kočevske Poštnina plačana v gotovini! GLASILO OK SZDL KOČEVJE Letnik II. št. 4 LIK Kočevje: foto Jelenovič Gospodarjenje v občini Kočevje v letu 1984 V letu 1984 so se v nekaterih segmentih gospodarstva začeli izvajati ukrepi ekonomske stabilizacije, realni tečaj dinarja in realna obrestna mera, primarna prerazporeditev dohodka, združevanje deviznih sredstev za plačila tujih kreditov, administrativna kontrola cen ipd. Vse OZD, ki niso predvidevale ukrepov poslovanja v spremenjenih pogojih gospodarjenja, so se v letu 1984 znašle v nezavidljivem položaju. Kljub temu lahko ocenimo poslovne rezultate v letu 1984 kot ugodne, zlasti če jih primerjamo z izredno zaskrbljujočimi rezultati v mesecu septembru in s poslovanjem gospodarstva Slovenije, lo nam kažejo tudi naslednji kazalci: — Dohodek gospodarstva se je povečal za 65%. Ker pa je ta dohodek tudi informativnega značaja, moramo upoštevati inflacije, pri čemer ugotovimo, da je realni dohodek višji za 3% in prav toliko tudi produktivnost dela. — Tudi vsi kazalci uspešnosti poslovanja so v letu 1984 znatno boljši kot v predhodnem letu in kot v gospodarstvu SRS. Pri tem je zlasti pomembno dejstvo, da se je dvignila reprodukcijska sposobnost OZD, kar je v končni fazi cilj vseh stabilizacijskih prizadevanj. — Realni osebni dohodki so padli samo za 0,5 inekdsnih točk, kar lahko ocenimo kot pozitivno. — 1 udi na področju mednarodnih ekonomskih odnosov je dosežen pozitiven premik. Gospodarstvo je lani izvozilo za 2.379 milijonov din (inedks 133) ter uvozilo za 798 milijonov din (indeks 81) blaga. Stem beležimo stopnjo pokritja uvoza z izvozom 3,0 in je daleč nad poprečjem SRS. Nekoliko slabši oziroma lahko rečemo tudi zaskrbljujoči rezultati so doseženi pri finančnem poslovanju — gospodarjenju z obratnimi sredstvi. Kljub temu, da se je realno znižala velikost uporabljenih obratnih sredstev, kar je mimogrede povedano precejšen dosežek gospodarstva glede na težave pri oskrbi z repromate-rialom, deviznimi sredstvi ipd., beležimo padanje koeficenta obračanja obratnih sredstev. Zaskrbljujoč je tudi delež obresti v dohodku gospodarstva. Izplačila za obresti za kratkoročne in dolgoročne kredite so znašala 1.243 milijonov din (84% povečanje). Zaradi boljše primerjave: izplačila za obresti predstavljajo kar 90% sredstev, OBČANI! Potrudimo se, da bo imelo naše mesto v prazničnih dneh še lepšo podobo. Izobesimo zastave! OK SZDL DELOVNI LJUDJE IN OBČANI Ob 40-letnici osvoboditve in drugih pomembnih dni iz naše zgodovine je pripravljen pester program proslav in prireditev. Udeležite se jih v čim večjem številu. Program prireditev je objavljen na 2. strani. AKTIVISTI OF! Dobimo se na srečanju L maja ob 1L uri pri Brunarici v Dolgi vasi. Pripravljen je pester kulturni in zabavni program. Občinski odbor aktivistov OF razporejenih za razširjeno reprodukcijo ali 42% sredstev namenjenih za osebne dohodke. Prav izdatki za obresti so razlog počasnejšega naraščanja čistega dohodka od dohodka, kar drugače povedano pomeni, da se je skupna in splošna poraba relativno zmanjšala. Naslednja pomanjkljivost finančnih in komercialnih služb v OZD je višina nerealiziranih prihodkov, ki znašajo 51 milijonov din (1/3 akumula-cije gospodarstva). Še vedno pa se pojavlja financiranje dolgoročnih naložb s kratkoročnimi krediti. OZD občine Kočevje imajo v letu 1985 primanjkljaja dolgoročnih virov za obratna sredstva kar za 2.100 milijonov din (skoraj dvakratni znesek akumulacije, ustvarjene v letu 1984). Vse te slabosti finančnega poslovanja kažejo na to, da OZD niso izvedle vseh poslovnih odločitev v smeri optimiranja proizvodnega procesa, zalog surovin in repromateriala, investicij v osnovpa sredstva ter koordinacije med nabavnimi, proizvodnimi in finančnimi službami. Zavedati se namreč moramo, da bo pravilno poslovanje z obratnimi sredstvi ključna točka obstoja in razvoja vsake OZD. Denar bo namreč preko povečanja obrestnih mer vedno dražji in vsako nepotrebno zadrževanje tega denarja v materialu, pri kupcih, v investicijah ipd. bo imelo nujno za posledico dodatno najemanje kreditov, po- večanje obresti ter s tem zmanjšanje osebnih dohodkov in sredstev za reprodukcijo. Ko obravnavamo poslovanje gospodarstva v občini Kočevje, ne moremo mimo, poslovnih rezultatov posameznih OZD. Na tem mestu podajamo samo podatke za nekatere večje OZD, in sicer dosežene višine akumulacije in višine osebnih dohodkpv na zaposlenega v predhodnem letu. Na splošno pa lahko rečemo, da imamo cel spekter OZD, in sicer od izrazito uspešnih (OPREMA, MELAMIN, LIK) pa do izrazito preoblematičnih (ITAS, KMETIJSKO GOSPODARSTVO, TEKSTILANA). Na področju blagovne menjave dosegajo dobre rezultate v bistvu tri delovne organizacije: OPREMA, LIK in 1NKOP ter na področju storitev AVTO Kočevje. Večina ostalih delovnih organizacij pa se ni intenzivneje usmerilo na izvoz oziroma je tega še zmanjšalo glede na leto 1983. To še posebej velja za Tekstilano in ITAS. Pa še eno dejstvo je prisotno: Še vedno je v občini Kočevje prisotna tendenca povečanje izvoza na klirinško področje ter uvoza iz konvertibilnega področja. Ko govorimo o poslovanju gospodarstva v letu 1984, ne moremo mimo ključnega področja poslovanja, in sicer — kadrovske politike na vseh nivojih. Kadrovska politika, kot sestavni del poslovne politike, je dejansko na kritični točki. Na eni st- OZD Lesna industrija Kočevje Trikon Kočevje Melamin Kočevje Itas Kočevje SGP Zidar Kočevje ZKGP—Gozdno gospodarstvo Oprema Kočevje ZKGP—Gozdno gospodarstvo Tekstilana Kočevje Avto Kočevje akumulacija (v 000 din) 1984 čisti OD na zaposlenega (meseč.) 372.649 27.806 81.176 23.304 276.074 27.839 — 23.536 11.523 21.744 72.235 31.178 631.628 32.002 6.847 25.558 17.927 21.936 44.449 40.576 Uvodnik Že od vsega začetka izhajanja Kočevskih novic imamo težave z razdeljevanjem. Najprej smo hoteli, da bi to potekalo preko pošte na podlagi naslovov gospodinjstev. Toda to bi pomenilo v letnem proračunu petdeset starih milionov dodatnih stroškov. Zato smo se v uredniškem odboru odločili, da bomo razdeljevanje kočevskih novic poskusili speljati preko krajevnih odborov SZDL in samih krajevnih skupnosti. V nekaterih sredinah je ta način delitve potekal brez problemov. Bila pa so izvzeta nekatera območja, ki glasila niso dobila, m to celo po nekaj številk zaporedoma, ponekod pa so bila dostavljena šele po petih ali več dneh po izidu. Na podlagi kritične ocene dosedanje distribucije smo se odločili, da bomo glasilo v prihodnje dostavljali kot tiskovino preko pošte. Za dostavo smo se dogovorili z našo pošto v Kočevju, s tem da samo sami predhodno nalepili naslove gospodinjstev. Ob tej priložnosti moramo utdi opozoriti bralce, da naši seznami gospodinjstev niso popolni in je mogoče, da vsi ne bodo dobili glasila na dom. Zato vam prosimo, da nam v takih primerih to sporočite na uredništvo. S tem bomo naš seznam korigirali in odpravili eventualne napake. Vsem bralcem se tudi vnaprej opravičujemo za nastale pomote Hvala za razumevanje. Uredništvo OPOZORILO V delegatski prilogi objavljamo natečaj Samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje za dodelitev posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo. rani. trdimo, da imamo kadra dovolj in operiramo s številkami o številu delavcev z visoko in višjo izobrazbo, po drugi strani pa iščemo vodilne in vodstvene delavce na raznorazne načine. To se nam dogaja v DO Itas, Tekstilana in v Zdravstvenem domu. Vprašamo se lahko: Katera DO ima drugo garnituro vodstvenega kadra, ali katera DO je sposobna v roku enega leta formirati razvojni sektor? Odgovor verjetno ni potreben. Zato je nujno, da se kadrovski politiki v prihodnje posveti prioritetno mesto, kajti le na podlagi strokovnega kadra lahko gradimo nadaljnji razvoj. Pri tem nam ne bo pomagala niti najmodernejša oprema, če ne bo človek sposoben upravljanja s to opremo. Pri kadrovski politiki, ki mora biti v razvojnih programih prioritetno opredeljena, ne mislimo samo na zaposlovanje. Tu moramo upoštevati cel sklop vprašanj, in sicer od štipendiranja, pripravništva, kadrovskih stanovanj pa do nagrajevanja strokovnega dela. Za ilustarcijo navajamo nekaj podatkov o strukturi vodilnih kadrov v občini Kočevje v primerjavi s SR Slovenijo (v %): stopnja strokovne izobrazbe SRS Kočevje visoka 46 34 višja 32 26 srednja 21 35 ostala nižja stopnja 1 5 skupaj 100% 100% Visok odstotek poslovodnih delavcev v občini Kočevje ima samo srednjo ali nižjo strokovno izobrazbo: starost SRS Kočevje do 30 let 0,4 2,7 30 — 39 20,6 16,2 40 — 49 44,3 50,0 50 — 59 31,7 31,1 nad 60 let 3,0 — skupaj 100,0 100,0 Razveseljivo pa je dejstvo, da imamo med poslovodnimi organi precej mladih delavcev na eni strani, ter da nimamo starejših poslovodnih organov. DUŠAN POPOVIČ Ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo in želimo veliko delovnih uspehov. koetvsM • novice aktualna vprašanja Sodelovanje lesne industrije Kočevja in Ribnice O slabostih brez irizanašanja Za programsko konferenco občinske organizacije ZKS Kočevju, ki je bila konec minulega tedna, je mogoče reči predvsem dvoje: trezno in kritično so kočevski komunisti analizirali položaj na vseh področjih družbenega življenja. Težko bi rekli, da so delali uspešno saj proti temu govori vrsta neuspehov. Prav tako pa ne bi mogli reči, da niso storili ničesar, kajti takšne angažiranosti, kot jo je bilo med kočevskimi komunisti čutiti lani, že dolgo ni bilo. Tako kot vse lansko leto, je bila tudi na programski konferenci v ospredju gospodarska problematika. Prav na tem področju je mogoče najbolje ilustrirati zgoraj navedeno oceno dela občinske partijske organizacije. V osnovnih organizacijah Itasa in Tekstilana, dveh največjih kočevskih gospodarskih bolnikov, so se člani lani izjemno angažirali. Veliko so delali, ocenjevali svoje in delo drugih, vendar v obeh tovarnah zaenkrat še niso našli izhoda iz težav, katerih poglavitni vzrok je nepripravljenost obeh kolektivov na spremenjene gospodarske razmere. Čeprav se vodstvi obeh delovnih organizacij izgovarjata predvsem na objektivne težave, pa gre v obeh primerih le za to, kaj, kako in kdo bo delal in nič drugega. Na programski seji so bile razmere v obeh kolektivih označene celo z besedico anarhija. V minulem letu pa se je tudi izkazalo, da akcije forumov občinskih DPO pri urejanju takih razmer ne dajo ustreznih rezultatov. Pobude morajo priti iz o-snovnih organizacij in dobiti podporo občinskega vodstva, v tem primeru bodo možnosti za uspeh veliko večje. S podobno ostrino so na programski konferenci o-cenjevali delo tudi na drugih področjih družbenega življenja. V delegatskih skupščinah odnosi še niso takšni kot bi morali hiti, čeprav se je na primer okrepila vloga zbora združenega dela v ob činski skipščini. Velik problem je delovanje temeljnih delegacij, kar se še posebej negativno odraža v delovanju skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Pri ocenjevanju lastnega dela so bili komunisti zelo kritični. Ilustrirajmo to trditev z analizo lanskoletne organizacije partijskega dela. Ta je bila namreč negativno ocenjena. Delo ZK, ki je po ustavi usmerjevalec našega družbenega življenja, ne more temeljiti le na delu posameznikov in skupin, temveč na aktivnosti in delu vseh članov organizacije. Da bi preprečili to slabo prakso, je treba nujno spremeniti strukturo in sestavo občinskega komiteja in drugih organov OK ŽKS. Uresničevanja te zahteve so se praktično lotili že na programski konferenci. Miran CUPKOVlC datek, da je bila lesna industrija še pred slabim desetletjem za svoje izdelke sposobna izrabiti le okrog 30 % lesa. K visoki stopnji izrabe je največ pripomogel dopolniti program lepljenih plošč, in sicer neuporabnih lesnih ostankov. Gre za izdelek, po katerem je izjemno povpraševanje na tržiščih zahodne Evrope. Zato se je lesna industrija tega področja (Inles, Lik in Snežnik) odločila, da bodo delali skupno. Program lepljenih plošč iz lesnih ostankov listavcev sc bo preselil v Lik, Inles in Snežnik pa bosta izdelovala plošče iz mehkega lesa. Osvojitev nove tehnologije pa bo v bistvu le prva faza. V Liku na primer že razmišljajo, da bodo iz plošč izdelovali sestavljene pohištvene programe in tako zlepljene lesne ostanke skušali še mnogo višje ovrednotiti. Na področju sodelovanja kočevske in ribniške lesne industrije se je torej nekaj premaknilo. Tisti, ki krojijo ekonomsko politiko, se vse bolj zavedajo, da si vsi, ki živimo na tem področju, delimo pravzaprav isto usodo. Gre namreč za to, da les, ki' prihaja iz tukajšnjih gozdov, doma vsaj do neke mere ovrednotimo. Miran CUPKOVlC Sodelovanje kočevske in ribniške občine, dveh sosednjih občin, ki si v mnogočem delita usodo, ker sta pač v istem prostoru, je bilo precej časa nekakšna tabu tema. Zdelo se je, da lahko občini gospodarita neodvisno druga od druge, a taka usmeritev se je izkazala za iluzijo. V obeh mestih je sicer še nekaj ljudi, ki v imenu davno preživelega zgodovinskega nasprotja, še nasprotujejo sodelovanju, toda ekonomska stvarnost ubira povsem druge poti. To je logična in edino pametna usmeritev, saj je les edino naravno bogastvo kočevsko-ribniškega bazena, ki je pa, naj si to priznamo ali ne, enoten gospodarski prostor. Že zdavnaj je bilo dogovorjeno, da se bo predelava lesa listavcev koncentrirala v Kočevju, predelava iglavcev pa v Ribnici. Tako se je tudi zgodilo, vendar pa med Likom in Inlesom ni ---------------------- bilo prave poslovne povezave Delavska univerza »Jože Šeško« oz. vsem tistim, ki jih to pod-oziroma take povezanosti, ki Kočevje v sodelovanju z Občin- ročje zanima, bi omogočila kar najboljšo skim svetom ZK Kočevje orga- Namen predhodnega funkcio- izrabo in ovrednotenje lesne nizira usposabljanje organiza- nalnega usposabljanja je nuditi surovine, ki prihaja iz kočev- torjev obveščanja v obliki dvo- udeležencem osnovna spozna-skih in ribniških gozdov. Pred dnevnega seminarja, ki bo or- nja o sistemu samoupravnega časom pa se je premaknilo ganiziran v Kočevju v začetku informiranja pri nas, o delo-tndi na tem področju. Z vpe- maja 1985. vanju informacijskih in komu- Ijavo integralne tehnologije ob- Jaka oblika usposabljanja je nikacijskih razmerij v OZD delavc lesa so v ribniškem namenjena vsem tistim kadrom, in v krajevni skupnosti, o Inlesu razvili dopolnilne pro- se v OZD oziroma KS ukvar- značilnostih samoupravne de-grame, ki omogočajo tudi do jaju profesionalno ali volon- legatske informacije, o obli- 95% izrabo domače lesne tersko z organizacijo obveš- kovanju novinarskih sporočil mase. Za kakšen izjemen na- Čanja, članom uredniških odbo- za glasilo, bilten, oglasno desko prede k gre, naj ilustrira po- rov in komisiji za informiranje —1 Tradicionalno prvomajsko srečanje Občinski svet ZSS Kočevje organizira tradicionalno prvomajsko srečanje borcev NOB, aktivistov OF, občanov in delovnih ljudi občine Kočevje, ki bo L maja ob 11. uri pri Brunarici v Dolgi vasi. V kulturnem programu se bodo predstavili domači izvajalci različnih zvrsti, po programu pa bo zabava s plesom. Vabimo vse občane našega mesta, da se srečanja udeležijo v čimvečjem številu in tako prispevajo k še lepši obeležitvi praznika dela. Folklora v Predgradu Usposabljanje organizatorjev obveščanja Umrl je Franc Lubej-Drejče V začetku marca je v Ljubljani v 88. letu življenja umrl častni občan občine Kočevje France Lubej-Drejče. Bil je znan predvojni revolucionar in eden izmed ustanoviteljev osvobodilne fronte, nosilec partizanske spomenice 1941, član sveta federacije, član AVNOJ in SNOŠ in pisatelj. Občinska skupščina Kočevje ga je 3. oktobra 1983 ob 40-letnici zasedanja kočevskega zbora proglasila za častnega občana občine Kočevje. Franc Lubej se je rodil 25. januarja 1898 v Dolu pri Ljubljani. Postal je učitelj in se že v mladosti pridružil Sokolu. Znan je bil po svojih naprednih idejah, zato je bil leta 1941 med ustanovitelji OF. Aktivno je deloval z mladino, lotil pa se je tudi vseh drugih del. Leta 1942 je na osvobojenem ozemlju Kočevske organiziral obdelavo opuščene zemlje za preskrbo partizanskih enot. Postal je član lO OF in član vrhovnega plenuma OF. Na Kočevskem zboru je bil izvoljen v slovensko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ. Znano je, da je prav on predlagal, da se tovarišu Titu podeli naziv maršal. Leta 1943 je bil sprejet v KPJ, bil pa je izbran tudi v predsedstvo SNOS. Po vojni je bil tovariš Lubej sekretar prezidija Ljudske skupščine LRS, republiški in zvezni poslanec, član zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije in član predsedstva RK SZDL Slovenije. Leta 1980 je izdal knjigo spominov Odločitve. Vse svoje življenje je ostal zvest telesnokulturnim organizacijam, ljubil pa je tudi lepo slovensko pesem. Ob njegovi smrti so predstavniki občine Kočevje družini izrekli sožalje, delegacija pa se je udeležila pogrebnih svečanosti. Tovariša Lubeja bomo ohranili v trajnem spominu, saj je bila njegova aktivnost povezana tudi s Kočevsko. Jože NOVAK m razglasno postajo (ozvočenje) ter o organiziranju dopisniške in poročevalske mreže. Je o-snova za nadaljnje dopolnilne programe, ki udeležence uvajajo v uporabo posameznih informacijsko-komunikacijskih veščin. Seminar bo izveden tako, da bodo udeleženci z delom v skupinah lahko konkretno in neposredno sodelovali pri izdelavi posameznih oblik informacij. D V »Jože Šeško« Kočevje Zgodovina folklore Prcdgrada sega daleč v preteklost. Ker pa viri, ki bi poročali o začetnem delovanju folklore v Predgradu, niso ohranjeni, ne moremo natančno ugotoviti čas začetnega delovanja. Po ljudskem izoročilu je naša folklora ustanovljena z nastankom gradu Polland (Poljane) leta 1325. Edina prava ugotovitev je, da je naša folklora najstarejša v Sloveniji. Naši folkloristi so nastopali že stoletja nazaj ob raznih slovesnostih, predvsem obcerkevnih praznikih, na Anževo (27. december) in na binkoštni ponedeljek. Na binko-štni ponedeljek so lahko tlačani povedali svoje mnenje in svoje pritožbe fevdalnemu gospodu ne da bi bili kaznovani. Folklorno delovanje je dobilo dokaz veljavnosti leta 1908, ko so bili folkloristi povabljeni na Dunaj za 50-letnico vladanja Avt.ro-ogrska cesarja Franca Jožefa I. Prva svetovna vojna je prekinila delovanje folklore. Med vojnama so zopet nastopali doma in v raznih krajih, kot npr. v Metliki, Črnomlju, v Mariboru. Druga svetovna vojna je zopet prekinila delovanje folklore. Takoj po osvoboditvi pa so se zopet začeli nastopi, in sicer, doma, na zelenem Juriju v Črnomlju, na občinskem prazniku v Kočevju, v Piranu, v Beltincih ter na smotri folklornih skupin v Zagrebu. Tamburaški zbor je nastopal tudi na Belokranjskem srečanju v Dragatušu. Ker so člani tambu-raškega zbora ostareli, je kulturna skupnost kraja organizirala tamburaški zbor pionirjev. Folklorna skupina ima velike težave s folklornimi oblekami. Za izpopolnitev oblek so potrebna velika finančna sredstva. Kulturna skupnost Kočevje in krajevna skupnost Poljanska dolina sta nam sicer namenila del sredstev, vendar še veliko premalo za originalno izpopolnitev noše. Kuk Ferdinand Šmalcelj Alojz Gasilska godba Štafeta miru-svobode-sožitja Med številnimi pobudami, ki jih je pobratena občina Dolina pri Trstu dala za sodelovanje in sožitje med narodi, je tudi štafeta miru-svobode-sožitja, ki bo 27. aprila prepotovala našo občino. Sporočilo, ki ga bo nosila štafeta, bodo slišali tudi občani v drugih krajih na obeh straneh meje, saj bo poleg Kočevja obiskala 25. aprila še mesto Marzabotto v Italiji ter. 26. aprila Koper in Milje. 27. aprila bomo nosilce štafete iz Doline ob 9.20 uri pričakali v Novi vasi, od koder bodo krenili na pot po naši občini. Štafeta se bo ustavila v večina krajevnih skupnostih; izvzete so le bolj oddaljene KS od glavne smeri. V krajih, kjer se bo štafeta ustavila, bodo pripravljeni krajši kulturni programi, prebrano pa bo tudi sporočilo štafete. Pot štafete: ob 9. 35 uri bo štafeta v Dragi, ob 10.20 uri v Osilnici, ob 11.10 uri v Fari, ob 11.50 uri v Livoldu, ob 12.15 uri v Kočevju, kjer bo tudi osrednja slovesnost pri Spomeniku herojev. Manifestacija bo združena z zaključkom tradicionalnega Pohoda po poteh prijateljstva, ki ga ZTKO organizira ob prazniku OF in 40-letnici osvoboditve. Po krajšem odmoru bo štafeta ob 15.30 nadaljevala pot proti Stari cerkvi, kamor bo prispela ob 15.45 uri. Po zaključnem programu v Stari cerkvi bo štafeta krenila v občino Dolino, kjer bo zvečer slavnostna akademija. Cveto ARKO Pismo bralcev S strani sodelavcev in sostanovalcev sem že večkrat slišala pripombe glede zavarovanja našega pokopališča v Kočevju. Predvsem je bilo tukaj mišljeno, da je bilo cvetje na grobovih požrlo od divjadi. Do sedaj temu nisem posvečala veliko pozornosti, dokler mi v letošnjem letu ni umrl oče in sem se sama prepričala o tem. Ob vsakem obisku groba sem ugotovila, da je bilo cvetje požrlo, po grobu pa so bile vidne živalske stopinje. Videvam ljudi, ki nimajo na pokopališču kaj iskati, hodijo po vodo in celo napajajo živino — koze, konje. Vrata pokopališča so noč in dan odprta na stežaj, zato mislim, da živali ne skačejo čez ograjo, saj imajo prost vstop. Ljudi, ki so zaposleni na pokopališču in ki bi morali paziti na varovanje pokopališča, v času obiska na grobu nikoli nisem videla. Vsakdo ima rad urejen grob svojca, vemo pa, da danes tudi rože niso poceni. Zato menim, da bi bilo potrebno, da se v tej smeri stvari uredijo. Ker pa ne vem, kdo je odgovoren za ureditev in varovanje pokopališča, sem se odločila, da napišem to pismo uredništvu Kočevskih novic in tako izzovem pristojne, da nekaj ukrenejo. Nuša Merhar Turjaška B -Kočevje V KS Poljanska dolina imamo v Predgradu amatersko gasilsko godbo. Danes ima godba 24 članov, med katerimi je več kot 60% mladine in nekaj pionirjev. Da imamo takšno godbo na pihala, ni slučajno, ampak bi lahko rekli, da je to tradicija Prcdgrada. To lahko trdimo po nastanku Predgrajske godbe na pihala. V Predgradu je bila ustanovljena vaška godba že leta 1927. Ustanovitelj in vodja godbe je bil Jožef Šmalcelj, zasebni trgovec v Predgradu. Kot amater, nadarjen muzikalist, ni vodil le godbe, temveč je učil tudi petje, mladino klavirja in violino ter vsestransko privlačil mlade k muziki. V začetku je godba na pihala imela 5 instrumentov. To je ' bilo za tiste čase za naš kraj in dolino velika stvar. Prišla je vojna in godba je utihnila, ker je člane godbe vojna vihra razgnala. Na srečo so instrumenti bili varno shranjeni pred okupatorjem. Takoj po vojni so bili ti instrumenti predani godbi v Črnomlju. Nastala je praznina v tradiciji »pleh muzike« v Predgradu vse do leta 1953. Na pobudo Petra Rauha, učenca ustanovitelja godbe v Predgradu, takrat še živečega Šmaljclja Jožeta. Pod njegovim vodstvom se je ponovno ustanovila godba na pihala, sedaj kot gasilska godba. V godbo so bili pritegnjeni predvsem mladi. Toda vsled odhoda mladih na odsiuže- iti i, f | ! « i I L. SLU is i Milil In - 1 N H * 31' v K - V r •> ■ -• 'h* -% V ■v _ nje vojaškega roka in na delo od doma je zopet nastala praznina do leta 1981. V teh letih je bil Peter Rauh predsednik Gasilskega društva Predgrad in kot godbenik se je ponovno zavzel, da se ustanovi odnosno obnovi nekdanja gasilska godba. V tem je imel podporo krajanov. Tako je bilo nabavljenih nekaj novih instrumentov. S požrtvovalnim delom vodje in članov godbe so napredovali tako, da se danes s 24 člani lahkiSS kot amaterji pohvalijo, kajti uspešno nastopajo na vseh proslavah — krajevnih in medkrajevnih komemoracijah, gasilskih prireditvah. Nastopajo tudi izven občine. Kot dokaz, da je Predgrajska godba na pihala imela dobre godbenike, je ta, da je eden od prvič članov godbe bil v času NOB član godbe Glavnega štaba NOV Slovenije, katera je spremljala našo NOB od Črnomlja do Trsta. To je tov. Jurij Kraškovič. sedaj v pokoju v Predgradu. Na koncu je potrebno priznati in dati pohvalo vsemu kolektivu godbe, posebno vodji za prizadevanje, da amatersko godbo povzdigne na čim višji nivo. V tej želji se sami zavedajo, da nimajo dovolj strokovnega znanja. Zato prosijo strokovno in materialno pomoč kulturne skupnosti občine Kočevje. Aleksander Weiss £ i ! i 'l i St* ® in : •i i *1 r arina prašičev v iviinji vasi foto: B. Popovič Pogovor z Janezom Žlindro, direktorjem Kmetijskega gospodarstva Kočevje v Živinoreja — temelj kmetijstva na Kočevskem tijstvo pa je zaključilo poslovno leto z 6.840.710,00 din izgube, ki smo jo pokrili s sredstvi občinskega rezervnega sklada. Razkorak se kaže v tem, da so se cene gnojilom in krmilom v letu 1984 glede na prejšnje leto znatno povečale (npr. gnojilu NPK in zaščitnim sredstvom za 174 %, močnim krmilom in koruzi za 203 % itd.), kar za preko 300 % so se povečale obresti, medtem ko so se cene naših pridelkov povečale le za 30 — 35 %. Če bi se tudi naši proizvodi (mleko in meso) podražili za enak % oziroma če bi spoštovali sprejeta strokovna paritetna razmerja med vhodnim in izhodnim materialom bi Kmetijsko gospodarstvo Kočevje ustvarilo kar 323 milijonov dinarjev dohodka za sklade in za povečano materialno osnovo dela. To dejstvo kaže na drugo resnico, da je nizka produktivnost industrije, da zavestno ščitimo standard delavcev in da naj glavno breme gospodarske stabilizacije nosi kmetijstvo. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da so pogoji poslovanja za kmetijstvo, ki je v planskih dokumentih opredeljeno kot prednostna dejavnost, izrazito neprednostni. Kočevska občina je druga največja občina v Sloveniji. Njena specifičnost je, da ima 81,4 % površin v družbeni lasti in le 18,6 % v zasebni lasti, kar je popolnoma obrnjeno v primerjavi z drugimi kraji v Sloveniji. kmetijske površine so nekoliko boljše v dolini, vendar je teh le okrog 15 % Preostalih 85 % je slabših in v višjih legah, ki so tudi že zelo zaraščene. Klimatske razmere so tu zelo neugodne. V glavnem so ostre zime, veliko padavin in kratka vegetacija. Pašnih dni je 155 — 170. Od poljščin se seje v glavnem le silažno koruzo iz nižjega razreda, ostalih poljščin praktično ni. Zato je tudi živinoreja ter prireja mleka in mesa edina alternativa izkoriščanja tega prostora in temelj kmetijstva. V Kočevju se pridela 90 % tržnega mleka v družbeni proizvodnji in le 10 % v zasebni, kar predstavlja 20 % vsega družbenega mleka v Sloveniji. Kočevska občina potrebuje za oskrbo z mlekom le 10 % mleka, kar 90 % pa gre za oskrbo drugih potrošnih središč. Logično je, da postajajo občinski organi vse bolj odločni in zahtevajo dolgoročno rešitev, ali pa zmanjšanje obsega proizvodnje za kočevske potrebe. Značilnosti Kočevske je tudi v tem, da je po podatkih iz jeseni 1984 že 81,2 % vseh površin gozd in le 17,3 % kmetijskih. površin, ostalo je nerodovitno (po podatkih iz prostorskega plana občine Kočevje). Po katastrskih podatkih za leto 1975 je 41,2 % površin gozda in 57,1 % kmetijskih površin. To pa že vpliva tudi na spremembo tukajšnje klime. Kmetijsko gospodarstvo Koče- stvo Kočevje (KGP). Družbeno vje je v sestavu SOZD ZKGP kmetijstvo in gozdarstvo je Kočevje, skupaj z DO Gozdno združeno v vsem tem času gospodarstvo Kočevje in eno- opravljalo svojo vlogo. Od us-vito delovno organizacijo Gra- tanovitve KGP pa do danes •niz Kočevje. Do združitve je podjetje sicer doživelo pre-kmetijstva in gozdarstva na nekatero organizacijsko in dru-Kočevskem v enovito organize- go spremembo, glavne dejav-cijo KGP Kočevje je prišlo nosti ene in druge panoge pa leta 1952. Kaj je bil osnovni so ostale nespremenjene. Zato namen te združitve? mora hiti gozdarstvo in kmetij- stvo še naprej ozko povezano Začetki organiziranega gozdar- v smislu celega kompleksa stva in kmetijstva na Kočcv- gospodarjenja v prostoru. $kem segajo v prva povojna leta, ko je pretežni del Kočev- V mnogih delovnih organiza-ske ostal popolnoma opustošen eijah se soočajo s problemom *n nenaseljen. Da bi poleg go- pomanjkanja kadrov oz. z od-spodarjenja ohranili tudi kul- bajanjem strokovnjakov v dru-turno krajino in živelj na Ko- 8e delovne sredine. Ali je ta čevskem, je bilo leta 1952 usta- problem prisoten tudi v kme-novljeno Kmetijsko gospodar- tijskem gospodarstvu? Janez Žlindra foto: R. Miiller Treba je ugotoviti, da smo v preteklosti na Kočevskem za potrebe kmetijstva gradili v glavnem le hleve za živino, zelo malo ali nič pa infrastrukturo. Tako danes še vedno" nimamo zadovoljivo rešenega vprašanja oskrbe z vodo, cestna mreža je izredno slaba, še vedno so področja brez elektrike, telefonov, starih hiš na podeželju nismo uspeli zadovoljivo ohranjati, novih stanovanj pa nismo gradili dovolj. Vse to pa vsekakor močno vpliva na življenje kmetijskih delavcev in kmetov. Zategadelj je bila fluktuacija delavcev in strokovnjakov v preteklosti izredno velika, to pa je tudi vplivalo na strokovne in delovne rezultate. Vse govori, da je skrajni čas, da se v slovenskem merilu odločimo, kaj hočemo s Kočevsko. Če se bomo odločili, da ohranimo kmetijske površine vsaj v današnjem obsegu in da razvijamo kmetijsko proizvodnjo v družbeni in zasebni proizvodnji, je treba zagaran-tirati pogoje normalnega življenja in dela. Če se bomo odločili, da se kočevski prostor praktično zaraste v gozd vse do doline, je tudi varianta, čeprav je tu odprto vprašanje kulturne krajine tudi za naše zanamce. V nobenem primeru pa ne smemo prostora pustiti stihiji in dovoliti, da nam odhajajo strokovnjaki, tako kot jih je že mnogo doslej, odgovornost za nastafo stanje pa prepustiti kadru, ki z vso odgovornostjo izvršuje zastavljene naloge. Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je z vso resnostjo in zagnanostjo in z veliko odrekanja dosegalo v vseh teh letih zadovoljive strokovne in delovne rezultate. Kje je vzrok za to, da ti rezultati niso vidni tudi v finančnem pogledu in kje so rešitve v prihodnje? Doseženih rezultatov se ne sramujemo; o tem smo vedno pripravljeni javno in glasno povedati. Prepričani smo, da nekatere delovne organizacije, ki v finančnem pogledu nimajo težav, ne dosegajo tako uspešnih strokovnih in delovnih rezultatov. Vsa leta smo povečevali prirejo. V letu 1984 smo napram letu 1983 povečali prirejo mleka za 2,8 %, prirast govedi za 18,4 %, prirast prašičev ža 17,7 %, kar je izreden uspeh, saj smo istočasno zmanjšali porabo močne krme v prireji mleka za 5 %, v prireji govejega mesa, za 25,4 %, ter v prireji prašičev za 1,8 % Stalež govedi smo povečali za 7,9 % oziroma na 3949 kom. in prašičev za 8,2 % oziroma na 18.415 kom. Povečali smo zakol govedi za 25 % zakol prašičev za 16,9 % in izdelali več mesnih izdelkov za 18,7 %. Ugodna rast fizične proizvodnje je dosežena tudi v TOK Kmetijstva, saj je odkupljenega več mleka za 5,6 % govedi za 84,3 %, jajc za 160,5 % in povečal se je stalež ovac na 2.050 kom. Skupaj smo dosegli indeks fizične rasti proizvodnje 113,1 %, dočim je rentabilnost le 55,4 %. V prireji mleka je bil porast v družbeni proizvodnji praktično le v Kočevju. Drugod, na večjih farmah, se opaža od 2 — 7 % znižanje proizvodnje. Pomembna ugotovitev je tudi ta, da smo torej v celoti uresničevali naše plane, ki so bili usklajeni z občinskimi in republiškimi smernicami ter dogovorom o proizvodnji hrane v tem letu. Proizvodnim uspehom v letu 1984 žal' ni sledilo finančno poslovanje. Ugotavljamo, da so ekonomski pogoji poslovanja v živinorejski proizvodnji Po dosedanjih pokazateljih kaže, da je kmetijski prostor na Kočevskem najbolj prikladen za živinorejsko proizvodnjo. Veliko se v zadnjem času govori tudi o kmetijski pror iz vodu ji v hribovitem svetu. Iz gospodarskih in strateških razlogov ne moremo dopustiti zmanjšanega obsega prireje prašičev v Sloveniji in seveda tudi pri nas v Kočevju ne. Enako menimo, da se ne sme zmanjševati obseg živinorejske proizvodnje v TOZD Govedoreja niti ne v TOK Kmetijstva. Dopustna je le prerazporeditev obsega proizvodnje. Ta prehod mora biti postopen. Z rajonizacijo je treba ponovno določiti in učvrstiti, katero kmetijsko proizvodnjo bomo razvijali na posameznem območju Slovenije. Za Kočevsko menimo, da je živinoreja edina alternativa izkoriščanja kmetijskega prostora in temelj kmetijstva. V letu 1985 in trajno naprej naj bi cene živine tromesečno usklajevali z dejanskimi stroški prireje glede na znana paritetna razmerja med ceno koruze in ceno mesa oz. mleka. Pri tem je treba upoštevati tržne cene in naročeno proizvodnjo. Prirast govedi v letu 1984 je bil za 18,4 % kot v letu 1983 foto: D. Škulj iz dneva v dan hujši in nedorečeni. Vse to zahteva takojšnje ukrepanje. Doseženi finančni rezultati so izredno slabi, saj je TOZD Govedoreja zaključila z izravnanim rezultatom, ob tem da smo dobili 61 milijonov din pomoči iz potrošnih središč in republike in da smo dvignili vrednost zalog živine za 55 milijonov din. Pri tem nismo formirali nobenih skladov. Tudi v TOZD Prašičereja je dosežen izravnan finančni rezultat, s tem da smo dvignili vrednost zaloge živine za 92 milijonov din. TOZD Mesarija in TOZD Agroservis sta zaključila nekoliko boljše, vendar sta komaj dobro pokrila le obvezne sklade. TOK Kme- V politiki financiranja hribovskega sveta pa morajo biti zagotovljena sredstva za vse nakopičene obveznosti iz preteklih let, odplačilo anuitet ter pokritje primanjkljaja obratnih sredstev. To naj bi bil dolg za nazaj. Za naprej pa morajo biti zagotovljena sredstva po sprejemljivi obrestni meri. K zagotovitvi tekočih ekonomskih problemov je treba določiti višino premije, ki pokriva razliko od priznane cene (npr. mleko ali meso do proizvodnih stroškov). Seveda je treba upoštevati to dejstvo pri povprečnih stroških prireje in v določenih pogojih gospodarjenja. Za stabilno proizvodnjo v hribovitem svetu se mora zagotoviti vso infrastrukturo in pogoje za razvoj družbene dejavnosti (tu gre za izgradnjo cest. napeljavo elektrike in telefona, oskrbo z vodo, ipd.). Za zagotovitev poseljenosti hribovitega terena je poleg kmetijske in gozdarske dejavnosti zelo pomembno, da se odpira 'delovna mesta z dislociranimi obrati drugih dejavnosti oz. dopolnilno obrt na domači surovini (les). S tem bi zagotovili pogoje za življenje v hribovitem svetu na Kočevskem. Pot v stabilizacijo našega gospodarstva bomo dosegli le l uveljavljanjem položaji delavca v OZD v vseh njenih povezavah in odvisnostih, v skupnem prizadevanju za vključevanje gospodarstva v vse oblike mednarodne menjave. Z uresničevanjem dolgoročnega programa, gospodarske stabilizacije je prišlo do spreminjanja zavesti, kar zadeva delovanje ekonomskih zakonitosti. Tudi KG Kočevje si je zastavilo nalogo rešiti nekatere stalne notranje probleme, poiskati boljše organizacijske, tehnično-tehnološke rešitve ter urediti čim več primernih kmetijskih zemljišč z agromelioracijami in drugimi posegi. Da bi lažje razumeli vsa ta prizadevanja Kmetijskega gospodarstva, ter da bi tudi realno gledali na dosežene rezultate na tem področju, je prav, da bi zvedeli nekaj več tudi o pogojih gospodarjenja te panoge. Izredno slabi pogoji gospodarjenja se kažejo danes v kmetijstvu predvsem v prehitri rasti cen repromateriala in opreme v primerjavi s cenami kmetijskih proizvodov (mleko, meso) ter v ogromnem pomanjkanju likvidnih sredstev. Trenutno nam manjka ob že koriščenih vseh selektivnih kreditih LB po stanju L 3. 1985 kar 441.081.055,00 din, Ta sredstva bi morali dobiti kot nepovratna in brez obresti, ali po minimalni obrestni meri (npr. 5 %), in sicer dolgoročno. Poseben problem predstavljajo izredno slabi življenjski in delovni pogoji delavcev, slaba kadrovska struktura delavcev in nizki ftsebni dohodki ter zapostavljenost panoge. Oprema je iztrošena, saj jo je kar 88 % odpisane, sredstev za investicijsko vzdrževanje objektov in opreme pa ni. Za to bi rabili najmanj 400 — 500 milijonov din. Investicijsko smo nesposobni, kreditov za nove investicije pa ne moremo najemati. Družba postavlja za kmetijske proizvajalce plan proizvodnje, ki je v skladu s potrebami prehrambene bilance, in tudi odgovornost za ne-uresničitev plana. Seveda je to razumljivo, saj bi se sicer sprožil plaz nezadovoljstva potrošnikov v oskrbi. Položaj kmetijskih delavcev ob vsem tem ni pomemben. V kalkulaciji se ne upošteva obvezno formiranje skladov (stanovanjski sklad, sklad skupne porabe itd.). Kako naj torej ob tem kmetje in posestva izboljšujemo življenjske pogoje. Nerazumljivo je, zakaj ekonomisti ne vključujejo v kalkulacijo »akumulacije«. Kmetijci menimo in v bodoče zahtevamo, da se pri živinorejski proizvodnji vključi kot element tudi akumulacija. Premajhen vpliv je tudi na delitev dohodka v predelovalni industriji. Znano je namreč, da ima predelovalna industrija večji dohodek kot direktna proizvodnja, (ima »škarje in platno«). Za zaključek le še to: Če nismo v vsem času imeli v živinorejski proizvodnji akumulacije, smo jo le dočakali, žal tokrat v obliki akumuliranih problemov. Če bi hoteli v Kočevju rešiti nakopičene probleme in sanirati stanje, bi po grobi oceni rabili eno milijardo dinarjev. Pogovor vodil: Danilo ŠKULJ IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Dejavnost v krajevnih organizacijah Rdečega križa M vil priljubljeni' oblike aktivnosti \ k rujev n ih organizacijah Rdečega križa (KO RKl sodijo■ srečanja priletnih občanov in srečanja krvodajalcev. - V KS Stara cerkev so srečanje priletnih občanov pripravili skupaj Društvo upokojencev in RK. — V Dolgi vasi je bilo srečanje krvodajalcev s podelitvijo priznanj 22. 12. 19X4. — V Željna h je aktiv RK pripravil srečanje krvodajalcev na Prešernov elan. X. 2. 19X4. — V KS Rudnik je KO RK pripravila skupaj s KS srečanje krvodajalcev 3. marca 19X5 (o prireditvi so poročali v prejšnji štev ilki Kočevske novice). - 15. marca je bilo srečanje priletnih občanov v Zcljnah: pripravili so ga skupaj Društvo upokojencev in RK. Do konca aprila predvidevamo podelitve priznanj krvodajalcem še v KO RK Stara cerkev in v KO RK Kočevska Reka. Včasih je srečanje krvodajalcev združeno s srečanjem priletnih občanov, kot je bilo I I. marca 19X5v KS IVAN OMIRZA. Uvodne besede je krvodajalcem podala sekretarka občinske organizacije RK Kočevje, l ov. Vrabič, ki je najstarejši aktivist RK v Livoldu, je spregovoril o nastanku in razvoju mednarodne organizacije Rdečega križa. Za prijetno razpoloženje sta poskrbela harmonikarja Letig Mitja in Vlašič Franci. Prireditve so se udeležili predstavniki KS IVAN OMLRZA. tov. Mušič danko ter predstavniki KO RK Letig Ferdo in Žagar Silva. V KS Ivan Omerza je čutiti aktivnost na področju socialnega skrbs- tva. saj delegacija za SIS socialnega skrbstva tesno sodeluje z org. RK v krajevni skupnosti. Za X. marec so aktivisti obiskali devet starostnikov, ki bivajo po domovih širom Slovenije. Izročili so jim skromna darila. Vsi obiskani so izrazili željo, da hi se čimprej vrnili v svoj kraj oz. v dom starejših občanov, ki bo v Kočevju. Najstarejša občanka iz KS IVAN OMLRZA biva v domu na Jesenicah. To je Jerza Ozbič. ki bo 17. marca dopolnila 93 let. Je zdrava in vse lepo pozdravlja. Za X. marec je bilo prisčrno srečanje priletnih občanov tudi v Črnem potoku. Sredstva za skromne zakuske so prispevali KS IVAN OMLRZA in delno RK ter pridne roke aktivistk Rdečega križa. IRLNA GORNIK Ob prazniku krajevne skupnosti Kočevje — mesto Te dni mineva 41) let. odkar so 4. maja 1945 enote narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije osvobodile mesto Kočevje. Zato 4. maj ni bil slučajno izbran za praznik našega mesta in krajevne skupnosti Kočevje — mesto, temveč je bil izbran in s sklepom skupščine Krajevne skupnosti Kočevje — mesto razglašen za krajevni praznik, da bi nas spominjal na najbolj srečen trenutek iz zgodovine našega mesta. Kočevje je bilo pred drugo svetovno vojno središče nemško govoreče manjšine. ki se je leta 1941/42 odselila v Rajh. ker so med okupacijo Kočevsko zasedli Italijani. Po kapitulaciji Italije je bil v Kočevju od L do 3. oktobra 1943 zbor odposlancev slovenskega naroda in izvoljen Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). Še istega leta. oktobra meseca, so sc partizani umaknili iz Kočevja, a so mesto pozneje večkrat napadli. V vsem povojnem obdobju, ko je Kočevje ponovno pričelo rasti iz ruševin (med vojno je bilo 22 krat bombandtrano). so se v mesto priseljevali ljudje iz vseh krajev naše domovine. Vsi ti priseljenci so tudi pomagali graditi današnjo podobo Kočevja. Še posebno pa seje niiSto razvilo v zadnjem desetletju, ko je bilo zgrajeno nad I2().()()() nr pločnikov. ulic. parkirnih prostorov in veliko ostale prometne infrastrukture. Dograjena in razširjena je bila mreža javne razsvetljave, zgrajenih je bilo mnogo komunalnih objektov. Mladina in športniki so dobili igrišča, moderen stadion, novo telovadnico z bazenom itd. Urejeni in /grajeni so bili povsem novi predeli mestnih naselij. Strelišče. Mestni log. Trata. Turjaško naselje. Kajuhovo naselje, stanovanjska soseska oh Cesti heroja Marinclja. naselje Pri Unionu s povsem novim predelom Ob mahovniški cesti. Mesto je bilo in je v nenehni rasti in razvoju, prat zato se srečujemo tudi s povsem novimi problemi, ki se porajajo v medsebojnih odnosih ustvarjanja lepše bodočnosti vsem krajanom našega inesta. Hitra rast mesta in nenehna rast števila prebivalcev narekuje nenehno skrb za uskladitev nastalih situacij in vse priznanje gre našim delovnim organizacijam. 'da v teh prizadevanjih vsestransko sodelujejo, zavedajoč se. da je potrebno iz dneva v dan zagotavljati nova delovna mesta mladini, ki zapušča šolske klopi. V ta namen so naše delovne organizacije velik del razpoložljivih Finančnih sredstev usmerile v izgradnjo novih industrijskih objektov, v nabavo modernih strojev, reorganizacijo proizvodnje. Obenem s lemi prizadevanji pa so delovne organizacije posvetile veliko pozornost strokovnim kadrom in celotni kadrovski politiki. Z nenehno, vendar usklajeno rastjo mesta, sc porajajo novi in novi problemi. katerih do včeraj nismo poznali, moramo pa jih sproti reševati, da bomo lahko dočakali srečnejši jutri. Za Reševanje vseh nastalih situacij bomo tako kol v preteklosti iskali najboljše rešitve tudi v bodoče. Čeprav gradi mesto tudi že nova generacija, prebivalci Kočevja niso pozabili na vse žrtve, na utrjeno bratstvo, prekaljeno v borbi za boljši jutri. Z željo, da bi nadaljevali s tradicijami naše revolucije, s svetlimi vzori iz narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve samoupravnega socializma, je krajevna skupnost posvetila svo pozornost sodelovanju z ostalimi kraji širom naše ožje in širše domovine. Prav iz navedenih razlogov je v preteklem obdobju prišlo do navezave prijateljskih stikov in sodelovanja in končno tudi do pobratenja s posameznimi krajevnimi skupnostmi iz vseh republik naše domovine, la krog pobratenih krajevnih skupnosti so sklenile: KS Školja loka. koordinacijski odbor krajevnih skupnosti mesta Pro k uplje iz Srbije. KS »Krešo Ra-kič« — Trnsko — Novi Zagreb iz SR Hrvatske, KS »Topolica« mesta Bara iz SR Črne gore, koordinacijski odbor krajevnih skupnosti mesta Kočani iz SR Makedonije in KS Višegrad iz SR Bosne in Hercegovine. 4. maj je praznik našega mesta, praznik srečnega dogodka iz naše polpretekle zgodovine. Vendar je 4. maj tudi dan. ki jugoslovanske narode spominja na žalostni trenutek, ko nas .je za vedno zapustil naš maršal TITO. Ostala pa so njegova dela, njegove ideje, njegova revolucionarnost, gibanje neuvrščenosti, ideja bratstva in enotnosti ter mednarodnega sožitja. Vsa njegova dela in napotki bodo tudi v bodoče vodilo pri vsem našem ustvarjalnem delu. Borut Hočevar Iz KS Kočevje — mesto Svet krajevne skupnosti Kočevje— mesto je pred kratkim obravnaval osnutek programa bodočega samoprispevka. Podobno kol v drugih krajevnih skupnostih, je bila odločno podprta usmeritev, da bi bodoči samoprispevek za urejanje in gradnjo vodovodov v občini. Mesto ima namreč zelo dotrajano vodovodno napeljavo. voda ima slab pritisk, še posebej pa je kritično omrežje hidrantov, ki so stari od 30— 40 let in takorekoč neuporabni. Svet Z K pri krajevni skupnosti je pripravil dokončno gradivo za razprave o preoblikovanju krajevne skupnosti. Za prostorsko preobliko- vanje so predlagane tri variante, in sicer: I. krajevna skupnost naj teritorialno ostane tako kot je. več pozornosti pa je treba posvetiti vsebini dela. 2. KS naj se razdeli na tri krajevne skupnosti 3. KS naj se razdeli v krajevne skupnosti po področjih, tako da bi jih bilo v samem mestu Kočevje približno devet. Kompletno gradivo o preoblikovanju KS je bilo objavljeno v Informatorju krajevne skupnosti sredi aprila. Po tem datumu so pričeli sklicevati zbore krajanov, na katerih naj bi se dokončno odločili, kaj storili s krajevno skupnostjo. Pred vrati so nove volitve in zaradi njih z dokončno odločitvijo o preoblikovanju ni več mogoče odlašati. V Kočevju je praktično ves april potekala obsežna akcija »čisto Kočevje«. Db prazničnih majskih dni naj bi temeljito očistili mesto, popravili ceste in pločnike uredili spomenike, očistili okolico gradbišč oziroma odstranili vse. kar kazi mesto. Akcijo jcorganizi-rala krajevna skupnost, v njej pa naj bi sodelovali takorekoč vsi občani. Podobna akcija je bila tudi lani. Takrat so se najslabše odrezali hišni sveti. Zato so bili letos še posebej pozorni, kako so skupnosti stanovalcev očistile okolico svojih bivališč. Opravljeno delo bo ocenila ustrezna komisija in v primeru, da hišni sveti naloge ne bodo opravili, bodo kršilci odloka o javnem redu. Nadaljevanje del na mostovih Čabranke in Belice Lanske katastrofalne poplave v dolini Čabranke so tako poškodovale most na Čabranki med naseljem Plcšci v SR I Irvatski in novo vasjo Strojiti, da je bil popolnoma onemogočen promet preko njega. Isto se je zgodilo z mostom na Belici, preko katerega poteka cesta v Bczgarjc. Obe vasi sla bili tako odrezani od sveta. Škoda-je nastala tudi na cestah, posebno še na cesti proti Žurgam, kjer je del ceste odnesel hudournik, močno poškodovan je bil podporni zid ob Kolpi v bližini Ribje k a itd. Posebne komisije so ocenile škodo in ocene poslale na ustrezna mesta v republiki z zahtevkom, da so sredstva potrebna za sanacijo poškodb. Ker ljudje od sveta odrezanih naseljih niso mogli čakati, da se zberejo sredstva, kijih še sedaj ni od nikoder, je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje sprejela sklep, da se sredstva, začasno uporablja za zgraditev obeh mostov. Mostova sta bila zgrajena dokaj hitro do te faze. da je preko njih možen promet. Preostala dela se bodo sedaj nadaljevala, upati je. da bodo vsa dela kmalu končana v splošno zadovoljst- vo krajanov ob Čabranki in Belici, ki imajo sedaj solidno urejene objekte, po katerih imajo zagotovljeno pot do šole, službe in sploh do drugih krajev. Izvajalec del je SGP Zidar iz Kočevja. Vrednost del pa je za most v Str-ojičih 10,346.071.00 din in za most v Bczgarjih 4.583.505,00 din. Ker sredstev za sanacijo preostalih poškodb po poplavah še vedno ni od nikoder, je ogrožen kompleten program posodobitve regionalnih cest v manj razvitem področju naše občine. VINKO ZAJEC' Iz KS Rudnik — Šalka vas Koprivnik, je dolga desetletja propadal. število prebivalcev pa se je zmanjševalo. Kazalo je že. da bo vas povsem opustela, k sreči pa se to ni zgodilo. V minulih dveh—treh letih se je to področje pričelo hitreje razvijati. tako da število prebivalcev spel počasi raste pa tudi mladih je med njimi vse več. Da hi se novo prebivalstvo Koprivnika bolj povezalo, se je vaški odbor lotil vrste akcij. Med njimi izstopa urejanje športnih objektov. V minulem obdobju so tako s prostovoljnim delom in pomočjo delovnih organizacij asfaltirali športno igrišče ter uredili smučišče in kupili vlečnico. Kako iz težav v Tekstilani? V minulem letu sta imela v jkočevski občini največ ekonomskih težav delovni organizaciji Itas in Tekstilana. Tokrat vam predstavljamo Tekstilano. Da ne bi izgubljali preveč prostora z navajanjem podatkov o tem kolektivu, se raje takoj posvetimo tistemu, kar bralce najbolj zanima. To paje, kako jcTes-tilana zabredla v težave in kako misli priti iz njih. Osnovni vzrok vseh problemov je gotovo nepripravljenost tovarne na ekonomsko krizo. Ko pa kak kolektiv pričnejo pestiti take težave, se navadno zgodi, da se pokaže še vrsta drugih problemov, ki so bili prej skriti. To seje zgo- dilo tudi v Tekstilani. Kolektiv danes bije bitko na dveh frontah. Na zunanji, kjer se spopada s problemi uvoza, pomanjkanja deviz, hitro rastjo cen surovin, stalno nelikvidnostjo ter na notranji, kjer so problemi s tehnološko organizacijo proizvodnje, pomanjkanjem sposobnih kadrov, delovno disciplino, zastarelostjo opreme itd. Težave obeh vrst so seveda tesno povezane. Eden izmed temeljnih problemov so devize oziroma izvoz ter hitra rast cen domačih surovin. Kilogram' umetnega vlakna iz Ohisa—Skopje je za polovico dražji kot na primer podobno nemško vlakno. O devizni participaciji, ki jo mora Tekstilana plačevati za domače surovine pa , nima pomena govoriti. Tarnanje j nad položajem na domačem 1 tržišču surovin Tekstilani ne bo, pomagalo iz težav. Zato so si v tej j DO za letos pripravili okvirno ta- j kle načrt: Fizični obseg proizvodnje se | mora povečati za približno 309»1 Da bi zadostili deviznim potre- t bam, morajo na konvertibilne 1 trge izvoziti vsaj 40% celotne pr- J oizvodnje," ostalo pa bo na-1 menjeno domačemu tržišču, kjer dosegajo nekoliko višje cene. I Konvertibilni izvoz je torej za Tekstilano nujnost in sam kot tak j ne predstavlja posebnega problema, saj imajo odprte velike Program proslav in prireditev v občini Kočevje ob — 40-letnici osvoboditve — obletnici ustanovitve OF — 1. maju — prazniku dela — prazniku KS Koččvje-mesto — prazniku KS Stara cerkev — 50-letnici stavke tekstilnih delavcev — 35-letnici samoupravljanja 1. maj — praznik dela — ob 9. uri, DO Tekstilana Kočevje ODKRITJE. SPOMINSKE PLOŠČE OB 5(1-LET NIC I ST AVKE TEKSTILNIH DELAVC EV — ob 10. uri POVORKA MLADINE, DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV SKOZI MESTO NA SHOD PRI BRUNARICI V DOLGI VASI — oh II. uti. prt brunarici v Dolgi vasi TOVARIŠKO SREČANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV, BORCEV, AKTIVISTOV OF, PREDSTAVNIKOV DOMICILNIH ENOT IN MLADINE 3. maj 1985 — ob IS. uri, Kulturni center— Kino BREZPLAČNA KINO PREDSTAVA 6. ’ maj 1985 — ob IS. uri, avla Srednje šole tehničnih usmeritev m družboslovja Kočevje OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNIH DEL ČLANOV KLUBOV OZN OB MEDNARODNEM LETU MLADINE 7. — 12. maj 1985 j — Kulturni center — Knjižnica RAZSTAVA SLIKANIC S TEMATIKO NOB 10. maj 1985 — ob IS. uri, Kulturni center — Muzej OTVORITEV RAZSTAVE — OSVOBODITEV KOČEVSKE 11. maj 1985 — ob S. uri. Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje PRIČET EK T EKMOVANJA UČENČEV V POZNAVANJU SLO IN DS 12. maj 1985 — ob 9. uri, Športni center Gaj ŠPORTNE IGRE KS KOČEVJE—MESTO 12. — 18. maj 1985 — Kulturni domovi v krajevnih skupnostih REPUBLIŠKO I EKMOVANJE LUT KOVNIH IN GLEDALIŠKIH SKUPIN—GLEDALIŠKIH DEL 21. april 1985 1 — ob 14.30 uri, parkirišč6j SPREJEM ZVEZNE ST A E ETE MLADOST 23. april 1985 — ob 19.30 uri, dvoran* VEČER OB BAROCS1, 24. april 1985 — ob 19.30 uri, Seškov d ANTON TOMAŽ U; ALI MAT IČEK SE ŽUi (Gledališka predstava ■> 26. april 1985 . — ob 18. uri. Likovni sal«' OT VORITEV RAZS>6 PlSČANČEVE , — ob 19. uri, poročna d SVEČANA PO DELT Jj OP, SREBRNIH ZN-*]1 KOČEVJE—MESTO 27. april 1985 — ob 9. uri, park herojev START POHODA rv — ob 9.20 uri, Nova vas < j PREVZEM STALE* Dolina—Kočevje L — ob 12. uri, park herojej ;l SPREJEM ŠTAFET L Dolina—Kočevje yi — ob 15. uri, pred sporM PROMENADNI KOVl ODHOD ŠTAFETE , — ob 16. uri, pri spornem* jj| PROSLAVA OB K*A I STARA CERKEV f SPREJEM ŠTAFETp Dolina—Kočevje 28. april 1985 — krajevne skupnosti jf POSTAVLJANJE Ml--* 30. april 1985 . april imV' ob IS. uri, koča pn SREČANJE PLAN INV ob 20. uri, krajevne sK KURJENJE KRESOV - v'** *■ “ * ~ . ' . ' J . NA&OONS vv«, JWiWyi ----novice BORBI IN SVOBODI { Po odselitvi kočevskih Nemcev in prihodu italijanskih okupacijskih vojaških formacij je na Kočevskem vsplamtel plamen upora, na katerega je množice pripravljala vrsto let KPJ. Tako je postala Kočevska zibelka partizanstva na Slovenskem. Iz poročila Edvarda Kardelja, na zboru odposlancev slovenskega naroda »...Vsa zgodovina nas je tepla, razbijala, trgala kos za kosom naše zemlje od našega ljudstva in ljudstvo od matične zemlje, žigosala nas je pred vsem svetom kot narod sužnjev, hlapcev najbolj zavržene reakcije, kot narod, ki se ni znal boriti za svojo lastno svobodo, kot narod, ki je vedno zamujal poslednji vlak v svobodo in napredek. Najboljši sinovi in hčere slovenskega naroda od Prešerna, Levstika in Cankarja do današnjih dni so prenašali to sramoto in to ponižanje z grenkobo in odporom v srcih, toda niso mogli spremeniti take usode svojega naroda. Končno je v teh letih prišel čas, ko je slovenski narod za vselej zaključil to žalostno poglavje svoje zgodovine. V oboroženem boju poslednjih dveh let je pred vsem svetom manifestiral to novo poglavje v svoji zgodovini, dokazal je, da je prenehal biti hlapec raznih tujih gospod, daje postal zaveden bojevnik v zboru svobodoljubnih sil človeštva v borbi proti zatiranju, tiraniji, zlu in mraku, za napredek človeštva, za resnično ljudsko demokracijo. In prav to dejstvo je obenem jamstvo, da bo končno slovenski narod lahko uresničil vse svoje narodne pravice in si odprl pot svobodnega razvoja v bodočnost. Če smo bili doslej drobiž za urejanje medsebojnih računov imperialističnih velikanov, smo sedaj postali nosilci napredne ideje v tem delu Evrope...« Udeležencem pohoda po njegovem rojstnem kraju, 1972: Pionirji, spoznavajte naše kraje, razvijajte misel bratstva, kije naše narode stala toliko krvi, krepile enotnost naše države. Naša država, čeprav geografsko majhna, si je s svojim odporom med vojno in z dosežki v socialistični graditvi pridobila v svetu zelo velik ugled. Zdaj imate tudi vi, najmlajši, veliko prijateljev po vsej zemeljski krogli. Varujte ta ugled! Tito Dvorana v Sokolskem domu (sedaj Šekov dom), za časa zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943 O udarni moči partizanskih enot in o vsestranskem odporu ljudi zgovorno govori podatek, da so imeli Italijani na Kočevskem stacioniranih dvakrat več vojakov kot je bilo prebivalcev in da so lahko s skrajnimi napori zadržali v posesti le večje in dobro utrjene postojanke. orc* Cankarjeve brigade (Trojka borcev iz Kočevja) Kronološki pregled dogodkov na Kočevskem 6. APRIL 1941, 4 armade fašističnih sil brez vojne napovedi začnejo v zgodnjih jutranjih urah z napadom na Jugoslavijo. 6. — 11. APRIL 1941, mnogo močnejše fašistične armade razbijejo jugoslovansko vojsko na ozemlju Slovenije 11. APRIL 1941, prevzeli vso oblast v Kočevju in na Kočevskem uniformirani kočevski Nemci. APRIL 1941, pred prihodom okupatorske vojske so kočevski Nemci ovirali premike jugoslovanske vojske (sabotaže, prekopavanje cest), poskušali razoroževati manjše enote jugoslovanske vojske, prevzemali oblast in se pripravljali na sprejem nemške vojske. 16. PARIL 1941, na veliko razočaranje kočevskih Nemcev vkorakajo v Kočevje italijanske enote 14. divizije »Isonzo«. MAJ 1941, na Kočevsko pride Franc Leskošek — Luka in se V Konca vasi sestane s člani okrožnega komiteja KPS in jim da navodila za ustanovitev in organizacijo OF. JUNIJ 1941, okrožni komite KPS z Jožetom Šeškom na čelu prične z organizacijo za oboroženo vstajo proti okupatorju. 13. MAJ 1941, na Mali gori pride do prvega oboroženega spopada z italijanskimi karabinerji. 26. JULIJ 1941, izvršena je bila prva organizirana akcija v Kočevju. Prekinjena je bila telefonska zveza med mestom in okolico. JULIJ 1941, pod vodstvom Jožeta Šeška je bila na Travni gori ustanovljena Ribniška četa, ki je delovala na kočevsko-ribniškem območju. Komandir čete je bil Filip Tekavec — Gašper. JULIJ 1941, na Rudniku česeorganizirale sabotažne grupe, ki so izvajale akcije. JESENI 1941, poleg okrajnega odbora OF, organiziranega v maju 1941, je na Kočevskem delovalo že sedem terenskih odborov OF. 14. NOVEMBER 1941, ob 13. uri odpelje prvi vlak iz Kočevja v Posavje (Brežice, Krško, Sevnica), kar pomeni začetek odselitve kočevskih Nemcev na posestva tamkajšnjih Slovencev, ki so jih preselili s tega območja. ZIMA 1941/1942, izvajale so se razne propagandne akcije. Za Mestnim vrhom je bilo partizansko taborišče. 22. JANUAR 1942, odpelje zadnji od stopetintridesetih transportov iz. Kočevja. Odselilo sc je 2033 nemških družin. Skupno 11.509 oseb. 6. JANUAR 1942, v Banja loki organiziran rajonski odbor OF, sekretar Jože Klarič. 1 L MAREC 1942, na Topli rebri na Kočevskem ustanovljen Dolenjski bataljon. MAREC 1942, kočevski rudarji irt delavci množično odhajajo v partizane — v prvo četo Šercerjevega bataljona in v Dolenjski bataljon. 16. APRIL 1942, na Preži pri Borovcu ustanovljen južno dolenjski bataljon iz prve čete Šercerjevega bataljona. Po formiranju notranjskega odreda postal njegov drugi bataljon, kratko imenovan Kočevski bataljon. Deloval ob Kolpi. POMLAD 1942, z naredbo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet z dne 7. aprila 1942 štabu 3. grupe odredov o njenih nalogah za ustanovitev osbobojenega ozemlja se je spomladi začelo osvobajanje terena jugovzhodno od Kočevja. 28. PARIL 1942, po izdaji Roze Škrljeve so Italijani v bunkerju v Konca vasi zajeli sekretarja okrožnega komiteja KPS Jožeta Šeška. Po dvodnevnem mučenju v Kočevju so ga odpeljali v Ljubljano, kjer so ga 11. maja ustrelili na strelišču ob Dolenjski cesti. APRIL 1942, v Mahovniku v Auerspergovi logarski koči so Italijani odkrili partizansko tiskarno. L MAJ 1942, patrulje 3. čete Kočevskega bataljona Notranjskega odreda pod poveljstvom Franca Avblja — Lojka je osvobodila Brod na Kolpi. Tako je v Kolpski dolini začelo nastajati prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji. JUNIJ 1942, osvobojeno ozemlje obsegalo področje od Kolpe do Kočevja. 12. JUNIJ 1942, na osvobojeno ozemlje pride vrhovno vojaško in politično vodstvo. Stari log postane središče osvobojenega ozemlja. 16. JULIJ — 4. NOVEMBER 1942, v tem času je potekala italijanska ofenziva imenovana roška, ki je imela cilj uničiti obsežno osvobojeno ozemlje na Dolenjskem in Notranjskem. Imela je 11 ofenzivnih faz. '16. JULIJ 1942, v vasi Cesta pri Starem logu ustanovljena prva slovenska proletarska brigada Toneta Tomšiča. novice Gostilna Harde Kočevje — 1933 Kočevje — 1919 Grad Po izselitvi kočevskih Nemcev, je na območju sedanje občine ostalo približno 8.000 ljudi. Za svobodo je dalo 2.198 ljudi svoje življenje. Kočevska je dočakala svobodo v razvalinah. Nad osemdeset vasi in naselij je bilo uničenih do temeljev in se niso revitalizirale. Samo mesto Kočevje je bilo v napadih enot NOV in bombnih napadih 80% uničeno. KAKO SE MOJI STARŠI SPOMINJAJO PRVill DNI SVOBODE Bil je sončen dan. Ljudje so delali na njivah. Naenkrat je pritekel deček in vzkliknil: »Ljudje, vojne je konec!« Ljudje niso verjeli. Zato so sami odhiteli domov pred radijski sprejemnik, Po radiu je napovedovalec ponovno sporočil: »Voj- . ne je konec! Sovražnik je pregnan iz naše zemlje.« Ljudje so veselo vzklikali in peli partizanske pesmi. Nato je kmalu skozi vas korakala četa partizanov. Ljudje so metali cvetje in na vsakem obrazu je bil nasmeh. Partizani so peli partizanske pesmi, imeli so tudi harmoniko. Matere so iskale sinove in hčere. Nekatere matere pa so bile žalostne, ker ni bilo med partizani njihovih otrok. Partizani so tolažili nesrečne matere in jim govorili: »Mogoče pridejo za nami z drugo partizansko četo.« V vasi je bilo radostno razpoloženje. Imeli so miting tja do poznega jutra. Edino, kar je ljudem zvenelo v ušesih, je bilo: »VOJNE JE KONEC. SVOBODA JE ZLATO!« Žagar Nataša, 5 F OŠ Zbora odposlancev Kočevje V pričakovanju svojega trenutka — Kočevski nemci v sprevodu Kočevski Nemci so po napadu na Jugoslavijo v Kočevju in na Kočevskem prevzeli 11. aprila 1941 vso oblast. Pričeli so se obnašati nasilno. Uniformirane enote Kočevarjev na čelu s svojimi vodji so sestavile spisek nad 100 Slovencev, ki so jih nameravali obesiti. Vislice so imeli pripravljene v gostilni ■ HARDE. Okrog 70 Slovencev so aretirali in zaprli. Ko so čakali na prihod nemških okupacijskih enot, !so 14. aprila 1941 kočevski voditelji pristali na dogovor, ki so ga sklenili z vodilnimi Slovenci že pred vojno, da V primeru napada na Jugoslavijo ne bodo ničesar storili eden drugemu. Kljub temu pa so aretirane Slovence zadržali v zaporu, da bi o njih usodi odločala redna nemška vojska. Prihod okupacijskih enot v Kočevje 16. aprila 1941 — 14. divizija »INSONZO«, 24. regiment infontije Svoboda so ptice, ki svobodno letijo po zraku. Svgboda je, da se svobodno v tišini in miru učiš, igraš in delaš. Svoboda je vse, kar je v življenju lepega. Novak Brigita 5. F Borci Kočevskega bataljona Svoboda mi pomeni veliko. Lahko mirno hodim v šolo, se učim, pojem, se igram, delam lahko vse. Kaj bi ljudje brez svobode? Da smo svobodni, se moramo zahvaliti pogumnim in neustrašnim borcem. Mojca Jalovec 6. B Svoboda je zame zelo lepa. Otroci lahko hodimo v šolo, se igramo, zabavamo, pojemo in se veselimo. Povsod po svetu pa ljudje niso svobodni. Ti živijo v lakoti, v revščini. Svoboda je lepa, njene lepote se ne da opisati. Knavs Helena KAJ JE SVOBODA? Svoboda' je nekaj lepega. Vsak otrok je rad svoboden, da se v miru igra, uči, pomaga staršem. Človek, ki je svoboden, ima veselje do dela, vsake stvari. Svoboda je veliko darilo. Za mnoge otroke sveta pa je to nekaj nedosegljivega. Zame je svoboda brezskrben nasmeh, veselje, sreča, lepo pomladansko jutro, sonce, moj korak... Darja Metelko 7. D Maj 1942 — civilno taborišče — begunci na delovni akciji (Sektor Mozelj—Rajndol) KO JE PRIŠLA SVOBODA Očka mi je pripovedoval: »Ko sem bil star 6 let, je bilo konec vojne. Vsi vaščani iz naše vasi so bili zelo veseli in so vriskali ter peli. Pogovarjali so se samo, kako bo zdaj mir in kako bodo lahko svobodno delali. Zmenili so se za veselico, tega jaz nisem vedel, ko so nas poslali v gozd, naj se malo igramo. Zvedel sem šele potem, ko sem videl, kaj delajo. Jaz. nisem bil na veselici, ampak me je oče peljal v Kočevje k zdravniku. Medtem ko so oni pripravljali veselico, smo se otroci igrali vojake. Cela vas otrok je bila partizanska, skale in drevesa pa so bili Nemci. Takrat smo iskali po gozdu pozabljene bombe in jih metali v skale in drevesa. Jaz sem jih našel kakih pet. Celo jutro sem jih iskal in jih pridno skrival na en kraj. Ko pa se mi je zdelo, da imam dosti bomb, sem jih pričel metati v drevesa. Zdi se mi, daje bila tretja ali četrta bomba, ko se nisem dovolj urno odmaknil in me je zadel kos v nogo. Tako sem prijokal domov in oče mi jih je naložil po zadnji plati, nato pa me je spraševal, kako sem znal odpreti bombo. Odgovoril sem mu, da sem se naučil od bratov in tako sem izdal še njih. Spraševal se je, kako da nisem slišal pokanja. Jaz sem si pa mislil: »Kako bi ga slišal, ko smo bili pa tako daleč in cela vas je prepevala, pa je vse prekrila radost in smeh svobodnih dni." Pri zdravniku so mi vzeli drobec iz noge, ki ni bil globoko zarit v meso. Razkužil mi je rano, ter dejal, da bom .kmalu zdrav. Zabičal mi je, naj se več ne igram z bombami, ker se mi lahko zgodi še kaj hujšega. Tako nisem sodeloval pri pojedini na veselici ob prihodu svobode.« Čeprav je bil oče takrat še majhen, gotov.o nikoli ne bo pozabil tega dne. Janez Šubič 6. B OŠ ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE luMa e novice Moja stara mama je preživela vojno v Kaštelu pri Splitu v Dalmaciji. Ker je bila že odrasla, je pomagala, kjer je mogla: v kuhinji, bolnišnici in na polju. Stanovali so pri domačinih. Nekega sončnega dne, ko je stara mama prala obveze, je prišla težko pričakovana svoboda. »Nekaterim kuharicam so od veselja in presenečenja popadali lonci iz rok,« se spominja stara mama. V vas so prihajali partizani. Vsi so se od veselja prijeli za roke in zaplesali kolo. Domačini so prinesli vina, domačinke hrano. »Bili so tako srečni, da se tega veselja ne da napisati,« mi pripoveduje stara mama. Spominja pa se tudi žalostnih dogodkov. Nekatere matere so zaman čakale svoje sinove in može. Stara mama se spominja, da je v njihovi sobi od žalosti umrla njihova sovaščanka. Kmalu zatem, ko je prišla svoboda, je priplula po Slovence ladja in jih odpeljala na Reko. Domov so se pripeljali s tovornjaki. Stara mama pravi, da je bil to najlepši dan v njenem življenju. Iris Bačnik 5 F OŠ ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE Svoboda je naj lepši dar. Vsak človek si je želi. Ponekod pa svoboda skriva svoj obraz. Ujeti aktivisti z vrha pri Kostelu Borci Cankarjeve brigade leta 1944 v Koprivniku prevzemajo živino za potrebe brigade Pionirji iz Osilnice z učiteljico 20. januarja 1945 Nekega dne sem poprosila soseda, naj mi pripoveduje o svobodi. Zamislil se je, potem pa je začel pripovedovati: »Živeli smo v Livoldu. Imel sem devet let, ko je k nam prišla svoboda. Naši kraji svobode niso dolgo poznali. A ko je končno prišla, smo je bili vsi veseli. Zgodilo seje tako: bilo je oblačno, pripravljala se je nevihta. Mi, otroci, smo gnali živino domov. Pot je bila dolga. Ko smo bili sredi polja, je priletelo letalo. Legli smo na zemljo in si zakrili glave. Čez čas je nekdo rekel, da so to partizanska letala. Poškilili smo skozi drobne prste in smo na avionu videli peterokrako zvezdo. Vstali smo in gledali za avionom. Priletel je bliže. Nekdo je iz letala vrgel pobarvane listke. Listke smo lovili. Vsak je dobil enega in še jih je ležalo na mokri zemlji. V drhtečih rokah smo držali listek. Na njem je pisalo nekaj besed o svobodi. Na vsakem listku je bila narisana rdeča zvezda. Ko smo prebrali, smo začeli klicati: »Svoboda!« Tekli smo po cesti, ki je bila posuta s kamenji. Trkali smo po oknih in vratih in kričali smo, da so nas slišali po vsej vasi. Moja mati je od veselja zajokala. Dvignila meje v naročje in me poljubila. Njena solza, polna sreče, se meje dotaknila. Bil sem zelo vesel. Oče meje gledal in se smejal. Vas je oživela. Ljudje se niso več skrivali po hišah in gozdovih. Tako je prišla k nam svoboda«. Irma Čatič 6. C OŠ ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE Svoboda je največ, kar si lahko človek želi. Jaz sem srečna, ker lahko hodim brez strahu po ulicah. Včasih pomislim, kako mi je lepo. ker imam očeta, mater in stanovanje. Rada bi da bi bilo tako vedno, da bi bila moja domovina vedno srečna in svobodna, da nikdar ne bi bilo vojn. Pirc Saša 6. C V dneh PD 9. do 12. decembra 1943 je XIV. divizija NOV napadla nemško-domobransko postojanko v Kočevju in jo po hudih uličnih borbah skoraj popolnoma uničila, 12. decembra je nemška intervencijska tankovska kolona prodrla v Kočevje in rešila preostanek nemško-domobranske posadke. PRIŠEL JE MAJ 1945 Moj ded je bil v ujetništvu, v takratni Nemčiji, sedanji Poljski. Ponoči ob 2.00 h se je zaslišalo streljanje. Bolniki so se prestrašili, ker so mislili, da napadajo Nemci. Nekoliko pozneje so jim pojasnili, da je Nemčija kapitulirala. Nihče ni mislil na spanje. Lažji bolniki so začeli prinašati les, s katerim so pripravili kres. Zjutraj so naredili miting. Prišle so tudi ruske kulturne skupine, ki so šle od bolnice do bolnice. Veselili so se ves dan, saj je bil prvi dan osvoboditve. Ponosna sem na svojega dedka, ki se je boril za to, da danes živimo svobodno in brezskrbno. Smole Liza 5 F OŠ ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE Proslava 1. maja v svobodnem Kočevju leta 1946 Slavnostni govornik Gorše Nežka Staro se umika novemu — odstranjevanje ruševin gradu Dvajseta obletnica Zbora odposlancev slovenskega naroda pri spomeniku na prostoru kjer stoji sedaj NAMA NOVEMBER 1942, roška ofenziva svojega cilja, očiščenje Slovenije, ni dosegla. Izmed negativnih posledic ofenzive je treba omeniti nastop oborožene bele garde med pozitivnim pa ustanovitev 3. partizanskih brigad, Gubčeve in Cankarjeve v septembru, ter Šercerjeve v oktobru. MAREC 1943, Italijani začeli veliko ofenzivo, da bi likvidirali odbore OF in partizanske tabore ob Kolpi ter očistili teren na Kočevskem in Suhi krajini. MAREC 1943, partizanska proti ofenziva in težak poraz Italijanov v Jelenovem žlebu 26. marca. 27. — 30. APRIL 1943. zbor aktivistov OF v zaselku Žiben na Pugledu pri Starem logu. Sprejeli so izjavo o enotnosti OF in priznali KPS avantgardno vlogo v slovenskem osvobodilnem gibanju. Ustanovljene skupine OF, ki so se udeležile tega zbora so se odrekle ustanavljanju lastnih organizacij. 13. JUNIJ 1943, ustanovitev prvih dveh divizij NOV in POS (14. in 15. divizija). 8. SEPTEMBER 1943, objava kapitulacije Italije in nastanek velikega osvobojenega ozemlja. 12. SEPTEMBER 1943, v Kočevju ustanovljena 9. brigada iz zapadno dolenjskega odreda (IX. Kočevska). 20. — 25. SEPTEMBER 1943, izvajale so se volitve za zbor odposlancev slovenskega naroda. SEPTEMBER 1943, likvidacija plavc garde v Gračaricah (9. september) in bele garde na Turjaku (19. september). 1. — 3. OKTOBER 1943, zbor odposlancev slovenskega naroda v Sokolskem domu v Kočevju. Dvorano so poslikali z gesli partizanski umetniki Nikolaj Pirnat, Ive Šubic in drugi. Zasedanje je zaradi varnosti potekalo samo ponoči. Zavarovan je bil trikratno: brigadno, z bataljonom VOS in okrožnim VOS Kočevje. Za varnost je bil odgovoren Alojz Rauh — Potemkin. Na zboru je prisostvovalo 572 svobodno in demokratično izvoljenih odposlancev iz vse Slovenije in razne delegacije: delegacija AVNOJ , vrhovnega štaba NOV in POJ, glavnega štaba NOV in POS, predstavnik britanske vojske major Jones. Vseh prisotnih je bilo okoli 650 delegiranih in izvoljenih odposlancev. Izvolili so 120-članski SNOO, kot najvišji slovenski oblastveni organ, ki je bil istočasno tudi vrhovni plenum OF, kot najvišji politični organ. Izvolili so tudi 10-člansko predsedstvo SNOO, kot izvršilni organ SNOO, kije bil tudi izvršni odbor OF. O F seje razvila v ljudsko oblast in postala edini zakoniti predstavnik slovenskega naroda. Tako so bili položeni temelji slovenske državnosti. Izvolili so tudi 42-člansko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ in proglasili priključitev slovenskega primorja k slovenskemu ozemlju. 3. OKTOBER '1943, ustanovljen korpus NOV in POJ. slovenski korpus 7. 9. — H). OKTOBER 1943, sodni proces zoper 21 voditeljem in organizatorjem bele in plave garde, prvi tovrstni v okupirani Evropi. Odvijal se je v nabito polni kinodvorani v Kočevju. Preiskovalni sodnik je bil Ivo Vanič — Krški, predsednik sodišča doktor Anton Kržišnik. GŠ NOV in POS je imenoval vojaško sodišče 5. sodnikov. Imenovanje bil tudi tožilec in trije pravniki, kot zagovornik obtožencev, ter pravnik kot zapisnikar. Sodišče je vse obtožence, razen enega zaradi pomanjkanja dokazov, spoznalo za krive narodnega izdajstva. 16jih jeobsodilo nasmrt, 4 pa na prisilno delo. 10. — 12. OKTOBRA 1943, L kongres Zveze slovenske mladine v Kočevski reki na osnovni šoli. 15. OKTOBER 1943, začetek velike nemške ofenzive. 24. OKTOBER 1943, Nemci zasedejo Kočevje in v mestu postavijo svoje postojanke. 9. — 12. DECEMBER 1943, 14. divizija napada Kočevje. Sovražna posadka seje že morala umakniti iz mesta v grad in jo je pred uničenjem rešila pomoč iz Postojne. V bojih za mesto padel tudi komandant 14. divizije Mirko Bračič. JANUAR — NOVEMBER 1944, kočevska je bila razen Kočevja osvobojena. Nemci so držali zlasti ceste proti Ljubljani. Nemške domobranske enote, manjše in hitro gibljive so udirale na odseke v območje naših bojnih enot, da zavarujejo glavne prometne zveze in ustvarijo pogoje za večje vpade na osvobojeno ozemlje — zlasti v Belo krajino. 13. NOVEMBER 1944. 10. brigada na Hribu pri Koprivniku uničila Rupnikov jurišni bataljon, ko seje umikal v Kočevje po vdoru v Belo krajino. 18. — 21. NOVEMBER 1944, napad 18. divizije na nemško domobransko postojanko v Kočevju ob pomoči letalstva in artilerije. Partizani so zavzeli Šalko vas, Rudnik in jugovzhodni del Kočevja. Pred uničenjem jih je zopet rešila pomoč. JANUAR — FEBRUAR 1945, izpadi sovražnika na osvobojeno ozemlje. 10. APRIL 1945, zadnja sovražnikova ofenziva v Suhi krajini proti 15. in 18. diviziji. Boji trajali do konca aprila. MAJ 1945, 15. divizija začne splošen napad na Kočevje. Sodelovale so Gubčeva, Cankarjeva, 12. in 15. brigada, brigada FONTANOT in prva artilerijska brigada. V noči 3. in 4. maj seje nemška domobranska posadka iz Kočevja umaknila proti Ribnici. 4. MAJ 1945, partizanske enote 15. divizije vkorakale v Kočevje. Nastopila je dolgo pričakovana svoboda in obnova uničene Kočevske. Slike: foto arhiv SO Kočevje, Pokrajinski muzej Kočevje Podatki in besedilo: Gašparac Vladimir in Kordiš Ivan Mtnhi • novice Z N 40 let razvoja Kočevske Letos mineva 40 let od osvoboditve Kočevske. To je obdobje, v katerem se lahko oceni, kakšen razvoj je bil dosežen v povojni izgradnji. Seveda pa je v tem sestavku težje podrobneje prikazati razvoj na vseh področjih, zato bi na kratko opisali napredek na nekaterih področjih oz. v nekaterih delovnih organizacijah. Občina Kočevje je po svoji geografski in prometni legi ter po svoji socalnoekonomski strukturi ene najbolj svojevrstnih občin v Sloveniji. Po velikosti je druga največja občina v SRS in meri 76.580 ha, a hkrati ena najredkeje naseljenih, saj živi tu 24 prebivalcev na kvadratni kilometer. Več kot dve tretjini prebivalstva sta koncentrirani v ožji kočevski dolini in v mestu. Okrog 80% vseh površin je v družbeni lasti, prav takšna površina pa je porasla z gozdovi. »Nobena dežela in nobeno mesto na Slovenskem bržčas nista bili tako razdejani in opustošenj v zadnji vojni in zaradi medvojnih dogodkov, kot sta bila ravno Kočevska in Kočevje, pokrajina in mesto, ki ju zaradi njunega pomena in vloge po vsej pravici lahko označimo kot simbol slovenske svobodoljubnosti in imenujemo zibelko in trdnjavo slovenskega narodnoosvobodilnega boja in slovenske državotvornosti«, je zapisal Nande Žužek v knjigi 500 let mesta Kočevje. Kočevska je bila dejansko po vojni opustošena, saj je bila industrija skoraj v celoti uničena, v mestu pa je bilo okrog 80% hiš porušenih. Po nekaterih podatkih je bilo med vojno požganih in opustošenih 85 vasi in naselij, do leta 1948 pa je bilosamo 11 naselij delno obnovljenih in ponovno naseljenih. Skoraj 50 vasi se ni nikoli več obnovilo. Tako je bilo ponovno izgradnjo potrebno začeti skoraj iz nič. Velike spremembe so nastopile-tudi v številu in strukturi prebivalstva. Na prehodu iz. leta 1941 v 1942 se je s Kočevske izselilo okrog 12.000 Kočevskih Nemcev, zmanjšalo pa se je tudi število slovenskega prebivalstva. Po vojni se je začelo na izpraznjeno Kočevsko naseljevati prebivalstvo praktično iz cele Jugoslavije. Tako danes živi v občini okrog 18.500 prebivalcev, ki pripadajo 18 narodom oz. narodnostim. Kako se je gibalo število prebivalstva, nam kaže naslednja tabela iz popisov prebivalstva: KS DRAGA KS KOSTEL KS POLJANSKA DOLINA KS STRUGE KS IVAN OMERZA KS STARA CERKEV KS OSILNICA KS RUDNIK—ŠALKA VAS KS KOČEVSKA REKA KS KOČEVJE — mesto Povojna koncentracija prebivalstva v občinskem središču je povzročila tudi določene probleme. Zgraditi je bilo treba ogromno novih stanovanj, povečati in graditi šole, vrtce, zdravstveni dom itd. Zastal pa je razvoj podeželja in v zadnjih desetih letih so bili vloženi ogromni napori, da bi se prebivalstvo ustalilo in da bi se nekateri krajevni centri hitreje razvili. Edini naravni bogatstvi, ki jih je imela povojna Kočevska sta bili les in premog, toda zaloge premoga so že pošle. Pred vojno je bila na Kočevskem še tekstilna industrija in tiskarna, to pa je bilo praktično skoraj vse in še to je bilo med vojno uničeno oz. poškodovano. OBNOVA, DELO IN UKINITEV RUDNIKA Po vojni je bilo treba najprej izčrpati vodo iz zalitega rudnika. Leta 1946 so rudarji že nakopali 58.000 tin premoga. Kočevski rudnik je začel delati leta 1803, ko je bila podeljena prva jamska mera, premog pa je prvi izkoriščal knez Viljem Auersperg. Kasneje so premog izkoriščali še bratje Razingerji in Trboveljska premo-gokopna družba. Kočevski rudarski kolektiv je po vojni skrbel za razvoj in modernizacijo rudnika in leta I960 dosegel že skoraj 200.000 ton izkopanega premoga. Nastopila so tudi slaba leta. Tako je proizvodnja po letih nihala. Leta 1970 je kolektiv dosegel rekordnih 214.180 ton proizvodnje premoga. Zaloge premoga so začele pohajati in strokovnjaki Geološkega zavoda SRS so leta 1969 ugotovili, da zaloge ob nor* malnem izkoriščanju omogočajo izkop premoga samo še do leta 1972. Kolektiv je pričel iskati možnosti za preusmeritev in po več predlaganih variantah se je leta 1971 rudnik združil z DO ITAS. S postopnim prenehanjem leto štev. prebivalcev od tega kmečko preb. 1931 20.308 — 1948 12.859 — 1953 15.409 6.222 1961 16.970 4.121 1971 17.068 2.350 1981 18.139 805 Podatki kažejo, da se število prebivalstva le počasi veča in da predvojnega števila še nismo dosegli. Industrializacija je povzročila razseljevanje prebivalstva na podeželju in koncentracijo v mestu Kočevje, kar kaže naslednja tabela prebivalstva po KS: izkopa je bil rudnik ukinjen, rudarje pa so prekvalificirali za proizvodnjo v ITAS. Danes je na območju dnevnega kopa rudnika nastalo jezero, ki daje Kočevju novo podobo in nove možnosti — za razvoj turizma in drugih dejavnosti. 1948 1981 915 646 1927 816 756 415 969 466 833 1451 1335 1824 848 499 1098 2463 825 654 3353 8727 LESNA INDUSTRIJA Gozdarstvo in lesna industrija sta bili razviti že pred vojno. Gozdovi grofa in veleposestnika Auersperga in gozdovi italijanske družbe Emona, ki je gospodarila s premoženjem izseljenih kočevskih Nemcev, so po vojni prešli v družbeno last. Proizvodnjo končnih lesnih izdelkov je v Kočevju najbolj razvil LIK Kočevje. Ta delovni kolektiv je doživel nekaj reorganizacij, nekaj slabihjet, pa tudi požar, ko je pogorela Žaga. Danes proizvaja LIK šolsko pohištvo in pohištvo za opremo otroških vrtcev, masivno pohištvo oz. stole, pretežno za izvoz, ima sodobno žago in proizvaja še nekatere druge proizvode oz. polproizvode. Pred kratkim se je kolektiv odločil za ukinitev proizvodnje ivernih plošč. Glede na to, da je les edino naravno bogatstvo Kočevske in da se je LIK uveljavil v izvozu, ima v svojih načrtih občine pomembno mesto. OBNOVA IN RAZVOJ TEKSTILNE INDUSTRIJE Začetek tekstilne industrije v Kočevju sega v leto 1921, ko je bila ustanovljena tekstilna tovarna. V razvoju tekstilne industrije pred vojno je sodeloval tudi tuji kapital. Delavke so se morale boriti za boljše plače in delovne pogoje. Znan je štrajk delavk že leto pred velikim št raj k o m tekstilnih delavcev v Sloveniji. Leta 1935 je tovarna pogorela; tako so delavke ostale brez dela, dokler se tovarna ni postopno obnovila. Po osvoboditvi je bilo potrebno proizvodnjo obnoviti na zastarelih strojih. Vendar je proizvodnja stekla, tovarna pa se je postopno modernizirala. Imela je tudi krizna obdobja. V začetku je imela tekstilna tovarna splošen širok tekstilni program, pozneje pa seje specializirala na proizvodnjo odej. Vključila se je tudi v izvoz in pomagala pri razvoju podeželja z izgradnjo obrata v Osilnici. Kolektiv Tekstilane bo moral poskrbeti za nadaljevanje modernizacije in si s tem zagotavljati nadaljnji razvoj. Na področju tekstilne industrije pa seje razvil tudi Trikon. 5. maja 1959 je občinski ljudski odbor ustanovil zavod za posredovanje zaposlitve invalidom. V začetku je imel zavod več obratov in delavnic. Ker ni bilo invalidov za zaposlitve oz. ker so bile delavnice raztresene in različnih strok, seje zavod 12. L 1965 leta preusmeril v obrtno podjetje Pletiljstvo, ki seje L L 1967 preimenovalo v TRIKON, tovarno pletenin in konfekcije Kočevje. Danes kolektiv uspešno posluje, vključen pa je tudi v izvoz. TISKARNA Prva tiskarna se pojavi v Kočevju že leta 1903, ko je pričel z delom ljubljanski tiskar Jožef Pavliček, predvsem na pobudo kočevskih Nemcev. Tiskarna je bila v središču mesta, Pavliček pa je tiskal tudi za napredne slovenske naročnike. Med vojno je tiskarna prenehala delovati, od Pavlička jo je prevzela italijanska družba Emona. Ob kapitulaciji Italije so partizani spravili stroje in drug material v partizansko tehniko na Rogu. Tiskarski stroj iz tega obdobja je danes v muzeju v Šeškovem domu. Po vojni so za tiskarno sezidali nove prostore na Ljubljanski cesti v Kočevju, ker je bila stavba v središču mesta popolnoma porušena. Tako je na pobudo okrajnega odbora SZDL Kočevje Okrajni ljudski odbor Kočevje ustanovil današnjo tiskarno Kočevski tisk. Začetki so bili težki in z iztrošenim materialom. V tiskarni so se tiskale tudi Kočevske novice. Leta 1955 je delalo v tiskarni 6 delavcev, 10 let pozneje jih je bilo že 54. Nastajajoči mlad kolektiv je skrbel tudi za usposabljanje svojega kadra. V letih I960 do 1965 je kolektiv začel postopno zamenjavati zastarele storje, nadaljnja modernizacija pa je bila opravljena v letih 1969 in 1970. Modernizirana tiskarna je danes usposobljena za tisk večbarvnega propagandnega materiala in drugih tiskarskih uslug. GOZDARSTVO IN KMETIJSTVO Po vojni so razlaščena zemljišča in gozdovi kočevskih Nemcev in Auersperga postali družbena lastnina. Danes s temi gozdovi in zemljišči gospodari SOZD ZKGP, ki je kot Ždruženo gozdarsko podjetje nastal z odločbo vlade LRS leta 1952, ko so se združile vse organizacije, ki so se od Kolpe do Turjaka ukvarjale s kmetijstvom in gozdarstvom. Novo nastalo podjetje je v tridesetletnem delovanju doživelo več reorganizacij. Danes v tej kočevski največji organizaciji poslujejo tri delovne organizacije. Gozdno gospodarstvo gospodari z 41.392 ha družbenih in okrog 25.000 ha zasebnih gozdov, Kmetijsko gospodarstvo pa s 7.537 ha kmetijskih površin. Gramiz kot tretja delovna organizacija v SOZD se danes ukvarja z gradbeništvom in drugimi uslugami, v začetku pa je gospodaril s stanovanjskim fondom ZKGP. Gozdarji so postopno modernizirali proizvodnjo in skrbeli za lažje delo delavcev. Iz gozdnih koč so se delavci postopno preselili v sodoben gozdarski center v Kočevju in v Glažuti. Od ročnega dela pa so postopno prešli na strojno. Tudi kmetijci so doživeli svoj razvoj in modernizacijo proizvodnje. Danes je glavni poudarek dan živinoreji za proizvodnjo mleka in mesa, prašičereji in tudi kmetijski kooperaciji. Nekdaj opuščena zemljišča se postopno usposabljajo za pašo in drugo kmetijsko rabo. Dobre proizvodne rezultate kmetijskih delavcev pa nenehno ogrožajo finančni problemi zaradi razlik v ceni proizvodnih materialov in končnih proizvodov. RAZVOJ KOVINSKE INDUSTRIJE Med začetke kovinske industrije lahko štejemo ustanovitev današnje DO IN KOP. Leta 1946 je tedanji krajevni ljudski odbor Kočevje ustanovil mestno kovinsko podjetje s ključavničarsko in kleparsko delavnico. V začetku so bili zaposleni le trije delavci. Leta 1950 je podjetje razširilo svojo dejavnost in organiziralo tudi gal-vaniko. Leta 1953 seje podjetje iz središča mesta preselilo na sedanjo lokacijo, kleparstvo pa se je ločilo. Tako je nastal postopoma današnji KOVINAR Kočevje, obrtno podjetje Ključavničarstvo Kočevje pa seje razvilo v delovno organizacijo 1NKOP. Danes IN-KOP izdeluje kovinsko opremo, ima sodobno galvaniko in uspešno posluje. Tudi drugi del se je razvil in Kovinar danes opravlja kleparska, ključavničarska, vod-oinštalaterska in druga inštalaterska dela za ogrevanje. Začetki največje kovinsko predelovalne organizacije ITAS pa segajo v leto 1959 in 1960. ITAS je nastal z združitvijo obrata Stojna, ki je spadal takrat k Avtu Kočevje, in podjetja Dom. Itas je pričel proizvajati avtomobilske prikolice, danes pa proizvaja še gradbeno mehanizacijo, silose in sredstva za transport raznih pra-šnatih in drugih materialov. S priključitvijo in prekvalifikacijo rudarjev je ITAS postal poleg ZKGP največja delovna organizacija v občini. ITAS je v preteklih letih doživel svojo konjunkturo, danes pa se delavci te DO otepajo z določenimi težavami. AVTO KOČEVJE — NAJVEČJI AVTOPREVOZNIK Leta 1949 je bilo ustanovljeno prevozniško podjetje GAP, da bi se izboljšalo izkoriščanje kočevskih gozdov. Ime podjetja se je spreminjalo od Splošnega avto-prevozništva Avto-Kočevje do današnjega AVTO Kočevje. Delavci so pričeli s starimi kamioni, danes pa skrbijo za razvoj in obnovo svojega voznega parka. Leta 1954 in 1955 so se s svojimi kadri pričeli s proizvodnjo prikolic. Obrat seje kasneje vključil v ITAS. AVTO Kočevje se je med prvimi v Jugoslaviji pričel ukvarjati z mednarodnim transportom blaga in je danes med največjimi avtoprevozniki v Jugoslaviji na mednarodnih relacijah. V svojem razvoju seje AVTO ukvarjal tudi s turizmom in gostinstvom in zgradil motel Jasnica. Pozneje je opustil to dejavnost in se specializiral za avtomobilski transport. Danes ima ta delovna organizacija sodoben prevozni park ter servisne delavnice za tovorna in osebna vozila. AVTO pomembno prispeva k deviznemu prilivu v občini Kočevje. NASTANEK KEMIČNE TOVARNE MELAMIN Leta 1954 je takratni okrajni ljudski odbor ustanovil kemično tovarno Melamin. Pri zagonu so bile težave, daje podjetje pričelo redno obratovati šele leta 1965. Pomembno je, da je podjetje poskrbelo za razvoj kadra in razvilo svoj lastni laboratorij, ki je bistveno prispeval k razvoju delovne organizacije. Med pomembnimi proizvodi so razne smole, melapan plošče in materiali za oplemenitenje lesa ter čevljarska platna. Kljub nekaterim razvojnim težavam danes delovna organizacija uspešno posluje. Težava je, ker mora precej surovin za proizvodnjo uvažati, zato se bo delovna organizacija Melamin morala še bolj usmeriti v izvoz. OBNOVA KOČEVJA IN RAZVOJ SGP ZIDAR Zaradi potreb po obnovi porušenega mesta in za igradnjo novih objektov je leta 1947 okrajni ljudski odbor ustanovil podjetje Ograd Kočevje, ki seje pozneje preimenovalo v Splošno gradbeno podjetje Zidar Kočevje. Začetki so bili skromni, pozneje pa seje podjetje razširilo in razvilo in si ustvarilo soliden renome med gradbenmi podjetji v SRS. Svojo dejavnost je razširilo na Ljubljano in Reko ter še v nekatere druge občine. Delavci Zidarja so zgradili v Kočevju večino industrijskih in stanovanjskih objektov ter s tem pomembno prispevali k razvoju občine Kočevje. Omejitve investicij v naši državi so povzročile, da se v zadnjih letih ZIDAR srečuje z določenimi težavami. Med pomembnimi objekti, ki jih sedaj gradi ZIDAR, je dom za ostarele občane. RAZVOJ OSTALIH DEJAVNOSTI Razvoj industrije, gozdarstva, kmetijstva in rudnik so pomembno prispevali k razvoju ostalih dejavnosti v občini. Ogromni napori so bili vloženi v elektrifikacijo Kočevske, v razvoj PTT prometa, izgradnjo vodopreskrbe, cestnih povezav, uslužnostnih in obrtnih delavnic ter družbenih dejavnosti. Med manjšimi obrtnimi delovnimi organizacijami, ki se v zadnjem času skokovito razvijajo, moramo omeniti OPREMO Kočevje. Danes lahko rečemo, da smo dobro oskrbljeni z električno energijo, z izgradnjo nove telefonske centrale in centrale v Sturgah pa bo tudi občina dobro pokrita s telefonskimi zvezami. Velike napore bo potrebno vlagati še v razvoj vodopreskrbe in modernizacijo cestnih povezav, kar je bilo v preteklosti premalo storjeno. Še več naporov bo treba vložiti tudi v razvoj podeželja in nekaterih družbenih dejavnosti ter turizma. Če se primerjamo z razvojem nekaterih drugih občin, moramo priznati, da se je Kočevje zelo hitro razvijalo in daje bil dosežen velik napredek. Leta 1968 je občina Kočevje ustvarila 0,95% narodnega dohodka v SRS, leta 1983 pa 0,97% narodnega dohodka v SRS. Po narodnem dohodku na prebivalca je v zadnjih letih občina v prvi tretjini, če vse slovenske občine razvrstimo po tem kriteriju. Tudi število zaposlenih se je nenehno večalo. Leta 1958 je bilo v občini zaposlenih 5290 delavcev, leta 1984 pa že 8300. Treba je tudi priznati, da smo včasih pri ocenjevanju prehojene razvojne poti po osvoboditvi preveč kritični. Večkrat-z doseženim nismo zadovoljni. Po eni strani je to tudi vzpodbuda za nadalnji razvoj. Če pa upoštevamo, kaj smo ob osvoboditvi pravzaprav imeli in kaj imamo danes, pa lahko z večjim optimizmom gledamo v prihodnost, kljub nekaterim težavam, s katerimi se srečujemo. Prehojeno pot bomo morali upoštevati tudi pf' pripravi in sprejemu naslednjega srednjeročnega in dolgoročnega plana razvoja občine Kočevje. JOŽE NOVAK možnosti na tržišču ZDA, kjer bodo prodajali svoje odeje z domačo znamko. Problem so stroški, kajti zunaj, kjer so surovine znatno cenejše, dosegajo tudi znatno nižjo ceno. Vse je toi*ej odvisno od tega, po kakšni ceni bodo kupili surovine. Če bodo lahko kupili romunsko umetno vlakno, potem računajo, da bodo lahko uspešno zaključili leto 85. K temu pa je treba še dodati, da bodo tudi v primeru, če se proizvodnja poveča za 30%, proizvodne kapacitete izkoriščene eca 95%. Navedene številke so vzete iz predsanacijskega programa, ki so ga v delovni organizaciji Pripravili v aprilu, kajti Tekstila-tta je lansko poslovno leto zaključila s pozitivno ničlo, to pa je toliko kot izguba. Kako bodo realizirali navedene naloge, pa je seveda veliko odvisno tudi od razmer v kolektivu. Danes žal odnosi njso taki, da bi vlivali optimizem. Partijska organizacija v Tekstilani je že nekajkrat temeljito in konkretno ocenila delo in odgovornost vodilnih delavcev. Iz te ocene je mogoče izluščiti predvsem tole: Pomanjkanje sposobnih kadrov je v delovni organizaciji že prav kritično. Brez pomisleka pa je ntogoče trditi, da delavke v neposredni'proizvodnji niso krive Za razmere. Večina kolektiva je Pripravljena več in boljše delati, Sai gre konec koncev za eksistenco. Žal pa v Tekstilani še Zmeraj ni tiste stopnje enotnosti, k* je potrebna, da se najde pot iz težav. Medtem ko v Tekstilani izgubljajo energijo za urejanje medsebojnih odnosov, se druge tekstilne tovarne razvijajo—modernizirajo. Modernizacija proizvodnje pa je druga velika naloga, ki sejo bo morala Tekstilana v kratkem lotiti, če bo želela Preživeti. Naj zaključim z mislijo v.d. generalnega direktorja Matije Krkoviča, ki je na vprašanja, ali vidi razvojno pespektivo Tekstilne, takole odgovoril: »Realno gledano, perspektiva gotovo je, kajti danes lahko trdim, daje letošnja celotna proizvodnja ta-korckoč prodana, toda da bomo uspeli bomo morali več in kva-litetneje delati.« Miran Čupkovič nema • novic« p?0 dvorani tTE IN LOKALNE gimnazije, Glasbena šola ■A$B[ Rt TA VESELI DAN rst) : . J6 " U|kOVNlH DEL ROŽE Kočevje—mesto v REBRNIH PRIZNANJ ^ IN PRIZNANJ KS >ll;Pl PRIJATELJSTVA ^'R-svoboda-sožitje (Ib SVOBODA—SOŽITJE d r ^°bode v Kočevju I^ODBE MILICE s, svoboda—sožitje Rjcerkvi PRAZNIKU. KS "'SVOBODA—SOŽITJE l\ « udencu hi Zbornikov DO Kovinar uspešna DO KOVINAR je enovita delovna organizacija. Nastalaje leta 1961 z združitvijo treh podjetij. Predmet poslovanja je predvsem montaža vodovodnih, sanitarnih, ogrevalnih, plinskih in hladilnih naprav, izgradnja energetskih objektov, kompresorskih in črpalnih postaj, izdelava in montaža prezračevalnih, odsesovalnih in klimatskih naprav, splošno kleparstvo, krovska dela ter splošno strojno ključavničarstvo. V letu 1984 je DO Kovinar ustvarila 244 milj. celotnega prihodka, pri čemer smo ob zaključnem računu namenili 34 milj. za akumulacijo. Primerjava kvalitetnih kazalnikov gospodarjenja s sorodnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji uvršča DO KOVINAR med najuspešnejše. Trenutno tej delovni organizaciji združuje delo 100 delavcev, pri čemer je značilna visoka kvalifikacijska struktura/Zaradi potreb po kvalificiranih kadrih s širokim profilom znanja v DO ne morejo nadomeščati kadrov s flukcuacijo iz drugih delovnih organizacij, temveč smo predvsem odvisni od kadrov, ki so štipendisti oz. so vzgojeni znotraj DO. Tu pa se srečujemo s težavami, da kljub relativno visokemu povprečju OD (v letu 1984 je povprečni čisti OD 32.260,00 din), ter pokrivanju celotnih stroškov internata ne moremo pridobiti dovolj učencev za razpisane štipendije. Za leto 1985 smo si delavci zadali precej ambiciozen plan, pridobivanje del v gradbeništvu (visoka konkurenca in nizke cene, fiksne cene, kreditiranje itd.). V DO KOVINAR se zavedamo, da je uspešnost poslovanja ter s tem tudi naša eksistenca odvisna predvsem od lastnega kvalitetnega dela. Zato si prizadevamo v tem letu predvsem dosledno uveljaviti že sprejete organizacijske spremembe, začeti z uvajanjem avtomatske obdelave podatkov ter izboljšati tehnološko in tehnično opremljenost. Konec lanskega leta smo zaključili z gradnjo proizvodne hale v vrednosti 20 milj. dinarjev. Gradnja je bila v celoti pokrita z lastnimi sredstvi. Z novimi pisarniškimi in proizvodnimi prostori si zagotavljamo boljše delovne pogoje, zmanjševanje dragega terenskega dela in s tem krajše roke montaže, možnost zaposlitve pod ugodnejšimi pogoji za starejše in obolele delavce itd. Naš kolektiv vabi vse tiste učence osnovnih šol, ki bodo nadaljevali izobraževanje ter jih veseli samostojen in ustvarjalen poklic, da se nam pridružijo ter nam prispevajo svoj delež k razvoju naše delovne organizacije. ALOJZ IVANČIČ Izžrebani nagrajenci 4. nagradne križanke: — DUŠAN RIFLL.J, Kajuhovo naselje 40, Kočevje — 3. nagrada, torta Slaščičarne »Tri pike,« — DANIELA KLUN, Pri Unionu 11, Kočevje — 2. nagrada — nedeljsko kosilo za 2 osebi v Gozdarskem domu Glažuta, ZKGP Gozdno gospodarstvo Kočevje — TOZD Rog — DARIJ KLUN, Pri Unionu 11, Kočevje — 3. nagrada — dva namizna prta DO Oprema Kočevje. Vodoravna rešitev križanke: Anaksimander, maraton, irka, ataman, aker, zarod, klesar, okarina, I, zo. Na, AO, mejnik, kri, nebo, eta. A, SP, kalin, V, etanol, vas, barvila, eden, ara, ko ar, NO,ol, rog. N, Kam, B, kitica, uta, Amalija, prod, banana, kvari. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Složni Mozeljčani V Mozlju m težko izpeljati kakršnokoli delovne akcije, kot je čiščenje gozda, popravilo ceste, izpeljava družabne prireditve ipd. V čem je skrivnost tolikšne pripravljenosti vaščanov za akcije? Ključ uspeha sega daleč nazaj v pretekli čas. Že od nekdaj so se ljudje radi naseljevali na sončne planote in manjše griče. Tako so mozeljski grič naselili že prvi prebivalci Kočevske. Lepa in zdrava sončna lega je privabljala bližn je in daljnje krajane. Že v starih časih je bilo na vrhu griča raztrošeno ravno pravšnje število kmečkih hiš z lepimi pomlajenimi sadovnjaki. Vas objemajo polja, pašniki in gozd. Idilično podobo vasi zaključuje lepa cerkev sv. Lenarta. Lepota in harmonija narave se je zrcalila tudi v ljudeh. Njihove pridne roke in prijateljski medsebojni odnosi so narekovali ustaljeno in složno življenje ter dajali kraju poseben ton. Že kmalu po naselitvi so prebivalci Mozlja spoznali, daje to kraj. kjer bo treba trdo delati. Kdor se ni znojil na polju, v hlevu, pri košnji, je vihtel sekiro v gozdu ali izdeloval skodle. Povezanost z naravo je tako ustvarjala dobrodušne in pridne ljudi. Tudi različna narodnostna struktura prebivalstva ni mogla skrhati uglašene medsebojne odnose. Skupna obramba proti Turkom pa je prebivalstvo med sabo še bolj povezala. Navsezadnje so združevali ljudi tudi prepiri in pretepi podložnikov med posameznimi vasmi zaradi užitka gozdov, pa tudi obvezna dajatev kočevski gosposki, imenovana župnica, je prispevala svoj delež k enotnemu nezadovoljstvu prebivalstva. Prva medsebojna nasprotja so se pokazala šele pred drugo svetovno vojno, ko je sicer pridne, gospodarne in nekoliko naivne Kočevarje, v času velike odločitve premamil hitlerjanski duh. Med samo vojno pa se je slovensko prebivalstvo našega kraja odzvalo pravilnemu klicu. Stara, že ukoreninjena enotnost slovenskega prebivalstva je pripomogla do ustanovitve rajonskega odbora OF Mozelj. ki je med prvimi v Sloveniji izvajal v praksi celoten program, posredovan od vrhovnega plenuma in izvršnega odbora OF Slovenije. Po vojni je v Mozlju ostalo le malo ljudi, pa vendar je v posameznikih še tlel občutek za skupno stvar. Pomanjkanje in štrleče ruševine so kaj kmalu prisilile vaščane, da so se ponovno združili m stopili skupaj v vrsto. Takrat je bil čas udarniških del. ki so na povsem svojstven način ponovno utrdila medsebojno pripadnost. I udi povojna politična navzkrižja niso mogla bistveno škodovati zdravemu kmečkemu razumu. Vaščane je med sabo povezalo na novo ustanovljeno Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« leta 1953, v katerem so delovale dramska, pevska in reeitaeijska sekcija ter knjižnica. 58 članov tega društva je v sedmih letih obstoja naštudiralo 12 iger in skečev ter skupaj s pevskim zborom redno nastopalo doma in v okoliških krajih. V tistem času so tudi popravili prosvetni dom. Potem se je v Mozlju posvetno življenje nekako ustavilo. Po nekajletnem zatišju in tipanju je bila vsa skrb za družbeno dejavnost prepuščena mladim. Januarja 1981. leta pa so nemirni Mozeljčani ustanovili Kulturno športno društvo »Ciril Dekval« Mozelj. pod okriljem katerega se danes pletejo vse vezi pomembnejših kulturnih in športnih dogodkov. Preko društva smo medsebojno po-x vezani in enotni. Množično se udeležujemo delovnih akcij, organiziramo prireditve in se znamo tudi poveseliti. Jako se v društvu združujejo naše želje in interesi, v njem se krepi naše medsebojno prijateljstvo, ki ima že kar svojo tradicijo. Seveda pa znamo ceniti tudi pomoč drugih, še posebej pri urejanju vodovoda. Vsleel tega prav nič ne dvomim, da ne hi zmogli sami zgraditi tudi nov kulturni dom. Volja je tako velika, da bi bila prava škoda, če z deli ne bi začeli. Prepričan sem, da bomo kljub mnogim težavam, ki nas čakajo, tudi v tem uspeli in da bo sončni Mozelj nekoč dobil nov kulturni dom. Ive Stanič Dosledno izvajati samoupravni sporazum o gojitvi divjadi Delegati lovskih družin so se 30. marca zbrali na 6. seji skupščine ZLD Kočevje. Na seji so obravnavali delo lovskih družin v preteklem letu in sprejeli delovna izhodišča za leto 1985. V svoje vrste so sprejeli lovsko družino Lazina, ki je bila dosedaj v ZLD Novo mesto, pa zaradi pripadnosti VI. lovskogojitvenemu območju gravitira v to zvezo. Izvoljeni so bili tudi novi organi zveze. Za predsednika zveze je bil izvoljen tovariš Maks Šteblaj, za predsednika izvršnega odbora pa dr. Miran Cilenšek. Če na kratko povzamemo vsebino poročil in plodne, kvalitetne razprave, lahko zaključimo, da so bili delegati soglasni, da je delo zveze v preteklem letu potekalo uspešno, da je bila večina nalog zadovoljivo realizirana in da je delo potekalo tako, kot je bilo postavljeno na pretekli seji skupščine. Tudi po lovskih družinah seje kar dobro gospodarilo. Odstrel jelenjadi je bil v celoti realiziran in je bilo v preteklem letu odstreljeno 443 živali. Srnjadi je padlo 827, kar je 97% planiranega odstrela. Slabši pa so rezultati pri odstrelu medvedov in divjih prašičev. Medvedov je bilo uplenjenih le 6 od 13 planiranih, divjih prašičev pa je padlo 81, kar je 77% plana. Lovske družine bodo morale v letu 1985 pokazati veliko več prizadevnosti pri odstrelu divjih prašičev, posebno še, ker narašča škoda, ki jo ta divjad povzroča na kmetijskih površinah, predvsem v obkolpskem območju. Kar pa zadeva medvede, so si lovci soglasni, da številčnost medvedov pada. Poleg tega so bili v preteklem1 letu izredno slabi vremenski pogoji za lov. Vse skupaj je prispe- Nesporna je ugotovitev, da število jelenjadi upada. To je vsekakor posledica okrepljenega odstrela v zadnjih petih letih, saj se v območju, torej v loviščih lovskih družin in gojitvenih loviščih, strelja letno prekft 1600 kospv jelenjadi. K temu je treba prišteti še naravne izgube, to je pogine, ki so bili predvsem v zimi 83/84 izredno visoki in so presegli 50' < odstrela. Ravno upadanje številčnosti jelenjadi povzroča velike težave pri odstrelu, ker je treba veliko več naporov, da se najde divjad. Posledice tega se odražajo v starostni strukturi odstrela, ki ni zadovoljiva. To pa ima lahko dolgoročne negativne posledice. Zaradi tega je skupščina zavezala vse lovske družine, da v bodoče temu posvetijo veliko več pozornosti in dosledno izvajajo samoupravni sporazum o gojitvi divjadi. Okoli 90% uplenjene divjadi je bilo namenjeno za izvoz. Tako so lovske družine ustvarile, skupno z dohodkom od lovskega turizma, okoli 350.000 DM deviznega priliva. Del deviz, ki je po veljavnih predpisih ostal na razpolago lovskim družinam, so lovci odstopili kmetijstvu. Lovske družine so ocenile škodo, ki jih je divjad povzročila na kmetijskih površinah, in izplačale odškodovancem odškod- nino. S Kmetijskim gospodarstvom — IOZD Govedereja pa je bil dosežen dogovor, da lovske družine sodelujejo pri preventivnih ukrepih z zaščitnimi sredstvi in fizičnim delom. Lovske družine so tudi zasebnim kmetom zagotovile veliko število električnih pastirjev. V teku pa so poizkusi z zaščitnimi kemičnimi sredstvi. V kočevski občini je bilo v letu 1984 izplačano 1,169.000 din odškodnin. Škoda je v nominalnem znesku narastla v primerjavi z letom 1983 za slabiz 20%. Ce pa zneske valoriziramo, pa ugotavljamo, da škoda upada in je bila v letu 1984 za preko 27% nižja kot leta 1983. Najbolj se je znižala škoda, ki jo povzroča jelenjad, indeks 1984/83 je 64. To je vsekakor posledica padanja številčnosti te divjadi in uspešne zaščite. Močno pa je narasla škoda, ki jo povzročajo divji prašiči, saj je indeks 197 v primerjavi z letom nazaj, in to predvsem v obkolpskem predelu. Leto 1985 je zadnje leto tekočega srednjeročnega obdobja. Odstrel divjadi se bo gibal v okvirih preteklih let, to je skladno s srednjeročnim načrtom. Pri tem pa bodo lovci veliko več pozornosti posvetili strukturi odstrela in odstrelu divjih prašičev, predvsem tam, kjer povzroča ta divjad velike škode. Pred lovsko organizacijo stojita letos dve zelo odgovorni nalogi: izdelava srednjeročnega lovsko-gospodarskega načrta za obdobje 1986/90 in sprejem samoupravnega sporazuma z gozdarstvom in kmetijstvom o preprečevanju škod, ki jih povzroča divjad v gozdovih in na družbenih zemljiščih. Skupščina je zavezala vse lovske družine in njihove organe, da k temu delu pristopijo z vso resnostjo in da svoja stališka uskladijo. K temu je treba še dodati, da bodo morale lovske družine v tem letu pričeti bolj dosledno izvajati samoupravni sporazum, ki so ga sklenile s krajevnimi skupnostmi o preprečevanju in povračilu škod. Seveda bodo morale tudi krajevne skupnosti dati svoj delež, da se bo ta sklep realiziral JAKA LAVRIŠA Manta • novice Informativni dan na srednji šoli tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje ________ Kultura Tekmovanje za Cankarjevo nagrado Sedmošolci in osmošolci vsako leto lahko preverijo svoje znanje iz slovenskega jezika in književnosti na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, ki ga pripravlja Slavistično društvo Slovenije. Letos spoznavajo s pomočjo svojih mentorjev dela humorista Frana' Milčinskega, se poglabljajo v pisateljev jezik in književne osebe. Najboljši iz šolskega tekmovanja sc bodo udeležili področnega tekmovanja v Ljubljani. Kot vsako leto smo tudi v letošnjem šolskem letu pripravili informativni dan na šoli. Izvedba informativnega dne je del načrta celotne akcije vpisa in usmerjanja učencev. Informiranost učenčevo vzgojno izobraževalnih programih naše šole skušamo izboljšati tudi tako, da že nekaj let pošiljamo na vse osnovne šole in šole s prilagojenim programom posebno gradivo »Informacija o šoli«. Informativni dan je bil izveden K. in 9. marca v dopoldanskem in popoldanskem času. Potekal je v treh ločenih skupinah za naslednje usmeritve: kovinsko predelovalno, tekstilno tehnološko ter za družboslovno in naravoslovno. Podana je bila splošna informacija o usmerjenem izobraževanju, predstavljeni so bili vsi programi, ki jih Šola izvajif, organizacija vzgojno izobraževalnega dela, pogoji vpisa in napredo- Kočevska pop kuhinja vanja, prehodnost programov, in nadaljevanje izobraževanja. Sodelovali so učitelji teoretičnih in praktičnih predmetov na šoli. učenci, predstavniki Skupnosti za zaposlovanje, ravnatelj Doma Dušana Remiha in predstavniki listih OZD, katerih štipendisti se vključujejo v našo šolo. Zelo ugodno je bila sprejeta pobuda šole. da se udeležijo informativnega dneva OZD, ki sicer niso direktno zainteresirane za naše srednješolske programe, bodo pa potrebovale višje in visoko izobražene kadre. Tako smo jih želeli med drugim seznaniti s potrebo štipendiranja učencev v naravoslovni in družboslovni usmeritvi. Udeležba učencev in staršev na informativnem dnevu je bila velika predvsem v dopoldanskem času. Skupno se je udeležilo informativnega dneva 105 učencev in 69 staršev. Takoj po informativnem dnevu je šola sprejemala prijave učencev. Število prijav je bilo dne 2.' 4. 1985 naslednje: rame, saj so zbrane na osnovi razgovorov z učenci in starši tik pred samim informativnim dnem. Za učence in starše so seveda zelo zanimivo podatki o razpisanih kadrovskih štipendijah. Za učence kovinarske in tekstilne usmeritve je razpisanih veliko kadrovskih štipendij (za kovinarsko usmeritev 127, za tekstilno pa 27). Za družboslovno in naravoslovno usmeritev na žalost ni razpisana niti ena štipendija. Seveda pe se prav v ti dve usmeritvi vpisujejo praviloma sami najboljši učenci, ki bodo večinoma s študijem nadaljevali na višji stopnji in bodo še kako koristni našemu kočevskemu gospodarstvu kot strokovnjaki. Upamo, da bodo OZD v občini Kočevje začele v prihodnje na ta problem gledati drugače in bodo razpisale kakšno štipendijo tudi za te učence. Vesel Jasna, dipl. psiholog Kajina Branka Občni zbor ZDRK 22. 3. 1985 v NAMI Predstavljamo.. Po dolgih letih zatišja na področju domače zabavno kulturne tvornosti -sc je v Kočevju končno le nekaj zgodilo. Večina Kočevcev ni natančno vedela, kaj se skriva pod tem naslovom. Verjetno vsled tega občinstvo 29. marca ni napolnilo dvorane v Šeškovem domu. ko so mladi in nekoliko starejši kočevski glasbeniki izvedli prvi festival zabavne glasbe. Nekaj nezaupanja do prireditve gre pripisati tudi dejstvu, da je bil festival te vrste izveden pri nas prvič, ki še nima svojega mesta in slovesa. Posebnost festivala je bila ta. da so bili vsi pevci iz kočevske občine, izvajali pa so skladbe katerih tekste, glasbo in priredbe so prav tako napisali domačini. 13 solistov je predstavilo 16 popevk, za popestritev večera pa je poskrbela skupina mladih kočevskih deklet z izraznim plesom, prav tako z domačo koreografijo in glasbo. Vse skladbe je spremljal v Kočevju precej zapostavljeni ansambel Kočevski medvedi pod vodstvom Uroša Novaka, kateremu gre tudi največ zaslug za uspeh festivala. Svojo nalogo sta izvrstno opravila tudi napovedovalca Nataša Gornik in Jože Lisac, domiselni vezni tekst pa je prispeval znani slovenski teksto-pisec Dušan Bižal. Dri pripravi in izvedbi »kuhinje« je imel nekaj prstov vmes tudi Ive Stanič. Poslušalcem so bile predstavljene naslednje pesmi: Propaganda (zapel Milan Hribar). Melanholija (Andreja Marinč). Vse hitreje (Mirjam Kovačič), 1 lej mala (Albin Likar). Vest (Peter Besal), Na pol (Andreja Marič), S pesmijo (Vlado Komljenovič), Istrska noč (Dušan Bižal). Srečen dan (Andrej Oražem), Klub mladih (Mitja l.etig). Lebi mama (Nataša Lavrič). Maturantska (Umil Bauer), Zdumar (Duo kuhaunca). Trebuh raste (Cveto Polajner in trio: Vera Simonič, Jana Pušnik in Brigita Škufca), K ra tka zgodba (Brigita Škufca in Peter Besal) ter Ne hrani se(Milan Hribar). Omeniti velja še težavo posebne vrste. Zaradi zdravstvenih in drugih razlogov je zadnji mesec pred nastopom odpovedalo kar 13 pevcev, zato je bilo potrebno skoraj vsak dan poiskati in naučiti novega pevca. Kljub težavam so pevci in igralci izpeljali svoj program brez večjih napak. Prisotne poslušalce je »pop kuhinja« kar pošteno ogrela. Prepričan sem, da nekaj izvedenih popevk po kakovosti prav nič ne zaostaja za pesmimi na podobnih festivalih pri nas v Sloveniji. Za uspelo prebroditev prvih festivalskih korakov gre zasluga tudi Krajevni skupnosti Kočevje mesto in Tiskarni Kočevski lisk. Pobuda za festival je prišla takorekoč s ceste Judi organizacija je bila v rokah samih pevcev. Po končanem festivalu so pevci in igralci ansambla Kočevski medvedi, sklenili, da bodo ustanovili Društvo ljubiteljev zabavne glasbe, kjer hi se zbirali ljubitelji tovrstne glasbe, hkrati pa bi društvo tudi skrbelo za strokovno rast (izvajalsko in ustvarjalno), tehnično izpopolnitev in uveljavitev posameznikov. Ker poklicne ustanove v Kočevju premalo ali skoraj nič ne skrbijo za glasbo lažje zvrsti (svetla izjema je le Delavska godba Kočevje), potem si pač morajo tako pevci kot igralci pomagati sami. IVF. STANIČ Usmeritev Vzgojnoizohraževalni programi in predavanja smer izobraževanja skr. sr. nad sku- paj žen- ske kovinsko - kovinarstvo in predelovalna strojništvo obdelava kov. in upr. SR 78 4 strojev SKR/P K) — tekstilno - tekstilni konlekeionar II SR 32 32 teh nološka pomočnik tekstilnega konfekcion arja SKR/P 4 4 dru/hoslovna dru/boslov. - je/iko— slov n a dejavnost -družbosl. smer SR 20 20 naravoslovna -matematična naravoslovno - matematična tehnologija SR 28 17 Malo jih je, ki vedo, da v Kočevju obstaja društvo računovodskih in finančnih delavcev. Društvo je bilo ustanovljeno 23. maja 1958 na pobudo iniciativnega odbora, v katerem so bili Lojze Miklič, Janez Lunder, Tone Kovačič in Dominik Trobentar. Njegov prvi predsednik je bil Janez Lunder. Tedaj je društvo štelo vsega 23 članov. Kasneje se je preimenovalo v Društvo računovodskih in finančnih delavcev Kočevja — Ribnica, ki šteje danes 750 članov in zajema okrog 80% vseh zaposlenih v računovodsko-finančni stroki v obeh občinah. Osnovna naloga društva je skrb za strokovna izobraževanje ra-čunsko-finančnega kadra, katero izpolnjuje z organiziranjem strokovnih predavanj in seminarjev v Kočevju in preko komisije za izobraževanje v povezavi z društvi po drugih občinah, ki skupaj tvorijo izobraževalno skupnost, ki skrbi za organizacijo specialnih strokovnih predavanj. Tako imajo računovodsko-finančni delavci stalno zagotovljeno pomoč ob poplavi sprememb različnih predpisov, da svoje odgovorno delo lahko dobro in tekoče opravljajo. Društvo skrbi tudi za primeren nivo družabnega in rekreativnega udejstvovanja svojih članov z izleti po domovini in zamejstvu in z obisku sorodnih društev po Sloveniji. Člani vsako leto I. februarja praznujejo dan računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije. Na ta dan pred štiridesetimi leti so začeli v Jugoslaviji uvajati cnotpi sistem dostavnega knjigovodstva . Zato je konferenca računovodsko-finančni h delavcev Jugoslavije na zasedanju 26. decembra 1977 sprejela sklep, da I. februar proglasi za Dan računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije. Ob praznovanju podeljuje društvo svojim članom na predlog vodstev delovnih organizacij priznanja za dolgoletno in prizadevno delo na področju računovodsko-finančne službe. V nekaj letih je dobilo priznanje že nad 200 članov društva. Društvo daje tudi predloge za podelitev zveznega priznanja posameznikom ali delovnim organizacijam in ustanovam. To je zlata značka ZRFD Jugoslavije, ki jo je prejelo v letu 1982 društvo iz Kočevja—Ribnice, v letih 1984 in 1985 pa Služba družbenega knjigovodstva Kočevje, LIK Kočevje ter člana_ društva Stane Logar in Jožica Šaubah. Mirko Ruparčič Na informativnem dnevu so sodelovali tudi predstavniki OZD in Skupnosti za zaposlovanje. Učencem in staršem je bilo potrebno predstaviti delovne organizacije in značilnosti proiz vodnje v njih. Skupnost za zaposlovanje je sodelovala s podatki o namerah učencev, o štipendijah in o prilivu učencev. Namere učencev' so zbrane v procesu poklicnega svetovanja, ki poteka posebno aktivno v 8. razredu osnovne šole. Namere, ki so predstavljene na informativnem' dnevu, so resničen prikaz, koliko učencev se želi vključiti v posamezne izobraževalne prog- O kulturni dejavnosti OŠ Vas—Fara Društvo vrtičkarjev? V gornjem delu Kulpske doline sla dve šoli, in sicer centralna OŠ Vas—Fara s šestdesetimi in podružnična šola Osilnica s petnajstimi učenci. Učencev je res bolj malo, so pa ti bolj delovni. Vsakdo se udejstvuje razen v pevskem zboru še vsaj v kaki interesni dejavnosti, 'feb je na šoli veliko. Mnoge zanima delo v ŠŠl), druge šahovski ali foto krožek ali društva, kot so mladi člani RK, mladi gasilec, šolska zadruga ali obrambni krožek. Kulturne dejavnosti razvijajo v dramskem, recitatorskem, dopisniško-literarnem krožku, v pevskem zboru in v krožku ročnih del. Šolsko kulturno umetniško društvo je na začetku leta sprejelo bogat letni program dela, ki temelji na spoznavanju in razvijanju kulturnih vrednot. Učencem dajemo možnosti, da sami ustvarjajo, vodijo pa jih tudi k temu, da bi spoznavali v živo umetnike in umetnine. To dosegajo s smotrno organizacijo kulturnih dni na šoli. Iz tega prispevka bomo spoznali, kako razgibana je kulturna dejavnost šolske mladine v Koipski dolini. šolo opere Ladko Korošec. Z njim sta V Kočevju in okolici so v povojnih letih prevladovali pridobitni vrtovi in njivske obdelovalne površine kot nekakšno dopolnilo družinskega proračuna. Na teh površinah so bujno uspevale vrtnine in ostale poljščine. Takrat ni bilo trditev, kot so sedaj, da Kočevje z okolico ni območje za pridelovanje vrtnin in poljščin. Potem se je življenje razmeroma hitro spremenilo. Ljudje so postali premožnejši. Živila so se pocenila. Vse več Judi je dobilo zaposlitev. Pospešena urbanizacija je vplivala, da so se obdelovalne površine vi čkov uničile. Slovo prve KOČEVSKE POP KUHINJE s prijetnim priokusom loto: Z. V ardijan Pridelovanje vrtnin je izgubilo svoj prvotni namen. Pomembnejši je postal pogled na mnogokrat neurejene trate pred stavbami. Še vedno pa je ostalo precejšnje število posameznikov, ki jim je vrtičkarstvo pomenilo ljubiteljstvo in tudi dohodek. V zadnjih letih, ko so se povečale cene vrtnin in ostalim prehrambenim artiklom. se je zanimanje za vrtičkarstvo znatno povečalo. Krajevne skupnosti, ki so pooblaščene od strani KZS občine Kočevje za oddajo vrtičkov v najem, se srečujejo z vrsto težav. Primanjkuje površin za pridelovanje vrtnin zlasti v Kočevju in okolici. V prizadevanju, da bi sc vrtičkarstvo uredilo na dogovorjeni način, je bila že konec leta 1983 podana pobuda za ustanovitev društva vrtičkarjev. V kolikor bi se društvo ustanovilo, hi temu prepustili celotno najemnino za zemljišča. Društvo hi skrbelo za pridobitev novih površin, saj je v okolici Kočevja še mnogo neobdelanih in slabo obdelanih površin. ki bi jih bilo možno uporabiti za potrebe vrtičkarstva. Nadalje naj bi društvo skrbelo za izobraževanje vrtičkarjev, nabavo sadik in drugo dejavnost. Prav bi bilo, da se skliče ustanovni sestanek tistih, ki bi se želeli vključiti v delo tega društva. VIK I OR DRAGOŠ V septembru 1984 sta obiskala mladinska pisateljica Branka Jurca in pesnik Vojan Tihomir Arhar. Predstavila sta sc s svojimi deli in osvojila srca vseh prisotnih. Učenci pa so že pred njunim prihodom razmišljali o njunih prebranih zgodbah in pesmih ter ilustrirali najzanimivejše odlomke iz njih. Ob njunem obisku so svoje izdelke razstavili, člani dopisniško-literarncga krožka so na srečanju brali svoje najboljše spise in nato izdali posebno številko glasila »Doma sem ob Kolpi« posvečeni obema književnikoma, lepi knjigi in svojim doživetjem ob njej. Člani fotokrožka so fotografirali prireditev. Ob novem letu so recitatorji, člani dramskega krožka in pevci pripravili pester spored za cicibane in druge šolarje s prihodom dedka Mraza tako .v Vasi—Fari kot v Osilnici. Ob 8. februarju — slovenskem kulturnem prazniku — je bil izveden kviz znanju o slovenski književnosti in književnikih. Stopnji primerno so med seboj tekmovale skupine na nižji in na višji stopnji. Nastopali so tudi učenci iz Osilnice. J ako so učenci obnovili predelano snov iz prvega polletja in jo dopolnili z zanimivostmi iz dodatnih virov. Posebno doživetje je bil naslednji kulturni dan. 22. 3. 1985. Obiskala nas je skupina opernih umetnikov iz I jubljane. Program je umetniško in pedagoško povezoval znani basist ljubljanske pela partizanske in slovenske narodne ter operne arije in duete sopranistka Sonja Hočevar in tenorist Rajko Koritnik. S harmoniko jih je spremljal Milan Štantc. Ta kulturni dan je bil nekaj posebnega tudi zato, ker so se ga udeležili poleg delavcev in učencev OŠ Vas—Fara in Osilnica tudi učitelji in učenci iz šole Brod na Kolpi in njihove podružnice iz Turkov. Dvorano v Fari'pa so do zadnjega kotička napolnili še odrasli ljubitelji lepega petja. 11. marca 1985 je osilniška šola sprejela Kurirčkovo pošto (stran* ska progtt), ki seje 12. marca na Brodu oh Kolpi pridružila glavni dolenjski kurirčkovi TV pošti, ki je letos od 8. do 12. marca potovala po hrvatskih občinah Cabar in Delnice. Na Brodu je bil nato skupni miting. Kurirji so raportirali in oddali torbice s pošto narodnemu heroju generalu Andreju Celinskem—Levu. Ta je pionirjem in mladini ter zbranim krajanom spregovoril o NOB in socialistični revoluciji. V kulturnem sporedu so se prepletale hrvatske in slovenske pesmi in recitacije. Tako je tudi Kurirčkova pošta postala živa vez med obema narodoma. ŠKIJD OŠ Vas—Fara ima v načrtu še naslednje večje prireditve do konca šolskega leta: prvomajske kresove ob katerih pionirji in mladina pojejo in se zabavajo, komemoracijo ob peti obletnici smrti tovariša Tita, ob Dnevu mladosti pa bo tradicionalno srečanje mladine, borcev, narodnih herojev in občanov v znameniti Taborski steni nad Belco, kjer bodo pionirji na svečan način sprejeti v ZSMS. Šola bo sodelovala tudi na osrednji proslavi ob 40-letnici osvoboditve v okviru krajevnega praznika KS Kostel, ki bo 22. junija v Fari. Marija Volf Učenci OŠ Vas—Fara in Osilnica s pisateljico Branko Jurca in pesnikom Vojanom T. Arharjem koorvstt m novice Prvenstvo SRS v namiznem tenisu Za pionirje — ekipno V Jesenicah je bilo 31. marca republiško ekipno prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje. Med 12 ekipami, ki so si priborile pravico nastopa na prvenstvu, so bili 'udi mladi Kočevci. Uvrstili so se na 4. mesto in si tako skupaj s pionirji iz Murske Sobote, Vesne iz Zaloga in Olimpije iz Ljubljane Priigrali pravico nastopa na državnem prvenstvu. Za ekipo sta nastopila Marjan Špelič in Damjan Murn. Prvenstvo SRS v namiznem tenisu za pionirje — posamezno Namiznoteniški klub iz Murske Sobote je 16. in 17. marca organiziral prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke. Na tekmovanju je sodelovalo 112 tekmovalcev in tekmovalk iz 22 klubov. Med njimi so bili tudi pionirji iz Kočevja, ki so bili zopet uspešni. Špelič Marjan je med posamezniki osvojil 3—4 mesto, v dvojicah pa sta si s soigralcem Murn Damjanom prav tako priborila 3 4 mesto. Murn se je med posamezniki uvrstil med prvih 8, Struna Andrej pa med 16. Zvezni kaptetan STSJ Skakičje sestavil jakostno lestvico mladincev v SFRJ, na kateri je Komac Gregor 16. Ta svoj rang Pa je potrdil na nedavnem državnem prvenstvu v Kikindi, kjer je usvojil 15. mesto. Ne seznamu kategoriziranih in Perspektivnih športnikov v SRS za leto 1985, ki ga pripravi ZTKO Slovenije, sta tudi igralca namiznega tenisa iz Kočevja. Perspektivni razred: Kajuhov Memorial Selekcijski turnir Rokometašice RK Itas — Kočevje uspešne v Bratislavi — ČSSR Od 28. do 31. marca 1985 so kočevske rokometašice že drugo leto zapored sodelovale na mednarodnem rokometnem turnirju v Bratislavi na Češkoslovaškem. Rokometašice Kočevja so bile gostje pri ekipi TJ Vinohradv BSP Bratislava, s katero ima klub navezane prijateljske odnose' in izmenjavo športnih srečanj v ČSSR in Jugoslaviji. Izmenjava je organizirana tako, da eno leto sodeluje ekipa Kočevja v ČSSR, naslednje leto pa ekipa TJ Vino-hrady DSP v Kočevju. Letošnji turnir v Bratislavi je bil organiziran v počastitev 40-let nice osvoboditve Bratislave, zato je bil tudi v močni mednarodni zasedbi in 4 ekipe II. zvezne lige iz ČSSR. Sodelovalo je 8 ekip, ki so bile razdeljene v 2 skupine. Ekipa RK 11 AS—Kočevje je igrala v skupini s TJ Vinohrady BSP, V rakun in Karl Marx Stadt BSG Lokomotiva iz Nemške demokra- Na regijskem selekcijskem turnirju za pionirje v namiznem tenisu, ki ga je v Domu telesne kulture izpeljal Namiznoteniški klub Kočevje 30. marca, je nasto-P'l° 37 pionirjev ljubljanske regije, Razdeljenih v tri jakostne skupine. v prvi, najmočnejši skupini, je psvojil prvo mesto Struna Andrej lz Kočevja, v tretji skupini pa je Lesar Marko (Kočevje) osvojil 5. mesto. Rokometašice med treningom Velika športna aktivnost na OŠ Zbora v Kočevju Komac Gregor »ned prvih 16 v SFRJ Na osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju uspešno deluje ŠŠD Pionir. V petnajstih športnih panogah so vključeni učenci in učence od prvega do osmega razreda. V letošnjem letu pa sta z delom začeli teniška in šahovska sekcija. Tako je skupaj kar 21 vadbenih skupin. Vadbe vodijo tovariši telovadbe in precej zunanjih sodelavcev, ki so predvsem trenerji športnih klubov. Treningi potekajo v popoldanskem času, tja do večera. Vadijo v telovadnici osnovne šole in na zunanjih športnih igriščih. ŠŠD Pionir se udeležuje vseh občinskih tekmovanj. Tu sodelujejo tudi kot organizatorji. Bila so tudi številna prijateljska srečanja z drugimi društvi. V zimskem času organiziramo smučarske tečaje. V telovadnici pa poleg redne vadbe sekcij potekajo medrazred-na tekmovanja. ŠŠD je uspešno nastopalo tudi na tekmovanjih republiškega ranga, na republiškem pionirskem košarkaškem festivalu, na odboj-kaškem republiškem prvenstvu in številnih drugih. Mnoge ekipe se prebijejo tudi v vsam vrh. Uspešne so zlasti rokometašice, odboj-kašice in namiznoteniška moška ekipa. Velik dogodek za učence in učenke'—športnike naše šole pa je tradicionalni medrepubliški troboj K očevje—Ribnica—Delnice. Letos bodo tudi 22. pionirske športne igre. To srečanje je nekaj posebnega, saj tristo mladih športnikov ne le tekmuje, ampak navezuje tudi prijateljske stike in tako krepi dobre sosedske odnose občin in dveh republik. Vesna IV-tek, 7. b razred OŠ Zbora odposlancev Kočevje zap. št. 5 Komac Gregor (NTK Kočevje) za osvojeno 3 mesto dvojice na republiškem prvenstvu zap. št. 6 Špelič Dušan (NTK Kočevje) za osvojeno 3. mesto dvojice na republiškem prvenstvu ■''RS Prešarje 11. 3. 1984. Enega najmnožičnejših namiznoteniških tekmovanj v Jugosla-V|JI’ tradicionalnega Kajuhovega ntemoriala, na katerem je nasto-pil° več kot 500 tekmovalcev, so 'udi tokrat udeležili namiznotc-'iski igralci iz Kočevja. To tekmovanje je bilo 6. in 7. aprila. Komac ,regorje v konkurenci mladincev ■gral dobro in se uvrstil na 4. mesto. Cveto Arko LJUBLJANSKA BANKA GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KOČEVJE Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE 1 kadrovsko štipendijo za šolsko leto 1985/86 za EKONOMSKEGA TEHNIKA ZA BANČNIŠTVO. 1): K vlogi za štipendijo je treba predložiti: (na obr. DZS—SPN — potrdilo o vpisu v šolo overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem letu. Prijave sprejema Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana Poslovna enota Kočevje, Trg zbora odposlancev 66, in sicer do 15. 7. 1985. Kandidati bodo o izdidu razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni od poteka prijavnega roka. DO MELAMIN Kemična tovarna KOČEVJE tozd storitvene dejavnosti sporoča, da bo 6. 5. 1985 ob 10. uri v MELAMINU javna ustna licitacija za sklenitev kupoprodajne pogodbe za tovorno vozilo: Znamka in tip Leto proizvodnje Stanje Začetna cena ZASTAVA 640 OM — D 1977 avto je poškodovan 400.000,00 din Kupoprodajno pogodbo bomo sklenili s ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo ceno (ta ne sme biti nižja od začetne). Prodajni pogoji: izplačilo dogovorjene cene v gotovini pred prevozom vozila, toda najkasneje v 3 dneh po sklenjeni pogodbi, prometni davek plača kupec. na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in lizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo kavcijo (10% od začetne cene), — najnižji znesek za dvig ponudbe znaša 10.()()(),00 din. Ogled zgoraj omenjenega vozila je možen vsak dan na parkirišču DO MELAMIN. Poznejših reklamacij ne upoštevamo. lične republike. V drugi skupini so bile 3 ekipe iz' ČSSR in 1 iz Madžarske. Čeprav je ekipa Kočevja igrala brez dveh igralk prve postave (Jerič Murina in Zalar Zdenka), se je dobro upirala fizično močnejšim, višjim in bolj izkušenim igralkam drugih ekip. Zasedla je dobro 5. mesto. Rezultati: TJ Vinohrady BSP: ITAS—Kočevje (19 : 16 (10 : 8) Vrakum: ITAS—Kočevje 14 : 12 (X : 6) Karel Marx Stadt BSG — DDR: ITAS—Kočevje 13 : 17(4: 8) za 5. mesto: II AS—Kočevje: Trnava 13 : 11 (6 : 7) Ivan Žerjav Uspehi pionirjev Kočevja v Zagrebu V Zagrebu je bilo v dneh od 18. do 20. 1. 1985 odprto pionirsko prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je sodelovalo 660 posameznikov iz 190 skupin. Pionirska ekipa Kočevja (Špelič Marjan, Murn Damjan) je na tem neuradnem prvenstvu države osvojila 3. mesto, kar je zelo velik uspeh za Kočevje, posebej se je odlikoval Murn, saj je premagal precej reprezentantov. Kočevski strelci dosegli velik uspeh Kočevski strelci so dosegli enega svojih največjih ekipnih uspehov. V nedavno končani II. slovenski ligi —zahod v streljanju z zračno puško so najbolje streljali in si tako priborili pravico nastopa v najkvalitetnejšem slovenskem ekipnem tekmovanju v I. slovenski ligi. V razburljivem tekmovanju v II. ligi do zadnjega kola ni bilo jasno, kdo bo najboljši in kdo bo tako v naslednji sezoni nastopil v višjem rangu. Tri ekipe so imele to možnost, izkoristili pa so jo Kočevci z dobrim streljanjem na tujem terenu. V Ljubljani so premagali Olimpijo z rezultatom 1441 : 1434 krogov, v celotnem tekmovanju pa so pretrpeli le en sam poraz. ZVEZA TEI.ESNOKULTURN1H ORGANIZACIJ KOČEVJE Trg zbora odposlancev 30 61330 Kočevje POHODA RAZPIS PO POTEH PRIJATELJSTVA« 1985 Z namenom, da bi širili množični šport, obujali spomine na NOB in ljudsko revolucijo, prenašali borbene tradicije na mladi rod ter v počastitev praznika OF in 40-let nice osvoboditve prirejamo tradicionalni pohod PO POTEH PRIJATELJSTVA v soboto, 27. aprila 1985 ob 9. uri START IN CILJ: GARDEROBE: PRIJAVE: ZNAČAJ POHODA: TEKMUJE SE: KATEGORIJE: PLOŠČAD PRI PARKU HEROJEV (STARA GIMNAZIJA) V STARI GIMNAZIJI • PISMENE PRIJAVE POŠLJITE NA NAŠ GORNJI NASLOV do 26. 4. 1985 Pohod ima športno-tekmovalnj in športnorekreacijski značaj. Kdo si želi tekmovalnega uspeha, bo pospešil korak, kdor pa se želi le rekreirati, bo svoj korak prilagodil namenu. ekipno — ekipo sestavljajo trije člani in posamično (le za kategorije člani—članice, veterani—veteranke) Ekipe se formirajo po sledečih starostnih kategorijah: A — krajša proga: — mlajši pionirji, letnik 72 in mlajši — mlajše pionirke, letnik 72 in mlajše — starejši pionirji, letnik 71 in 70 .— starejše pionirke, letnik 71 in 70 — mladinke, letnik 69 — 66 — članice, letnik 65 — 40 — veterani, letnik 35 in starejši — veteranke, letnik 39 in starejše. B — daljša proga: mladinci, letnik 69 — 66 člani, letnik 65 — 36 PRIZNANJA NAGRADE: NAJBOLJŠI UDELEŽENCI V VSAKI KATEGORIJI PREJMEJO PRIZNANJA. Podrobnejše propozicije bodo objavljene z letaki po OZD in plakati po mestu. Vabimo vas k udeležbi. Kegljaški klub Kočevje Členi kegljaškega kluba so 15. 3. 1985 na svojem občnem zboru ocenili delo v obdobju 1983—84 kot dobro in uspešno. Ta ocena je razveseljiva še bolj zaradi tega, ker se je klub v tem .obdobju znašel v velikih težavah zaradi neurejenega statusa kegljišča. Vsem ljubiteljem kegljanja je verjetno znano, daje NAMA 20. 12. 1983 kegljišče zaprla zaradi izgub v poslovanju. Tako seje na ramenih kluba poleg normalnega dela v težkih pogojih, znašla tudi skrb za vzdrževanje objekta. Člani kluba so z veliko truda in volje premagali tudi to oviro in s tem omogočili neprekinjeni trening in tekmo vanja skozi celo leto 1984. Isto pa nismo mogli izpeljati tudi za ljubitelje kegljanja izven kluba. na samih rezultatih ni pokazalo. Uspehi so bili celo večji kot v 1. 1983 m sami kegljači to imenujemo »športna trma«. Vsem in tudi sebi smo dokazali, da odnos družbe do kegljanja ni omajal naše volje in zagnanosti ter da tudi take težave znamo pramagovati. Sedaj je kegljišče v lasti ZTKO, trenutno pa ga upravljamo in vzd- ržujemo še vedno sami. V novembru 1984 smo kegljišče odprli tudi za vse ljubitelje tega športa v Kočevju in okolici. S tem smo omogočili redno rekreacijsko vadbo., katera je bila prekinjena eno celo leto. Dvoransko prvenstvo Kočevja v tenisu Pri vsem tem delu z obratovanjem kegljišča smo malo popustili na kvaliteti treninga, kar pa se Kegljanje Kegljaški klub Kočevje je za 8. marec organiziral tekmovanje v kegljanju, ki so se ga udeležile ekipe iz Delnic. Medvod in Kočevja. Zmagala je ekipa Kočevja pred Delnicami in Medvodami. Med posameznicami pa so bile najboljše Vujinovič (Delnice) — 428 kegljev, Legan (Kočevje) — 423 kegljev in Trpin (Kočevje) — 422 kegljev. Prav tako za Dan žena so članice Kegljaškega kluba Kočevje nastopile na turnirju v Delnicah, kjer so se med štirimi ekipami uvrstile na tretje mesto. Med posameznicami pa je zmagala Trpin Mira iz Kočevja s 391 podrtimi keglji. KOZINA JOŽE 31. 3. 1985 je teniška selekcija TVD Partizana Kočevje organizirala že tretje dvoransko prvenstvo Kočevja v tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 15 tekmovalcev. Da tenis ni le igra mladih, dokazuje tudi nastop dveh veteranov, Draga Bižala in Naceta Karničnika. Med mlajšimi nasprotniki sta si uspela izboriti vsak po eno zmago. Rezultati: polfinale Koleta : Škulj 9 : 3 Poklač : Struna 9 : 4 Pred novim vodstvom kluba je sedaj velika naloga, dokončna rešitev v zvezi obratovanjem kegljišča. Vsi smo trdno prepričani, da bomo v prvi polovici I. 1985 skupno z ZTKO in vsemi pristojnimi organi v občini to vprašanje uspešno rešili v zadovoljstvo nas članov in vseh ljubiteljev kegljanja. Kozina Jože Tekmovanje v počastitev Dneva žena Finale Koleta Jože : Poklač Roman 2 : 0(6: 1,6:/) Podobno tekmovanje bo tudi v letnem času na odprtem igrišču. Cveto Arko Nagrada za delo Namiznoteniška zveza Slovenije je za uspešno in dolgoletno 'trenersko delo nagradila trenerja NTK Kočevje, Marjana Oražma z lepim strokovnim izletom. Ogledal si je svetovno prvenstvo v namiznem tenisu na Švedskem. Vse stroške za ni ie krila zveza. Strelska družina Tekstilana Kočevje je 7. marca izvedla že 9. tradicionalno tekmovanje v počastitev Dneva žena v streljanju s serijs'ko zračno puško. Rezultati ekipno: 1. mesto SD Melamin 506 krogov 2. mesto SD K oče v. tisk 462 krogov 3. mesto SD Tekstilana 376 krogov posamezno: 1. mesto Zalar Marija (Melamin) 178 krogov 2. mesto Učakar Nada (Itas) 177 k rogov_ 3. mesto Šulman Marija (Melamin) 165 krogov Najstarejša udeleženka je bila stara preko 50 let, najmlajša pa le 10 let. Zmagovalna ekipa je že drugič zapored osvojila prehodni pokal. Zanimivosti v besedi in sliki • Zanimivosti v besedi in sliki Ob 50-letnici stavke tekstilnih delavcev Kočevja I. maja ob 9. uri bo v delovni organizaciji TEKSTI LAN A Kočevje odkritje spominskega obeležja ob 50-letnici stavke tekstilnih delavcev, ki so jo 23. maja 1935 pod vodstvom KPJ uspešno izvedli delavci tekstilne tovarne TRIGLAV (Ho-rakove) Kočevje. Petnajstdnevna stavka, kije močno vplivala na politično zavest delavstva, je bila tudi velika izkušnja slovenskih tekstilcev v letu 1936 v organizaciji splošne stavke. Delavci Tekstilane v stavki Ko-rakove tovarne niso sodelovali, ker zaradi požara v januarju 1935 tovarna ni obratovala in so bili v večini brezposelni. Spominsko obeležje bo odrkil Alojz Višnikar, udeleženec in organizator stavke, ki v letošnjem letu praznuje 80-letnico. Vse delovne ljudi in občane Kočevja še posdbej tekstilne delavce vabimo, da se udeležijo proslave ob odkritju spominskega obeležja stavke. Ob tej priložnosti objavljamo tudi dve fotografiji, ki so iz predvojnega obdobja in ki po naših predvidevanjih predstavljata delavke Ho-rakove tovarne in gradnjo objekta v istoimenski tovarni. Vendar so to le naše domneve. Zato naprošamo občane, če imajo ustrezne podatke o fotografijah, da nam jih posredujejo. Želeli bi tudi, da nam posredujete imena udeležencev stavke, pričevanja še živečih udeležencev in eventualne fotografije ali druge dokumente iz tega obdobja. Rudi Miiller Spomeniki NOB na Kočevskem Gremo v kino SPORED FILMSKIH PREDSTAV ZA APRIL 1985 L 2. ŠAMPION V POSTELJI nemški erotični 3. MEGLENE POKRAJINE jugoslov. socialna drama FG 4. 5. FLASH DANCE ameriški glasbeni FM 6. 7. MOJE PESMI, MOJE SANJE ameriški glasbeni DF 8. 9. PAR NEPAR italijansko ameriška akcijska komedija 10. PLAVA LAGUNA ameriška melodrama FG 11. 12. POBEG ameriški pustolovski 13. 14. ROBINZONOVE PUSTOLOVŠČINE češki pustolovski animirani 13. 14. ROJ UBIJALCEV ameriška pustolovska grozljivka 15. 16. POSODI MI ŽENO italijanska komedija 17. MAMA, POSLUŠAJ MOJO PESEM španska melodrama FG 18. 19. PINK FLOYD — ZID angleška glasbena drama FM 20. 21. WINETOU V DOLINI SMRTI nemški vestern 20. 21. VELIKI DIRENDAJ Hong Kong akcijski 22. 23. ČUDEŽ jugoslovanska tragikomedija 24. ANGELOV UGRIZ jugoslovanska erotična drama FG 25. 26. CESTNI BOJEVNIK avstralski pustolovski 27. 28. METEOR ameriški znanstveno fantastični 27. 28. NA ZAPADU NIČ NOVEGA ameriški vojni 29. 30. NOVA EMANUELA francoski erotični FG filmsko gledališče FM film meseca DF družinski film V mesecu marcu je bilo na programu 22 filmov. 67 predstav je obiskalo 9.223 obiskovalcev (v povprečju 139 ha predstavo). Najbolj je bil obiskan film ZMAJ BRUCE LEE s 690 obiskovalci, najslabše pa ameriška socialna drama ŠTIRJE PRIJATELJI s 125 obiskovalci. Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič — predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Miiller — glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Tisk: TISKARNA Novo mesto. Glasilo je opro- Med najveličastnejšimi javnimi spomeniki v Sloveniji je spomenik »OSVOBODITVE« v Kočevju. Spomenik simbolizra idejo borbe, osvoboditve in obnove. Simbolizira zborovanje 572 odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo od L do 3. oktobra 1943 v Kočevju. Tedaj je še trajal boj proti fašizmu na vseh koncih sveta. To je bil edini parlament, ki je zasedal v okupirani Evropi. Vstaja jugoslovanskih narodov proti okupatorju ni bila le spontano gibanje ljudstva, kot nam to skušajo nekateri očitati, temveč so bile priprave še mnogo poprej. Na Kočevskem je bilo revolucionarno gibanje razvito takoj po prvi svetovni vojni. V času stavke slovenskih železničarjev aprila 1920. so v Kočevju proglasili komunistično republiko. Pri volitvah 1920 je dobila Komunistična partija Jugoslavije absolutno večino glasov. V letu 1935 je bila velika stavka tekstilnih delavcev v Kočevju. Pogajanja z delodajalci je vodil tov. LEskovšek-Luka. Pred vojno je bila Kočevska narodnostno mešano ozemlje. 11.500 nemško govorečih prebivalcev — Kočevarjev — seje izselilo do 22. januarja 1942 v Nemški rajh. Na Kočevskem je deloval zelo viden komunist, prof. Jože Šeško, narodni heroj, ki je vodil okrožni komite KP za Kočevsko. Že maja 1941. je bil ustanovljen okrožni odbor OF, ki je vzpostavil mrežo rajonskih in terenskih odborov OF. Spomladanski polet partizanov v letu 1942 je bil izredno močan. Ustanovljen jje bil Kočevski bataljon in kasneje Notranjski oziroma Kočevski odred. Prvo osvobodjeno ozemlje je nastalo po osvoboditvi Broda na Kolpi L maja 1942. in seje naglo širilo. Kočevska je bila v okupirani Evropi edino osvobojeno ozemlje. Na tem osvobojenem ozemlju se je z izvoljenimi narodnoosvobodilnimi odbori rodila ljudska oblast in prav tu doživela največji razvoj na Slovenskem. Julija 1942 je bila ustnaovljena Tomšičeva brigada v vasi Cesta pri Starem logu, Septembra istega leta pa Cankarjeva brigada v Lapinjah. Septembra naslednjega leta je bila. ustanovljena 9. brigada v Kočevju. Ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 so birgade na Kočevskem razorožile celo divizijo italijanske vojske. Na velikem delu osvobojenega slovenskega ozemlja, in tudi na nekaterih okupiranih delih, so bile v septembru 1943. leta volitve odposalncev slovenskega naroda, ki so v nočeh od L do 3. oktobra zasedali v Šeškovem domu (tedaj Sokolski dom). 572 odposlancev slovneskega naroda je tedaj v tem domu postavilo temelje slovenske državnosti. Po nemški ofenzivi oktobra 1943. leta je Kočevska prešla pod nemšlo okupacijo. Decembra 1943 so enote 14. divizije napadle Kočevje in ga zavzele, razen gradu. Tedaj je padel tudi komandant 14. divizije narodni heroj Mirko Bračič. Novembra 1944. leta so enote 18. divizije drugič napadle Kočevje ob podpori zavezniških bombnikov oziroma partizanskih letalcev. Tretji napad na Kočevje so izvedle enote 15. divizije. Po hudih bojih so se Nemci in domobranci umaknili iz Kočevja in 4. maja 1945 je Cankarjeva brigada vkorakala v mesto. Mesto je bilo ob končani osvoboditvi skoraj do tal porušeno, 80% zgradb je bilo uničenih, kakor tudi vsa indsturija in rudnik. Mesto je doživelo 29 bombnih napadov. Uničena so bila tudi vsa naselja na Kočevksem, okoli 80 vasi in naselij je bilo do tal požganih. Še težji pa je bil krvni davek Kočevske: od 8000 prebivalcev-Slovencev, kolikor jih je ostalo po izselitvi Kočevarjev, jih je padlo v partizanih ter umrlo v ječah in taboriščih dva tisoč, zaradi vojnih razmer je postalo tudi 600 invalidov. Kočevska ima tudi 25 spomeničarjev in 8 narodnih herojev, od teh je 5 herojev padlo. To je grozljiva bilnaca, ki ima primerjavo le z enako usodo mest in krajev na Poljskem in Rusiji, ter našo Kozaro. Ta kratek pregled revolucionarnih dogajanj nam lahko ustvari podobo in vlogo Kočevske v novejši zgodovini. Zato ni slučaj, da se je zasedanje odposlancev slovenskega naroda odvijalo ravno v Kočevju. To junaško mesto sedaj zasluženo krasi spomenik osvoboditve. Lokacija spomenika je bila namensko izbrana ha mestu, kjer je stoletja stal Kočevski grad (grofov Auerspergov), simbol fevdalizma, ki je bil med vojno močno razdejan in ga je bilo treba dotal porušiti. Spomenik je oblikovan v realističnem slogu in in zasnovan dovolj moderno, da sodi med najbolj uspele spomenike posvečene revoluciji na Slovenskem. Idejni projekt je zasnoval akad. slikar pfo. Zoran Didek. Osrednja skulptura je delo akademskega kiparja Božidarja Pengova, ki je izdelal tudi skupino »Mlaj«. Stranske skupine pa so izdelali akademski kiparji: Lojze Lavrič (Mati s kurirčkom), Marjan Keršič (Borec s puško) in Stane Keržič (Bombašica). Spomenik je bil odkrit 3. oktobra 1953 ob deseti obletnici zgodovinskega zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, ko je mesto Kočevje prvič slavilo svoj občinski praznik. Odkril ga je tov. Edvard Kardelj. Slovenska ljudska oblast je bila zasajena ravno v Kočevju na Zboru odposlancev, zato osrednja skupina spomenika simbolizra to zgodovinsko dejanje s postavljanjem »Mlaja«. Spomenik učinkuje, poziva in opominja na Cankarjeve besede: NAROD ščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informi-SI BO PISAL SODBO SAM, NE ranje št. 421-1/72. FRAK MU JE NE BO IN NE Nagradna križanka 5 tl / vl ■0 s5 PRIPOVEDKA MAJHEN CITATUM 1L. PrvKA it. SLIKAH BL. MESTO BANGLADEŠA SL.PEVKA GLASSt LJUDSKA obramba NEZNANI LETEČI PREDMETI ,oa A SL. FOLKLORIST IN zborovod- 34 IA ClNJEN. JUHA IZ MESA IN ZELENJAVE VODE lUDolfovo ŠTEVILO ŠPORTNIKI, <1 SOTEK" ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI ZAMAK- NJENOST SODOBNA ELEKTRON NAPRAVA BOROVJE V SZ,KI DELI EVROPO IN AZI30 RTKA V ČRNI GORI NIKOLAJ EKK NARObNO-OSVOBODIL. ARMADA V BAČI 31 SL. SKLADAT BOJAN OSTRI V£C NOVO OSLO TLAČANOV 6L. MESTO TURČIJE POŽELENJE ROBAN, 34/0 STANE SEVER. VEČ3A PESEM TRSOVEC SESTAVILA A- 0. Z6ANI SLADKOR KLIC, POZIV juLni SADEŽI DANILO BENEDIČIČ VELIKA PROIZVOD. DVORANA PRIJATELJ, VRSTNIK PIJAČA ST SLOVANOV ERBIJ knjižica V3 EUČILli. ŠTUDENTOV nepoznan NN JANŠI »IS POGONSKO GORIVO MON60L8K HLEV ZA HACE VČ0127 6o6 MESTO v ŠL6ZI3I OB ISTO IME NS- NOVi A K PERXI3A KOMITE ZA MEDNAROD MESTO NA Švedskem SMUČARSK SREDIŠČE DRŽAVNA ZALOtDA TOVARNA * INTETIČN NIKALNICA SVETOVNI PRVAK IZ PLANICE «)S5 A ZELEZAHS. MESTO V PORURJU IBLAVEC REPUBLIKA V ZSSR., GL. MtSTo DOLBOREPE PAPIGE KOSITER Rešitev nagradne križanke 5 pošljite na naslov Uredništva v zaprti kuverti (s pripisom »nagradna križanka 5«) do 6. maja 1985, ko bo v prostorih OK SZDL Kočevje na Ljubljanski cesti 7 izvedeno javno žrebanje. Za pravilno rešeno nagradno križanko bomo izžrebanim podelili 3 nagrade, in sicer: L nagrada: izolacijska zaščita avotmobila — »Avtozaščita« Janežič Alojz —-Podgorska 51/A Kočevje 2. nagrada: Enomesečna brezplačna vstopnica za obisk kinopredstav — Kulturni center — Kino Kočevje 3. nagrada: portretno fotografiranje — »Foto« Mara Jelenovič TZO — Kočevje Imed 99 prispelih rešitev nagradne križanke št. 3 so bili izrežbani: — ANDREJ HAJDINJAK, Trata 11/3, Kočevje — 3. nagrada, knjiga Obč. sveta ZSS Kočevje, — JOŽE KRAMAR, Turjaška A-ll, Kočevje — 2. nagrada stolček s stopnicami DO Inkop K°!!VSREČKO DOLENC, Rudarsko naselje 1, Kočevje — 1. nagrada, 2 melapan plošči DO Melamin Kočevje. Vodoravna rešitev križanke: Delavski svet, Anja Zavadlav, ND. psi, kasa, žolne, NG, str, eksot, teatri, NR, sipe, RAI, AIR, nitra, VV, notes, obred, Koto, meteor, alt, porast, poeti, orkani, gran , atol, zid, dril, ot, rjava, Konrad, amor, aga, Ra. G y ■ LO OK SZDL KOČEVJE kočevske • 1 novice „. 1 • IZ VSEBINE GRADIVA ZA 25. SEJE ZBQgOV OBČINSKE SKUPŠČINE, KI BODO DNE 9. in 10. 5. 1985 — Dolgoročni program turizma v občini Kočevje l — Povzetki poročil pravosodnih organov za leto 1984 4 — Poročilo o delu PM Kočevje za leto 1984 8 — Poročilo o delu OZD posebnega družbenega pomena 8 — Dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984 14 — Predlog odloka o družbeni kontroli cen v občini Kočevje 16 — Predlog odloka o zaključnem računu proračuna za leto 1984 17 — Sklep o pristopu SO Kočevje k SaS o samoupravnih razmerjih in organizaciji kmetijske zemljiške skupnosti občine Kočevje 18 — Sklepi in stališča medzborovske komisije za uskladitev skupne porabe v letu 1985 18 Delegatska vprašanja in odgovori 19 — Poročilo s področja komunalnega, cestnega gospodarstva in urejanja stavbnih zemljišč v občini Kočevje za leto 1984 19 • NATEČAJ ZA PRIDOBITEV POSOJILA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO 22 Zaključki problemske konference o zadružni gradnji 23 Dolgoročni program turizma v občini Kočevje Predlagatelj: OSNUTEK KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ ESA ~ 297 I. UVOD Izdelava dolgoročnega programa razvoja turizma v občini Kočevje je zasnovana na: — dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije občine Kočevje — osnovnih smernicah za pripravo srednjeročnih in dolgoročnih programih turizma v občini Kočevje Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje — smernicah razvoja turizma posmeznih nosilk turistične ponudbe Predvsem pa se je dolgoročni program razvoja konkretiziral na osnovi smernic posameznih nosilk turistične ponudbe, ki se v celoti nahajajo pri Komiteju za družbeni razvoj. Smernice so zelo konkretne in kar je posebno važno — v izvajanju prve faze ne zahtevajo velikih finančnih sredstev. 1. Osnovni cilj razvoja turizma vsakega področja je doseganje čim-višjega narodnega dohodka na prebivalca tega področja. Ta cilj se dosega s tem, da se: (a) že ustvarjeni dohodek iz drugih področij pritegne na turistično področje (b) prebivalcu turističnega področja nudijo čimboljše rekreacijske možnosti z namenom ohranitve psihofizičnih delovnih sposobnosti 2. Preden bi definirali smernice razvoja turizma, se nam zdi primerno, da globalno definiramo sam pojem turistične ponudbe, kajti le s tem lahko opredelimo celotno problematiko in nosilca razvoja turizma: (a) enakovredno moramo obravnavati PRIMARNO PONUDBO, ki obsega ponudbo naravnih in kulturnih danosti, ki jih v bistvu ne moremo izboljšati, pač pa jih lahko samo ohranjamo ter same po sebi niso ekonomska kategorija. Kot take pa se lahko pojavijo na trgu preko SEKUNDARNE ponudbe, t. j. preko gostinstva, infrastrukture, prenočitev, rekreacije, obrti, reklame ipd. (b) druga važna značilnost turistične ponudbe je, da to ni homogena celota, saj 75% narodnega dohodka turizma ustvari agroživilski kompleks, gostinstvo, trgovinam promet, ostalih 25% pa proizvodna in storitvena obrt, tekstilna in športna industrija, zdravstvo ipd. Najpomembnejše dejavnosti v turistični ponudbi po ustvarjenem narodnem dohodku so (v %): — gostinstvo 41% — trgovina 46% — promet 11% — ostalo 2% skupaj 100% Iz navednega tudi sledi, da ne moremo enačiti turizma z gostinstvom. 3. Pri smernicah razvoja turizma občine Kočevje moramo upoštevati tudi nekatere omejitvene faktorje, ki imajo vsak kratkoročno precejšen vpliv na turistično ponudbo. Smatramo, da so najvažnejši omejitveni faktorji poleg finančnih sredstev še naslednji: zgodovinski razvoj in status občine Kočevje, ki nikakor ni v prid propagandno infrasturkturni dejavnosti in celoviti turistični ponudbi. Naj na tem mestu omenimo samo omejeno gibanje tujcev na nekaterih območjih Roga, cestna in komunalna infrastruktura, kot eden izmed osnovnih pogojev turizma je zelo slabo razvita ravno na področjih, ki imajo izrazito pimarno ponudbo. kadrovska politika za gostinske in turistične delavce v občini Kočevje ni definirana in seveda tudi ni dogovorjena med posameznimi izvajalci. Gre za celoten sklop vprašanj kadrovske politike, in sicer od štipendiranja, pripravništva, nagrajevanja pa do stanovanjske ponudbe, na posameznih področjih in dejavnostih turistične ponudbe ni definiranih nosilcev razvoja, kar bo vidno pri določanju smernic razvoja turizma v občini Kočevje. 4. Ker v občini Kočevje nimamo izrazite primarne ponudbe, smatramo, da bi morali razvijati integralno turistično ponudbo. . Pomeni, da je potrebno več dejavnosti na različnih področjih medsebojno povezati. Glede na' naravne danosti in novejše zahteve domačega in tujega gosta se bi morali usmeriti na tranzitni, športno-rekreacijski in izletniški turizem, in sicer na tri osnovna področja: (1) Kočevje z okolico 4 I (2) obkolpska dolina (3) Kočeski Rog z okolico II. KOČEV JE Z OKOLICO To področje lahko razdelimo nadalje na štiri osnovna področja, ki pa so vsa v glavnem športno-rekreacijskega značaja: 1. Kočevje-mesto Urejenost mesta, mestnega središča in okolice jeprav gotovo eden izmed osnovnih pogojev dobre turistične ponudbe. Za formiranje turistične ponudbe bi bilo potrebno: — obnoviti mestno jedro, ker je sam iz gl ed mesta nedvomno prvi pogoj turistične ponudbe NOSILEC: SKIS, SSS, KS — Določiti poslovne prostore, ki so v mestu primerni za storitveno obrt ter prodajalne ter pospešiti u vajanje teh dejavnosti in s tem izboljšanje ponudbe in samega videza mesta NOSILEC: oddelek za gospodarstvo, obrtno združenje, uprava za družbene prihodke, SSS, KS — znatno izboljšati javni red in mir v mestu Kočevje zlasti glede urejenosti in čistoče javnih prostorov v mestu NOSILEC: oddelek za notranje zadeve, postaja milice, inšpekcijske službe, KS, DO Komunala — stalna ureditev okolice delovnih organizacij in ostalih samoupravnih organizacij in skupnosti NOSILEC: OZD, samoupravne organizacije in skupnosti, inšpekcijske službe — načrtno urbanizirati mesto Kočevje v skladu z dolgoročnim planom občine Kočevje NOSILEC: Komite za družbeni razvoj, oddelek za gospodarstvo — v skladu z dolgoročnim planom občine Kočevje urediti javno parkirišče za tovorna vozila NOSILEC: Komite za družbeni razvoj, oddelek za gospodarstvo, SKIS — izboljšati komunalne storitve (odvoz smeti, določitev lokacij javnih smetišč, ocvetličenje vsaj v nekaterih javnih zgradbah ipd.) NOSILEC: DO Komunala, SKIS, oddelek za gospodarstvo, inšpekcijske službe, KS). — urediti okolico kegljišča — klopi, steza za balinanje, tenis igrišče, manjši lokalček vrtnega tipa, otroško igrišče NOSILEC: ZTKO. SKIS, KS — prevezati Gaj z urejeno sprehajalno stezo z Dolgo vasjo in pozimi urediti tekaške steze NOSILEC: ZTKO, SKIS, KS 2. Rudniško jezero To področje sebo uredilo v skladu z načrtom ureditve Rudniškega jezera, ki pa mora biti usklajen z vsemi uporabniki prostora na tem področju, in sicer po interesih in financiranju. Ker bo projekt posebej obravnavan, bi tukaj navedli le nekaj možnih rešitev: — za potrebe čolnarske in jadralne dejavnosti je potrebno urediti dostop z vozili v bližino obale, parkirne prostore, pomol, prostor za spravljanje jadralnih desk — urediti del obale za kopališče: zgraditi vstope v vodo, splave, del obale še posebej urediti in zaščititi za otroke in slabše plavalce, zgraditi slačilnice in sanitarije ipd. — v okolici jezera urediti peš poti, pozimi pa tekaške steze ter postaviti enostavne objekte za šport in rekreacijo — z vidika potreb ribištva Zaščititi del obale za ribji zarod ter — zaščititi del obale za redke ptice — pogozditi obalo z drevjem, ki bi uspevalo na tem področju — ureditev rudniške separacije v smeri izboljšanja turistične ponudbe — zgraditi avtokamp ter gostinski objekt s specializirano ponudbo ZAČASNI NOSILEC turizma na tem področju je DO Oprema, po izdelavi in potrditvi projekta pa bodo poleg nje še ostale organizacije in skupnosti, katerih interesi bodo na tem področju usklajeni. 3. Dolga vas — Urediti je potrebno okolico brunarice z objekti za letno rekreacijo, mini-golf. otroška igrala, plesišče, trim stezo, NOSILEC: DO Hotel Pugled — urediti smučišče s spremljajočimi objekti in napravami NOSILEC: ZTKO — urediti prodajanje spominkov NOSILEC: DO Hotel Pugled 4. Stojna — povečati interes za hojo v naravi tudi z ureditvijo markacij do Mestnega vrha. Ledene jame in Fridrihštajna. predvsem v povezavi z Gajem in Dolgo vasjo. — organizirati tradicionalne piknike in srečanja pri koči Jelenov studenec ter organizirati boljšo ponudbo s hrano, pijačo in spominki NOSILEC: planinsko društvo III. OBKOLPSKA DOLINA Področje Kolpske doline je izrazito zanimivo po primarni turistični ponudbi, vendar pa je pomanjkljivost v izrazito slabi sekundarni ponudbi: infrasturktura. prenočitvene zmogljivosti, gostinstvo ipd. Ravno zaradi tega trenutno še niso na nekaterih področjih znani nosilci turistične ponudbe. Ker pa so tu naravne danosti najudognejše smatramo, da bi bilo potrebno za nekatera področja izdelati posebne strokovne zasnove urejanja prostora. Obstoja namreč realna bojazen, da bo nenačrtna urbanizacija poslabšala naravne danosti. Zvrsti turizma so tu lahko zelo raznolike, v večini primerov pa gre za športno rekreacijski, tranzitni, izletniški in kmečki turizem. Turistično je zanimiva celotne obklopska dolina, kot potencialne turistične kraje pa lahko omenimo: L Kostel z gradom: Pospešiti bi bilo potrebno obnovitvena dela na gradu ter urediti vsaj v poletnih mesecih manjši bife in prodajalno spominkov 2. Vas-Fara: pospešiti je potrebno izgradnjo avtokampa, ki biga bilo potrebno dopolniti z gostiščem in eventuelno prenočitvenimi zmogljivostmi ter omogočiti kasnejšo razširitev z bungalovi. To področje je zanimivo tudi za pridobivanje zdravilnih zelišč ter kmečki turizem. NOSILEC: DO Kompas, ZTKO, Obrtno združenje, KS, DO Hotel Pugled 3. Dol ob Kolpi: Potrebno je urediti manjši kamp ob Kolpi, ki bi služil ljubiteljem ribolova, čolnarjenja ter mladinskega turizma. Prav tako bi bilo primerno povečati prenočitvene zmogljivosti preko razvoja kmečkega turizma. Da bi povezali celotno obkolpsko dolino, bi bilo potrebno urediti cesto Dol — Žaga. 4. Osilnica: Na tem področju je zlasti zanimiv razvoj izletniškega turizma, kar pomeni nujen razvoj cestne infrasturkture. Poleg kmečkega turizma in gostinske dejavnosti je za to področje zlasti pomemben razvoj športno-rekreacijske ponudbe (ribolova, čolnarjenja). IV. KOČEVSKI ROG Z OKOLICO — Za lovski turizem je zlasti pomembno področje Kočevskega Roga in Male gore. Pospešiti je potrebno predvsem lovski turizem za tuce zaradi povečanj deviznega priliva v občini. Da bi lahko ta cilj uresničili v čim večji meri, je potrebna ureditev lovskega doma ali tudi privatnega gostišča z nekaj posteljami na področju KS Struge ter KS Stara cerkev (Stari log). Razvoju lovskega turizma mora slediti razvoj gostinstva NOSILEC: ZLD Kočevje, DO GG, DO Hotel Pugled — V sodelovanju z lovskimi družinami in gozdarji se bodo organizirale posebne prireditve npr. polharske noči in tudi po tej poti zbudili zanimanje za Kočevsko. NOSILEC: ZLD Kočevje, DO GG — Poleg lovskega turizma moramo misliti tudi n a naravn e in zgodovinske znamenitosti Kočevskega Roga (NOB) oziroma roških gozdov na sploh. Pri tem je potrebno urediti Roško cesto, jo ustrezno označiti in urediti počivališča na točkah, ki so turistično zanimive n. pr. roška žaga. Prav tuje potrebno adaptirati brunarico v manjše gostišče planinskega tipa, ki bi bila odprta vsaj v poletnem času. NOSILEC: SKIS. DO GG, planinsko društvo. D PO — Na področju Kočevskega Roga je potrebno urediti in označiti pešpoti, ki bi jo lahko označili kot del -partižanske transverzale« in bi jo popularizirali z enkratnim letnim množičnim pohodom. NOSILEC: planinsko društvo, DO GG — Področje Glažute lahko zaradi obstoječega gostinskega obrata izkoristimo poleti kot izletniško točko, šolo v naravi ipd., pozimi pa kot točko zimskega turizma. Potrebno pa je urediti smučišče ter pripadajoče objekte in naprave. NOSILEC: ZTKO in DO GG — Področje Lovskega vrha je v občini Kočevje najzanimivejše za razvoj zimskega rekreacijskega turizma. Pomembno je tudi to, da je celotna infrastruktura urejena in vzdrževana. NOSILEC RAZVOJA na tem področju še ni znan. V. OSTALA PODROČJA IN DEJAVNOSTI L Osnova za vsak turistični obisk nekega kraja je prav gotovo dobra reklama in propaganda, ki bo zbudila zanimanje za ta kraj, zato je potrebno: — zagotoviti vsakemu gostu ugodno bivanje v naši občini. Da bi to dosegli, je potrebno načrtno vzgajati in stimulirati ustrezne kadre v gostinstvu in storitvenih dejavnostih. Poleg tega pa mora biti prijetno vzdušje gosta širša skrb vseh in ne le profesionalnih delavcev. Pri tem bi morali svojo vlogo odigrati zlasti D PO in KS. — pripraviti širšo publikacijo, ki bi poljudno seznanjala domače kot tuje goste s Kočevjem in njegovo naravno in ostalo turistično ponudbo. — pripraviti prospekte oziroma manjše informativne publikacije, ki bi bile na razpolago pri turističnih društvih in agencijah — izdelava novejših razglednic z motiviko Kočevja in okolice — ob vstopu v mesto z reklamami in panoji pritegniti pozornost tranzitnega turista. — izdelati turistični načrt občine Kočevje — izdelati emblem kot prepoznavni znak Kočevja 2. Omenili smo že, daje urejenost mesta bistveni pogoj za obisk gosta na turistično področje. Poleg več ali manj administrativnih ukrepov, bi lahko na tem področju veliko naredile samoupravne organizacije in skupnosti ter D PO z: — tekmovanji in nagradami za najbolj urejeno okolico, ulico, KS ipd, — potekati bi morala stalna akcija urejenja in ocenjevanja izložb — prav tako bi morala potekati akcija ocenjevanja kvalitete gostinske ponudbe posameznih obratov privatnega in družbenega sektorja. Rezultate posmeznih akcij bi bilo potrebno publicirati preko sredstev javnega obveščanja. 3. Kulturno umetniška ponudba: — Za prijetno vzdušje gosta pomeni veliko tudi organiziranje kulturno umetniških prireditev npr. koncerti zborov in instrumentalnih skupin na prostem. Zato je potrebno moralno in fmačno podpirati amatersko kulturno umetniško dejavnost krajanov ter urediti primeren prostor za take namene npr. pred NAMO, v Gaju, za Kavarno — Veliko večjo vlogo pri razvoju amaterske kulturne dejavnosti zlasti na področju krajevnih skupnosti mora prevzeti ZKO. Kot edina profesionalna organizacija združenega dela na tem področju se mora aktivno vključiti tudi v turistično ponudbo Kulturni center Kočevje. Zlasti je za to organizacijo prioritetnega značaja: ureditev muzejske zbirke, stalna razstava te zbirke z možnostjo ogleda tudi nenajavljenega obiskovalca ter adaptacija Kina Jadran. — Kot nosilec kulturno umetniških prireditev je potrebno zlasti izpostaviti tudi: Delavsko godbo s svojimi sekcijami. Glasbeno šolo Kočevje in Osnovno šolo Zbora odposlancev in Vas-Fara. 4. Trgovina na drobno: S ponudbo blaga in storitev predvsem s primernim obratovalnim časom, je potrebno slediti razvijajočemu se turizmu. Na tem področju se predvidevajo naslednji ukrepi: — prilagoditi delovni čas tudi za potrebe izletniškega turizma — s sprotnim dogovarjanjem zagotavljati trgovsko ponudbo blaga in storitev — urediti stalne in občasne prodajalne spominkov na mestih raznih prireditev — posebej določiti trgovine, ki bodo odprte tudi v soboto in nedeljo. 5. Gostinstvo: V sklopu turizma ima gostinstvo posebno funkcijo in vlogo zaradi zadovoljevanja osnovnih potreb vsakega gosta: prenočišče, prehrana, pijača. Stanje gostinstva v občini Kočevje ni zadovoljivo, saj se ugotavlja v primerjavi v SRS in s primerjalnimi občinami, da imamo preveč bifejev, premalo sedežev, premalo prenočitvenih zmogljivosti, premajhna in slaba ponudba s hrano. Ravno prenočitve pa so eden izmed indikatorjev razvoja turizma določenega področja. Na osnovi tega lahko sklepamo, da je turistična dejavnost v globalu v občini Kočevje v nazadovanju. Število nočitev od 1980 do 1984 je bilo sledeče: domače nočitve tuje nočitve skupaj 1980 14.001 2.020 16.021 1981 9.898 1.572 11.470 1982 9.332 1.523 10.855 1983 11.360 1.494 12.854 1984 10.322 1.952 12.274 Na področju gostinstva se predlagajo naslednje usmeritve: — omejiti rast raznih bifejev v samem mestu Kočevje — pospešiti postavitev kioskov s ponudbo hrane na lokacijsko zanimivih področjih (Zdravstveni dom. Mestni log. Kolodvorska ulica. Ljubljanska ulica, ipd.) — davčna, kreditna in prostorska politika razvoja zasebnega gostinstva bo dajala prednost obratom, ki ponujajo poleg pijače tudi hrano in prenočišče — vsi gostinski obrati, ki imajo možnost, so dolžni poskrbeti za vrtove tudi zaradi videza samega mesta — DO Hotel Pugled bo adaptirala gostinske objekte v skladu s svojim dolgoročnim investicijskim programom — posebej moramo izpostaviti lokal METKO zaradi zanimive lokacije in vrta s katerim razpolaga. Zato gaje potrebno preurediti v sodobngostinski lokal s ponudbo pijače in hrane. V primeru, da DO »Žito« Ljubljana ni zainteresirana za to možnost, se bo poiskal drug nosilec. — Potrebno bo povečati prenočitvene zmogljivosti, in sicer z izgradnjo depandanse pri DO Hotel Pugled. Istočasno se bo uredil tudi letni vrt. S tem se bodo povečale prenočitvene zmogljivosti za cca 20 postelj. Dolgoročno pa bo potrebno znatno povečanje le-teh, in sicer z izgradnjo ali adaptacijo prostorov ter z intenzivnim vključevanjem privatnega sektorja v to področje. — poslovni čas lokalov je potrebno prilagoditi potrebam gosta in domačina v občini Kočevje, kar pomeni po eni strani tudi živahnejše nočno življenje v poletnih mesecih ter prepoved daljšega zapiranja privatnih gostiln v turistični sezoni. Nosilec na tem področju je oddelek za gospodarstvo, svojo vlogo pa mora odigrati zlasti Obrtno združenje Kočevje. Hkrati pa je potrebno v razvejenem planu DO Hotel Pugled opredeliti nočni lokal, ki bi bil v začetku odprt nad normalnim poslovnim časom vsaj v petek in soboto. — Za pestrejšo ponudbo s hrano se bodo uvajali v obstoječih gostinskih obratih kulinarični tedni. 6. Drobno gospodarstvo: Glede na to, daje proizvodnja zlasti pa storitvena obrt v precejšnji meri zastopana v turistični potrošnji, je potrebno istočasno z razvojem turizma izvajati dolgoročni program razvoja drobnega gospodarstva. Še posebej pa bi bili potrebno organizirati vsako leto sejem domače in umetne obrti. Osnovni nosilec na tem področju je Obrtno združenje. 7. Obratovalni čas je izredno važen dejavnik turistične ponudbe in popraševanja. saj je le v okviru tega časa možno ustvajranje dohodka. Poleg gostinstva in trgovine, morajo obratovalni čas potrebam turizma prilagoditi še zdravstvo, PTT, servisne delavnice. Petrol. VI. ZAKLJUČEK V zgornjem tekstu so navedene samo nekatere važnejše oblike tuirstične dejavnosti in potrebni ukrepi za njihovo sprovajanje. Iz smernic razvoja posameznih nosilk pa izhajajo še mnoge druge oblike turistične ponudbe. Posebej moramo na tem mestu poudariti vlogo društev in to predvsem jamarskega, planinskega in ribiškega. V teh društvih se opravlja strokovna dejavnost, ki je posredovana v drugačni obliki, eden pomembnejših delov primarne turistične ponudbe. Pomeni, da se morajo ta društva poleg čisto strokovnega dela ukvarjati tudi z množičnejšo dejavnostjo in morajo v svoje načrte ' lesti vsaj eno prireditev letno. Kot možna področja takšnih s Kupov in dejavnosti so Zeljnske jame, reke Kolpa, pešpot po Rogu ali Stojna-Fridrihštajn-pragozd-Ledena jama itd. Poleg društev in njihove dejavnosti, so nosilci razvoja turizma posameznih področjih navedli še mnoge druge oblike in dejavnosti t. j. od novoletnih prireditev, pustovanja, etnologija, folklora, športnorekreacijska dejavnost vezana na objekte v mestu Kočevje z okolico itd. Vendar pa je osnova pri tem, da se vse te oblike in dejavnosti povežejo v integralno turistično ponudbo. Ker je nosilcev turistične ponudbe mnogo in ker gostinstvo še ni turizem, v programu nismo omenjali osnovnega nosilca razvoja turizma v občini Kočevje. Smatramo, da bi bilo potrebno: L ustanoviti turistično poslovno skupnost Kočevje, v kateri bi bilo potrebno v prvi vrsti zaposliti strokovnega delavca, katerega bi bila osnovna naloga koordinacija in animacija interesov posameznih udeleženk turistične ponudbe, propagandno infrastrukturna dejavnost ter povezava s turističnimi organizacijami. Turistično poslovna skupnost bi bila nosilec razvoja turizma v občini Kočevje. 2. Nujno bi bilo potrebno oživeti delovanje turističnih društev in sekcij pri KS. Za uspešno delo le-teh bi bila seveda potrebna pomoč v znanju, ki bi ga posredoval strokovni delavec TPS. 3. Na podlagi sprejetega dolgoročnega programa razvojaturizma se izdela samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju TPS. Bistvo samoupravnega sporazuma bi bilo: — določitev nalog udeleženk samoupravnega sporazuma in TPS — skupno planiranje in izvajanje turistične ponudbe — združevanje sredstev za delovanje TPS — skupno vlaganje v propagandno informativno dejavnost — skupno načrtovanje in izvananje kadrovske politike predvsem za gostinstvo ter turistične delavce — skupno vlaganje v turistično in gostinsko infrastrukturo. Osnutek samoupravnega sporazuma pripravi DO Hotel PUGLED kot trenutno edina večja strokovna organizacija v sklopu turizma. 4. Izhodišča dolgoročnega plana razvoja turizma in samoupravnega sporazuma konkretizirajo in vnesejo vse samoupravne organizacije in skupnosti v svoje planske akte. Se posebej pa Komite za družbeni razvoj določi in zavaruje v dolgoročnem planu občine Kočevje turistično rekreativna področja ter naravne in kulturne danosti. Delovni osnutek pripravila skupina pri Komiteju za druž-bem razvoj v sestavi: — Šega Jasna, DO Avto Kočevje — Glavač Milena, DO Kmetijsko gospodarstvo Kočevje Komite za družbeni razvoj Predsednik Dušan POPOVIČ, dipl. oec. Povzetki poročil pravosodnih organov za leto 1984 ESA: 298 I. POROČILO O DELU OBČINSKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA V LJUBLJANI ZA LETO 1984 Javno pravobranilstvo je za občino in krajevne skupnosti v vašem območju obravnavalo skupaj 374 zadev. Probleme, ki so se pojavili v vašem območju, smo reševali v konkretnih spisih in so bili v teh postopkih tudi rešeni. Na področju zastopanja nismo naleteli na posebne probleme, ki bi jih bilo potrebno v poročilu omenjati, niti na take nepravilnosti, na katere bi bilo umestno posebej opozoriti skupščino. Z vsemi, ki smo jih zastopali, smo dobro sodelovali, zaprošene podatke, ki smo jih potrebovali za sodne postopke, so nam, zlasti občine, zadovoljivo dostavljale, v samih postopkih pa tudi aktivno sodelovale. S predstavniki krajevnih skupnosti sicer ne potekajo stiki tako zadovoljivo, kot s predstavniki skupščine občine, vendar je to specifičen pojav, zlasti zaradi nekvalificiranih predstavnikov oz. delavcev v organih KS, ki so zadolženi za posamezno področje dejavnosti krajevnih skupnosti, kar je razumljivo. Pri delovanju krajevnih skupnosti je zlasti opazno, da ni kontinuitete do načelnih programskih odločitev. Sklepi in stališča svetov, kot smo opazili v nekaterih primerih, se menjajo tako kot delegati v svetu krajevnih skupnosti. To je zlasti opazno, ker sodni postopki trajajo več let, kot pa mandatna doba delegatov. Problematiko, ki smo jo opazili pri izvajanju naših nalog pri uporabi predpisov, ki obravnavajo razpolaganje z družbeno lastnino, sprotno proučujemo, skupaj z delavci občine, ki delajo na odgovarjajočih področjih in o njej seznanjajo zakonodajne organe, s predlo-* gi za ustreznejšo rešitev. Rešitev te problematike je možna le v okviru celotne republike, ker zahteva usklajevanje predpisov oz. njihovo spremembo, pa tudi ustrezno tolmačenje. S temi problemi vas seznanjamo le v tistem delu, ki vpliva na pravilno in ažurno delovanje upravnega organa in seveda tudi pravobranilstva ter imajo oz. bodo imeli finančne posledice za občine. Zlasti bi tukaj omenili izvajanje 143. čl. in naslednjih zakona o kmetijskih zemljiščih, katerega postopek izvajanja še vedno ni popolnoma razčiščen. Problemi, kijih ni rešil niti novi zakon o stavbnih zemljiščih o tem, na kakšen način bi komunalna skupnost oz. bodoči sklad stavbnih zemljišč mogel kupiti kmetijska zemljišča in jih imeti na zalogi za odškodnino kmetom za podružabljena stavbna zemljišča. Vprašanje pravne in materialne ureditve plačila odškodnine za odvzete nepremičnine po prvi agrarni reformi — kolikor in kdo je dolžan to plačati. Nujna uskladitev pravice uporaoe z dejanskim razpolagalcem na tistih stanovanjih družbene lastnine, kjer je kot formalni nosilec pravice uporabe vknjižena občina zaradi izvajanja 40. čl. zakona o stanovanjskem gospodarstrvu in naslednjih, za vzdrže-valnino stavb in stanovanj, ki jo ne bo mogoče kriti iz najemnin. Določitev- pristojnosti za prenos katastrske meje med javno potjo in sosednjimi parcelami z naravo, kajti za nepristojno se izreka, tako sodišče, kakor tudi upravni organi. Isto vprašanje je nerešeno za oviranje uporabe tistih javnih poti, ki po zakonu o cestah niso pod nadzorom cestnega gospodarstva in inšpektorja. Po odvzemu pooblastila javnemu pravobranilcu za zastopanje SIS- pa se je odprlo tudi vprašanje racionalnosti vodenja nepremičninskih izvršb za izterjanje davkov. Prispevke namreč ne moremo izterjavah in, v kolikor se ne bo našlo ustrezne rešitve, bo morala to vršiti uprava za dohodke sama. Pravnih problemov pri tolmačenju in izvajanju predpisov je toliko, daje zaradi tega ovirana tudi uspešnost izvajanja programa upravnega organa, kakor tudi našega pravobranilstva v zaščiti interesov skupščine občine in krajevne skupnosti. Javni pravobranilec Benjamin Turk. I.r. 11. POROČILO O DELU TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI, ENOTA V KOČEVJUU ZA LETO 1984 I. Odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov Problematika odkrivanja in pregona storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov postaja glede na vse bolj zaostrene gospodarske razmere vedno bolj zahtevna. Zlasti je potrebno čim hitreje in odločno obravnavati storilce, ki so s kaznivimi dejanji napadli družbeno lastnino ali samoupravljanje in tiste, ki so sedanje razmere skušali izkoristiti z najrazličnejša špekulativna pridobivanja premoženjske koristi. Za leto 1984 je značilen precejšen padec števila storilcev kaznivih dejanj in izredno velik porast števila pravnih oseb, ki so storile gospodarske prestopke. 1. Opazen upad števila polnoletnih, mladoletnih in neznanih storilcev kaznivih dejanj v letu 1984 glede na prejšnja leta po naših izkušnjah še ne more pomeniti zanesljivega znaka, da se družbena disciplina na našem področju izboljšuje. Enoletno nihanje je prekratka doba za kakršnokoli tovrstno sklepanje. To še zlasti ob dejstvu, da na nekaterih drugih območjih SR Slovenije in tudi na območju naših zunanjih enot kriminaliteta ni v upadanju. Je pa gotovo pozitivno vsaj to, da na našem območju trenutno ne kaže tendence naraščanja, kar je bil prejšnja leta stalen pojav. Zares izredno naraščanje števila ovadenih oseb pa ugotavljamo pri gospodarskih prestopkih, saj se je v šestih letih do lani skoraj početverilo. Vendar tolikšnega porasta ne pripisujemo toliko poslabšanju discipliniranosti organizacij združenega dela, marveč v prvi vrsti novim predpisom, ki so prinesli številne nove inkriminacije gospodarskih prestopkov. Javno tožilstvo je skupno obtožilo 5.042 oseb. Na sodiščih je bilo obsojeno 3.216 oseb, oproščenih pa 386, medtem, ko je bila obtožba zoper 769 oseb zavrnjena. Tolikšno število zavrnilnih sodb gre pretežno na račun spremembe Kazenskega zakona SR Slovenije, kije nekatera do tedaj kazniva dejanja dekriminiral in je bilo zato potrebno precej že vloženih tožb umakniti. Posebno pozornost pa smo posvečali tudi področju prekrškov kot pomembnemu delu kazenske represije in smo tako vložili 689 predlogov sodnikom za prekrške. V strukturi obravnavane kriminalitete še naprej prevladujejo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje. Kazniva dejanja na škodo družbenega premoženja so po številu sicer nekoliko upadla, vendar pa se družbena nevarnost obravnavanih dejanj nikakor ni zmanjšala. Glede političnih kaznivih dejanj ocenjujemo stanje za zelo ugodno, ' saj smo obravnavali le devet napadov na našo družbeno ureditev in vsa ta dejanja glede na svojo verbalno pojavno obliko v nobenem pogledu po družbeni nevarnosti ne izstopajo. Mladoletniška delikvenca, ki je po številu nekoliko upadla, ne kaže novih pojavnih oblik, še posebej pa je pozitivno, da ne narašča število dejanj z agresivno noto. Velika večina obravnavanih mladoletnikov izhaja iz razmer, ki niso ugodne za njihov razvoj. Gospodarski prestopki so, kot je bilo že rečeno, po številu izredno porasli, ne da bi to mogli reči. da se je povečala tudi družbena nevarnost teh kršiteljev. Na področju kontrole tiskanih stvari pa smo vpreteklem letu izdali tri začasne prepovedi razširjanja (enkrat študentski list Tribuna in dvakrat Mladina). II. Odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov z območja enote v Kočevju V letu 1984 smo na enoti Temeljnega javnega tožilstva v Kočevju prejeli 303 ovadbe zoper skupno 362 polnoletnih oseb. Od tega je bilo ovadenih 221 oseb z območja občine Kočevje in 141 z območja občine Ribnice. Po strukturi kaznivih dejanj-jih je največ storilo kazniva dejanja zoper zasebno premoženje in sicer v občini Kočevje 86 ter v občini Ribnica 42. S področja gospodarskega kriminala, kjer pa so zabeležili občuten padec teh kaznivih dejanj, pa je bilo 52 storilcev z območja občine Kočevje in 23 iz območja občine Ribnica. V okviru teh kaznivih dejanj so najštevilnejša kazniva dejanja tatvine (Kočevje 33, Ribnica 15). Bistveno je upadlo število kaznivih dejanj s področja prometa. Kljub manjšemu številu prijavljenih storilcev teh kaznivih dejanj pa ugotavljamo, da je bilo storjenih več kaznivih dejanj s hujšimi posledicami, bodisi, da so posamezniki utrpeli hude telesne poškodbe ali celo smrtne poškodbe ali pa, daje bila povzročena velika premoženjska škoda. Kazniva dejanja zoper življenje in telo ne kažejo po svojem številu večjih odstopanj. Posebno iz območja občine Kočevje pa ugotavljamo povečano število kaznivih dejanj nezakonite vselitve, saj smo jih obravnavali kar 13. Če tako po eni strani ugotavljamo manjše število ovadenih oseb, ki so storile kazniva dejanja v primerjavi s prejšnjimi leti, po drugi strani ugotavljamo povečano število pripravljenih kaznivih dejanj, za katere pa storilci niso bili odkriti. S področja mladoletniške delikvence je bilo obravnavanih skupno 60 mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in sicer iz občine Kočevje 54, od tega 41 starejših in 13 mlajših mladoletnikov, iz občine Ribnica pa 4 starejši in 2 mlajša mladoletnika. Vsi so bili Slovenci, storili pa so skupno 87 kaznivih dejanj in sicer na območju občine Kočevje 81 ter na območju občine Ribnica 6. Na območju občine Kočevje smo zabeležili tudi sedem skupin mladoletnikov, ki so skupinsko izvrševale kazniva dejanja. V njih je bilo združenih 28 oseb in sicer 23 mladoletnikov, 3 polnoletni storilci in 2 otroka. Tudi na področju gospodarskih prestopkov ne beležimo večjega porasta, saj smo obravnavali v letu 1984 11 pravnih oseb iz območja občine Kočevje in 4 iz območja občine Ribnica. Namestnik javnega tožilca vodja enote: Temeljni javni tožilec Bojan ŠOBAR, l.r. Franc MAZI, l.r. III. POROČILO O DELU SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI PRI URESNIČEVANJU VARSTVA SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN ZAKONITOSTI V LETU 1984 Sodišče združenega dela v Ljubljani deluje za območje 16 občin celotne ljubljanske regije in revirskih občin, na katerem je zaposlenih preko 260000 delavcev. 1. Splošno o delu V vsega devet in pol letnem delovanju je doseglo pomembne rezultate pri podružabljanju sodnih funkcij na področju varstva družbene lastnine in socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter ob zagotavljanju večje učinkovitosti. Ob spremljanju obsega dela in statističnih podatov o delu zlasti ugotavljamo rekordno število spornih zadev v delu (2697 zadev) in le nekoliko večji pripad novih spornih zadev v letu 1984 (1801 zadev). Slednji seje v zadnjem času številčno nekoliko umiril, čeprav je znašal povprečni mesečni pripad 150 novih spornih zadev. Med predlagatelji teh zadev so še vedno prepričljivo na prvem mestu delavci, ki so vložili 75% predlogov, medtem ko pooblaščene sindikalne organizacije v preteklem letu ponovno niso vložile nobenega predloga. Med večjimi doseženimi uspehi našega sodišča v letu 1984 je potrebno omeniti zlasti še vedno ugodne podatke o številu rešenih spornih zadev. Našemu sodišču je kljub nekaterim večjim objektivnim težavam, uspelo rešiti s povprečnimi prizadevanji poklicnega in nepoklicnega kadra, na 522 obravnavanih dnevnih skupaj 1635 spornih zadev. Poseben poudarek naše splošno sodišče združenega dela že od vsega začetka daje zlasti vlogi in odgovornemu delu nepoklicnih sodnikov. Slednji predstavljajo posebnost in novost v samoupravnem sodstvu. S tem predstavljajo enega od bistvenih elementov podružabljanja. Največja prizadevanja našega sodišča so usmerjena ves čas k zagotavljanju rednega in učinkovitega delovanja. Pri tem še zavedamo, da zahteva narava večine obravnavanih spornih razmerij, čim hitrejše reševanje. Uspehi pri tem žal še vedno niso v celoti zaželjeni, čeprav je sodišču uspelo v letu 1984 v približno 2/3 rešenih zadevah postopek na 1. stopnji končati v času 6 mesecev. Omenjamo še podatek, da so predlagatelji v preteklem letu uspeli s svojimi zahtevki le v ok. 40% rešenih zadevah (uspeli v celoti ali delno), oz. so v celoti uspeli le v manj kot 32% rešenih zadevah. Ti podatki namreč kažejo na to, daje zmotno še vedno večkrat obstoječe mnenje, da predlagatelji — delavci skoraj vedno uspevajo s svojimi zahtevki pred sodišči združenega dela. 2. Vrste obravnavanih zadev V zadnjih letih, kot že rečeno, opažamo, da se letni pripad spornih zadev sicer povečuje, kljub temu pa povečanje glede na pretekla obdobja ni tolikšno, da ne bi mogli govoriti o določeni ustalitvi pripada. Struktura sporov po posameznih področjih pa se je v teh letih precej spremenila. Še vedno sodišče rešuje največ zadev s področja delovnih razmerij, ki predstavljajo kar 90% vseh prejetih zadev. Med « temi spori je bilo v preteklem letu največ denarnih zahtevkov (kar 700), precejšnje pa je tudi število sporov, ki obravnavajo disciplinsko odgovornost delavcev (372 zadev). Pri denarnih zahtevkih je opaziti, da se struktura teh sporov glede na prejšnja leta spreminja. Opazno je zmanjšanje odškodninskih zahtevkov delavcev zaradi nesreč pri delu in povečanje odškodninskih zahtevkov organizacij združenega dela proti delavcem. Tudi zahtevki iz štipendijskih pogodb so se v preteklem letu zmanjšali. Glede na leto 1983 se je precej povečalo tudi število sporov, ki obravnavajo disciplinsko odgovornost delavca (od 296 zadev v letu 1983 se je število tistih v letu 1984 povečalo na 372 zadev). Pri ostalih delovnih sporih je opaziti porast sporov iz delovnih razmerij, sklenjenih za določen čas. V primerjavi z letom 1983 je močno opazen tudi upad pripada v stanovanjskih zadevah. Glede na to, da je pristojnost sodišč v letu 1984 ostala nespremenjena, je razlog za upadanje najverjetneje v slabšem ekonomskem položaju organizacij in v manjšem številu razpoložljivih stanovanj. Posebej je potrebno poudariti tudi zahtevnost sporov, kijih vlagajo delavci, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjanosti pri delu z družbenimi sredstvi prispevajo k povečhnju dohodka temeljne organizacije. Tu je še vedno prisotna neurejenost oz. premajhna preciznost določb samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo to področje. V 10% sporov, ki ne izvirajo iz delovnega razmerja, je naše sodišče v preteklem letu reševalo tudi nekaj statusnih sporov. Število teh sporov je v zadnjih letih približno enako, kar kaže na to, da se je v gospodarstvu oblikovanje TOZD — OZD v smislu Zakona o združenem delu že zaključilo. Več sporov pa sodišče rešuje iz družbenoekonomskih razmerij. Ti spori so med najzahtevnejšimi, saj do njih pride šele potem, ko se udeleženci med seboj ne morejo sporazumeti. Reševanje teh sporov zahteva vsestransko usposobljenega sodnika z znanjem na različnih področjih. 3. Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja Zaradi aktualnosti in družbene pomembnosti sporov zaradi disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, naše sodišče že tri leta posebej spremlja in posveča tej problematiki sporov večjo pozornost. Štatistični podatki teh sporov za leto 1982, 1983 in 1984 kažejo porast pripada te vrste in tudi na zaostrovanje disciplinske odgovornosti delavcev v združenem delu. Naše sodišče je v preteklem letu obravnavalo skupno 372 sporov zaradi kršilcev delovnih obveznosti delavcev. Od tega skupnega števila je bilo zaradi disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja začetih pred sodiščem 304 sporov. Razlogi oz. vrste hujših kršitev delovnih obveznosti zaradi izreka disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja so bili naslednji: — neopravičeni izostanki z dela — zloraba pooblastil in nevestno poslovanje oz. malomarno opravljanje dela — odklonitev del oz. nalog — prihajanje na delo v vinjenem stanju ali vinjenost na delu — nezakonito razpolaganje z družbenim premoženjem — pretep na delu — druge hujše kršitve del. obveznosti — kršitve samoupravnih pravic 93 primerov (41%) 51 primerov (23%) 27 primerov (12%) 22 primerov (10%) 21 primerov (9%) 6 primerov (3%) 4 primeri (2%) 1 primer (-) Ugotavljamo, da je v primerjavi s predhodnima letoma še vedno največje število sporov zaradi neopravičenih izostankov z dela, ki pa so v primerjavi s preteklima letoma v upadanju. Enako velja tudi za kršitvi odklonitve dela vinjenosti, ki sta sicer v relativnem porastu. Največji porast je opaziti pri kršitvah zlorab pooblastil, nevestnem poslovanju in malomarnem opravljanju dela. Podatki o izobrazbeni strukturi delavcev, ki jim je s strani disciplinskih organov izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja kažejo, da prevladujejo v disciplinskih postopkih delavci brez kvalifikacij oz. delavci z nižjo strokovno izobrazbo. V zvezi s pomanjkljivostmi disciplinskih postopkov pri sodišču zlasti ugotavljamo, da se v organizacijah združenega dela še vedno večkrat nepopolno ugotavlja dejansko stanje. Ravno to dejstvo pa zavlačuje nato trajanje sodnega postopka, ker mora sodišče večkrat izvajati dodatne dokaze z zasliševanjem prič, pribavo listin in izvedbo drugih dokazov. Aktivnost osnovnih organizacij sindikata v disciplinskih postopkih je še vedno dokaj skromna. Osnovne organizacije sindikata v pretežni večini primerov zastopajo enako stališče kot disciplinski organi. Zaostreni pogoji gospodarjenja nalagajo vsem delavcem v organizacijah združenega dela dolžnost in odgovornost, da izboljšujejo produktivnost dela, povečujejo dohodek in da vestno opravljajo svoje delo. Takšni pogoji so tudi zaostrili disciplinsko odgovornost delavcev in njeno dosledno izvajanje. Pri tem pa menimo, da zgolj represivni ukrepi ne bodo imeli zaželjenega učinka, če ne bo v združenem delu tudi več poudarka na odpravljanju vzrokov za nastanek kršitev delovnih obveznosti. „ , . Sodišče združenega dela v Ljubljani » IV. POROČILO O DELU OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE KOČEVJE V LETU 1984 V letu 1984 je bilo pri občinskem sodniku za prekrške v Kočevju v reševanju 1009 zadev o prekrških in pa 556 zaprosil za pravno pomoč. Od lastnih zadev je bilo prejetih tekom leta 732 zadev, 277 zadev pa je ostalo za reševanje in prejšnjega leta. Od tega je bilo rešenih 811 zadev in sicer je bila v 713 zadevah izdana odločba o kaznovanju, na drug način je bila zadeva rešena v 27 zadevah, odločb o ustavitvi postopka je bilo izdanih 71, od teh 34 zaradi zastaranja pravic do pregona. Ob koncu leta pa je ostalo nerešenih 198 zadev. Od 556 zaprosil za pravno pomoč (zasliševanje za druge organe, izvrševanje zapornih kazni ali nudenje druge pravne pomoči) je bilo tekom leta prejetih 471 zadev, iz prejšnjega leta pa je ostalo nerešenih 85 zadev; med letom smo rešili 469 zadev in je tako ostalo ob koncu leta za reševanje še 87 zadev. Če pogledamo področja kršitev, vidimo, daje bilo tudi v letu 1984 največ kršilcev cestnoprometnih predpisov, tem sledijo kršitve javnega reda in miru, precej je tudi kršilcev o ljudski obrambi in vojaški obveznosti, drugih kršitev pa je manj. Tudi zaprosil za pravno pomoč t.j. za zaslišanje obdolžencev je razvidno, da je največ kršitev cestnega prometa, kar kaže na to, da naši občani še vedno precej potujejo in imajo na poti razne nezgode, precej pa je tudi zaprosil za zaslišanje iz sosednje hrvaške občine Delnice, kjer delavci milice ustavijo precej naših mlajših voznikov, ki se z zabavnih prireditev vračajo pod vplivom alkohola. Sicer je bilo vinjenih voznikov v naših zadevah kaznovanih in jim je bil izrečen tudi varstveni ukrep prepoved vožnje motornih vozil določene kategorije 68, a je to precej manj kot prejšnje leto, vendar pa iz tega ni sklepati, da se je varnostna zavest naših voznikov izboljšala, ampak prej dejstvo, da je gorivo nekoliko dražje, predvsem pa to, da so delavci prometne milice in zaščitne enote milice, ki pri svojih kontrolah odvzamejo največ vozniških dovoljenj zaradi vinjenosti, nekoliko manjkrat opravljali kontrolo prometa na našem območju. Skupno je bilo še zaradi drugih prometnih kršitev izrečenih 87 varstvenih ukrepov prepoved vožnje motornih vozil. Obdolžencem so bile večinoma izrečene denarne kazni in sicer v okviru zakonskih normativov, je pa iz statističnih poda kov razvidno, da so kazni nekoliko višje zaradi prometnih prekrškov kot zaradi kršitev javnega reda in miru, kar pa je posledica tega, da velja zakon o prekrških zoper javni red in mir še od leta 1974, da se od takrat višina predpisanih kazni ni spremenila in tako obdolžencu ni moč izreči večje kazni od 2.000,- din; da je moč izreči kazen v zgornjem maksimumu le v posebnih obteževalnih okoliščinah in so te kazni zato nekoliko nižje; da pa je stvar zakonodajalca, da stvar ustrezno uredi. Mladoletniki so se tudi v letu 1984 pojavili večinoma kot kršilci cestnoprometnih predpisov. Sicer pa je bila kazen zapora izrečena v 6 primerih zaradi klateštva, v treh primerih zaradi kaljenja hišnega reda in miru oziroma ogrožanja oseb v zasebnem prostoru, enkrat zaradi prometnega prekrška in enkrat zaradi prekrška po zakonu o orožju. Nekatere zadeve še vedno trajajo nekoliko več časa kot bi bilo treba, ali včasih celo zastara pravica do pregona, vendar pa na to še vedno v precejšnji meri vplivajo težave pri vročanju pošiljk, pa tudi fluktuacija obdolžencev. Za svoje delo ima organ ustrezne prostore, nekoliko seje uredila tudi finančna situacija, saj je zadnje čase s strani delavcev SO več posluha, potrebno pa bi bilo misliti na posodobitev opreme, kije zaradi starosti v žalostnem stanju, a upamo, da se bo tudi to počasi uredilo. Sodnik za prekrške Vlasta JANEŽIČ, l.r. V. POROČILO O DELU TEMELJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI — ENOTA V KOČEVJU ZA LETO 1984 V letu 1984 je naša enota Temeljnega sodišča v Ljubljani poslovala v normalni sestavi sistemiziranih delovnih mestih, to je trije sodniki in deset administrativnih delavcev. Večjih odsotnosti ni bilo, razen porodniških dopustov, kar pa smo nadomestili z delavci za določen čas. Tudi prostorsko na naši enoti ni problemov tako ob sprejetju pripravnikov, učencev na delovni praksi, kot tudi nudenja potrebnih prostorov preiskovalnemu sodniku, ki enkrat tedensko prihaja iz enot v Ljubljani. Ob takih .pogojih dela smo v letu 1984 rešili 37 glavnih zadev (kazenske, pravdne, izvršilne, zapuščinske in nesporne) manj kot v letu 1983, kar predstavlja rešene zadeve, kijih je rešil leta 1983 sodnik iz Ljubljane, ki je bil dodeljen v pomoč. Čeprav je bilo 90 kazenskih spisov rešenih manj, je bilo rešenih drugih več, tako je v celoti kot enta rešila le 2,69% manj. Nekaj več je bilo rešenih zapuščinskih zadev in izvršilnih, dočim pri ostalih zadevah ni bistvenega odstopanja. Čepa primerjamo vse zadeve, ki jih sodišče rešuje, razen sodne uprave, smo rešili v letu 1984 5371 zadev, kar je za 600 zadev več kot leta 1983, kar predstavlja 12,57% več. Tako je ostalo nerešenih zadev le 768 in seje zaostanek zmanjšal za 6.64%. Bistveno smo zmanjšali zaostanek kazenskih zadev iz 243 na 167 zadev, kar predstavlja 45,50%. Pripad glavnih zadev je praktično ustaljen in se je v letu 1984 nasproti prejšnjemu letu povečal le za 1,63%, čeprav so kazenske zadeve I upadle za 36,20%, kar je seveda pripisati spremembi kazenskega zakona tekom leta. Celotni pripad se je povečal za 693 zadev ali 14,97%. Sama struktura zadev se bistveno ni menjala. V porastu so tatvine tako na škodo zasebnega in družbenega premoženja. Teh kaznivih dejanj je bilo 67. Poleg tega je bilo 10 velikih tatvin. Prednjačijo tudi prometni delikti, saj jih je bilo v preteklem letu skupaj 45. Lahkih telesnih poškodb je bilo 17. To so kazniva dejanja, ki so številčno najpogostejša. Je sicer zaznati manjše upadanje tega kriminala, vendar ne bistveno, zlasti ne pri kaznivih dejanjih tatvine. Na področju civilnega sodstva praktično ni nobenih premikov po vrsti sporov. Vloženih tožb za razvezo zakonske zveze je vsako leto okrog 40 in izgleda, da so se te zadeve umirile. Od števila vloženih tožb je 3/4 zakonov tudi razvezanih. Neverjetno pa je veliko število mejnih sporov, vsako leto okoli 30, pri čemer prednjači ribniška dolina. Gledano nekaj let nazaj se poraja pomislek, če niso mogoče prišli ti spori pri občanih že v navado, da stare meje več ne držijo. Iz pročil ostalih oddelkov Temeljnega sodišča v Ljubljani, ki delajo tudi za področje naše enote, ugotavljamo iz poročila preiskovalnega oddelka, da je veliko število tatvin in prometnih deliktov. Ugotavljajo, daje bilo pri prometu v letu 1984 pet smrtnih primerov. Oddelek za mladinsko sodstvo pa ugotavlja, da je mladoletniški kriminal iz občine Ribnica zelo upadel, saj so obravnavali le 6 mladoletnikov (1983 — 22), dočim iz občine Kočevje 46 mladoletnikov (1983 — 42). Problematično je izkoriščanje prostega časa, kije neorganizirano, vse preveč je interesantnih dogajanj za mlade v Gaju. Mladoletniki so delovali med drugim tudi v osmih skupinah od dva do pet članov. Pet članski grupi sta bili dve. Večinoma je šlo za različne premoženjske delikte, v dveh zadevah pa smo obravnavali tudi kazensko dejanje posilstva. Pri delu in reševanju zadev opažamo večjo vnemo in disciplino celotnega kolektiva. K temu pripomore verjetno tudi nagrajevanje po delu, programi dela in pa zavzeto reševanje starih zadev, saj smo v letu 1984 rešili 50%, kar vse je še ostanek in posledica nezasedenosti sodišča v preteklih letih. Vodja enote Julij PLUT, l.r. VI. POROČILO DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA ZA OBČINI KOČEVJE IN RIBNICA ZA LETO 1984 Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1984 obsega aktivnost na osnovi sprejetih programskih ukrepov ter programa dela za leto 1984. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je pri razreševanju številnih vprašanj uresničeval svojo funkcijo s predlogi za sklic zborov delavcev, organov upravljanja, bodisi na pobudo skupine delavcev ali posameznikov. Opozarjanje, vplivanje na spreminjanje ter dograje- pravobranilca samoupravljanja v preteklem obdobju, zato je tudi t. im. preventivno delovanje imelo poseben pomen pri razreševanju pojavov. To preventivno delovanje pa je imelo tudi svoj širši karakter, saj je družbeni pravobranilec samoupravljanja sodeloval tudi v raznih razgovorih in različnih posvetovanjih, ki so bila organizirana preko kluba samoupravljalcev ali na pobudo, oz. v sodelovanju z Obč. sindikalnimi sveti (posvet o razreševanju dilem okoli ZRRMD, posvet o delovanju samoupravnih delavskih kontrol, posvet o razreševanju oz. imenovanju individualnih poslovodnih organov ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi). Čeprav ni možno dostikrat potegniti ostre meje med t.i. preventivnim delovanjem DPS. oz. ostalim delovanjem »kurativo«, pa iz statističnih podatkov, ki je sestavni del tega poročila izhaja, da seje tudi v preteklem obdobju družbeni pravobranilec samoupravljanja angažiral na področju varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Ker je neizogibno za učinkovito delo naše institucije tudi medsebojno informiranje vseh družbenih subjektov, ki jim je poverjeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine je DPS kopijo vseh pomembnejših pobud naslavljal samopravni delavski kontroli, osnovnim organizacijam sindikata, kakor tudi občinskemu sindikalnemu svetu ter obč. komiteju ZK v posamezni družbenopolitični skupnosti, predvsem zaradi usklajene akcije delovanja na posameznih zadevah. Varstvo družbene lastnine V strukturi vsebin obravnavanih zadev, ki se nanašajo na področju varstva družbene lastnine, med katere sodi prav gotovo urejanje in dograjevanje odnosov na podlagi Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, je družbeni pravobranilec izdelal posebno informacijo, oz. oceno, predvsem glede uskladitve samoupravnih splošnih aktov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih z Zakonom o RRMD. Iz pričujoče informacije je moč ugotoviti, da so se aktivnosti na tem področju lotili različno, zato so bili tudi posredovani odgovori naši instituciji dokaj specifični. Z gotovostjo je moč trditi, da so odnose na tem področju pravočasno realizirali v DO Gozdno gospodarstvo Kočevje, kjer so tudi aktivnosti v zvezi s tem fzastavili že v letu 1983. V panogi lesarstva sta obe nosilki, tako LIK Kočevje, kot INLES Ribnica, zastavili aktivnosti v zvezi z realizacijo Zakona, tako da sta vanje medsebojnih odnosov med samoupravnimi subjekti ali med de lavci, ki združujejo delo v OZD, je bila primarna naloga družbeneg; imenovali strokovni tim za pripravo sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov v zvezi z ZRRMD in pristopili k SaS o združitvi DO, ker sta v glavnem opredelili odnose. Na področju kovinskopredelovalne industrije, kamor sodijo DO Itas Kočevje, DO Inkop Kočevje, Kovinar Kočevje, Riko Ribnica. ITPP Ribnica je predvsem skupno vsem naštetim dejstvo, da so vse sprejele dopolnitev samoupravnih sporazumov o združitvi v DO, kjer se v poglavju »Odnosi pri upravljanju in gospodarjenju z investicijskimi sredstvi« ter »Delitev OD na podlagi minulega dela« usklajuje omenjeni samoupravni akt ZRRMD. DO Melamin Kočevje pa je usklajevala aktivnosti v smislu ZRRMD enotno na nivoju SOZD KEMIJA. V sklopu te dejavnosti z delom dejavnosti sodi tudi TOZD S1NTEP Kočevje v okviru proizvodnega podjetja OPREMA Kočevje, ki je v zvezi z realizacijo teh aktivnosti sprejel le program dela aktivnosti, zato je pričakovati, da bo svoje aktivnosti na tem področju izvajal v letu 1985. Tako SUKNO »Industrija volnenih izdelkov Zapuže« TOZD Tekstilna tovarna Jurjeviča, kot VEZENINE Bled Enota Kočevje, je skupno dejstvo, da aktivnosti v zvezi z ZRRMD potekajo enotno na nivoju DO. Prav slednjemu pravnemu subjektu pa bo DPS posvetil posebno aktivnost glede pridobivanja skupnega prihodka oz. dohodka ter delitvi istega. DO TR1KON Kočevje je v spremembah Statuta opredelila oz. razdelala odnose v zvezi z gospodarjenjem z investicijskimi sredstvi, tako v SaS o združitvi DO. kot v Statutu, medtem ko področje razporejanja čistega dohodka in sredstev za OD ter skupno porabo, kjer je vezana na SaS dejavnosti, ima v postopku usklajevanje. Področje gradbeništva in komunalnih dejavnosti, kamor sodijo DO ZIDAR Kočevje. Komunalno podjetje KOMUNALA Ribnica in DO KOMUNALA Kočevje, so z aktivnost mi z realizacijo naloge še v začetni fazi. Področje negospodarstva si je aktivnosti zastavilo raznoliko. Na področju šolstva so se realizacije ZRRMD lotili z vso resnostjo, zato so tudi izhodišča oblikovali kmalu po posredovanju pobude DPS. Vendar pa področje Zakona v I. sklopu, razen načelnih usmeritev, še ni opredeljeno. Glede izhodišč za delitev sredstev za OD in minulo delo pa bodo udeleženci uskladili svoje predloge z izhodišči v okviru panoge, kar velja tudi za vzgojnovarstvene organizacije ter Delavsko univerzo Kočevje in Ribnica. Konkretnejših določb glede opredelitev določil ZRRMD za panogo zdravstva v ustreznih samoupravnih aktih Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica ni sprejel, kar velja tudi za Lekarno Kočevje. Ostali pravni subjekti: TOZD PTT Kočevje, Kmetijska zadruga Ribnica, Mercator TOZD Jelka Ribnica, Mercator TOZD Trgopromet Kočevje. NAMA Kočevje, Samoupravna stanovanjska skupnost Ribnica in Kočevje je skupno, da so pristopili k spremembam SaS o združitvi v DO (razen zadnjima dvema), kjer so sprejeli ustrezne določbe z ZRRMD. Ker je pričujoča Informacija zajela predvsem tiste pravne subjekt e, ki so pristopili k realizaciji ZRRMD in odgovorili na zastavljeni vprašalnik DPS v zvezi s potekom aktivnosti, je moč za ostale, ki to niso storili, sklepati, da aktivnosti še niso izpeljali. • V sklopu varstva družbene lastnine sodijo tudi aktivfiosti in dosedanje izkušnje v zvezi z izvajanjem ukrepov družbenega varstva. Samoupravno organiziranje Neskladnost med odnosi in organiziranostjo je še vedno problem v m nogi h TOZD in delovnih organizacijah. Zato je bi! tudi v preteklem obdobju DPS prisoten predvsem v tistih sredinah, kjer so se te tendence porajale. V delovni organizaciji Itas so v težnji za iskanjem boljših organizacijskih, tehnoloških in samoupravnih rešitev izdelali poseben elaborat oz. predlog organizacijskih sprememb, kjer so tudi nakazali utemeljitev ukinjanja temeljne organizacije. Ker bi omenjena sprememba posegla v obstoječe samoupravne družbenoekonomske odnose obeh temeljnih organizacij, je nujno ponovno analizirati razlago, za kar so bile temeljne organizacije ustanovljene, kakor tudi naloge in pogoje za ukinjanje oz. združevanje TOZD. Varstvo samoupravnih pravic — DELOVNA RAZMERJA Družbeni pravobranilec samoupravljanja je že v uvodu izpostavil preventivno nalogo DPS v zvezi z varstvom samoupravnih pravic tudi na področju delovnih razmerij. Ker je iz statističnega pregleda moč razbrati, da se v strukturi kršitev samoupravnih pravic pojavljajo tudi kršitve v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja, razporejanja delavcev, imenovanjem poslovodnih organov ter delavcev s posebnimi pravicami in odgovornostmi, je prav zaradi slednjega na pobudo družbenopolitičnih dejavnikov izdelal Informacijo o problemih v zvezi s postopkom za imenovanje poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pravicami in odgovornostmi. V ta namen je DPS sodeloval na posvetu, kjer so bili prisotni vsi nosilci funkcij kadrovskih služb posameznih OZD obeh družbenopolitičnih skupnosti. V strukturi obravnavanih zadev za preteklo obdobje v rubriki »ostale kršitve iz delovnih odnosov« sodijo prav gotovo tudi zahtevki v zvezi z nadomestili OD delovnim invalidom, zaradi manjšega zaslužka na drugem delu. Omenjena problematika je zaradi spremenjene zakonodaje SPIZ imela različen odmev v posameznih OZD. DPS želi opozoriti predvsem na tiste delovne sredine oz. OZD, kjer kljub velikemu številu delovnih invalidov zadeve niso zadovoljivo rešili niti glede razporeditve delavcev na ustrezna dela niti glede uskladitve samoupravnih splošnih aktov s spremembami na področju SPIZ. Okrepitev aktivnosti samoupravne delavske kontrole ter izdelava programa dela le-teh. ki bi bili usmerjeni na ukrepe ekonomske stabilizacije, na odpravljanje nedoslednosti v uveljavljanju zakonov in samoupravnih splošnih aktov, je bil osrednji cilj preventivnega delovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja, ko je preko kluba samou-pravljalcev v sodelovanju z obč. sindikalnim svetom ter predstavnikom Javnega tožilstva sodeloval v razgovoru s predsedniki samoupravnih delavskih kontrol, nosilci samoupravnih funkcij in kadroviki glede nakazanih zadev. Ne glede na podano, pa v strukturi kršitev DPS izkazuje dokaj visok odstotek kršitev s strani delavskih svetov, njegovih izvršilnih organov, kar kaže na ugotovitev, da podlage za odločanje v samoupravnih organih niso dovolj pretehtane, predvsem v smeri zakonitosti. — STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Ta problematika je ob vsej strukturi kršitev samoupravnih pravic in družbene lastnine še vedno prisotno, predvsem ob dejstvu, da se sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev vse bolj zmanjšujejo. Zaradi ocene dejanskega stanja bo nujno izdelati celovito informacijo oz. oceno na tem področju, nato pa skupaj z obč. sindikati izpeljati akcijo. da navedene pomanjkljivosti odpravijo. — OSTALE AKTIVNOSTI DPS Družbeni pravobranilec samoupravljanja seje na pobudo Temeljnega sodišča Ljubljana — Register gospodarskih organizacij in Službe družbenega knjigovodstva Podružnica Kočevje, vključil s pobudo posameznim samoupravnim interesnim skupnostim, ki v smislu Zakona o vpisu v sodni register, kot pravni subjekt vpisa, niso opravili oz. priglasili vpis pri tem sodišču. DPS ponovno ugotavlja, da med 21 pravnimi subjekti, kolikor jih je prejelo pobudo za uskladitev, še vedno nekaj pravnih subjektov, ki še do danes, kljub zagroženi kazni za prekršek, niso storili ničesar. Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je v smislu obveznih navodil, sprejetih na skupni seji družbenih pravobranilcev samoupravljanja v Sloveniji, vključil tudi v ukrepanje ob izvajanju Zakona o sistemu zakona družbene kontrole cen. Njegovo delovanje je bilo predvsem preventivno v tem smislu, da je opravil pregled samoupravnih splošnih aktov v dveh delovnih organizacijah. * V pričujočem poročilu je DPS izpostavil le tista dejstva, ki terjajo široko družbeno akcijo na posameznih področjih tudi še v letu 1985, predvsem pa usklajeno delovanje vseh družbenih subjektov, ki jim je poverjeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. DPS ocenjuje, da je bilo to sodelovanje v preteklem obdobju dokaj učinkovito, kar se tudi kaže v preventivnem delovanju in pa nenazadnje tudi v dejstvu, da ni porastlo število kršitev samoupravnih pravic in družbene lastnine v odnosu na prejšnja obdobja. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA Jana URAN. I.r. Poročilo o delu PM Kočevje za leto 1984 ESA - 295 uvou Pri analizi podatkov o delu PM ter varnostne problematike na območju Kočevja ugotavljamo, da je varnostna situacija dokaj stabilna Kljub slabšanju družbenoekonomske situacije in padca standarda seje problematika na vseh podrojih dela ki jih pokrivajo organi za notranje zadeve izboljšala Tako smo v letu 1984 zabeležili bistven padec kaznivih dejanj ter kršitev JRM, medtem ko se je stanje na področju prometne varnosti poslabšalo. STANJEJRM Situacija glede kršitev JRM se v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 ni bistveno spremenila, saj beležimo samo manjša odstopanja pri številu kršitev in kršiteljev. Tako smo v letu 1984 obravnavali 312 kršitev (lani 303) ter podali predlog SP zoper 231 kršilcev (lani 237). Poudariti pa velja, da smo zoper kršilce JRM, ki so bili povratniki, podajali tudi kazenske ovadbe in tako v letu 1984 napisali 4 ovadbe za kaznivo dejanje nasilniškega obnašanja. Za konkretne kršitve JRM smo podali 217 predlogov SP (lani 233), zaradi 288 kršitev (lani 303), zaradi kršitev ostalih predpisov pa smo podali še 14 predlogov. GIBANJE KRIMINALITETE V letu 1984 se je stanje na področju kriminalitete nekoliko izboljšalo, kar se kaže v številu zmanjšanja obravnavanih kaznivih dejanj na območju PM Kočevje. Verjetno gre zmanjšanje pripisati tudi temu, da je bila s posveti in razgovori dosežena nekoliko večja raven varnostne kulture pri občanih. Velja pa že takoj poudariti, da je ta še premajhna, sploh pa pri odnosu, ki se kaže do družbenega premoženja, saj je na tem področju še vedno preveč neodgovornosti in malomarnosti v OZD in TOZD. Skupaj z delavci OZK so delavci PM v letu 1984 obravnavali 436 kaznivih dejanj, kar je za 92 primerov ali 17,5% manj kot v letu 1983. Od tega osumljenec ob zaznavi kaznivih dejanj ni bil znan v 383 primerih (87,8%). Pri nadaljnji raziskavi je delavcem OZK in PM uspelo odkriti storilce še v 183 primerih, tako da je bilo raziskanih skupno 236 kaznivih dejanj. Iz tega sledi, da je bil skupni procent raziskanih kaznivih dejanj 54,2, s čimer pa nikakor ne smemo biti zadovoljni in je treba temu vprašanju (predvsem načrtovanju raziskave in delu v VO) posvetiti večjo pozornost in si zagotoviti boljše sodelovanje z občani. SPLOŠNA KRIMINALITETA S področja splošne kriminalitete smo v letu 1984 obravnavali 409 kaznivih dejanj, kar pomeni 105 manj kot leto poprej. Se vedno pri tem prednjačijo velike tatvine, ki jih je bilo 133 (lani 145) in tatvine, ki jih je bilo 201 (lani 248). Poleg tega velja v začetku omeniti velik porast seksualnih deliktov, ki jih v letu 1983 ni bilo. V letu 1984 smo obravnavali kar pet takih primerv (3 spolna nasilja, 1 posilstvo in 1 poskus posilstva). Problem, ki se iz leta v leto bolj izkazuje, je tudi ta, da se kljub vsem pod vzetim ukrepom ne zmanjša število tatvin koles, ki jih je ostalo okrog 50, odkritih storilcev pa je izredno malo. Število teh tatvin bremeni PM Kočevje za približno 12% od skupnega števila obravnavanih kaznivih dejanj. Zaskrbljujoč je pri tem podatek, da je bilo za 66 kaznivih dejanj v letu 1984 obravnavanih 96 mladoletnikov, starih od 14 do 18 let, in za 12 kaznivih dejanj skupno 19 otrok. PROMETNA VARNOST V letu 1984 smo na področju prometne varnosti ugotovili, daje bilo zmanjšanje nezgod v letu 1983 zelo relativno in seje leta 1984 pojavila podobna situacija kolje bila leta 1982. Situacija seje namreč glede na leto 1983 močno poslabšala, predvsem pri nezgodah z najtežjimi posledicami. Tako smo v letu 1984 obravnavali 134 prometnih nezgod, kar je 30 več kot leto prej. V teh nezgodah je 7 oseb izgubilo življenje (lani 2), 25 je hudo telesno poškodovanih (lani 31) in 27 oseb lahko telesno poškodovanih (lani 24). Obravnavali smo tudi 94 nezgod, pri katerih je nastala samo materialna škoda (lani 64), ki znaša po nestrokovnih ocenah 4.692.000 din. POŽARI V letu 1984 smo obravnavali 11 požarov ali 10 manj kot leta 1983. Še vedno je bila večina požarov (9) na družbenem premoženju (lani 13), le 2 pa sta bila na zasebnem premoženju (lani 8). Škoda, ki je nastala ob požarih, je znašala na družbenem premoženju 1.510.000din, na zasebnem pa 1.020.000 din. Na tem področju velja še enkrat omeniti »LIK«, na katerem je bilo največ požarov v letu 1983, sedaj pa so situacijo s sprejetimi ukrepi in nekaj višjo zavestjo delavcev bistveno izboljšali, saj so imeli samo 3 požare (lani 7). K temu pa je želo veliko pripomoglo tudi angažiranje PM, ki je probleme izpostavilo na sejah komiteja za SLO in DS. S tako prakso bomo tudi v bodoče nadaljevali. VAROVANJE MATERIALNIH DOBRIN IN UGOTOVLJENE POMANJKLJIVOSTI V letu 1984 smo delovali na tem področju ob rednem delu z nadzori varnostne službe v DO in izvedli akcije po odredbi UNZ. O vseh pomanjkljivostih je bil obveščen občinski komite za SLO in DS ter komiteji OZD in TOZD, v katerih so bile pomanjkljivosti ugotovljene. Ker so po opozorilih v OZD in TOZD stvari sanirali, se je situacija precej izboljšala, tako na področju kaznivih dejanj kot na področju požarne varnosti. Zadovoljivo je tudi to, da so v OZD preko praznikov, ko proizvodnja dalj časa ne teče, pričeli uvajati dežurno službo gasilcev in s tem zagotavljajo večjo varnost. Ker pa sitiiacija povsod še ni zadovoljiva, bomo s prakso pregledov in takojšnjega obveščanja komitejev v letu 1985 nadaljevali. Poročilo o delu OZD posebnega družbenega pomena ESA — 300 ELEKTRO LJUBLJANA TOZD ELEKTRO KOČEVJE — Poročilo o poslovanju v letu 1984 OBRATOVANJE IN VZDRŽEVANJE ELEKTROENERGETSKIH POSTROJEV (EEP) 1. Obratovanje in vzdrževanje Redno vzdrževanje EEP pomeni ohranitev teh naprav v stalni obratovalni pripravljenosti in s tem redno in nemoteno dobavljanje električne energije vsem odjemalcem. Na območju občine Kočevje skrbijo za obratovanje in redno vzdrževanje EEP predvsem delavci Nadzorništva Kočevje in Kočevske Reke. RTP Kočevje, SP Kočevje in uprava TOZD ter občasno tudi delavci delovnih enot. Za zanesljivejše obratovanje in lažje vzdrževanje EEP sta bili v preteklem letu zgrajeni dve visokonapetostni povezavi z 20 KV omrežjem sosednjega Elektroprimorja in sicer v TP IT AS Pirče in TP Osilnica. Obe povezavi pomenita rezervno napajanje za odjemalce, v sorazmerno oddaljeni čabranski in Kolpski dolini za primer defektov na napajalnih vodih kot tudi v primeru izkopov za vzdrževanje teh vodov. Z izgradnjo teh povezav imamo na območju občine Kočevje zgrajene 3 povezave z EP (Čabar, Osilnica, Pirče) in 2 povezavi z 20 k V mrežo TOZD Elektro Novo mesto (Stari trg in Grič) ter eno s TOZD Elektro Ljubljana okolica (Smuka-Lašče). Preko navedenih povezav je možno začasno napajati nekaj odjema na območju občine. Obratovalna pripravljenost EEP se izboljšuje tudi z rednim vzdrževanjem in popravili obstoječih naprav. Na področju vzdrževanja in popravil sta bila izvršena pomembnejša dela: — obnovljena je bila kondenzatorska baterija v RTP Kočevje — povečana moč od 3600 na 4680 kVAr, — v sedmih (7) TP 20/0.4 kV so bile zamenjane NN razdelilne plošče — celotna obnova je bila izvršena na dveh TP in sicer Ravne in Trnovec, — prešibki vodniki so bili zamenjani na 4,7 km nizkonapetostnih omrežij (NNO), — dopolnjeno je bilo 25 kom obratovalnih in zaščitnih ozemljitev pri TP. — obnovljenih je bilo 20 km odsekov tras na DV in 10 km na NNO, — zamenjanih in vkleščenih v betonske klešče je bilo 42 kom drogov na D V in 39 kom na NNO, — zamenjano je bilo 18 km kabelskih spojk na 20 kV kablovodih (6 kom zaradi defekta in 12 kom preventivna zamenjava), — popravljenih je bilo tudi 225 hišnih priključkov in 45 kom posameznih oklopnih varovalk. Poleg zgoraj navedenih vzdrževalnih del je bilo izvršenih še veliko število drobnih in pomembnih popravil EEP, ki so preprečila večje defekte in s tem izpade v dobavi električne energije. Interpolacija nove razklopne postaje v 20 kV DV v Dobrepolje -RP 20/20 kV, je tudi izboljšala dobavo električne energije odmejalca severnega in severovzhodnega in zahodnega predela občine (Struge — Stari log — Stari breg). 2. Defekti na EEP Večjih defektov, ki bi povzročili daljšo prekinitev dobave električne energije vsem odjemalcem v občini v letu 1984 ni bilo. Najdaljši celoten izpad je trajal 30 minut zaradi defekta v RTP Boričevo. (1983. leta 1 uro 39 minut). Posamezni predeli so imeli nekaj daljše izpade. Čas popravil je bil odvisen od vremenskih razmer ter vrste in časa nastanka okvare. Pomembnejši defekti so nastali: — 5. 1. 1984 v TP Turjaška in Tekstil an a; preboj stikal — 11.5. 1984 20 kV kabel Turjaška-Rožna; preboj spojke — 15. 6. 1984 20 kV DV Koprivnik-Grič; strela razbila 9 drogov — 23. 7. 1984 20 kV DV Suha Krajina; razklani in ožgani 4 drogovi — 17. 8. 1984 20 kV kabel Turjaška in Betonarna; (2 spojki) — 20. 8. 1984 20 kV kabel Šeškova-Tomšičeva; preboj 2 spojk — 9. do 11. II. in 17. do 20. 12. 1984 se je pojavil žled, ki je poškodoval 19 kom drogov in povzročil 28 pretrgov vodnikov na območju občine Kočevje. 3. Redukcije električne energije V letu 1984 redukcij električne energije za splošni in industrijski odjem ni bilo. Nastopili so le varčevalni ukrepi, pri katerih so dolžni vsi odjemalci, gospodinjstva in odjem splošnega odjema privarčevati 10% električne energije, prepovedana je uporaba svetlobnih napisov in cestna razsvetljava omejena na 50% normalne potrošnje. 4. Obseg elektroenergetskih postrojev (EEP) v občini Na območju občine je locirana razdelilna trafo postaja — RTP 110/20 kV, 2 x 20 MVA Kočevje, ki napaja potrošnike električne energije na celotnem območju TOZD Elektro Kočevje (občina Kočevje, Ribnica, delno Ljubljana Vič-Rudnik, Grosuplje, Novo mesto, Cabar in Delnice). Na območju občine poteka tudi del 110 kV DV zanke Dolenjske (RTP Boričevo-Grosuplje-Kočevje-Novo mesto-Brestanica), ki predstavlja glavni vir električne energije za Kočevsko — Ribniško območje. Za napajanje odjemalcev električne energije na območju občine Kočevje pa so zgrajeni naslednji EEP: 305.2 km daljnovodov 20 in 110 kV 267.3 km nizkonapetostnih omrežij 380/220 V 128 kom trafo postaj TP 20/0.4 kV — široka potrošnja (26.870 kVA) 22 kom trafo postaj TP 20/0.4 kV — industrija (12.130 kVA) Zaradi izboljšanja napetostnih razmer so bile v preteklem letu interpohrane v mrežo 3 nove TP 20/0.4 kV, zaradi povečanja odjema električne energije pa dve (2) TP 20/0.4 kV. Dolžina 20 kV vodov se je povečala za 9,7 km. Obnovljenih pa je bilo 4.7 km obstoječih nizkonapetostnih omrežij. 5. Problematika vzdrževanja EEP Enega od pomembnih problemov pri vzdrževanju in obratovanju EEP predstavlja geografska lega in konfiguracija terena, po katerem potekajo elektroenergetski vodi in naprave. Pretežno gozdnat teren zahteva stalno obnovo gozdnih obsekov tras elektroenergetskih vodov. Sorazmerno slabo razvito cestno omrežje, neugodne klimatske razmere, zlasti v zimskem času. pa zahteva dodatne napore tako v materialnih sredstvih kot delovni sili pri odpravi defektov in rednem vzdrževanju EEP na tem območju. Dodatno težavo, ki pa je bila v preteklem letu le nekoliko manj pereča kot leto prej, pa predstavlja akutno pomanjkanje kvalitetnega repromateriala za vzdrževanje EEP na tržišču (20 kV izolatorji, 20 kV kab. končniki in spojke). RAZVOJNO — INVESTICIJSKA DEJAVNOST Za leto 1984 je značilno, da so se nadaljevale zaostrene razmere gospodarjenja iz leta 1983. To se je odražalo predvsem na izredno visokem porastu cen materiala in goriva, tako da so naši investicijski objekti imeli precej visoke predračunske vrednosti napram objektom, ki smo jih gradili eno leto prej. Oskrba z materialom je bila zadovoljiva, čeprav smo se vseskozi srečevali s pomanjkanjem drobnega materiala (izolatorji, vezni elementi, obesni material). To je zahtevalo večjo elastičnost in boljšo organiziranost dela na terenu. To nam je uspelo, saj smo skozi vse leto zagotovili za vse skupine kontinuirano delo. 1. Gradnja objektov Investicijske objekte smo gradili iz sredstev lastne amortizacije, sofinanciranja, energetskih sredstev, bančnih posojil in nekaj sredstev tuje udeležbe. Struktura in višin a sredstev, ki smo jih vložili v občini Kočevje je sledeča: Izvor sredstev višina v 000 din 1. lastna amortizacija 16.582 2. sofinanciranje 12.291 3. energetska sredstva 8.000 4. bančna posojila 1.677 5. tuja sredstva (večja invest, dela po pogodbi) 2200 Skupaj 33.800 Sama realizacija plana investicij pa je sledeča: Planirano Doseženo Naziv objekta v 000 din v 000 din Indeks 1. preureditev električnega omrežja Potiskavec 3.090 3.090 100 2 preureditev električnega omrežja Brezovica 6.200 6.200 100 3. 20 kV DV Prevole-Smuka (zamenjava vodnikov) 8.300 8.300 100 4. preureditev električnega omrežja Cvišlerji 1.050 1.050 100 5. prestavitev VN in NN kablov Zdravstveni dom 1.050 1.050 100 6. preureditev električnega omrežja Kostel 4.000 2.001 50 7. preureditev električnega omrežja Čedanj-Belo 3.000 3.000 100 8. Zamenjava jambora Ravne (tr. post.) 1.850 1.850 100 Skupaj: 33.599 31.600 94 Dela po pogodbi 9. elektrifikacija naselja Rajhenav 8.000 8.000 00 10. elektrifikacija hlevov Smuka 1.150 1.150 100 Skupaj: 9.150 9.150 100 Same gradnje potekajo dotcaj tekoče, večji problem pa je pridobivanje vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Kljub temu, da gradimo objekte širšega družbenega pomena, imamo večkrat velike probleme pri pridobivanju soglasij, tako da se prenekateri objekti začnejo graditi kasneje kot je planirano. Posledica tega so potem tudi višja investicijska vlaganja v določen objekt. 2. izdajanja elektroenergetskih soglasij V letu 1984 je bilo izdanih 834 soglasij, leto poprej pa 746 (porast 11%). Iz tega naslova (sofinanciranje) je bilo zbranih 28.058.56200din. kar je kar 67% več kot leto poprej. Seveda se to nanaša na celotno TOZD (to pokriva več občin). Denar, zbran iz tega naslova, smo ves porabili za izgradnjo elektroenergetskih objektov. 3. Planiranje in projektiranje Projektiva je izdelala sama investicijske programe in tehnično dokumentacijo za vse objekte, ki smo jih zgradili. Hkrati je tekoče vnašala v kataster vse novozgrajene objekte. Tekom leta je bil izdelan plan investicij in dva rebalansa. Ob vsakem tromesečju smo izdelali operativni plan gradnje objektov. Proti koncu leta pa smo začeli delati na srednjeročnem planu 1986-1990. Trenutno imamo izdelane smernice in pripravljamo osnutek piana. Glavne naloge za leto 1985 Glavna naloga v tem letu bo, poskrbeti za ustrezno zaposlitev vseh skupin tekom celega leta. Ker smo preteklo leto končali brez izgube, nam bo tako ostala celotna amortizacija za nova investicijska vlaganja v elektroenergetske objekte. Za nekaj objektov pa bomo skušali dobiti tudi bančne kredite. Tako naj bi v tem letu zgradili oziroma obnovili sledeče elektroenergetske objekte: Naziv objekta TP (kom. začeto končano kVA) 1. preureditev el. omrežja Kostel 2 200 1984 1985 2. preureditev el. omrežja Čedanj-Belo (deloma ob Del.) 2 150 1984 1985 3. preureditev el. omrežja Novi kot-mesto 1 100 1985 1985 4. preureditev el. omrežja Dolga vas-Jug 1 100 1985 1986 5. obnova el. omrežja Draga — — 1985 1985 6. obnova el. omrežja Dolnja Briga — — 1985 1985 7. elektrifikacija blokov »4. maj« — II. faza 1985 1985 Finančno bomo objekte dokončno ovrednotili z rebalansom I. plana investicij za leto 1985 v mesecu aprilu. Po zagotovilih dobaviteljev materialov, bomo v letošnjem letu z materiali bolje oskrbovani, tako da s te plati ni bojazni, da vseh del ne bi izvršili. V preteklem letu je bil sprejet nov zakon o graditvi objektov, ki prinaša nekatere bistvene novosti glede projektiranja in same gradnje. Zakon zaostruje pogoje kadrovske zasedbe delovnih mest. Po tem zakonu naša TOZD ne bo smela več projektirati niti graditi objektov z obstoječimi kadri. Zaenkrat še ne vemo. ali bomo rešili ta problem s pomočjo delovne organizacije ali pa bomo zaposlili ustrezen kader. Do konca leta moramo ta problem rešiti. Slejkoprej pa ostaja glavna naloga tega leta priprava planskih aktov za prihodnje srednjeročno obdobje. PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V letu 1984 je bilo v občini Kočevje priključeno na električno omrežje 7.521 odjemalcev, kar predstavlja 51% vseh odjemalcev električne energije, ki jih napaja TOZD Elektro Kočevje. Ti odjemalci so porabili 44.427.636 kWh električne energije, kar predstavlja 60% skupne prodaje TOZD. Prodaja električneenergije v občini Kočevje je v letu 1984 narastla napram letu 1983 za 4.2% in sicer v industriji priključeni na visoko napetost za 4.4%, v gospodinjstvu za 6,3%, v industriji priključeni na nizko napetost in obrti je bila na ravni leta 1983, javna razsvetljava seje zmanjšala za 2,5%. Delež porabe električne energije v občini Kočevje odpade 66% na obrt in industrijo, 33% na gospodinjstvo ter 1% na javno razsvetljavo. Številčno je prikazana prodaja v sledeči tabeli: Vrsta uporabnika štev. Poraba Indeks odjemalcev v kWh porasta na leto 1983 industrija na visoki napetosti 17 21.766.659 104.4 industrija in obrt na nizki nap. 553 7.506.366 100.0 javna razsvetljava 58 411.030 97.5 gospodinjstvo 6.893 14.743.581 106.3 Skupaj 7.521 44.427.636 104.2 Prikaz največjih porabnikov električne energije v občini Kočevje, ki porabijo več kot m ilijon kWh letno: poraba v poraba v porast dosežena I. 1984 1. 1983 povp. cena kWh 1. LIK Kočevje 6.330.072 6.624.336 2. Tekstilana Kočevje 3.214.560 3.114.940 3. Melamin Kočevje 3.051.480 2.856.280 4. ITAS Kočevje 2.200.872 1.864.056 5. Hvdrovod Črpališče Blate 1.110.060 1.156.260 6. ZKGP Farma Klinja vas 1.024.211 1.072.073 7. INKOP Kočevje 965.448 1.041.324 95.5 9.07 din 103.2 9.59 din 106.8 7.92 din 118.0 11.24 din 96.0 6.53 din 95.4 7.45 din 92.7 12.26 din OPOMBA: Dosežena povprečna cena prikazuje, da najceneje uporabljata električno energijo Črpališče Blate ter farma Klinja vas. Težje gospodarske razmereso se začele odražati tudi pri plačevanju električne energije. Opažamo, da se je tudi lansko leto povečalo število neplačnikov, tako v gospodinjstvu kakor tudi pri nekaj obrtnikih ter družbenih organizacijah. S tem pa povzročajo sebi in družbi dodatne nevšečnosti in brezpotrebne stroške. Nevede opominjamo in tudi izklopimo. Na podlagi zakona o merilih zamenjujemo električne števce ter stikalne ure od treh do dvanajst let, odvisno od tipa števca. Tako smo v letu 1984 zamenjali 1.120 direktnih števcev in 61 merilnih garnitur pri večjih odjemalcih. Veliko dela in nevšečnosti smo imeli z nekvalitetnimi stikalnimi urami, ki se pogosto kvarijo, popravila pa gredo na račun odjemalcev. Tekom leta smo jih cca 1.500 kom ponovno nastavili oz. izločili v popravilo Velik napredek smo dosegli z računalniško obdelavo podatkov pri prenosu plačil ter ostalih podatkov preko internih linij v ERČ v Ljubljano, tako smo zmanjšali število reklamacij na minimum ter hitrejše poslovanje. POSLOVNI USPEH Leto 1984 smo tudi finančno dokaj uspešno zaključili, saj smo prvič po več kot 10 letih zaključili poslovno leto pozitivno, ko smo poleg pokritja OD in sklada skupne porabe ustvarili tudi nekaj sredstev za poslovni sklad. Res je, da so na ugodne poslovne rezultate vplivale tudi povečane cene za električno energijo, ki pa so v pristojnosti ZIS. Vendar samo te še ne bi pokrile izgube, ker je zaradi nerazvitosti območja, potrošnja električne energije razmeroma nizka. V letu 1984 smo na območju TOZD prodali le 3,55% električne energije, porabljene na območju DO Elektro Ljubljana, medtem ko smo iz naslova skupnega prihodka DO za osnovno dejavnost prejeli 9,24% sredstev. Da smo uspeli prikazati v okviru elektrogospodarstva upravičenost porabe tako nesorazmerno visokih stroškov, smo morali vložiti ogromno naporov. Efekt tega pa je za odjemalce električne energije sorazmerno dobra oskrba z električno energijo, za naše delavce pa večja socialna varnost. Ker smo ena izmed panog posebnega družbenega pomena, se naša produktivnost nikoli ni in se tudi v bodoče ne bo mogla meriti s sposobnostjo ustvarjanja visokega dohodka oz. sredstev za akumulacijo. Naša produktivnost se lahko meri le z visoko tehniško in obratovalno pripravljenostjo naših postrojev, kar se v končni fazi kaže kot eden od pomembnih pogojev za uspešno delo vsega združenega dela in tudi življenjskega standarda občanov. Finančno obliko pa dobi naše uspešno delo štele v družbenem proizvodu vsega gospodarstva. DO ELEKTRO Ljubljana TOZD Elektro Kočevje Direktor: Rudi Gruden, l.r. KOMUNALNO PODJETJE KOMUNALA KOČEVJE — POROČILO ZA OBDOBJE OD L L DO 31. 12. 1984 V letu 1984 je naša delovna organizacija doživljala pomembne spremembe, katere so imele precejšen vpliv na celotno poslovanje. Nimamo namena podrobno navajati ta pomembna dejstva, ker so nam vsem znana. Osvetliti želimo le posledice, ki se odražajo v rezultatu poslovanja. Po dogovoru s SGP Zidar Kočevje ter v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih, je delovna enota visoke gradnje prešla s 1.9. 1984 k navedeni delovni organizaciji, to je SGP Zidar Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Kočevje. V zvezi s tem je bila izdelana delitvena bilanca. V obdobju dogovora in sprevajanja postopka, so bila nesoglasja v naši delovni organizaciji močno prisotna, medsebojni odnosi zelo slabi, kar vse je vplivalo na delovno disciplino in s tem na ustvarjen dohodek. Vsekakor je naša čista komunalna dejavnost zadovoljevala z delom po odcepitvi enote visokih gradenj, vendar zelo osiromašena in s slabo osnovo za nadaljnje delo. Vzroki za to so nam znani: nizke cene komunalnih storitev, kar nam ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije, s tem v zvezi pa zelo nizki osebni dohodki in slab družbeni standard zaposlenih. Če analiziramo rezultate poslovanja, lahko zaključimo, da smo v obdobju od 1.9. 1984 do 31. 12. 1984 poslovali na robu rentabilnosti. Res je. da se na splošno čiste kumunalne organizacije nahajajo v podobni situaciji ali celo poslujejo z izgubo, vendar pa smatramo, da bi tej naši komunalni dejavnosti, kije namenjena izključno zadovoljevanju družbenih potreb občanov, zagotovili več sredstev, da delavci izvajalci ne bi bili prikrajšani kot so. Primerljivost podatkov za čisto »Komunalo- komunalno dejavnost, je ustrezna le za obdobje od 1. 9. 1984 do "3 L 12. 1984. V tem obdobju smo ustvarili 24.010.181.92 din celotnega prihodka, od tega znašajo porabljena sredstva 11.730.670,79 din. Dohodek znaša Prispevki znašajo Čisti dohodek ki se deli: — osebni dohodek din — stanovanjski sklad din — sklad skupne porabe din — rezervni sklad — poslovni sklad din 12.279.511,13 din 2.237.583,25 din 10.041.927,88 din 5.953.490.50 544.253,46 1.168.710,00 Podatki kažejo, da so naši rezultati zelo skromni. Če osvetlimo problem, s katerim se srečujemo, bi navedli predvsem sledeče: — Pri odvozu smeti in odpadkov se srečujemo s tem, da s sedanjo oceno ne pokrivamo niti enostavne reprodukcije. Tu razpolagamo z dvema tovornima specialnima voziloma v starosti od 3 do 10 let, ker ne obračunavamo amortizacije, tudi ne bomo razpolagali s sredstvi za nabavo novega kamiona smetarja. V prihodnje se predvideva, da bo naša delovna komunalna organizacija odvažala smeti v celi kočevski dolini, za kar pa bo potrebno obratovanje dveh vozil. Sedanje vozilo, ki je staro 10 let, je v obratovanju le občasno, ker večjih obremenitv ni sposobno zaradi dotrajanosti. Celotni prihodek na odvozu smeti je bil 6.642.074,50, odhodek odnosno stroški pa 7.466.602,34 din. — Vzdrževanje cest in mestnih ulic: Tu se problemi ponavljajo iz leta v leto. Akutno ne sklenjene pogodbe o vzdrževanju cest s SIS za komunalno in cestno dejavnost ima za posledico, da so v ta namen izdvojena sorazmerno majhna sredstva, ceste in ulice pašo v zelo slabem stanju. Vsa tovorna vozila in ostali stroji, ki so namenjeni zimskemu vzdrževanju in pluženju, so v obratovanju le v času potrebe. Ostali del pa stojijo in povzročajo fiksne stroške. Vsekakor bomo morali tu sprejeti ustrezne ukrepe in najti ustrezno zaposlitev za strojni park. Prihodek za vzdrževanje cest je bil 1.959.188,00, dohodek pa 2.343.098,92 din. — Pri čistilni napravi ni posebnosti, saj obratuje povsem normalno in s pozitivnim finančnim razultatom. Poudarili bi le, da se predvidena investicija za izgradnjo II. faze CČN Kočevje, to je čistilni blok, ni izvršila v letu 1984 zaradi neizdelane dokumentacije in nezagotovljenih sredstev. Nujno je, da se ta investicija, ki bo po predračunu 1.200.000.000 din prične v letu 1985. Prihodek CČN je 6.994.541,79, odhodek 6.360.581,21. — Kanalščina: Tu se zbirajo sredstva in sicer po občinskem odloku v višini 35% od inkaso vodarine. Na tem področju ni problema, saaj se sredstva koristijo skladno s programom za plačilo anuitet in rednega vzdrževanja. Prihodek na kanalščini za leto 1984, je 3.116.543,75, odhodek pa 2.571,204,52 din. — Peskokop posluje z majhnim pozitivom. Vemo, da je ta namenjen predvsem za potrebe občanov in za domače potrebe pri vzdrževanju cest v občini Kočevje. Potrebno pa je, razmišljati o modre-nizaciji agregatov in tozzdruženimi sredstvi vseh zainteresiranih. Prihodek za peskokop je 4.319.515,50, odhodek pa 3.896.326,08 din. II. DOSEŽENI REZULTATI POSLOVANJA 1. Celotni prihodek za leto 1984 V letu 1984 smo ustvarili 68.141.921,59 celotnega prihodka, planiranega je bilo 60.935.665,00 tako je 12% več od planiranega za leto 1984. Napram lanskemu letu smo presegli celotni prihodek za 5%. Struktura celotnega prihodka pa je sledeča: Element Plan 1984 leto 1984 indeks % 1. celotni prihodek 60.935.665,00 68.141.921,59 112 12 2. porabljena sredstva 29.935.665,00 38.924.175,13 130 30 — od tega amort izac. 3.523.632,20 4.884.545,20 ' 139 39 — od tega elek. energ. 4.590.000,00 5.197.008,52 113 13 3. dohodek 29.935.665,00 29.217,746,46 98 2 2. DOHODEK V letu 1984 smo dosegli 29.217.746,46 din dohodka, kar je za 2% manj napram lanskemu letu. Vzrok za tako majhen odstotek (-2%), so porabljena sredstva, ki so se povečala za 10%. Posamezni elementi oz. struktura dohodka pa so sledeči: Element 1983 1984 indeks % dohodek 29.295.332„46 100 — obveznosti iz doh. 6.124.689,61 7.305.250,50 110 19 čisti dohodek 23.170.643,08 21.912.495,96 95 5 stanovanjski sklad 700.521,40 — 100 sklad skupne porabe 731.871,55 544.253,46 74 26 osebni dohodki 19.509.307,45 20.199.532,50 104 4 rezervni sklad 1.171.813,30 1.168.710,00 100 — poslovni sklad 1.057.129,38 — — 10Q Primerjalni podatki v naši panogi za sedaj niso zmožni, ker bodo le-ti objavljeni v biltenu v mesecu marcu. Iz podatkov je razvidno, da smo poslovali zelo slabo, to pa je tudi razumljivo, saj se še vseskozi vleče izguba, ki jo je naredila enota — visoke gradnje. Iz tabele je razvidno, da se je zmanjšal SSP — splošni del, saj smo razpolagali le za najnujnejše. A. Podatki in kazalniki za izkazovanje delovnih in poslovnih rezultatov OZD: Donosnost — rentabilnost 1. Sredstva za reprodukcijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi posovnimi sredstvi (v % z eno decimalko) — reprodukcijske stopnje 2. Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi(v % z eno decimalko) — akumulacijska stopnja Gospodarnost — ekonomičnost 3. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredvi (v % z eno decimalko) Družbenoekonomska produktivnost 4. Dohodek na delavca (v dinarjih) 5. Delež izvoza doseženega s konvertibilnim prilivom, povezanim za izvozno stimulacijo v celotnem prihodku (v % z eno decimalko) 6. Osebni dohodki in sredstva skupne porabe na delavca (v dinarjih 7. Del čistega dohodka (razpore-jana sredstva) za osebne dohodke na delavca (v dinarjih) 1983 1984 0 0 0 0 183 175 412.610,32 456.527,29 0 0 29.495,35 33.821,84 27.477,90 31.569,77 B. Podatki in kazalniki o razporejanju dohodka in čistega dohodka: 8. Doseženi dohodek (v dinarjih) 29.295.332,69 29.217.746,46 9. Del čistega dohodka za osebn e dohodke in skupno porabo (v dinarjih) 20.941.700,40 20.631.322,50 10. Sredstva za akumulacijo (v dinarjih) 2.228.942,68 1.168.710,00 11. Delež sredstev za osebne do- hodke in skupno porabo v dohodku (v % z eno decimalko) 71,5 71,0 12. Delež sredstev za akumulacijo v dohodku (v % z eno decimalko) 7,6 5,0 C. Podatki in kazalniki o razporejenih sredstvih za osebne dohodke, obračunanih čistih osebnih dohodkih in zaposlenih: 13. Razporejena sredstva za osebne dohodke (v dinarjih) a) v primerjavi z enakim obdobjem lani 19.509.317,45 20.199.532,50 b) v primerjavi z 1/4, 1/2 oz. 3/4 sredstev za osebne dohodke, razporejenih v letu 1983 14. Čisti osebni dohodki, obračunani za obdobje (v dinarjih) 14.011.234,90 15.079.234,00 15. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek, obračunan za obdobje na delavca (v dinarjih) 16.433,74 19.634,42 16. Povprečno št. zaposlenih na podlagi delovnih ur 71 64 D. Podatki in kazalniki o razporejenih in izplačanih sredstvih za namene skupne porabe 17. Del čistega dohodka (razporejena sredstva) 1.432.392,95 544.253,46 18. Izplačana sredstva iz sredstev skupne porabe brez sredstev za stanovanjsko graditev in prehrano delavcev na delavca (v dinarjih) 9.648,33 16.747.31 19. Izplačana sredstva za prehrano delavcev iz materialnih stroškov in sredstev skupne porabe na delavca (v dinarjih) 12.372,01 19.980,58 Izdatki za oz. po družbenem dogovoru za povračilo stroškov pri zvajanju določenih del: Element 1983 1984 Indeks — izplačila pogodb o delu 175.273,50 432.084,50 247 — izplačila za dnevnice 56.799,00 50.222,00 88 — kilometrina in reprezentanca 36.229,15 134.868,00 372 — izplačila SSP 750.845,20 1.104.702,75 147 — izplačila nadurnega dela — — Skupaj: 1.019.146,85 1.721.877.25 169 Odplačila dolgoročnih kreditov, ki bodo zapadla v naslednjem letu 1.561.906,00 2.070.748,50 Povedati je potrebno, da se je bolniški stalež v letu 1984 zmanjšal po številu, n. pr. bolniška do 30 dni je za 5% manjša od lanskega leta in bolniška nad 30 dni za 27% manjša od lanskega leta. Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje POROČILO O DELU IN GOSPODARJENJU V LETU 1984 IN PROGRAM RAZVOJA ZA LETO 1985 V TOZD PTT Kočevje TOZD PTT Kočevje opravlja svojo dejavnost na območju 4občin: Grosuplje, Kočevje. Ribnica in delno na območju občine Ljubljana-—Vič—Rudnik, ter je združena v Podjetje za PTT promet Ljubljana. KADRI Zaposlovanje v delovni organizaciji oz. v TOZD je regulirano v srednjeročnem programu 1981—1985, v letnem programu ter družbenih usmeritvah v merilu SRS. Stanje zaposlenih konec leta 1984je bilo 130 delavcev. Preko celega leta smo zaposlili 2% delavcev. Na področju kadrovske politike smo v letu 1984 posvetili večjo pozornost predvsem naslednjim področjem: — boljši izrabi delovnega časa, — zmanjševanju bolniškega staleža (do 30 dni), — vprašanju varnosti pri delu, — izboljšanju zdravstvenega varstva delavcev- (sistematski pregledi, preventivno zdravljenje), — pridobivanju ustreznega kadra, — izobraževanju kadrov ob delu, — večji socialni varnosti delavcev, — ter izboljšanju minimalnih standardov delavcev. PTT KAPACITETE Število ptt enot je ostalo nespremenjeno. Imamo jih 23, na območju občine Kočevje 7, Ribnice 5, Grosuplja 8 in Ljubljane-Vič 3. kapacitete ATC znašajo 8250 telefonskih priključkov. V letu 1984 smo jih povečali za 950 priključkov. Izkoriščenost telefonskih central je 78%. Proste kapacitete so v glavnem z območja Velikih Lašč, kjer je bila izvršena razširitev, vključevanje naročnikov pa bo v letu 1985. Ukinjena je bila tudi zadnja ročna centrala v Strugah, tako da imamo sedaj ves telefonski promet avtomatiziran. Nerešenih prošenj za telefonski priključek je 3540, od tega kar 22% iz Kočevja in 23% iz Ribnice. STORITVE v 000 zap.. Vrsta storitev Izvršitev Izvršitev Indeks 1983 1984 L poštne 3930 4141 105 2. telegrafske 16 17 106 3. telefonske — impulzi 62709 73179 117 Poštne storitve so v celoti porastle za 5%, največji porast izkazujejo: dopisnice za 9%, tiskovine za 13%, poštno hranilna služba za 27%, bančno hranilna služba za 12%. Telegrafske storitve, ki so v nekaj preteklih letih padale, so v letu 1984 porastle za 6%. Kot že nekaj let nazaj, tudi letos izkazujejo najvišji porast telefonske storitve, kar za 17%. CELOTNI PRIHODEK IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din Izvršitev Izvršitev Plan Indeks% izvrš. 1983 1984 1984 84/83 plana celotni prihodek 138121 208036 177468 151 117 porabljena sredstva 40052 56951 54176 142 105 dohodek 98069 151085 123292 154 123 čisti dohodek 58642 92563 74020 158 125 — del ČD za OD 34748 54202 44211 156 123 — del ČD za poslov, skl. 15350 25670 19056 167 135 Celotni prihodek je v primerjavi z letom 1983 porastel za 51%. Delno je višji zaradi večjega obsega storitev, nekaj zaradi prenosa vpliva cen iz leta 1983, v največji meri pa so na prihodke vplivale spremembe cen ptt storitev v letu 1984. Visoko so porastla tudi porabljena sredstva, kar za 42%. Znotraj porabljenih sredstev izkazujejo največji porast stroški energije (54%), stroški materialov (44%) in transportne storitve (108%). Počasnejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka ugodno vpliva na rast dohodka, kije večji kot leto poprej za 54%. Tudi dajatve iz dohodka so večje kar za 48%, vendar so porastle nekoliko manj od dohodka, kar ugodno vpliva na rast čistega dohodka, ki je višji kar za 58% od prejšnjega leta. Osebni dohodki so razporejeni v skladu z uskladitvijo na ravni delovne organizacije oz. SOZD in v skladu z dogovorom, da smejo porasti največ do rasti sredstev za OD in skupno porabo delavcev v gospodarstvu SR Slovenije ob doseganju načrtovanih rezultatov dela. Del čistega dohodka za poslovni sklad je višji za 67% in tudi v strukturi razdelitve čistega dohodka je delež za poslovni sklad višji za 2% kot leta 1983. Izboljšal seje tudi delež^oslovnih sredstev za lastne investicije v delu čistega dohodka za poslovni sklad. Leta 1983 je ta znašal le 16%, leta 1984 pa 33%. Še vedno pa je ogromen delež dela čistega dohodka, ki gre za posojilo nerazvitim, kar 51% vseh sredstev, ki so razporejena v poslovni sklad. INVESTICIJE Finančna realizacija investicijskih vlaganj na območju občine Kočevje je znašala v letu 1984 8.136.410,00 din, kar predstavlja 14,47% finančne realizacije investicijskih vlaganj na območju TOZD PTT Kočevje (le-ta je znašala 56.199.929,00 din). Finančna realizacija prizidka za ptt Kočevje je bila delno knjižena tudi pri objektu KKSP Central v višini 67.932.657,00 din in bo prikazana v finančni realizaciji za leto 1985. Enako velja tudi za vzporedne kable Ljubljana—Kočevje, ki se polagajo ob kablu Central in bodo prav tako delno refundirani še v letošnjem letu ter stavba za PTT Osilnica, ki bo kolavdirana tudi v letu 1985. Sob Kočevje Objekt Predrač. vrednost v 000 din Od 1984 v 000 tega 1985 din Lastna sredstva Krediti PH Združena sredstva uporab. Finančna realiz. 1.1. — 31.12.1984 v din A. Prenos iz leta 1983 Zamenjava kabla Videm- Struge 3.421 3.421 3.421 3.245.741 VE oprema, postaja A, B 3.480 3.480 1.759 1.721 126.704 V F oprema postaja C, D, E, F. G 1.759 1.759 1.759 688.495 Skupaj A 8.660 8.660 3.518 5.142 4.060.940 B. Nove investicije v letu 1984 Stavba za ptt Osilnica 2.000 2.000 2.000 Prizidek ptt Kočevje 160.000 80.000 80.000 20.000 40.000 20.000 3.189.655 Kabli Lj.—Kočevje 39.200 39.200 36.422 2.778 Poštna oprema 367 367 367 718.443 VATC Kočevje 78.000 78.000 102.565 JTG 1.767 1.100 667 1.100 30.867 Projekti 1.833 1.833 1.833 33.940 SKUPAJ B 283.167124.500158.667 56.789 40.000 27.711 4.075.470 SKUPAJ A + B 291.827133.160158.667 60.307 40.000 32.853 8.136.410 SOb Kočevje (osnutek rebalansa plana za leto 1985) v 000 din Zap. št. Objekt Koli- Predrač. EM čina vrednost od tega 1985 1986 Opomba A. Prenos investicij iz leta 1984 L Stavbe 210.000 123.504 L 2/83 prizidek za ptt Kočevje 210.000 123.504 14.094 zag. 11. TT MREŽA 54.500 54.500 109.410 ni zag. L Krajevno kabelsko omrežje 54.500 54.500 1.1. Vzp. kabli Kočevje—Postojna 47.500 47.500 ni zag. 1.2. Vzp. kabli Kočevje—Stari log 7.000 7.000 ni zag. III. POŠTNA OPREMA 53 53 zag. V. TELEFONSKA OPREMA 6.523 3.911 2. Prenosni VE sistemi 6.353 3.741 2.2/79 VE Kočevje—Dolenja vas 1.115 195 zag. 2.1/80 VE postaja A, B 1.720 176 zag. 2.1/81 VE postaja C, D, E, F, G 3.518 3.370 zag. 6. JTG • 170 170 zag. SKUPAJ: 271.076 181.968 zag. B NOVE INVESTICIJE V 1 1985 I. GRADBENI OBJEKTI 10.000 10.000 L Stavbe 10.000 10.000 1.1. Ojačevalnica Stari log 10.000 10.000 ni zag. III. POŠTNA OPREMA 1.776 1.776 ni zag. V. TELEFONSKA OPREMA 5.347 5.347 1. Komutacijska oprema 3.000 3.000 1.1/84 VATC Kočevje—proj. dok. 3.000 3.000 6. JTG 2.347 2.347 IX. PROJEKTI IN ŠTUDIJE 333 333 SKUPAJ B 17.456 17.456 SKUPAJ A + B 288.532 199.424 USMERITVE ZA LETO 1985 Na področju kadrovske politike bomo v letu 1985 še nadalje skrbeli za izboljšanje delovnih pogojev delavcev, pridobivanje ustreznih delovnih prostorov, izobraževanje delavcev ob delu, za preventivno zdravljenje ter zaposlovanje ustreznih kadrov. V letu 1985 bomo zaposlili 5 delavcev, tako da bo konec tega leta zaposlenih 135 delavcev. Povečanje bo v dostavni službi ter sprejem pripravnikov — naših štipendistov. V letu 1985 bo število ptt enot ostalo nespremenjeno. Tudi v telegarfiji ne bo bistvenih sprememb. Montirana bo nova končna avtomatska centrala v Dolenji vasi. Celotne kapacitete avtomatskih telefonskih central se bodo povečale za 800 telefonskih priključkov. Poštne storitve naj bi porastle za 3%, telegrafske za 6% in telefonske za 14%. POROČILO O DELU DO HYDROVOD V LETU 1984 IN NALOGE V LETU 1985 Celotni prihodek, ki gaje delovna organizacija ustvarila v letu 1984 je bil stvarjen iz osnovne dejavnosti (31,36 odstotka) in dopolnilne dejavnosti (68,64 odstotka). Osnovno dejavnost predstavlja prodana voda. Le-te smo prodali v letu 1984"za 2.342.831 m’ali za 24.811.476 din. To predstavlja glede na' leto 1983 povečanje za indeks 138, medtem ko je količina prodane vode približno enaka. Stroški, ki jih je delovna organizacija imela z črpanjem in distribucijo vode, so znašali 31.720.000 din. To predstavlja 6.908.527 din izgube pri tej dejavnosti. To izgubo je organizacija pokrila iz dopolnilne dejavnosti, katera je porasla v letu 1984 za indeks 232. Največji strošek pri distribuciji vode predstavlja amortizacija v višini 11.356.401 din in stroški elektrike, ki so s prispevkom za razširjeno reprodukcijo znašali okrog 10.000.000. Vsi ostali stroški predstavljajo ostalo tretjino stroškov črpanja vode. Cena vode bi morala biti v prihodnje izenačena s stroški črpanja, ker v prihodnje ne moremo več računati na tak porast dopolnilne dejavnosti, da bi lahko z njo pokrivali stroške vode. Tako reševanje lahko že v tem letu pripelje organizacijo med izgubaše. Delitev ustvarjenega dohodka v DO Hydrovod je v letu 1984 naslednja: Planiran je 51% porast celotnega prihodka. Predviden je 52% porast materialnih stroškov. Tako visok porast je predviden zaradi visokih cen energije in visoko planiranih stroškov za investicijsko vzdrževanje. Celotna porabljena sredstva so planirana za 45% višje kot v letu 1984. Dohodek naj bi porast el za 54%. Za osebne dohodke je predvidenih 47% več sredstev kot leta 1984. Za poslovni sklad pa naj bi bilo razporejenih 110% več sredstev. V letu 1985 so planirana investicijska vlaganja na območju TOZD PTT Kočevje v višini 393.793.000 din, na območju Skupščine občine Kočevje pa v višini 199.424.000 din ali 50,6%. Osnutek rebalansa plana za leto 1985 — tabela: Kočevje, 26. 3. 1985 TOZD PTT Kočevje Element Doseženo Plan 84 Doseženo Indeks Indeks 83 84 celotni prihodek 41.285.825 51.607.281 79.107.068 153 192 osnovna dejavnost 17.973.244 24.856.810 24.811.476 dopolnilna 100 138 dejavnost porabljena 23.312.581 26.750.471 54.295.592 203 232 sredstva 24.790.820 30.988.523 49.600.753 160 200 Amortizacija 8.687.192 9.500.000 11.356.401 120 131 energija 4.248.626 8.000.000 7.569.053 95 178 ostalo 11.855.002 13.488.523 30.675.299 227 258 dohodek obveznosti iz 16.495.006 20.618.758 29.506.315 143 179 doh. 3.793.804 4.742.255 5.796.345 122 152 čisti dohodek 12.701.202 15.876.503 23.709.969 149 186 bruto OD stanovanjski 8.829.497 11.132.719 14.383.785 129 162 sklad sklad skupne 202.593 238.643 341.430 143 169 porabe 505.000 550.000 700.000 127 139 rezervni sklad 659.800 874.750 1.180.253 135 179 poslovni sklad 2.504.312 3.130.390 6.807.986 217 272 Poslovanje delovne organizacije je, v celoti gledano, dokaj uspešno. Zaskrbljujoče je dejstvo, da organizacija, katere osnovna dejavnost je distribucija vode, ustvarja v tej dejavnosti le 31% dohodka, ostali dohodek pa mora pridobiti na drugih delih. Ta delež pa pada in bo glede na cevovode padal tudi vnaprej v kolikor se cena vode ne izenači s stroški distribucije. Nizka cena vode in neurejen status komunalnih organizacij v preteklosti, so vzroki slabega stanja vodovodnih objektov. V zadnjem času pa seje pojavil še problem pomanjkanja vode. Kočevje se oskrbuje z vodo iz Obrha pri Rakitnici. Obstoječi cevovod je postal preobremenjen in vsa voda, ki priteče po cevovodu tudi takoj odteče v potrošnjo. Dolgoročna rešitev vodopreskebe za mesto Kočevje je v usposobitvi vodnega vira v Slovenski vasi. Tu je bila v letu 1983 opravljena vrtina do globine 46 m. Rezultati so pokazali, da bi se lahko tu pridobili do 50 1/sek. kvalitetnejše vode, kot paje ta, s katero se sedaj oskrbuje prebivalstvo. Z izdelavo dodatnih vrtin pa bi lahko pridobili zadostne količine vode za mesto Kočevje. Zagotovitev zadostnih količin za Kočevje, je prioriteta pri reševanju vodopreskrbe v naslednjih letih srednjeročnega obodbja. Vključitev Slovenske vasi v distribucijo pa republiški sanitarni inšpektor pogojuje z izgradnjo čistilne naprave. Za samo gradnjo čistilne naprave bi bilo potrebno zagotoviti 300 milijonov din. Ali bo prišlo do gradnje čistilne naprave in kje pridobiti sredstva, še ne vemo, ker je tudi samo vzdrževanje take naprave drago in občutno podraži m3 vode. Za usposobitev Slovenske vasi se bi sredstva zbirala iz samoprispevka, ki naj bi ga razpisali v letošnjem letu. Dodatna sredstva se bi pridobila tudi kot kredit LB in iz posebnih sredstev prispevka za razširjeno reprodukcijo, ki ga bomo zbirali kot posebno ceno za uporabo pitne vode v tehnološke namene. Obliko zbiranja in višino potrebnih sredstev bomo določili glede na obstoječe vire financiranja in naloge, ki jih bo potrebno izpeljati v vodopreskrbi. Iz tako zbranih sredstev bi financirali tudi vodovod za KS Draga in opravili tudi rekonstrukcijo na vodovodu v KS Kostel. Reševanje teh treh problemov naj bi bila prioritetna naloga vodopreskrbe v obdobju do leta 1990. Glede na to, da se s temi problemi kompkeksno rešuje širši prostor, se bo ravno tem rešitvam moralo nameniti več sredstev in časa. Za ostale manjše vodovode, ki bodo reševali vodopreskrbe za nekaj hiš v posameznih KS bodo morale več prispevati k rešitvi problema same krajevne skupnosti. Premajhna vlaganja v vodopreskrbe v preteklosti, povzročajo danes pomanjkanje vode. Dejstvo je, da se odleta 1959, ko seje gradil vodovod za Kočevje, ni vlagalo v širitev zmogljivosti. Nenehna urbanizacija mestnega predela in obrobnih vasi pa je povzročila preobremenjenost vodovodnega sistema. V letošnjem letu bomo opravili rekonstrukcijo na naslednjih odcepih: — rekonstrukcija Črnomaljske ulice 2.145.000 — rekonstrukcija Klas—Melamin 799.000 — rekonstrukcija Reška cesta — Osnovna šola 1.757.000 — rekonstrukcija Kolodvorske 3.000.000 — rekonstrukcija Ljubljanske 5.000.000 — rekonstrukcija Cvišlerji 1.500.000 Prioriteto pri reševanju bodo imele tiste rekonstrukcije, ki bodo povezane s celotnim komunalnim opremlajnjem. Rekonstrukcije, ki se opravljajo na dotrajanih vodovodih, se opravljajo iz sredstev amortizacije. Vsi novozgrajeni vodovodi pa imajo vir financiranja drugod. Predvsem so to razni prispevki uporabnikov vodovoda. V letošnjem letu poteče tudi mandat delegatom Samoupravne interesne skupnosti za vodopreskrbe. Ob tej priliki bo potrebno razmisliti ali je bolje, da ta SIS ostane še naprej v taki obliki, ali pabi bilo bolje, da se združi s SIS za komunalno in cestno dejavnost in da se uskladi politika vodopreskrbe z ostalo komunalno dejavnostjo. Pri tem odpade medobčinsko odločanje za to dejavnost in na odločitev in delitev sredstev. V občini Kočevje bi imeli vpliv le delegati v tej občini: Naloge, ki so pred nami v letošnjem in v naslednjih letih srednjeročnega obdobja, so velike in pomembne za nemoteno distribucijo vode. Od tega kako se zavedamo tega položaja, bo odvisno, koliko bomo v prihodnje namenjali sredstev za zadovoljivo preskrbo z vodo. Hydrovod Kočevje—Ribnica Kočevje Direktor: Cveto OBRANOVIČ, oec., 1. r. Dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984 Predlagatelj: Komite za družbeni razvoj ESA — 303 DOGOVOR O DRUŽBENI USMERITVI RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1984 poročilu ne obravnavamo. Tudi pri teh izvršni svet preverja opravičenost izplačil osebnih dohodkov. 2. DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 1.) GOSPODARSTVO Tretji člen Dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984 določa obvezno usklajevanje razmerja med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo ter sredstvi za akumulacijo z usmeritvami resolucije in merili tega dogovora. V občinski resoluciji za leto 1984 je določeno 20% zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka. Temeljno usmeritev dogovora, ki zahteva, da ostane delež akumulacije v dohodku nespremenjen, če ni večji, delavci v organizacijah združenega dela uresničujejo s tem, da oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo selektivno v odvisnosti od doseganja delovnih in poslovnih rezultatov. Organizacije združenega dela so pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bile obvezne spoštovati predvsem usmeritve iz 4., 5. in 6. člena Dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984, kar pomeni, da se sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev oblikujejo na osnovi primerjav svojih kazalnikov (fizična produktivnost dela, rentabilnost, ekonomičnost, dohodek na delavca, izvozni rezultati na konvertibilno tržišče) s poprečnimi kazalniki enake ali sorodne dejavnosti: Organizacije združenega dela, ki so prekoračitelji družbenega dogovora, upoštevajoč samo določeno 20% zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka, so skoraj vse, razen: 1NKOP, MELAMIN, OPREMA, ZIDAR, HYDROVOD in MORC (tabela L). • Izvršni svet Skupščine občine KOčevje in Občinski svet ZS občine Kočevje trenutno ugotavljata usklajenost izplačil osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela z določili dogovora. V Komiteju za družbeni razvoj smo že zaprosili od vseh organizacij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva za obrazložitev glede izvajanja dogovora. V kratkem bomo podali obsežno analizo o uresničevanju Dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984, katera bo vsebovala tudi vsa druga določila le-tega. Družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka določa usklajevanje planskih aktov, ki predvidevajo razmerja za razporejanja dohodka v letu 1984 na ravni delovneoziro-ma sestavljene organizacije. Ker pa imamo v naši občini 8 TOZD, katerih delovne organizacije imajo sedež v drugih občinah, jih v tem Dosežena rast OD v TOZD Dosežena rast OD v DSSS Poprečni mesečni ČOD na delavca v TOZD Poprečni _ mesečni ČOD na delavca v DSSS ITAS 145,6 123,5 24.669 21.849 MELAMIN 149,9 150,9 26.511 31.703 LIK 170,1 173,6 27.810 33.925 TRIKON 155,8 145,7 21.597 30.958 OPREMA 169,7 162,6 32.309 29.645 KMETIJSKO GOSP. 149,7 147,4 25.342 30.615 GOZDNO GOSP. 159,7 165,6 31.237 35.410 ZIDAR 148,1 137,5 21.251 24.959 Iz tabele je razvidno, da je v vseh delovnih skupnostih skupnih služb rasla masa obračunanih osebnih dohodkov počasneje od rasti osebnih dohodkov temeljnih organizacij razen v DO Melamin, LIK in Gozdno gospodarstvo. Tudi pri teh Izvršni svet preverja opravičenost izplačil osebnih dohodkov. 3. NEGOSPODARSTVO Usmeritev Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 določa, da se osebni dohodki v negospodarstvu usklajujejo z rastjo osebnih dohodkov delavcev materialne proizvodnje. Skoraj vse organizacije združenega dela s področja negospodarstva so v letu 1984 poračunale prenizko razporejena sredstva za osebne dohodke v letu 1983. Na Komiteju za družbeni razvoj smo vsem tem odračunali ta znesek in upoštevali kot preko-račitelje samo tiste negospodarske organizacije združenega dela, katere imajo po tem odračunu nad 50% rast sredstev za osebne dohodke v primerjavi z letom 1983. Izvršni svet Skupščine občine Kočevje trenutno ugotavlja usklajenost izplačil osebnih dohodkov interne banke, glasbene šole, srednje šole tehničnih usmeritev in družboslovja, kulturnega centra, samoupravne stanovanjske skupnosti ter občinskega sodnika za prekrške z določili dogovora. TABELA 1. OZD DSSS razpor. za OD (stopnja rasti 1984/83) dovolj. rast sred. za OD po resoluc. 1984/83 razlika v odst. točkah popreč. meseč. ekonom mičnost ČOD na delavca repro- dukcij. delež konvert. sposob. indeks ELEKTRO 66.9 102,24 + 35.34 30.510 119.8 127.9 — INKOP 67,0 100.00 + 33.0 25.864 113.1 269.7 250.0 ITAS 45,6 26.72 - 18.88 24.699 99.3 50.6 42,1 MELAMIN 49.9 54,08 + 4.18 26,511 99.3 111.7 317.9 LIK 70.1 68,96 - 1.14 27.810 104.1 125.8 120.0 TEKSTI L AN A 23.4 16.64 - 6.76 21.936 100.3 72,0 79.7 TR1KON VEZENINE—TOZD 55.8 41,28 - J 4.52 21.597 96.7 87.4 108,1 Konfekcija 56,1 44.88 - 11.22 20.900 96.6 93,2 — OPREMA 69,7 150.32 + 80.62 32.309 112.4 172.1 60.4 KOČEVSKI TISK 55.6 41,81 - 13,76 26.583 99.3 117.8 — KMETIJSKO GOSPOD. 49,7 32,0 - 17,7 25.342 98.1 54.8 — VETERINAR. POSTAJA 39,9 15.04 - 24,86 40,750 79.4 69.2 — GOZDNO GOSPODAR. 59.7 55,84 - 3.86 31.237 106.6 116.1 79.4 GRAMIZ 44.5 36.8 - 7.7 21.995 103.8 205.6 — ZIDAR CP Novo mesto—TOZD 48.1 57,28 + 9.18 21.251 103.1 119.3 — vzdrževanje in rek. 62.9 79,92 + 17.02 28.600 104.3 104.6 — KOVINAR 59.0 44.64 - 14,36 28.094 103.9 100.6 — TOZD STOJNA 44,9 39.84 - 5,06 26.823 99.9 114.8 181.0 AVTO 39.8 35,20 - 4.6 40.576 97.3 94.6 113.2 TOZD PTT 56,0 43.28 - 12,72 26.862 105.9 110.6 — NAMA MERCATOR—TOZD 50,8 47,52 - 3.28 21.058 100.1 98.0 Trgopromet 47,7 32.56 - 15.14 23.630 99.0 54.5 — Hotel PUGLED 45.0 30.16 - 14.84 20.152 102.2 96.2 — KOMUNALA 103.5 — — 19.634 95.8 96.7 — HYDROVOD 62.9 63.12 + 0.22 26.297 95.8 102.0 — VARNOST — TOZD 55.1 33.12 - 21.98 21.481 90.8 84.8 RAČUNOVODSKI BIRO 56,7 34.0 - 22,7 27.400 121.8 110.3 — MORC 37.7 70.56 + 32.86 29.469 91.20 232.8 — GOSPODARSTVO 49.8 51,68 + 1.88 26.676 101.7 120.0 101,8 TABELA II. raz po rej. sredstva za OD 1984/83 razporej. sredstva za OD (po odb. poračuna 1984/83 razlika med gos-podarst. in OZD (dejanska) poprečni mesečni OD na zaposlen ega Interna banka DS 159.5 159.5 9.5 32.292 OŠ Zbora odposlancev OŠ Vas — Fara 154,7 155.4 138 + 12.0 30.180 32.220 OŠ Ljubo Šercer 156.6 143.1 + 6.9 31.794 Glasbena šola Srednja šola tehniških 165.7 165.7 “ 15.7 29.847 usmeritev in družboslovja 164.7 164,7 - 14.7 28.733 Kulturni center 178,6 178.6 - 28.6 26.030 DU »Jože Šeško« 143.4 143,4 + 6,6 29.444 CVIGŠO 144,1 144.1 + 5.9 14.383 Zdravstveni dom 156.3 145.6 + 4,4 30.441 Lekarna 165.7 146 + 4.0 35.704 VVZ Kočevje Dom za učence Dušana 158.5 141 + 9.0 23.044 Remiha SO Obč. sodnik za 125.7 125.7 + 24.3 18.692 prekrške 195.1 178.2 - 28.2 39.625 OS KS Kočevje — mesto SO — DS upravnih 148.6 148.6 4- 1.4 22.833 organov SDK Kočevje Samoupravna stanovanjska skupnost 167.6 162,3 142.4 151.3 + 7.6 30.630 29.136 DS Skupna strokovna služba SIS družbenih 191.7 171 21.0 39.021 dejavnosti 171.7 150,1 - 0.1 32.348 Negospodarstvo 158.8 28.917 Za Osnovno šolo Vas — fara podatki niso primerljivi, ker so v letu 1983 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev povečali ODIe za 10%, čeprav je bila v tem letu dovoljena rast sredstev za osebne dohodke 32%. Razliko so poračunali v 1984. letu. Mekterovič Snežana, dipl. oec. Predlog odloka o družbeni kontroli cen v občini Kočevje ESA — 301 PREDLOG Na podlagi 14. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 195. člena statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne. SPREJELA ODLOK o družbeni kontroli cen v občini Kočevje 1. člen Ta odlok ureja nekatera vprašanja družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Kočevje. Določbe tega odloka, ki se nanašajo na organizacije združenega dela. se nanašajo tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti, smiselno pa se uporabljajo tudi za druge udeležence v proizvodnji, opravljanju storitev in blagovnem prometu. 2. člen Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) predpisuje izvršni svet Skupščine občine Kočevje. 3. člen Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen, ki so z zveznim zakonom o družbeni kontroli cen določene za organe za cene, opravlja v okviru pravic in dolžnosti občine Kočevje za cene pristojen občinski upravni organ. 4. člen Če izvršni svet Skupščine občine Kočevje predpiše kot ukrep neposredne kontrole cen dajanje soglasja k cenam ali obvezno poprejšnje obvestilo o spremembi cen proizvodov in storitev, izvaja ta ukrep za cene pristojen občinski upravni organ. ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, in delovni ljudje, ki združujejo delo s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov (zasebni obrtniki), pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja, podatke, ki morajo biti v obvestilu, ter roke in način pošiljanja podatkov. 7. člen Organizacije združenega dela se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 din, če ne pošlje obvestila o cenah zaradi Spremljanja, podatkov, ki morajo biti v obvestilu oziroma teh podatkov ne pošlje v roku ali na način, kot to določi za cene pristojen občinski upravni organ. Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje zasebni obrtnik z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 din. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene za območje Skupščine občine Kočevje (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 4/81) in vsi predpisi, izdani na njegovi podlagi. Istočasno preneha z delom Skupnost za cene občine Kočevje, arhiv in drugo dokumentacijo te skupnosti pa prevzame za cene pristojni občinski upravni organ. 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 38-3/85-3/3 Datum: 8. 4. 1985 PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK 5. člen Da bi na področju cen zagotovili sodelovanje in usklajevanje pobud, predlogov in stališč upravnih organov in drugih nosilcev družbene kontrole cen, organizaci j združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, organiziranih potrošnikov, družbenopolitičnih organizacij, gospodarske zbornice in drugih splošnih združenj, se v občinskem upravnem organu za cene ustanovi svet. Izvršni svet Skupščine občine Kočevje določi sestavo sveta, mandat njegovih članov, imenuje predsednika in člane sveta. O pobudah, ocenah, stališčih, mnenjih ali predlogih, ki jih daje svet, odloča svet z večino glasov svojih članov. Svet sprejme poslovnik o svojem delu. Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ za cene, mora brez odlašanja obravnavati pobudot oceno, stališče, mnenje ali predlog sveta ter o njih zavzeti stališče. Ce predloga sveta ne sprejme, obvesti o razlogih, zaradi katerih jih ni sprejel, izvršni svet Skupščine občine Kočevje. VARIANTA: Namesto ustanovitve sveta, seta naloga vključi v delovno področje Komiteja za družbeni razvoj občine Kočevje. 6. člen Za cene pristojni občinski upravni organ določi, za katere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela, ki se Obrazložitev: Konec novembra 1984 je Skupščina SFRJ sprejela novi zakon o sistemu družbene kontrole cen, kije začel veljati L januarja 1985. V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, morajo pristojni organi v družbenopolitičnih skupnostih uskladiti svoje predpise, ki urejajo razmerja na področju cen z določbami tega zakona. Postopek usklajevanja je na ravni občin nekoliko zakasnil, saj je bil republiški zakon o družbeni kontroli cen objavljen šele 22. marca 1985. S predlaganim odlokom se pristojnosti in naloge na področju družbene kontrole cen vsebinsko ne spremenijo. Za predpisovanje ukrepov neposredne kontrole cen je še naprej pristojen izvršni svet občinske skupščine, prav tako ostanejo strokovna, analitična in upravna opravila v pristojnosti dosedanjega upravnega organa. Prenehajo pa delovati skupnosti za cene, tako na zvezni in republiški kot tudi občinski ravni. Zaradi zagotovitve sodelovanja in usklajevanja med posameznimi nosilci družbene kontrole cen pa se predlaga, da se v upravnem organu ustanovi svet, kot to zahteva zvezni zakon o sistemu družbene kontrole cen. Z ozirom na odločitev večina občin v Sloveniji in priporočilo republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, predlagamo varianto, po kateri bi se naloge sveta vključile v že obstoječi kolegijski organ — komite za družbeni razvoj. Sprejem predlagane variante pa bi glede na sedanjo organiziranost upravnih organov v naši občini terjal spremembo odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Kočevje. Kočevje, april 1985 Oddelek za gospodarstvo Predlog odloka o zaključnem računu proračuna za leto 1984 Predlagatelj: ESA 302 IS SO KOČEVJE PREDLOG! Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1984 Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 187. člena statuta občine Kočev je (Uradni list SRS, št. 6/79. 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1984 L člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kočevje za leto 1984. katerega sestavni del so tudi sredstva, izločena na posebnih računih proračuna, ter sredstva rezervnega sklada občine Kočevje. 2. člen L Zaključni račun proračuna občine izkazuje: — prihodke — odhodke — presežek prihodkov nad odhodki 2. Sredstva rezervnega sklada izkazujejo: — prihodki — odhodki — presežek prihodkov nad odhodki 3. člen Sredstva proračuna in izločena sredstva po 2. členu tega odloka predstavljajo: L Sredstva dogovorjene porabe, razporejena za občinske potrebe 123.616.690,70 2. Sredstva nerazporejenih prihodkov dogovorjene porabe 4.405.123,80 Skupaj dogovorjena poraba 128.021.814,50 3. Sredstva, izločena na poseben račun, proračuna po zaključnem računu za leto 1983 7.525.173,00 4. Sredstva, izločena na poseben račun, proračuna za leto 1984 6.840.000,00 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu, proračuna v višini 7.141.823,80. se razporedi: — na poseben račun proračuna 2.736.700,00 — za prenos v proračun za leto 1985 4.405.123,80 Splošni razpored prihodkov 01 Dejavnost organov DPS 81.548.000.00 83.393.384,50 02 Dejavnost LO 8.580.000.00 8.580.000,00 03 Dejavnost D PO in društev 7.633.000,00 7.661.119,00 04 Negospodarske investicije 1.026.991.00 1.700.451,80 07 Dejavnost KS 2.507.000.00 2.506.998.00 08 Socialno varstvo 8.239.000,00 8.183.604,90 09 Zdravstveno varstvo 60.000.00 48.304,00 10 Komunalna dejavnost 220.000,00 220.000,00 16 Intervencije v gospodarstvu 4.442.438.00 4.337.090.00 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 8.558.785.50 7.525.173,00 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 5.206.600,00 5.316.567,00 SKUPAJ RAZPORED PRIHODKOV 128.021.814,50 129.472.692,20 Saldo žiro računa 7.141.823,80 SKUPAJ PRIHODKI 136.614.516,00 PREDLOG ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1984 Obrazložitev: Odlok o proračunu občine Kočevje za leto 1984 je bil sprejet na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 26. 3. 1984 ter objavljen v Uradnem listu SRS. št. 11/84. Osnova mu je bil družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 22/84). V času od L L 1984 do 31. 3. 1984 je bil v veljavi Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 1/84). V tem obdobju seje vršilo financiranje iz proračuna v višini 25% izvršenih odhodkov po občinčkem proračunu za leto 1983. Prihodki in odhodki zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna za leto 1984. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta 10. 10. 1984 sprejela odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 34/84) v skladu z ugotovljeno stopnjo rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje za prvih treh mesecev leta 1984. Obseg dogovorjene porabe seje povečal od 16,2 na 29,8%, hkrati so se globalno povečala sredstva za financiranje pravosodnih organov, medobčinskih inšpekcijskih služb in priznavalnin borcem NOV. upoštevajoč merila resornih organov od 28% na 43%. 136.614.516,00 129.472.692,20 7.141.823,80 3.911.900,00 3.911.900,00 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 3.911.900,00 se prenese v rezervni sklad občine za leto 1985. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 400-4/85-5/1 . PREDSEDNIK Datum: april 1985 skupščine občine Kočevje Jože NOVAK BILANCA prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1984 Vrsta prihodkov in nameni porabe Plan 1984 Doseženo 31. 12. 1984 0 Sredstva, prenešena iz leta 1983 15.287.814,50 15.287.814,50 1 Davek iz osebnih dohodkov 61.452.000,00 66.277.633,25 2 Prometni davek 32.409.000,00 34.329.291.90 3 Davek na dohodek od premoženja 5.181.000,00' . 5.963.268,00 4 Takse 6.386.000,00 6.284.244.05 5 Prihodki po posebnih predpisih 1.924.000,00 1.886.166,35 6 Prihodki upravnih organov 4.600.000,00 5.804.804.95* 7 Prihodki od drugih DPS 782.000,00 781.293,00 SKUPAJ PRIHODKI 128.021.814.50 136.614.516.00 Ponovno sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, 26. 12. 1984 obravnavala in sprejela Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 1/85). Ta odlok je bil sprejet v skladu s 5. členom družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji. ki opredeljuje obseg splošne porabe glede na porast dohodka družbenega gospodarstva SR Slovenije. Obseg dogovorjene porabe se je tako povečal glede na ugotovljeno rast dohodka v 6-ih mesecih od 29.8% na 37,7%, glede na ugotovljeno rast dohodka v 9-ih mesecih pa od 37,7% na 39,9% . Hkratisoseglobalno povečala sredstva za financiranje pravosodnih organov, medobčinskih inšpekcijskih služb in priznavalnin borcem NOV od 43% na 51,3% oziroma od 51,3% na 54%. Osnova tej drugi spremembi proračuna pa je bil tudi aneks k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe, ki povečuje obseg dogovorjene splošne porabe izračunane po 5. členu družbenega dogovora še za 0,7%. Tako povečano osnovo pa še dodatno povečuje glede na ugotovljen strukturni delež izdatkov za dejavnost organov DPS in D PO o dogovorjeni porabi. Ta strukturni delež je v letu 1983 za občino Kočevje znašal 73% in povečuje osnovo za 0,5%. Obseg dogovorjene porabe je tako za občino Kočevje v letu 1984 znašal 105.098.000.00 din oziroma predstavlja povečanje glede na leto 1983 z indeksom 149. Na dan 31. 12. 1984 so bili prihodki realizirani v skupnem znesku din 136.614.516,00 in bili preseženi od planiranih za 6%. Po posameznih vrstah so bili prihodki doseženi takole: 01 Davek iz OD 02 Davek od prometa proizv. in štor. 03 Davek na dohodek od premož. 04 Takse 05 Prihodki po poseb, predpisih 06 Prihodki od drugih DPS 08 Sred. prenešena iz preteklega leta Skupaj prihodki. 66.277.633,25 34.329.291,90 5.963.268,00 6.284.244,05 7.690.79,30 781.293,00 15.287.814.50 136.614.516.00 Prihodki v B—2 obrazcu znašajo na dan 31. 12. 1984 100.835.971,00 din. Sredstva za takse parklarjev in kopitarjev v znesku 2.801.088,45, ki so prihodek proračuna sev celoti prenesejo na posebni račun stedstva za zatiranje živalskih kužnih boezni. Do 31. 12. 1984je bilo prenesenih 2.747.761,00 din, razliko din 53.327,50pa se prenese še v leto 1985. Odhodki so bili realizirani takole: Prihodki Odhodki Saldo 050 Denarna sred. 3.911.900.00 3.9)1.900.00 070-0 Izloč. sred. viškov 7.544.394,80 4.674.144.50 2.870.250,30 070-1 Občin. blag. rezerve 12.133.314,35 10.230.770,00 1.902.544.35 01 Dejavnost organov DPS 02 Dejavnost LO 03 Dejavnost DPO 04 Negospodarske investicije 07 Dejavnost krajevnih skupnosti 08 Socialno varstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Sredstva izločena na posebno partijo 18 Izločena sred. rezerv, blag. rezerv Skupaj odhodki: 83.393.384,50 8.580.000,00 7.661.119.00 1.700.451,80 2.506.998.00 8.183.604.90 48.304,00 220.000,00 4.337.090.00 7.525.173.00 5.316.567.00 129.472.692,20 Anuitete so bile nakazane po planu. Stanje kreditov, katere odplačujemo, pa je na dan 31. 12. 1984 sledeče: za Postajo milice 792 824,75 dvojček na Roški cesti 21.451,30 MORC 937.500.00 Krajevni urad Draga zadnja anuiteta 47.184.50 Krajevni urad Vas zadnja anuiteta 23.692.50 Intervencije v gospodarstvu predstavljajo sledeče izdatke: — sredstva za umetno osemenjevanje — Kmetijska zemljiška skupnost — prenos sred. za rač. žival. kužn. bol. — odkup zeml. Zupn. urad Osilnica — Veterinarska postaja Kočevje — dot. — ostalo Skupaj: 240.660.00 282.230.00 2.747.761.00 172.245.00 792803.00 101.391.00 4.337.090.00 Ostanek sredstev na računu 630.10009 din 7.141.823,80 se prenese kot prihodek v naslednje leto. Stanje ostalih posebnih obračunov je sledeče: Iz računa viškov smo porabili sledeča sredstva: Samoupr. sklad za interv. v SRS Ljubljana Nadomestilo SDK Kočevje Žito Ljubljana particip. pri kruhu ZKGP Govedoreja za melior. zemlje Skupaj: Občinske blagovne rezerve pa smo trošili takole: Lekarna Kočevje za zalogo zdravil Žito Ljubljana za obnovo zalog Kmet. zadruga Velike Lašče — palete Mercator Kočevje — pralni prašek Mercator Kočevje — sol LB Kočevje — vezava sred. preko 3 mes. ZKGP Kmet. koop. Koč. za vzrejo pitancev Nadomestilo SDK Kočevje__________________________ Skupaj: 3.854.000,00 8.286,50 190.000,00 621.858,00 4.674.144,50 2.000.000,00 1.227.300,00 22.500,00 1.093.243,50 367.120,00 5.000.000,00 500.000.00 20.606,50 10.230.770,00 Vsa neporabljena sredstva na dan 31. 12. 1984 se prenesejo kot dohodek v naslednje leto. V letu 1984 ni bila nakazana dotacija Veterinarski postaji Kočevje za december din 72.073,00 in na račun sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni ni bilo preneseno praznenje v znesku din 53.327,45. Zato je potrebno v proračunu za leto 1985 planirati na postavki obveznosti iz preteklih let skupni znesek din 125.400,45. Iz ostanka sredstev na računu proračuna na dan 31. 12. 1984 je SDK v februarju izločila 2.736.700,00 din na poseben račun izločenih sredstev — viškov. 4.405.123,80 din pa lahko koristimo v letu 1985. Kočevje, april 1985 * Gradivo pripravila Majda LINDIČ načelnik oddelka za občo upravo Sklep o pristopu SO Kočevje k SaS o samoupravnih razmerjih in organizaciji kmetijske zemljiške skupnosti občine Kočevje Predlagatelj: KZS občine Kočevje ESA: 299 V skladu s 5. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih in 196. členom statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ... sprejela SKLEP Skupščina občine Kočevje pristopa k Samoupravnemu sporazumu o samoupravnih razmerjih in organizaciji Kmetijske zemljiške skupnosti občine Kočevje. OBRAZLOŽITEV: Zaradi sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih je potrebno spremeniti in dopolniti Družbeni dogovor.o ustanovitvi Kmetijske zemljiške skupnosti občine Kočevje, katerega je skupščina občine podpisala v letu 1974. Spremembe se nanašajo zgolj za uskladitev števila podpisnikov s strani KS (poprej je bilo 17 KS sedaj pa 10) ter povečanještevila podpisnic s strani: SIS za komunalno in cestno dejavnost, SIS VI. GGO Kočevje, Zveze lovskih družin Kočevje in Čebelarskega društva Kočevje. TAJNIK KZS: Viktor DRAGOŠ Sklepi in stališča medzborovske komisije za uskladitev skupne porabe v letu 1985 PREDLOG ESA — 304 PREDLAGATELJ: MEDZBOROVSKA KOMISIJA Vsi zbori občinske skupščine in tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so obravnavali poročila, ki so jih predložile v obravnavo in potrditev samoupravne interesne skupnosti. Z namenom, da bo uskladila mnenja in stališča, kat era so se izoblikovala na posameznih sejah, so po predlogu vseh treh zborov občinske skupščine samoupravnih interesnih skupnosti imenovani člani medzborovske komisije. , Komite za družbeni razvoj Skupščine občine Kočevje je dne 8. 4. 1985 sklical sestanek medzborovske komisije in podal predlog za uskladitev sredstev skupne porabe v letu 1985. Na osnovi razprave, ki je poglobljena zajela problematiko in težave, s katerimi se soočamo na področju skupne porabe v občini, so člani zavzeli naslednja skupna stališča: 1. Sprejmejo se poročila samoupravnih interesnih skupnosti, ki so obravnavana na skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in zborih občinske skupščine. Ker trenutno ni nobenih omejitvenih zakonov, ki bi narekovali drugačno rast sredstev skupne porabe za leto 1985. sepri razporejanju le-teh nujno moramo držati določil resolucijeoziromaozho-dišč o družbenoekonomskem razvoju občine Kočevje v letu 1985. 3. Potrebno je uskladiti zaostajanje skupne porabe iz leta 1984, in sicer tako. da se v letu 1985 poračuna 50% celotnega zaostajanja, ostalih 50% pa upoštevaje valorizacijski deflator v naslednjem letu. 4. Sprejme se predlog o notranji razporeditvi sredstev skupne porabe. s tem da se v zdravstveni skupnosti ugotovljeni primanjkljaj po zaključnem računu za leto 1984 pokrije v letu 1985, vendar se ne vključuje v osnovo za leto 1986. ~5. Komite za družbeni razvoj pa bo na podlagi strokovnih izhodišč skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti pripravil za naslednje srednjeročno obdobje 1986—1990 raven potrebnih sredstev po posameznih programih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, in sicer na podlagi dejanskih potreb in možnosti. Usklajevanje med posameznimi dejavnostmi bo še naprej naloga koordinacijskega odbora, ki so ga imenovali vsi trije zbori občinske skupščine. 6. Predlaga se Izvršnemu svetu Skupščine občine Kočevje, da na ustrezni ravni sproži vprašanje bodočega financiranja Unive- rzitetnega kliničnega centra Ljubljana oziroma njegovih temeljnih organizacij združenega dela ter ugotovi možnost prelivanja sredstev med posameznimi SIS ter OZD. MEDZBOROVSKA KOMISIJA Delegatska vprašanja in odgovori Odgovori na delagatska vprašanja, postavljena na 24. seji zborov občinske skupščine 1. Delegacija DSSS Itas Kočevje je na 24. seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje postavila naslednje delegatsko vprašanje: Z ozirom na težko situacijo v DO ITAS Kočevje predlagamo Pekarni Kočevje, da nam omogoči nabavo osnovne vrste kruha po ceni 43,50 din. Odgovor DE Pekarne Kočevje Na zahtevo Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve SRS so delovne organizacije pekarstva iz vseSlovenije morale podpisati dogovor, da bodo pekle 30% osnovnih vrst kruha, in to kljub temu, daje bil omenjeni komite že prej seznanjen, da cena osnovnega kruha ne pokriva stroškov izdelave. Čista izguba za osnovni kruh tip 850 kljub podražitvi 20. 2. 1985 znaša 5,60 din za kg, po zadnji podražitvi naftnih derivato (1. 4. 1985) pa se je ta izguba še povečala. Vdogvoru setudi omenja, naj bi bile deležne tega kruha predvsem bolnice, otroški vrtci, šole in del maloprodaje. Čeprav se smatrat, da so obrati družbene prehrane sposobni preživeti tudi z dražjimi kruhi, saj še vedno cena štruce najboljšega in najdražjega dnevnega kruha ne dosega cene kilograma starega krompirja, se trudimo razdeliti delež osnovnih vrst kruha tako, da ga del dobijo tudi obrati družbene prehrane. Glede na že opisano administrativno določanje cene kruhu, na tem primeren zaključek poslovnega leta in na »pridno« pridelovanje izgube, povečanje izpeke osnovnih vrst kruha ne pride v poštev. Itasu lahko le predlagamo, da si izprosi pri drugih obratih družbene prehrane soglasje, da se odpovedujejo deleža osnovnega kruha na račun povečane dobave le-tega Itasu. 2. Vprašanje delegacije TOZD gozdarstvo Rog Delegacija TOZD gozdarstvo Rog je na 24. seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje postavila naslednje delegatsko vprašanje: Koliko sredstev je bilo v občini Kočevje v letu 1984 namenjeno v sklad za razvoj nerazvitih republik in pokrajin in kolikšna so planirana sredstva za te namene v letu 1985? Odgovor Komiteja za družbeni razvoj Kočevje Glede na postavljeno vprašanje delegacije TOZD gozdarstvo Rog dajem naslednje pojasnilo: V skladu z Zakonom o skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarstva nezadostno razvitih republik in avtonomnih pokrajin (Ur. kst SFRJ št. 33/71 in 5/72) morajo gospodarske organizacije dela in banke vplačati posojila za hitrejši razvoj. Osnova za vplačilo posojila so sredstva poslovnega, sklada zavezanca. Drugi možni način združenja sredstev pa so neposredni samoupravni sporazumi z organizacijami združenega dela s sedežem v manj razvitih republikah in avtonomnih pokrajinah. Žal ugotavljamo, da je takšnega načina združevanja sredstev malo, kljub temu, da je ta način daleč ugodnejši za OZD, ker lahko do neke mere neposredno kontrolirajo uporabo sredstev in imajo lahko tudi neposredne koristi od združevanja sredstev (npr. dobava repromateriala in surovin). Zato bi bilo priporočljivo, da vse OZD občine Kočevje poiščejo poslovne partnerje na teh območjih in združujejo sredstva na ta način. Gospodarstvo občine Kočevje je vplačalo v sklad federacije od 1. 1. 1984 do 30. 3. 1985 za leto 1984 116.091.184,50 dih sredstev po prvem načinu združevanja (podatkov za drugo obliko združevanja trenutno še nimamo, in sicer (v 000 din): Elektro Kočevje 4.915 Inkop 6.036 Kočevski tisk 3.330 Tekstilana 2.738 Trgopromet 2.434 Hotel Pugled 1.745 Kovinar 5.265 Gramiz 355 Zidar • 1.187 PTT Kočevje , 5.616 Računovodski biro 33 Cestno podjetje 811 Kmetijsko gospodarstvo 1.640 Gozdno gospodarstvo 11.097 Oprema 28.584 LIK 10.707 Nama Kočevje Z234 SAP Stojna 1.279 Trikon 8.436 Melamin 15.156 Veterinarska postaja 26 Vezenine TOŽD Kočevje 339 Avto Kočevje 2.125 SKUPAJ 116.091 V letu 1985 predvidevamo višino vlaganj v sklad za nerazvite proporcionalno rasti poslovnega sklada organizadij združenega dela. K upoštevanju inflacije in resolucijskih določil o rasti akumulacije bo predvidena višina združevanja sredstev okoli 200.000.000 din. Poročilo s področja komunalnega, cestnega gospodarstva in urejanja stavbnih zemljišč v občini Kočevje za 1984 leto SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA KOMUNALNE IN CESTNO DEJAVNOST OBČINE KOČEVJE POROČILO s področja komunalnega, cestnega gospodarstva in urejanja stavbnih zemljišč v občini Kočevje za 1984 leto Poročilo prikazuje uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih planov za obdobje 1981 — 1985 v letu 1984 s kratkim pregledom uresničevanja bistvenih nalog skozi vse srednjeročno obdobje. Ker bodo izvajalci tudi podali svoja poročila, se v tem poročilu obravnava le bistvene zadeve, predvsem s področja individualne komunalne rabe. CESTE V 1984. letu so se vodile aktivnosti v zvezi z Zakonom o cestah, s posebnim poudarkom na razvrstitvi cest in določitvijo upravljalcem. Razvrstile so se tudi ceste, ki so komunalna dejavnost na osnovi odloka o komunalnih dejavnostih. V občini Kočevje imamo naslednje ceste: Zap. VRSTA CESTE dolžina ceste štev. makadam asfalt skupaj Skupnost Upravljalec km km km 1. Magistralna cesta — 39,374 39.374 Skupnost za Cestno podjetje M — 6 ceste Slove- Novo mesto nije TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje Z Regionalne ceste 48,174 35,366 83.540 SIS za KČD Cestno podjetje Novo mesto TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje 3. Lokalne ceste 79,662 31.782 111.444 SIS za KCD Cestno podjetje Novo mesto TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje 4. Izven- kategorizirane ceste, ki so komunalna dejavnost Krajevna skupnost Kočevje — mesto Rudnik r- Šalka vas Ivan Omerza Stara cerkev 51,374 SIS za KCD Komunala Kočevje 4.980 SIS zaD KS Osilnica 3,050 SIS za KCD KS Draga 2.300 SIS za KCD KS Poljanska dolina 12.550 SIS za KCD KS Struge 16.983 SIS za KCD KS Kostel 8,400 SIS za KCD KS Kočevska Reka Skupaj: 99.637 Izdelan je kompleten popis regionalnih in lokalnih cest, za 1985. leto pa planiramo še popis izven kategoriziranih cest. Zaskrbljujoče je destvo, da imamo le manjši del cest z asfaltnim voziščem. Regionalnih 42,33%, lokalnih le 28,52% in večji del izvenkategoriziranih cest, za katere bo še izveden popis po katerem se bo ugotovilo točno stanje. Ugotavljamo, da smo še vedno cestno nerazvita občina. Inflacijska gibanja prehitevajo dotok sredstev za ceste. Opazen je trend zmanjševanja cestnega prometa, zlasti za lastne potrebe zasebnega prevoza in počasnejše naraščanje števila osebnih avtomobilov. Zaradi prehitrega naraščanja cen pogonskega goriva in zmanjševanje kupne moči prebivalstva se zmanjšuje tudi poraba in s tem realni delež sredstev za ceste. Zaradi zgoraj opisanih omejitvenih faktorjev in .le delne uresničitve plana 1981 — 1985 bo potrebno vložiti izredne napore, da bi lahko dvignili nivo razvoja cestne mreže na dogovorjen oz. potreben nivo. Značilnega pomena je, da se zagotovijo normalni pogoji za razvoj in vzdrževanje cestne mreže, ki bodo osnova za uspešnejše gospodarjenje s cestami, izdelavo planov in se bodo podražili predvsem v naslednjih ciljih. Ceste bo potrebno v letnem in zimskem času vzdrževati tako, da bo na njih mogoč promet, kateremu so namenjene. Nadaljevati ter zaključiti bo potrebno večja vzdrževalna dela, katera so bila predvidena po planu. Z naložbami v modernizacijo cest pa je treba pospeševati razvoj manj razvitih območij naše občine. Pri naložbah v ceste je treba upoštevati interese večje varnosti cestnega prometa. Program razvoja cestnega omrežja v naši občini moramo usklajevati s potrebami obrambe in zaščite. Da bi se priključili cestno bolj razvitim občinam, smo sprejeli program posodobitve regionalnih cest v občini Kočevje. Temelj za izvedbo tega programa pa je samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Za leto 1984 se sicer niso zbrala vsa predvidena sredstva po SaS, vendar se je le zbralo 50,091.481,50 din. To je omogočilo delno izvršitev planskih nalog. Prioriteto pri večjih vzdrževalnih delih oz. pri modernizaciji cest jeimelacesta Brezovica—Predgrad, z;a katero je bilo predvideno, da se bo namenilo skupno z občino Črnomelj 105.000.000,00 din. Pri tem smo računali na pomoč sredstev, namenjenih za modernizacijo cest, pomembnih' za SLO, na sredstva občine Črnomelj in na sredstva, zbrana po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev v naši občini. Glede na to, da sredstev za ceste, pomembne za SLO, še ni bilo v letu 1984, se je moderniziral odsek od Brezovice proti Čepljam in skozi samo naselje Brezovica v vrednosti 35.000.000,00 din. Prav tako je bila prioritetna naloga urediti popolnoma dotrajan most v Kužlju. Naloga je bila uspešno izvršena in most sedaj služi za povezavo slovenskih vasi iz naše občine s sosednjo SR Hrvatsko (edina povezava z ostalim svetom). Poleg prioritetnih nalog na področju cestnega gospodarstva so bila izvršena tudi sofinanciranja nekaterih objektov, kot npr. cesta Stara cerkev—Gorenje, izdelan je bil načrt popravila mostu na Ljubljanski cesti, začeta pripravljalna dela za cesto pri Mestnem logu. ki je pomembna za zazidalno območje 4. maj, sofinanciran je bil propust v Grivcu, vložena tudi sredstva za dokončanje ceste Papeži—Žurge. Dane naloge, ki smo sijih zadali v letu 1984, niso bile realizirane (sredstev po SaS o združevanju sredstev seje premalo nateklo). Te naloge bomo prenesli v leto 1985 oz. po potrebi v naslednje srednjeročno obdobje. Jeseni leta 1984 je bilo v dolini Čabranke veliko neurje s poplavami. Pri tem so nastale večje poškodbe na cestnih objektih, na samih cestah, posebno pa še na nekaterih škodo in jo posredovala Skupščini občine Kočevje, katera je zahtevala od ustreznih republiških organov pomoč za odpravo ugotovljene škode. Glede na to. da nekatera dela niso mogla čakati, posebno udor na cesti Papeži—Žurge, ker so bile Žurge odrezane od seveta, potem most preko Čabranke za vas Str-ojiči in most preko Belice v vas Bezgarji, je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje sklenila, da se začasno preusmerijo sredstva, namenjena za posodobitev cestnega omrežja v občini Kočevje za sanacijo teh najnujnejših objektov, brez katerih vasi Žurge, Strojiči, Bezgarji niso imele povezave z ostalimi deli občine in pa sploh niso imele izhoda iz svojih vasi. Udor v Žurgah je saniralo Čestno podjetje Novo mesto, most v Strojičih in pa most v Bezgarjih je bil izdelan v zelo kratkem času in le nastopajoča zima je vplivala, da niso bila izdelana nekatera manjša dela, kolje asfaltiranje vozišča, postavitev obcestne ograje ipd., vendar je sedaj možen normalni promet preko na novo postavljenih mostov. Dela se bodo sedaj v 1985. letu nadaljevala in vzelo kratkem času zaključila. Vrednost den za most Strojiči je 12.000.000.00 din, za most Bezgarji pa 5.500.000,00 din. Računamo na to, da bodo ustrezni republiški organi uvideli, daje potrebno zagotoviti sredstva za sanacijo poškodb po poplavah jeseni leta 1984 in da bodo ta sredstva, ki smo jih že vložili v odpravo najnujnejših poškodb, vrnjena za posodobitev po programu posodobitve cest v občini Kočevje, ker bo v nasprotnem slučaju ta program ogrožen. Dejanska škoda zaradi poplav jeseni leta 1984je ugotovljena po cenah v prvem kvartalu 1985. leta na 71.000.000,00 din. Pri vzdrževanju lahko ugotavljamo (kot pri večjih vzdrževalnih delih), da ni dovolj sredstev, saj je bilo sredstev, ki jih dobimo od Skupnosti za ceste Slovenije za približno 3.000.000.00din manj kot je bilo to predvideno s planom. Žato je izvajalec vzdrževalnih del — Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Vzdrževanje in rekonstrukcije cest Kočevje, v dokaj slabem položaju, ker ne more tako vzdrževati ceste kot od njih zahtevamo. KOMUNALNA DEJAVNOST INDIVIDUALNE RABE Pod to dejavnost spadajo: a) objekti jn naprave za oskrbo naselij z vodo b) objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda c) objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih odpadkov d) pokopališki objekti in naprave. Ker bo izvajalec— Komunala Kočevje izdelala posebno poročilo o dejavnosti individualne rabe, se bomo v tem poročilu dotaknili samo nekaterih problemov. Objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo se sedaj obravnavajo v posebni Skupnosti za vodopreskrbo občine Kočevje in Ribnica. Z občinskim odlokom je v komunalno dejavnost individualne ra-e prišla tudi toplarniška oskrba. Pri izvajanju samih del za realizacijo programa toplarniške oskrbe v Kočevju lahko rečemo, da potekajo zadovoljivo. Ne moremo pa to trditi za organizacijo vzdržavalne ekipe, ki naj bi se formirala pri vzdrževalcu Komunala Kočevje. Tukaj bo treba še marsikaj storiti, da bo z začetkom kurilne sezone zadeva urejena. Pri objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ugotavljamo, da dejavnost rednega vzdrževanja še nekako poteka v redu vendar pa pri načrtovanju deloma zaostajamo, saj bi morala biti dokumentacija za razširitev CCN v Kočevju že gotova. Tukaj se bo morala Komunala Kočevje močno potruditi, posebno zato, ker je večji del sredstev zagotovljen, in to s strani Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava in tudi s strani kreditorja Ljubljanske banke. Večje težavš sredstvi, kijih naj bi upravljalec Komunala sam zbral. Treba je reči, da glede na to. da se sredstva zbirajo za komunalno dejavnost individualne rabe s cenami, te niso rasle tako kot so rasle oz. kot so se gibala inflacijska gibanja. To je razvidno iz naslednje TABELE I. v kateri so navedene cene komunalnih uslug, ki jih opravlja Komunala Kočevje od leta 1976 do leta 1985. Da bo Komunala tako uspešno izvrševala svoje naloge, bomo morali cene prilagoditi dejanskim potrebam in sprotno, v odvisnosti od podražitev na drugih področjih, te cene tudi sprotno dvigovati. Navkljub težavam na tem področju pa je bilo v 1984. letu tudi izvedeno nekaj del. Glavno delo je bilo ureditev meteorne kanalizacije L faza v naselju Fara. Nujnost te ureditve je narekovalo dejstvo, da so se morala dela izvajati skupno s polaganjem telefonskega kabla skozi naselje v Fari. Izvajalec del je bila sama Komunala. KOMUNALNA DEJAVNOST SKUPNE RABE a) javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice in javna otroška igrišča b) omrežje in naprave javne razsvetljave c) objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi d) objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda e) javne sanitarije v naselju f) hodniki, peš poti. dovozne poti in druge javne površine v naseljih. V letu 1984 seje pričelo urejevati vse potrebno, da ta dejavnost krajevnih skupnosti, kjer se je pretežno sedaj izvajala, preide na Komunalo v Kočevju. Deloma pa bo še vedno na krajevnih skupnostih. To velja predvsem za dejavnost izvenkategoriziranih cest, to so razne dovozne poti, druge manjše poti itd., katere smo tudi v letu 1984 inv entarizirali in tako je sedaj dogovorjeno in se tudi že izvaja, da Komunala izvaja dela na področju KS Kočevje—mesto in obmestnih krajevnih skupnostih, to je: Rudnik—Salka vas, Ivan Omerza in pa Stara cerkev. Zaradi racionalnosti pa ostale krajevne skupnosti še vedno to dejavnost opravljajo same. S tem, daje bil sprejet SaS o združevanju sredstev, je tudi ta dejavnost precej na boljšem kot v preteklosti. Računamo, da bodo rezultati dosti večji v letu 1985, ker v letu 1984 teh sredstev ni bilo zbrano toliko, kolikor smo planirali in to iz tega razloga, ker seje praktično zbiralo ta sredstva le v drugem polletju. CENE KOMUNALNIH USLUG CENA ZA ENOTO NAZIV USLUGE 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 KANALŠČINA — 35% od vodarine 0.50 0.60 1.00 1.00 1.00 1.23 1.65 1.65 2.24 4.76 2.24 3.45 — priključek na ČN individualna grad. 6.000.- 6.000,- 6.000,- 6.000.- 6.000- 6.000- 6.000,- 6.000.- 6.000,- 12.000- 12.000- stan. v bloku 3.000,- 3.000,- 3.000,- 3.000- 3.000.- 3.000,- 3.000,- 3.000,- 6.000.-. 6.000.- za druge gradnje 1.5% 1.5 1.5 1.5 1.5 1.5 1.5 1.5 1.5 1.5 1.5 SMETI — stan. in upr. prostori m: 0.28 0.28 0.45 .45 0.50 0.65 0.84 0.94 1.56 2.00 .50 0.65 0.84 0.94 1.56 2.00 2.76 — konjtejnerski odvoz in d. odpad. 131.00 155.35 186.40 276.00 386.00 532.70 — po smetnjaku Livold. Dolga vas 15.00 25.20 25.20 34.35 34.35 44.65 60.00 77.04 106.32 44.65 60.00 77.04 — odlaganje na smetišču m' 8.60 12.80 12.80 12.80 39.00 39.00 46.25 53.65 77.60 116.50 160.75 KOMUNALNO UREJANJE STAV BNIH ZEMLJIŠČ Individualna stanovanjska izgradnja V letu 1984 smo predlagali Skupščini občini Kočevje, da naj najhitreje pristopi k pripravi in sprejetju novih zazidalnih načrtov, ker sploh ni več zazidalnih območij za pozidavo. Sicer je še nekaj parcel v zazidalnem območju v Mestnem logu, za obrtnike je pa ostala le še ena parcela v področju ob Mahovniški cesti. Predlog za sprejetje naslednjih zazidalnih območij: Prioriteta Zazidalno območje F ha Predvideni stroški po cenah 1984 — din 1 Mestni log—Dolga vas L faza 13,0 2.730.000,- 2 Obrtniška cona 500.000- 3 Ložine 4,9 1.550.000- 4 Salka vas 2.8 764.000,- 5 Vas—Fara—Hrib 4.8 764.000,- 6 Mozelj 1,0 504.000,- 7 Laze—naselje počitniških hišic 4,2 1.149.000,- 8 Mestni log — Dolenja vas II. faza 18.0 3.890.000,- Skupaj 48.7 8.350.000,- Sprejeti zazidalni načrti so namreč osnova za uspešno planiranje in pa urejanje zazidalnih območij. Od tega predloga seje pričelo delati na naslednjih nalogah. Prva prioriteta je bilo predlagano sprejetje zazidalnega načrta za Mestni log— Dolga vas I. faza. in sicer v površini 13 ha. Financer te naloge je 509; Šamoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje, 50% pa SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. Na tej lokaciji se bo zgradilo stanovanjske blokes klasičnim kurjenjem in pa individualne stanovanjske hiše. Nalogo izvaja podjetje IBT iz Trbovelj — TOZD Projektivni biroji Ljubljana. Prav tako so naročeni zazidalni načrti za Ložme pri Projektivnem ateljeju iz Ljubljane in pa za zazidalni načrt za Hrib. Tako lahko računamo, da bodo v letošnjem letu sprejeti trije zazidalni načrti in bo možnost ureditve teh področij, posebno zato, ker smo prišli tudi v plan banke, da nam bo banka dala potrebne kredite za samo ureditev. Stanovanjske zadruge V preteklosti se je delalo neplansko. Zaradi tega se je pričelo z dogovarjanjem za ustanovitev nove zadruge, ki bo seveda na osnovi sprejetih zazidalnih načrtov in pa na osnovi dogovorov in usmeritev lahko pričela uspešno delati. S tem ni rečeno, da sedaj ni bilo nič narejenega. vendar se je vse delalo z večjimi težavami. No kljub temu je dokaj uspešno delovala zadruga LIK na področju Gorenja, kjer so vse parcele že oddane in vse hiše že pod streho. Za morebitno zadružno gradnjo imamo pa že pripravljena zemljišča za 12 vrstnih hiš ob Mahovniški cesti in že izdelane načrte za same hiše. Pred časom je bilo dogovorjeno s SGP Zidar Kočevje, da bi oni zgradili tehišedo četrte faze in jih nato oddali investitorjem. Vendar je Zidar od tega odstopil in je sedaj tako nastala možnost, da se ta zemljišča oddajo v zadrugo oz. v kolikor ne bi bilo v zadrugi interesa pa za individualno gradnjo. Blokovna gradnja Pri tej gradnji bomo urejali nadalje zemljišče v zazidalnem območju 4. maj/II. faza. Pripravlja pa se na zazidalnem območju Mestni log — Dolga vas tudi območje za pozidavo blokov s klasičnim ogrevanjem. Obrtniška cona Glede na to, daje treba dati mali obrti več možnosti, bi bilo nujno potrebno pripraviti tudi zazidalni načrt za obrtniško ceno. Smatramo. da je to naloga Skupščine občine Kočevje in tudi predlagamo, da čimprej pristopi k tej nalogi tako. da ne bi prišlo do težav, ko bodo obrtniki zahtevali zemljišča za gradnjo. Na področju urejanja stavTnih zemljišč bo prišlo do nekaterih sprememb v zvezi s sprejetjem Zakona o stavbnih zemljiščih. Urejanje zemljišč ne bo več v SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, ampak bo ustanovljen poseben sklad v občini. Skladu bomo predali posle s L L 1986. Na to se že pripravljamo, vendar smatramo, da je treba prej urediti financiranje urejanja. Že večkrat je bil podan predlog, da bi se del stanovanjskih sredstev, zbranih po temeljih plana SSS občine Kočevje, namenil direktno za urejanje stavbnih zemljišč. Predlog je bil. da je to 1% od BOD. To je letos obvezno realizirati. drugače se bo novo ustanovljeni sklad ubadal z istimi težavami kot do sedaj. Vinko ZAJEC Natečaj za pridobitev posojila Na podlagi Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 26. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iž združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje, ter z namenom, da se pospeši gradnja stanovanj za delavce, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje I. NATEČAJ v letu 1985 ZA PRIDOBITEV POSOJILA 1. za gradnjo individualnih stanovanj in stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge in izven stanovanjske zadruge 2. za gradnjo, nakup, adaptacijo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš delavcem, zaposlenim pri samostojnih obrtnikih in kmetom kooperantom 3. za prenovo in adaptacijo individualnih stanovanj in stanovanjskih hiš 4. za organizacije združenega dela in delovne skupnosti za adaptacijo in prenovo oz. toplotno izolacijo družbenih stanovanj 18.697.000,00 din 1.000. 000.00 din 7.437.000. 00 din 9.437.000. 00 din Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje lahko naknadno zmanjša vsoto posojil, če bo prišlo do občutnega izpada sredstev zaradi negativnih rezultatov pri združevalcih sredstev za vzajemnost ob periodičnih in zaključnih računih. Od invididualnih prosilcev lahko dobijo posojilo: delavci, ki združujejo delo v delovnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s sedežem v občini Kičevje (podpisnice Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje) in ki združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu ali se jim združevanje deloma ali v celoti odloži; — kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov s sedežem v občini Kočevje ter so preko svojega združenja pristopili k Samoupravnemu sporazumu o temljih plana stanovanjske skupnosti in združujejo sredstva za vzajemnost; — upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kočevje; — delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti. Pogoji za pridobitev posojila za gradnjo, nakup, prenovo ali adaptacijo individualnih stanovanj in stanovanjskih hiš: — da predložijo soglasje svoje organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, da lahko dobijo posojilo po tem natečaju v primeru, če gradijo, kupujejo, prenavljajo ali adaptirajo stanovanje ali stanovanjsko hišo izven območja občine Kočevje, vendar v območju do 70 km od delovnega mesta; če delavec prosi za posojilo za nameravana dela v oddaljenosti nad 70 km od delovnega mesta, prejme posojilo pri stanovanjski skupnosti, če OZD ali DS da soglasje in je predhodno že sama dodelila posojilo delavcu za isti namen; — da podajo izjavo, da niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega ustreznega stanovanja ali stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine, ter se lahko vsakodnevno vozijo na delo; — da porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo; — da namensko varčujejo najmanj 2 leti ali imajo premostitveno posojilo na podlagi namenskega varčevanja pri banki za gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ali za adaptacijo, če presega pri adaptaciji 50% vrednosti novogradnje standardne stanovanjske površine (90 m2) in so že prejeli posojilo na podlagi dveletnega namenskega varčevanja; — če ima delavec pri gradnji stanovanja ali stanovanjske hiše zaključeno V. gradbeno fazo, lahko prejme posojilo brez namenskega varčevanja; — če ima dograjeno stanovanjsko hišo do vključno II. gradbene faze ali sklenjeno končno kupoprodajno pogodbo za montažno hišo, — če bodo sprostili družbeno stanovanje, kadar ga zasedajo; — daje delavec lastnik ali solastnik stanovanja, katerega gradi, prenavlja ali adaptira, — če delavec ni lastnik ali solastnik stanovanja, katerega gradi, prenavlja ali adaptira, predloži dovoljenje k izvajanju nameravanih del od lastnika stanovanja (staršev oziroma bližnjega sorodnika), ter izjavo, da si bo tako zadovoljivo in končno rešil stanovanjski problem; — če bo z adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše povečal stanovanjsko površino ali število stanovanjskih prostorov, vendar do 90 m2, ali uporabil kvalitetnejšo izvedbo toplotnih in hidroizolacij, uvedel ali moderniziral sanitarne naprave, uvedel sistem ogrevanja na gorivo domačega izvora, zamenjal strešno opeko, okna in vrata. Delavec mora k obrazcu prošnje priložiti: 1. posojilno pogodbo iz namenskega varčevanja za stanovanje ali posojilno pogodbo za premostitveno posojilo na podlagi namenskega varčevanja pri banki (pri gradnji, nakupu ali adaptaciji stanovanja ali stanovanjske hiše) z nad 50% vrednosti novogradnje standardne stanovanjske površine; 2. gradbeno dovoljenje ali potrdilo, da ni potrebno gradbeno dovoljenje, ter kupoprodajno pogodbo pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše; 3. zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma soglasje lastnika stanovanja o dodelitvi nameravanih del; 4. evidenčni list, v katerega vsak prosilec vpiše odobreno posojilo za prosilca in drugega družinskega člana za isto individualno gradnjo, nakup, adaptacijo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše (potrdi ga OZD prosilca in OZD družinskih članov); 5. predračun za adaptacijo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše. Udeleženci natečaja za posojilo lahko predložijo k prošnji zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju članov družine za kronično bolezen, katero naj bi pogojevalo dosedanje stanovanjske razmere. Udeleženci NOV lahko predložijo potrdilo ZZB NOV Kočevje o njihovi udeležbi v narodnoosvobodilnem boju. Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati: — pri zadružni vrstni hiši in nakupu stanovanja 80% — pri zadružni individualni gradnji 75% — pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60% — pri prenovi ali adaptaciji z do 50% vrednosti novogradnje standardne stanovanjske površine . 60% predračunske oz. končne cene stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine 90 m2, povprečnacena 1 m2 standardne stanovanjske površine v občini Kočevje znaša 72.000,00 din. Vsa dosedanja stanovanjska posojila za isto investicijo bodo revalorizirana glede na leto pridobitve posojila z indeksi podražitve, ki jih vsako trimesečje določa Splošno združenje gradbeništva in 1GM Slovenije. Prosilci lahko dobijo posojilo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje v naslednji višini: Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povp. mes. čistim OD na zapos. delavca v SRS v letu 1984 Višina posojila Novogradnja ali adaptacija z nad 50% vrednosti novogradnje Prenova in adaptacija do 50% vrednosti novogradnje do 13.881,00 520.000,00 250.000,00 nad 13.881,00 do 20.821,00 460.000,00 230.000,00 nad 20.821,00 do 27.762,00 400.000.00 200.000,00 nad 27.762.00 do 33.314,00 330.000,00 160.000,00 nad 33.314,00 260.000,00 130.000.00 Posojilo za delavce v okviru stanovanjske zadruge se poveča za 25% od posojila za individualno gradnjo stanovanjske hiše, za delavce pri zasebnem obrniku za 50%, za kmete kooperante pa za 150%. Doba vračanja posojila za gradnjo, nakup in adaptacijo z nad 50% vrednosti novogradnje standardnega stanovanja je 20 let za izračun mesečnih anuitet prvih pet let. Mesečna anuiteta se po petih letih odplačevanja poveča za 12,5%, po desetih letih pa še za 12,5% prve mesečne anuitete. Obrestna mera je 7% letno. Doba vračanja posojila za prenovo in adaptacijo stanovanj z do 50% vrednosti novogradnje standardnega stanovanja je 15 let za izračun mesečnih anuitet prvih pet let. Za isto gradnjo, nakup, prenovo ali adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše pridobi posojilo delavec le enkrat in samo en član družine v najvišjem pripadajočem znesku po natečaju. Za prenovo in adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše lahko prejme delavec posojilo tudi večkrat, vendar vedno za različna dela. Med vsako odobritvijo posojila za prenovo ali adaptacijo stanovanja ali stano- vanjske hiše mora preteči najmanj 5 let. Pri tem vsa pridobljena posojila pri stanovanjski skupnosti ne smejo presegati zneska posojila za graditev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki bi ga lahko prejel isti delavec. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko prejme delavec v roku 7 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Prvo posojilo za prenovo ali adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše lahko prejme delavec po preteku 12 let od izdaje gradbenega dovoljenja oziroma 7 let od prejetega posojila pri stanovanjski skupnosti za novogradnjo. Delavec, ki je že prejel posojilo za isto investicijo pri stanovanjski skupnosti v drugi občini, lahko prejme pri stanovanjski skupnosti Kočevje posojilo le za razliko od valoriziranega posojil a stanovanjske skupnosti v drugi občini do višine posojila, ki mu pripada pri stanovanjski skupnosti Kočevje. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti prejmejo posojilo za prenovo in adaptacijo stanovanj do 50% vrednosti novogradnje standardnega stanovanja oziroma za toplotno izolacijo stanovanj v družbeni lasti pod naslednjimi pogoji: — da imajo sedež v občini Kočevje in so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravnestanovanjske skupnosti občine Kočevje, ter podajo v prošnji naslednjo izjavo: a) da združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu; b) če začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve, ki vrednostno ni večji od 4% celotne mase bruto osebnih dohodkov v tem obdobju in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu; c) da niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost; — da podajo v prošnji izjavo, da porabljajo posojilo iz sredstev vzajemnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev na območju občine Kočevje in na območju, kjer imajo sedež njihove delovne enote ali izpostave; — da podajo v prošnjo izjavo, da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; — da predložijo letni načrt sklada skupne porabe, iz katerega je razviden priliv in odliv sredstev ža financiranje prenove in adaptacije stanovanj; — da predložijo planirane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — da podajo v prošnji izjavo, da v preteklem letu niso prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje ali dodelitev sredstev za osebne dohodke; — da podajo v prošnjo izjavo, da so sprejeli na ustrezen način obveznosti zagotavljanja lastne udeležbe, vračilo anuitet in izpolnjevanje obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti; — da podajo v prošnji izjavo, da jim posojilo po tem natečaju skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za prenovo ali adaptacijo načrtovanega števila stanovanjskih enot; — da predložijo sanacijski program, če poslujejo z izgubo; — da predložijo soglasje hišnega sveta v stanovanjski hiši, kjer se nahaja navedeno stanovanje za prenovo ali adaptacijo, če gre pri tem tudi za preurejanje podstrešnih, kletnih in drugih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lasti; — da predložijo dovoljenje odgovornega projektanta, kadar gre za povečanje stanovanjskih prostorov; — da predložijo dovoljenje Skupščine občine Kočevje s potrebnimi soglasji za nameravano adaptacijo ali prenovo; — da predložijo izjavo o povprečnem čistem mesečnem OD v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti v letu 1984; — da predložijo predračun za nameravano prenovo ali adaptacijo. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti dobijo posojilo pri stanovanjski skupnosti Kočevje v naslednji višini: Povprečni čisti mesečni OD v org. izražen v % na povprečni čisti mesečni OD v SRS v letu 1984 do 80% nad 80 do 100 % nad 100 do 120 % nad 120% Višina posojila Doba vračanja (na eno stan. enoto)posojila 770.000. 00 din 11 let 670.000. 00 din 9 let 520.000. 00 din 7 let 410.000. 00 din 5 let. Višina pripadajočega posojila pri stanovanjski skupnosti Kočevje ne sme presegati 50% predračunske vrednosti adaptacije ali prenove. Obrestna mera je sedem odstotkov letno. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti vračajo posojilo v polletnih anuitetah. Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva je višina posojila trikrat večja od zgoraj navedene. Natečaj za pridobitev posojil traja 30 dni od objave v »Kočevskih novicah«. OZD, delovne skupnosti in delavci vložijo potrjene in preverjene prošnje od delovnih organizacij z vso potrebno dokumentacijo v predpisanem natečajnem roku na Ljubljansko banko — Stano-vanjskokomunalno banko Ljubljana — enota Kočevje. Delavci prejmejo obrazce za prošnjo pri Ljubljanski banki — Stanovanjskokomunalni banki Ljubljana, enota Kočevje. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje bo organizacije združenega dela delovne skupnosti in delavce obvestila o dodelitvi posojila s sklepom. SSS občine Kočevje Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje Podpredsednik: RUPNIK Franc, I. r. Zaključki problemske konference o zadružni gradnji Dne 12. 3. 1985 je bila izvedena problemska konferenca o zadružni gradnji v občini Kočevje. Udeležili so se je delegati iz OZD ter predstavniki organov in organizacij, ki se ukvarjajo s stanovanjsko izgradnjo in urejanjem prostora. V razpravi so se izoblikovala naslednja stališča in sklepi: L Vzrok za dokaj neorganizirano individualno stanovanjsko gradnjo je neizdelan zazidalni načrt. V fazi planiranja za naslednje obdobje se mora izdelati zazidalne načrte za posamezna naselja ter jih na ta način urbanistično urediti. V planskih aktih občine, krajevne Skupnosti, SIS materialne proizvodnje in v OZD se mora opredeliti tudi individualna stanovanjska gradnja. Krajevne skupnosti morajo pri planiranju opredeliti potrebe po rabi prostora, saj vse premalo sodelujejo pri razreševanju te problematike. Opredeliti se morajo lokacije za individualno stanovanjsko gradnjo, vrsto gradnje, komunalno opremljanje in obveznosti posameznih udeležencev z roki izvedbe posameznih del. Prekiniti se mora praksa, da vsak uporabnik prostora ureja prostor, vanj vlaga sredstva, prostor pa je vedno bolj neurejen. Zato morajo k razreševanju te problematike pristopiti tudi komunalne OZD, usklajeno v okviru SIS za komunalno in cestno dejavnost. 2. Možnost organizirane stanovanjske gradnje je potrebno dati vsakemu, ki želi graditi na območju naše občine. Osnova tovrstne gradnje mora biti čim hitrejše razreševanje stanovanjske problematike, in sicer ne glede na to, kje graditelj stanuje (družbeno stanovanje, podnajemnik, pri starših...). Graditelje je potrebno usmerjati v gradnjo na zaokroženih celotah oz. določenih lokacijah. Pri tem pa se mora upoštevati specifičnosti naše občine (ponovna naselitev prostora). Zadružni gradnji je potrebno dati vso podporo v finančnih sredstvih oz. nuditi graditelju takšne kreditne pogoje, ki mu bodo omogočili hitro gradnjo. Zato morajo OZD vedeti, koliko sredstev bo namenjeno za individualno stanovanjsko gradnjo v posameznem letu, kot tudi. koliko je možnih graditeljev, kar mora biti opredeljeno v srednjeročnih planskih dokumentih. 3. Informiranje graditeljev in interesentov za gradnjo je zelo pomembno. Obveščati jih je potrebno o možnostih in načinu zadružne gradnje ter razpoložljivih lokacijah. Z informiranjem se jih tudi usmerja v gradnjo na določenih lokacijah. Poleg informiranja je potrebno tudi izobraževanje ter priprava bodočega graditelja na gradnjo. Bodoči graditelj mora pridobiti osnovne informacije o možnostih gradnje, o načinih gradnje, oblikah in načinu financiranja, o uporabi sodobnih gradbenih materialov ter druge informacije, ki so potrebne pri gradnji stanovanjske hiše. Skozi oblike izobraževanja pripravljamo graditelje na rabo prostora, tako da okolice ne bo uničeval, temveč jo bo varoval. Informiranje je lahko v obliki biltena zadruge, poslužuje pa se lahko obstoječe informatorje OZD, krajevnih skupnosti in Kočevskih novic. Ugotavlja se namreč, da so občani premalo seznanjeni o možnostih usmerjene stanovanjske gradnje. 4. Pri nadaljevanju individualne stanovanjske gradnje se mora poenotiti nadzor ter s tem izenačiti pogoje vsem graditeljem. Nadzorni organi morajo zagotoviti, da se okolje ohrani v čim večji možni meri. Nadzor naj se organizira enotno za celotno zadrugo oz. eno enoto. 5. Komunalno opremljanje je pomemben element pri ureditvi prostora za gradnjo. Zato se mora komunalno opremljanje prostora pripraviti vnaprej. V naši občini ni dovo j sredstev v te namene, zato bi morali združiti sredstva. Možno je združevanje sredstev iz čistega dohodka OZD za kreditiranje komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, z najemanjem kreditov pri Ljubljanski banki, z dodatno finančno pomočjo zadruge oz. rtjene enote, možno pa je tudi, da delno prostor komunalno uredijo zadružniki sami. 6. Organizirati je potrebno novo stanovanjsko zadrugo, ki bo imela več enot. Ta zadruga bi bila stalna. Pri organiziranju same zadruge oz. njenih enot bi v prvi fazi več strokovnega dela prevzele instituicije, in sicer OZD, Samoupravna stanovanjska skupnost, SIS za komunalno in cestno dejavnost, Ljubljanska banka in občina, ko pa bi gradnja stekla, bi zadružniki prevzeli vse naloge v stanovanjski zadrugi. Vodenje zadruge je potrebno zaradi obsega dela profesionalizirati. Profesionalno bi morali zagotoviti strokovnost dela. Na problemski konferenci se je izoblikovalo stališče, da se imenuje komisija za ustanovitev nove stanovanjske zadruge. Komisija mora biti sestavljena iz predstavnika Samoupravne stanovanjske skupnosti, SIS za komunalno in cestno dejavnost in oddelka za gospo- darstvo občine Kočevje. V komisiji naj bi sodeloval tudi ekonomist. Delo komisije mora biti zaključeno v oktobru 1985, ko naj bi bila ustanovljena nova stanovanjska zadruga. V prehodnem obdobju pa se zagotovi zadružna gradnja pod enakimi pogoji, s tem da se zgradi naselje vrstnih hiš ob Mahovniški cesti in ostalih možnih lokacijah, ki so odprte. 7. Pospešiti je potrebno reorganizacijo upravnega organa za gospodarstvo zaradi ureditve sklada stavbnih zemljišč. Sklepe problemske konference je obravnavalo Predsedstvo OK ZKS Kočevje ter jih podprlo. Za izvedbo stališč in sklepov so zadolženi komunisti, ki delujejo v organih in organizacijah, ki se ukvarjajo s to problematiko. Na podlagi sklepov problemske konference je bil pripravljen informativni dan za ustanovitev nove enote pri obstoječi stanovanjski zadrugi Kočevje. Informativnega dne se je udeležilo 43 občanov, ki so pripravljeni za gradnjo oz. so v fazi izdaje gradbenega dovoljenja, nekaj pa je bilo takih, ki so želeli pridobiti informacije o zadružni gradnji. Imenovan je bil tudi iniciativni odbor za pripravo ustanovitve enote stanovanjske zadruge. V dosedanjih prizadevanjih, da bi ugotovili točno število zainteresiranih za tovrstno gradnjo, smo ugotovili, da so evidence nepopolne. Da bi evidenco izpopolnili, naj zainteresirani z dopisnico pošljejo na OBČINO KOČEVJE. LJUBLJANSKA 26, Dobovšek Urban, tele podatke: priimek in ime, točen naslov stalnega bivališča, kje so zaposleni, ter podatke o gradbeni fazi. Urban DOBOVŠEK