Stev. 142.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
ra celo leto K 144*— ra pol leta K 72**—
V Ljubljani, sobota, 25. junija 192L
Mfikha platnu • gotovini.
Leto 1.
OraMItm la nprenBtva « Ka> pttorjcvl sSci Sto«. 6 — Telefon ■ratfnfttn it««. 58 — Telefon
!w. m«=-
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— saenmeaea K 12-
V UPRAVI STANE MESEČNO k10‘— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ™
leBBMMsaRug^
Josip Kremen:
Mfcfatnra batiaaziic.
Ako vzamemo na eni strani človeško slabotno naravo, ki je k hudemu nagnjena, na drugi strani pa krščansko zapoved ljubezni do bližnjega, pridemo do dveh zaključkov: Nepopolni človek stremi za nasičenjem svojega poželjenja, otresa se skupnosti in streže svojim sebičnim namenom: zavedno ali nezavedno, v večji ali manjši meri. Najiiujši značaj sebičnosti dosega ta Človeška slabost v diktaturi tega ali onega sloja nad celim javnim življenjem istodobne človeške družbe. Čisto krščanstvo pa zametuje pojem nadčloveka, zahteva podreditev poedinca pod avtoriteto božjo j11 pod zakon človeške družbe. Etično se izraža to krščansko stališče v Kristusovi zapovedi ljubezni do bližnjega, znanstveno pa v nauku krščanskega solidarizma, ki ne poudarja samo vzajemnosti poedinca, nego Judi vzajemnost stanov, odklanjajoč vsakršno diktaturo in oznanjujoč le-to kot prosto nasilje. 0 enem hlevu in o enem pastirju Cerkev ne bi mogla govoriti nikdar, ako ne bi tako striktno odklanjala človeško fizično nasilje, ki izvira iz skvarjene narave: sebičnosti.
V današnjem javnem življenju se borita med sabo dva ekstrema diktature: Komunistični in buržuažijski. Komunistična diktatura proletarijata, ki se že tri leta udejstvuje v največji evropski državi, v Rusiji, proglaša diktaturo za sredstvo potom katerega bi prišlo človeštvo do družabnega ravnovesja, do one stopinje biago-etanja in ravnovesja, ki ga krščanstvo označuje z enim hlevom in enim pastirjem. Dasiravno ima komunizem z nami to skupnost, da hoče — kot krščanstvo — preustro-jiti sedanji družabni red, da je na gospo-dftrsko-političnem polju z nami skoro istega mišljenja kot mi, ga odklanjamo mi bas zadi poudarjanja diktature proletarijata. r° krščanskem pojmovanju je diktatura ki se ga ne smemo posluževati niti kot sredstva v dobro svrho, ker v dober *awen je dovoljeno samo dobro sredstvo. N® materialistično plat komunizma posebej 86 tu niti ne oziramo.
Kapitalizem hoče obdržati sedanji družabni red. Kapitalizem je izraz neomejenega razmaha poedinca in izvestnega sloja, torej nadvlada močnejšega nad slabejšim. la to je diktatura! Brez diktature kapitalizma ni. Zato je stremljenje po obdržanju sedanjega kapitalističnega družabnega sistema, stremljenje po diktaturi. Le-ta je buržuju sredstvo in cilj obenem. Diktatura buržuazije je torej hujša in nevarnejša od komunistične. Mi gremo v boj zoper obe.
Vse naše javno življenje v Jugoslaviji je en sam izraz diktature buržuazije. Od celotne ustave do najnovejše >obznane« gre en sam niz diktirajoče buržuazije. Koliko
časa bo trajalo to kapitalistično nasilje, skrivajoč se pod laži-pelerino demokratizma in pod smrdljivi plašč denunci-jantstva s povdarjanjem državotvornosti«, je negotovo, jasno je le, da dolgo to ne more biti, ker so se ljudske mase pogreznile same vase in se toliko bolj začele vračati k čistemu krščanstvu, kolikor bolj rastejo privržencem satana svobodomiselni
Erebeni.
Mi seveda ne smemo čakati, kam pojde razvoj. Bistvo krščanstva je revolucio-narstvo, ker le-to neprenehoma vznemirja ^ašo sebično notranjost, navajajoč nas k ljubezni. Mi moramo v boj za krščanstvo. Ko prodre to, pade diktatura buržoazije in diktatura spiob. Močnejši kot vsak drugi je klic: Vso prenoviti v Kristusu! Jasno podarjanje tega cilja v javnosti, pomeni naš Prvi izpad proti sovražniku. In to hočemo in moramo 1
»Plačani ste, glasujte!"
Pod tem naslovom piše belgrajska kEpoha« uvodnik, v katerem pozivlje muslimane, da morajo glasovati za ustavo, ker »o za to plačani. Članek veli, da muslimani sploh nimajo pravice, načeti v vladi kaka načelna vprašanja. »Ono, kar je dovoljeno in opravičeno pri drugih poslancih, Jo ni dovoljeno članom muslimanskega kluba. Ta klub zavzema povsem izjemen po-
Sne le v sedanjem parlamentu, marveč v zgodovini našega parlamentarnega nja. Ta klub ni stopil v vlado iz prin-eipieinih razlogov. Z muslimani ni na-
pravil kompromis na moralno 'dovoljeni podlagi. Po svojem prepričanju muslimanski klub ni za ta in tak ustavni načrt, ni za centralistično ureditev države. V javnost je stopil z avtonomističnim programom, ko pa mu je bila nakazana svota denarja, ki jo je zahteval, je zapustil svoj program.« »Muslimanski poslanci so enostavno kup-ljeni, da glasujejo za ustavo, in to velja za vse njegove člane,«
Tako piše o svojih zaveznikih demokratski list v Belgradu. Res, ponosni so lahko demokrati na večino, ki jo tvorijo na tak način pridobljeni glasovi. Članek
»Epohe« m za musliman« nič bolj sramotilen ko za demokratsko-radikalno vlado samo.
Sicer pa muslimani niso edini, ki so obetali svojim volivcem avtonomijo, pa glasujejo za centralizem. Tudi slovenski samostojneži so obljubovali volivcem ne le avtonomijo, marveč celo republiko, danes pa ni v Belgradu bolj pasje ponižne stranke, kot je samostojna. Muslimani se saj puntajo in groze, slovenski samostojneži pa molče glasujejo zoper svoje lastno ljudstvo.
Plačani ste, glasujte za centralizem!
Usmilil^ ali oitrsi?
Vlada s!ima vežin© za ceRtrallzem. — Muslimani In
zemSjoradnlki se puntal«,
nasSfij© s poslovnikom?
Belgrad, 25. junija, (Izv,) Včerajšnji dan je bil za vlado prav slab in so dogodki tega dne privedli vlado v veliko krizo. Muslimanski klub je vladi predlagal, da se naj Bosna in Hercegovina razdelita sicer na oblasti, ali se mora pri tem čuvati njena integriteta. Tega predloga vlada ni sprejela. Muslimanski klu.b je imel včeraj sejo, na kateri je sklenil, da vstraja pri svojih zahtevah. Še večje razburjenje^ je povzročilo pismo, ki ga je včeraj popoldne izročil predsednik zemljoradniškega kluba posl. Lažič min. predsedniku Pašiču. V tem pismu so obrazložene zahteve zemljo-radnikov, Pašič je izjavil, da se boji, da teh zahtev vlada ne bo mogla več sprejeti, ker se nahaja v situiaciji, ki bi ji prav lahko sledila domišlja. V parlamentarnih krogih se govori, da bo vlada poskusila svojo srečo še s pogajanji z zemljoradniki
v skodlo muslimanov. Če se ji to ne posreči, potem bo ustava oktroirana. Sigurno je, da bodo proti ustavi glasovali republikanci, socialisti in 12 mslimanskih poslancev iz južne Srbije. Tudi ni gotovo, da bodo bosanski muslimani glasovali za vlado. Z ozirom na to ne preostaja vladi, ki za svojo ustavo nima niti 212 potrebnih glasov, drug izhod, kot da poda d emisijo ali pa da se ustava cktroira.
Belgrad, 25. junija. (Izv.) Povodom vesti o težki vladni situaciji, se v parlamentarnih krogih govori, da bo v slučaju, če vlada ne dobi potrebne večine, predlagalo 30 poslancev, da se' spremeni poslovnik in sicer naj bi se spremenil člen, ki govori o potrebni večini, v toliko, da bi bila mesto nadpolovične večine vseh poslancev potrebna za sprejetje ustave samo nadpolovična večina prisotnih poslancev.
Korupcija pred fccnStltnanfo,
Komisija bo preiskala delovanje ministra.
Belgrad, 24. junija. Sejo ustavotvorne skupščine je olvoril predsednik dr. Ribar ob 9.40. Ko je govorilo več govornikov, se je seja ob 4. popoldne nadaljevala. Na dnevnem redu so bile interpelacije. Najprej se je razpravljalo o interpelaciji zemljoradni-ka Miloša Moskovljeviča glede topčiderske ekonomije. Posl. Etbin Kristan je predložil razne dokumente, ki so se nanašali na 50 odstotni popust, ki so ga v topčiderski ekonomiji imeli aktivni ministri in ukazni uradniki pri ministrstvu za poljedelstvo in vode. Vs ti dokumenti nosijo podpis tedanjega ministra za poljedelstvo Velizarja Jankoviča, (Nemir pri zemljoradnikih.) Po nekih prejšnjih naredbah so imeli pravico do tega popusta tudi vsi bivši ministri. (Nemir pri zemljoradnikih.) Zato smatra govornik, da beseda »korupcija« ni dovolj ostra za označenje takega postopanja. Govornik navaja nato, koliko živil so posamezni ministri in uradniki dobili iz ckonofnije in apelira na parlament, naj se sestavi posebna anketa, ki bo to stvar preiskala. Besedo povzame dr. Velizar Jankovič radi osebnih pojasnil in pravi, da ima vsa interpelacija značaj osebnega napada in da ni stvarna. (Protest pri zemljoradnikih.) Obžaluje, da je dr. Stajič govoril v njegovi odsotnosti in kar se tiče tega, da bi se ekonomija odstopila poljedelski fakulteti, ugotavlja, da tudi mi-
nister Pucelj tega ni dovolil. (Protest pri zemljoradnikih. Klici: »To ni razlog!«) Kar se tiče popusta pri živilih, je on podpisal naredbo zato, da bi uradnike ščitil pred »zelenjači« (zemljoradniki). Nato je nastal pri zemljoradnikih velik hrup in nekateri poslanci so klicali: »Za kmete se ni ničesar storilo!« Minister Jankovič nadaljuje: Dali smo jim največjo koncesijo, to je svoboden izvoz, (Burno protestiranje pri zemljoradnikih.) Nato očita minister Jankovič dr. Stajič u, da je ves čas, dokler je bil uradnik, brezplačno prejemal tobak. V zbornici je ponovno nastal hrup in predsednik je pozvonil. Potem je govoril Mihajlo Avramo-vič, ki je rekel, da že 28 let brani zemljo-radnički savez, da ne bi prešel v strankarske roke, kar pa minister Jankovič zanikuje. Savez nudi ministru nazaj vse, kar je dobil od njega za obnovo poljedelstva, ker savez s tistimi pripomočki ne more delati. Seveda minister ne bo ničesar vzel nazaj, ker nima poguma. Bolgarska pa je dala za obnovitev celih 120 milijonov na razpolago, dočim je dala naša država v to svrho samo poldrag milijon dinarjev. Na koncu svojega govora zahteva, da se sestavi anketa, ki bo preiskala vse nepravilnosti pri topčiderski ekonomiji. Sprejet je bil tudi predlog Etbina Kristana glede ankete.
Driauno posojili) 2 milijard za nakup — ustav«.
Belgrad, 25. junija. (Izv.) Včeraj je bil v finančnem ministrstvu podpisan ugovor med finančnim ministrom in Sindikatom denarnih zavodov, s katerim se po-
slednji obvezujejo posoditi naši državi 2 milijardi. Ta denar potrebuje vlada predvsem za to, da plača muslimanom obljubljeno nagrado za glasovanje za ustavo.
Rudarska stavka na HngleSkcai pri kancu.
nile. V oditelji rudarjev so v svojih zadnjih govorih jasno priznali, da od splošne stavke ni mnogo pričakovati, ker je to orožje, katero se v Angliji zelo redko uporablja, še manj v čislu, kakor kdaj prej. Odposlanstvo rudarjev iz Notthinghan-Shire je prišlo v London, da bi vplivalo na častni sporazum tega spora. Sklepi različnih rudarskih skupščin govore v prid stremljenju, da se začne delo.
London, 24. junija. (Brezžično) Odgovori na povabilo izvrševalnega odseka rudarjev drugim strokovnim organizacijam kažejo popoln polom rudarske stavke. Delavska stranka je na svoji konferenci sklenila, da bo dovolila le finančno pomoč, ne bo pa podpirala stavke. Večina večjih strokovnih organizacij je povabilo rudarjev za udeležbo odklonila. Mnogo jih ni bilo niti povabljenih, ker je bilo že v naprej pričakovati, da bodo udeležbo odklo-
Sirite iddI tiaraisih ..NOii! CI$«
Doc fronti na Hroat-
shem.
V Zagrebu, 24. junija 1921.
Framasoni na delu. — Strah pred »klerikalci«. — Propadli poizkusi z narodno cerkvijo. — Led namesto solne«. — Odkod! zapreke katoliškemu gibanju? — Dvanastr ura.
Hrvatsko framasonstvo ne taji svojih načrtov, da katoliško cerkev popolnoma izloči iz struje splošnega narodnega življenja. Ono je organiziralo sistematično delo, po katerem hoče hrvatski narod odtujiti ne samo katoliški cerkvi, ampak krščanstvu sploh. Framasoni gredo za tem, da se po-laste vseh kultumo-prosvetnih narodnih ustanov, da bi mogli potom njih okužiti duševno življenje našega naroda s svojimi idejami. V tej vojni proti katoličanstvu ne pazijo na sredstva. Vse jim je dobrodošlo, karkoli slabi katoličanstvo. Znana stvar je, da je gibanje za hrvatsko narodno cerkev njihovo delo. Saj so oni tudi v ustavnem odboru, potom svojih bratcev Demetroviča ia Pribičevida skušali doseči, da bi bila Koprivnica sedež okrožja, to pa zato, ker je Koprivnica sedež apostola narodne cerkve. Koprivnica bi po načrtih kulturnobojnežev imela postati Rim narodne cerkve.
Razumljivo je, da katoličani ne morejo ostati prekrižanih rok. Njim je preveč draga katoliška vera in dušno in telesno blagostanje ljudstva, da bi mogli mirno gledati, kako grabežljivi volkovi trgajo nas napod. Katoliško gibanje se razvija s silnim razmahom in to dejstvo prostozidarstvu ne da miru. Ono je v svojem časopisju začelo opozoravati na organizacijo katoličanov in pozivati oblast, naj seže po obznanah, v kolikor tega ni že storila. »Riječ«, »Novosti«, »Siob. Tribuna«, »Obzor« in cela vrsta drugih listov s skrbjo zasleduje to »mračnjaške črnožclto, protidržavno gibanje.«
Pričakovati bi bilo, da pride n* ha složni bobneči ogenj hrvatskih liberalcev složen odgovor s tiste strani, ki je že pe svoji službi in po svojem zvanju poklicana, da nastopi v obrambo katoličanstva. Toda neredko se dogaja, da so cerkveni služabniki nedeljivi zavezniki teh bojevnikov proti katoliški cerkvi. Katoliško gibanje često doživlja, da ga bije led s tiste strani, od katere bi v največji meri pričakava) žar in toploto, V zagrebški organizaciji demokratske stranke zavzema jako ugledno mesto kanonik, ki mu je dobro znano, kaj vse dela demokratska stranka proti katoliški cerkvi. Razne veje katoliškega gibanj« ne doživljajo pri mnogih cerkvenih služabnikih samo indiferentnega sprejem«, ampnl naravnost nasprotje.
Ako se kršč. delavstvo obrne n« te ljudi ne v političnih in strokovnih stvareh, ampak čisto humanitarnih, ga na najauro-vejši način zavračajo. Zapreke torej, ki ovirajo, da se katoliško gibanje ne razvije v tisti meri, kakor bi bilo spričo prizadevanj in namer brezbožnih življev želeti, prihajajo s tiste strani, ki je poklicana, da da življenje za duše svojih ovac.
Ni nam na misli, da bi tem ljudem prti pisovali nečifte namene. To si razlagamo tako, da ti možje ne razumejo razmer, v katerih se gibljejo. Vsekakor jim je treba zaklicati, da je dvanajsta ura, da se zbere skupaj vse, kar katoliško misli in čuti. Boj katoličanstva z brezboštvom je neizbežen, in to v najbližjem času. Vsaka izgubljena ura v urejanju lastnih vrst je težka zamuda. Gre za najvišje dobrine naroda in kdor ta narod ljubi, ta ve kje je njegovo mesto,
SoclaMcumkraiiui
uganita.
Belgrad, 25. junija, (Izv.) Včeraj je Etbin Kristan z ozirom na vesti o pogajanjih med socialdemokrati in vlado izjavil, da je on govori’ samo enkrat s Pašičem, ki mu je izrazil željo, da bi tudi socialdemokratski pes1 • glasovali za ustavo. So-cialdemokrc'	klub se v tem vprašanju
drži popolno.’ rezervirano in ni na včerajšnji seji te* Avno sklenil nič definitivnega.
AMERIŠKE STROKOVNI 0RGANTZ * (TJE.
Washinjrton, 24. „ ni ja. (Brezžično) Vsakoletna konferenca zveze strokovnih
organizacij je sklenila resolucijo, naj se Japoncem in drugim orientalcem odkloni sprejem v strokovne organizacije. Kongres je sprejel resolucijo, ki izraža simpatije Ircem, odklonjen pa je bil predlog, naj se Anglija bojkotira.
KURZI V PROSTEM PROMETU.
Zagreb, 25. junija. (Izv.) Danes noti-rajo v prostem prometu sledeči kurzi: Budimpešta 58.75—59; Italija 714 (blago); Berlin 207—207.50; London 552; Newyork (kabel) 147.50; Newyork (ček) 145; Pariz 11.82—11.86; Praga 201; Dunaj 21.40 do 21.50; Ziirich 24.74; dolarji 142.
politični dogodki.
-j- Tako se ruši občinska avtonomija.
Naša demokratska vlada je pogazila ne le načelo avtonomije Slovencev, marveč tudi načelo avtonomije slovenskih občin. Če pojde tako naprej, bodo naše občine kmalu brez avtonomnih županov. Vladali bodo od klike nastavljeni plačaniki. Značilen je vzgled, ki nam ga nudi občina Stražišče pri Kranju. Listi so poročali, da se mestni občini Kranj priklopi del občine Stražišče. S tem izgubi občina Stražišče važen del svojih dohodkov. Človek bi mislil, da sta se občini Kranj m Stražišče med seboj pobotali. Ne! Današnji »Slovenec« prinaša sledeče poročilo iz Stražišča: »Nihče ni vprašal občinskega odbora Stražišče, ne prebivalcev vasi Gor, Sava, ali so zadovoljni s to preureditvijo in kakšno odškodnino zahtevajo. Oboje je določila deželna vlada na zahtevo občine Kranj, oziroma župana Cirila Pirc, ki je želel te spremembe največ iz ozirov na gotove interese. Županstvo Stražišče je zvedelo za to spremembo še le iz časopisov. Stražiška občina bo, ako je to res, vsled tega znatno oškodovana. Že sedaj je težko shajala, kako bo sedaj mogla spolnovati svoje naloge, ako se ji odtrga davčno najmočnejši del? Odškodnina sto-tisoč kron niti od daleč ne odgovarja vrednosti izgubljene davčne moči. Tako nasilno postopanje je nezaslišano, toda se vjema
Sopolnoma s sistemom, ki vlada sedaj v elgradu in v Ljubljani. Plačaj — kmet in delavec ter molči — mestna gospoda ima
S rednost! Govori se pa še nekaj drugega, famreč, da je ta preureditev občinskih meja v korist Kranju — nagrada, katero je obljubil dr. Žerjav, ako kranjski mestni očetje izvolijo odločnega demokratskega župana in če glasujejo za »Veliko Srbijo«. Pravijo, da je obljubljena pridnim občinskim očetom kranjskim še druga nagrada, namreč večja denarna podpora za »Mestno hranilnico«, ki ima nad tri milijone vojnega posojila!« — Tako pridejo sedaj tik po volitvah pristaši ljudskih strank iz »Novega Kranja« pod upravo, ki so jo volili — kranjski frakarji. Molzna krava!
+ Velja še danes! Današnje »Jutro« piše v uvodnem članku slavospeve včerajšnjemu dnevu, ko se je liberalni frakariji posrečilo z zvijačo priti v posest kazine in njenega 10 milijonskega premoženja. Piše: »Kazina ni poznala nobene strpnosti... Čudno zato ni, da ni naše ljudstvo nobene stavbe v Ljubljani bolj sovražilo kot ka-rinsko.« Včeraj so nestrpni Irakarski demokrati dosegli, da slovensko ljudstvo tudi v bodoče nobene stavbe v Ljubljani ne bo bolj sovražilo kot kazinsko, kjer se bo zbirala »pri lastni zeleni mizic centra-listično-demokratska-kapitalistovska biro-
E. Bulwer:
Psssiedfiil dimsi » ^ompeilh.
»Ohl? je odvrnil Klodij, »ona je na varnem poti zavetništvom svojega varuha Arbaka. Čisto naravno je bilo, da je šla k njemu, ko je izgubila brata in zaročenca.c
»Pri sladki Veneri, Glavk je imel srečo pri ženskah! Pravijo, da je bila bogata Julija vanj zaljubljena.«
»Samo bajke, prijatelj,« je rekel Klodij domišljavo, »jaz sem bil danes pri njej. Ako bi bila kdaj gojila tako čustvo, potem si laskam, da sem jo jaz potolažil.«
»Tiho, gospodje,« je rekel Panza, »ali Vam ni znano, da ima Klodij v Diomedovi hiši opravilo v tem, da močno piha bakljo? Na oltarju Himena je že začelo goreti in kmalu bo lepo svetilo.«
»A, tako je?« je rekel Lepid; »kaj, Klodij postane mož? — Pej!«
»Ne hoj se,« je odgovoril Klodij, »stari Diomed je vesel, ko vidi, da se bo njegova hči omožila s plemenitnikom, in bo globoko segel v žep po sesterce. Videl boš, da jih ne bom zaprl v atrium. Klodi-jevi prijatelji bodo imeti bel dan, kadar se on poroči z dedinjo.«
»Tako govoriš?« je vzkliknil Lepid, »dobro toraj, polno čašo na zdravje lepe Julije!«
Mejtem, ko se je vršil ta pogovor — ki ni bil nasproten veselosti, kakor je navadno vladala med tedanjimi razsipneži in kakor jo morebiti pred sto leti našla odmev v razuzdanih pariških krogih — medtem, pravim, ko se je vršil tak pogo-
kracija in plutokracija. Delovanje te klike, ki bo odslej tiranizirala ljudstvo iz kazine, kakor nekdaj nemški birokrat in magnat, bo klicalo po zadoščenju za gorje, na katero je vnovič obsojen naš narod po nesrečnih centralistih. Kazina je zamenjala gospodarje, duh pa je v nji ostal isti.
-f Vidovdan 1921. leta. Pod lem naslovom piše »Slobodna tribuna« o dnevu, ko se sklepa v konstituanti prva jugoslovanska ustava. Spominja se vseh živih in mrtvih, ki so delali za ostvaritev Jugoslavije in se jim zahvaljuje, potem pa pravi : »In vendar ! Vendar danes tako malokdo misli na hvaležnost. Mase celo preklinjajo namesto da bi blagoslavljale. Kajti mase ne vidijo možnosti, ki jih nosi bodočnost našega zedinjenja in neodvisnosti, marveč gledajo tisto, kar je in sodijo po tem tudi edinstvo in svobodo. Zunanja svoboda brez notranje, fizično zedinjenje brez edinstva duš ! Policijski red brez socialno-politič-ne urejenosti! A slika in simbol vsega : Ustava mikroskopične večine, izsiljena z moralnim in materialnim pritiskom, s politično in denarno kupčijo, namesto ustave edinstva, stvarnega sporazuma in samozavestne sile, ki bi ji od radosti vsklikal in ploskal ves narod.« Potem navaja člankar vse glavne postaje političnega boja za jugoslovansko narodno zedinjenje, katerega boja niso vodili takoimenovani realni politiki, politiki po poklicu, ampak idealisti in mladina. Idealisti in mladina so zmagali, a »realni« politiki so se hitro prilagodili dejstvom. Danes so nam ti politiki dati ustavo, ki pa je samo njihova in ne narodna. Idealistov in mladine čaka sedaj boj za notranjo osvoboditev, za notranje ze-zedinjeonje. Oni vedo, da bodo zmagali in da se ne varajo. Kajti oni imajo zanesljivejši kažipot, nego je »realna politika« in politična izšolanost, a to je : poštena stvar napredek in potreba časa,
-f Kaj je centralizem? »Seljačke Novi-ne« pišejo: »Kaj je centralizem? Ko eden jemlje, pa vsi dao; ko samo eden povsod zapoveduje; ko samo ena roka drži uzde sto konjev; ko z enim samim plugom orje cela vas — to je centralizem.« Mi bi še pristavili: Ko svi sejejo, pa eden žanje in deti.
-f Regent — ženin ? »Newyork Eve-ning Post« vzdržuje vest o ženitvi regenta Aleksandra. Nevesta je angleška prince-zinja Mary, edina hči angleškega kralja. Ženitev je popolnoma dogovorjena, le da jo iz političnih ozirov še prikrivajo.
jDnevni dogodki
— Katoliški shod v Kranja. Poročali smo, da se bo o priliki Orlovskega tabora v Kranju dne 3. julija vršil ondi tudi katoliški shod za kranjsko in škofjeloško dekanijo. Ker pa dobra priprava za dober notranji in zunanji uspeh katoliških shodov zahteva mnogo temeljitega preddela, se katoliški shod 3. julija v Kranju ne bo vršil. Dekan g. A. Koblar naznanja to danes v »Slovencu«,
— Umrla je danes zjutraj v Horjulju po dolgem bolehanju gospa Mina Stanovnik, roj. Sedej, stara 61 let. Pokojnica je bila blaga soproga poslanca Stanovnika ter skrbna krščanska mati obč. svetovalca dr. Ivana Stanovnika, in jurista Aleša Stanovnika. Blagi in plemeniti duši naj sveti večna luč! Cen j. družini, ki jo je z izgubo dobre žene in
vor v sijajnem Lepidovem trikliniju, je bil daleko drugačen prizor, ki se je nudil očem mladega Atenca.
Po njegovi obsodbi niso več pustiti Glavka prijaznemu Salustovemu varstvu edinemu prijatelju v njegovi nesreči. Peljali so ga na forum, dokler se ni straža navsezadnje ustavila pred majhnimi vrati poleg Jupitrovega svetišča. Se sedaj se more videti to mesto. Vrata so se odprla v sredini na nekoliko čuden način; vrtila so se okoli na svojih tečajih, podobno naši dandanašnji vrtači, tako da je bila istočasno samo polovica praga odprta. Skozi to ozko odprtino so potisniti jetnika, postaviti pred njega hleb kruha in vrč vode ter ga pustiti v temi in samega, kakor je mislil. Tako nenaden je bil ta prevrat sreče, ki ga je vrgla iz srečne višave mladostne zabave in srečne ljubezni v najglobo-kejši prepad sramote in strahu pred najbolj krvavo smrtjo, da je komaj mogel prepričati samega sebe, da ni zapleten v mrežah strašnih sanj. Njegova čvrsta in krasna postava je premagala pijačo, katere na srečo večinoma ni izpil. Zadobil je zopet svojo zavest in razum, vendar se je še vedno neka meglena pobitost oprijemala njegove pameti in zatemnevala njegovega duha. Njegov naravni pogum in njegov grški plemeniti ponos sta mu omogočila, da je premagal vsako nedostojno bojazen in da je pred sodnim dvorom gledal svojo strašno usodo z mirnimi in netrepetajo-čimi očmi. Toda zavest nedolžnosti ga nr mogla več vzpodbujati, ko niso pogledi ljudi več vzbujati njegovega ponosnega poguma, in ko se je nahajal v samoti in tišini. Čutil je, da je zaduhli zrak ječe
ljubljene matere zadel tako težak udarec, izrekamo iskreno sožalje! Pogreb bo v ponedeljek ob 9. uri dopoldne.
t Slovesno blagoslovljenje novih jeklenih zvonov se vrši v nedeljo 26. junija 1921 pri priljubljeni božji poti sv. Roka v Dravljah. Zvonovi so težki 1333 kg, 1016 kg in 835 kg. Začetek slovesnosti ob 1. uri popoldan. Zvonovi se začasno tako pripravijo, da se bo takoj po cerkveni slovesnosti nanje potrkavalo.
— Praznovanje Vidovega dne: V torek dne 28. junija se praznuje Vidov dan kot državni praznik in spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino. V ljubljanski stolnici se bo ob desetih daroval slovesni rekviem. Na šolah se ne bo vršil pouk. V državnih in dragih javnih uradih in obratih bo vsako delo počivalo. Tudi sicer naj delo na ta dan počiva, trgovine naj bodo zaprte. Razobesijo naj se povsod državne in narodne zastave.
— Dobrodelna prireditev v Mostah. Prihodnjo nedeljo 3. julija 1921. bo na senčnatem vrtu g. Jos. Oražma na Selu — v slučaju dežja v Ljudskem domu v Mostah — dobrodelna prireditev v korist revežem in Mladinskemu domu na Kodeljevem. Pričetek ob 4. uri pop. Vstopnina 2 dinarja za osebo. Za pokrepčilo in prijetno zabavo je v vsakem oziru dobro preskrbljeno, s kupleti, srečolovom, šaljivo pošto i. dr. Med prireditvijo svira priznana salezijanska godba z Rakovnika. Prireja in k obilni udeležbi vljudno vabi prijatelje revežev in mladinoljube Elizabetna konferenca v Mostah.
— Gibanje tobačnega delavstva v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da zahteva delavstvo v zagrebški tobačni tovarni — 340 po številu — zboljšanje plač. Te dni izroče upravi spomenico ,v kateri bodo zahtevati namesto dosedanjih 210 kron na teden po 392 kron. Delavci so zelo nezadovoljni tudi z delavnim časom, kajti 8 urno dnevno delo v zdravju škodljivem ozračju je prenaporno.
— Preosnova zagrebške policije. Te
dni so izvedli v zagrebški policiji znatne iz-premembe. Poslovanje se je decentraliziralo, policijski okraji bodo izvrševali službo skoraj samostojno. Vsak policijski okraj ima svojega okrajnega poveljnika in zadostno število stražnikov in agentov. Vendar morajo vsi okrajni policijski uradi ob vsaki potrebi delati vzajemno. V kratkem pre-osnujejo tudi policijske šole,
— Prospeh zagrebške cestam železnice. Zagrebška električna cestna železnica je imela v zadnjem računskem letu znaten prebitek, dasi je nakupila novih voz in razširila obrat in dasi ni zvišala voznih cen preko dopustne meje. V kratkem namerava svoje vožnje podaljšati še dalje v predmestja, tako da bo res služila socialnim nalogam in oljašala delavcem in malim uslužbencem pot na delo. Pri nas imamo tramvaj le za komodne ljudi.
— Tatvina na postaji v Zalogu. V noči od 18. na 19. t. m. je dospel v Zalog vlak z živili. Bil je samo z zalivko zatvorjen. Vlomljeno je bilo v vagon ter iz istega ukradena ena vreča bele moke v težini 69 kg, vrednosti pribl. 1104 K. V vagonu je bilo 225 vreč ki so bile odposlane iz Trsta proti Gradcu.
— Na naslov poverjeništva za soc. skrbstvo. Iz Šmarjete nam pišejo: V Šmar-jeti na Dolenjskem je, kakor smo že poročati, občinski odbor sklenil, da se rekviri-ra za obč. pisarno soba v kaplaniji, ki je
mrzlo pretresal in objemal njegovo oslabljeno postavo. On — izbirčni, mehkužni, razvajeni človek — on, ki ni do sedaj kljuboval nobeni nepriliki in ni poznal nobene žalosti. Bil je kakor krasna ptica. Zakaj je zapustil svojo daljno in solnčno domovino — oljkine gaje svojih rodnih gora — šumenje starodavnih rek? Zakaj je s svojimi svitlimi krili 'letal sredi teh trdosrčnih in neprijaznih tujcev, mameč oči s svojimi sijajnimi barvami, očarujoč uho s svojim veselim petjem — da so ga tako nenadoma prijeli — zaprti v temo — kot žrtev in plen — ko je bilo njegovo veselo letanje za vedno končano — ko so njegove himne utihnile za vedno! Ubogi Atenec! Kako malo so ga njegove napake, bujnost vesele in nežne narave, kako malo ga je vse prejšnje življenje usposobilo za nadloge, katere mu je bilo sojeno trpeti! Rjovenje druhali, ki je tolikokrat ploskala, ko je vozil skozi njo svoj krasni voz in vzpenjajoče se konje, je še vedno neprijetno donelo v njegovih ušesih. Hladni in kameniti obrazi njegovih prejšnjih prijateljev (tovarišev njegovih veselih gostij) so se še vedno prikazovati pred njegovimi očmi. Nikogar ni bilo sedaj, da bi tolažil, da bi pomagal občudovanemu tujcu, kateremu se je prej vse prilizovalo. To zidovje se je odpiralo samo na strašno areno nasilne in sramotne smrti. In Jona! Tudi od nje ni bilo nobenega glasu, nobene vzpodbudne besede, nobenega sočutnega sporočila; tudi ona ga je zapustila, je mislila, da je kriv — in kakšnega zločina? — Umora njenega lastnega brata! Škripal je z zobmi — ječal na ves glas — in semintja ga je obšel velik strah. Adi v
štev, ta
1	1 ............... ■	"»»V........-	""*
organistu služila za stanovanje, kjer je doslej poučeval petje in igranje na glasovir.
K temu nekoliko pojasnila. V Šmarjeti so na razpolago popolnoma prazne sobe: Janko Karlovšek, trgovec, gostilničar h1 posestnik z dvema hišama ima na razpolago popolnoma prazno sobo v hiši št. 12. Dalje lastnica hiše v Šmarjeti št. 13 biva v Ljubljani in so v tej hiši popolnoma prazne sobe, ki so zaklenjene in nihče v njih o* stanuje. Posestnik št. 18 v Šmarjeti, gostilničar Ilovar ima na razpolago popolnoma prazno sobo, ki jo je že večkrat ponudil za trafiko. Če se pa tja preseli trafikant, je pa prazna soba, kjer je doslej bival trafikant. Posestnik št. 6, Franc Poljanec, se je izjavil, da rad da sobo za obč. pisarno v svoji hiši, če bi se sicer morala rekvirirau soba v saplaniji. Posestnik št. 28 v Gor. vasi, kakih 100 m oddaljen od Šmarjete, Stezanar, ima na razpolago najmanj tri po* polnoma prazne sobe, kjer o počitnicah stanujejo zdaj ti, zdaj oni Ietovičarj*. Amandus Barborič iz Dolenje vasi, stanuje pri svojem sinu in ima svojo lastno hišo celo popolnoma prazno, kakih 100 metrov oddaljeno od Šmarjete; z veseljem bi jo dal na razpolago za občinsko pisarno, če bi g* kdo za to vprašal. Vse te navedene sobe bi se lahko dobile za polovico nižjo ceno na razpolago kakor soba v kaplaniji, tako, da hoče občinski odbor nekako najmanj 50 K na mesec več plačati za sobo v kaplaniji in jih nekako proč vreči, samo, da dela vnebovpijočo krivico organistovi družini. Sob pa, ki bi se rekvirirale z večjo pravico, kot omenjena soba kaplaniji, je V Šmarjeti nad sto. Radovedni smo, kam bodo dejali organistov glasovir, če se omenjena soba rekvirira; morebiti v klet, ati V drvarnico, ali v svinjak (hleva in shrambe za jedi nima); v svoje lastno majhno stanovanje je organistu popolnoma nemogoče, da bi ga postavil. Ce bi gospod poverjenik za soc. skrbstvo osebno stopil k ot-anistovi revni družini in tam videl vso edo njegovega stanovanja, kako je vse skup stlačeno, da se skoraj ne moreš obrniti, štirje otroci spijo ponoči na eni postelji v kuhinji, potem bi pač moral občinski odbor radi tega sramotnega sklepa ostro pokarati Milijonarji z obširnimi gostilniškimi in prodajal-nimi prostori in z več hišami, ti ostanejo brez skrbi, na pritožbo organistovo, Id nima toliko denarja, da bi šel osebno v Ljubljano (ima namreč petsto kron plače na leto v denarju), pa pov. za soc. skrb. molči. Pač razumljivo: informacije baje išče pri občini, ki je sama naredila ta. sklep. Ali naj si občinski možje phivajo v lastno skledo? Pošljite nam popolnoma nepri-stranega poizvedovatelja, ki na stvari ni sam tangiran; ta naj osebno stopi v organistovo stanovanje in v navedene prazne sobe, pa bo zadeva hitro rešena.
£jubljanskl dogodki
Ženo £e umoriš. *
Sinoči se je zgodil na ljubljanskem polju zopet velik zločin. Alojzij Tomazin je snoči okoli 9. ure zvečer približno 300 korakov od predora kamniške proge s kuhinjskim nožem zabodel svojo ženo Antonijo Tomazin. Nož, ki ga je včeraj nalašč v ta namen kupil, je sunil svoji ženi naravnost v srce. Žena je bila na mestu umrla. Tomazin je potem še samega sebe sunil v prsa. Ponoči so njega prepeljati v dežel, bolnico.
resnici ni zamogel v oni silni in grozni zmedenosti, ki se ga je na tako nerazumljiv način polastila, ki je tako zelo razdejala njegov pretreseni razum, nevede izvršiti zločin, katerega je bil obdolžen? Toda kakor hitro mu je ta misel Sinila v glavo, ravno tako hitro jo je zopet zavrnil; kajti navzlic vsej nejasnosti glede preteklosti je mislil, da se more spominjati mračnega Kibelinovega gaja, navzgor obrnjenega obraza mrtvega, premora, ko se je ustavil poleg trupla, in nenadnega udarca, ki ga je pobil na tla. Prepričan je bil o svoji nedolžnosti; toda kdo bode v poznih časih, davno potem ko se njegovi ostanki spremene v prah in pepel, veroval, da je nedolžen ali podpiral njegov dobri glas? Ko se je spomnil svojega pogovora z Arbakom in vzrokov maščevalnosti, katero je vzbudil v srcu tega temnega in strašnega človeka, je bil za trdno prepričan, da je postal žrtva kake skrivnostne in zvito nastavljene pasti — katere sled in način je izgubil, ko jo je skušal odkriti, in Jona — Arbak jo je ljubil — ali ni bilo mogoče, da se je uspeh njegovega tekmeca ustanovil na njegovem lastnem poginu? Ta misel ga je bolj bolela kakor vse drugo in nejgovo plemenito srce je bilo bolj mučeno od ljubosumnosti kakor prestrašeno od strahu. Zopet je glasno zaječal.
Na ta izbruh bolečin je odgovoril nek glas iz temnega kota. »Kdo,« je dejal, »je moj tovariš v tej strašni uri? Atene« Glavk, ali si ti?«
»Tako so me v resnici imenovali ob času sreče; morebiti imajo sedaj druge imena zame. In tvoje ime, tujec?«
ženo pa v mrtvašnico. V bolnici pa so do-znali, da rana morilčeva ni nevarna. Možni or il e c je umoril svojo ženo radi ljubosumnosti.
lj Jezuitska kapela. Danes zvečer ob 7. uri propoved in litanije Srca Jezusovega, Predmet propovedi: Ljubezen presv. Srca do sv. Cerkve III.
lj Odličen gost v Ljubljani. V Ljubljani Se mudi Anglež g. Wharion, podravnatelj britanskega muzeja. Ogledal si je našo licejsko biblijoteko in se zelo pohvalno izrazil o njej,
lj Stanovanjska stiska. Zadnja leta se je v Ljubljani malo zidalo, pa še to, kar se je, je večjidel Gosarjeva zasluga. Gosarjevih upravičenih zahtev, žal, ni upoštevalo tukajšnje poštno in brzojavno ravnateljstvo, kar zdaj bridko občuti. Svojih po vsem mestu razmetanih uradov nima kam spraviti, dasi se bo moralo danes ali jutri iz tega in tega lokala umakniti. Dve leti je imela poštna uprava čis, da bi bila za poštno in brzojavno ravnateljstvo zgradila poslopje, ki bi bilo dika in ponos glavnega mesta Slovenije, pa je prespala ugodno dobo. Poštno ravndateljstvo se je zdaj v veliki zadregi zateklo k Virantovi hiši, staremu, skoraj zunaj mesta stoječemu poslopju. Kupčija je baje že narejena, podpisana pa ima biti 1. julija. Da ta hiša ni primerna za tako važen in obsežen državni urad, je jasno ko beli dan. Na Dunajski cesti je več stavbišč pripravnih za najlep-šo poštno palačo, lep je tudi prostor na Turjaškem trgu. Zidati je treba, zidati, manjšati stanovanjsko pomanjkanje, ne pa kupovati starega zidovja ter preganjati strank iz stanovanj!
lj Ljubljanski trg. škodljivost italijanskega uvoza sadja in zelenjave. Večina ljubljanskih mesarjev se je ovadila na drž. Policijo, ker niso hoteli znižati cen.Izgovor na še vedno visoke cene živine ljubljanske-fia nakupovalnega področja ne utemeljuje visokih mesnih cen v Ljubljani, ker je danes nakup živine na Hrvaškem in deloma tudi na Štajerskem mogoč pri mnogo nižjih cenah kot po Kranjski, kjer delajo ceno Prekupci in direktni italijanski nakupovalci. Glede različnih mesnih cen po slovenskih mestih in po deželi posebno pa v primeri z onimi cenimi vojaškimi dobavami, •e občinstvo opozarja, da so cene odvisne v pretežni meri od kakovosti blaga. Dobro volovsko meso se ne more sekati po isti ceni, kot mršave stare krave in biki. Najvišja prodajna cena za volovsko meso za trg je 30 K kg prvi del, 34 K zadnji del. Za vmesniCe prima voli 32 K prvi del, 36 K kg ~T*adlm del. Pričakovati je v kratkem ugod-cen. Branjevke vsled določitve naj-^sje prodajne cene za črešnje kg 12 K za Prvovrstno blago, 6 do 8 K za blago druge vfste, žtrajkajo cel teden, tako da na trgu ni bilo črešenj. Prve letošnje iz Italije pripeljane črešnje so stale 32 K kg, potem je c*na polagoma padla na 24 K in potem obdala na ceni 16 K za kg. Vpliv italianske-ga uvoza sada in zelenjave na naš trg je »krajno neugoden vsled valute ter stalno diktira cene domačim pridelkom. Ker smatramo lahko uvoz sadja in zelenjave iz Italije kot luksus blago, ki stane vsako leto težke milijone, brez faktične potrebe in po-leg tega diktira našemu domačemu trgu daleko previsoke cene, moramo označiti ta uvoz kot vsestransko škodljiv. Potrebo domačega trga krijemo lahko z domačimi pridelki brez uvoza ter s tem pospešimo lastno produkcijo in obdržimo denar doma. Vsled valutne diference so cene italijanskega blaga naravnost gorostasne. Grah v stročju 25 do 30 K kg, črešnje 32 K kg, čebula 16 K kg, hruške 24 K kg, fižol v stročju 30 K kg, mala glava solate 5 K itd. Te cene potem veljajo kot smernica za nekaj tednov pozneje na trg došlo domače blago. Inetresente se opozarja, da se v bo-
doče ne bo pripustilo za ljubljanski trd visokih cen omenjenega importiranega blaga, temveč edino cene, ki so v dopustnem razmerju s predvojnimi cenami. Sto in večkratnih cen ne smemo dopuščati. Trg je dobro založen, samo jajc zopet primanjkuje, cena 2 K za kos. Občinstvo se prosi, da naznani vse prekupce. Zadostuje anonimna ovadba.
lj Na tehniški srednji šoli v Ljubljani ab-solvira letos prvič po vojni večje število mladeničev višjo strojno šolo, strojno delo-vodsko šolo in elektrotehnično delovodsko šolo. Naše industrijske in obrtne kroge opozarjamo, da imajo priliko, pridobiti si teoretsko in praktično dobro izvežbane domače tehnične moči. Interesenti naj se obrnejo na ravnateljstvo šole, ki radevolje posreduje.
lj »Občili zbor«; društva Kazino. — V
znamenju policaidemokratskega nasilja. Kratka in skrita notica v »Slov. Narodu« je naznanila, da se vrši v petek, ob 4. uri v Narodnem domu nadaljevanje občnega zbora Kasinovereina, ker je bil zadnji občni zbor prekinjen vsled tega, ker so bili ljubljanski liberalni frakarji v manjšini in je obstojala nevarnost, da preide 10 milijonsko premoženje v roke »Jugoslovanske Matice« ali mestnih revežev. To pa policaj-demokratskim državotvornim, ki nikakor ne morejo pozabiti »veselih uric« prežitih v »Kasinovereinu«, ni bilo všeč in so po vzor — državnemu uradniku Jožko Bitencu, ki ga je dr. Žerjav postavil za ku-ratorja tega društva, poskrbeli, da ostane Kazino v rokah vrednih naslednikov zatiralcev slovenskega življa. Pred občnim zborom so se vršila med zastopniki strank pogajanja. Opozicija je predlagala, da naj preide Kasino v roke našega najpotrebnejšega obrambnega društva »Jug. Matice«, kar pa so demokrati odbili, češ da Jug. Matica ne daje dovolj poroštva, da ostane zgolj narodno društvo. Ker je bil vsak sporazum nemogoč, so se pogajanja razbila. Še pred 4. uro popoldne se je zbrala v dvorani, ki je bila seveda zastražena s prav mnogoštevilno 'policijo, vsa »demokratska elita«, dočim reditelji, ki jih je postavila JDS, pod vodstvom tajnika JDS Majcna in obč. odbornika Marna niso pustili nikogar v dvorano, ki ni imel od Joško Bitenca izstavljene legitimacije. Od opozicije se je namreč vpisalo nad 500 članov, ki pa niso dobili legitimacij. Joško Bitenc je ob 4. uri otvoril zborovanje in takoj odredil volitve. Gosp. Juvan je prosil za besedo, a mu je Joško Bitenc na zahtevo demokratskih inteligentov ni hotel dati. Na to so se izvršile volitve, ki se jih opozicija ni udeležila in proglašen je bil izid. Izvoljeni so ti-le gg. sami narodnjaki-prole-tarci: J. Bleiweis, dr. Bole, J. Kavčič, dr. A. Kramer, inž. Mačkovšek, dr. D. Majaron, R. Pustoslemšek, dr. D. Puc, dr. J. Klepec, dr. M. Vratovič, dr. L Lah in prot. dr. J. Novak, dr. Avramovič, prof. Jug in J. Golob, za odbornike in za preglednike Joško Bitenc in Joža Mam. Na to je v imenu SLS g. urednik Smodej podal izjavo, da ne prizna tega občnega zbora, ker so imele vse predpriprave in sam občni zbor izključno strankarsko obeležje. Tej izjavi je opozicija burno pritrjevala, dočim so demokrati poparjeni zapustili dvorano. Zunaj pa se je zbrala velika množica ljudi, ki je te gospode s primernimi klici sprejela. Gosp. Juvan je množico nagovoril in jo pozval, da se udeleži protestnega shoda, ki se vrši danes ob 8. nri zvečer v Unionu. S svojim nastopom na tem »občnem zboru« so ljubljanski demokrati odbili od sebe vse pošteno mislečo Slovence.
lj Na Vidov dan bodo brivnice zaprte, na praznik sv. Petra in Pavla pa od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldan odprte. Člani zadruge naj sklep načelstva zadruge vpo-števajo.
»Je Olint, tvoji tovariš v ječi kakor tudi v sodni obravnavi.«
»Kaj! Oni, ki ga imenujejo brezbož-nika? Ali je nepravičnost ljudi, ki te je učila tajiti previdnost bogov?«
»Oh!« je odvrnil Olint, »ti si ipravi brezbožnež, ne jaz, kajti ti tajiš edinega pravega Boga — Nepoznanega Boga — kateremu so tvoji atenski očetje postavili oltar. Prav v tej uri spoznavam svojega Boga. On je z menoj v ječi; Njegov smehljaj prodira temo; na predvečer smrti mi moje srce šepeče o neumrjočnosti in zemlja se umika pod menoj, samo da ponese mojo trudno aušo bližje proti nebesom.«
»Povej mi,« je rekel Glavk nenadoma,« ali nisem cul pri obravnavi tvojega imena v zvezi z Apecidovim? Ali me smatraš ti krivim?«
»Samo Bog vidi v srce! Toda moj *um ni letel na tebe!«
»Na koga pa?«
»Tvojega obtožitelja, Arbaka.«
»Hal Navdajaš me s pogumom; in zakaj?«
»Ker poznam hudobno srce tega človeka, in on je imel vzrok bati se onega, ki je sedaj mrtev.«
In sedaj je začel Olint Glavku pripovedovati vse one podrobnosti, ki so že *nana čitatelju, q Apecidovem epreobc*
nenju ,o načrtu, ki sta ga naredila glede razkritja sleparij egipčanskih svečenikov in o zapeljevanju, s katerim je Arbak vplival na mladostno slabost izpreobrnjen-ca. »In tako,« je končal Olint,« je ranjki srečal Arbaka, mu očital njegovo izdajstvo in grozil z razkritjem; prostor in čas sta bila morebiti ugodna Egipčanovi jezi in strast in prekanjenost sta mu narekovala osodepolni udarec.«
»Tako je moralo biti!« je vzkliknil Glavk veselo. >Sedaj sem srečen.«
»Vendar, nesrečnež, kaj ti koristi sedaj razkritje? Obsojen si in zapadel osodi in poginil boš v svoji nedolžnosti!«
»Toda jaz sam bom vedel, da sem nedolžen, kajti v svoji tajinstveni blaznosti sem imel strašne, če tudi samo trenutne dvome. Povej mi pa, človek tuje vere, ali misliš, da smo za vedno zapuščeni in pro-kleti za majhne zmote ali podedovane pregrehe od one Moči nad nami, kakršnokoli ime ji tudi nadevlješ?«
»Bog je pravičen in ne zapusti svojih stvari radi njihove samo človeške slabosti. Bog je usmiljen in ne proklinja nikogar razun hudobneža, ki se noče skesati.«
»Zdelo se mi je, kakor da bi me božja jeza udarila z nenadno blaznostjo, neko nadnaravno in resno norostjo, katere se na more povzročiti s človeškimi 8redstvi.«Q
lj Aretiran je bil v vlaku od Škofje Loke do Ljubljane zaradi protidržavnega vedenja Ivan Komatič iz Železne Kaple, monter kmetijskih strojev.
lj Kranjska deželna banka se je preselila iz Deželnega dvorca Gosposka ulica v Šelenburgovo ulico št. 4 v bivše prostore Szantnerjeve trgovine.
J{aSa društva.
d Razor, srednješolska organizacija jugoslovanskega katoliškega dijaštva v Sloveniji, je izdala letnoporočiloza leto 1920/21. Posvečuje ga: Svojemu očetu dr. A. Bonaventuri Jegliču. Obsega pravila in resolucije Razorov, Poleg tega še: statistiko in kroniko Razora v Ljubljani, Št. Vidu, Kranju, Novem mestu, Kočevju, Mariboru, Celju in Ptuju, To poročilo se je dalo natisniti v nadi, da bodo tovariši zrli v njem kakor v ogledalu 1. 1920/21, v katerem se je rodil Razor in z njim upanje, da bo kmalu celotno jugoslovensko katol, dijaštvo korakalo po enotnem programu proti skupnemu smotru: Kraljestvo božje na zemlji in za spomin na dni, ko se je iz svetov, materializma dvigala katoliška mladina (Uvod). Poročilo se bo odposlalo posameznim organizacijam, voditeljem in prijateljem našega društva v prihodnjih dneh.
d Dijaški Orel v Ljubljani vabi vse one telovadce, ki bodo nastopili na Rudniku, k skušnji v telovadnico Ljudskega doma. Pridejo naj tujdi sestre Orlice in naraščaj, kakor tudi člani drugih odsekov, ki mislijo sodelovati, Bog živi !
Odgovorni urednik Anton M*rin£*k.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna ir Ljubljani.
SOBNO SLIKARSTVO
IVHN KOŠAK
LJUBLJANA, BIeiweisova cesta 15
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v najfinejSi izvriitvi in po solidnih cenah.
le prvovrsten delavec za izdelovanje slamnikov za gospode, klobučevinastih in kaši-ranih klobukov z-, dame se išče za Bukarest. Ponudbe v nemščini z referencami in zahtevo plaCe na tovarno klobukov
FRATII GOLDSTEIN
Gaiea Vacaresti 3, Bukarest.
iz tvornice Umrath & Kamp. ter bakrene kotie priporoCa lastnica po umrlem soprogu
I FRANCU 1TTI, LjllUjona
Sv. Mariina cesto Siev. 2.
t
P. BRUHAT
SLJUBLJ&N&
min in
po konkurenčni coni.
Mestni lig 25. I.
Zadružna Eosgaflarsta tasta t ti., Lilijana, Bnnajsiia cesla 38|i. NT Štiri milijone kron
zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v drugem koSu državne
razredne loterije.
Nad 1,200.000 kron
so zadele srečke v prvem kolu državne razr. loterije, kupljene pri
Zadružni Gospodarski banki, Ljubljana.
žrebanje se vrši v prvem raxredlu<«
15. in 16. Julija 1921.
Cena srečkam v prvem razredu: cela srečka 48 dinarjev, polovica 24 dinarjev, četrtinka 12 dinarjev, osminka 6 dinarjev.
Srečke prodaja
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 38|I. (Hiša Zadružne zveze.)
|®SWBHSSES585S5}ftK5HS05B23GK3I35t3S5H9SES3EaBE3>BJt
Iz Havre v Hmeriko
samo 6 dni.
Edino naj/.rajše črte preko HAVRE, CHER-BOURGn in flNTVVERPENft v NEWYORK. Vozne listka in zadevna pojasnila izdaja edino Konc. potovalna pisarna
IVfLN KREKER v Ljubljani
Kolodvorski ulica št 41 blizu glavnega kolodvora.
p
cac3C3C3caac3C3acac30C3C3C3C3cacrcrEr>0C3C3C3C3cac3cacac3a
Pozor turisti!
Tovarna konserv, salam in klobas
Pozor turisti!
R.Andrett0, Ljubljana -Vič
naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene
konserve kranjskih klobas z zeljem
kakor vse druge vrste mesnatih konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor: naj finejše
salame
(ogrske), krakovske, Sunkarice, poletne salame, brunšviške itd. Pošiljatve po pošti in železnici dnevno.
o
[ g
a a
[
aaaaaac
Za pleskarska i ličarska iia
se najtopleje priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini
TOME MALGAJ
pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ul. 6
Modna in nfanaMturna trgovina
„PRI IVHHKr
Ljubljana, Sv. Fefra cesta št. 29
naznanja svojini cenjenim odjemalcem, da od 1. junija naprej prodaja razno manufakturno blago za 20 odstotkov ceneje ter se priporoča za obilen obisk.
J. Kopač, g**««
Ljubljana, Celovška cesta 90.
priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo,
kupuje čebelni vosek, suhe satine, kapljine po najvišji dnevni ceni.
Kolesa, pnevmatiko, motocikle
vse dele in opremo priporoča
J. GOREČ
LJUBUifitMi, Gosposvetska cesta Štev. «1
Vplačana delniška glavn. K 30,000.000.
SLOVENSKA BUNKA
Telefon štev. 567. ček. račun 12.205.
Yiop na knjižice in v iekoCein racin. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti ^MESTNEMU DOMIP*. bančne posle najkulantneje.
Izvršuje vse
Poštni čekovni račun štev. 11.323. Telefon štev. 54.
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Jugoslovanski kreditni zavod
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Marijin trg štev. 8.
Wolfova ulica št. 1.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi. Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru.
Denarni promet v lanskem 1.: 128,900.000 K.
4
11 ©
2 10
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
lamsivena glavnica 2 in pol milina Kron.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.
;*	-	’	•	v	'	y	-' '	.	\	•	■	•	■;	•	’	•	'	i
iiaiiiiiigiiMiBiwnaiBIHHBIIHBW|g|l5ilWWmEillBWTOI—Hill—
m
m
m'
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sombor, Split. Ekspozitura: Bled.
Vsled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica
od 8,000.000 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic v iisminaM vrednosti 16,000.000 kron
se daje na javno subskripcijo
40.000 (štiridesettisoc) delnic po 400 kron nominalne vrednosti
pod nastopnimi pogoji:	,
1. Kurz nove emisije je K 520’— tel quel za optirane in neoptirane delnice.
2. Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za. eno dclnico prve ali druge,emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520'— tel quel.
3. Ev. neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije.
4. Subskripcljska mesta so:
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Podružnice Zadružne gospodarske banke v Djakovem, Maribor«, Sombor a in Splitu ter ekspozitura na Bledu. Sveopča s&natlijska banka d. d. v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu.
5. Subskripcija traja od 1. junija do incl. 30. junija 1921.
6. Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v ozir.
7. Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic 1. oz. 2. emisije.	\	.
8. Dodelitev delnic po končani subskripciji si popolnoma pridržuje upravni svet.
9. Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921.
10. Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribirariih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice.
11. Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti delnice ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz. prebitek 15. julija 1921.
12. Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
m
V Ljubljani, meseca maja 1921.
J
mm
m