K zaizbwjsanjel^^AM
I mi ikthmš Vato Mre mIK Vsak. U \\ I/ mm prtp»i»*ata UlaiNart^t'ali u (( | >Hi>Uli t« ■otatelka. Vm b« hvale- )) I Iro. krriUBo adprU pat k um lip—u \V
GLAS NARODA
List slovenskih delavcer'v Ameriki.
. CUATEUE OPOZARJAMO,
^^^L^da pravočasno obnove naročni-no. S tem nam boste mnogo pri-branili pri opominih. — Ako še piste naročnik, pošljite en do-" LIar za dvomesečno poskošnjo.
f	CJje|sea	______Entered »» Srrond Ctaw» Matter September Žlsl, 1X3 »I t be P—I Office rt Kctt Vark. N. under Aet af Congress of March 3rd. 181».	ADDRESS: 216 W. 18tb ST., NEW YORK
125 — Stev. 125.	NEW YORK, TUESDAY, MAY 31,193S—SRED A, 31. MAJA, 1938	Volume XLVI. — Letnik XhVL
POGAJANJA ZA URAVNAVO PRI GOODYEAR CO.
Truplo odvedenega dečka najdeno
CE SE BODO POGAJANJA I IZJALOVILA BO NAPOVEDAN I GENERALNI STRAJK
■lames B. Miller je zvezni posredovalec. — Policija se je morala umakniti iz bližine tovarne. — I C. L O. organizacije v Detroitu so zagrozile s splošno stavko. — Brutalno ravnanje policije s piketi. — Petžnpetdeset oseb ranjenih. — Avtomobilske družbe obtožene kršenja protitrustne I postave. — Sp^razfim v Milwaukee.
AKRON, Ohio. 30. maja. — Nemiri, ki so se I Kavršili v četrtek pred t&kajšnjo Goodyear tovar no, bodo imeli hude posledice. V četrtek so polici-■sti napadli pikete, in v boju, ki je temu napadu sle-Bdil, je bilo ranjenih nad osemdeset oseb.
Razburjenje prebivalstva je prikipelo do viška. ■V soboto so se začele pred policijskim glavnim sta 1 mom zbirati velike množice ljudi. Policisti so imeli ' pripravljene solzne bombe, da odbijejo ž njimi pre- , :eci napad, ko so se ljudje kar naenkrat začeli raz < majati.	i
Prej je vršilo veliko ljudsko glasovanje, na katerem so govorniki odločno obsojali ravnanje po- i licistov.	1
James B. Miller, okrajni ravnatelj zveznega posredovalnega urada, je v nedeljo izjavil, da je bilo . sklenjeno "premirje**. Policija je dobila naročilo,') da se ne sme Goodyear tovarni več približati kot ' na dve milji. Družba, ki je zadnje dni skušala ob- ' ratovati s pomočjo stavkokazov, je sklenila, da ne bo odprla tovarne pred torkqm zjutraj. Medtem se bodo zastopniki obeh strank pogajali in skušali do-seči sporazum.	j
Za slučaj, da bi se pogajanja izjalovila, bo iz- j bruhnil krajevr%: generalni štrajk. Zastopniki C. L ! C;, in A. F. of L. so v skupnem stavkovnem odbo-1 ru, in pravijo, da bi v tem slučaju zastavkalo v Akronu in okolici nad petdeset tisoč delavcev.
SOUTH BEND. w„ 30. maja. — Veleporota je obtožila uradnike General Motors Corp., Ford Cc,mpany in Chrysler Corporation kršenja Sher-manove protitrustne postave. Okrajni pravdnik James R. Flenvming je rcfcei danes, da bodo "no-1 minalno" aretirani. Jutri bodo prišli k sodniku Th. W. Slicku zastopniki obtoženih družb in bodo položili jamščino.
— Upam, da bodo prišli prostovoljno, — je dejal okrajni pravdnik. — Ce jih ne bo, bom ukrenil potrebne korake.
Kazen za kršenje protitrustne postave je leto dni zapora, $5000 globe ali pa oboje.
MILWAUKEE, Wis., 30. maja. — Uprava Nash-Kelvinator Corporation je danes sporočila, da je stavka v tovarni za karoserije končana in da bo začela tovarna v sredo zopet obratovati. Tudi v tovarnah v Racine in Kenoshi bo obratovanje obnovljeno.	i
NEW YORK, N. Y., 30. maja. — Včeraj je govoril tukaj Homer S. Martin, mednarodni pred-sednik United Automobile Workers of America. V svojem govoru je svaril ameriško javnost, naj pod nobenim pogojem ne dovoli, da bi se depresija tako razvila, da bi bila vojna edin izhod iz nje, oziroma iz gospodarskih težav. Priporočal je spre-1 jem Ludlowega amendmenta ter rekel: — Vojna I se tiče v prvi vrsti delavstva, kajti delavci, farmer- ■ ji in vsi drugi, ki spadajo v delavski razred, so naj-j prej poklicani in poslani na bojišče. Vojna donaša nekaterim ogromne dobičke, delavstvu pa ne pri-ne*e drugega kot trpljenje in smrt.
Po Martinovem mnenju utegne vojno preprečiti edinole močno, * inteligentno in odgovorno de-law ko gibanje.
I	1 N
AMERIKA SE DOBRO PRIPRAVLJA;
Sest arzenalov produci-ra le deset odstotkov potrebnega orožja in mu-nici je. — Važna naloga privatne industrije.
ROCK ISLAND, 111.. 2t;.j: maja. — Pred petiu>edeinde J* -etimi leti j«' bil zgrajen v tu .t kajšnjem kraju ogromen anua M <iiii arzcnal. Včeraj je prazn«. vala to značilno obletnico Ar - j-" my ( hllonaiKT Association, ka-j-teri pripadajo pionirski častil«-jI ki iu iitUn-t lijab-i, ki s«' I »a vi- -* jo z izdelovanjem orožja.	j!
Kot slavnostni govornik je ( nastopil pomožni vojni tajnik 1 L. .Johnson, ki je izvajal lurd 1 irugim sledeče:
— Še nikdar v mirnem času s*» ni Amerika tako zelo zani- ' jmalu zu važnost oboroževanja : kot ><• zanima sedaj. Predstu nik Roosevelt je prevzel vodstvo in opozoril javnost na to : potrebo. Kongres je radevoije sodeloval. Vojni department so I je z v-o vnemo zavzel za stvar, i (Industrija je obljirbia in tudi jdala vso podporo. | — Mogoče smo danes bol j pripravljeni kot smo bili kdaj I prej, ttwla preveč varne se ne snn mo čutiti. Toliko namreč še nismo pripravljeni, da bi mo gli iti na nenaden poziv uspešno branit domovino. Polovica Obrambnemu programa a r -made je dovršena. Polovico je ' pa treba še završiti, da nam bo; v vseli ozirih mogoče braniti .našo obal.
I Johnson je opisal arzenal v Jioek Island kot največjo vojno delavnico v letih 1917 i»i.' 1^18 ter dostavil.
—	Pomisliti je pa treba, tla Rock Island arzenal iu pet drugih arzenalov izdela le deset odstotkov vseli potrebščin, — orožja in muuicije, — za ar
,mado v vojnem času.
<— Glede ostalih devetdeset odstotkov smo odvisni od .privatne industrije.
—	V deželi je deset tisoč tovarn, ki jih je mogoče takoj iz premeniti v munieijske tovarne. *
Po zatrdilu pomožnega vojnega tajnika ne prekaša v pogledu letal nobena država na i svetu Združenih držav. Do leta 1940 bo imela ameriška ar inatla 2320 letal.
■
NEAMERIŠKA PROPAGANDA
i . __-
i WASHINGTON, D. C., 25.
'maja. — Kougresuik Dies iz j Tex a sil je rekel danes, da bo j od njega predlagana preiskava! neameriške propagande razkri- j la naravnost neverjetne stvari. I Predlog bo prišel te dni na vr- ] sto v abornici in bo nedvomno sprejet. Preiskano bo predvsem delovanje nazijev, fašistov in komunistov.
NOVO SVARILO S0VJ. VjLADE
Vojna bi pomenila konec buržuazije, in proleta-rijat bi triumfiral p o svetu. — Izjava strankinega tajnika Kruševa.
Moskva. Sovjet. Rusija. ;:I0. maja. — V ukrajinskem i-lavnem mestu Kievu se je vr !šil velik ljudski kongres, iu u-Ideleženci so prosili Jožefa Nta-jlina. naj bi v tem ozemlju ua-istopil kol kandidat za najvišji j>ovjet. Pri tej priliki je bil.« i i sprejet a resolneija. v kateri o-j !p«rzarja Sovjetska unija vse 'svoje sovražnike, da je dobro | pripravljena na vojno. 4 Take resolucije >o v Rusiji j vedno sestavljene od vladnili 1 voditeljev ter vsledtcga izrazi'-• jo namene sovjetske vlade.
Resolucijo je prečita 1 N. S. Krušev. tajnik komunistični* stranke v Ukrajini.
—	Sovražnik Rusije, — je
rečeno v nji.--si bodo izkopali
svoj lastni grob. če jo bodo napadli.
j — V slučaju vojne bj se d vi j gnile najširše plasti narodov ter uničila kapitalizem in bur-žuazijo. Ako nas sovražnik iin-pade, se bo dvignil proletari-jat vsega sveta ter bo eiikrn1 za vselej obračunal s svojimi krvosesi. Mi se bomo borili kot se nismo borili Še nikdar prej.
—	Za to resolucijo je bila izbrana Ukrajina, ker po nji take hreipeue naši sovražniki. Mi U-krajinei imamo svoj smodnik na | suhem ter bomo neusmiljeno obračunali z nemškimi in (poljskimi psi. Nemci in Poljaki nas že poznajo, kajti v prejšnjih stoletjih smo se borili ž njimi z gnojnimi vilami, sekirami, kod in bajoneti. V bodoče bodo pa> to orožje nadomestili tanki, zrakoplovi iu strojne puške. Fašiste bomo uničili v njihovi lastni -deželi.
VEST GA JE PEKLA
ALBANY, N. V., 23. maja — Državna blagajna je za d^-set dolarjev bogatejša. Državni kontrole r je dobil "po posti bankovec za $10 in pismo sle-jdeče vsebine: — Prosim Va*, i vknjižite. Denar pripada drža i vi. .
Pismo ni bilo podpisano.
SMRTNA KOSA
V soboto 28. maja je umrla v Brooklynu Mrs. Terezija Biz-i jaik, žena rojaka Štefana Bizja-, ka, v starosti 51 let. Zadela jo j je kap.
j Njeno truplo leži v pogreb-• nem zavodu na Evergreen Ave. i in Hart St., Brooklyn, od koder » bo jutri, 1. junija oib 10. dopoldne pogreb na pokopališče sv. Trojice. Družini nase iskreno sossalje!
J APONCI V PETEM PEKLU
Kitajci so zopet zavzeli! Lanfcqg. — 7000 Ja-^j poncev je v pasti. — Z njimi je njih poveljnik1 Doihara.
II ANKO V. Kitajska. 30. ma ; ja. — Kitajci so dosegli veli i ko zmago, ko so se zoj»et pola -tili Laufenga, ki se nahaja na sapaduem koncil Lungliaj že i lezniee, 1 .'»o milj zapadno od Su- i rova ter obkoljnjejo 7'mh» J m- j poncev pod poveljstvom gen,- j ralnega poročnika Kauži Doi -: hare, čegar 14. diviziji prt ti po-, gin severozapadno ml Lanteii irn .
Japonska armada, ki je za vzela .Sučov, <kI koder se je kitajska armada spretno umakni 1 ta, je initio protlirala ]»roti z.i-padii in za seboj ni mogla do bivati dovolj vojnega mater ja j la, zlasti l>eneina.
Jaj>onski oddelki pa iz zapa . dnega Šantunga napadajo Kvejteh. 85 milj zapadno od Sučova.
V dvodnevni bitki za Laii-feug cenijo kitajske izgube na1 5000. Samo pri zavzetju Lan feiiga jih je bilo ubitih in r;i njenih 2000.
Kitajci tudi poročajo, da ^oi zopet zavzeli Megli i jen ob se- j vernem bregu Rnieiie reke, se-1 verozapadno od Oeugčova, kjer so hoteli Japonci prekoračili reko.
Poročila iz predela zapudiu« ( otl Tieiiein - Pukov železnice pravijo, da so se kitajske di\i-zije, ko so se umaknile iz Sr-čova proti zapadli, razdelile »• | majhne skupine ter napadaj ) Jaiponee z več strani in so tudi branile umikanje glavne kitajske armade iz Sučova.	i
Japonska divizija pod povelj j stvora Kenži Doiliare je sli-1 s n je na meti Lungbaj železni«^ ' in Rmeno reko ter Kitajci pri-J tiskajo na njo o<l vzho^rla, jnya in za pada.
Ta pokrajimi se imenuje Vu-jemuiao — Tempel boga petega pekla. Celi Doiharovi diviziji preti pogin.
Nek ja-ponski častnik v Sang-j haju pravi, da stoji Doiliara! sedaj pre l naj več j preiskn-J šnjo v svoji karijeri in da bj dobil veliko odlikovanje, ah sedaj ne izgubi bitke. Japonci upajo, da ob izvojeval zmago, ker je bil vedn briljanten stia-t eg.
Kitajei st» v petek pričeli veliko protiofeuzivo pri Lanfen-gu, ko je kitajski vrhovni po veljnik maršal Tankafšek fkal f ronto in je s svojimi poveljniki izdelal načrt, po kate-|rem hoče pregnati Japonce z jzapadnega konca Lungliaj že (lezniee, ki brani začasno pre-^Golico Hankov.
I	'
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNE Vid V 4MEWK*
ISCHUSCHNIGG
ODPELJAN j IZ BELVEDERE
; Nemška tajna policija je odpeljala dr. Schusch-nigga "proti severu".:—; Odpeljala se je tudi nje> gova zaročenka.
. i
I DUNAJ, Avstrija. 30. maj;-. — Nekateri Dunajčaiii so bi'i! priča, ko je nemška tajna po lieija odpeljala bivšega avstrij jskega kanclerja dr. K. Schuscn-nigga iz pabiče Belveilere "ne-
Ikaui pri»ti Severn",
Dr. Sehušehnigg je bil odpeljan b S zjutraj v enem izni- d (treh avtomobilov, v katerih so jse peljali tajni detektivi.
j Pol ure pozneje se je odpe-j
-	Ijala dr. Sclmsehniggova zaročenka, •'».") let stara grofica Fug-jger vou Babenhaiiseii v spreni-,'stvu svojega očeta, vpokojem
, 'ga avstrijskega častnika, z dve- j ma avtomobiloma prtljage tu- •
Ali "proti severu**.
i
I Policija je bila odstranjena j otl palače, v kateri je dr. Scliuselinigg stanoval, odkar j». postal avstrij-ki kancler. So-J seli je pravijo, da mora biti pi'-.-lača iapraznjena do torka.
| O 8chus<*liniggovein odhodu ' jni bilo ničesar uradnega nazna-1 injenega, toda nazijski uradniki ' so izrazili svoje mnenje, da se J bo dr. Scbuschnigg najbrže moral zagovarjati pred liajvi-" (šjim sodiščem v Lipskem. Dri;-jgi ])a zopet pravijo, da bi bivanje v ječi v Lipskem mogoče' j škodovalo njegovemu zdra v ju 1 j in da mu bo zato dovoljeno pod i močno stražo živeti v kakem 1 sauatoriju.
[ Drugi viri pa zopet trdijo, da i ( je bilo treba dr. Schuschnigga . dpeljati zJDunaja. ker so neka ! jteri naziji grozili, da ga bodo, . liučali, njegovi prijatelji pa se . ga tudi skušali osvoboditi.
Pred nekaj dnevi je bilo lia-
-	znanjeno, da je ddbil dr. Kurt
-	Schusefenigg hwl živčni napad, j
-	Ob istem času pa je tudi neki t nazijski uradnik rekel, da je bi-1
lo najdenih več listin, iz katerih je razvidno, da je bil dr. i Schuschnigg v zvezi z usmi titvijo več nazijev leta 1934. Med dr. Scbuselinigovimi pri-* jatelji je bilo samo grofici Fng-r gerjevi dovoljeno vsak dan ob-r iskati dr. Sebusehni^ga v zastraženi Belvedere palači.
Truplo je bilo brez glave in roke so mu bile povezane z žico okoli trupla. Spoznali i-o ga 'po indijanski glavi, ki je bila > erkama U. W. (Camp Wig-\vaml u vezana v njegov er.
.Pod odvedbi je dečkov oče juvjel pismo, v katerem mu je odrajalec naznanil, da je otip«1-Ijal sina in da zahteva za o»i-kup $:jO,(M)0. Oče Murray Levi ne je po časopisih in pozneje po radio naznanil odvajaleu, da je odkupnina pripravljena, toda ni kdo s^ ni zgl^sil. , Druge odvovibe Zadnjiii let : ! 1. marca.	Charles V.
Litifelbergli. Ilo]>e\rell. N. J., — I Njegovo truplo j«* bilo najdeno li*. maja, 19i>». Odkupi na ^50,000 plačana. Bruno Rice-ard Hauptmann je umrl na e-lektrleneiu stolu. I 12. februarja. 1933. — Clia-. Boettcher, Denver, Colo. X'rm) se je 1. marca. 1933. Udvajalei* Verne Sankev se je usmrtil, i 3. maja, 1933. — Peggy Mt-Matli. 10 let, Harwiehporf. Ma s. Odikupnina $80,000 pla-rana. Vrnila se je 5. maja, 1933. tKhajalec Kenneth Buck oJisi> !,]en na 20 let ječe. 127. maja, 1933. —- Alary MeEi | rov, Kansas City, Mo. Priiiou ' nji dan izpuščena proti odsko«»-nini ^30,000. tMvsjalee obsojen, .na dosmrtno ječo.
15. junija. 1933. — Willia'ii Hamin, St. Paul. Minn. Šesi; ilni pozneje odpuščen; odkupnina $100,000 plačana. Rog^>-Touhv prijet, pa oproščen, j 1. julija, 1933. -- John Fee-j tor, Chicago, 111. Šest dni pozneje izpuščen. Tcruhyjeva tolpa prijeta. Štirje so bili ot>so-jeni na skupno 38ti let.
7. julija. 1933. — John J. (>' jConuell, Albany, N. Y. lx\>\\-ščen po 20 dneh proti odkupu.-ni $40,000. Sterwley in več njegovih tovarišev obsojenih od .50 do 75 let.
j 10. julija. 1933. — August jliuer, Alton, 111. Pet dni poane-je iapnžčen brez odkupnine. "> j moških in ena ženska obsoie-
Inih.
22. julija, 1933. — Charles F. Urchel. Oklahoma City. Okla 10 dni pozneje izpuščen proti odkupnini $200.000. Pozneje je ;bilo najdenih $125.000. Odva I jalei obsojeni.
j 9. nov. 1933. — Brook/- Haite, 'San Jose. Cal. Odkupnina i\~ bila plačana. Dva odvajalca sty ga ubila, pozneje sta bila prijeta in razjarjena množica je vdrla v ječo in ju lineala.
17. janl, 1934. — Edward G Bremer, St. Paul, Minn. 20 dni pozneje irapuBČen proti- o(ikup-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
VČERAJ JE MORJE VRGLO TRUPLO PETRA LEV1WE-A NA SUHO
NEW ROCHELLE, N. Y„ 30 maja. — V ne-d-lio ob 7. zvečer je pri Devenport Neck v Long Island Sound pri New Yorku morje vrglo na suho truplo 1 2 let starega Petra Levine, sina bogatega odvetnika iz New Rochelle, ki je bil odveden 24. februarja, ko se je iz šole vračal domov.
"G LAS NABOD A'9 — Mew Yoftft
Tuesday, May 31, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. I. fefl
MM £ ■
Najboljši prijatelj	"
\ * v nesreči vam je:	<
SLOVENSKA NARODNA I PODPORNA JEDNOTA
ji BRATSKA, DELAVSKA j PODPORNA USTANOVA
| Sprejema možke in ženske v letih od 1 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti.
| ČLANSTVO: 50,000	'
I	PREMOŽENJE: $7,500.000.00
B Za ožje informacije glede zavarovanje?, H vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ j	Glavni stan:
B 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Malo lnoZemcev zaposlenih v industriji jekla
"GLAS NARODA" 1
(VOICE OF THT PEOPLE)
Onad ud Pabliabed by 8L0VEN1C PUBLISHING COMPANY
(▲ Corporation)
Prank Sakw.X President	j. Lupeha, Sec.
Place of business of the corporation and addresses of above officers:
tl< WEST It* STREET	NEW YORK, N. Y.
^— — . --
45th Year
ISSUED EVERT DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS __Advertisement on Agreement
Za celo leto «U« list sa Ameriko	Ka New York u celo leto .. $7.00
In Kanado ..............«6.00	Za pol leta ................
Z« pol leta ................$3.00	Za Inozemstvo as celo leto .. |7..U
Za Četrt leta................ti-ISO	Za pol leta ................ $3.50
Swfcscriptl— Yearly ><Z
"OLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDEU IN
PRAZNIKOV
-OLA8 NARODA", 21« WEST I8U1 STREET, NEW YORK, N. TL TELEPHONE: CHelsea S—1242
DOPISI brea podpisa in osebnosti as ne prlobčnjejo. Denar za naročnino naj se Ua«oroU pofflljati po Mousy Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se uanr tudi prejšnje biva)ifi«e naznani, da hitreje naJdc no naslovnika.
KAJ POMEN? ZMAGA REPUBLIKANCEV
Ko se je začelo pojavljali na španskem bojišču itaMjdit.s sko in nenriko vojaštvo, so se žarele nekatere države zg&žiti na«I tem, in v Londonu je bila ustanovljena tako imenovana ne-interveneijska komisija, čijc svrha naj bi .bila preprečiti vmt : a vanje tujih držav v notranje zadeve Španije.
Komisija je začela poslovati. Prigovarjala je in prot-j-tirala, Hitler in Mussolini se pa nista brigala za njene prote--te. Xa Španskem je bilo čedalje več nemških in laških vojakov.
Komisija je lepo zadremala, zdaj jo pa hočejo zbuditi iz panja.
Nove pogodbo, sklenjene med Italijo in Anglijo na eni ter Italijo in Francijo na drugi strani, namreč določajo takoj-i *en odpoklic tujih prostovoljcev iz Španije. Ne intervencijska ko m rs i ja naj bi skrbela, da »se bo odpoklic v redu za vršil.
Vse pa kaže, da komisija ne bo imela dosti dola, in bi bilo vseeno, če bi jo tudi zanaprej pustili spati -panje pravičnega. —
Niti F rancija niti Anglija namreč ne verjameta, da bi Italijani odšli Lz španskega ozemlja pred koncem državljanske vojne.
Mussolini je v svojem nedavnem govoru, ki ga je imel v Genovi, precej jasno in razločno povedel, da bo ostalo njegovo vojaštvo na Španskem prav do Franco ve zmage.
Istotako je z Nemci, ki nameravajo še po Francovi zmagi ostati na Španskem.
V njihovih rokah so najvažnejše strategične točke, kontrolirajo vse utrdbe in aerdronie.
Nemci so zgradili v deželi v neposredni bližini francosko meje več kot deset modernih aerdromov s 'podzemskimi hangarji ter močne utrdibe ob Pirinejskem pogorju. Ker je v tem delu Španije že vele mesecev mir, so te obširne vojne priprave posdbne važnosti in jwraena.
Pristanišči Bilbao in Pcsajes sta v rokah Nemcev. En sam pogled na zemljevid Evrope pokaže, Itako važni sta li dve mesti kot subrnarinski oporišči za ogrožanje angleških komunikacij v Gibraltarju in Rokavtskem prelivu.
"Nemcev ne bo pregnala iz španske nobena neinterven-cijska komisija. Edinole zmaga španskih lojalrstov jih'laliko
' V L	* ' f 4 T f ' . .	...	. .	.Vi
prežene. ■	:	...
__V/ ' _—
■—g——. 1 1..1.	i,iii„	■	il	„,	1 ■ ■ h	.	—
Denarne '' ' —— pošiljatve	asa
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO	V ITALIJO
Za « '2.55............Din- M® Z« t « 35............Ll» 100
« ................Din. 200	« 12.25............Lir 200
« ................Din. «00	« 29.50............Ur 500
HIM............Din. 5u0	« 57.00 ............Ur 1000
J23.00 ............Din. 1000	$112.50............Lir 2000
«45.00 ............Din. 2000	S1674W............Lir 8000
KH u OBNl SEDAJ HITHO MBNJAJO BO NAV*DBWa OBN0 PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
Mm lapInUls vaftjtt tmmkm k* s«srmj m*<dmK MU v dbnrlMl aU ttmh isTsUnjsms ia MJie pacala.
ST Izplačila v ameriških dolarjih ^ j
«a ^hHli » L- tsrats «ss>nM...........« *M	l
flA— " - _flMS	j
l 2 • '
P*^	* ................ ■■ PL*
M0— " • _mIM
" "---««u«
Prsjsauiik dobi t- iUiss kraja iaplnCOn v asUrjlh. EDJNA ililMnj mataJBMO PO CABLE LftTTftS IA
mnmoiu	*
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY /»lil Naroda'*
«
NAJVEČJI j HOLANDSKI f PAZNIK i
■ a
Najnovejši potni- I ški 'parnik Holland I America paroibro- I dne družbe, Nieuw I Amsterdam na svo- 1 ji prvi poti čez At- 1 lantik, prihaja v 1 newyorsko prista- fl nišče.	1
Le eden izmed vsakih dese- , till delavceV v ameriških jek- i lamah je "ne-naturaiiziran t nje rodeč," poroča American Iron and Steel Intistute.
Na podlagi poročil, sprejetih od več kot dvajsetih pogla- ; vitnih jtfklarnih industrij, njihova organizacija Iron and Steel Inistitiite ceni, da danda- 1 nes iamed vsakih desetih delavcev, zatposlenih v jeklarni industriji, sedem jih je tukaj rojenih Aimerikancev in dva Hta tujerodna naturalizirana državljana. Po tem takem le po eden izmed vsakih desetih delavcev je tujerodee, ki ni še postal ameriški državljan. Položaj je po taki cenitvi povsem drugačen, kaknšen je bil preti 30 jeti. Ko je kongresna priseljeniška komisija 1. 1908 izvedla preiskavo o industriji jekla in železa, je našla, da 6 delavcev izmed v&fkih desetih je bilo tujerodnih. Tedanje poročilo je tudi nabasalo, da Izmeri tujerodnih .. delavcev v ■starosti čez 21 le£ 'ki so več koffK^ lafc v Zdrftženrh državah, bil<^ opažirti malo nagnjenja, da <bi hoteli postati državljani Združenih držav.
Tekom zadnjih tridesetih let. ni le nastala velika sprememba, I kar se tiče proporci je tuj o rod -' cev v jeklarnali in železarnah.; marveč tutdi razmerje narod-, nostnih skupin zaposlenih tu-, jerodcev se je znatno spremeni- ! I o. Zadnje proučevati je a/me-1 rivkega zai\*oda za jeklo in že-, lezo polcaizuje, da sedaj skoraj 19 odstotkov tujerodnih delavcev v tej industriji je italijanskega rojstva; 1. 1908 le priibližno 6 cdst. jt1 bilo italijanske narodnosti. Slovaki. Poljaki, Jugoslovani (zlasti Hrvatje in Madjari so tvorile narodnostne sknpine, »ki so bile tedaj močno zastopane. Institute poroča, da sedaj približno štirje odstotki tujerodnih delavcev v jeklarni industriji so se rodili na Nemškem, tri odst. na Angleškem, 5 odst. na Madjarskem, 19 odst. v Italiji, 13 odst. na Poljskem in 34 odst. v drugih slovanskih deželah. Ostalih 22 odst. skupnega števila tujerodcev v industriji jekla in železa se je rodilo v drugih krajih sveta.
Najvažnejša razlika pa med tujerodnimi jeklansikinii delavci današnjega dne in onimi 1. 1908 je dejstvo, da znatno večje število izmed njih je pridobilo ameriško državljanstvo potom naturalizacije. Razmerje naturalizacije med jeklarskimi delavci je 66.7 odst. dočim isto razmerje za vse tujerodee sploh v Združenih državah. mcšikih in čez 21 let starih, je ipo ljudskem štetju leta 1930 znašalo le 58.8 odst.
Veliki upad im igrači je od 1. 1921, posebno pa od 1. 1930 naprej je brezdvomno vzrok za zmanjšano število tujerodcev v
jeklarni industriji. Kar se tiče maujšega števila inozemcev formed .tujerodnih delavcev v tej industriji, poročilo Iron and Steel Institute je mnenja, da vzrok tiči v tem, da tuje-lodci dandanes boljše razumevajo naturalizaei.fsko postopanje in želijo bolj kot tedaj postati ameriški državljani. Vsled tega nagnjenja več kot tretina tujerodnih delavcev v industriji jekla in železa ima danes državljanski ipaipir.
Tud i .k imiipan i jwk a pra v i l a pri zaposlovanju delavcev so
prispela k dejstvm, da izmed vsakih desetih delaivcev v tej industriji devet jih je ameriških državljanov po rojstvu ali po naturalizaciji. Kakor je znano, mnoga velika podjetja nočejo zaposlita ljudi, ki niso ameriški državljani, in so celo oidipustili že zajposlene inozem-ce. da jih nadomestijo z ameriškimi državljani.
VELIKA AVTOMOBILSKA NESREČA
Blizu Manheim, N. Y., neda-jleč od Little Fall* se je v p«-• tek zjutraj ob 5. pripetila ve'.i-,ka avtomobilska nesreča, p;Ij kateri je le malo manjkalo, daj štirje 1 j ud je niso izgubili svo j . (jega življenja.	s
i V četrtek oft) 10. zvečer so se [odpeljali iz New Yorka proti j Piescot, Unt., Canatla Henry j Highani, chiefmcssnian n a. parniku Washington iu njego-J , va žena <Mimi, hči rojaka Leona Štrrkija iz Hempstead, li. , L, Thomas Whitlock, bartender na parniku Washington in > Charles Ralyea, steward na i-. stem parniku.
Namenjeni so hili k Whitloc-. kovi ženi v Kanadi.
Avtomobil je vozil Withlock, ■ poleg njega pa je sedel Balyea, , zadej ]>a lligham s svojo že . no. Razun Whitlocka, ki je vo-
-	zil, so vsi spali. V gosti megli i pa je avtomobil za vozil s ce-l ste, zdrknil po nizkem pobočju
-	na polje, med potom pa je po-
-	drl reklamni napis in slendjič z ? vso silo treščil ob drevo. Vr^i . pobiti so se komaj izvlekli iz j razbitega avtomobila. Mimo je
k sreči pri vozil tovorni avtomobil, čegar šofer je opazil ne-j srečo. Naglo je odpeljal proti ? gasolinski i>ostaji ter poklical [ amil)ulanc«».
Dr. McEvilly je WTithlocka in . Relvea, ki >ta bila manj poškodovana, obvezal, liighama in . njegovo ženo pa je odpeljal v . bolnišnico.
Highani je bil zelo pohit po i glavi, njegova žena pa je bi i a pdbita na kolenih, hrbtu in vra-. tu.
Wrthlock je nadaljeval svojo i pot v Kanado po železnici, r ravn tako so se tudi Higharn,
i
njegova žena in Relvea vrnili z j i železnico v New York.
Ko sta se Highani in nje 'gova žena v soboto 'proti ve-jčeru vrnila domov, sta le ma-I lo mogla povedati o nesreči, 4 kajti, ko se je nesreča pripetila sta spala, pozneje pa sta bila dalje časa v omedlevici. Sedij doma celita svoje rane.
DVA NESREČNA MRLIČA
Posestnik Andrej Zupančič iz Hotiča je pripravljal 16. maja na desnem savskem bregu drva in jih je v čolnu prevažal na svoj doni. Pomagal mu je pin Janez. Ko ju je tok zanesel v bližino peščine sredi reke, sta ugledala truiplo, ki je štrlelo iz valov. Prepeljali sta truplo na hotiško stran ter sta o na jdbi obvestila liti jske orožnike. Po policijskem dnevniku so ugotovili, da je utopljenec .Janez Bajt iz Dcpale vasi v kamniškem srezu. kjer ga pogrešajo ž«1 od začetka maja.
Janez Bajt, ki je bil zadnje čase pred svojim nestankom močno potrt, je prišel 4.. maja k svoji sestri Heleni Vrhovni-kovi, kjer se ni dal potolažiti. Ko se je poslovil, je zaklical: " Zbogom, zdaj se ne vidimo več!" Na žalost so njegove besede ;bile resne. Naslednji dan 1 je nekdo prinesel na dom Janezov kloibu'k in suknjič, ki ga je našel na bregu Save, nedaleč
od mostu pri Sv. Jakobu. Trup.' lo so prenesli v mrtvašnico v Hot i ču. •	i
Huda nesreča je zadela u-' gledno družino tzlakerjevih v j Gradiiških Lazih. Ko je bila gospodinja zaposlena s šivanjem, so se odstranili iz sobe otroci, med njimi 5-Ietni Milan, ki je našel v kuhinji steklenico z vabljivo tekočino. Nagnil jo je in krepko potepi i 1 pa že kriknil od bolečin in .se začel zvijati po tleh. Vsa pomoč je bila zaman. Fantič je srknil ocetno kislino. Poklicali so zdravnika., ki je malemu nesrečniku izpral želodec. Vendar je preobilni požirek kisline že storil svoje in je otrok ponoči izdihnil. Z Izlakerjevo družino sočustvujejo številni znanci.
GREEN NI VEČ ČLAN UNITED MINE WORKERS
WAS HINOT( >N, I). (;,, maja. — Izvršilni odbr United, Mine Workers, kateremti; lia čeluje John L. .Lewis, je-VzeL ;<lanes naznanje iz^op. WiiliC-vina Greena iz organizacije, .-r-iGreen, ki je predsednik Amer. delavske federacije, je bil št i ride set; let član United Mine Workers. Izvršilni odbor mu očita, da je izdal U. M. W., ker je priznal konkurenčno organizacijo Progressive Mine WTork-ers.
-.
Peter
Sam ne vem, kaj je letos z H vremenom. Konci inaja sino, pal bi človeku v New Yorku ne bi-1 la zjutraj in zvečer zimska su H knja nič odveč.
Solata, toliko da je pogleda-H la iz zemlje, adaj se pa ne ga-1 ne več. Prejšnja leto smo se je I olb tem času <že preotbjedli, in vi New Yorku so bila 30. majaB javna kopališča odprta.
\r neposredni hližini • kraja,I kjer živim, je Columbia Park, I kjer je bilo včasi zelo živahno ■ Zabavišče poleg zalbavišca, "sre-B «ii pa velik hazen, v katerem seH je kopalo staro in mlado.
Vsako pomlad sem stopil en-1 krat ali dvakrat pogledat, ka-I ko je ženska moda napredovali; ■ oziroma nazadovala.
Ko sem bil zadnjič tam, so i-l uiele na -ebi mlade kopalke do ■ l»ro poti dolge zidane hlačketH I »reko čiprsja pa Zidano ruto. I Zdaj imajo mogdče že -dostiB manj, to<ia zdaj m^he zanima-■ jo več.'.' '' • "
Za h*d je skrfljel star hutlo-l niitVert- Nemec, ki ni mogel trpi'-B
oziroma gledati iiemorale.l Vsaki nespoiltfbnoVti je možate! j obrnil hrbet, in mladina je iin-.'-l jla svoje veselje.
Ce ga je kak tujec vpraša!,! kakšna je voda v kopališču —■ 'sladka ali slana — tihi je pre-l pričevalno odvrnil: — Od deve-l tih zjutraj do petih popoldne jeB jsladka. Po peti uri popoldne jel pa slana.
' Letos so skoro polovico par-l jka porabili za nove ceste, vod 3-1 če proti Lincolnovemu tunelu.l Druga poh ica je zapuščena in I , mrtva, že vsaj podnevi. Ponoči I jo bodo nekoliko oživeli zalju-1 bi jeni pari.
Zdaj je pa celo za ljubezenl prem raz.
> Iz 'bivše Avstrije poročajo, dal je nemška vlada zaplenila sta-I rodavni benediktinski samostani v Marijinem Celju na Štajer I skem. To božjo pot je vsako k-I ' to dbiskalo do 150,000 romar I jev.
Dosti Slovencev je roinalol tja, kdor pa ni bil osebno tanj pozna že vsaj marijaceljsktl kapljice, ki so .bile univerzalne! zdravilo zoper vsako, bolezen J pa naj se je lotila živali ali člo I veka.
V samostanu so^iieprecenlji- 9 i ve dragocenosti.; V. samo&tau-1 ški knjižnici je< nad 30,00t*
knjig., i i	r
Hitler se najbrž n^r bo zado-l voljil z zajpleufbo samo tega sa-l mostana. Na Gornjem Štajer I skem in Koroškem jih je parj ki so še več vredni.
Kaj bo rekel na to dunajski! kardinal Innizem, ki je tako I navdušeno pozdravil I^itlerjev j prihod v Avstrijo, da ga je mo I ral sam papež pozvati v Rimi in ga tam prav pošteno ošteti ?l
^	I
i •
Bilo je lani ob tem času, kol me je pripeljal vlak na postajo! v Gowandi, N. Y._ Tja sem sel odpravil v •prvi vrsti z name-1 nam, da obišfcem svojega xlotiej I neznanega prijatelja Čalijal Strniša. Nikdar se ne bom ke-| sal tiste pott.
'Še prej sem pa naletel v Go-1 wandi na svojega,osjega roja ka-Idrijčana Jakoba Gnezdo, njegovo p^sftrežljivo ženo in pridne otroke. , Idrijčanov j^ šl0 strašno wa ■ lo po svetu. Doma jih je drža Ia jama, ki jim je dajala življenje in penzjon.
Navzlic temv se,dni je pa na mojem krajem pptoy^njn najmanj desefckr^i primerilo, da sem db slučajnem srečanju in stisku desnice zaslišal .pojočo govorico 'Srebrne doliae: —. Nu, tak s* panšn, nuT Tak srične ači!
••a LAB
I .
N A B O D A" — New Tort
Tuesday, May 31,1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X
I Kratka Dnevna Zgodba 1
VALU BRATINA::
SEM IN TJA PO IDRIJI IN OKOL NJE
Idrija ni španska vas. Res ne, odkrili in raavpili so jo. ie prod davnimi stoletji — menda že pred Kolutnjbom. In danes ga ni Slovenca, kaj Slovenca — človeka sipldh v tej veeoljn? soLzni dolini— ki ne bi vedel, da Idrija ni španska vas, marveč že atoletja staro in slavno mesto. Ni ga človeka, pravim! Ne verjamete? Prosim: nekoč ko me ipo daljnih nemških de-želaih tavajočega zatgrahi brezmejno domotožje, odprem debele, inipozantne bukve in glej-
nieiii zanesenost in če me je kdo vprašal, od kod sean, nisem odsihmal več odgovarjal "iz dežele Kranjske, kjer je Valvazor doma" temveč trkajoč se na prsa, kratko in malo izjavil: "iz Idrije".
Taka je ta reč.
V Idrijo lahko prideš po različnih potih in na različne.načine. Lahko pritrdbentčfi s pd&to, lahko prihromiš z av toni, (prizvončkljaš s kolesom* gics pa laWko tudi peš. Če bi se bila rajnka Avstrija malo
te: ko sem že mislil, da sem od vseh pozaibljen in zapuščen, najdem v tistih bukvah med drugim zabeležena o na^i mili, oboževani Idriji tale spodbudna dejstva: "Idrija je rudni* Ško m*«sto v okraju legatee na Kranjskem in leži v globoki, k(rtl.u pod ob ni dolini. Idrija je ^etlej^ol^rajne, sodni je obse-gaj«H'4?ga 322 kvadratnih k<m. z osmimi občinami,, 03 kraji s 1 o,483 prebivalci — večinoma Slovenci, tla, večinoma Slovenci (mieist Slovenen)," tako je zapisano Me*to samo oa šteje (I. 1890) 5.084 prebivalcev, tudi "meist Slovcnen."
I^eta 1497 ustanovijo rudnik ei nob rove in ži vos rebrne rude, kateri preide leta 1830 v dr-
Lici C* > >l>ul\l I ^Vtn 1	\ *nm
bolj podvizala z gradnjo železnice, «bi jo tu pa tam lahko odrinili tudi z brzcem. Edino z letalom, mislim, bi ne šlo prav gladko, kajti utegnile bi nastati težave glede pristanka. Težko bi bilo namreč najti ti-
, *to ped ravnice, ki je potrebna za pristanek in odlet, da se j tako Izrazim. Ce bi se pa vendarle našla, 'bi si moprel to drzno akrobacijo dovoliti le naj-'•»pietnejši pilot, zakaj tesna veriga strmega hribovja, ki oklepa Idrijo, bi dopustila le strogo navpičen salto mortale. | Sicer pa je to pesem bodoč-jnosti. Doslej je bil promet reguliran priibližno takole: čez Vrhniko, skozi svojstvene Rov-te, preko Sv. Treh kraljev, Ma-
žavno last s približno l.500 rudarji. fiet« 1892 so izkopali (WJ.478 ton živofirebrne rude in 564 tone čistega, živega srebra. M«i? mineral i jami je še posebne omemibe vreden Idrialit. Po-le-jr rudniške^sra ravnateljstva, sodni je, davkariie in drugih — več ali manj priljubljenih uradov bi bil t omeniti še čipkarsko strokovno šolo, gozdarsko iolo in .realko seveda, katere dvojno obletnico smo obhajali leta 19.16. Nadalje ne smemo TOzatoiti ifUdelovalnice platna, čipk ter brinovca, da: "Wa-''liolderbranntwein-Brennerei **. In vrliu vsega teater, gospoda moja, da. pravi teater z ložami
Itd..
To prebravši povrne se mi pogum v	»n kaj čuda, če
«e je moj skromni prirojeni ponos do katerega ima pravico vsako živo bitje, prelevil v praveati napuh. Kajti, če vodi evidenco o mojem rojstnem kraju 'dafjni Berlin, vendarle nižino na "podmeteiiQi" v Idrijo priplavali. In ko sem še rvHdel,* da si je bil	raujki
Napoleon I. vzel spormin nekaj eoniov našega srebra, na katerega se je spomnil c/b svoji zadnji uri na sv. Heleni, ter ara testamentarično zapustil enemu svojih mnogoštevilnih sorodnikov — in "ko mi je bilo navnezadnje razodeto. da leži Idrija na najnevarnejši potres-
rijo Magdaleno (kjer je sklada! sonete Anton Žakelj — rodoljub Ledinski) in doli čez Kovačev rovt iso romali, prepevali in kitaro Igrali študentje. t>laninci in druge poetične duše.
Cez Škof jo Loko. skozi prelepo Poljansko dolino in idilične Ziri preko Raapolja in po rajdaii mimo Amerike, Marofa. Prejnute so zvončkljali kolesarji. Žerovci in Poljanci pa so dovažali slanino in dobavljali utsnje. Hodili so v Idrijo tiudi na nabor. To so bile hude reči. Brez spopadov ni šlo. In če so po končani "bitki" vprašali Žerovce, kako je bilo. so se ti — hoteč ohraniti svoj sloves — odrezali: "0, ni bal hat, ni 'bal hat, ane dva al' tri se bal pahladl." Skozi smučarski Log«čtec, Hotedeiteieo, preko zasanjanega Godoviča, skozi skrivnostno Zalo, mimo Za god a (tak o rekoč glavno žilo v širni svet), so se vozili me&čani s pošto, visoko urad-nrštvo s cesarskimi kočijami, a furmani so s težkimi pairizarji vozili živo srobro na logaško postajo, od tam pa pšenico, rž in turščico, mnogo fcunščioe ter kolonialno, špecerijsko in no-rimiberško blago v Idrijo. Preko planinskega Cola in Črnega Vrha, ipo "ključih" so z osliči tovorili Vipavci in Vi-pavke s figami, grozdjem in
ni točki, tedaj je prekipela v,drugo vipavsko prikuho. Vča-
ii--------jij-im -i-iii—L- ....... ...... t 'g«™™«™«
Važno za potovanje
n Mer Je Minili sata«* * *ar1 kraj MSaM*.*** * tmm, |» m>i i>iii. ^jMNfM * «Mk Hwwlt Vili wli
Stopil	9*mrn. ^
ps^aje pav««tm ArveRertla.
patai Hal«. s*iajs km tpitk m kar Js aa friapMk hmm *
. % - .-t * -""-h "» t »* ' Mi*l«ilJaSI ||| — iMiliji *a Hiilip Imilti hev
m trni* w i ai m i......... MM BMNTRY r—MU.
SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Trmi Buran)
216 Weet |6th Street
$ih je po tej poti prikorakala tudi kaka a/rmatda.
S tolminske strani so preko Cerknega in skctzi Faro ali Spodnjo Idrijo nosile "Kmin-ke" v "<kasči'h" "suše srušče" in "krhlje" v lempah pa kislo mleko. Tudi sicer je bilo občevanje s Kminci in Kanoimelj-čani precej živahno. Nekoč prinese pristnokrvni Kminec v Idrijo k urarju staro nihalo svoje stenske ure, češ, da mu ura en -gre. Urar seveda zahteva,, naj nra prinese nro, če hoče, da mu jo popravi. Očka s Kminskega pa z vsem temperamentom 'zamaihne in zafi-lozofira: "Kej ura, se ura je daibra, le mahadral na grije čje m* pa les."
Z Vojskoga skozi Nikovo (ikamor je hodil Stefne žabe lovit) ali če« Pri ogel (slavno lovišče "krumpežev" <fgringl-nov" in "gTiiri|)lnov") so se prejšnje čaise priklatili požrešni vo&ovi. V novejši dobi pa vozijo Žontovci in Čekovnkarji s Dohlevnimi voliči špevte in hlode. S šipevtami in hlodi je zalagala Idrija tudi "Klavža". ki jih je prinesla na ^Lejništat* iz Bele iz/pod silnega Tisovca. Povodnji, ki so jih te klavže pbvzročale. so bili Idrijčani ta*ko vajeni, da jim ?e bilo kar dolgočas, če je nebo del j easa! štedilo t. nevihtami.
Oe bi razkazoval Idrijo popotniku, prijatelju, bi mu jo odkrival takole:
Prišedši skozi Zalo, recimo, bi zavil -z njim najprej k "Divjemu jezeruki je tako "strašno lepo, poudarjam straišno lepo, da ga nima para. Tam raste zdaj tudi roža, ki se ji "(kranjski jeglič" pravi (primula earniolica). Idrijčani trde v svoji domišljavosti, da to rožica ne raiste nikjer drugje na svetu. Nato bi si ogledala klrijsko "iNiagaro", vodopad Idrijce pri " Kobili.^ Potem bi sla malo po Rakah mimo ci-gounskoga mostu pri Zagodu in Delbeli skali čez Sinulkovlše na Tičnico skozi temne gozdove če« "Pringl** in po vseh »soteskah in vrh ah, da bi mu bilo tesno pri srcu od čudovite fantastike in grozne tišine. Nazadnje bi stopila na "Kobalove planine" kjer izvira tik pod vrhom studenec, da ne moreš raraumeti, kje se nabira taka množina vode. Potem bi šla navzdol čez "Kalvarijo" mimo Križevega pota pri Sv. Antonu, polog sv. Trojice, najlepše podružnice sv. Barbare.
Ponoči pa bi ga prepeljaval po mestu, po tihih, skromnih ulicah, ki niso ulice, marveč stezice in stopničice med hišicami, kalkor pri jaslicah.
Nazadnje bi se ustavila na "plavcu" pri "veliki štirni", idrijski fontani. Srebrn ščit bi plavid nad nama, čista, mrzla studenčnica bi iz štirih skrivnostnih ri'bjfli glajv taj-nostno šumela: Midva pa bi jo zajemala prgišči in pila na zdravje vseJh, ki so kdaj hodili tod s tako sladkoJbridko bolecmo , . .
Aleksander Trojanovsiki
-Poslanik sovjetske Rusije v Združenih državah.
ZA GOETHALSOV SPOMENIK
WASHINGTON, D. C., 25. maja. — Predsednik Roosevelt je podpisal včeraj predlogo, naj se dovoli za spomenik pokojnemu generalu majorju Goetiialsu $160,000.
ZLATA POROKA
Pred pol stoletjem je bil prav tako cvetoč maj, kaikor zdaj, ko sta stopila ipred ol-tar sv. Martina v Šmartnem Ivan Do-bravec in njegova nevesta Ber-lotova Francka- Prebila sta v vTzglednem zakonskem sožitju mnogo prijetne pa tudi težke čase. Zdaj, ko jiana je pogled uprt v preteklost — gospej Doferavčevi je 69 let, njenemru možu pa 73 let — imata za seboj pester kos dogodkov. Ivan Ddbravec se .udejstvuje že nad pol stoletja pri gasilcih. Upravljal je že vse funkcije: tudi še zdaj, ko je v visokih letih, je še vedno član domače društvene mprave in župnega nadzornega odbora. Ob 25-letnici članstva je dolbil srebrno medaljo, letos pa je dobil gasilski križ za zasluge. Pred leti pa
GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREB NIK V NEW YOftHtF In POPOLNI	IN
OSOUCI POGREB Ud $140 VIfijB
preono greste kam drugam, obrniti ic na na* poorebni zavod, ki vam BO naj. boljše postregel po najnižjih cenah OMbno vms bo obisk«! nail zastopnik, ki vam bo po-
ww mhi la dal vaa tfruga pojasnila. NEW YORK, N. Y. II BROOKLYN, N. t.
455 W. 43 3t. | 219 Atlantic Ave.
Circle 6-7393 (I maih 4—76 n
Ustanovni k
spomin, zla«ti se spominja v«eh požarov, ki jih je gasil. Nepozaben mu bo ostal veliki udarec,, ki je pred 36 leti zadel Vače. Trg je pogorel do tal. Dobravec je pomagal tedaj gasiti tri <lni in dve noči. Z gospo Francko sta vzgojila in spravila h kruhu štiri bratove otroke, sama pa sta izgubila f
sti tistih, ki prejemajo napredno časopisje že petdeset let v hišo. Ob čestitnem jubileju so se Litijdni in ostali prijatelji spomnili vrlih zakoncev in so jiana hodili stiskat poštene, od dela utrjene rOke.
. I ., .	. 1 . 'VV: otroka že v prvem letu zakona,
ie bil izvoljen tdui za častnega;
člana. Jubilant ima iaborenjZIatoporočenca sta v redki vr-
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
M*
pošiljamo v staro do-, movino. Kdor ga ko- j če namočiti za svoje j porodnike ali prijatelje, to lahko stori. —i Naročnina za stari! Inj stane $7. — Vj Itabjo Hsta ne poii-i
Poucrii
spisi
AHN'S NEW AMERICAN 1NTERTKKTBR. —
Trda rez. 27» atrao*	Cena $1.10
Učdr knjiga za Neuioe In za one. ki ao nem-Kine zmožul.
AMERIKA IN AMERlKANCl. »pisal Kff. J
M. Trunk. (6<>8 strani.) Trdo vezano
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev: njihova društva ln druaa a«ruuue UHlanove. ltogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANUIJCŠKO SLOVENSKO »FKILO. Slavil dr.
F. J. Kern. Vezanr	Cena $2.00
BDRSKA VOJSKA. 95 strani.
Cena 40c
BODOČI DRŽAVLJANI naj oar«** injifin — "How te became a citizen of Ue United States**.
V tej knjigi so vsa pojasnila ln aako-ui za naseljen'-	Cena 3&C-
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA
ZA BREZPOSELNE. 75 strani.
Cena 35c.
DENAR. SpiKsi dr. Kari Eoglift.
£16 stranf
Denarni problem Je zelo zapleten ln teta ven in ga ni mogoče storili vsakomur jasnega. Plaatelj. ki je znan Ce«kl narodnogospodarski strokovnjak, je razSirll svo1- delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orlenUinl epla
0	denarju.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIV1NOZDRAVNIK, spisal rranjo On-
1	ar. ^78 strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega ftlvtanrejca;
opis raznih bolezni ln zdravljenje; alike.
DO ORH1DA DO BITOLJA. Hrani.
Zanimiv potopis s slikami ***Uu krajev naie nlare domovine, ki ao siovuimb la malo znani.	!
: Osna 70c.
GOVEDOREJA. Rplml R. Lefrart. 143 atranL H sliksn*'
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 strani. '
Pol jod ni spisi o naravoslovju fa Sveadoanaa-•tvn.
Cena 50c.
hOKO&IEREJA. Hestavll Valentin RSzlnger, M strani Cena tidovea .... M BroA. .... J9
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. M strani.
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (IJrbanl.) Ves.
Cena $1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VRDBNJC7. 111 str.
Cena 50c.
s
KUBIČNA RAČUNIOA. Trda vaa. 144 . Navodila sa lzraCuna nje okroglega, /esans ga ln teaanega lesa.
Cena 75c. ■ : , « • LJUDSKA KUHARICA, najnovejla In praktlCaa atdrka navodU aa kuhinjo in dna '
Cena 50c.
MATERIJA ie RNERGUA. Spisal dr. Lavo Osr-malj- S slikami. lbO stran* Nauk o atomih. asolelraHk In elaktronih. Po-IJadno plaaoa rasprava o lsaieaioa uodersa
Cena $1.25
Spisal Aataa tat S	'
m atranL
Kajlga aa Mlakarjt la UeMteUa aiekaratva
OMR $LOO
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo ip dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vei. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša iz-daja, 728 strani.
Cena $6.00
s- / \
NAROD. Ki IZUMIRA. 101 strani
Poljuden oola najsevernejšega naroua na svetu. «Jego\e Aet.fi ln navade.
Cena 40c.
NAflE AkODIJIVE ŽIVALI v PODOBI ln BESEDI. opisni Krnu Erjavec. clrani. Brf»5.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez.. Knjiga je namenjron v prvi vrsti »n Hlnrlmo, ninpUio in strojno ključa v ni£arstv» '»r iplp-zoiivn rsl tii.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, H|.l»nl H. MAJflK. Trije • teti: hjj. 141.	strnili. (Vnn inrliko vp?
Poijuiien ln nalanren opis rnjkrlt in novega »vera. Spis se čltn knkor znnimiva puva« ter je sestavljen imi najiKiljšili virih.
Cena 50c-
PRAKTIČNI RAČITNAR. Tr.la ver. 251 »tr... Priročua kujižira, ki vsebuje vse. kur Je pri nakuuu <n prodaji »"otrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SOIH)BNE KII.OZOr lJR
Spisal ilr. F. Veber. »41 Strani. Knjigo toplo pri|»oro€aiuo vsakomur, ki se hole seznaniti a glavnimi či.amt sodobna filozofije.
Cena 70c.
RUSKI REALIZEM, »pisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani.
V	knjigi so opisani predhodniki in klejnl utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
Cena $1.50
SPOMINI.	Jože LavtlZar.) J43 strani.
V	tej knjgi otnja na S zna nt potopi sec iupnlk I^avtlžar spomine na svoja brezštevilna »)0-tovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena bros.	Cena 50c.
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGI.EŠKO-SLOVRN-
SLOVAR. 148 strani.	Cena 90c.
8LOVEN8KO NEMŠKI SLOVAR. 14S str.
Druga polovica knjige vsebuje nemfiko-alo-venski slovar In kratko slovnico slovanskega ln nemfikesa jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. 852 strani.	Cena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc FovSe.
cena bros.	Cena 50c.
VELIKI V8EVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka aanimivih in kratkoCasnih spretnosti; burke in Šaljivi poskusi; vedeievalna tabela; punktlranje; zastavice.
Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKI. 1*8 strani.
Knjiga je izfila v aaiofbi Vodnikove druibe ter vsebuje llvljenjeplse moS. ki so s svojim delom privedli slovenski narod la auSenJstva t svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. T8 strani.
Zanimivosti la ruske zgodovine ln na t anten opis vojafike republike aaporoikih konkov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELITA. «2 strani.
i	Cena 50c.
VERNE DUŠE V VTCAH
Spiaal Prosper lferimee so strani. Gena., st Eden najboljith spisov francoskega - mojstra. U naSega kmetakega RvUenJa.
VOLK
ORNIK
i)
• •
•LM
.1JM
ZADNJI DNRVI NESREČNEGA MAMA _«N
»8 LSI NKBODX«- InrIM
. '.as.,,	g-aggg
^^^ ROMAN
Tuesday, May 31,1938
LABGEST SLOVENE DAILY IN U. i.
oj za ljubezen
Razne vesti.
SOLA FAKIRJEV POD ZEMLJO.
IZ ZlVUEIJA □ ZA "8US NAHODA" PRIREDIL: I. H. 16
Roaana v resnici ni vedela za naslov in zanj tudi ni hotela vprašati. Pa tudi ji ni 'bilo preveč neprijetno, ker ni mogla naslova navesti. Drugače bi mogel Ralf Tieferibach — tako si raitdi — izvedeti za njeno bivališče in tamu se je hotela izogniti, ne da bi vedela, zakaj. Nek občutek sramu se je poloti, kadar ee spomni svoje izjave pred sodiščem. Se vedno se zelo boji, da bi mogel misliti, da je iz ljubezni do njeiga tako izpovedala. Kako <sta si Uiišula iu Tiefenbach, ni vedela. &e vedno je *bilo mogoče da še nadaljujeta s svojimi dno-šaji in da bi mu Uršula izdala njen naslov. Mogoče bi ga potem kaj napotilo, da bi ji odgovoril na njeno pismo — tega pa ni hotela. Iz njegovega življenja je morala popolnoma izginiti.
In ni vedela, da je šel za njo v Hamburg in da se je peljal mimo nje in ravno tako ni vedela, da je kmalu nato, ko je prišla s parnika, dospela za njo brzojavka na ime Miss Rozana Marten, stewardess.
Te brzojavke ji niso mogli izročiti in tudi ne poslati za njo, ker ni bilo nikomur znano, v katerem hotelu se je nastanila. Zato jo j»ošlje kapitan na Lauthamov naslov v Kaliforn-i jo. In tako Itazana še vedno ne ve, da se je Ralf Tiefenbaoh še vedno zelo zanimal za njo.
Dnevi v Xew Yorku so bili zelo zanimivi. Zopet je živela v drugem svetu, je spoznala mnogo novega ter je vzela vse vase z velikim zanimanjem. Z malo Winnie so jo vezale tesne vezi. Dekletce ji je lnilj kot kdo dmgi preganjalo njene mnke misli.
Mr. in Mrs. Lautham sta biLa do Rozane zelo ljubezniva. Vsak <hui jo bolj cenita in sta vesela, da sta jo našla. Malo v skrbeh sta bila sicer glede stare Marv, kar Rozana dobro posname iz nji'hovih besed, toda sama so ni prav nič bala. Ker je vedela, da sta Laufchain in njegova žena na njeni strani, potoni za njo ne bo težko izhajati z Mary.
Mrs. (iladys Lautham je tekom svojega bivanja v New Yorfcu okrevala, njen mož j«' opravil svoje trgovske posle in tako so mogli misliti na nadaljnje potovanje.
Rozana zaradi svoje nove gospodinje ni bila v majhnih skrbeh, kajti taka vožnja je bila naporna še za.adravega človeka, koliko bolj pa še za bolehnega.
Vožnjo je najbolj jirenesla Winnoe. Na svoji otro&ki način ni opazila težav, <amo da jo je kdo zabavah In to se ,»e Rozani čudovito posrečilo. Vedno se je izmislila kaiko novo in veselo i-gro in kadar jo je Winnie vriska je objela okoli vratu, tedaj je občutila resnično, tiho sreuo, da more temu krasnemu otroku toliko pomeniti in njegovim sta rišem toliko pomagati.
O razsežnosti dt žele je Rozana šele sedaj dobila nekaj pojma. Kaj je vedela o Amierikii? Kar se je učila v šoli m videla na zemljevidu. Sedaj jpa se pelje z vlakom z divjo naglico čez oHwezne poljane, katere je po nekaterih krajih še komaj dosegla kultura.
•Ko slednjič pridejo v rodovitno Kalifornijo, zažare Roza-inne oči, kakor tudi oči njene gospode, ki je 5e koma) čakala konca dokge vožnje. Med čudovito lepimi sadnimo nasadi se vedno bolj bližajo morju in ko pridejo v San Francisco, je bila Rozana viehičena nad vsem tem, kar je videla.
Tam jih je čakal velik avtomobil in tovorni avtomobil za prtljago. Nato pelje pot proti severu Ob morskem obrežju, nato pa po več urah avtomobil zavije v rajsko lepo pokrajino. iJhzajo se sad »km nasadom Mr. Lautliaima, kjer ie mnogo delavcev spravljalo isadje.
Rozana začudena gleda. Taiko lepega ni pričakovala.
A\ "J*1* potoni si vtolazili žejo z izbranim sadjem in Rozana misli, kaj bi v njeni domovini plačali zaAij. Končno zagledajo na griču, ki se je dvigal naravnost iz planjave, krasno vilo. Winnie za vri ska, spoznala je svoj dam. Tudi njeni stariSi se oddahnejo, da so prestali utrudljivo vožnjo. Rozana pa se ne more načuKliti vsemh*, kar je videla. Cela dežela je kot raj.
Avtomobil pelje v klanec. S strehe vile, ki jo je obsevalo šonoe, vihra vračajoči se gospodi domača zastava. Pred iqpimi glavnimi vrati stoji cela vrsta črnih in belili slug in služkinj, med njimi je bilo tudi nekaj kitajskih rumenih ob-lazov, kajtri kitajskih uslužbencev i nekaterih ozirih ni mogel nikdo prekašati. Več-inoma so oskrbovali perilo in so upravljali dela po sobah.
Sredi številnih uslužbencev stoji stara žena, popolnoma belo oblečena. Opirajoč se na palico, katero je dvigala in iztezala ter dajala svoje ulkaze. Rozana takoj ve — to ie Mary.
Njen starikavi obraz je kakor izsulšen in njene črne oči živahno gledajo iapod belih, kodrastih las. Kakor naglo more, se primaje k avtomobilu in vzame Winnie. Palica odpade njenim tresoeim se rokam in njene črne oči žare ljubeznivo.
Rozani jo takoj prvi trenutek jasno — njeno moč v hiši je podcenjevala. Svojo gospodo je ljubila in pred vsem gospo in otroka in bi bila ljubosujima na vsakega, ki bi hotel ovirati njihovo ljubezen. Mr. in Mre. Lautfcam najprej pozdravita Mary, ki jima gostobesedno in inalo samodivalno pripoveduje, da je v hiši \ue najboljše uredila, da se bodo vsi stope* počutili domače.
Winnie pa »e iioee srposniti iz dbjerna stare žene in pravi odkrito, kot so vsi otroci — da ima Mary zelo trde rc&e in da jo boli, ker jo tako stiska k sebi.
Zato jo Mary izpusti in pozdravi svojo gospodo.
Winnie pa se zateče k Hozani in ji zašepeče:
"Dfltoro me drži, k Mary nočem več, pri tebo je boljše"
In hoče se nežno k njej pritisniti, tedaj pa Rozana, kateri se Mary smili, pravi tiho:
"Winnie — uboga Mary te ima zelo, zelo rada in če ne boš dobra proti njej, jo bo bolj bolelo, kot pa teikve. če te stiska » svojimi nfckavmti rokami Pojdi, T>odi dobra ž njo in ji reci, da jo im&fi rada."
"Saj ja nimam rada in ti si mi reJkla, da ne smem lagato"
Rozana je v zadregi; toda trdba je bilo najti kak izhod.
"Starili ljudi, kot je Mary, ne smemo žaliti. Ne smeš ji pokazat L da je nimaš rada. Saj more biti človek prijazen i ljudmi, ki jifc nima rad. Prosim, napravi mi twtago, pojdi k Marv, in ji pobožaj reko, saj ti ni treba več napraviti.*»
^ , (Pay® prihodnji«.)	:
Tibet je za Evropca št1 dandanes dežela polna ,ugank. Kakor poročajo iz Londona, se je pred kratkim posrečilo trem mladini Angležem priti v skoraj neznane kraje južnovzhod-nega Tibeta. Prebivali so po večini v šotorih, ki so jih postavljali, kakor je potreba nanesla.
Nekega večera so Angleži že
ne prestane vsakdo. Prenašati morajo najhujše telesne muke. pa jih ti ljudje prostovoljno sprejemajo. Kajpada tega ne prenese vsakdo, zaradi česar jfli mnogo tudi umrje. Vsako leto pride v to mesto najmanj 300 novih prebivalcev, ki žele obiskovati fa k irsko šolo, pa ven tiar mesto nič ne zra«te. To pomeni, da jih vsako leto naj-
postavili svoj šobor in začeli pripravljati prenočišče. Dva sta pripravljala ležišča in ver čerjo, tretji pa je stopil na težko dostopno malo višino,, odkoder je hotel s svojo filiinsko kameni napraviti nekaj posnetkov. Ko je ves zatopljen fil-mal lepe naravne prizore, ga je naenkrat napadla manjša gruča divjih mož, ki so 'bili videti razbojniki. Ti ljudje so živeli menda le od rqpa. £a
pri mladem Angležu, so se skoraj stepli , medtem ko se za njegove bankovce niti zmenili niso. Mladega AugUžn je zabavalo, kaj poreko, če jim po. kaže za 2000 funtov bankovcev. Pa se je moral prepričati, da so bili nanj skoraj hudi, češ, da jih hoče imeti za norra. Pač pa so mu pobrali posodo s filmsko kamero, ker jim je prav prišla, da bodo v njej hranili moko. Kasete pa so menda mislili porabiti za kako kuhinjsko posodo. Močno so bili veseli, ko so dobili ta plert, ker so mladega Angleža kar jmsti-li. naj gre, kamor hoče.
Po tej dogodovščini je mala angleška ekspedicija }>ostala bolj previdna. Hoteli so priti v podzemsko tibetansko mesto ter poizvedeti, ali je res kje kako tako mesto. Preoblečenim se je nazadnje posrečilo res priti v to mesto, katero v kratkem opišejo v svojih poročilih, ki so jih bili poslali v London.
Visoko na gori z razgledom
manj 300 pomrje, ker ne zmorejo vseh naporov.
Vkljufh vsem teiu žrtvam je marsikaj tega, kar se ljudje tukaj uče, navadna gola sleparija. Navadno se uče tukaj trikov, ki so precej podobni navadnim "čarovnijam" kakega evropskega 1 * ča rovu ika". Seveda se uče tudi "pravih fakirskili" trikov. Za to pa je "treba mnogo poguma, odločnosti, in pa tudi samosugeseije.
bakreni drobiž, ki so ga dobili Te med izvajanjem kakega trika človek izgubi sanno eno teli treh lastnosti, je navadno mrtev. To pa se dogaja le začetnikom, katerih toliko pomrje. Ko pa so učenci dovolj spodobni za samostojne nastope, jih jiosrlavar skrivne družbe razpošlje po svetu, nekateri
morajo iti celo daleč tje v notranjo Indijo in Kitajsko. Tam zunaj ti fakirji na javnih cestah razkazujejo svoje umetni-je in pobirajo denar. Marsikdo tem tibetanskim fakirjem daje velike vrednosti, katere pa zvesto nrineso domov svojemu poglavarju. Ta s tem nabranim denarjem skrbi za preživljanje in potrebščine svojega podzemskega mesta, nekaj pa mil ostane. Nihče pa ne ve, kje ima te zaklade skrite.
TRUPLO ODVEDENEGA DEČKA NAJDENO
r
(Nadaljevanje s 1. strani.) > -
iS. Rose, Chicago, lil. Lmorjei:. Peter Anders čaka na sodbo.
1. nov., 1937. — Dr. James 1. Seder, Huutiugton, \V. Va. — Vsled napora umrl Trije odvijale i obsojeni na smrt.
*J5. dec., 1937. — John Brv-
dalec tja čez vso deželo, kakor Tibetanci tako radi grade svoje naselbine, stoji nekako samostanu podobno poslopje, kjer je vhod v tisto podzemsko mesto. V tem podzemskem mestu pa prebiva le «00 ljudi, ki pripadajo neki skrivni družbi. Teh 800 ljudi prebiva v pcdzwmiskem mestu ob cestah, ki so narejene skozi notranjost gore. To mesto je staro najmanj 100 let, skrivna družba pa, ki je dala to mesto Zgraditi, deluje že najmanj 800 let. Prebivalci tega mesta se prav nič ne briigajo za svoj vsakdanji kruh. To skr<b kakor tudi skrb za stanovanja, imajo njihovi sužnji, ki morajo zanje vse delati. Ves mesto pa je v -praksi lastnina poglavarja te skrivne družbe.
V mostu prebivajo moški, ženske in otroci. Prišli so v to inefsto, da bi se izurili za fa-kirje. Ta šola je težka iu je
nini $200,<XM>. A Ivin Karper in trije tovariši obsojeni na do smrtno ječo.
25.	aprila, 1934. — Jun Rob-les, star ti let, Tucson. Ariz. Po 19 dneh je bil najden v neki duplini v puščavi v Arizoni
24.	maja, 1934. — George Weyerhaeuser, 9 let, Tacomr, Wash. Po sedmih dneh izpuščen; odkupnina $200,000. Win. Da ilia rd bsojeu na H let; pozneje zblazel.
10. oktobra, 1934. — Mr~. Alice Speed Stoli, Louisville, Ky. Po šestih dneh izpuščena proti odkupnini $50,000. Thomas H. Robinson obsojen na dosmrtno ječo v Alcatraz.
26.	decembra, 1936. — Charles Matson, 10 let, Tacoma, Wash. Najden ubit po 15 dneh.
9. junija 1937. — Mrs. Alice MeDonell Parsons, S t o n v Brook, L. I. Se ni nikdar vrnila.
25.	septembra, 1937. — Chas.
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM
Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2,—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
VSE PARNIKEl!
važne u ^StjK^ Slovence m stopa:
SLOVENIC PUBL CO.
TL'UOSI^V TRAVEL I »KPT. 216 W. 18th St« New Vork. N. V. !
■ ~ ___________—gJl
216 W. 18th Street
New York
SMRT V DOMOVINI
•Strojnik v naši tiskarni M«*. Frank Lovšin je prejel iz svo-• .jtiia rojstnega kraja žalostno 'vest, da um je v Gorici vasi pri
an. Centervi lie, lud. izpuščen po treh urah. Odvajalec se j« obesil v zaporu.
i Ribnici umrl brat Tone Lov mii, star komaj 27 let.
Pobrala ga je sladkorna bolezen, ki je bila posledica malarije, katero si je nakopal kot vojak v južni Srbiji.
Vsem prizadetim nase iskreno sožaljc!
INDUSTKIALNO DELO DOMA SE SMATRA KOT SOCI JALNO ZLO.
V arnislu zakona o domačih obrt ill (homework) sprejetega okl newyorske legislature leta 1935, je Department of Li hor d rž« ve New York sedaj po-vseui prepovedalo in lustrijal-uo domače delo v industriji umetnih cvetlic in perja. Ta prepoved j»» bila izdana iz razloga, da mezde iu delovne razmere kaktli 5000 delavk, zaposlenih v privatnih stanovanjih, ogrožajo meade iu delovne raz mere kakih 44)00 delavk, za-l>osh'4ifc.y delavnicah, in kar delo sfimo je nevarno zdravjif in dobrobitju domačih delavk, sam Hi.
Domače delo v industriji oblek za moške in dečke, kakor tudi v industriji kravat je bilo že prej prepovedano.
ADVERTISE IN~
"GLAS NARODA"
SPOMIN NA STARO DOMOVINO
M
Naši K
»»
RAJI ZBIRKA 87 SLIK
iz vseh krajev Sloyenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, ▼ velikosti 5x7V2 inčev
Ta krasna zbirka, vas stane samo
8PADA V VSAKI
SLOVES8KI DOM
laltga ttovraskili kn|l« v Ameriki!
DRŽAVNI SENATOR C. J. HEWITT ODSTOPU
A V BURN, N, V., maja. — Republikanski državni senator Oh ar les ;t\ Hewitt je naznanil včeraj, da se bo umaknil iz aktivnega političnega življenja. Leta 1902 je bil izvoljen v zakonodajo, leta 190f? pa v senat.
KRETANJE
PAKNIKOV
SHIPPING NEWS
1. Junija:	(
New York x Uuuiburg	.... !
Acjuitanin v Cherlxiurg	, v
Niirniuntlie t Havre	■ i
3.	Junija:	{ ' Ewr*i|>h v Bremen
4.	junija: ICotua r Genua
7.	jiinijn:
lie de France v Havre
8.	junija:
Queen Mary * rkerbourg ' llausa t Hamburg
11. junija :
> Nir-iJw.Aui^ei dam7-Boiilogiu-
Kex v (ieooa -	v -CrMuen _ ^ ...
('haini»lain t Havre 15. Junija :
NurmauUie ▼ Havre
Aquitauia v Clierhuur^
llrcujt-n r H rumen 13. junija :
Cunte d! Savotn v (i«tiua
If. junija: De (Jrasse v Havre
•JI. junija:
Eu ropu t Bremen J2. junija:
Qui*« Mary v <*b«-rl>ourg lie df France v Havre 25. jnnija:
Viilcauia r Tmt 20. Juuija :
New Turk v Hamburg Norma lid i e t Ha t re
A(|uitania v Cherhourif
J. julija: Xieuw Amsterdam, Boulogne
llrcnu'n v Bremen r'liami'hiin v Havre Re.\ t <;t>n<»a
NT.\RO^iTR sr^ XA -GLAS NTARODA" NAJKTARKJftl ST.OVEXSKT DXFA-NT^ V AM BR DO
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kduj'iuiate plaihino uarot-iiluo. 1'rva številka pomeni mesec, druyu i^iu in trnja |«a leto. l»u nam i»ribra-ulte ne|H>tr»»buepi dela iu »truw|u»v. Vas jvronimo, dti skušate uaroeni-no imivorasno poravnati. INrSl^Ite naročnino naravnost nam ali Jo (ta plačajte uaAenui zastopniku »v Vašem kraju ali tat kateremu izme*l zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi-eenl obiskati tiei: druge naselbine, kjer je kaj naših rojukov naoljenih. Zastopnik bo Vam izročil |Nitrdilo za plastno naročnino.
CA1.IFOHXIA:
Snu Fraie-iseo, Jacob Lauahin
CUlAlltALKI:
l*Ufblo. Peter Culig. A. Saftič Wai»euburg, M. J. Uayuk
INf'IANA:
Indiuuapolis.
Fr. Županji«
V knjigarni £ Glasit Nsrods^Juhko
dobit« vsakovrsta« slov«nsk« knjig«
♦ i
nsiih priznanih pisateljev: Cankarja, Tavčarja, JarSi6a, preglja, Kmetov«? . Mil&nsk«ga, itd.*TV salogi imam? prevod« d«l svetovnosnanili mojstrovi Oospodarsk«, gospodinjsk« in popSna knjig« . Igre, pesmi, »emljevld«^
Ljnbit«lji lep« knjig« naj pišejo pf cenik knjig," ki jih imama v salogi.
»sns mmh< (Dg>. k ) 21» w. itii sum. w«i urfc
II.LINOIS:
Chicago, J. KevCic
Cicero, <1. Fabian (ITilcago, Clceru
in lilinoiai Joiiet, Jennie Uambieh I Ji Salte. J. Spelleh Maseoutah. Frank Augustin North Chicago iu WHUkeguu, Mntb.
WarMi
M AKYI.A.NlJ:
Kitziuiller. Fr. Vodoplree
MICHIGAN:
J let roil. L. Plankar
3I1NNKSOTA: Chlaholm, Frank Uouže, J. Erknuien Ky, Joa. J. PeHhel Kvt'lelh, Louis tioule
. .Illlltert. Ijoiiiii Witael Hihbing. John Povfie Virginia, Frank Ifrvallefa
MONTANA:
Roundup. M. M. Paniao Washoe. L. Champa ^
NEBRASKA: Omaha, P. llroderlck
NEW YORK; fhvwaada, Karl Btmlrtw
Wrtie ran«f Frank Mmtf
OHIO:
Barliertou, Frank Troba rievelaud. Anton Bobek, C'baa. Kar* linger, Jacob Kesu i k. John Slapuot tiirurd, Anton Nagode Ixirain, I.ouis Balant. Johu KumSe
1 Youugstowu, Anton Kikeij ORKfiON:
Oregon Cltj-, J. K obla r PKNNSYI.VANIA :
Bcimenicr, Johu Jcvnikar Broughton, Anton Ipavec Cuueumugh. J. Urezovrr Coverdalo iu okolU*u. Sin. Ivana
Kapnik Export, Uuii 8upaaiii Farrell. Jerry Okoru Forest City. Alalb Kanin Fr. Blodnlkar (trecusburg, Frank Nov*k Houier C'it.v, Fr. Feren"hak .lolnwtown. John Polaati Krayu, Ant. Taulelj Luzerne. Frank Balloeb Midway. Joliu Žu<«t Pittsburgh iu okolica, Pkllip Progar Stfeltou. A. Hreu Turtle Creek. Fr. Kebifrer
West Newton, Joseph Jorau......
WISCONSIN. Milwaukee. Went AUIa, FTr. Sliok Sheboygan. Jooepb Kakei WYOMING:
Roek StiriugM. Loula Diamondrille. Joe RotLn
IMtrdUo ta irt*
Va^i zastopnik la« k, katero Je prejol.