiška 20 (♦el. 61-792)
tlak 1013 stanoviten, veter vzhodnik 37 km s sunki 73 jfrtetih uro, vlaga 42-0dst„ nebo 8 deteIjv pooblačeno, morje razburkano, peratura morja 10,3 stopinje.
HOJSTVA. SMRTI IN
POROK*
Dne 22. decembra 1970 se J* stu rodilo 12 otrok, umrlo J«
Umrli 10: 66 letni Antonio u f.
68-letni Mario Furlan, 64-letni re Glessl, 53-letnl Antonio
gm B?
82-letni Angelo Stepancich, Glovannl Rublno, 85-letna ^(ri-Škerl por. Zanln, 84-letna ^ ta Dorclrh vd, Fatotr, 88-letn* rta Rosstn.
DNEVNA SLUŽBA LEKAH1'*
(od 13. do l(. ure)
Godina, Čampo S Glacomo L pUe Kolon, Trg Vlrglllo Giotti 1. A‘ gl, Mori, Trg Unltž 4, Al S Lorenzo. Sonclnl 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 10.30 do 0.30) ji,
Croce Azzurra Ul. Commerd*’* ^
Rossettl . Emllf, U!.~Combl_
Sammarltano, Trg Ospedale 8. ro & Nerl, ul. Dante 7.
Darovi in prispevki
V spomin pok. Tončke Godln^n|J»-ruje družina Sluga 2.000 Ur z* ško matico
R®
Carol White. Technicol® ano mladini pod 14. let°"j
Tajlor,
Prepovedano mladini pod ... Grattacielo 16,00 «11 prete sposa18;' Rosan n a Podesta, Larido tiuzz3®. E M. Salerno. L. Salce PreP°VP dano mladini pod 18 letom. Excelslor 15.00 «La figila dl M*®' Bob Mltchum, Trevor Hovvard. s rah Miles. Technlcolor,
Rltz 16.00 «La moglie del prete«, "T fla Loren. Marcelin Mastroi®"'
fla Loren, Marcello Mastroi# Technlcolor,	•
Alabarda 16.30 «1 due maghi del P* Ione«, Franco Franchi, Cicclo 1
grassia. Technlcolor. Komični
Fllodrammatlco 16.30 «La colledrt.
sta«, Hridče Politoff. Prepove®" mladini pod 18. letom Aurora 16,30 «Quand6 le donne *
vano la coda«. Senta Berger,
liano Gemma. Prepovedano ni pod 14 letom.	f.
Cristallo 16.00 «11 presldente«, Al® to Sordl Technlcolor.	fl
Capitol 14.30 «Venga a prender*„o-caffč da nol«, Ugo Tognazzl. Pr ^ vedano mladini pod 14. letom, j-Moderno 15.00 «1 girasoli«, SofI* n|. ren, Marcello Mastrolanni. Tee color.	,|.
Vittorio Veneto 16.00 »Un colP® 1'ltallana«, Michael Calne, Noe> ward. Technlcolor.	e
Ideale 16.00 «11 trionfo dl Tom Jerry». Slikanice.	,a»,
Imnero 16.00 »Dramma della Ke.,«itl Monica Vtttl, Marcello Mastro'8 Technlcolor.	-|g.
Astra 16.30 «11 prlmo premio sl c ,a. ma Irene«. Technlcolor Prepov no mladini pod 18. letom. . 0o. Abbazla 16.00 «Chl era nuella “ i'ja. ra«, Dean Martin, Tony Cuftl*> net Leigh
MILJE
Verdi zaprto.
— PRIMORSKI dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
23. decembra 1970
rana •i bo ) po-
pred-
reje-
'vije. ijsue odar s Tipa-ista-dali-
rjav-
dve
rfor-
iin
Po
itavl
od
lova
bor-
Siu.
•Ido
rdio
iz iste ulice. Ko je prevozil približno pol poti je zaradi pojedenega cestišča izgubil nadzorstvo nad vozilom tako, da je pričel polzeti i skrajnemu robu desnega dela ceste, kjer se ju tudi ustavil.
Pri nesreči se je ranila le Barini-jeva, ki se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice zaradi zloma desne stegnenice morala zdraviti približno mesec dni.
VČERAJ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM
Oprostilna razsodba za mladeniča obtožena poskusa tatvine lubenic
isti sodniki so oprostili tudi avtomobilsko miš, za katero pa vedo le to, da se skriva pod več imeni
Pasja poletna vročina in sladka,
Wjetno hladna lubenica bi lahko ^Pravili 21-letnega Sergia Demarchi-ja iz Drevoreda XX. septembra 22 ri 18-letnega Sergia Chmeta iz Ul.
®Ua Cave 2/1 v zapor, ko bi sod-kazenskega sodišča ne izglasovali oprostilne razsodbe zaradi po ®anjkanja dokazov .. .
Kaj sta zakrivila fanta in kaj k pri tem imel opraviti vabljiv Metni sadež? Zelo preprosto. Obtožnica ju je enostavno dolžila pokuša tatvine, ker sta ponoči 9. av-jjjtota letos hotela izmakniti s stojite pri glavni bolnišnici... lube-fce. Chmet naj bi bil dvignil pregrinjalo, ki je pokrivalo stojnico,
°«narchi pa naj bi mu pri tem Mnagal oziroma pazil, da kdo ne *>sači prijatelja pri opravilu. Prav J tistem trenutku, bilo je nekaj čez ■ uro, pa je pripeljala po cesti, v?dolž glavne bolnišnice, avtomo-tolska izvidnica mestnih redarjev in krajšem zasledovanju kajpada [>nta prijela.
Tako na policijskem zaslišanju kot včerajšnji razpravi pred kazen-sodiščem (preds. Corsi, tož. tarracetti, zapis. De Vecchi) sta se °t>a obtoženca zagovarjala zelo prejeto in brez ovinkov, ker je tudi l(r»elo precejšen vpliv na razsodbo *°dnikov, ki so verjeli v njuno taštenost.
Oba sta dejala, da je tisti večer to°čno deževalo (sodniki so ugotovili tookolnost). Delno zaradi pozne ure,
“dno pa tudi zaradi dežja, sta dtlenila najti kako priložnostno preišče in tako nekaj časa tavala P" mestu, dokler nista prispela do davne bolnišnice, Tu sta si naj-frej našla zavetišče pod strešico ča-s°pisnega kioska, nato pa legla 1,9 voziček pri stojnici z lubeni-cami. Kmalu potem pa je pripeljala toitno avtomobilska izvidnica mest-JJjh redarjev in ker so ju ti sum-rivo opazovali, sta vstala in se “®Dotila dalje. Redarji so ju nato Johiteli in pod streho postajnega tadnika avtobusne postaje pri Stari ditniei, kamor sta se zatekla pred 1	”n, aretirali.
Odločno pa sta tajila, da bi skupila ukrasti lubenice oziroma, da bi Mlmet že dvignil plahto stojnice,
P®fnarchi pa mu pri tem pomagal.
Kot rečeno, so sodniki v celoti ri>reieli predlog tožilca dr. Borra-jjdtija in uradnega branilca odv.
'rtracea po oprostitvi zaradi pa 'rianjkanja dokazov.
Isti sodniki so sodili v odsotnosti ^-letnega Franka Hlebsa, za katerega vedo le, da se je rodil v Ljubljani, ne vedo pa za njegovo bivališče. Moški, ki je bil že v pre-Mdosti enkrat sojen v Trstu, se je ta podatkih Interpola kar šestkrat Predstavil v Benetkah, Rimu in Parizu kot Argentinec Brandes Billy ali Franco Stine, enkrat pa kot a-talid Branimir Kolmann.
Obtožnica ga je tokrat dolžila, da je ukradel avtomobil znamke Renault 1600», ki ga je bil ukradi dne 28. junija letos 24 letnemu Ouyju Farnaru, rojenemu v Trstu, s analnim bivališčem pa v Avstraliji, Pred hotelom «de la Ville», kjer je •hoški prenočil. Vozilo so našli dne ‘ septembra letos v avstrijskem araju Werfen pri Salzburgu
Javni tožilec dr. Borracetti je to Pot spričo tega. da je bil obsojenec kaznovan, predlagal zanj 2 leti aapora in 100 tisoč lir denarne kazni, tedniki pa so spreieli predlog uradnega branilca odv. Petracca po nornstitvi zaradi pomanjkanja da *azov.
Ranjen v avtu zaradi poledice
Včeraj zjutraj, nekaj po 9. uri, Je 64-letni Romano Barini iz Ul. dei Panzera 78 vozil s svojim avtom fiat 1100 z Opčin proti obmejnemu Prehodu pri Fernetičih, sopotnica Pa mu je bila niecova žena, 58 'etna Elizabeto Rubel por. Barini
Deželni prispevek za šolanje bolničark in otroških negovalk
Deželni odbor je pred dnevi sprejel predlog odbornika za higieno in zdravstvo Devetaga o podelitvi deželne podpore tistim ustanovam v Furlaniji - Julijski krajini, pri katerih delujejo internati za šolanje bolniških sester in otroških negovalk. Dežela bo vračala ustanovam stroške za vzdrževanje gojenk in deloma stroške za nabavo potrebnih uniform. Skupen izdatek v ta namen, v skladu z deželnim zakonom štv. 19 iz leta 1968, bo v letošnjem letu dosegel 70 milijonov lir. Prispevke bodo prejeli internati pri civilnih bolnišnicah v Trstu, Vidmu, Gorici in Pordenonu ter internat za otroške negovalke, ki deluje pri u-stanovi «Burlo Garofolo* v Trstu.
VČERAJ PO GORIŠKIH ULICAH
Slovenski in italijanski srednješolci so skupno postavili svoje zahteve
Med temi zahtevami so: slovenske šole v Beneški Sloveniji, gradnja poslopja za slovenske šole v Gorici, uvedba dvojezičnosti itd. - Danes nadaljevanje stavke
•ti ' '	Z./';- j
TRiShij! t"1
Med včerajšnjo manifestacijo slovenskih in italijanskih dijakov v Gorici
Včeraj dopoldne so na goriških ulicah manifestirali skupno dijaki
Kje bomo silvestrovali?
HOTEL cSL0N> • LJUBLJANA
prireja veliko silvestrovanje v vseh primernih prostorih hotela. Igrali bodo priznani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje. Telefon 24601 - 24610 Telex YU-SLON
PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI «MARINELLA»
Trst Viale Miramare 323 telefon 410986 - Pohitite z rezervacijo miz.
Cenienim gostom prijateljem in znancem voščimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 1971.
GOSTINSKO PODJETJE «GALEB> - KOPER
prireja veliko silvestrovanje v hotelu »GALEB* Cena menuja 80 din.
V restavraciji RIBA je rezervacija din 20 jedila in pijače po naročilu (4 la carte) Rezervacije tel. 21605 - 21182.
cPALACE H0TEL» • PORTOROŽ
prireja veselo silvestrovenie z mednarodnim artističnim programom v prostorih hotela PALAČE, v restavraciji in nočnem baru • NOVI JADRAN* ter v prostorih, k|er ie na novo zgrajen bazen s toplo morsko vodo Rezerviranje *er informacije tel 73145
HOTEL «TRIGLAV» HOTEL «GIUSTERNA>
KOPER
prireja veliko silvestrovale v prostorih obeh hotelov z bogatim menujem Za ples igra pet pri znanih orkestrov
Cena menuja din 120 In 140 Za rezervacije telefon 21650 za
TRIGLAV ter 21640 za GIUSTER-NA,
HOTEL «RIVIERA» - PORTOROŽ
prireja veliko silvestrovanje v prostorih hotela in v nočnem baru. Silvestrski menu din 120. Cena za nočni bar din 200. Igrala bosta dva priznana orkestra. Rezervacije osebno ali po telefonu na št. 73138
HOTEL «PIRAN» V PIRANU
prireja veliko silvestrovanje v svojih prostorih ter v hotelu • PUNTA* z bogatim silvestrskim menujem in v nočnem baru «TRI PAPIGE* z mrzlim bifejem. Igrali bodo priznani orkestri. Rezervacije osebno ali telefonsko na št. 73508 - 73314 - 73654
HOTEL «LEV» • LJUBLJANA
prireja veliko silvestrovanje. I-grale bodo tri godbe in peli trije znani pevci. Topli in mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve. Cene v nočnem lokalu Lit. 10 000. V restaviaciji Lit 7.500. Rezervacije pri potovalnih agencijah AURORA VIAGGI Trst Ul. Cicero-ne, 4 tel. 29243 ter pri UFFICIO VIAGGI U T A T Trst Ul. Im-briani, 5 tel. 767831 in pri POTOVALNEM URADU C I T Trst Trg Unitš. tel 24793.
GOSTINSKO podjetje
«SEŽANA»
prireia veliko silvestrovanje v obratih HOTEL TRIGLAV - HOTEL TABOR V SE2AN IN V MOTELU KOZINA NA KOZINI Priporočamo rezervacije.
PARK HOTEL V NOVI GORICI
pripravlja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in zabavo. Igralo trije zabavni orkestri. Cena din 140 V nočnem baru s programom din 150 (60) konzumaci-ia Priporočamo pravočasno rezervacijo miz Informacije tel 21442 recepcija hotela
OPOZORILO
POTROŠNIKOM
Sindikalne organizacije so proglasile splošno stavko osebja ENEL in napravile načrt za druge oblike sindikalnega boja za ves teden od 20. do 27. decembra. Zaradi tega je možno, da ENEL v omenjenem času, kljub vsem naporom ne bo mogla zagotoviti nepretrgane dobave električne e-nergije, ali pa takoj priskočiti na pomoč, če bi kje prišlo do okvar. Da bi se vsaj deloma odpomoglo morebitnim izjemnim razmeram, bo v odločilni meri pripomoglo sodelovanje potrošnikov, Id bodo tako v splošnem, in torej tudi lastnem interesu, omejili porabo elektrike samo za potrebe, ki so bistvene za osnovne dejavnosti v deželi.
Ob takšnem stanju in zaradi možnosti nepredvidenih in daljših prekinitev dobave električne energije, se naprošajo vsi potrošniki električne energije, naj sprejemajo potrebne varnostne ukrepe za zavorovanje svojih naprav in napeljav (še posebej, da si zagotovijo pravilno delovanje svojih avtonomnih generatorjev) in da sprejmejo druge primerne ukrepe, ki jih tako stanje narekuje.
Slovenskih in italijanskih šol ter v posebnem lepaku, id so ga med povorko razdeljevali občinstvu, po jasnili zakaj vodijo borbo.
Že zjutraj so zapustili pouk dijaki slovenske višje gimnazije, lice ja in učiteljišča v Ul. Croce ter odšli na Trg Koren, kjer so počakali še dijake nekaterih italijanskih šol, s katerimi so se dogovorili za skupno akcijo. Tako so se jim pridružili dijaki italijanskega strokovnega zavoda za trgovino ter zavoda za industrijo iz Gorice in Krmina in končno še dijaki strokovnega zavoda za umetno obrt.
Na skupnem lepaku so postavili zahtevo po pravnem in ekonomskem
posameznih
bletnov.
spornih šolskih pro-
ZADNJA LETOŠNJA SEJA POKRAJINSKEGA »VETA
Z glasovi levosredinskih strank odobren obračun za prejšnje leto
Povečane vzdrževalnih e v zavodih in bolnišnicah • Debata o cestnem omrežju . Imenovan nov član upravnega sveta goriške bolnišnice
Na za (kiji seji pokrajinskega sveta, ki je bila v ponedeljek zvečer, so svetovalci izčrpali dnevni red iz-vzemši proračuna za prihodnje leto. O tem je ožji odbor že razpravljal, takoj po praznikih bo predsednik sklical načelnike političnih skupin, nato bo debata šla v pa krajinski svet, ki bo moral odobriti proračun v teku januarja.
Na torkovi seji so najprej, z večino glasov, odobrili obračun za leto 1969. Odobrili so ga z glasovi svetovalcev levosredinskih strank, opozicija je sicer glasovala ali se vzdržala za računsko poročilo, glasovala pa je proti uvodnemu pora Čilu. Svojo opozicijo so svetovalci manjšinskih strank utemeljili s svojim negativnim glasovanjem za pra račun 1969.
O tem obračunu je podal pora čilo odbornik za finance Lodi, k besedi so se oglasili svetovalci vseh političnih skupin. Nato so svetovalci izvolili še preglednike računov za obračun leta 1970: izvoljeni so bdi svetovalci Jože Starc (KPI), Lugnand (ELI) in Zaccai (KD).
Na predlog odbornika za finance Lodija so svetovalci soglasno o-dobrili poviške vzdrževalninam v raznih pokrajinskih zavodih in bolnišnicah. Povišanje vzdrževalnin je postalo nujno ker so se v zadnjem letu stroški zelo povečali, še bolj
iiiuiitiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiimiiniiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiii
OBČINSKI ODBOR JE SKLENIL
V ponedeljek zadnja seja občinskega sveta v Gorici
Odobrili so popravilo dela Ulice Forte del Bosco pri Peviri
Občinski odbor v Gorici je na svoji ponedeljkovi seji sprejel pred log župana Martine za sklicanje priznanju strokovnih šol. katerim seje občinskega sveta še pred no-
naj oblasti dodajo se 4. in 5. razred ter nekatere osnovne materije, med katerimi je tudi slovenščina, da bi lahko potem nadaljevali strokovni študij tudi na univerzi.
Kar se slovenskih diiakov tiče, so postavili med skupne tudi zahtevo po primernih prostorih za slovenske srednje šole v Gorici.
V posebnem dvojezičnem lepaku
vim letom in sicer bo taka seja v ponedeljek 28. t.m. ob 18.30 uri. Med točkami na dnevnem redu je tudi proračun občinske uprave za leto 1971.
Sledilo ie poročilo odbornika Aga tija o javnih delih. Med drugim so odobrili sklep, da bodo uredili del ceste Forte del Bosco pri Pevmi in vhodno stopnišče šolo v Ul. Pon-
Otvoritve se ie udeležil tudi deželni odbornik za obrtništvo Neieo Stop-per.
je poleg navedenih postavljena še £	to potrošdi v a
zahteva po uvedbi šol s slovenskim učnim jezikom tudi v Beneški Sloveniji, zahteva do povrnitvi slo venske oblike krajevnih in osebnih imen, ki .jih je fašizem nasilno spremenil, dalje vzpostavitev slovenskih krajevnih imen tudi v go-riški občini, uradovanje tudi v slo venšcini v vseh javnih uradih in s tem v zvezi sprejem v službo ustreznega števila slovenskih diplomirancev ter šolske knjige v slovenskem jeziku.
Kot rečeno se te povorka neknj stotin dijakov razvila po Gosposki ulici na Travnik, kjer se je ustavila pred prefekturo V povorki so nosili slovenski dijaki transparente, s katerimi so zahtevali gradnjo primerne stavbe v Gorici za potrebe slovenskih šol. ter uvedbo slovenskega pouka tudi v Beneški Sloveniji: poudarili so tudi sodelovanje in skupno borbo slovenskih in Italijanskih dijakov.
Izpred prefekture je povorka kre nila po obeh goriških korzih ter nato zavila pred sedež šolskega skrbništva v Ul. Leopardi. Tu so sestavili delegacijo iz predstavnikov vseh protestirajočih šol, ki je zaprosila za sprejem pri šolskem skrbniku. Pa so jim odgovorili, da ga ni. Zato so dijaki sklenili, da bodo danes nadaljevali s svojo stavko, ter se bodo zjutraj ob 8.,>0 ponovno zbrali pred šolskim skrbni štvom in zahtevali sprejem, da bi lahko šolskemu skrbniku dr. Simon-ciniju obrazložili svoje stališče do
namen 3,3 milijona; za popravilo nekega ovinka v Ul. Scogli je namenjenih 2,9 milijona lir; odobrili so tudi nakup zemljišča v Stra/.i-cah za športno igrišče za 5,6 milijona lir. Za popravilo dveh italijanskih vrtcev v Ul. Bosco in Aquileia bodo potrošili nekaj nad 27 milijonov lir. O vseh teh izdatkih bo še razpravljal tudi občinski svet, ki .jih mora potrditi.
Na seji so obravnavali še šte vilne druge argumente in med drugim odobrili razdelitev daril bolnikom v umobolnici, ki so pristojni v Gorico. Odbornik Paulin pa je predložil v odobritev več ukrepov za ureditev položaja občinskih uslužbencev, ter za izplačilo posebne nagrade tistim, Id so dopolnili 25 let občinske službe.
Pohištvena razstava v Vidmu
Deželni zavod za paspeševanje o-brtništva ESA, s sedežem v Vidmu je pred kratkim organiziral u-spešno razstavo pohištva včlanjenih pohištvenih obrtnikov. Prav ta u-speh jih je pripravil do tega, da so pripravili ponovno razstavo takih kvalitetnih obrtniških izdelkov tudi v prodajni dvorani trgovinske zbornice v Vidmu. Razstavo so a tvorili včeraj 22. t. m. ter bo a stala odprta do 3. januarja 1971.
100 stotov koruzne slame je zgorelo v Gradiški
Včeraj malo pred 11. uro so poklicali goriške gasilce v Gradiško, kjer se je pri poljedelcu Alfredu Pettarinu v Ul. Gorizia 45 vnela zaloga svežnjev koruzne silaime. O genj je uničil okrog sto stotov ka ruznice in škodo qo ocenili, okrog 120 tisoč lir. Gasilci so se trudili cele štiri ure, preden so odstranili nevarnost, da bi se ogenj ne razširil tudi na Sosednja poslopja.
Nekaj po poldnevu pa so morali gasilci še na Majnioo št. 24 v Ga riti, kjer je slabo delovala peč na ksTazein v stanovanju Valerije Ka mauli por. Pecorari in ogenj je napravil za kakih 50 tisoč lir škode.
se bodo povečali v prihodnjem letu. Do povečanja stroškov je prišlo bodisi zaradi povečanih plač o-sebju kot zaradi povečanih stroškov druge narave kot tudi zaradi dejstva, da se število «gostov» v teh zavodih stalno niža, to zaradi izboljšanih družinskih razmer. Z oda britvijo toi vzdrževalnin so sveta vailcd praktično glasovali za eno med najvažnejšimi postavkami proračuna za prihockije leto, saj je šlo za vzdrževalnine od 1. januarja 1971 dalje.
Pred nekaj meseci je pokrajinski svet izvolil pet zastopnikov v upravni svet goriške bolnišnice (goriški občinski svet je takrat izvolil štiri zastopnike). Na pokrajini so izvolili tri zastopnike večine, dva pa je volila opozicija. Članico tega sveta, prof. Ballabenovc Rupeni, ki jo je takrat predlagala sodalpra letarska stranka, je bilo treba zamenjati, ker je podala ostavko. Na njeno mesto so zastopniki leve opa zidje izvolili delavca Renata Ža-lateua, en glas je dobil zdravnik dr. Beviglia, ostali svetovalci so se glasovanja vzdržali.
Svetovalci so nato odobrili tri sklepe o cestah, ki jih je že sprejel ožji odbor, potrebna pa je bila njih potrditev. Prvi zadeva prošnjo državni upravi za ceste, da lahko izvede pokrajinska uprava dražbo za gradnjo avtoceste od Majni ce mimo Sovodenj do državne meje pri Gorid (lahko povemo, da je ta odobritev že dospela prav v zadnjih dneh). Z drugo je pokrajinska uprava prevzela v upravljanje vojaško cesto Pitovlje Muzej na Sv. Mihaelu - Martinščina. To cesto je že pred leti asfaltirala va jaška uprava. Pokrajina jo bo sedaj vzdrževala, za to bo od vojaške oblasti dobila pol milijona lir letno.
Tretji sklep zadeva asfaltiranje turistične ceste od Fare do državne ceste pri Majrnd. Za to cesto bodo potrošili nekaj n id 15 milija nov lir. S to cesto bo praktično zaključen šestletni načrt za ureditev turističnih cest na Goriškem. Večina teh cest je že asfaltirana, pri nekaterih cestah bodo pričeli z deli spomladi, zadnje pa morajo še oddati posameznim podjetjem. V glavnem so ceste na Goriškem a-sfaltirane, potrebno pa bo v prihodnjih letih pomisliti na še nekatere. S tem v zvezi se je vnela v pokrajinskem svetu debata, pa krajinska uprava bo posredovala pri deželi, da se zakon o turističnih cestah obnovi, tako da bo moč u-rediti še tiste ceste, ki jih niso mogli sprejeti v prvi seznam.
Na tajni seji, Iti je trajala skoro uro, so razpravljali o javnem natečaju in o imenovanju zdravnika primarija v goriški umobolnici. Po
obširni debati so z absolutno večž* no glasov odobrili delo pokrajinske* ga odbora. Proti je glasoval le en svetovalec.
Za izenačenje pokojnin obrtnikov
Pasoška zveza obrtnikov v Tržiču je Imela včeraj zborovanje na katerem so sklenili, da bodo Shirali podpise na prošnjo v kateri zahtevajo, naj pristojne oblasti izenačijo pokojnine obrtnikov z drugimi pokojninami pri INPS. Obenem bodo zahtevali tudi izdajo nove uredbe, po kateri naj bi bik deležni družinskih doklad tudi obrtniki.
imiiiiiiiiiuuiumiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiamiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiitai
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Avtomobil iz Štandreža povozil pešca iz Krmina
Na delu v tovarni v Podgori se je opekel
Na stikališču ulic Aosta In Ran-daccio v Gorici se je včeraj zjutraj nekaj po 8. uri pripetila pra metna nesreča, pri kateri je dobil precej hude poškodbe 14-letru dijak Stefano Bastiani iz Krmina, Ul. I-sanzo 75. Z rešilcem splošne bolnišnice so ga odprijali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili u-darec v lobanjo, sok, številne pa škodbe na lasišču ter so ga pridržali na zdravljenju. Malo pozneje, ob 11.30 pa so ga odpeljali na specialna oddelek bolnišnice v Vidmu.
Bastiani je po vsej verjetnosti
uiiiiiriiiiUMiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtnMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimin
Gozd drevesc na Travniku
*\jp
sssS
*v ,
ll lt i - ?
Komaj so se prejšnji teden umaknila z goriškega Travnika številna zabavišča Andrejevega eejma, so se na tem prostranem mestnem trgu pojavila božična drevesca. Podjetje «Voče» z one strani meje, pa tudi nekatera domača podjetja so pripeljala na stotine božičnih dre-• esc, ki jim prodajalci kar na me-
stu pripravljajo lesene podstavke ter hitijo ponujati svoje blago mimoidočim. Velik napis na robu tega začasnega gozda nam pove, da gre cena od 400 lir dalje. Do katere višine sicer ne omenja, vendar je znano, da se dvigne cena lepim drevescem tudi v nekaj tisočev.
Praznično razpoloženje nudijo
glavne goriške uMce tudi v večernih urah s svojo dodatno razsvetljavo tisočev raznobarvnih žarnic, ki se vzpenjajo preko obeh korzov, pa v Ul. Garducci in še nekaterih drugih. Te dni pa se bo pojavila1 nad goriškim Gradom tudi tračticio-1 na'na zvezda repatica, ki osvetljuj'-i' ct .-ni goriško nebo
hotel prečkati na omenjenem mestu cesto prav v tr;nutku, ko je priva ril v smeri proti središču mesta svoj avto fiat 600 28-letni Sergej Urbanica iz Štandreža, Mihaelova ul. 10, ki očividno ni mogel preprečiti trčenja. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Gorice.
Ob 15. uri pa so pridržali v bolnišnici za 10 dni na zdravljenju 37-lelnega Rema Devetaka iz Gorice, Ul. Friuli 17, ki se je malo prej ponesrečil na delu v tekstilni tovarni v Podgori. V barvarskem oddelku je popravljal neko cev, ko je po nesreči prevrnil posodo s kavstično sodo in se z njo opekel po obrazu.
Zadnja pot Alfreda Winklerja
Kljub precej hladnemu vremenu in uri, ko je večina ljudi ie na delu, se je včeraj popoldne ob
15.30	zbralo na domu pokojnega goričkega rojaka Alfreda Winklerja lepo število znancev in prijateljev, da bi ga spremili na njegovi zadnji poti na glavno mestno pokopališče.
Od pokojnika so se prišli poslovit med drugim tudi številni prijatelji in znanci družine iz Trsta, med katerimi smo opazili predsednika SKGZ tov. Raceta in druge predstavnike raznih prosvetnih organizacij pa številne znance in prijatelje iz Gorice in z Goriškega ter iz Nove Gorice in drugih krajev.
Na vozu s krsto so naložili več vencev in poleg družinskih je bil med njimi tudi venec občinske u-prave in uslužbencev iz Gorice, saj je bil pokojnik štiri leta občinski svetovalec ter v tem svojstvu v težavnih razmerah branil pravice zamejskih Slovencev.
Sprevod, dolga vrsta avtomobilov, je krenil skozi mesto na goriško pokopališče, kjer se je po obredu, ki ga je opravil prof. Komjanc, poslovil od pokojnika tudi moški pevski zbor tOton Župančič» in Štandreža z žalostinko. Nato je zemlja zagrnila pokojnega Winklerja, kije bil eden izmed uglednih predstavnikov stare in klene generacije rojakov.
NOTRANJA KOMISIJA
tovarn« «Cotontficdo Gorizia-no» želi v imenu vseh delavcev prav vesele božične praznike in srečno novo lete oblastem, sindikalnim organizacijam, ustanovam, združenjem in pcHittčntan strankam, zlasti pa vsem uslužbencem raznih podjetij in vsem tistim, M so Jim s svojo solidarnostjo stali ob strani.
Nove industrijske gradnje v Tržiču
Občinska gradbena komisija v Tržiču je dala svoje privoljenje za gradnjo dveh poslopij podjetja SIMO v Tržiču. Gre za poslopja za urade v površini 300 kv. m in prav tako veliko poslopje za usluge, kjer bodo tudi delavska mesta.
Prav tako so odobrili načrt za gradnjo vetBlke kovinarske hale podjetja CESMA, ki bo zrasla na pa vršinl 5000 m s 1800 kv. m pokritega poslopja, na področju Schiavetii.
Smrtna nesreča v Fari
SinoM, nekaj po 20. uri so pripeljali v splošno goriško bolnišnico 59-tetnega Aqu41ina Beltrama iz Pare, Ul. Verdi 1, ki so ga našli ranjenega na cesti v bližini pokopališča v Pari. Med prevozom pa Je ponesrečenec podlegel poškodbam. Zdravniki so mu ugotovili udarce v lobanjo, prebitje lobanje na tilniku, udarce v prani koš, zlom leve noge in druge poškodbe, ki so bile zanj usodne.
Karabinjerji te Gorice, ki vodijo o zadevi preiskavo sumijo, da je neki neznan avtomobilist Beltrame povozil tel nato pobegnil. Sedaj ga iščejo, da U razčistite vso zadevo.
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
VERDI: 17.15—22.00 «11 Presldento del borgo rosso footbail club». Alberto Sordd. Italijanski kinema-skop v barvah.
CORSO: 17.15—22.00: «Nini Tirabu-scio (la donna che kiventb la mossa), M. Vittt ln C. Giufrč; kimemasteopski film v barvah.
MODERNISSIMO: 16.45—22.00: «In-dio Black sad che ti dačo: Sel un gran figMo di...vt, J. Bryner in D. Reed; italijanski kteietna-skopsld film v barvah.
V1TTORIA:	17.15—21.30: «Pookie»,
L. Minelii in W Burton: ameriški film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE: 17.15-21.30	«009 Joe
Tem pesta u, ameriška barvna slikanica.
Tržič
AZZURRO: 17.30 «Un elmetto pde-no di... fifa», V. McEnnery in A. Bourvdlle. Barvni film.
EXCELSIOR: 16.00 «Soldate blu», C. Bergen in D. Pleavence Kina-mask op v barvah.
PRINCIPE: 17.30 «Un dollaro bu-cato», GiuUano Gemma. V barvah.
Nuni Guriru
SOČA «F kot Fllnt», ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA:	«Sirena Mississlpija*,
francoski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE: ((Postaja Komančev«, a* meriški barvni film — ob 16. In
19.30
RENČE: Prosto.
PRVACINA: «Stlrje v burjln, ameriški barvna film — ob 19.30.
SEMPAS: «Mlečna pot*, francoski .barvni film — ob 19.30.
KANAL: Prosto.
DE2URN1 LEKARNI
V	GORICI
V Gorid je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna ALESANI, Ul. Carducd 38, tel. 22-68
V	TR2ICU
Danes ves dan ln ponoči J« dežurna lekarna «Alla salute* dr. Fabbris, Ul CosuUch 117, telefon 72480
S 02 A LJ E
Sindikat slovenskih šolnikov Gorici izraža iskreno sožalje zvo pod tajnici Vitomir! Veselovi ob i gubi njenega očeta Alfreda Wt klerja.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
23. decembra 1970
DELO KETTY IN RENATA DANEO
Trpljenje v Rižarni v verzih in podobah
Pogled na del Zagreba s strani glavnega kolodvora. V ozadju stolpa znane zagrebške katedrale, na levi prvi zagrebški nebotičnik na Trgu republike, v ospredju pa sloviti Zrinjevac.
Že pred desetletjem so v zloglasni Rižarni vzidali spominsko ploščo s pretresljivimi verzi tržaJ ške pesnice Ketty Daneo. Sedaj lahko prebiramo njene verze istočasno v osmih prevodih lično vdetih v posebno mapo. Prebiranje teh prevodov je za pesniško občutljivega poliglota izredno doživetje, ki ga umetniško stopnjujejo črno-bele grafike, ki jih je narisal Renato Daneo. Gledanje risb in primerjava, koHko je en ali drug prevajalec uspel vnesti v prevod duhovni napon izvirnika, je pač redek užitek, kj nam ga ne more vedno nuditi knjižni trg.
Španski prevod se skoro krije z izvirno pesmijo, kateri se močno približuje francoski in celo hrvaški. Drugače je to z nemškim in angleškim prevodom. So pa vsi prevajalci uspeli zajeti polnost pesmi, čeprav so se u-stavljiali ob rižarsko-tehničnem izrazu tSbramminot, a največ ob stihu ra filo del tenor e*. Tega je zelo zadeto prevedla prof. Lili šumanova s «po trhli brvi strahu*. Vendar pa menim, da je ruski prevod najbolj v duhu jezika. Sicer pa je Irina Dollar lektorica ruščine na univerzi v Benetkah. Žal, pa nam je taj-
nost hebrejski prevod.
Kot omenjeno, je poseben užitek primerjati risbe z odgovarjajočimi stihi. Vsebino teh pač poustvarja za večino od nas, dozdevna abstraktnost risb. Je pa tak način gotovo edino možen za ilustriranje take pesmi, ne da bi risar zabredel v banalnost figurativne pretiranosti. Je pa tudi v teh risbah Renato Daneo ostal to, kar smo o njem poročali o priliki njegove razstave v galeriji «La Bora» pred nekaj leti: •tBilo bi zaman iskati v njegovih slikah naravno podobnost. 0-značevati jih za pesmi v barvah, to bi bilo najprimernejše.
In če v pesmih srečujemo nenavadne besedne povezave kot neposredni izliv čustev, se isti proces ponavlja v razpletu igre črt, zdaj goste zdaj rahle, kontrastov oblik, senc in svet ob, ki jih je umetniška občutljivost slikarja, kot je to Renato Daneo, raztrosila v te risbe. Pronica pa skozi nje vendarle tudi kruta stvarnost, zdaj kot okenska praznina, rešetke, obris obraza in postav v vrtincu sanjskih likov hrepenenja, strahu in obupa nesrečnih jetnikov in žrtev nacifa-šistične podivjanosti.
MILKO BAMBIČ
OB PROSLAVI DVEH POMEMBNIH JUBILEJEV
Zgodovina goriškega planinskega društva
Goriški slovenski planinci so se prvič organizirali že pred 60 leti, takoj po vojni, torej pred 25 leti pa so društvo obnovili
V sredo, IS. decembra 1970 je Slovensko planinsko društvo v Gorici praznovalo dvojni jubilej: 60-letnico ustanovitve in 25-letnico obnovitve društva, potem ko je bilo za časa fašizma prepovedano kot ostala slovenska društva. Za to priliko je SPD v Gorici priredilo uspelo proslavo dveh obletnic, o kateri smo že poročali na goriški strani našega lista. Tu bi radi nekaj povedali o zgodovini slovenskega planinstva na Goriškem. V ta namen povzemamo glavne misli iz spominskega govora, ki ga je imela predsednica SPD v Gorici Jožica Smetova.
Zgodovina goriškega planinstva
sega v leto 1896, ko je deloval «go-riški planinski kr ožeto, Id je bil v okrilju posoške podružnice Slovenskega planinskega drušliva s sedežem v Tolminu. Področje posoške podružnice, ki ja bila ustanovljena 22. januarja 1896, ie obsegalo Soško in Vipavsko dolino. Goriški planinci so bili včlanjeni v posoški podružnici do leta 1911, ko so ustanovili samostojno podružnico v Gorici. Ustancnvi občni zbor je bil 28. januarja 1911 v hotelu »Pri zlatem jelenu* v Gorici.
Ustanovni občni zbor je sklical prof. Jakob Župančič in že na tem zboru je balo prisotnih 60 ljudi. Po
MnuiiiiniiiiMiiiiiiHiniiiiiiuiiiiiiilililiiiiiiii,iiiiiiin,iiilniii,ii„, m, iiiiiiniii, nun,,,,,.. m,■triiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiniiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiimiiiHiiii.....................................
Kulturni program hrvaške metropole
Mednarodni festival sodobne glasbe - Največja evropska folklorna prireditev
V kratkem nam pride v goste v Trst zagrebški foltol-ornd ansambel «Lado», ki je nastopil že v vseh večjih jugoslovanskih središčih in prepotoval že pol sveta.
Pred leti smo ob njegovem nastopu v Trstu uživali nad bogastvom jugoslovanske folklore. Toda Zagreb nima le tega folklornega ansambla pač pa deluje v Zagrebu in okolici več foklomih ansamblov in je hrvateka metropola postala v zadnjih letih malone mednarodno središče folklore, saj je tradicionalni mednarodni festival folklore, ki se vrši v Zagrebu v drugi polovici julija, največja tovrstna prireditev v Evropi, morda tudi na svetu. Na lanskoletnem mednarodnem folklornem festivalu v Zagrebu je sodelovalo 60 ansamblov, med katerimi jih je bil dober ducat iz tujine. Letos pa bo ta prireditev še obsežnejša, kajti po napovedih zagrebške zveze bo na mednarodnem festivalu, ki bo od 25. julija do 1. avgusta 1971, sodelovalo več desetin evropskih in izvenevropskih folklornih ansamblov s skupino 2500 člani. Logično da pridejo sem vključeni ne le p’esalci, pač pa tudi godbeniki, kajti v okvir folklore spadajo tudi ansambli, ki gojijo narodno glasbo.
Mednarodni festival folklore je
le ena izmed prireditev, ki jo v Zagrebu prirejajo za domače ljubitelje umetnosti in za vedno večje število tujih gostov, ki prihajajo v Zagreb, da si ogledajo njegove zanimivosti, ali pa skozenj le potujejo.
Zagreb ima za bližajoče se leto v programu več prireditev kulturnega, foidomega in tudi gospodarskega značaja. Glavno folklorno prireditev — mednarodni folklorni festival — smo že omenili. Že v marcu pa bo tradicionalni festival lahke glasbe, ki bo trajal tri dni in na katerem se po navadi predstavijo občinstvu najbolj reprezentativni predstavniki jugoslovanske lahke glasbe, in sicer skladatelji in pevci lalike glasbe. In ko govorimo o tovrstni glasbi, bomo omenili tudi festival čakavske pesmi, ki se iz lete v leto vrsti v Krapaini. Krapina sicer nd Zagreb, vendar vodi iz Zagreba do Krapine lepa modema cesta, tako da je ljubitelj čakavske pesmi lahko v pičli uri v tem kraju, ki je znan ne le po festivalu čakavske poezije in pesmi, pač pa tudi po antropoloških izkopaninah.
V maju, in sicer od 8. pa do 20. bo letos v Zagrebu mednarodni festival moderne glasbe. Zagrebški glasbeni bienale spada med kakovostno najvišje tovrstne prireditve v Evropi. Kakor poroča Turistična zveza Zagreba, bodo na letošnjem festivalu sodelovali na-
MiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiniiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiia
slednji ansambli: Zagrebški filharmonični orkester pod vodstvom Lovra Matačiča, simfonični orkester in zbor ljubljanske RTV pod vodstvom Sama Hubada, berlinski filharmonični orkester pod vodstvom Herberta von Karajana, Opera in balet zagrebškega Narodnega kazališta, berlinska O-pera, pariški Ballet du XXme sdč-ele pod vodstvom Mauriceja Be-jarta, iz Nizozemske bo prišel Ne-deriands Dans Theater, nadalje bosta nastopila komorni orkester in zbor zagrebške RTV, komorni filharmonični orkester iz Cluja v Romuniji, sloviti ansambel Zagrebški solisti, orkester in zbor pariške RTV, Zagrebški kvartet, Beograjski kvintet, ansambel za moderno glasbo iz Stuttgarta, tržaški ansambel Arte viva in mnogi drugi domači in tuji solisti, jevci, virtuozi itd.
V dneh od 10. do 12. maja bo v Zagrebu tudi mednarodni kongres o glasbenih tradicijah in bodo strokovnjaki razpravljali tudi o bodočih smereh v glasbi. Hkrati bo tudi razstava partitur in publikacij o glasbi.
Ko že govorimo o umetnosti, verjetno ne bo odveč, spregovoriti tudi o svojevrstni zagrebški privlačnosti, ki ima vsaj deloma zvezo z umetnostjo. Gre za mednarodni sejem cvetja, ki ga organizirajo sredi maja. Ta prireditev ne zajetna le razstave najrazličnejših vrst cvetja, pač pa tudi razporeditev in urejanje parkov, vrtov in — razstavo slik z motiviko cvetja
Ne moremo zaključiti tega kratkega prikaza ne da bi omenili dve najpomembnejši zagrebški prireditvi, ki privabita največ občinstva, gre za spomladanski in jesenski zagrebški velesejem. Vendar spada to v območje gospodarstva in se s tem tu ne bomo ukvarjali.	Fre
POGLABLJANJE ZNANJA O VZGOJI
Za vsestranski razvoj otroka so potrebne vzgojne igračke
Neučinkovitost igračk «za gledanje» - Vzgajajmo ustvarjalnega duha
Smo sredi praznikov, za katere je že navada, da so v znaku nakupovanja. Tu nas predvsem zanima, da velik del trinajste plače mnogi potrošijo za igrače, s katerimi naj bi obdarili svoje otroke. Toda včasih so starši preveč samosvoji: kupijo na primer igrače, ki so njim všeč, ne da bi pri tem pomislili, ali jih bo otrok vesel in kako se bo z njimi igral. Zgodi se, da otrok dobi mehanično igračo, ki ga zaposli le za eno ali dve uri, potem pa jo odvrže, saj z njo nima kaj početi. Take igrače so samo za gleda-mnje. Igri pa pomeni otroku in to predvsem predšolskemu tudi zaposlitev ali deio in ne le sprostitev. Prav zaradi tega lahko na primer pomislimo, kaj pomeni otroku igrača — orožje. Ta igrača je včasih tako priljubljena, da jo otrok na vsak način hoče imeti. Toda tudi če igra pomeni le sprostitev, ne bo sprostitev z orožjem pozitivna. Predvsem se bo iz te sprostitve razvijala agresivnost, ravno to pa želimo v drugih oblikah igre, predvsem v ustvarjalnih igrah, spremeniti v drugo si’o — ustvarjalnost.
Poglejmo, kaj meni o igračah, ki naj bodo dobre in vzgojne slovenska pedagoginja Slavica Pogačnik — Toličič.
S posebnim zadovoljstvom naredim mnogokrat sprehod po naših trgovinah z otroškimi igračami. Ponekod imajo za to urejene posebne oddelke, v nekaterih trgovinah pa so igračke pomešane med druge prodajne potrebščine. Na policah je veliko dobrih in vzgojnih igračk, mnogo pa je tudi takih, s katerimi nima otrok kaj početi. Zanimivo je, da se prav te bohotijo v pestrem mnoštvu in, če povpraša-
mo trgovca, bo povedal, da gredo dobro v denar. To so predvsem velike uvožene punčke z rdečimi in zelenimi lasmi, prilepljeno modro ali zlato dolgo ob-lekco, nato gumijaste živalice, ki bolj spominjajo na spake, kot na lepo igračko. In, če pomislimo, da pomeni otroku igrača prav toliko za njegov razvoj kot dobra knjiga, bi bilo že enkrat nujno potrebno dati v prodajo samo igrače, ki otroka razitese-lijo, učijo, razvijajo in plemenitijo. Veliko je bilo že o tem napisanega, v Ljubljani sta že bili dve razstavi dobrih igračk — a v naši prodajalni mreži je nabavljanje igračk izključno še vedno komercialnega značaja. Če samo pomislimo, koliko sredstev gre za uvožene igračke, ki jih nabavitelj pogosto izbira brez strokovne presoje. V mnogih deželah na svetu se glede nabave in proizvodnje igračk posvetujejo s psihologi, pedagogi, likovniki in celo z zdravnikom.
Čeprav moramo priznati, da prav v zadnjem času najdemo med igračkami, predvsem uvoženimi, nekaj izredno dobrih, bi bilo zelo priporočljivo, da bi se trgovci pred nakupom posvetovali s strokovnjaki. Tako bi naš o-trok dobil zares tisto, kar se vsestransko razvija, istočasno pa bi se smotrno gospodarilo z denarjem.
Mnogo je takih igračk, ki jim pravimo didaktične. Take igračke imajo veliko vzgojno vrednost. Naj omenim samo čudovite ropotuljice, primerne za rok-co dojenčka in s čudovitim zvokom, ogromne lego kocke, barvne lesene vlaganke, ki dopuščajo otrokovi ustvarjalnosti nešteto možnosti, nadalje igračke, ki po-
iimiiuiiiiiiiiinimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
Bo umetno oplojevanje preprečevalo bolezni?
Med tiskovno konferenco v Wa-shimgtonu je dr. Patrick Steptoe, član »Oldham Hospitel Group* iz dobnejše raziskave, ki so jih izvedli v Veliki Britaniji o umetni oploditvi, ki bi mogla v prihodnosti preprečiti nekatere bolezni, ki nastajajo že v embrionalni fazi.
Kot je znano, se v trenutku oploditve morata združiti dve celici, ženska in moška. Pri umet-
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Novosti v poslovnem življenju. Drugih ljudi ne spravljajte v slabo voljo, oe vam kaj ni prav.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne izogibajte se ljudem, ki vam hočejo dobro. Preveč ste domišljavi in to vam škoduje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22,6.) Čemu bi se spuščali v tvegane posle, ko še niste izkoristili starih možnosti. Nervozni boste.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Skrajna objektivnost v presojanju dejanskega stanja. Opredelite se ali za srce aM za razum.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pozorni bodite na nekatere pobude, ki gotovo ne bodo brez skritih namenov. Ohranite mimo kri.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Strnite vse sile, kajti sicer lx>do vaši načrti ostali na papirju. Okoliščine bodo vam v prid.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Več realizma, kajti pogosto ste z glavo v oblakih. Prijetno vam bo v novi družbi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Razmere terjajo nagle odločitve. Ne obotavljajte se. Prehodni nesporazum v zakonskem življenju.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ponovno se boste uveljavili. Stare prijateljske vezi so najboljše.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Di-namdzem in podjetnost sta dve o-snovni zahtevi za vaše trenutne potrebe. Pozor na provokacije.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Priznajte, da ste se v nečem zmotili i nskušajte napako popraviti. Posvetite se bolj družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pomoč boste dobili prav v zadnjem trenutku. Odlične ideje, ki vam bodo pomagale prodreti z načrti.
nd oploditvi s posebno napravo lapoiroskopom vzamejo žensko celico iz jajčnikov. Nato to celico oplodijo, vendar morajo počakati, da se zarodek nekoliko razvije preden ga presadijo v materino telo. Ravno pri tem so nastajale pri prejšnjih poskusih največje težave. Znanstvenikom ni uspelo, da bi dosegli določeno fazo razvoja zarodka. Dr. Steptoe in njegovi sodelavci pa so pred nedavnim pet zarodkov razvili do faze, ki jo v embrionalnem razvoju imenujejo blasliula, to je faza, ko je zarodek sestavljen že iz več sto celic.
Kljub temu, da so angleški znanstveniki razvili zarodek do te faze, pa še niso poskusili presaditi zarodka v maternico, ker doslej še niso izdelali tehnike presajeva-nja, ki bi bila povsem zanesljiva. Omejili so se torej trenutno le na to, da so šest (W v »kulturi* razvijali zarodek.
Ni izključeno pa, da se bodo v bližnji prihodnosti poslužili budi za to operacijo iste naprave, ki so jo uporabili pri odvzemu jajčeca iz jajčnikov, to je laparosko-pa. Laparoekop pa je neke vrste kirurška sonda, ki jo sestavlja zelo ozka cev ,ki ima na koncu vir svetlobe.
Dr. Steptoe se vsekakor zaveda, da bi mogli nastati pri tem spački ali vsaj nenormalno razvita bitja. Vendar bi bilo mogoče ta pojav preprečiti, če bi pred presaditvijo v telo zarodke skrbno pregledali in izbrali. Ko je med ti
skovno konferenco v Washingtonu odgovarjal na različne pomisleke, je dejal: »Mi ne ustvarjamo življenja; vse kar storimo je, da združimo dve celici, ki bi se sami od sebe ne mogli združiti* nato je še dodal »Vsak napredek, ki ga doseže znanost, lahko dobro ali slabo izkoristimo. Kar se mene tiče, imam le eno željo: pomagati tistim zakoncem, ki ne morejo imeti otrok zaradi posebnih razlogov. Vsekakor so možnosti, ki jih odkrivajo te raziskave, zelo obsežne*.
Zdi se, da bi umetna oploditev poleg tega, da bi premagala sterilnost žeoak, ki nastaja zaradi zaprtih jajcevodov ali bolezni, o-mogočila tudi raziskovanje nekaterih bolezni, ki naj bi imele vzroke že v embrionalni fazi, kot na primer vzroki mongoiizma, hemofilije, dednih mišičnih bolezni in drugih težkih obolenj.
WASHINGTON, 22. - Neki mizar iz Minnesote je dvajset let zbiral koščke vrvi, ki jih je navijal na isti klopčič. V vseh teh letih je zbral kar 20 ton in pol vrvi. Novinarjem je izjavil, da je začel vrv zbirati, ker mu je mati vedno prigovarjala, naj nikoli ničesar ne zavrže.
Francis Johnson, ki je star 56 let, je začel s svojim konjičkom leta 1950. V Darwinu, kjer je njegov dom, je ogromni klopčič privezal z jekleno verigo na drevo, da bo vsem omogoči! pogled nanj.
magajo otroku razvijati motoriko, predstavljivost in podobno.
Pri svojem svetova nem delu s starši ugotavljam, da so zadnje čase vse bolj kritični pri izbiri in nakupu otroških igračk. Lansko leto sem naredila majhno anketo med starši predšolskih otrok s sledečo vsebino:
Kaj mislite o naših prodajalnah z igračkami?
Ste zadovoljni z izborom igračk v naših trgovinah?
Navedla bom najpogostejše odgovore anketiranih staršev:
Na policah skoraj ni zaslediti duhovitih igračk...
Želimo sodobne in moderne igračke...
Na policah naj bo čutiti čim manj komercialnega duha in čim več vzgojnega...
O izjavah staršev, ki so tudi največji potrošniki otroških i-gračk, je vredno razmisliti. Iz svoje prakse lahko potrdim, da so starši iz dneva v dan bolj razgledani in tudi bolj zahtevni za vzgojo in srečen razvoj svojih otrok. Dobra in vzgojna igračka pa veliko pripomore k izoblikovanju otrokove osebnosti.
Rada bi vam pokazala nekaj zelo vrednih igračk.
Nekateri otroci se ne kopljejo radi. Po vsej verjetnosti zato, ker se boje, da jih bo mamica tako namilila, da bodo bolele očke. In brž ko zagledajo vodo ali kopalno kad, prično kričati. Tako kopanje je za mater in otroka pravo mučenje. Da bo otroku v vodi prijetno, mu pritrdimo (na vakuum) na kad posebno veliko in pisano ropotuljico. Z njo se zelo radi v vodi igrajo otroci od 1 in pol do 4. leta. Lahko jo na kad pritrdimo enkrat horizontalno, drugič pa vertikalno na drugo stran. Kopanje bo malček povezal z zvočno igračko in pozabil na nevšečnosti, ki so ga vznemirjale.
Po istem principu pritrdimo slično ropotuljo v obliki venca na o-trokovo mizico. Kroglice so zvočne, svetlih barv in možno jih je sukati. Otrok se lahko igra kolikor ga je volja, ker ne padejo z mizice. Igračka je priporočljiva za otroka od prvega do tretjega leta. Je iz celuloida, kar omogoča higienično čiščenje. Poleg poslušanja prijetnega žvenketanja, otrok ob sukanju kroglic uri tudi svoje prstke.
Vsi starši vedo povedati, koliko težav ima otrok, ko dobiva zobke. Kar mu pride pod rokco, nese v usta in si drgne dlesen. Zelo mu bomo ustregli s plastičnimi obročki na srebrni verižici, s katerimi lahko po mili volji žvenketa, ali pa jih nese v usta. Omenjena plastična masa je tudi iz medicinskega vidika neoporečna.
Igračko damo otroku od 3. do S. meseca.
Posebno zanimive so večje lesene barvne kroglice, ki jih o-trok po svoji presoji niza na nitko. Igrača je zanimiva in vzgojna za malčke od 2 in pol do 6. leta. Razvija ročne spretnosti in je dobra vaja za vzdržljivost. Se posebej jo priporočamo otroku, hi je priklenjen na bolniško posteljo.
To so le nekatere ugotovitve, ki se predvsem tičejo otrok do določene starosti, poleg teh igrač pa so še druge, ki razvijajo otrokovo osebnost. Tu gre predvsem za različne vrste kock, posodic za vstavljanje, paličic in ploščic za gradnjo, s katerimi se otrok nauči praktično spoznavati tridi-menzionalnost prostora. Zanimive so tudi skupinske igre, pri katerih se otrok socializira. V igri se mora podrejati določenim pravilom, ki mu pomagajo, da se v družbi lažje znajde. Zanimive so
tudi igračke, ki niso drage. Tu ne smemo pozabiti barvnih svinčnikov, s katerimi bo otrok čečkal po papirju, pri tem je važno, da je Ust papirja čim večji, za čim manjšega otroka. Ustvarjalnost razvijajo tudi igračke iz papirja. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da morajo otrokovo igro odrasli nevsiljivo usmerjati in da se otrok naveže ha odraslega, ki z njim sodeluje v igri, predvsem če mu izdela kako preprosto igračko, ki pa ima vsestranske možnosti uporabe.
Tržaški center za gospodarska in politična raziskovanja Ezio Va-noni* je pravkar izdal prvi zvezek v seriji z naslovom «Quader-ni». V publikacijo so prispevali daljši članek o novih možnostih uporabe zemeljskega plina predsednik centra dr. A. Colom bo, sestavek o doprinosu malih podjetij k uspehu zunanje trgovine G. Pan-gher, sestavek o pohištveni obrti v furlanskem centru Sutrio pa P. Nodari. Zvezek, ki je datiran januar — junij, kar daje misliti, da bodo «Quaderni» izhajali vsakih šest mesecev, so natisnili v tiskarni »Villaggio del Fanciullo* na Opčinah.
• • »
»Austria Economica*, glasilo avstrijskih trgovinskih predstavništev v Italiji, leto H., štev. 11, november 1970. Iz vsebine te številke: »Pomen in razvoj petrokemije*, »Boehlerjevo jeklo slavi stoletnico*, »Proizvodnja turbin v obratih Schoeller Bleckmann*. <10 let življenja Rashofenovih bazenov* itd.
F3
Župančičevem pozdravnem govoru je zastopnik Soške podružnice iz Tolmina A. Kutin pozdravil novo ustanovljeno društvo ki izrazil željo, da bi tudi po odcepitvi vladala med člana obeh društev sloga in prijateljstvo. Zaželel si je tudi gmotne pomoči pri gradnji nove koče na Krnu.
K debati se je, med drugimi, oglasil tudi Andrej Gabršček, ki je vabil planince, naj prirejajo izlete v bližnjo goriško okolico.
Prvi odbor goriške podružnice SPD je bil takole sestavljen: predsednik prof. Jakob Župančič, profesor na realki; namestnik predsednika dr. Anton Brecelj, zc|-av-niik; tajnik dr. Janko Pikuš, odvetniški kandidat; blagajnik dr. Janko Pretnar, profesor na realki; odbornika Anton Koritnik, trgovec in Ivan Kravos, sedlar.
V prvem letu delovanja se je v društvo vpisalo 67 članov, odbor je poskrbel za sporazum z drugimi planinskimi društvi o delovnem območju goriškega društva. To je obsegalo naslednje področje: goriška Brda do sedla na Slemenu, Banjška planota, Trnovski les. Gornja Tribuša, Poldanovec, Krnica, Vitovlje, severni del Krasa od Dornberka čez Trsteij do Zdravščine, izven teh meja pa Kaninsko pogorje. Na novo so zaznamovali pota Sv. Katarina, Valentin-Sabotin, Vrhovlje, Kalvarija-Grojna, Netnci-Mrzavec, Šempas — Vitovlje — Krnica. Postavili so 14 kažipotnih tablic. Poskrbeli so torej, da bi goriška okolica dobila tudi v javnih napisih lepo slovensko lice. Priredili so tri izlete skupinskega značaja, posamezni člani pa so napravili več zimskih in poletnih tur. V predpustnem času so priredili tudi uspel planinski ples.
Na zadnjem občnem zboru pred prvo svetovno vojno, ki je bdi 22. decembra 1913, prav tako »Pri zlatem jelenu*, je predaval dr. Henrik Tuma o »Potovanju skozi Trento in Sočo*. Število članstva se je dvignilo na 101. Tudi v tem letu je bilo izletniško delovanje uspešno, goriški planinca so oskrbovali nekatere koče, pripravljali so se na gradnjo koče na Trstelju.
Na tem občnem zboru so izvolili nov odbor: za t edsednika je bil potrjen prof. Jakob Župančič, za tajnika šolski vodja Malega doma Avguštin Šabec, za blagajnika poštni uradnik Josip Božič, za odbornike pa gimnazijski suplent dr. Prane Rostacher, trgovec Ivan Kravo« in trgovec Anten Koritnik.
Med prvo svetovno vojno je bil sedež goriškega društva v Ljubljani: vodil ga je zbor delegatov (sestavljali so ga dr. Janko Pretnar, Brelih in Jakob Božič).
_ Po vojni vihri je delovanje društva spet oživelo. Duša takratnega delovanja sta bila predsednik Nande Rolih in njegov pomočnik Lado Breščak. Prirejali so izlete v bližnjo in daljno goriško okolico, mnogokrat s kolesi, priredili so vrsto visokogorskih vzponov v naše planine. Fašistična oblast ni prizanesla niti slovenskemu planinskemu društvu in 4. novembra 1926 je oblast društvo prisilno ukinila.
Delovanje planincev pa ni zamr-
lo. Skupno so hodili na izlete ¥ hribe, obranili so stara prijatelj' stva, pridobili so nova, ostali so Slovenci. Obiskovanje gora pa j? bilo otežkočeno, v nekaterih P** merih celo onemogočeno zamik ždne državne meje in prepovedi vojaških oblasti.	„
V drugi svetovni vojni so ta® goriški planinci prijel za orožje, sodelovali so v odporniškem S®4' nju, vključili so se v Osvobodilno fronto.
Po osvoboditvi je bil na Primorskem pravi razmah slovenskega društvenega delovanja. Vsepovsod so ustanavljali nova društva ter obnavljali tista, ki jih je fašizem prepovedal. Tako je bilo_ tudi s Slovenskim planinskim društvom * Gorici.
Prvi sestanek je bil 20. novembra 1945 v Ljudskem domu, nekdanjem slovenskem Trgovskem domu. Prisotni so bili Nande Rota1’ Peter Čermelj, Franc Ivančič, Ve-ri Leban, Alfred Slokar, Emil Hva-
r « *£*
..Pii
Predsednica Slovenskega plao*n skega društva v Gorici Jožica Sme" tova med branjem poročila o d6” lovanju društva.
la, Jože Žabkar, Edi Devetak, Anton Vimpolšek, Jože Čotar, Stanko Lupine, Marij Brezigar, Stank? Medvešček, Ludvik Zorzut, KaZi’ mir Namar in Rafael Zajc. Sestanek je vodil Nande Rolih. Po oi> širni debati so ustanovili priprjS' 1 Jalni odbor, ki je imel nalogo samcati čimprej ustanovni občni zbor-Kmalu je prišlo do občnega ta® ra. Bil je 16. decembra 1945 Ljudskem domu, navzočih je ta10 80 planincev. Nande Rolih, nekdanji predsednik, je vodil občni zb?r in, citiramo zapisnik te $e^' »spomnil se je padlih borcev, P® sebno v planinah, ki so s svoj? največjo žrtvijo pripomogli, da 1111 tu danes svobodno obnavljamo Sv0" je planinsko društvo*.
O razvoju slovenskega pla®0! stva na Goriškem je govoril ob teJ priliki Ludvik Zorzut, pozdrav tržaških planincev je prinesel Dorče Sardoč. V odbor so izv®11 za predsednika dr. Lamberta Me?" moljo, za podpredsednika Nandeta Roliha, za tajnika Stanka Lupkta8’ za blagajnika Stanka Medveša®’ za gospodarja Emila Hvalo, 23 odbornike pa Danico Poberajev0’ Ludvika Zorzuta, dr. Franca Marušiča, za namestnike Franca } vančiča, Jožeta Čotarja, Valerij3" na Bratino. Preglednika račuf>°v sta postala Anton Vimpolšek in Stanko Baša.	,
Še istega dne, 16. decembra 194 , so v obnovljeno Slovensko plata^
(Nadaljevanje na 6. strani)
(esimmmi
M

TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncertisti naše dežele; 19.20 Jazz; 19.40 »Gor in dol po sred vasi*; 20.00 Šport, 20.30 Simfonični koncert; 21.50 Ansambel Gol-den Grass; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Juke box; 15.45 Radijska igra.
KOPER
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Parada orkestrov; 9.00 Otroški kotiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Plošče; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Operne skladbe; 17.10 Jazz; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 Operne skladbe; 19.30 Prenos RL;
22.10	Plesna glasba; 22.35 Komorne skladbe.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.20 Radijska igra;
12.10	Kontrapunkt: 13.15 Radio na vašem domu; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke;
SREDA, 23. DECEMBRA 1970
16.20	Oddaja za mladino; 18.30 Uspeli motivi; 19.30 Lunapark;
20.20	Radijska priredba; 22.15 Koncert; 23.20 Danes v parlamentu.
II.	PROGRAM
7-30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: pianist S. Richter; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Spored s P. Villaggiom; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 18.00 Glasbeni ape-ritdv; 19.00 Glasbeni spored; 20.10 Operne skladbe; 21.00 Božične pe-22*40 Radijska priredba; 23.05 Nove ital. pesmi.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek: 10.45 T. Albinom; 11.15 Polifonične skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.00 Medigra; 13.30 Strnjena melodrama; 15.30 Portret avtorja; 16.15 Radijska priredba; 17.25 Strani albuma; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Operne skladbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročne sonate; 10.10 Mozart; 10.20 O-peme skladbe; 11.00 Medigra:
12.00	Glasba za pihala; 12.20 De-bussy; 12.30 Plošče resne glasbe;
13.30	Simfonični konoert; 15.30 Komorna glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00.	8.00, 10.00, 12.00, 15.00.
17.00,	19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Operna ma-
tineja; 9 05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Majda Seps in Krunoslav Slabinc-10.15 Pri vas doma; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki iz glas-benih revij; 13.30 Priporočaj0 vam...; 14.10 Koncertni valčki-14.35 Naši poslušalci čestitajo *n pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Popoldanska idile! 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija: 18.15 Georg05 Bizet: odlomek iz 2. dej. opere »Carmen*; 18.40 Naš pogovori 19.00 Lahko noč, otroci!; 19-15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Odprto morje; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najtnlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 TV razprava; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sodru primer; 22 00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 »Velika iluzija* — film. 23.05 L’approdo.
JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.15 Poročila; 9.35 TV v soh; 11.00; 16.45 Splošna izobrazba: Od lesa do papirja; 17.50 Oddaja za otroke; 18.35 Oddaja za ital. narodnostno skupino; 19.05 Poje N. Karovič; 19.20 Kalejdoskop; 20.35 Teh naših 50 let: L* to 1944; 21.45 Jazz na zaslonu-


- :*Mi


14.
Prvi bataljon Istrskega odreda
Tovariš Vido Bevc Je bdi bolj duhovit, prijazen In za naše tedanje razmere izredno načdtan ter v organizacijskem in Političnem delu izkušen mož. Zal pa je bil malo časa v bataljonu, ker so ga kmalu premestili na drugo dolžnost. Tudi borci, ki so prispeli iz 9. brigade, ter četni starešine so se Zelo hitro sprijateljild z našimi, saj Je bilo med njimi tudi bekaj Brkincev: Kristjan Dodič, Jože Stembergar, Alojz Brne idr. Upravičeno smem zapisati, da Je bil 1. bataljon po reorganizaciji spet zelo dobra bojna enota in pomembna udarna Rila. Predanost osvobodilnemu boju, pogum, poštenost in tovarištvo so bile v bataljonu najbolj cenjene lastnosti, in te so bile na zavidljivi ravni. Tovariša Zorc in Bevc sta organizirala s četnimi političnimi funkcionarji in borci v taborišču intenzivno učenje, medtem ko sva se jaz in na-hiestnik Vene lotila z obveščevalci, komandirji čet in drugimi vojaškega urjenja in načrtovanja bojnih akcij na sovražne enote in objekte. Za začetek smo organizirali napade na sovražna prevozna sredstva na cesti Reka — Trst in na že Jezniški progi Divača — Pulj.
V KAKŠNIH RAZMERAH IN KAKO JE OPERIRAL I. BATALJON 10 APRILA 1944
Kot sem omenil, je obsegalo operativno območje I. bat.
poleg Slovenske Istre tudi mali Kras, Južno predmestje Trsta in pogorje Slavnika ali Skadanske gore, kot smo pokrajino zahodno od ceste Reka — Trst med Podgradom in Kozino nazivald.
Glede na velike zemljepisne razsežnosti in razgibano obli-kovitost območja, njegovo gosto prepletenost s pomembnimi komunikacijami, ob katerih so bile številne močne sovražne postojanke, ki so varovale te, za sovražnika življenjsko pomembne objekte, Je bilo daljše časovno zadrževanje večje partizanske enote na kateremkoli delu tega, topografsko izredno raznolikega zemljišča, prenevarno in tvegano, zato Je morala
Patrulja obveščevalnega centra 10, poleti 1944 v Čeljah, Brkini. Od leve proti desni stoje: Kocjančič, Stanko Logar, Stanko Tomažič In Bogdan Valenčič
glavnina bataljona precej pogosto menjavati svoj položaj; najdalj časa so bile	čete v	Istri, včasih	pa	so se umaknile v
Skadanščino, če je bilo	potrebno pa	tudi v Brkine. Bata-
ljon se je boril po načelih odredne taktike tako, da je bilo celo njegovo operativno območje prepleteno z našimi pa-trolami, zasedami,	tudi s	celimi četami	in	zato za sovražnika
nevarno; medtem	ko je	ves bataljon	le	redkokdaj napadal
ali se branil, ker je bil tudi malokdaj zbran. Ob komunikacijah, v sovražnih postojankah in po vaseh so delovali številni obveščevalci, organizirani v enotno mrežo, ki je neprestano obveščala bataljonski štab, njegove patrole in druge enote o vsem, kar jih je zanimalo. Zato Je bataljon s svojimi enotami lahko udaril tam, kjer je bil sovražnik najbolj občutljiv in tedaj, ko mu Je bil uspeh bolj ali manj zagotovljen. Popolnoma razumljivo pa je tudi, da smo morali svoje manevre prilagoditi nalogam, ki so nam bile zaupane in smo jih opravljali — zlasti ob mobilizaciji, ki je bila povezana z neprestanimi pohodi vodov, čet in celega bataljona lz globoke Istre, tam od morja pri Piranu v Brkine in narobe.
Naše operativno območje ni bilo za delovanje bataljona posebno prikladno, pač pa Je bilo primernejše za hitre sovražne koncentracije in posege proti nam. večje sovražne postojanke — Koper, Piran in Izola v Slovenski Istri, Dekani, Trst, Bazovica, Kozina, Materija, Podgorje (ti nista bilo stalni), Podgrad, škofije, so bile za nas precej težko dostopne. Živahen, včasih tudi zelo intenziven sovražni vojaški promet Je bil zlasti po cestah Reka — Trst, škofije — Koper — Pulj ob obali In po železniški progi Divača — Pulj. Cesta škofije — Koper Je bila zaradi dobre preglednosti in goste naseljenosti za nas podnevi težko dostopna, ponoči pa se sovražni vojaki skoraj nikoli niso vozili po njej. Konfiguracija zemljišča ob cesti Reka — Trst med Kozino in Podgradom: goličave in goste sovražne postojanke z izvidnicami in zasedami so nam precej otežkočale napade na sovražna prevozna
sredstva. Na njej smo večkrat napadali z zelo neugodnih položajev. Za zaklone so nam bili kraški kamni, grmičje in skale, možnosti za umik so bile največkrat negotove. Sovražnik je lahko hitro prišel po dobrih cestah iz bližnjih postojank z motornimi ali celo oklepnimi vozili z okrepitvami na pomoč napadenim. Sicer pa so po cesti Reka — Trst v glavnem vozi le organizirane kolone, ki so jih spremljala oklepna vozila. Cesto pa so Nemci in fašisti po cesti patruljirali s kamioni, na katerih so bile stene obzidane z opeko ali obložene z vrečami, napolnjenimi s peskom, kabine pa zaščitene z jeklenimi ploščami, na njih pa pritrjene strojnice, s katerimi so sovražni vojaki obstreljevali vzdolž ceste vsak grm in vsako skalo, čeprav ni bilo ob njih nič sumljivega. Navzlic temu smo izvedli ob cesti celo vrsto uspešnih napadov.
Nekoliko ugodnejši so bili položaji za napade na vlake ln patrulje na progi Divača — Pulj na odseku med Kozino in Podgorjem, kjer smo organizirali nekaj zelo uspešnih napadov; zaradi njih in akcij hrvaških partizanov je bila proga tja do konca avgusta 1944 le malokdaj uporabna. Nemci ln fašisti so morali zaradi naše aktivnosti uporabiti zelo močne sile za njeno zavarovanje. Med drugim so jo ščitili tudi z oklepnimi patrolnimi vlaM, oboroženimi s strojnicami in brzostrelnimi topovi.
Z napadi na komunikacije smo povzročali sovražniku hude Izgube in ga prisilili, da je uporabljal močne enote za njihovo zaščito, navzlic temu je bila zanj organizacija zaščite transportnih kolon in kompozicij v stalni negotovosti. Povzročala mu je veliko izgubo časa in ga ovirala v oskrbovanju enot ter njihovemu razmeščanju. Niso bili redki primeri, da so čakali več dni na Kozini ali v Divači tisoči nemških vojakov z dveh ali treh železniških kompozicij, ker je bila proga porušena. Nemška komanda je morala zaradi tega večkrat cele transporte preusmerjati na druge proge ali na pomorska prevozna sredstva.
(Nadaljevanje sledij
?RlM0RSKl DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
23. decembra 1970
IV SLALOMU IN VELESLALOMU
Dvojna zmaga Francozinj
^ Jacotova in Lafforguova sta si zagotovili prvi mesti
LES CONTAMINES 22. — V po-|Weljek .je Francozinja Michele Ja-osvojila prvo mesto v velesla-> za Veliko mednarodno na-š;ado. Proga je bila dolga 1.900 m ? višinsko razliko 400 m in 52 vrati KRSTNI RED NA CILJU:
•	Michele Jacot (Fr.)	1’27"75
•	Barbara Cochran (ZDA) 1’28”03
■	Sandra Poulsen (ZDA) 1'28”75
•	Brit Laforgue (Fr.)	1'28”77
•	Betsy Cliford (Kanada) 1’28’ 79 :• Florence Steurer (Fr.) 1’28”94
•	Karen Budge (ZDA) 1'29’TO !' Jacqueline Rouvier (Fr.) 1’29”49 ,■ Jocelyne Perillat (Fr.) 1'29”52
Marilyn Cochran (ZDA) 1’29”65 j ' drugem dnevu tekmovanja pa /.obeležile francoske smučarke 'Niko premoč, sai so zasedle prva ? mesta v slalomu. Zmagala je Lafforgue.
;«stni red slaloma je bil "ASLEDNJI:
■	Britt Lafforgue (Fr.)	72”90
, Florence Steurer (Fr.)	73”08
J Danielle Debemard (Fr.) 73”6S f Barbara Cochran (ZDA) 73”69
•	Marie - Therese Nadig (švi.)
.	74" 40
j' Christine Ray (Fr.)
■	Jocelyne Perillat (Fr.)
.• Christine Rolland (Fr.)
L' Brigitte Jeandel (Fr.)
S“ Gina Hathom (VB)
74”12 74' ’74 74”34 75”lfi 75”35
ROKOMET
v Povratnem srečanju tekmovanja ^ Pokal evropskih rokometnih pr-5»ov je v Karlovcu Partizan iz "Mo v a ra premagal izraelsko mo-stvo Hapoel z 31:8 (16:3).
Tenis
V Anconi vodita Franulovič in Nastase
j ANCONA, 22. — Na teniškem tek-j "bvanju cindoor* v Anconi je Jugoslovan Željko Franulovič dohitel j !*a skupni lestvici Romuna Nastase-' ’a s tremi točkami. Danes je ore | j^ral Di Domenica s precejšnjo I :,hkoto. Rezultat v korist Jugoslo-j Vaia je bil 6:1. 6:0.
. 0 prvem mestu bo torej odlo-palo srečanje med Franulovičem I !n Nastasejem, ki bo na sporedu Mri ob 21. Po treh kolih je lest ; 'Ma turnirja taka:
| Kastase in Franulovič 3 točke Kukal 2 točki
Tiriac in Pietrangeli 1 točko Bi Domeni co brez točke
V tekmovanju dvojic vodita para Tiriac - Nastase in Pietrangeli -Di Domenico z eno zmago, Kukal in Franulovič pa še nista osvojila nobene točke.
NOGOMET
Zaradi petard Milan-Napuli 2:0
MILAN, 22. — Nedeljska tekma proti Milanu je neapeljsko moštvo drago stala. Napoli je namreč tekmo dvakrat zgubil: prvič na igrišču, kjer je Milan zmagal 1:0, drugič pa ko je športni sodnik kaznoval Napoli z enonedeljsko prepovedjo igranja na lastnem terenu ter je priznal zmago Milana ne z 1:0 temveč z 2:0. Vse to zaradi petard, ki so jih Neapeljčani med tekmo neprenehoma metali. Ena teh petard je celo zadela Milanovega igralca Vil-lo, ki je dobil lažje opekline in ga je moral zamenjati v polju njegov tovariš. Poleg Napolija je sodnik kaznoval še Lazio z 850.000 lir globe, Juventus z 250.000 lir, Cagliari 225.000 lir. Diskvalificiral je tudi Foglija (Catania) za dve koli in Pa-padopula (Lazio) za eno.
ODBOJKA
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Sobotno srečanje med Borom in Petrarco je napolnilo telovadnico v Ulici della Valle do zadnjega kotička. Navijači so hrupno bodrili svoje ljubljence, kljub temu pa so «plavi» to težko tekmo izgubili
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V T
ATLETIKA
*
ZANIMIVOSTI IZ SEZONE 1970
Met kopja ponovno domena odličnih finskih metalcev
Nevala in Kinnunen nad 90 metrov, vrsta mladih pa nad 80 metrov
Finska je nekdaj slovela kot a-tletska dežela z nepremagljivimi metalci kopja, daljnega leta 1952 pa je prav na olimpijskih igrah v Helsinkih Američan Held s pomočjo nove vrste orodja prekinil dolgo serijo finskih uspehov. Finci so bili tako potrti, da na naslednje igre sploh niso poslali svojih kopjašev in tudi iz mednarodne arene so, kot specialisti v metu kopja, skoraj izginili. Zmaga Paulija Nevale na igrah v Tokiu je bila pravi slučaj športne sreče, pomenila pa je tudi začetek nove dobe. Nevala in Kin-
^oletovi naraščajniki so v nedeljo podlegli svojim škedenjskim vrstnikom
nunen sta dosegla odlične rezultate, čeprav v tekmovalnem smislu nista imela primernega uspeha.
Vrhunec sta dosegla v sezoni 1969, ko je Kinnunen dosegel nov svetovni rekord z rezultatom 92,70 m, Nevala pa se je staremu z 91.40 m zelo približal. V zadnji sezoni je bil najboljši Nevala z metom 92,64, samo 6 centimetrov od rekorda, in s 4 dosežki nad 90 m, 18 nad 87 m ter 11 nad 85 m. Kinnunen se nad rezultatom točno 90 metrov ne more pritoževati, njegov popreček pa je bil, z enim samim rezultatom nad 87 in enim nad 85 m, odločno slabši.
Tekmovalna sez,Qfla_.Nevale je bila izredna in dobesedno nezdrava. V samo štirih mesecih in pol je nastopil kar 56-krat, to se pravi vsaka 2 ali 3 dni. Posebno «vroči» so bili junij, julij in avgust, ko je nastopil poprečno vsak drugi dan. Očitno je Nevala zagrizeno lovil svetovni rekord, prevelik napor pa se iu utegne kruto maščevati in morda je prav zaradi tega športna kariera Nevale že končana. Nevala je v tujini nastopil samo dvakrat, v vsej sezoni pa je doživel samo 4 poraze. Zavedajoč se svoje živčne šibkosti na tekmovanjih, se je previdno izognil vseh nevarnih srečanj z ostalimi evropskimi specialisti.
Trda preizkušnja čaka oba metalca v prihodnji sezoni, ko bo prav na Finskem evropska prvenstvo. Finci so na to že pred časom računali in poleg Nevale ter Kinnunena vzgojili še vrsto mladih metalcev, ki imajo osebne rekorde nad 80 metrov.
Omenimo naj »zasledovalcev vodeče dvojice:
(v oklepaju rojstna letnica) Hannu Siitonen (1949)	84,80	m
Lars Avellan (1948)	82,68	m
Jorma Jaakola (1950)	80,90	m
Juhani Nummela (1948) 80,66 m Mauri Auvinen (1949)	80,20	m
Esa Alander (1946)	80,16	m
Veikko Pakarinen (1949) 79,44 m Aimo Puška (1952)	78,54	m
Dvig kvalitete meta kopja spada v splošno poživitev finske atletike. V zadnji sezoni so bili namreč doseženi novi državni rekordi v 6 panogah, v eni pa je bil rekord izenačen. Finski skakalci s palico,
metalci diska in tekači na 5.000 m spadajo s svojimi rezultati v sam evropski vrh.
—lin—
ODBOJKA
V	1. jugoslovanski moški odbojkarski ligi vodi po šestem kolu zagrebška Mladost, v katere vrstah nastopa odlični in dolgoletni reprezentant Mladen Kos. Ta je prav preteklo nedeljo slavil 15-letnico nastopanja za barve zagrebškega prvoligaša. Čeprav je torej Kos eden najstarejših jugoslovanskih igralcev, pa je še vedno med najboljšimi odbojkarji v sosednji republiki.
Preteklo nedeljo je pripravil veliko presenečenje reški Kvamer, ki je doma premagal drugega glavnega kandidata za naslov državnega prvaka, beograjskega Partizana, in sicer s 3:2. Najboljši mož na igrišču je bil tudi tokrat Umaut.
Trenutna lestvica: Mladost 10 točk, Partizan, Vardar in Željezničar 8, Jedinstvo, Kvamer, GIK Banat in Bosna 6, Crvena zvezda 2 in Sin-djelič 0 točk.
* * *
V	1. ženski ligi je preteklo nedeljo reški Partizan gladko premagal (s 3:0) edinega prvoligaša iz Slovenije, Maribor, katerega je v drugem nizu pustil celo na ničli. (Vsa tekma je trajala le 25 minut, čeprav so Rečanke igrale brez svoje najboljše igralke Tanje Dukič.)
Trenutna lestvica 1. Jugoslovan ske ženske odbojkarske lige je naslednja: Crvena zvezda 12 točk, Mladost 10, Partizan Reka in Partizan Sremski Karlovci 8. Radnički in Partizan Breza 6, GIK Banat in Sin-djelič 4, Poštar 2 ter Maribor 0 točk.
SMUČANJE
ŽENEVA, 22. — Švicarska in a-meriška smučarska reprezentanca se bosta srečali 28. decembra v Flumsu v kantonu St. Gallen. Zvezi sta se sporazumeli, da bosta imeli ekipi vsaka po sedem smučarjev. Tekmovanje bo v slalomu. • » •
MADRID, 22. — Juana Gicha so izvolili za predsednika španskega olimpijskega komiteja namesto Joseja Antonia Samarancha, ki .je podal ostavko 11, decembra.
NOGOMEI
Triestina-Padova ob 14.30
MILAN, 22. — Tekmi Sottomarina-Derthona in Triestina - Padova, ki ju bodo odigrali jutri, bosta na sporedu ob 14.30.
Kljub porazu lep napredek «plavih»
Borovci so plačali davek svoji neizkušenosti
CRDA - Bor 2:0 (15:12, 15:9)
BOR: Moše, Ugrin, Požar. Jevni-kar, Coretti, Kodrič, šiškovič.
CRDA: Cocevari, Grossman, Spiz-zamiglio, Biondani, Rovatti, Spinel-ii, D’Orlando. Pironi, Sassonia, Sat tler.
SODNIK: Marcon ZAPISNIKAR: Torre.
Borovi mladinci so v nedeljo zjutraj v tekmi proti šesterki CRDA zabeležili drugi poraz v letošnjem prvenstvu. Takoj naj povemo, da nasprotniki nikakor niso bili nepremagljivi in da bi «plavi» lahko z nekoliko boljšo igro slavili tudi zmago. Žal pa so vsi zaigrali ne kako zaspano (srečanje je bilo ob 8.15), posebno v obrambi. Prestrezanje servisov je bilo netočno in tako je vsa igra trpela. Le od časa do časa so se borovci razživeli ln tedaj niso igralci CRDA sploh prišli do sape. Vsekakor so naši mladinci pokazali lep napredek in z nekaj več športne sreče bi se lahko potegovali za drugo mesto na lestvici (če upoštevamo, da je prvo že oddano Krasovim mladincem), kar bi navsezadnje za tako mlado ekipo bil zelo velik uspeh. KRATKA KRONIKA:
Zelo slab začetek Bora, ki mu uspe organizirati igro, ko je že v visokem zaostanku 1:8. Polagoma pa začnejo »plavi* razliko nižati, nekaj po svoji zaslugi, nekoliko pa tudi, ker se je nasprotnika polastila ™ ,	, m . ,	■ n j živčnost in se ne zna uspešno po-
Tekmo med Tnestmo m Padovo, j staviti po robu tolčenju borovcev ki so .jo zadnjič prekinili zaradi i Rezultat 10:9 dopušča »plavim* !e
megle, bo sodil Gaetano Mase ali
V	A ligi bodo odigrali (preteklo nedeljo) prekinjeno tekmo Verona-Torino, 6. januarja.
V	B ligi bodo odigrali odgodeni tekmi Monza - Catanzaro, 3. januarja, Monza - Livorno pa 6. januarja.
ATLETIKA
VILNUS, 22. — Med atletskim tekmovanjem v dvorani ie Sovjet Ke-stutis Šapka skočil v višino 218 cm, kar predstavlja letošnji naj-lx)ljši dosežek «indoor».
.....................................................imiiHiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiii
po upanje, da osvojijo niž. Žal na se tu nekaj zatakne in kljub obema time - outoma in menjavi CRDA osvoji prvi set.
Trdno odločeni, da ne dopustijo, da se ponovi slab začetek kot v prejšnjem setu, naši igralci močno pritisnejo že od začetka. Vendar pa tudi CRDA, ki ga je zmaga precej spodbudila, uspešno odgo varja na Borove napade. Delna izida 5:5 in 9:9 jasno pričata o veliki izenačenosti in zagrizeni bor bi. Tu pa pride ponovno do izraza
MESEC DNI PO PRIHODU V NEMČIJO
Zdravljenje dr. Isselsa ni zaleglo Lilian Boardovi
Angleško atletinjo bodo morali operirati
večja izkušenosti italijanskih igralcev, ki znajo zaigrati mimo in jim zmaga ne uide.
MIG
Rivi sneli mavčno oblogo
FIRENCE, 22. — Gigi Riva je dopotoval danes v Firence, kjer mu .je prof. Calandnello snel mavčno oblogo, ki .jo je moral nositi več kot mesec dni zaradi nezgode, ki se mi je pripetila v tekmi z Avstrijo. Riva je bil videti kljub mavcu v zelo dobri formi.
AVTOMOBILUtU
Mednairodna avtomobilska zveza je odvzela mehiški mednarodni avtomobilski dirki za veliko nagrado, veljavnost za svetovno prvenstvo. Do tega ostrega ukrepa je prišlo, ker med zadnjim tekmovanjem gledalci niso upoštevali navodili organizatorjev in so nedisciplinirano tekali preko proge. Nekajkrat je le malo manjkalo, da ni prišlo do hude nesreče.
HOKEJ NA LEDU
V 1. jugoslovanski ligi
Jesenice šliri (očke naskoka pred Olimpijo
V 10. kolu jugoslovanskega hokejskega prvenstva 1. lige so dosegli naslednje izide:
A SKUPINA
Slavija - Olimpija	1:11
Jesenice - Beograd	29:1
Medveščak - Kranjska gora 19:1 LESTVICA
Jesenice	20
Olimpija	16
Medveščak in Slavija	8
Kranjska gora	5
Beograd	3
B SKUPINA	
Vardar - Celje	1:17
Partizan - Spartak	6:1
Crvena zvezda - Mladost	6:0
LESTVICA	
Partizan	18
Celje	13
Mladost in Spartak	10
Crvena zvezda	9
Vardar	0
NOGOMET
FIRENCE, 22. — Danes so prispeli v Coverciano igralci italijansko mladinske nogometne reprezentance. Igralci so naslednji:
Copparoni, Della Čarna. Labroc-ca, Oriali, TendS, MartineML, Ghe-din, Maldera, Boni, Gurrin. Sala, Franzon, Galli, Speggioršn, Papoz-i zoni in Tržačan Rakar.
auaHiiiniiNiiiiiniiiiiiiiiimiiiniiniiiiiiiimnimnmuiHiiiimiimimuiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiimiasnniMaaM
NA ODBOJKARSKEM TURNIRJU CRDA
Pomembna zmaga šesterke Poleta
Lilian Board, slavna angleška atletinja, ki se je pred dobrim mesecem zatekla v Nemčijo k doktorju Isselsu, znanemu po svojem nenavadni metodi zdravljenja raka, je morala na univerzitetno kliniko v Muenchen, ker se je njeno stanje zelo poslabšalo.
Doktor Issels je. takoj izjavil, da je stanje Boardove »zelo, zelo resno* in da je sedaj po njegovem mnenju absolutno potrebno kirurški poseg.
Stanje Lilian Boardove, ki je osvojila na zadnjih olimpijskih igrah srebrno kolajno, se je stalno slabšalo in Issels ji je s svojim zdravljenjem dokaj malo pomagal. Boar-dova je prišla v njegovo kliniko polna zaupanja, prinesla ie s sabo svoje sprinterice in jih obesila nad posteljo. Bila je namreč trdno prepričana, da se bo, kljub pesimizmu angleških zdravnikov, nekoč povrnila k atletiki, svoji veliki ljubezni. V začetku je bilo videti, da je zdravljenje nekoliko zaleglo, pred dnevi pa so se asistenti doktorja Isselsa zavedeli, da z dekletom nekaj ni v redu. Upali pa so kljub vsemu, da bo njihov «učitelj» le v čem uspel.
Issels je prepričan, da je rak pravzaprav le simptom splošne fizične degeneracije, ne pa bolezen, ki napade posamezni organ. Čeprav mu znanost za sedaj ne more še z gotovostjo ugovarjati, ker so ra-
ziskave o raku takorekoč na začet ku, je praksa pokazala, da to ni res vsaj v primerih kot je primer Lilian Board.
Poietovi odbojkarji so v pred-prvenstvenem turnirju, ki ga prireja CRDA, dosegli še eno pomembno zmago. Premagali so namreč mladince prvoligaškega tržaškega moštva Are Linea. Posel openskih igralcev je bil vse prej kot lahek, kajti nasprotniki so pokazali dobro tehniko in zadovoljivo telesno pripravo. Zato so morali naši igralci dati res vse od sebe in tako so tudi strli odpor nasprotnikov ter so zasluženo zmagali.
IZID:
POLET - ARC LINEA (ml.)	3:2
(15:11, 13:15, 7:15, 15:4, 15:10)
POSTAVA POLETA: Neubauer (k), Matevlič, tVilhelm, Košuta, Suhadolc, Križman, Jelinčič.
Prvi set so Openci igrali zbrano. Ddbfo so branili, ob mreži pa so bili dokaj učinkoviti. Nasprotniki so se sicer požrtvovalno branili, a zaman. V drugem in tretjem nizu so naši popustili. kar so seveda izkoristili mladinci Are Linee, da so osvojili kar dva seta zaporedoma. Nato pa so se naši odbojkarji zopet zbrali, prevzeli so pobudo v
svoje roke, neizbežna.
in zmaga je bila tako
NOGOMET
Na sestanku komisije za vrhunski nogomet pri jugoslovanski nogometni zvezi so izbrali 23 kandidatov za sestavo državne reprezentance, ki bo nastopila v prihodnjih mednarodnih srečanjih. Izbrani nogometaši so: čurkovič, Vukčevič, Mutibarič, Marič, Rajkovič, Stepanovič, Hol-cer, Paunovič, Brzič, Pavlovič, Djor-djevič, Pirič, Antonijevič, Katič, Bjekovič, Dojčinovski, Oblak, Petkovič, Bukal, Bajevič, Jerkovič, A-čimovič, Džajič in Džordževič.
Na sestanku so tudi odločili, da bodo meddržavno prijateljsko nogometno tekmo Jugoslavija - Romunija odigrali 21. aprila v Ljubljani ali v Skopju.	b.L
PLAVANJE
Slovita južnoafriška plavalka in svetovna rekorderka Karen Muir se bo umaknila iz aktivnega športa. 19-letna tekmovalka, ki je dosegla svoje najboljše rezultate na progi 100 m hrbtno, je sprejela ta sklep, ker se bo odslej na univerzi povsem posvetila študiju medicine.
Olimpijin vratar Kante Je v nedeljo v tekmi proti Bregu rešil večkrat svoja vrata pred nevarnimi streli Kljub temu pa ni mogel preprečiti poraza Kraševcev
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina	Ul »v. Frančiška 20 Telefon 37 338
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna v.ouu ur.	Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
23. decembra 1970
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150,
finančno - upi avni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 lit beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upravi.
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*.
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja In tiska ZTT - Trii
ALLENDE PODPISAL NAČRT ZA USTAVNO REFORMO
_	NACISTIČNI KRVNIK, KI JE POSLAL V SMRT 400.000 OSEB
V Čilu podržavljeni Poveljnik taborišča Treblinka vsi bakrovi rudniki Stangl obsojen na dosmrtno ječo
TRŽAŠKI DNEVNIK
Tudi stranke opozicije se strinjajo z ukrepom, samo desnica se še ni izrekla
SANTIAGO DE CHILE, 22. — Čilski predsednik Allende je sinoči podpisal načrt za ustavno reformo, ki predvideva podriavljenje vseh bakrovih rudnikov. Pred predsedniško palačo ra Trgu Ustave se se zbrala ogromna množica, kateri je AHende raiziožii, zakaj je ta u-krep potreben. Navzoči delavci, kmetje, študentje in rudarji so predsednika večkrat prekinili s ploskanjem.
Allende je poudaril, da že štirideset let upravljajo in izkoriščajo rudnike razne družbe, ki so do sedaj realizirate dobiček 3.700 milijonov dolarjev, kar predstavlja 40 odst. skupnega čilskega bogastva. Podržavljanje bakrovih rudnikov bo omogočilo državi, da vnovči 70 milijonov dolarjev letno. «Nočemo oškodovati naroda ali severnoameriških vlad, tudi ne napadamo posameznih družb, saj bo podržavljanje potekalo po zakonih, ki jih predvideva ustava. Tudi nočemo o-škodovati kupcev, saj smo pripravljeni pogajati se z vsemi državami, ki bodo želele nabaviti naš baker. Branati hočemo samo interese naše države«, je Allende zaključil svoj govor.
Predstavniki Skoraj vseh strank so podprli vladno iniciativo. Z u-krepom se strinja celo krščanska demokracija, ki je v opoziciji, samo desnica — ki jo predstavlja
dat na predsedniških volitvah bil neodvisni Jorge Alessandri se še ni Izrekla.
22. december — dan armade
Vse enote jugoslovanske ljudske armade so včeraj svečano proslavljale spomin na ustanovitev
BEOGRAD, 22. — S sestanki, prireditvami in pchodi so danes v vseh enotah Jugoslovanske ljudske armade proslavili 22. december dan armade v spomin na dan, ko je bila pred 29 leti v kraju Rudo ustanovljena Jugoslovanska ljudska armada. V Sloveniji so pri proslavi zabeležili veliko udeležbo enot teritorialne obrambe, v Ljubljani so ob tej priložnosti razdelili nagrade najboljšim občinskim mladinskim organizacijam za njihovo delo za razvoj sodelovanja med mladino in enotami JLA. Predsednik republiške skupščine Slovenije Sergej Kraigher in poveljnik armadnega področja generalni polkovnik Franc Poglaijn sta v Ljubljani priredila sprejem, katerega so se udeležili številni ugledni družbeno politični delavca In zastopniki armade. Dan
Verjetno mn bodo kazen znižali . Stanglu bodo sodili tudi v Avstriji
«narodna stranka« in katere kandl- i armade je bil proslavljen tudi v
vseh mejnih stražarnicah in ladjah.
............................m...umit ob dnevu armade so jugoslovanski
vojaški atašeji pri diplomatskih zastopništvih v inozemstvu priredili slovesne sprejeme.
Vojaški poveljniki v Ajdovščini, Tolminu in Bovcu so ob dnevu armade sprejeli zastopnike mladine, rezervne častnike in zastopnike občanov.
Zgodovina goriškega planinskega društva
(Nadaljevanje s 4. strani)
sko društvo vpisali 114 članov, glavnem iz Gorice, pri društvu pa je bilo tudi precej p'aninčev iz Podgore, Solkana, , Kromberka Šempetra, Vrtojbe. Po razmejitvi v letu 1947 je del članstvo ostal na drugi strani državne meje, pri nas ostali člani so v glavnem ostali zvesti svojemu planinskemu društvu. V teku petindvajsetih let je precej takratnih članov umrlo, nekateri so se izselili iz Gorice, mnogo je takih, ki so v teku let izstopili iz članstva.
Štiriindvajset jih je ostalo zvestih društvu vseh 25 let. Ti so: dr. Lambert Mermolja, Stanko Medvešček, Karel Kumar, Jožica Smet, Peter Čermelj, Bernard Bratož, Darko Šuligoj, Jožko Čotar, Josip Vi*, Mira Jelinčič, Franc Gravner, Bojan Čuk, Elči Čuk, Niko Mermolja, Josip Gorkič, Mario Bavcon, Elica Gorkič, Ivan Leban, Veri Leban, dr. Igor Franko, dr. Nežica Vižintan-Kocjančič, Milan Pavlin, vsi iz Gorice, Emil Hvala iz Podgore ter Filipca Klemenčič iz Solkana.
Delovanje društva je bilo otež-kočeno v prvih letih po razmejitvi, ker je bila meja zaprta. Zaradi tega so goriški planinci odhajali na dolge izlete v vrhove okrog Kanalske doline, v Kami jo ter v Dolomite. Šele videmski sporazum je odprl možnosti za ponovne vzpone v domače gore, na Julijce. V prvih letih je bilo prevozno sredstvo za silo urejen tovornjak, pozneje pa so prišli na vrsto udobni avtobusi. Poleti so prirejali tudi večdnevne družinske izlete in na teh izletih so bili zelo dobro organizirani, saj so izdajali celo svoj dnevni časopis.
V	petindvajsetih letih je goriško SPD priredilo 409 izletov s skupno 12.951 udeleženci. To je zelo veliko. Priredili so tudi enajst planinskih plesov in ti so bili v goriških slovenskih krogih najbolj priljubljena zabavno-družabna prireditev. Ker smo že pri plesih, omenimo bombo, ki je počila ob zadnjem oknu prosvetne dvorane med planinskim plesom leta 1949. Takrat so bili mučni časi za Slovence v Gorici. Kljub eksploziji se je ples nadaljeval.
Društvo je pričelo v letu 1959 tudi s predavanji in od takrat je bilo 26 predavanj s planinsko tematiko.
Danes ima Slovensko planinsko društvo v Gorici 381 članov. Pred tremi leti so ustanovili smučarski odsek in letos pozimi priredi SPD na Lažni zimovanje, katerega se bodo udeležili otroci, ki pridno obiskujejo tečaj predsmučarske telovadbe. V sklopu društva deluje tudi jamarski odsek, katerega člani se pridno udejstvujejo na tem področju.
Od leta 1945 do danes so društvu predsedovali:	dr. Lambert
Mermolja, Nande Rolih, Bernard Bratož, Karel Kumar, Slavko Rebec in Jožica Smetova. Planinska zveza Slovani je je odlikovala z zlatim odličjem Bernarda Bratoža in Jožico Smetovo, s srebrnim pa Karla Kumarja in Petra Čermelja.
V	zadnjem času je v društvo pristopilo precej mladih članov in to je porok, da bo društvo tudi v bodoče dobro delovalo. Mladi se pridno udeležujejo tudi društvenih izletov in prireditev. Društvo ima slike z raznimi planinskimi društvi na Primorskem in njegovi delegati so sodelovali tudi na srečanju planincev iz treh obmejnih dežel Slovenije — Julijske krajine — Koroške, ki je bilo letos v Ljubljani.
DUESSELDORF, 22. - Tukajšnje porotno sodišče je danes spoznalo bivšega poveljnika nacističnega uničevalnega taborišča Treblinka na Poljskem Franza Stangla za krivega poboja vsaj 400.000 Židov in ga obsodilo na dosmrtno ječo. Kazen Do, kot je tudi predlagal predstavnik državnega pravdništva, predsednik deželne vlade severne Westfa-lije znižal za določeno dobo. Že pred izgonom Stangla iz Sao Paolo je prišlo med brazilsko in nemško vlado do sporazuma, da nacističnemu krvniku, ki ima danes 62 let, ne bodo prisodili več kot 20 let ječe. Domnevajo, da bo predsednik severnovvestftalske deželne vlade določil za Stangla 15 let ječe.
Po prestani kazni pa Stanglu grozi izgon v Avstrijo, kjer bi ga sodili zaradi kriminalnih dejanj, ki jih je zagrešil v umobolnici v Hartei-mu, kjer so se posluževali »evtanazije«. Zaradi te dejavnosti bi ga lahk obsodili največ na 5 let ječe.
Uničevalno taborišče v Treblinki je bilo po Auschvvit/u eno najbolje organiziranih v tretjem reihu. plinskih celicah je našlo smrt o-gromno Židov iz vseh držav, ki so jih zasedli nacisti. Stangl, ki se je rodil 1908. leta v Avstriji, stopal v nacistično stranko takoj po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Eich-mann je to zver v človeški podobi imenoval za poveljnika taborišča Treblinka, ker je bil znan po hlad nokrvnosti, ki jo je posebno izka zal v «operacijd evtanazija«, s ka tero je tretji reich pod siglo «T 4» izločeval bolne in za delo nesposob ne osebe.
V začetku 1942. leta se je v Lubli nu lotil organizacije uničevalnih taborišč za «dokončno rešitev židovskega vprašanja«. Stangl se je spočetka udeležil operacije »Aktion Reinhard« in je imel za to na razpolago tri taborišča: Treblinko, Belzen in Sobidor na Poljskem.
Samo v teh treh taboriščih je v plinskih celicah umrlo približno 2 milijona Židov. Aprila 1942. leta je vodil taborišče Sobidor, štiri mesece kasneje pa se rje lotil organizacije Treblinke. Dal je zgraditi deset izredno ^opremljenih« plinskih celic, kjer je bilo prostora za 200 ljudi. Tu so nabuetli, potem ko so jih slekli in jih okradli celo zlatnih zob, številne Žide, ki so jih v zaplombiranih vagonih pripeljali iz vseh krajev zasedene Evrope. Zaradi izredne »učinkovitosti« teh celic so taborišče imenovali »tovarna smrti«. Pod Stanglovim vodstvom so namreč tu usmrtili s plinom dnevno do 18.000 ljudi, med katerimi so bili tudi preživeli upora v varšavskem getu (spomladi 1943. leta).
Kot v Ausehwitzu, kjer so ujetniki hodili v smrt ob veseli zvokih operet «Vesela vdova« in »Hoffmanove pripovedke«, je Stangl odločil, da žrtve spremlja 15-članska godba, ki je igrala veselo koračnico, ki jo je na čast krvnika zložil vodja godbe Arthur Gold, ki se je izognil tragični usodi. Tako je šlo v smrt za časa Stanglovega «vladanja« približno 400.000 oseb. Njihova agonija je trajala približno 20 minut, zatem pa so «Totenjuden» (Židje smrti) spravili telesa v globoke jame, kjer so jih sežgali. Pogled na to je moral biti res grozen, če je Eichmann med procesom v Jeruzalemu izjavil, da «še nikoli ni videl bolj pretresljivega prizora«
Za izkazano sposobnost pri »reševanju židovskega vprašanja« so Stangla po Eichmannovem predlogu odlikovali s «križcem za zasluge«. Toda ujetniki so kaj kmalu sprevideli, da ne gredo «pod prho«, kot so jim natvezli nacistični stražarji, in so se avgusta 1943. leta uprli. Stangl je tako padel v nemilost in za kazen, ker ni predvideval in preprečil u-pora, so ga poslali v Italijo in kasneje v Jugoslavijo, kjer se je udeležili protipartizaskimi akcij. Ob koncu vojne je Stangl padel v roke Američanom, ki so ga izročili Avstriji, kjer bi se moral zagovarjati zaradi uvedbe »evtanazije«. Toda, kar je skoraj neverjetno, ga avstrijske oblasti niso aretirale, temveč so ga pustile na «svobodi pod nadzorstvom«.
To pa je nacistični krvnik skrbno izkoristil. 1947. leta se mu je posrečilo zbežati v Italijo, kjer mu je nacistična organizacija preskrbela lažni potni list, s katerim je odpotoval v Sirijo, od koder se je družino izselil v Brazilijo. Tu še ,e zaposlil kot izvedenec avtomobilske tovarne Volkswagen v Sao Paulu, kjer je mimo delal 16 let. 27. februarja 1967. leta so ga na opozorilo predsednika svetovnega židovskega centra s sedežem na Dunaju Simona Wiesenthala, ki ga je iskal od bega iz Italije, aretirali. Stangla, tako je izjavil Wiesenthal,
,e izdal za 28.000 mark eden od njegovih zetov. Proces pred duessel-dorfskim porotnim sodiščem je tra-,al približno sedem mesecev. Stangl ;e sledil razpravam brez zanimanja
samo še truplo deklice. S tem se je število najdenih trupel ponesrečenega broda povečalo na 8. Se vedno pa nd znana usoda osmih potnikov broda, in sicer dveh žensk in šest moških. Po mišljenju preiskovalnih organov nista bila brodnika, ki sta upravljala brod, strokovno usposobljena za to delo.
Angela Davis in Jonathan Jackson med neko črnsko manifestacijo: pred Angelino aretacijo in Jonathanovo smrtjo
ŽENEVA, 22. — Sklep brazilske vlade, da ne izpusti 19 do 70 pripornikov proti osvoboditvi poslanika Bucherja, so v krogih švicarske zvezne vlade sprejeli z zaskrbljenostjo. švicarske oblasti so poverile posebnemu poslaniku v Riu de Janeiru Maxu Fellerju nalogo, da brazilski vladi izreče zaskrbljenost Švice za to novo oviro, švicarska vlada je opozorila brazilsko na obljubo, da bo napela vse sile za rešitev življenja švicarskemu poslaniku.
je mirno prisostvoval čitanju obsodbe.
Dosmrtna ječa je do sedaj naj-višja kazen, na katero je neko za-hodnonemško sodišče obsodilo nacističnega kriminalca. Ni še znano kakšno kazen bo določil predsednik deželne vlade, vendar je popolnoma možno, da ne bo več prišel na svobodo. če bo kazen preživel, mu grozi izgon v Avstrijo in nov proces za umor 18.000 ljudi v okviru »operacije evtanazija«.
»Tudi če v mojem življenju ne bi napravil ničesar drugega kot odkritje Stangla« je izjavil Simone Wiesenthal, ki je največ pripomogel njegovi aretaciji, »ne bi živel zaman«.
BEOGRAD, 22. — Patruljna ladja jugoslovanske mornarice je zalotite, med nedovoljenim ribolovom v jugoslovanskih teritorialnih vodah blizu zaliva Boke Kotorske italijansko ribiško ladjo «S. Anina I«. Od 1965. leta je ista ladja že šestič brez dovoljenja lovila v jugoslovanskih vodah. Lastnik ladje je bil kaznovan z globo 30.000 din in z zaplembo vseh ulovljenih rib.
VČERAJ URADNA OTVORITEV
Novi oddelki in naprave v bolnišnici «B. Garofolo»
Skupni stroški znašajo 350 milijonov lir - Napovedane nove
Včeraj dopoldne je bila uradna o-tvoritev novih oddelkov deželne otroške bolnišnice »Burlo Garofolo«. Med drugimi so bili navzoči predsednik deželnega sveta prof. Ribez-zi in podpredsednik Pittoni, deželni odbornik za zdravstvo in higieno odv. Devetag, predsednik pokrajine Zanetti, predsednik upravnega sveta goriške bolnišnice dr. Sancin ter številni zdravniki in specialisti. Goste je pozdravil predsednik upravnega sveta bolnišnice »Burlo Garofolo« inž. Sospisio, ki je pripomnil, da je bil dokončan načrt, ki so ga napovedali decembra 1967. Pred izdelavo načrtov in nabavo raznih naprav so si predstavniki upravnega sveta in specialisti ogledali take bolnišnice v raznih evropskih državah.
Zgradili so dodatno zgradbo, v kateri sta kirurški oddelek in center za oživljanje. Kirurški oddelek ima tri operacijske dvorane, štiri operacijske mize ter najsodobnejše naprave in notranjo televizijsko o-mrežje. Stroški so znašali skupno 160 milijonov lir. S preureditvijo prejšnjega oddelka so napravili nov center za nedonešenčke. Tudi tukaj imajo najmodernejše naprave in je oddelek popolnoma steriliziran ter ločen od zunanjega okolja. Stroški
iiiiiiiniiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitifiiiiuitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Za izpustitev ugrabljenega poslanika Bucherja
Brazilska vlada noče osvoboditi 19 od 70 političnih pripornikov
Brazilska policija priprla francoskega novinarja, kateremu so ugrabitelji izročili seznam pripornikov
BEOGRAD, 22. — Kljub naporom delavcev in vojakov, M skušajo rajaš tale ponesrečence broda na Drini, ki jih pogrešajo že od petka zvečer, so danes blizu Janje našli
RIO DE JANEIRO, 22. — Brazilska vlada je javila, da je pripravljena izpustiti in dovoliti odhod iz države 51 od 70 političnim pripornikom, katerih imena so ugrabitelji švicarskega poslanika Giovarmija Bucherja poslali na posebnem seznamu. Vladno poročilo navaja točne vzroke zaradi katerih 19 pripornikov noče osvoboditi: priporniki katerih imena so naznačena s številkami 15, 67 in 68 so obtoženi u-ženi ugrabitve, priporniki s številkam il5, 67 in 68 so obtoženi u-mora, štev. 70, ker je obsojen na dosmrtno ječo, štev. 53, ker je ob tožen zločina, za katerega je mini malna kazen dosmrtna ječa, pripornika 38 in 48, ker sta obsojena na dolge zaporne kazni, 36 ker ni bil nikoli indentifidran, 27, ker ne želi odpotovati z drugimi in štev. 18, 31 39 in 41, ker niso v priprtem sta nju.
Brazilska vlada potrjuje voljo, da reši življenje poslaniku in dodaja da je seznam pripornikov, ki bi jih morali osvoboditi, sprejela, ker je tega podpisal ugrabljeni diplomat. V poročilu brazilska vlada trdi, da je pripravljena poslati v tujino vse pripornike, ki so navedeni v seznamu z izjemo 19.
Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je vlada izdala odlok za zbor 5t pripornikov, katerim bi do volila odhod iz države. Brazilska vlada ne bo osvobodila pripornikov če Bucherjevi ugrabitelji ne bodo pristali na predlog, da bi število zmanjšali na 51.
Agenti brazilske policije so sinoči priprli francoskega novinarja Fran-coisa Peloua, načelnika urada tiskovne agencije AFP v Riu de Janeiru. Novinarja so obtožili sporazuma z ugrabitelji poslanika Gio-varmija Bucherja. Pelouja so odpeljali na policijsko postajo, kjer so ga zaslišali. Med zasliševanjem so drugi policaji natančno preiskali svoj urad. Neki funkcionar mu je
..................
lakaj Angeli Davis preti smrtna obsodba
Ime Angele Davis je bilo do pred kratkim na seznamu desetih najbolj Iskanih in najnevarnejših kriminalcev v ZDA. Brez oddiha so jo zasledovali in končno tudi ujeli agenti FBI. Dolžili so jo umora policijskega agenta ln u-grabitve, kar po kalifornijskih zakonih pomeni obsodbo na smrtno kazen. Sedaj sedi Angela Davis v nekem newyorškem zaporu ln skuša doseči, da bi je ne izgnali v Kalifornijo. Mnoge organizacije v ZDA In po celem svetu zbirajo podpise in pošiljajo oblastem porive, da bi jo rešile smrti, ki si Je nd zaslužila. Kaj pa je pravzaprav zakrivila? Kriva je samo, da se je rodila temnopolta In da Je posvetila svoje življenje borbi za e-nakapravnoet črncev, proti rasizmu, proti imperializmu ln proti militarizmu.
Rodilo se je pred 26 leti v Birminghamu. Že pri treh letih je prepričevala bogato in buržujako mater, da Jo Je pospremi jala na koncerte Lamgstona Hugesa, bila Je izredno lep ta Inteligenten o-trok, razvila se je v Izredno lepo ta Inteligentno temnopolto dekle.
Vorku na filozofski fakulteti, nato pa še v Parizu, kjer je študirala francosko Literaturo, želela Je poučevati, a rektorji so lz političnih razlogov dosledno odbijali njene prošnje kljub njeni priznani nadarjenosti. Končino JI je uspe-da so jo sprejeli za docentko filozofije na univerzi v Berkeleyu. Njen profesor Je bdi Herbert Marcuse, ki Je izjavil, da je bila med najbolj inteligentni ml študenti, kar jih je spoznal v 30-letnl karieri.
Angela Davis Je pa tudi zelo nevarna, ker predstavlja drugo Ameriko: sovraštvo do rasizma, nasilja, vojak, Iskanje realne revolucionarne alternative. Kot pripadnica skupine «Che Lumumba« ameriške komunistične partije Je sodelovala s črnskimi gibanji ta organizacijami, posebno z «Black Panthers«. Ob njej Je bil večkrat temnopolti Jonathan Jackson, ki je umrl zadet od strela pohedje 7. avgusta, med neredi v St. Ra-phaelu. Z nekaterimi tovariši je skušal rešiti Iz zapora tri »brate«, ki jdm Je grozil proces s smrtno obsodbo zaradi upora v zaporu «Salelad». Jonathan Je sicer umrl,
Doktorirala Je najprej v New | med streljanjem pa Je tudi sam
ranil Sodnika, ki so ga ujeli ln zadržali kot talca. Kasneje Je policija ugotovila, da Je puško, s katero je streljal, kupila Angela Davis. Obtožili so Jo umora, oziroma poskusa umora, čeprav sama ni bila navzoča ta ni streljala. Dekle Je skušalo uiti. Zravnala si Je celo kodraste lase, vendar Jo je poitedja ujela v nekem man-hattanskem hotelu 13. oktobra. Postala Je simbol, sama Je Izjavila: ttBorlm se za radikalno rešitev problemov rasnih in narodnih manjšin v beli ta kapitalistični Ameriki«. Prav to Je pravi vzrok, zaradi katerega so Jo zasledovali, aretirali, jo bodo sodili ta skušali obsoditi. Pripadniki nBtaok Panthers«, mladina, študentje so po njeni aretaciji nastopili z jezo ta skoraj obupom. Temnopoltega mladeniča so v Detroitu ustrelili, ko je razdeljeval letake z napisom »Angeda Je nedolžna«.
Marsikdo se poteguje za njeno življenje, zbiranje podpisov za pozive Je postalo skoraj narodno gibanje, boj za njeno življenje bo terjal verjetno še marsikatero žrtev, mnogo truda ln upora. Sodniki so zavrni h vse prizive, s katerimi Je skušala dokazati, da ni
mogla uživati ustavnih pravic, saj kalifornijsko sodišče m notificl-ralo formalne obtožnice in ni ugotovilo, česa je dejansko kriva. Tudi Je ni mogel rešiti David Ru-doOf Poindester, ki Je bil z njo, ko so jo aretirali v manhattan-skem hotelu. Skušal Je organizirati njen beg na Kubo, a policija ga Je prehitela. Sam se je rešil iz zapora tako, da Je plačal kavcijo 100.000 dolarjev.
Včeraj Je sodnik Harlan zavrni! zadnji priziv ta že ponoči so Angelo odpeljali Iz mamhattanskega ženskega zapora neznano kam, verjetno m letališče Newark, od koder bo odpotovala v Kalifornijo. Kakor najhujše kriminalce so jo UktetnlM ta zaprli v bMmddrani voz, ki ga Je spremljalo kar deset policijskih avtomobilov.
Ostajajo le besede, ta Jih Je Angela Davis sama izrekla ta večkrat ponovila: «Kdar se bori proti kapitalizmu, tvega življenje, vendar je naše življenje manj važno kot naš boj. Bistven Je duh kolektivnosti, ki ne dovoljuje osebnega egoizma, čeprav dovoljuje, da se osebnost vsakega prosto ta popolnoma razvije.#
rekel, da so ga priprli, ker je bil v telefonskem stiku z uporniki, s katerimi se je tudi sestal. Dobil je tudi seznam upornikov, ki bi jih morali izpustiti in ga tudi objavil, pri čemer ni opozoril policijskih organov, dokler ni imena izročil francoskemu poslaništvu in brazilskemu zunanjemu ministrstvu. Funkcionar ji pripomnil, da bodo francoskemu novinarju sodili po brazilskih zakonih. Bucherjevi ugrabitelji so seznam 70 političnih pripornikov izročili samo francoski tiskovni agenciji AFP.
Na marijuano se organizem ne privadi
VVASHINGTON, decembra. — Problem mamil postaja vedno bolj aktualen. Proti njim so se in se
so znašali okrog 90 milijonov lir. V pritličju je laboratorij za raziskave in analize, ki ima tudi najmodernejše naprave. Stroški so znašali okrog 40 milijonov lir. Popolnoma so preuredili in opremili z novimi stroji veliko pralnico, v kateri sta med drugim dva pralna stroja, ki zmoreta 270 kg perila. Stroški so znašali 60 milijonov lir.
Za kritje stroškov je vodstvo bolnišnice najelo posojilo 150 milijonov lir, ki ga jamči dežela in prispeva 5 odst., vladni komisariat je dodelil 52 milijonov, ostale stroške pa bodo krili iz svojih sredstev. Inž. Sospisio se je zahvalil za pomoč vsem oblastem, za sodelovanje pa vsem strokovnjakom in osebju. Napovedal je, da sedaj izdelujejo načrte za druge oddelke in socialne centre ter upravne prostore, ki bodo v novih prostorih.
Deželni odbornik Devetag je čestital vodstvu bolnišnice za dosežene uspehe in zagotovil podporo dežele za uresničitev novih pobud. Nato so si gostje ogledali nove oddelke in naprave, o katerih smo v našem listu že poročali.
Še vedno brez sporazuma o gradnji znanstvene fakultete
uprava je doslej že nekajkrat posegla na področje ribolova, nad katerim ima suvereno pristojnost, vendar je zlasti v zadnjem času posta; lo očitno, da je treba čim P®®! korenito predelati celotno normau-vo domačega ribolova. V naši d®" želi je sladkovodni ribolov zelo ra ; širjen, saj se z njim ukvarja okoi 20.000 športnih lovcev. Ti se žujejo ob rekah, potokih, na Df govih naravnih in umetnih jezer t» pri številnih sladkovodnih vruU®) ter je zato treba primemo zaščita obstoječe bogastvo sladkovodnih n? in preprečiti neracionalno ®ton' ščanje voda. Divji ribiči pa * edina nevarnost:	vode je Teo
zaščititi tudi pred onesnaženj«®' zlasti z industrijskimi odpadki. " drugi strani pa je treba valorizira sladkovodni ribolov tudi s turističnega vidika.
Zakonski osnutek prepušča deže^ nadzorstvo nad vsemi notranjimi vodami. Poleg dovoljenj za ribolov, ki jih izdaja država, bodo moral1 ribiči po novem imeti tudi deželno dovoljenje, na katerem bodo navedeni kraj dovoljenega lova, čas in k®" ličina dovoljenega ulova. Zakon na-dajle predvideva sestavo posebnega konzorcija za zaščito ribolova v deželi, ki bo izdajal omenjena dovo; Ijenja in nadzoroval lovišča, hkr®1 pa tudi pospeševal raziskovanja in izvajanja raznih izboljševalnih del, skrbel za obnavljanje ribjega žaro-
tržaške univerze tudi na drugi seji in kljub stališčem vseh javnih oblasti in strank ter študentov, nista prišla do sporazuma glede gradnje znanstvenih fakultet. Kot znano se nekateri profesorji iz vzrokov, ki so — vsaj iz znanstvenega raziskovalnega stališča — nerazumljivi, upirajo gradnji fakultet na Katinari in zahtevajo uresničitev oddaljenega znanstvenega centra v Sesljanu.
Prof. Semerani o urbanističnih problemih
V krožtou Salvemtai je prof. Lu-edamo Semerami predaval o urbanističnih problemih Trsta in jih je postavil v širši okvir, tako da nekatera osnovna vprašanja lahko najdejo rešitev v urbanistiki, ker spadajo med posega javnih ustanov. Med te probleme spadajo stanovanja, prevozi, socialne usluge, naprave za proizvodnjo itd. Zaradi tega je predavatelj kritiziral način vtaikuaacij, ta krči zemljiški donos, ter je izrazil upanje, da bo prišlo’ z razvojem načrtovaoja in deželne politike, do obvezne izdelave letnega in večletnega delovnega načrta za izvajanje splošnih in sektorskih načrtov.
Prof. Semerani je poudaril, da -	.	••	.	.......	tudi problemi ohranitve zgodovin-
^ ™*ta in
Akademski senat in upravni svet da itd- Zakonski osnutek končno '	predvideva ustanovitev posebnos®
deželnega odbora za sladkovodni ribolov, ki bo med drugim sodelovaj z deželno upravo kot posvetoval® organ.
ukrepi. Dejansko pa zasluži ta problem vse temeljitejše ukrepe, predvsem študije, ki ne morejo biti več domena priložnostnih »izvedencev« pač pa visokih strokovnjakov. V tak okvir spada n.pr. anketa, ki jo je po naročilu ameriških oblasti izvedla skupina štirih ameriških znanstvenikov, med katerimi je tudi en Nobelov nagrajenec. Ta znanstvena skupina je preverila teorijo, po kateri — z razliko od alkohola in talko imenovanih »močnih« mamil — marijuana ne zahteva vedno večjih doz, pač pa vedno manjše in se v njenem primeru ne more govoriti o tem, kako se organizem na mamilo privadi, pač pa imamo prav obraten učinek.
Ameriški strokovnjaki so pri svojih poskusih prišli do naslednje ugotovitve: marijuana se zadrži v človeškem organizmu, po vsej verjetnosti v pljučih, najmanj osem dni. Zaradi primerjave bomo povedali, da izgine alkohol iz kavi v 12 urah, pa čeprav so izredno podrobne analize ugotovile kako sled alkohola tudi po 48 urah, v enakem času izgine iz organizma heroin, kokain pa še prej.
Znanstveno skupino, ki se je ukvarjala s temi problemi, je vodil Juli us Axelrod z ameriškega zveznega inštituta za mentalno higieno. Izsledke in ugotovitve je objavila zadnja številka tednika »Science«. Je to prva podrobnejša analiza s tovrstnega področja in zato je možno, da se bo na njen račun razvnela med znanstveniki razprava, seveda glede posledic uživanja alkohola in mamil, predvsem marijuane, pa čeprav je analizo vodil sam Axel-rod, ki je dobil letos Nobelovo nagrado za medicino in sicer prav na račun svojih uspehov na področju biokemije živčnega sistema. Ta 54-letni znanstvenik je pritegnil k sodelovanju še dr. Irvvina J. Kopina, dr. Stephena Silversteina in dr. Louisa Lambergerja. Podrobno analizo in proučevanja je skupina izvedla na treh prostovoljcih in sicer na dveh dekletih ta na nekem mladeniču. Znanstveniki so proučevali reakcijo, ki jo Je mamilo povzročilo na dekletih in na mladeniču. Zaključno poročilo je strogo tehnično, hkraii pa — pre vidno.
naravnega o-kolja (Kras) zahtevajo posege, in ne samo vtakulacije. Ne smemo graditi gradove na oblakih in sanjariti o nekakšni veličini našega mesta, pač pa moramo skrbno in previdno uporabiti vsak košček zemlje na podeželju In v mestu, v skladu in v mejah gospodarske realnosti. Potrebno je nekaj učinkovitih ukrepov, da se rešijo pereča vprašanja: prihodnost pristanišča in industrije, dohodi ta cestne po-vezave, omrežje javnih uslug, zlasti kar se tiče javnega skrbstva ta šolstva.
Pri Banih povoženi moški še v smrtni nevarnosti
41-letni Živorad Milanovič, ki £a je včeraj ponoči pri Banih. P11 mostu, podrl avtomobilist, j«. se vedno v smrtni nevarnosti, saj j® moški, za katerega domnevajo. °a je iz begunskega taborišča pri nih, dobil hud pretres možganov. resno poškodoval lobanjo ter do®* številne udarce po vsem telesu.
Medtem so karabinjerji, ki so **" vedli preiskavo, posredovali ime vt?z' nika fiata 600 rimske registracij®' ki naj bi povzročil nesrečo. Gre *8 36-letnega financarja Graziano M?-naldija iz Rima, ki je dejal, da J® videl moškega le v zadniem trenut' ku, kako je »stopil« iz teme, sic®‘ da je, zaradi delno poledpn°1e ce5*® 1 zelo počasi, kakih 30 km na uro.
Nova pravila za sladkovodni ribolov
Deželni odbor je pred dnevi zaključil razpravo o novem zakonskem osnutku, s katerim bodo preuredili obstoječe norme v zvezi z ribolovom v sladkih vodah Furlanije - Julijske krajine. Osnutek je pripravila skupina strokovnjakov, ki so jo svoj čas umestili na deželnem odborni štvu za kmetijstvo in kateri je načeloval odbornik Comelli. Deželna
Grozil je gostilničarju s strašilnim samokresom
27-letni Giordano Marsich ga i8 imel predsinočjim tako pod kaP0, da verjetno sploh ni pomislil 1,8 vse posledice, ki izvirajo iz tel®' da je naperil strašilni samokr® vrste »mondion« kal. 22 proti J ' letnemu gostilničar,u Alfredu rettiju iz Ul. dei Porta 58. 1® _ niku gostilne bara «Gianni» na c8' ribaldijevem trgu št. 11.
Marsich je okrog 2. ure pon°®f že ves vinjen vstopil v omenja® lokal in naročil kozarček za ka(®_ rega je plačai 30 lir. Ko pa ga K izpil, je zahteval od Morettija, ni’ mu vrne 1000 lir. Gostilničar je se” ”eda skušal na vse načine prePrl' čati Marsicha, da mu nima kaj vri^ ti, ko pa je za vino plačal 30 1) v kovancih, a zaman. Marsichu ’e nenadoma stopila kri v glavo, *z’ vlekel je iz žepa samokres in &r°' zil gostilničarju, na.i mu vrne denar, v nasprotnem primeru pa bom dvakrat ustrelil v trebuh«. retti je hladnokrvno prijel vini®, nega Marsicha za roko. v katrt1 ,ie držal naperjen samokres, ter Fa razorožil. Ta pa se je ves prestrS" šen podal v uren dir ter zbei® po Ui. U. Foscolo, kjer so ga P°z neje agenti letečega oddelka kv® sture tudi dohiteli in pod obtožn® vinjenosti, motenja in hudih gr° ženi aretirali ter prijavili sodni® oblastem.


OPATIJA
ROULETTE - BACCARA CHEMIN DE FER
ODPRT VSE LETO
Prijeten nam bo vaš obisk ob božičnih praznikih