Zbornik študentskih prispevkov 9. kongresa psihologov Slovenije Organizatorji kongresa Društvo psihologov Slovenije Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem Programski odbor študentskega dne Aljaž Bogolin, FF UM Larisa Lara Pohorec, FAMNIT UP Brina Vadnjal, FAMNIT UP Jure Manfreda, FF UL Katarina Marjanović, FAMNIT UP Uredila Katarina Marjanović Zbornik študentskih prispevkov 9. kongresa psihologov Slovenije Programski odbor: Aljaž Bogolin, Jure Manfreda, Katarina Marjanović, Larisa Lara Pohorec, Brina Vadnjal Uredila: Katarina Marjanović Izdalo: Društvo študentsov biopsihologije – Associazione di studenti di Biopsichologia, Glagoljaška ulica 8, 6000 Koper Koper · 2023 © 2023 Elektronska izdaja Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 178621187 ISBN 978-961-96371-2-8 (PDF) VSEBINA Nagovor vodje študentskega dne ............................................................................................... 4 Ustne predstavitve ...................................................................................................................... 5 Posterji ..................................................................................................................................... 11 Nagovor vodje študentskega dne Z veseljem vam predstavljamo zbornik študentskega dne 9. kongresa psihologov Slovenije. Pod okriljem FAMNIT UP smo se povezali študentje Filozofske fakultete UL, Filozofske fakultete UM in FAMNIT UP. Skupaj smo oblikovali raznolik program, ki je vseboval ustne predstavitve in predstavitve posterjev, delavnico podnebne anksioznosti ter delavnico strokovnega pisanja z dr. Deanom Lipovacom, letošnjim dobitnikom Nagrade George Marra za odličnost v pisanju. Katarina Marjanović vodja študentskega dne Ustne predstavitve Učinki pripovedne perspektive na identifikacijo, čustvovanje in zatopljenost v branje leposlovja Sara Vidmar1 in Andreja Avsec1 sara.vidmar21@gmail.com 1Filozofska fakulteta UL Ena ključnih značilnosti zgodb je izbira pripovedne perspektive. Prejšnje študije so pokazale različne učinke perspektive in manipuliranja demografskih spremenljivk na subjektivno izkušnjo branja, kjer prvoosebna perspektiva in podobnost med bralcem ter književnim likom delujeta na povečano identifikacijo s predstavljenim likom, zatopljenost v zgodbo in čustveno vpletenost. Kljub pogostemu preučevanju pa še ni bilo izvedene raziskave, ki bi hkrati preverjala učinek pripovedne perspektive v primeru ujemanja spola lika in spola bralca. Poleg tega ostaja nejasno, v kakšnem odnosu so si identifikacija, zatopljenost in čustvovanje. V raziskavi nas je zanimal učinek pripovedne perspektive in skladnosti spola lika s spolom bralca. Udeleženci (N = 208) so naključno prebrali eno izmed štirih različic kratke zgodbe, ki so se med seboj razlikovale glede na slovnično osebo pripovedne perspektive (1. ali 3. oseba) in spola osrednjega lika (npr. on ali ona). Z izvedbo 2 (pripovedna perspektiva) x 2 (spol bralca) x 2 (spol lika) eksperimentalnega načrta smo želeli preveriti, ali prvoosebna pripoved v primeru skladnosti spola bralca s spolom književnega lika vpliva na večjo identifikacijo, zatopljenost in spremembo v čustvovanju pred in po branju kratke zgodbe. Rezultati so pokazali, da so se bralci bolj identificirali z moškim likom v primeru branja iz tretjeosebne perspektive, bralke pa so se bolj identificirale z ženskim likom v primeru branja iz prvoosebne pripovedi. Ženske so se tudi bolj zatopile v zgodbo, čeprav ni bilo učinka pripovedne perspektive in spola lika na zatopljenost. V nasprotju s pričakovanji ni bilo nobenega učinka neodvisnih spremenljivk na čustvovanje, kljub dobljeni spremembi v čustvovanju pred branjem in po njem. Identifikacija je posredno in neposredno napovedovala zatopljenost, neposredno sta zatopljenost napovedovali še spremenljivki pozitivnega čustvovanja in zanosa. Ti rezultati poudarjajo ključno poznavanje značilnosti ciljne populacije in odpirajo možnosti za nadaljnje preučevanje formalnih značilnosti besedila z uporabo različnih zgodb. Ključne besede: identifikacija, zatopljenost, čustvovanje, pripovedna perspektiva, spol Možgani za volanom – kako se vidni in slušni dražljaji prepletajo z varnostjo v prometu Vesna Muzek1 in Daša Gajšek1 vm6098@student.uni-lj.si 1Filozofska fakulteta UL Vožnja je več kot zgolj obračanje volana. Je ena izmed kompleksnih vsakdanjih nalog, ki zahteva usklajevanje različnih procesov. Vključuje opazovanje in obdelavo dražljajev ter odzivanje nanje. Čeprav je sluh pomemben za zaznavanje okolice, kot je prisotnost drugih vozil, je večina pozornosti pri vožnji usmerjene v to, kar vidimo. S pregledom literature smo v članku želeli pojasniti, kako naši možgani obvladujejo stvari, ki jih vidimo in slišimo med vožnjo. Pri tem smo naloge, ki se jih voznik loteva med vožnjo, razdelili na primarne naloge, ki so potrebne za varno vožnjo (opazovanje prometnih znakov ter pridobivanje vizualnih in slušnih opozorilnih informacij med vožnjo) in sekundarne naloge (opazovanje oglasnih panojev, sprejemanje telefonskih klicev in pogovor s sopotnikom). Medtem ko so primarne naloge pomembne za zagotavljanje kakovostne obveščenosti voznika o prometni situaciji, so sekundarne naloge najpogosteje tiste, ki še dodatno obremenijo njegov delovni spomin (DS). Večja obremenitev DS lahko preusmeri pozornost stran od informacij, povezanih z nalogo, in zmanjša pozornostno zmogljivost. Tako dodatne naloge povzročajo nižji nivo zbranosti voznika, kar se kaže v kvaliteti njegove vožnje (na primer: v spremembah povprečne hitrosti, variabilnosti spreminjanja voznega pasu in smisla za pozicijo vozila v primerjavi z drugimi vozili). Ko je voznik obremenjen z različnimi motilci, njegovi možgani žrtvujejo aktivnost primarnih senzornih in motoričnih predelov, da lahko zagotovijo dovolj virov za uspešno izvedbo vožnje. Tako tudi, ko sekundarna naloga ni vezana na vožnjo, v možganih prihaja do preskoka aktivnosti iz teh primarnih centrov za koordinacijo in načrtovanje vožnje v prefrontalni korteks, ki tako prevzame usklajevanje vožnje s sekundarnimi nalogami. Dosedanje študije, ki so skušale raziskati te pojave, so bile izvedene tako v simulatorjih vožnje kot na cesti, kar osvetljuje raznolikost pristopov preučevanja in poraja vprašanja, kako najbolj optimalno spremljati dogajanja v možganih med vožnjo in kako izboljšati prometno varnost. Ključne besede: vizualna obdelava, slušna obdelava, kognitivna obremenitev, varnost med vožnjo. Psihološka pripravljenost za vrnitev v šport Katja Šacer1 katja.sacer@gmail.com 1FAMNIT UP Namen pregleda literature je bil ugotoviti kateri dejavniki vplivajo na psihološko pripravljenost na vrnitev v šport in ugotoviti kako psihološka pripravljenost vpliva na proces vrnitve v šport in nadaljevanje športnikove kariere. Športne poškodbe bistveno spremenijo športnikov vsakdan in vplivajo na njihovo kariero, fizično zdravje in počutje. Ob koncu rehabilitacije športnik skupaj z zdravniki in trenerji sprejme odločitev za vrnitev v šport. Na to odločitev vpliva več dejavnikov, pomembno pa je, da je poškodovani športnik ustrezno fizično in psihološko pripravljen na vrnitev v šport. Psihološka pripravljenost je stanje posameznikove psihološke pripravljenosti za nadaljevanje športnih dejavnosti in obsega tri razsežnosti, vključno s kognitivno oceno, afektivno komponento in vedenjsko komponento. Pod kognitivno oceno spadajo športnikova pričakovanja glede poteka rehabilitacije, motivacija, ocena tveganja in notranji in zunanji pritisk. Pod afektivno komponento spada športnikova anksioznost in strah pred ponovno poškodbo. Pod vedenjsko komponento pa spada približujoče-izogibajoče vedenje in sodelovanje pri športnih dejavnostih. V pregled literature smo vključili vire, pridobljene od marca do junija 2023 preko podatkovnih baz APA Psych Net, ScienceDirect, Taylor & Francis Online in Wiley Online Library. Po izključitvi duplikatov in neustreznih zadetkov smo vključili 39 člankov. Rezultati raziskav predpostavljajo, da na psihološko pripravljenost vplivajo samozavest v športnem udejstvovanju, čustva, povezana z vrnitvijo v šport in ocena tveganja ponovne poškodbe. Posamezniki z višjo samozavestjo in manj strahu pred ponovno poškodbo imajo višjo psihološko pripravljenost. Prav tako se tisti posamezniki, ki so psihološko bolj pripravljeni, z večjo verjetnostjo vrnejo v šport, imajo manjše tveganje za ponovno poškodbo in dosegajo boljše rezultate na tekmovanjih ko se vrnejo v šport kot tisti, ki so psihološko manj pripravljeni. Ključne besede: športne poškodbe, rehabilitacija, vrnitev v šport, psihološka pripravljenost Starševski alkoholizem in negativni izidi pri otrocih v srednjem in poznem otroštvu ter mladostništvu Ema Kukovec1 emakukovec9@gmail.com 1FAMNIT UP Namen prispevka je predstaviti družinsko dinamiko ob prisotnosti starševskega alkoholizma ter opredeliti negativne izide, ki jih starševski alkoholizem ima pri otrocih v srednjem in poznem otroštvu ter v mladostništvu. Vsak posameznik se v otroštvu in mladostništvu hitro razvija na telesnem, kognitivnem, čustvenem, socialnem in moralnem področju, pri čemer ima družinsko okolje, v katerem odrašča, ključno vlogo. Starševski alkoholizem ustvarja nestabilno družinsko okolje, kjer otroci trpijo zaradi pomanjkanja discipline, topline in podpore. Starši ne izpolnjujejo svojih starševskih vlog, kar upočasni razvoj otrok. Alkoholizem v družini tako pusti pri otrocih travmatične izkušnje, ki se kažejo kot negativni izidi kasneje v življenju. Za potrebe tega prispevka smo opravili pregled literature s pomočjo podatkovnih baz ScienceDirect, APA, Taylor & Francis Online in Wiley Online Libary. Vire smo pridobivali od februarja do maja 2023. Izključili smo članke, ki so bili izdani po letu 2005 in niso vsebovali ključne besede. Po izključitvi vseh neustreznih virov sem uporabila 43 člankov. Raziskave o negativnih izidih starševskega alkoholizma pri otrocih vključujejo težave v čustvenem in duševnem zdravju kot so depresija, anksiozne motnje in obsesivno kompulzivna motnja, vedenjske težave, kognitivne primanjkljaje, težave z alkoholom in drogami v mladostništvu in pozneje, nizko samopodobo in slabšo učno uspešnost. V Sloveniji se s problematiko starševskega alkoholizma ne soočamo dovolj poglobljeno, kljub izjemno visoki razširjenosti alkoholizma v državi, zato bi bilo smiselno usmeriti nadaljnje raziskave v analizo razmer v Sloveniji in v ozaveščanje javnosti o tej problematiki. Na podlagi tega bi lahko oblikovali učinkovite intervencije za izboljšanje razmer in življenjskih pogojev slovenskih otrok, ki se soočajo s starševskim alkoholizmom. Ključne besede: starševski alkoholizem, družinska dinamika, srednje in pozno otroštvo, mladostništvo, negativni izidi Ali pomembni življenjski dogodki povzročijo spremembe v stilu navezanosti v odrasli dobi? Katarina Marjanović1 in Vesna Jug1 katarina.m191@gmail.com 1FAMNIT UP Poznamo štiri tipe navezanosti v odraslosti: varen stil navezanosti, plašljivo-izogibajoč stil navezanosti, ambivalentni (preokupiran) stil navezanosti in odklonilno-izogibajoč stil navezanosti. Osredotočili smo se na spremembe v stilih navezanosti – ali sta se spremenili (okrepili ali oslabili) komponenti varnosti in izogibanja. Pomembne življenjske dogodke smo kategorizirali med slednje: selitev, prihod novorojenčka, splav, smrt bližnje osebe, ločitev, začetek nove zveze in sprememba delovnega mesta. Obravnavali smo življenjske dogodke v razponu od 8 tednov do 40 mesecev. S pregledom literature po deskriptivni metodi smo v našo raziskavo vključili 11 člankov, ki so preučevali vpliv (pomembnih) življenskih dogodkov na spreminjanje stila navezanosti v odrasli dobi. Prehod iz partnerstva v starševstvo pri posameznikih, ki so čutili, da zmorejo in da bodo v novi vlogi kompetentni, je okrepil komponentno varnosti v stilu navezanosti. Krepitev komponente varnosti v navezanosti kaže na manjše posluževanje obrambnih mehanizmov in nižjo prevalenco depresivne simptomatike ter višjo resilientnost in samozaznano blagostanje. Obratno so ljudje, ki so izgubili zaposlitev kazali večjo izogibanje v odnosih zaradi manjšega zaupanja vase in svojim sposobnostim. Začetek nove zveze pri posameznikih s pozitivnimi preteklimi izkušnjami glede partnerskih odnosov so povezani z višanjem varnosti v navezanosti. Pri ljudeh, ki so doživeli podoben dogodek že v preteklosti in imajo pozitivno izkušnjo glede njegovega izida, kažejo znatno nižanje izogibanja v navezanosti (pomemben življenjski dogodek je lahko bil tudi neprijetna izkušnja – npr. smrt). Pomembno je poudariti, da se različni ljudje na enake situacije odzovejo različno in dogodek sam po sebi nima učinka spremembe. Stil navezanosti v odraslosti je relativno stabilen in se ne spreminja, vendar lahko pomembni življenjski dogodki, kot so prihod novorojenčka, splav, smrt ali ločitev pomembno vplivajo na komponento varnosti v partnerskem odnosu, ki je tesno povezana z vrsto navezanosti. Nadaljne raziskave so potrebne predvsem pri preučevanju različnih komponent navezanosti (ne le varnosti ali izogibanja). Ključne besede: navezanost, odrasla doba, pomembni dogodki, spreminjanje Sekstanje v partnerskih odnosih v povezavi z intimnostjo in subjektivnim blagostanjem Ajda Novak1 in Andreja Avsec1 ajdaanovak@gmail.com 1Filozofska fakulteta UL Sekstanje je pošiljanje spolno pomenljivih sporočil, fotografij ali videoposnetkov preko elektronskih naprav. V raziskavi smo želeli preučiti, kako je sekstanje pri mladih na prehodu v odraslost in odraslih povezano z zadovoljstvom s partnerskim odnosom, intimnostjo, zadovoljstvom s spolnostjo ter pogostostjo spolnih odnosov. Predvidevali smo, da bo sekstanje pozitivno povezano z zadovoljstvom v partnerskem odnosu, pomembni mediatorji v tej povezavi pa bodo intimnost, zadovoljstvo s spolnostjo ter pogostost spolnih odnosov. Predpostavili smo tudi, da motivacija za sekstanje moderira odnos med pogostostostjo sekstanja in zadovoljstvom v partnerskem odnosu. Za raziskovanje smo uporabili vprašalnike, ki smo jih za namene raziskave prevedli v slovenščino, udeleženci pa so nanje odgovarjali spletno. V raziskavi je sodelovalo 344 udeležencev, od tega jih je 84,40 % poročalo, da so v zadnjem mesecu vsaj enkrat sekstali. V primerjavi s pošiljanjem spogledljivih fotografij in videoposnetkov, je bilo pošiljanje spolno eksplicitnih sporočil pogostejše. Sekstanje je zmerno pozitivno povezano z zadovoljstvom s partnerskim odnosom in spolnostjo, nekoliko nižje pozitivno povezano je z intimnostjo v odnosu. Spolna komuna motivacija se nizko pozitivno povezuje z zadovoljstvom in intimnostjo v odnosu, v predpostavljenem modelu pa moderira povezanost med sekstanjem in zadovoljstvom s spolnostjo ter partnerskim odnosom. Pošiljanje spogledljivih sporočil pozitivno napoveduje pogostost spolnih odnosov, zadovoljstvo s spolnostjo, intimnost in zadovoljstvo s partnerskim odnosom, pri čemer sekstanje zadovoljstvo z odnosom napoveduje neposredno ter posredno skozi mediacijske spremenljivke. Pošiljanje spolno eksplicitnih fotografij napoveduje nižje zadovoljstvo s spolnostjo in partnerskim odnosom ter manjšo intimnost. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati sekstanje kot intervenco v partnerski terapiji, predvsem v kontekstu izboljšanja komunikacije o spolnosti ter zadovoljstva s spolnostjo in zadovoljstva s partnerskim odnosom. Ključne besede: sekstanje, zadovoljstvo s partnerskim odnosom, zadovoljstvo s spolnostjo, intimnost, motivacija za spolnost Posterji Uporaba sledenja pogledu, fizioloških in čustvenih odzivov za razumevanje vpliva interaktivnosti na pomnjenje vsebine dokumentarnega filma Karmen Kravanja1, Julija Pavlin1, Una Blagojević1, Mirjana Vranishkoska1, Matjaž Kljun2, Klen Čopič Pucihar2, Tina Tinkara Peternelj1 in Tjaša Ogrizek1 karmenk4@gmail.com 1FAMNIT UP 2HICUP LAB UP Pri televizijskih programih, klasičnih pretočnih vsebinah kot tudi pri novejših interaktivnih video vsebinah na internetu se uporabljajo povečini sistemi merjenja gledanosti, ki zajemajo število gledalcev določene oddaje oziroma posnetka, lokacijske in demografske podatke. Raziskav, ki bi proučevale in primerjale kognitivno in čustveno dogajanje med ogledom različnih stilov video vsebin, skorajda ni. V naši raziskavi smo se osredotočili na ti dve metriki, pri čemer smo preučevali kako interaktivnost, v primerjavi s klasičnim podajanjem video vsebin, vpliva na pomnjenje in čustvene odzive udeležencev pri ogledu dokumentarnega filma iOtok. V raziskavi je sodelovalo 45 udeležencev, študentov, starih med 19 in 27 let. Od tega si je 22 udeležencev ogledalo dokumentarni film iOtok v klasični obliki in 23 v interaktivni obliki. V raziskavi smo zajeli podatke sledenja pogledu, fiziološke in čustvene odzive sodelujočih pri ogledu dokumentarnega filma. Naprave za sledenje pogleda zajamejo in merijo premike pogleda (fiksacije oči, hitrost premikov, čas porabljen na določenem interesnem območju, število vrnitev pogleda na določeno interesno območje ipd.) in nam lahko podajo vpogled v kognitivne procese, kot so pozornost, percepcija, odločanje in spomin. Poleg sledenja pogledu smo zajeli tudi galvanski odziv kože, ki se v raziskavah uporablja za ugotavljanje ravni stresa, in obrazno mimiko, ki se uporablja za ugotavljanje čustvenih odzivov glede na videno vsebino. Poglobljena analiza zajetih parametrov še poteka. Ključne besede: interaktivni dokumentarni film, sledenje pogledu, čustveni odzivi Vpliv pričakovane stigme in psihološke fleksibilnosti na bolnike s fibromialgijo v Sloveniji Anja Klepac1, Lance M. McCracken2 in Vesna Jug1 anja.klepac97@gmail.com 1FAMNIT UP 2Uppsala University Fibromialgija je pogosta kronična bolezen, za katero je značilna kronična razširjena bolečina, težave s spanjem, fizična izčrpanost in kognitivne težave. Osebe s fibromialgijo se soočajo z nesprejemanjem, diskriminacijo, zavračanjem in stigmatizacijo ter razvrednotenjem zaradi njihove kronične bolezni. Za razumevanje vpliva kronične bolezni na človekovo delovanje lahko uporabimo koncept psihološke fleksibilnosti, ki je integrativen model človeškega delovanja in prilagodljivosti. Nanaša se na zmožnost biti v polnem stiku s sedanjim trenutkom z zavedanjem in odprtostjo do izkušnje ter vedenjem, ki je vodeno z vrednotami. Želeli smo raziskati okoliščine bolnikov s fibromialgijo v Sloveniji. Osvetliti smo želeli pomen pričakovane stigme in psihološke fleksibilnosti za dobro počutje oseb s fibromialgijo. Udeležence smo preko Facebook skupin za samopomoč bolnikov povabili k sodelovanju preko spletnega portala 1ka.arnes.si. V sklop vprašalnikov smo vključili prevode Lestvice pričakovane stigme pri kronični bolezni (CIASS), Večdimenzionalne lestvice psihološke fleksibilnosti (MPFI-24), Revidiranega vprašalnika o težavah zaradi fibromialgije (FIQR), Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore (MSPSS), Vprašalnik o bolnikovem zdravju – 9 (PHQ-9) ter lestvico intenzivnosti bolečine. Raziskava je bila potrjena s strani Komisije Univerze na Primorskem za etiko v raziskavah. V raziskavi je vključenih 196 udeležencev (98,5 % žensk) s povprečno starostjo 49,29 let (SD: 7.99). Ugotovili smo, da sta pričakovana stigma in psihološka nefleksibilnost povezani s celotnim vplivom fibromialgije (r = 0,35 in r = 0,41) in depresijo (r = 0,43 in r = 0,64). Daljši čas od diagnoze, višja stopnja pričakovane stigme in večja psihološka nefleksibilnost so povezane z višjo stopnjo depresije. Višje stopnje stigme, intenzivnost bolečine in psihološka nefleksibilnost so povezane z večjim splošnim vplivom fibromialgije. Psihološka nefleksibilnost je mediator v razmerju med pričakovano stigmo, vplivom fibromialgije in depresijo. Z raziskavo želimo spodbuditi k povečanju pristopov za zmanjševanje stigme in spodbujanje psihološke fleksibilnosti, ki lahko izboljšajo zdravje in dobro počutje ljudi s fibromialgijo. Ključne besede: fibromialgija, kronična bolezen, psihološka fleksibilnost, pričakovana stigma Vloga namiznih iger pri učenju, motivaciji in čustvenem razvoju v šolskem okolju Brina Vadnjal1 in Tina Tinkara Peternelj1 vadnjal.brina@gmail.com 1FAMNIT UP Namizne igre, oblika rekreacijske dejavnosti, vključujejo strateško premikanje igralnih elementov po posebej oblikovanih deskah, okrašenih z značilnimi vzorci. Raziskave s področja arheologije in antropologije so razkrile pomembne povezave med družabnimi igrami in človeškim razvojem, vključno s spoznavnim razvojem in družbenimi interakcijami. Danes so namizne igre priljubljeno orodje v izobraževalnih kontekstih, kot so učenje matematike in jezikov, saj lahko prispevajo k izboljšanju motivacije in regulacije čustev. Odkritja na področju afektivne nevroznanosti kažejo na povezavo igranja namiznih iger z aktivacijo možganskih mrež, vključujoč limbični sistem in prefrontalni reženj. Jedro ' sistema za igro'' se nahaja v medialnem delu talamusa, pomembno vlogo igrajo tudi dopaminergične poti. Skozi pregled znanstvene in strokovne literature smo preučili spoznanja dosedanjih študij, ki so raziskovale vplive namiznih iger na človekovo vedenje in sposobnosti, vključno z notranjo in zunanjo motivacijo, emocionalno kompetentnostjo, odlašanjem zadovoljstva, učenjem besedišča in pridobivanjem specifičnih znanj. Ugotovitve raziskav na področju izobraževanja kažejo, da namizne igre pozitivno vplivajo na motivacijo, skupinske interakcije in splošno izkušnjo pouka, poleg tega pa lahko krepijo pozornost in spomin. Avtorji poudarjajo potencial iger tudi pri izboljšanju sposobnosti odlašanja zadovoljstva in čustvenih kompetenc, kot so prepoznavanje čustev, razlikovanje le-teh in ponovna presoja. V Sloveniji uporaba namiznih iger za spodbujanje motivacije v šolah ni razširjena, pogosteje se uporabljajo različne didaktične igre. Nekaj namiznih iger (npr. Človek ne jezi se) je bilo v učnem okolju za pomoč pri učenju jezikov in matematike v Sloveniji že omenjenih v različnih zaključnih nalogah in ne-strokovnih prispevkih. Z našim delom želimo prispevati k bolj celovitem razumevanju vpliva namiznih iger na motivacijo in čustva posameznika v kontekstu izobraževanja, osvetliti njihovo učinkovitost pri izboljšanju čustvenega blagostanja ter samoregulacije in predstaviti možnosti vključitve iger v izobraževalne procese tudi v Sloveniji. Ključne besede: namizne igre, izobraževanje, motivacija, emocije, samoregulacija